SPOD A
Izhaja vsako sredo. Gene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.503.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene Inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/8 strani Din 250.—, '/is strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Alt pride razorožitev?
Razorožitvena konferenca, ki je zborovala v Ženevi skoro pol leta, je kon-,cem julija — 23. julija — svoje zasedanje zaključila. Ni zborovala pod ugodno zvezdo. Kmalu potem, ko so se sestali zastopniki raznih držav, da se posvetujejo med seboj, kako bi bilo treba zmanjšati oboroženo stanje v posameznih državah Evrope in na svetu, so za-grmeli japonski topovi nad Kitajsko in japonske bombe so sipale smrt ne samo na vojujoče se vojake, marveč tudi na-neoborožene starce, žene in otroke. Boljšega dokaza ni bilo treba, pa ga tudi ni "bilo mogoče dati za potrebo razorožitve, nego je bil naval Japoncev na kitajski Šangaj in način japonskega vojskovanja. Zastopnik Kitajske na raz-orožitveni konferenci v Ženevi je hotel učinek tega dokaza pri posameznih odposlancih pojačiti s tem, da je predlagal, naj se v zborovatni dvorani napravi radio-aparat, ki bo japonsko kano-nado pred Šangajem priobčil ušesom vseh članov razorožitvene konference.
Za japonsko kanonado govori.
Udeležencikonference so se počasi navadili kakor na japonsko kanonado, talko tudi na dolge govore, ki so v njih zastopniki posameznih držav razkladali svoje stališče v vprašanju razorožitve. Vsi so hiteli zagotavljati — tudi japonski zastopnik je bil v tej vrsti —, da so prijatelji miru ter zagovorniki razorožitve. Ko pa je šlo za podrobno vprašanje: Ali in kako naj se izvrši razorožitev, pa se je obistinil pregovor, ki so ga imeli že stari Rimljani: »Kolikor glav, toliko misli.« Pripomniti je treba, da so prišle na dan samo tiste misli, ki so brez škode za dotičnika objavljive, ne pa tudi skrite misli. Tiste želje, ki počivajo na dnu srca zastopnikov nekaterih držav, niso prišle do določnega izraza, marveč so se dale samo spoznati kot nagib na konferenci govorjenih besed.
Nemčija.
Nemčija zastopa v vprašanju razorožitve stališče enakopravnosti za vse države: vse države naj bodo v enaki meri in v enakem obsegu oborožene. Za podlago naj služi oboroženo stanje Nemčije. Na prvi pogled se to stališče dozdeva pravilno in pravično. Kdor pa mu pogleda do dna ter tamkaj zapazi tajno željo Nemčije, iz katere je izšel ta predlog, se ne more za njega ogreti. Ta želja je namreč: odstraniti za vedno vse nasledke svetovne vojne, ki za njo Nemčija nosi odgovornost in ki jo je
izgubila, dobiti nazaj vse tiste pokrajine, ki jih je izgubila v mirovnih pogodbah. Jasno je, da tako stališče Nemčije ogrožuje varnost zlasti Francije in Poljske, pa tudi Čehoslovaške in deloma tudi Jugoslavije. Te države torej ne morejo sprejeti nemškega stališča. K opreznosti sili te države razpoloženje odločilnih in vodilnih krogov Nemčije, ki mu je tudi dal izraza pretekli teden vojni minister general Schleicher v svojem govoru v radiu. Nastopil je proti francoski politiki, kateri je očital hi-navščino, ko se poteguje za varnost Francije, ki je baje popolnoma zasigu-rana. Odločno je zahteval za Nemčijo popolno enakopravnost, kar se tiče vojaških sil. To bi pomenjalo vpostavitev prejšnje Nemčije pod vodstvom milita-ristične Prusije, torej vzpostavitev prejšnjih razmer, ki so dovedle do svetovne vojne.
Rusija in Italija.
Rusija oznanja na usta svojih boljše-viških voditeljev svojo absolutno miroljubnost ter priporoča drugim državam popolno razorožitev. Od te splošne de-mobilizacije naj bi kajpada bila izvzeta boljševiška rdeča armada, brez katere je boljševizem nemogoč. Ako bi se boljševiki ne opirali na rdečo armado, bi se v Rusiji njihova vlada že davno zrušila. Boljševiško stališče je to: druge države naj se razorožijo, rdeča armada pa naj ostane. To je stališče onega pro-povednika, ki je drugim priporočal, naj pijejo vodo, sam pa je pil vino. Slično je stališče Italije. Ta dižava je oborožena do skrajnih mej, ki jih še prenaša narodno gospodarstvo. Poleg redovite močne armade ima vojaško organizira-
Letalski pijonir Santos Dumont je umrl v Braziliji v starosti 59 let. Pokojni je obletel 1. 1901 prvi z »-.otornim letalom Eiflov stolp v Parizu in je prejel nagrado 100.000 frankov.
no in dobro opremljeno fašistično milico ter je vso mladinsko vzgojo do osnovno šolo obiskajočih dečkov in deklic napolnila z militarističnim duhom. V javnosti pa nastopa kot propovednica miroljubja in razorožitve. Od Francije zahteva, naj omeji svoje vojno brodovje, sama pa potajno gradi vojne ladje. Po poročilih, ki so jih prinesli francoski in angleški listi, je Italija začela v največji tajnosti graditi 14 novih vojnih ladij.
Ni še vzklila cvetka splošne razorožitve.
V takšnem ozračju je zborovala razorožitvena konferenca v Ženevi. Da v tem ozračju ni mogla vzkliti in vzrasti toliko zaželjena cvetlica splošne razorožitve, je jasno. Menda tudi kmalu vzrastla ne bo. Da se je sploh kaj prida sprejelo in sklenilo, se je zgodilo vsled sporazuma med Francijo in Anglijo, katerima se je pridružila Amerika. Sprejeta je namreč bila od čehoslo-vaškega zunanjena ministra dr. Beneša predložena resolucija, ki določa smernice, v kakšnem obsegu in glede katere vrste orožja naj bi velesile zmanjšale svojo oborožitev. V glavnem se resolucija opira na osnovna načela razorožit-venega načrta, ki ga je predložil predsednik Zedinjenih držav Hoover. Za resolucijo niso glasovale Rusija, Nemčija, Italija, Avstrija, Madžarska, Bolgarija, Albanija in Turčija. Res ni veliko, v čemer se je zedinila večina držav, zastopanih na razorožitveni konferenci. Pa začetek je. Od te začetne točke bo razorožitev napredovala. Francoski ministrski predsednik Ilerriot je na sklepni seji razorožitvene konference poudaril, da Francija to idejo že dejansko izvaja, ker je svoj vojni proračun znižala za 10%. Temu zgledu bodo sledile druge države, ker mu bodo morale slediti, ako hočejo priti do potrebnega znižanja državnih izdatkov in državnih davkov. Ako bodo države po tej poti pokazale v dejanjih svojo razorožitveno voljo, je utemeljeno upanje, da bo novo zasedanje razorožitvene konference čez pol leta prineslo uresničenje ideje o splošni razorožitvi, to je, o omejitvi oboroženo-sti do najnižjega stanja, ki je potrebno iz ozirov notranje in zunanje varnosti.
„Slov. Gospodar" stane:
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din.
bkžav
V NAŠI DRŽAVI.
Med našo državo in Nemčijo se vršijo pogajanja, po katerih bo došio do izmenjave nemškiK industrijskih izdelkov za naše poljedelske pridelke.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Izid volitev v Nemčiji. V Nemčiji so se vršile zadnjo nedeljo, dne 31. julija parlamentarne volitve. Volili so 597 poslancev, 20 več nego pri prejšnjih volitvah. Volilna udeležba je znašala 83%. Dobili so:
socijalni demokrati 132 mandatov, 10 manj nego zadnjič;
Hitlerjevi narodni socijalisti 229, 119 več od zadnjič;
komunisti 88 mandatov, 10 več nego zadnjič;
centrum 76 mandatov, 7 več nego zadnjič;
bavarska ljudska stranka 19 mandatov;
nemški nacijonalci (Hugenberg) 36, mandatov, 5 manj od zadnjič; državna stranka 4 mandate; protestantovski krščanski socijalci 4 mandate.
