Kako se druži oblikoslovje z računstvom? (KonferenOna razprava.) čni načrt od 1. 1887. zabteva druženje oblikoslovja z računstvom med teni, ko je učni načrt od leta 1875. družil oblikoslovje z risanjem. Jedno kakor drugo druži se po sedanjih predpisih in učnih pripomoekih t. j. knjigah jako tpžko. Nikakor ne gre, da bi se pri tistej l\z ure risanja na teden, ki je za jednorazrednico določena skupno za III. in IV. oddelek, še računila površina in telesnina raznili, a bolj navadnib teles, kar zahteva novi uoni načrt. Domišljujem si, da je višja šolska oblast iz teh razlogov združila oblikoslovje z računstvom; ker ni rnogla v škodo drugim predmetom odločiti oblikoslovju pospben čas. V tej stvari nara je treba upoštevati predpise in učne knjigp. Ucni načrti za ljudske šole zahtevajo samo za zadnji oddelek oziroma razred preračunjanje površine in telesninp kvadrata, pravokotnika, trikota, kockp, prizine i. dr. To zahtevajo učni načrti, katerim ustreči snio nii dolžni na podlagi knjig. A te knjigp nain podajajo jako malo in nas le nekoliko sporainjajo na oblikoslovje; v III. račimici je jedna naloga, v IV. računici pa so tri, V. raounica pa inia za to svoj oddplpk. Torej le peta računica druži sp z oblikoslovjem, pa še ta je za nas iiialokatp.rp.iiui dosežna, ker Ie dobro obiskovana in ne prenapolnjena štirirazrednica ga koncem leta doseže. Težko, da celo npmogočp je družiti oblikoslovjp in računstvo na podlagi knjig, a mi pa vender moranio ustreči zakonu v kolikor je možno pri teh razmerab. Zato pa družimo risanje in zetnljepisjp ponavljaje oblikoslovjp v urah, katere so določenp za računstvo. Saj se mora jeden prpdmet z drugiin družiti, jeden predmet v druzega segati ali, da govoriin v originalu: ,,Man verbinde sachlich vei\vandte Gegenstande naiteinander". Kpr srno pri risanji potegnili navpieno črto, naredi jo učenec v prihodnji računski uri na šolsko tablo, jo imenuje, premeri, dpli, pridruži ji še drugo jednake črtp, jih premeii, zračuni njih dolgost, razloček itd. ter išče tudi navpične urte na predmetih, katere se nahajajo v šoli. Np smemo pa pozabiti pri tpj legi tudi praktičnih. naj>rav, ker ,,aller Unterricht sei praktisch". Ako navežemo na nit kako težo, visi nit s tpžo vred navzdol ter nam predstavlja navpieno crto, s kate.ro se preprieanio, ce so številke prav jedna pod drugo zapisane, ter jo tudi vporabljanio pri postavljanji nilajev, stebrov i. t. d,; zidarji rabijo svinriiico (Senkblei). Isto se godi pri vodoravni črti in poševni. Pri tej priložnosti omenirao tehtnico, katera nam ponavlja z jezičkom in pročko navpične, vodoravfie in poševne črte in pa za stavitelje važno tehtnico vodoravnosti (Wasser\vage). Na zemljevidu pa tudi prenii'riino z nitjo ce.ste z o\rinki ter jili potem kot ravne orte preraruninio v naravno mcro. Dve rnzlieno lcžcči črti pa tvorita pravi, ostri, topi ali raztegneni kot. Mi se bomo najbolje pečali s pravim kotom, kateri se nahaja skoraj na vsakem predmetu v šoli in katerega vporabljajo rokodelci pod imenoin ogelnik (Winkelhacken). Pravi kot, kakor druge kotp že zdavnaj poznamo po risiinji bodisi posamozne ali v zvezi, ker v šoli se pač nioesar ne naredi ali izreee, da bi se ne povodalo, kaj je. Da premenimo dolgost, širokost učilnice in druzih predinptov ter soštevamo, odštovamo, množimo, delimo dolgost črt ali z drugimi besedami: da uporabljamo način raounjanja, pri katerem splob siiio, le ponavljamo in vtisneiiio v otročji spoinin nekaj iz oblikoslovja. Pri sožtevanji in množitvi ])a, če >(¦ pri sisanji že dolgo nisnio bavili s