Glasovalo je od 44 milijonov upravičenih volilcev 36,976.000. Od oddanih glasov so dobili: socijalni demokrati 7,950.000ali 12^%; hitlerjevci 13,732.000 ali 37.2%; komunisti 5,277.000 ali 14,4%; centrum 4,600.000 ali 12.05%; bavarska ljudska stranka 11,800.000 ali 3.2%;
Hugenbergovi nemški nacijonalisti 2,174.000 ali 5."3%; državna stranka 375.000. protestantovski krščanski socijalci 362.000; gospodarska stranka 146.000. Na Romunskem je zmagovito odrezala pri zadnjih volitvah kmečka stranka, a nove vlade še le nimajo. Novo izvoljeni parlament je otvoril kralj 30. julija s prestolnim govorom.
Italjanski fašizem obljublja, da bo rešil za Italijo tolikanj potrebno agrarno vprašanje, ki tlači že tako neznosno dolgo srednjega in nižjega človeka. Italjanski veleposestniki dajejo posest v najem za odškodnino polovičnih pridelkov. Najemniki obdelujejo veleposestva s kmečkimi delavci na podlagi posebnih pogodb. Popolnoma obubožanih kmečkih delavcev po Italiji kar mrgoli. Reveži so v obupnem stanju in odločno zahtevajo soudeležbo na kmetski produkciji. Agrarna reforma pri tako razsežnih in že stoletja obstoječih vele-posestvih bo za fašizem trd oreh.
Ali bo Amerika odpustila Evropi vojne dolgove? Na vojnoodškodninskih posvetovanjih v Lozanni je privolila Francija v popolno črtanje nemških 'vojnih odškodnin in se je zadovoljila z odkupom treh milijard, ki jih Nemčija ševe ne bo plačala. Letos meseca decembra poteče Hooverjev moratorij glede odplačevanja vojnih dolgov Ameriki. 'Ameriški senator Borali, za katerim je
ftle oHlaSali Halje,
kajti
31. avgusta 1932
se bo žrebanje
sreCK za beograi-sho katedralo
brezpogojno vršilo!
En sreCen sluiaj in Vi ste prosti vseh shrbil
Dobitki 2 X Din 2,500.000 . . 2 X . 500.000 . . 10 X . 100.000 . . . 100 X . 10.000 . . .
P';	.",000 00
.	1,000 00)
,	1 000.0CJ
..	l.ooo on
skupno .
Din 8,000.00')
l! 5 Dobijo se povsog ! «:
Cene sretk:■
Din 10'J SO l.>
?! \ Dobijo se povsod ! s!
Centralna uprava: O e O Ij r a d, Ulica
Jovana Rističa 20. Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrd-kova ulica 5.	883
baje sam predsednik Hoover, je že nekaj oznanjal svetu, da bo Amerika odpustila Evropi vojne dolgove, a kakih sigurnih tozadevnih korakov še doslej ni bilo opaziti na ameriški strani. Francija bo posredovala med Ameriko in Evropo, da si bomo enkrat na jasnem, ali bodo tudi Amerikanci napram Evropejcem glede vojnih dolgov tako širo-kogrudni in popustljivi, kakor so bili Francozi napram Nemcem v Lozanni.
Japonsko-kitajski spor se je zopet poslabšal, ker je ustavila Kitajska Japoncem plačevanje odškodnine za boksarsko vstajo in to radi tega, ker so zasedli Japonci Mandžurijo in z njo vred tudi njene carine.
Najprej so svinje sežgali. To se je
zgodilo v graškem krematoriju (seži-gališču), ki je bilo nedavno otvorjeno. Naša socialistična glasila so težko čakala na trenutek, ko bo to sežigališče otvorjeno ter začelo obratovati. Člani mariborskega »Ognja« so si pri graškem društvu »Flamme« izposlovali dovoljenje, da bodo mariborski »Ognji-čarji« sežgani pod tistimi pogoji in za isto ceno kot graški. To je gotovo velika »ognjičarska« vzajemnost, ki ne pozna razlike vere ne razlike narodnosti tudi ne zapreke državnih meja, Ali so
že mariborski »Ognjičarji« poslali kak-šnjega svojega člana v graški ogenj, tega ne vemo; dosedaj še to ni bilo jav-ljeno. Prodrla pa je v javnost vest, katera so bila tista bitja, ki jih je zadela čast, da so bila prva sežgana v graškem sežigališču za ljudi. To je bilo pet svinj. Štiri svinje so služile za prediz-kušnjo, peta svinja, težka 70 kil, pa je bila predmet in žrtev generalne vaje, ki se je vršila v navzočnosti mestnega višjega zdravnika in zastopnika mestnega gradbenega urada. O tej generalni vaji poroča neki graški list naslednje: »Svinja, težka 70 kil, položena v krsto, na kateri je ležalo nekaj cunj, se je potisnila y peč, katera je bila zakurjena do 750 stopenj toplote. V tem hipu je toplina za 100 stopenj padla, j?etem pa se zopet dvignila do prejšnje višine. Mrhovina je ostala eno uro v peči, potem so pepel dali v spodnjo peč, da še zgori, kar je gorivnega; nato so ga počasi ohladili. Ves ta sežigalni proces se je vršil brez dima in brez smradu. Poizkus se je popolnoma posrečil.« Tako poroča graški list. Po tem posrečenem poizkusu pa bodo prišli na vrsto ljudje, ki se bodo dali sežgati, da pripravijo »pot človeški svobodi in kulturi«. To je namreč trdil socialistični predsednik graškega delavskega sežigalnega društva, ko je ob otvoritvi sežigališča rekel: »Delavci se zavedajo, da ni nobena žrtev prevelika za namene duševne svobode in pravega človečanstva, da morajo pripravljati pot kulturi in napredku.« Tako torej! Ta gospoda navdušuje delavce, naj prinašajo žrtve za takšno laži-svobodo in laži-kulturo, ki je protivna katoličanstvu. Odpomoč proti delavski brezposelnosti in delavski bedi pa ta gospoda prepušča drugim.
Zdravnik o Lurdu. Italijanski zdravnik dr. Anton Anile je objavil v strokovnem časopisju svoje vtise, ki jih je dobil v Lurdu. Tamkaj je zlasti proučeval zdravniški urad, ki mu pripada naloga preiskovati bolnike, ugotoviti njihovo bolezen ter tudi njihovo ozdravljenje. Doktor Anile se ni mogel dovolj načuditi natančnosti in točnosti, ki z njo delujejo tamošnji zdravniki. Občudoval je ogromno zbirko fotografij, ki kažejo vse štadije (dobe) bolezni človeka, ki je iskal v Lurdu ozdravljenje. Te fotografije dokazujejo, da ni res, da prihajajo v Lurd ter tamkaj dobijo zdravje samo na živcih bolani ljudje, ki si domišljujejo bolezen, pa tudi ozdravljenje. Za živčno bolne v Lurdu ne gre, takšnih bolnikov tam navadno ni ali pa so izjema. V Lurd prihajajo po pomoč hromi, tuberkulozni, oslepeli, oglu-šeli in slični težko bolani. Neki mladi zdravnik, ki je takrat bil v Lurdu, je napram dr. Anilu omenil, da so lurška ozdravljenja menda učinek tajnih duševnih sil, ki počivajo v človeku, ki pa jih zdravniška znanost ne pozna dovolj. Dr. Anile je priznal, da ima človeški duh pri ozdravljenju človekovem velik vpliv; toda ta vpliv se ne uveljavi v hipu, marveč počasi, in tudi ne pri boleznih, ki že leta trajajo ter so nekatere ude človeškega telesa popolnoma razdejale. V Lurdu pa se ozdravljenje zgodi v hipu in pri obolenjih, ki so dol-
Obsojeni vlomilci in tatovi. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je sodil 26. julija Alojza Mencingerja in cigana Franca Baranjo ter Ladislava Horvata. Lastnini nevarna trojica je doma v okolici Murske Sobote in si je privoščila letos februarja v sosedni Avstriji v Gleichenbergu eno noč kar tri vlome, ki so jim vrgli izdaten plen. Obdolženci so tajili pred sodniki, ki so pa prisodili Mencingerju šest let robije, Garanji dve in Horvatu tri leta robije.
Pastir smrtno ponesrečil v prepadu P -o. V nedeljo, dne 24. julija se je podal 50 letni avstrijski pastir Blaž Hainz, bivajoč'v Libučali v Avstriji, na Korde-ževo steno Pece, da bi tamkaj nabiral planinke. Pri nevarnem poslu je strmoglavil v globok prepad, iz katerega so ga potegnili mrtvega s prebito lobanjo.
Domačija je pogorela v noči od 29. na 30. julija Mariji MeznariČ, posestnici na Hajdini pri Ptuju. Gasilci so preprečili, (Ta ni pogorela cela vas. Škoda znaša 40 tisoč Din in je le delno krita z'zavarovalnino.
Nečloveški oče. V nedeljo, dne 24. julija je bil oddan v ljutomerske zapore 40 letni želar Jožef Kolmanič, ki biva v Bučkovcih v župniji Mala Nedelja. Kolmanič se je napil in začel^loma razsajati, da je pobegnila žena in bolj odrasli otroci. Šestletna hčerkica je spala v hiši in to je nečloveški oče po ugotovitvi orožnikov /rgel iz stene v steno, da si je revče zlomilo obe nogi in bilo tudi siccr tako poškodovano, da je vsled poškodb umrlo. Pobesnelega že-larja so žandarji komaj ukrotili. Kolmanič se že nahaja v zaporih mariborskega okrožniga sodišča, taji dejanje in trdi, da je padla deklica pri spanju s klopi in se smrtno poškodQvala.
Napad in poškodba z nožem. V nedeljo, dne 24. julija se je vračal proti domu iz Spod Brega pri Ptuju Ignacij VVeissbacher, delavec iz Sp. Hajdine. V bližini doma ga je brez povoda napadel z nožem neznanec ter mu tako razrezal spodnjo čeljust, da se je moral ranjeni zateči v ptujsko bolnico.
Vlom pri posestniku. Popoldne, ko so bili vsi na delu, je bilo vlomljeno pri posestniku Francu Draškoviču v Dragonji vasi pri Ptuju in odnešenih iz dveh omar 2800 Din.
Drava je naplavila pri Ormožu moško truplo, o katerem so dognali, da gre za 22 letnega hlapca Ludvika Stergarja iL Vurberga, ki se je pognal v Dravo pred kratkem s ptujskega mosta in tedaj nikdo ni znal, kdo da je samomorilec.
Stražar obmejne čete utonil. Pri Vuh-redu je utonil v Dravi stražar obmejne čete 29 letni Svetozar Živadinovič iz Kraljevega sela. Vsi rešilni poskusi so se izjalovili, Drava je odnesla žrtev.
Smrtna nesreča. Tri osebe so se peljale na motornem kolesu s prikolico: vozil je Izidor Mango iz Zagreba, zadaj za vozačem je sedel Ivan Merčun, lastnik reklamne pisarne v Zagrebu, in v prikolici je bila Merčunova soproga Herta. Nar križišču proge med Selom in Velenjem se je motorno kolo prevrnilo radi prehude enostranske obtežbe. Pri padcu je Merčunu počila lobanja, vozač je dobil le lažje poškodbe, gospa Herta je ostala nepoškodovana. Marčuna so spravili v bolnico v Slovenjgradec, kjer je izdahnil 28. julija.
Okostja neznanca je našel v planinah nad Šmihelom pri Mozirju pastir Anton Jezerski. Neznanec je hotel skoro gotovo iz Zaloke čez planino v Ljubno, a je
zmrznil med potjo. Ostanki obleke in malenkosten denarni drobiž pričata, da je moral biti smrtno ponesrečeni siromak.
Prijet radi suma roparskega napada.
Dne 31. marca je napadel pri belem dnevu neznanec v nekem gozdu posestnika Martina Ermana iz Partinja pri Sv. Juriju in ga oropal za 140 Din. Napada je bil takoj osumljen delavec Matija Topo-lovec iz Skorišnjaka pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Celih 16 mesecev ni bilo o napadalcu ne sluha in ne duha. Dne 28. julija pa se je pojavil v Celju, policija ga je aretirala na podlagi osebnega popisa in ga oddala kljub zanikanju zločina v zapore celjskega okrožnega sodišča.
Udar strele zanetil gozdni požar. Dne
23. julija med nevihto je udarila strela v drevo v gozdu celjske občine za Vipo-to in zanetila gozdni požar, ki je objel celi gozd. Ljudje so komaj ogenj omejili.
Strela ubila kosca. Dne 23. julija je divjalo neurje z udari strele nad Laškim in okolico«. Ob izbruhu hude ure sta kosila v Rifengozdu sinova posestnika Hribšeka. Nameravala sta ubežati nevihti, tekla proti domu, a med tekom
Največje jadrniško letalo »Avstrija« je strmoglavilo z višine na tla in se bilo. Pilot se je rešil pravočasno s pomočjo padala.
raz-
Italjanska mornarica je obiskala bolgarsko luko Varna. — (Desno:) Ponesrečena nemška šolska jadrnica »Niobe«, o
kateri poročamo med novicami.

je radi kos treščilo med oba. Franc je ostal živ, Leopold pa je obležal pri priči mrtev.
Ponarejevalci 1000 in 100 dinarskih bankovcev pod ključem. V Ljubljani so se pojavile pri raznih trgovcih osebe, ki so skušale spraviti v promet ponarejene 1000 in 100 dinarske bankovce. Trgovci so prepoznali potvorbe, javili zadevo ljubljanski policiji, ki se je podala z vso vnemo na delo in izsledila družbo ponarejevalcev in njihovih po-magačev. Glavne zaloge ponarejenega denarja so odkrili v Spodnjem Brniku, v Pečah pri Moravčah in v Suhem dolu .(vsi kraji so na Kranjskem). Skupno je bilo aretiranih in prepeljanih v Ljubljano devet oseb, moških in žensk. S ponarejanjem se jih je pečalo le nekaj, drugi so bili pomagači in razpečevalci. Zaplenjenih je blizu za pol milijona sto-takov in tisočakov ter vse priprave za potvarjanje. Ker so spravili krivce po zaslugi prijateljev in policije naglo na varno, država ni oškodovana.
Ponarejene 100 dinarske bankovce je razpečaval zadnje dni neznanec po Litiji. V par slučajih se mu je posrečilo, da je potvorbe zamenjal za drobiž.
Huda nesreča. Dne 29. julija se je vnel v stiskalnici v Kamniku lahko gorljivi materijal. Plameni so smrtno nevarno obžgali po glavi, rokah in prsih dva delavca: 47 letnega Jakoba Piber-nika in 58 letnega Jakoba Klemena.
Ker so mu preprečili utopljenje, si je prerezal trebuh. V vasici Slape pri Lljubljani se je spri potujoči brusač s svojo ženo in je skočil v Ljubljanico iz samomorilnega namena. Ker so ga potegnili iz vode, si je prerezal trebuh in so ga odpremili v ljubljansko bolnico.