pravokotnikoni, bavili pa smo se ž njiin v davni pretcklosti ]>ri zcniljepisni uri, ko smo v zmanjšani meri narisali šolsko sobo, šolo, šolsko inietjo i. t. d., zračunimo obseg in površino, ravnajo sc po reku: ,,Eins niuss iu's andero greifen". Pa nii ne sineino ostati le pri izvodu, anipak morarno z deJjenjem stranij in s temi deli zvezanimi črtami dokazati, da jo v resnici tudi toliko m2 v j znianjšaiii meri, kakor nani kaže izvod. S •! tein pa stno našli in ponovili in2 jednotno ploskovne niere. Tu in pri delitvi so nani diijc priložnost s praktičniini halogaini kakor: j)loskev strehe, travnikov, njiv i. t. d. spoznati ar, bektar in z nekatoriini zemljepiisninii naloganii knr' in Mm2, katera mcra se nahaja v III. berilu. Ker pa se zahteva tudi površina trikota, potegnemo diagonalo, s katerim činoni so otrokom jasno predoči, da je površina trikota jednaka polovici pravokotnika. Tudi ploskev trikota je važna v praksi. Mnogo parcel je, ki niso pravokotniki, se pa dajo v pravokotnike in trikotnike razdeliti, katere poteni otrok s pomočjo oblikoslovnih podob v zinanjšani meri lahko preračuni. Pri računjanji tples pričnemo s dm:i, katerega labko pokažemo in narišpmo, (če že to nismo pri risanji storili), in od katerega že vemo, da drži 1 1 vode in da voda pri 4° C. tehta 1 kg. Povedati se pač niora otrokom, da faktično nimamo ploskovne in kubične mere, ampak si jo moramo zračuniti. Prva naloga naj je vsebina zrakii domače učilnice, ostale naloge, štiristranske prizme pa naj se vzamejo iz življenja, kakor: proračunjanje zidu, kup i>eska in kamenja, strugo pri regulaciji kake vode, porezan les i. t. d.; pri slednjoin se vzame debelost in širjavo čoz sredo. Površina teles je v navadiiein življenji manj važna, vender pa je velike važnosti pri ženskih ročnih dolih in v šolskih delarnicah. Tu sem podal le obris tega, do sedej še javno skoraj nič obravnavanega predmeta. Oziral sem se pri tem na učni načrt in njega rešitvi določene knjige, oziroma učne pripomočke. Ta sicer zahtcva oblikoslovje v zadnjein oddelku oziroma razredu, a ker mi oblikoslovje pri druzih predrnetih neobhodno že preje potrebujemo, ne bode se narn štelo v greh, če pri računjanji meslo navadnih rečij uporabljamo po niožnosti naloge oblikoslovne vsebine, ker s tem polagoma, ja igraje pripravimo zadnji oddelek za vsprejetn tožjih nalog iz te stroke. Naloge pa naj so zmiraj praktične ravnaje se po Goethe-ju: Greift nur liinein in'.s vullo Mcnsclicnlebcn. Ein jeder lebt'?, nicht Vielen ist's bekannt Und wo ihr's packt, das isfs interess-ant. naj se v dosego tega smotra pri vsaki priložnosti potrudi k umetniku, knietu, rokodelcu i. t. d., da se pouči v potrebah njegovih ter da se to potrebno poda potetn šolskega pouka pribodnjemu rodu, kateri bode v bližnji prihodnosti bolje usposobljen popolnoval nauke svojib mojstrov. Jaz sem pričel nalogo z onim oddelkom, s katerim se prične risati in končal najkrajšim potem z zadnjim oddelkom ozir. razredom vede, da nii ni mogoče podati delovanje celega šolskega leta v tein krat. kem, meni odraerjenem easu. Zato pa naj si blagovoli posameznik natančnejii utvditi tvarino gledo krajnih razmer in glcik: poklica otrok ravnajo so po Gregorčiuu: Daritev bodi ti življenje celo! Živeti vrli rnož ne sme za se! Uarujmo se toraj! Darujmo se z delom in prebavimo tvarino tako, da jo lebko in neizbrisljivo vtisnemo otroškoniu spoininu! In tako bodeino storili vsestransko svojo dolžnost in zadostili narodu, kateri nas je poklical, da ga odgojujeino, pououjomo in osrečitno časno in večno! Alojzij Kccelj. TrvfT^pS^