Nevarne poškodbe je dobil pri padcu v globine v Kamniških planinah hribo-lazec Josip Kos, ko je trgal planinke.
Slučajno ni prišlo do železniške nesreče. Na križališče železnice s cesto na postaji Mokronog je bil položen prag, katerega je porivala lokomotiva blizu 100 metrov pred seboj, dokler niso zapazili nevarnosti in preprečili z odstra-
Kretna mora biti higijenično
zavita in zajamčeno čista -
»
drugače zelo lahko škoduje
Vaši koži. In Vaše nežno
> ... i
perilo? Ne zasluži Ii tudi'f to enako pazljivost? Mislite-J na to kadar kupujete milne
••Čr-
luske. Zahtevajte Lux v higi« jeničnem ovoju. Tedaj ste brez skrbi, da ne pride nikaka nečistoča v dotiko z Vašim perilom, a Vaša koža bo na ta način obvarovana od nevarnosti, ki ji
'-'r	-C* -	1
preti od bakterij, katere s prahom uhajajo v perilo.
se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju
za prani e volne in
- LxJS-SS
nitvijo praga veliko železniško nesrečo. Orožniki so predali v zapore dva mlada fanta, ki sta priznala, da sta nastavila vlaku past.
Blagajno odnesel, a je ni mogel izprazniti. V vasi Brezovo pri Novem me-
stu je pisarna gozdnega urada kneza Auersperga. V uradu se je zglasil te dni neznan moški, ki je prosil miloščine, pa mu je uradnik rekel, naj pride pozneje, ker sedaj ima neko nujno pot. Prosjak je odšel, se vrnil in odnesel iz pisarne, v kateri ni bilo tedaj nikogar, železno blagajno, v kateri je bilo 6207 Din. Nekaj dni za tem so našli ukradeno blagajno v gozdu nad vasjo in ne-razbito. Nepridiprav ni mogel železne blagajne sam odpreti, jo je odvrgel in je bila z vsebino vred vrnjena lastniku. Uradnik gozdnega urada, ki je videl
Berlinski inžener Winkler (desno) bo izstrelil te dni raketo, ki bi naj dosegla višino 7000 m.
Atentator Gorgulov (zadaj stoji poleg paznika) e bil od pariške porote radi uboja predsednika francoske republike D,; merja obsojen na smrt.
beračevo poselsko knjižico, pravi, da gre v tem slučaju za 44 letnega Franca Postržina iz Sušice na Bizeljskem, ki je po poklicu mesar.
Vlomilci so obiskali grad Grič pri Novem mestu in napravili škode za 7000 dinarjev.
Šestčlansko roparsko družbo so vtak-niki orožniki pod ključ novomeških zaporov. Vlomilcem je načeloval 23 letni Bernard Gognjavec. Nebodijihtreba so opravljali svoj posel dalje časa po Dolenjskem in po hrvaškem Zagorju do Zagreba.
Vlomljeno je bilo v noči od 29. na 30.
julij v občinsko blagajno v Šmarjeti pri Novem mestu in odnešenih le 280 Din.
Zagreb je dobil novega župana in podžupana. Za zagrebškega župana je bil imenovan vseučiliščni profesor dr. Ivo Krbek, za podžupana pa Jakob Vovrina, mizarski cbrtnik v Zagrebu.
Železna roka napram komunistom na Madžarskem. Poročali smo, kako se je odločila na Madžarskem oblast, da bo zatrla komunizem z železno roko. Zaprli so komunistične voditelje in dva so postavili kljub vsem ugovorom pred preki sod. Dne 29. avgusta se je vršila v Budimpešti obravnava proti: Szallayu in židu Furstu. Omenjena sta bila obtožena, da sta pripravljala za 1. avgust prevrat. Dokazali so nadalje obtoženima, da sta bila v zvezi z Moskvo in Szallay je že sodeloval svojčas pri nekem umoru pod komunističnim dikta-torstvom groznega Bele Kuna kmalu po prevratu, Oba sta bila obsojena na smrt in so ju tudi obesili dve uri po razglasit-sodbe. Žid Ftirst je dovolil, da ga je jbiskal pred smrtjo rabin (židovski duhovnik), Szallay pa je odklonil tolažila svete vere s povdarkom, da ne priznava nobene veroizpovedi.
Velika nesreča nemške šolske jadrnice. Dne 27. julija se je prevrnil in tekom nekaj sekund potopil nemški šolski trijambornik »Niobe« pri Fehmarn-Beltu v nemškem Vzhodnem morju. »Niobe« je plula z razvitimi jadri, morje je vihar nenadoma razburkal in poveljnik je dal povelje, naj zvijejo jadra. Nenadoma je buknil hud vetrovni sunek, ki je nagnil ladjo na bok tako, da so se zlomili vsi trije jambori. Voda je vdrla v jadrnico in tekom pol minute je že bila 20 metrov pod vodo. Nesreča se je zgodila s tako naglico, da se ni mogel rešiti nobeden od gojencev, ki so poslušali v notranjosti ladje predavanje. Rešilo se je samo 40 oficirjev in mornarjev, ki so bili na krovu in so poskakali še pravočasno v morje. Utonilo je 69 častnikov in mladih mornariških gojencev. »Niobe« je bila zgrajena leta 1899. Le.ta 1922 so jo popravili, preuredili za šolske namene tako, da bi bila morala kljubovati vsakemu viharju. Ponesrečeno jadrnico bodo dvignili, kar je le 20 metrov globoko pod vodo. Ladja je bila. nr. poučnem potovanju in bi se naj bila vrnila v luko Kiel v sredini septembra.
Atentator Gorgulov obsojen na smrt. Atentator Gorgulov, ki je ustrelil francoskega predsednika Pavla Doumerja, je bil obsojen od pariške porote 27. julija na smrt.
Prošnja za pomiloščenje. Na smrt obsojeni atentator Gorgulov je vložil proš-
Advokat
dr. A.Voriič
v Celju
je preselil svojo odvetniško pisarno iz Dečkovega trga štev. 3 v Prešernovo ulico štev. 15/1.
(nad trgovino Brata Šumer, nasproti Marijine cerkve).	876
njo na predsednika francoske republike za pomiloščenje.
Na Boču je zginil iz S. P. D. restavracije 18. tega meseca okoli 7 kg težak in pol metra dolg dvoočni škarjasti Zeis-,sov daljnogled 16 kratne povečave. Priprava za uravnavanje je na spodnjem delu pokvarjena, zaščitni okrogli rob ene zgornjih leč pa nekoliko vzbočen. Daljnogledov te vrste je videti redkokje in njih oblika vzbuja pozornost ob prvem pogledu. Kdor ga izsledi, naj blagovoli o tem takoj sporočiti bližnji žandarmeriji, pa tudi odboru S. P. D., pošta Podplat. Vrnitvi sledi nagrada.
Čevlji za dame in gospode, garantirano iz pristnega usnja, še vedno samo 66 Din. Ster-mecki, Celje.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58, lastnik in vodja kirurg dr. Čer-nič. — Najmodernejše urejen za operacije. — Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica »llala«, enterocleaner. 1— Zdravljenje z radijem (pijača in kopelji). — Cene zmerne.	332
Zloflnl Iz Castihleplu.
Poveljnik gasilcev — požigalec.
Pred nekaj tedni je bil obsojen na večletno ječo poveljnik prostovoljnih gasilcev v Selhovu, manjšem kraju na Pruskem. Število požarov se je v tej neznatni naselbini tekom zadnjih let tako razmnožilo, da se je začela za nje zanimati tudi oblast. Nekaj posebno čudnega pri izbruhih ognja je bilo dejstvo, da je bil tamošnji poveljnik gasilcev vsikdar prvi, ki je zapazil požar in klical na pomoč gasilske tovariše. Policija mu je slednjič le dokazala, da je zagrešil najmanj en tucat požigov.
Mar je li šlo v tem slučaju za požigal-sko strast? Častihlepni požigalec je pred sodiščem mirno priznal, da bi brez požiga sploh ne bilo nikoli gorelo v njegovem kraju. Ker pa se je rad videl v ulogi resničnega poveljnika gasilcev, mu ni preostal drugega, kakor da je sam požigal.
Policijski ravnatelj — vlomilec.
Tudi g. Kordens, policijski ravnatelj v Haarlemu na Nemškem, je postal žrtev častihlepja. Baš tako, kakor niso hoteli v Selhovu izbruhniti požari iz navadnih vzrokov, tudi v Haarlemu ni bilo pravega posla za res z dušo in telesom navdušenega policista. Nikdo ni kradel, nikdo vlamljal, o kakem umoru ni bilo niti govoriti. Nasnkrat pa je postalo povsem drugače. Skoraj vsaki teden so začeli poročati listi o skrajno drznem vlomu pri najboljših in najbogatejših družinah v mestu. Časopisje je tudi hvalilo delavnost policijskega ravnatelja, kateremu se je posrečilo v vseh slučajih, da je vrnil vlomilski plen oškodovanemu lastniku. Tatovi in vlo-
milci so seve vsikdar ušli. Slednjič pa so zasačili ravnatelja, ki je pobasal večjo količino srebrnega namiznega orodja in jo hotel odkuriti. Iz zadeve je nastal prvotno velik škandal, ki se je spremenil v smeh, ¡ko se je- zvedelo, da Kordens ni kradel iz dobičkaželjnosti in iz materijelnih nagibov, ampak da bi se proslavil kot policijski ravnatelj.
Železniški čuvaj iztiril vlak.
Nekoliko zlobnejša pa je bila zadeva g. Callana, ki je bil po svojem poklicu železniški čuvaj v bližini kraja Sillo v vzhodni Portugalski. Celo njegovo življenje je pogrešalo dejanja, ki bi ga bilo napravilo znamenitega in radi tega je sklenil, da mora obrniti nase pozornost širše javnosti. Zrahljal je tračnice in je tekel potniškemu vlaku dobre pol ure nasproti, da bi ga posvaril pred iz-tirjenjem. Užival je že v duhu, kako mu bo sam predsednik portugalske republike pohvalno stisnil roko za toliko ču-ječnost, časopisje bo oznanjalo v svet njegovo slavo in povrh bo še povišan v službi. Vse te lepe račune si je sestavil čuvaj v bujni domišljiji brez strojevodje. Ko je zagledal ta na drveči vlak kričečega čuvaja, je bil uverjen, da je pijan do nerazsodnosti in je vozil mirno naprej. Vlak je skočil sicer iz tira, a nikdo ni bil pri nesreči ob življenje. Le dva človeka sta Lila ob svoj položaj: častihlepni čuvaj, ki je še romal povrh v ječo in strojevodja, ki je malomarno prezrl svarilne klice.
Konferenca sadnih trgovcev. Dne 6.
avgusta se vrši v Mariboru važna konferenca sadnih trgovcev. Morda bo ta konferenca razpravljala tudi o letošnjih cenah za jabolka na veliko. Po informacijah, ki smo jih dobili, bo na razvoj cen jabolkam zelo slabo vplivala prepoved uvoza sadja v Avstrijo. Tudi še ni gotovo, kako stališče bo zavzela vlada Nemčjje napram uvažanju sadja v Nemčijo. Če bosta Avstrija in Nemčija zavirali uvažanje sadja iz Jugoslavije, bo to zelo slabo uplivalo na razvoj cen sadju.
Še eno skladišče za sadje na Pesnici. Štajerska sadjarska zadruga gradi po svojem ravnatelju g. Paloucu na posestvu g. VVeingerla na Pesnici na voglu državne in kolodvorske ceste veliko skladišče za sadje. Skladišče bo gotovo tekom 14 dni, ko se bo začela sezona. — Letos postaja Pesnica središče trgovine s sadjem. Kajti ravno Pesnica leži v sredini okrožja, ki je letos najbolj bogato na žlahtnem sadju. Posebno župnije: Svečina, Kungota, Sv. Jurij, Št. Ilj, Sv. Jakob, Jarenina, Sv. Marjeta ter širna okolica Sv. Lenarta ima letos toliko sadja, kakor še malokdaj dosedaj. Če še poleg tega pomislimo, da imamo ravno v tem okolišu najbolj napredne sadjarje, ki so v zadnjih desetletjih nasadili ogromno število najžlahtnejših sadnih vrst, lahko računamo, da bodo svetovni odjemalci jabolk z našim blagom zadovoljni.
Izdelovanje zabojev za sadje. Industrijalec in veletrgovec z lesom g. Viktor Glaser v Rušah pri Mariboru je začel na veliko izdelovati praktične zaboje za izvoz sadja.
Hmeljarjem! Običajni sestanek hmeljarjev pred sezono se bo vršil letos v nedeljo, dne 7. avgusta ob osmih zjutraj v Roblekovi dvorani v Žalcu po običajnem redu. Hmeljarsko društvo za Slovenijo javlja svojim članom, da so legitimacije za polovično vožnjo hmelj-skim obiravcem že pripravljene in se dobe ali pri dotičnih podružnicah, ali pa pri Hmeljarskem društvu za one člane, ki plačujejo članarino neposredno glavnemu odboru. Vsak obiravec mora imeti na svoje ime se glasečo legitimacijo, katero mora potrditi domači župan. Ko obiravec nastopi pot, mora železniški blagajni predložiti legitimacijo in plačati celo karto, ki velja na podlagi legitimacije za brezplačno vožnjo nazaj, ko je legitimacijo poprej potrdil župan one občine, kjer je dotični obiral hmelj. Mezda za obiranje hmelja se bo določila povodom zborovanja hmeljarjev dne 7. avgusta tega leta in se bo potem razglasila.
KMEČKI DOLGOVI V NAŠI DRŽAVI.
V beogradskem listu »Vreme« je objavil dr. Vlado Marinkovič, predsednik Zveze bank v Beogradu, podatke o višini kmečkih dolgov v posameznih pokrajinah (po statistiki organiza-zij denarnih zavodov) in jih primerja s kmečkimi hranilnimi vlogami. Razmerje rrred kmečkimi dolgovi in vlogami je po teh podatkih naslednje {v milijonih Din):
dolgovi hr. vloge Srbija in Črna gora . i , 500.7 230.3 Hrvatska in Slavonija i > 615.7 379.3 Vojvodina , , , , i , 565.9 575.4 Slovenija .... -t, i 886.1 982.9 Bosna in Hercogovina , i 189.9 42.4 Gornji podatki veljajo za področja posameznih organizacij. Upoštevani so tudi dolgovi pri regulativnih hranilnicah in v Sloveniji tudi pri posojilnicah, niso pa ločeno upoštevani dolgovi pri Priv. agrarni banki, ki znašajo za
vso državo 739.1 milijona Din. Gornja statistika nam kaže, da je slovensko kmetijstvo mnogo bolj zadolženo, kakor kmetijstvo v drugih pokrajniah, da leži vprašanje kmečkih dolgov v pokrajinah, kjer se o tem največ razpravlja, predvsem v visoki obrestni meri in v ostalih težkih kreditnih pogojih. Od skupne vsote kmečkih dolgov v Sloveniji odpade po gornji statistiki na dolgove pri kreditnih zadrugah 722.4milijona Din, na dolgove pri občinskih hranilnicah pa 137.6 milijona Din. Od skupnih kmečkih hranilnih vlog v Sloveniji pa odpade na vloge pri kreditnih zadrugah 753.7 milijona Din. Dr. Markovič prihaja do zaključka, da skupna zadolžitev kmetov v naši državi ni znatna in da znaša le 3527 milijonov Din.
SVETOVNI IZGLEDI SADNE LETINE.
Stanje sadne letine je za naše sadjarske izvozničarje najvažnejšega pomena. Splošni izgledi v Evropi so glede jabolk in sliv neugodni, radi tega ima letošnje slovensko štajersko sadje najboljši izgled, če bodo meje odprte in ne bo prevelikih deviznih težkoč.
Iz Nemčije javljajo, da so slive na Saksonskem mnogo trpele radi prevelikega deževja. Jabolka in hruške dobro zorijo, žetev bo srednja. V sadorod-nem okraju Werder letos jabolka slabo kažejo, ker jim je zelo škodoval mrčes. Treba namreč povdariti, da je vrgel lani okraj Werder na trg več nego 100.000 metercentov sadja. V okolici mesta Lübeck bo sadna žetev boljša in obilnejša od lanske.
Na Francoskem bodo imeli srednjo sadno letino. Žetev se bo za štiri tedne zakasnila.
Zelo malo sadja bo letos izvozila Če-hoslovaška. Veliko so imeli letos Čeho-slovaki črešenj, ki pa niso bile za izvoz radi prehude črvivosti.
Slabo so obrodile hruške in je tozadevna žetev za 10—15% .slabša od lanske. Čehoslovaške jabolke ne bodo za izvoz, ker so preveč drobne. Slive so v zimi močno pozeble in je izvoz dvomljiv.

ahovec ojačuje organe za izločanje, krepi kri in celi organizem.
Zavitek Din 20*— v apotekah.	841
Dobro so uspele slive v Švici. Hrušk bo letos komaj eno četrtino toliko nego lani. Jabolčna drevesa so slabo cvetela in bo žetev le ena četrtina od navadne.
Amerika bo lahko izvozila komaj 58.5 procentov celokupnega pridelka. Lansko leto je znašal izvoz 75%.
S člankom pod gorenjim naslovom o pravici, priposestvovanja ste dobro pogodili. Vaš list je najbrž prvi, ki je načel to velevažno vprašanje za kmeta. Da navedemo kak primer: posestniški sin je odšel v Ameriko in se je vrnil nazaj po 20 ali 25 letih. Med tem časom so mu pomrli starši in drugi, ki so vedeli za pravo mejo posestnih parcel. Mejašem, ki so zemlje lačni, je težki dokazati, da je meja po njihovi volji tu in tam, in da so to ali ono parcelo uživali že toliko in toliko let. Njegovo ugovarjanje in sklicevanje na mapo po navadi nič ne velja. Češ, kaj boš ti vedel za meje, ko si bil toliko časa odsoten, mi pa smo tod hodili dan za dnem. Drug slučaj: mož je odšel v Ameriko in pozneje je vzel še ženo in otroke k sebi. Vrnil se je čez dolgo let s svojo dru žino. Naletel je ravno na isto, da so se sosedje mejaši polastili njegove zemlje in mu med tem časom pobrali tudi razno orodje, za katero pravijo, da so ga tu in tam kupili pred tolikimi leti. Kaj hoče, njihovo je. Ravno tako je s stezami in poti, ki jih radi priložnosti in »bližnjice« tu in tam napravljajo. Pot postane grda, kolovozne ceste se večajo in poglabljajo, nobenega ni, da bi pot popravil in naredil prekope za odtok vode Rajši začno voziti poleg poti, in če se nočeš z njimi prepirati, pri-
Dežela studencev —
gumi drevesnic — potresa.
Nekaj prav posebnega je, ako lahko rečemo o kaki deželi, da daje prebivalcem zastonj centralno kurjavo, in ta pokrajina je Nova Zelandija, ki leži vzhodno od Avstralije. Velika pokrajina tega razsežnega otoka je opremljena s centralno kurjavo že od narave. V Novi Zelandiji je vse polno toplih vrelcev, takozvanih, gejzejrov.in ogromne votline so napolnjene z vrelim blatom. Treba je samo to toploto izkoristiti. Hiše domačinov, katere na-zivajo Mavri, stojijo ponajveč prav ob robeli toplih jezer, jim torej ni treba zmrzovati in
F. S. Šegula:
Rabi
99J
**
(Povest iz časov Kristusovih.) 1	(Dalje.)
Toda, kje smo? Ob Rahelinem grobu. Kaj hoče uboga žena tam? In kako je postala tako revna? — Ni bila vedno taka. Če šteje zdaj kakih triindvajset let, bila je Djemihle še pred sedmimi leti najlepša deklica v Betlehemu, od mnogih mladeničev v zakon prošena. Šestnajstletno je zasnubil sin betlehemskega šejka (poglavarja), položil po starem običaju pred očeta kupnino za njo, obdaroval povrh njene brate ter si jo po ženitovanjskih slovesnostih odpeljal v sijajnem spremstvu kot gospodinjo na svoj dom. Pa komaj je minulo leto dni, se je je začel ogibati njen mož. Ni vedela zakaj; le tako zelo potrt in žalosten je bil! Pač je Djemihle čutila včasih po vsem telesu skeleče bolečine, tudi po obličju so se prikazovale še sicer neznatne belkaste luskine; ko pa nekoč le bolj pazljivo '»ogleda v kovinasto zrcalo, ki ga je nosila po šegi tedanjih gospa za
pasom, — o groza! — kaj vidi? Ustnice niso bile tako polne, rdeče kakor zrele črešnje, ampak usehle, porjavele, že malo razpokane. O Djemihle, že davno si zapadla postavi; že davno bi te bili morali iztirati iz človeške družbo; pa tvoji so te ljubili in te doslej skrivali pred svetom!
Pa prišlo je, kakor je moralo priti.
Že nekaj dni je bila Djemihle neprostovoljno zaklenjena v svojo sobo, in skoraj prav ji je bilo tako; saj se je bližal čas, da porodi. Nekega jutra rano pa stojita dve zamorki-služkinji pred njo, preoblečeta jo v preprosto modro oblačilo, ki je segalo od vratu do gležnjev, ter jo peljeta prod mestna vrata, od koder so jo z dolgimi palicarai zapodili mestni čuvaji. Tako je velevala postava. Gobavec je za vselej izobčen iz človeške družbe, bodisi bogatin ali revež, ker za to bolezen ni zdravila. Tudi nalezljiva je. Izvedenci trdijo, da je prvotno posledica greha, ki bi se naj med kristjani niti ne smel imenovati. Ima svoj sedež v krvi in se tudi s krvjo podeduje; pa često tako, da so otroci in vnuki gobavih ljubdi zdravi, ter re šele v tretjem in četrtem rodu zopet prikaže to
posestvovali so zopet. Drug primer: moj skedenj stoji na ovinku poti. Ob deževnem vremenu so pričeli hoditi skozi skedenj in blato v skednju puščati. Očetu je že bilo preveč, zaprl je skedenj. Toda, ko je kdo prišel, pričel je po vratih razbijati. Na ta način so morali odnehati, in bila je velika zamera. Tožiti pa vendar niso upali, da so pot skozi skedenj pri-posestvovali. Drugod zopet imajo navado, da hodijo skozi vežo hiš na ovinku, seveda radi bližnice.
To je zlo, ki se mora odpraviti. Pri stezah jim ni težko ugovarjati, ker javnost je na njihovi strani radi letoviščarjev. Kaj bodo namreč ti dejali, ker jih vabimo leto za letom v naše kraje, in sedaj jim steze zapiramo. Imel sem spor radi nekega studenca v vasi, katerega sem hotel speljati v hlev; sosedje pa po se uprli, češ, da so vedno hodili po vodo v njega. Bil je tudi sosed, ki je trdil, da je tudi on hodil v studenec po vodo, ker je bil njegov vodnjak suh. Par mesecev poprej sem ga opomnil, da naj naznani soseda radi otrok, ker so lovili ribe v njegovem vodnjaku, pa mi je dejal, da so bile ribe zmiraj v vodnjaku, kakor sem vedel tudi jaz. Sedaj pa je rekel, da je tudi on hodil po vodo v studenec. Rekel mi je tudi, da naj molčim, ker ribe v vodnjaku niso bile naznanjene, da ne bo kake kazni. Ker so bile ribe v vodnjaku in so še, ni mogoče da bi bil vodnjak suh. On je potegnil s sosedi in oni so priposestvovali pravico do studenca med tem časom, ko sem bil v Ameriki. —
Naznanilo.
Vljudno sporočava, da sva s lrvgustom 1932 prevzela specerijsko trgovino
ge. Zofije Fazarinc (prej Močnik) v Celju na
Glavnem trgu. Zagotavljava solidno in točno postrežbo z dobrim blagom in ugodnimi cenami ter se za naklonjenost cenjenemu občinstvu najtopleje
priporočava. 893	MOČNIK, nasl Močnik & Fili.
Sprejemni pogoji za banovinsko kmetijsko-Sospodinjsko šolo v Sv. Juriju ob juž. žel. Novo šolsko leto 1932/33 na banovinski kmetijsko-gospodinjski šoli v Sv. Juriju ob juž. žel. se prične s 1. oktobrom tega leta in traja deset mesecev. Sprejme se 20 učenk, in sicer v prvi vrsti kmečka dekleta. Prosilke morajo biti telesno in duševno zdrave, najmanj 16 let stare, ki so dovršile vsaj štiri razrede osnovne šole. Mesečna oskrbnina znaša 400 Din. Revnejšim dovoljuje kraljevska banska uprava v Ljublja-
ni delne štipendije; tudi sreski kmetijski odbori in podeželske posojilnice dajo podporo. Zato naj se prosilke obrnejo pravočasno na te. Lastnoročno spisane prošnje je vložiti direktno ali potom sreskega načelstva na vodstvo banovin-ske kmetijsko-gospodinjske šole najkasneje do konca avgusta. V prošnji je treba navesti velikost posestva ter priložiti krstni list, domov-nico, zadnje šolsko spričevalo in obvezo staršev, da bodo krili vse stroške. One pa, ki prosijo za štipendijo, morajo priložiti ubožno spričevalo, oziroma premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja. Naproša se vse cenj. učitelj-stvo, posebno voditeljice nadaljevalnih gospodinjskih tečajev kakor vsa ženska društva, da opozore kmečka dekleta na ta razpis. — Vodstvo.
Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične dne 15. septembra 1932 in traja do 15. junija 1933. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neopo-rečenost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vod-sto zavoda. Prošnje za sprejem je poslati Gospodinjski šoli v Šmihelu pri Novem mestu najpozneje do 10. septembra tega leta.
Cene In setmsha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 30. julija so pripeljali špeharji pst komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 12 do 14 Din, iste cene je bil tudi špeh. Kmetje so pripeljali 15 voz sena po 70 do 100 Din, pet voz slame po 55 do 60 Din, tri voze detelje po 95 do 100 Din, 13 voz krompirja po 1 do 1.50
Din, 10 voz čebule do 3 do 4 Din (česen 8 do 10). Zelje (glava) 1 do 2.50 Din, kumarce 0.50 do 2.50' Din,' Pšenica 1.50, rž 1.25 do 1.50 Din, ječmen 1.50 Din, oves 1 do 1.25 Din, koruza' 1.50 Din, proso 1.50, ajda 1.25, fižol 1.50 do 2 Din, grah 3 do 4 Din. Kokoš 20 do 30 Din, piščanci 18 do 50 Din, raca 15 do 20 Din, gos 30 do 40 Din. Celi orehi 5 do 6 Din, luščeni 16 do 18 Din. Zelena paprika 0.25, hren 4 do 6, karfijola 2 do 5 Din, kislo zelje 4, buče 1 do 2 Din, borovnice 1.50, maline 4 do 5 Din, grozdičje 2 Din, marelice 6 do 12 Din, hruške 4 do 8 Din', jabolka 4 do 6 Din, breskve 8 do 12 Din. Mleko 2 do 3 Din, smetana 10 do 12 Din, surovo maslo 20 do 26 Din, nied 14 do 20 Din.
Mariborski živinski sejm. Prignanih je bilo 18 konjev, 18 bikov, 172 volov, 320 krav in 22 telet; skupaj 550 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 26. julija tega leta so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3 do Din 3.50; poldebeli voli od Din 2 do Din 2.50; plemenski voli od Din 1.25 do.Din 2.25; biki za klanje od Din 2 do Din 2.50; klavne krave debele od Din 2 do Din 2.50; plemenske krave od Din 1.25 do Din 2; krave za klobasarje od Din 0.80 do Din 1.25; molzne krave od Din 2 do Din 2.25; breje krave od Din 2 do Din 2.25; mlada živina od Din 2.25 do Din 3; teleta od Din 3 do Din 4. Prodanih je bilo 268 komadov, od teh 10 v Avstrijo.
Mariborski svinjski sejm. Na svinjski sejem dne 29. julija tega leta je bilo pripeljanih 169 svinj in ena koza; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 65 do 100 Din; 7 do 9 tednov stari 150 do 200 Din; 3 do 4 mesece stari 250 do 300 Din; 5 do 7 mesecev stari 350 "do 400 Din; 8 do 10 mesecev stari 460 do 500 Din; eno leto stari 600 do 700 Din. 1 kg žive teže Din 6.50 do Din 7.50; 1 kg mrtve teže Din 9 do 10. Prodanih je bilo 89 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso prve vrste 1 kg Din 10 do 12; volovsko meso druge vrste Din 6 do 8. Meso od bikov, krav in telic Din 4 do 5. Telečje meso prve vrste Din 10 do 12; telečje meso druye vrste Din 6 do 8. Svinjsko meso, sveže Din 10 do 16.
Franz Jozefova grenčica čisti želodec, črevesa in kri!
strašno okuženje. Zato tudi so bilo postavne določbe v tem vedno zelo stroge. Gobav človek je moral zdrave že zdaleč opozarjati na se s klicem: »Lepra, lepra!« — izraz, ki ti doni tupatam še dandanes nasproti v opomin, da hodiš previdno. Ako se gobavec ne zglasi pravočasno, ga sme vsakdo s cestnim kamenjem pregnati. (Deset gobavih mož je vpilo od daleč: »Jezus, usmili se nas!« Zakaj »od daleč«? Ker blizu niso smeli! Ker bi jih sicer razjarjeno ljudstvo pri priči s kamenjem pobilo!)
Izgnana Djemihle, da odkrito povemo, je razumela svoj strašen položaj ter hitela po stranskih potih proti Jeruzalemu. Tam pod visokim južno-vzhodnim voglom obzidja se stikata dve dolini: južna je Gehcna, vzhodna pa dolina Joza-fat s potokom Cedronom. Zlasti v dolini Jozafat je vse polno podzemeljskih duplin, starodavnih praznih grobov. Tu je postava gobavcem odkaza-la mirno zavetje. »Naselbina gobavih« so ta kraj imenuje še dandanes in tudi je. Tu je Djemihle *rez mesec dni porodila slabotno dete ter ga na-zvala z imenom Jehuda. Oh, kako ga je ljubila;
in zopet kako rada bi ga bila dala proč od sebe, samo da ga reši strašne bolezni! Pa nikdo ga ni hotel. Čestokrat se je podala v bližino kake naselbine v okolici, od daleč vpila: »Lepra, lepra!« ter visoko vzdigovala revno dete; pa ljudje so začeli pobirati kamenje, in morala je pobegniti.
Tako je preživela Djemihle v naselbini gobavih pet dolgih let kot pomilovanja vredna bera-čica.* Ali čudovito! Dete se je začelo prav krepko razvijati; in kar je še čudoviteje, zavživalo je mleko bolne matere, pa vendar ostalo zdravo.
Bolezen matere je v tem času hudo napredovala. Nesrečnica je tudi čutila, da je za njo že blizu ura rešitve, ker so jo začele skeleti noge v gležnjih in kolenih. Zato si je poželela le enkrat
Naj nikdo ne reče: »To ne more biti! Saj so vendar njeni sorodniki za njo skrbeli!« — Res, hrane navadno gobavim ni manjkalo; donašali so jim jo dobri ljudje ter jim jo »od daleč« na zemljo polagali. Gobavih nesreča je bila njih zapuščenost, njih izvrženost iz človeške družbe, in pa seveda njih bolečine. Dandanes imajo tam ob »Jo-bovem studencu« svoje zavetišče z lepimi stanovanji, skrbno nego katoliških redovnic ter zdravniško pomoč; bolezni same pa menda ne bode nikdo spravil iz sveta.
topla kopelj jim je vsak čas na razpolago.
Bogata je Nova Zelandija glede gumi-dreves. Tok iz debel je že curljal od bogznaj kedaj na zemljo, kjer tvori danes strjen ogromne zaloge jantarja. Smola od gumi ali kavčuk drevesa igra važno vlogo pri izdelovanju barv ter linoleja. Kavčuk smolo je najti tudi na onih mestih, kjer so se nekdaj po-greznili v globine celi gozdovi. Koliko ljudi je že obogatelo z izkopavanjem kavčuk smole!
Našli so v Novi Zelandiji tudi oljnate vrelce ter neizmerne zaloge premoga. Nekaj privlačnega je naravna krasota Nove Zelandije s čudovito lepimi moj
V NEDELJO V NAZARJE!
V nedeljo, dne 7. avgusta, je velik dekliški shod v Nazarju v Savinjski dolini. Željo po takem shodu so dekleta teh krajev večkrat izrazila. Povod za letošnji shod je sedemdesetletnica Slomšekove smrti. Dekleta Savinjske doline bodo to obletnico veličastno proslavile. Začetek ob 10. uri v prelepi cerkvi Matere božje. Cerkvena govora imata g. kanonik Časi, škofijski voditelj Marijinih družb, in predsednik Prosvetne zveze dr. H o h n j e c. Na zborovanju izven cerkve govori gospa ravnateljica Antonija Štupca. Popoldne pri večernicah govor za članice Marijinih družb. Dekleta, skrbite, da bo udeležba prav veUka!
Krščanska ženska zveza v Mariboru se je odločila, da postavi v Mariboru za obnemogle v doglednem času »Dom revežev«. Da pa dobi za uresničenje svoje dobrodelne akcije potrebnih sredstev, bo priredila dne 7. avgusta tega leta na Trgu Svobode veliko dobrodelno tombolo. Poleg 200 amb, 100 tern, 30 četrtink, 25 petink in 15 desetink je še lepih 12 tombol, in sicer: 1. spalna soba; 2. 2000 Din v gotovini; 3. moško ali žensko kolo; 4. otomana 5. ženska obleka; 6. moška obleka; 7. bala platna; 8. dve odeji; 9. vreča moke; 10. jedilni pribor; 11. dva voza drv; 12. likalna miza. Slavno občinstvo prosimo, da vsestransko podpira to vzvišeno stremljenje Krščanske ženske zveze s tem, da pridno kupuje karte. Vsaka tablica stane samo Din 2.50. Dobijo se pri gg. odbornicah in v pisarni Krščanske ženske zveze v sredo in soboto od 8. do 10. in od 2. do 4. ure popoldne. Odbor.
Sv, Jakob v Slov. goricah. Naše prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 7. avgusta prelepo igro s petjem »Revček Andrejček«. Nastopita tudi dva domača pevska zbora s popolnoma novimi pevskimi točkami. Vabimo domačine in sosede k veliki udeležbi.
Prosvetno društvo v Makolah priredi v nedeljo, dne 7. avgusta v posojilniški dvorani v Makolah pevski koncert. Na sporedu je več pevskih točk, spevoigra »Srce in denar« in ša-
loigra »Vedež«. Vsi prijatelji poštene zabave in lepega petja iskreno vabljeni. Odbor.
Sladka gora. Kar se tiče dekliškega shoda, kateri se je vršil pri Sv. Roku v Šmarju pri Jelšah, so se ga tudi naše vrle mladenke Marijine družbenke udeležile. Peljale so se na lepo okrašenem vozu pod vodstvom č. g. voditelja župnika Ivanca. Tako so tudi one pripomogle k proslavi našega velikega škofa Antona Martina Slomška, katerega ime se bo slavilo vekomaj.
Iz zivficnfa japonskega kmetovalca.
Japonska predstavlja hribovit otok, čegar notranjost se še danes ni umirila; odtod torej razni potresi in izbruhi ognjenikov. Od kmetijstva živijo ljudje le ob izlivih velikih rek ter v njih dolinah. Od tega, kar se pridela na 15 odstotkih celokupne površine Japonske mora živeti (reci in piši) 65 milijonov prebivalcev. Na enem kvadratnem kilometru obdelane zemlje živi torej 969 ljudi. To je izredno visoko število, če pomislimo, da odpade na en kvadratni kilometer v Nemčiji vkljub vsej skrbni obdelavi površine le 185 ljudi. Na Japonskem ni več prostora za prebivalstvo, ogromni porast števila prebivalstva je imel za posledico silen gospodarski razmah, kolonialnega področja ni, kamor bi zamogel odriniti domači previšek ljudstva. Zato je Japonska povsem slična Nemčiji, kjer so beležili od leta 1870/71 naprej silno industrializacijo, beg ljudstva z dežele v mesta ter porast siromaštva med izobraženci.
Japonska kmetija.
Japonska kmetija je brez izjeme vzgled novodobnega kmetijskega gospodarstva, ki ga gospodar obdeluje po vseh izkušnjah umnega kmetijstva. Seveda, z našimi kmetijami se japonska ne more primerjati, kajti način obdelovanja in gospodarstva sploh je tako različen, da je primerjava možna kvečjemu s kako bolgarsko vrtnarijo. Japonske njive so tako vzorno očiščene plevela, ker izruvajo plevel kar sproti s korenino vred. To je seveda ipogoče v deželi, kjer sploh ni posestev, ki bi merila več kakor en in pol hektarja. 70 odstotkov japon-
skih kmetovalcev obdeluje manj kot 1 hektar površine, le en odstotek poseduje več kot pet hektarjev. Poslednja posestva se nahajajo bolj na severu, kjer manjša površina sploh ne bi zadostovala za preživljanje ene same rodbine. Polovico kmetovalcev je šteti med posestnike^ druga polovica so najemniki, ki imajo posestva v najemu za dobo 10 do 12 let. Sedaj namerava vlada spremeniti suženjsko stanje najemnikov, ki morajo plačevati lastnikom velike svote, tako, da bi postali sami lastniki. Reorganizacij» kmetijstva je sedaj glavna skrb vlade, površine je vedno manj, in tudi z regulacijo rek se mnogo ne da pridobiti, ker naraste število japonskega ljudstva letno za 830.000 do 1,000.000. Kljub temu je podeželje zelo gosto obljudeno. V malih kmetijskih obratih opravljajo vsa dela ročnim potom. V južni in srednji Japonski žanjejo dvakrat na leto: najprej pšenico in ječmen, nato pa riž. Pšenico sejejo koncem februarja ter jo požanjejo v juniju. Riž je sredi oktobra že zrel. Avgusta so sočna polja riža v najlepšem cvetu. V hribih se nahajajo zadružna jezerca, iz katerih črpajo vodo za namakanje njiv, ki so posejane z rižem. Kjer riž ne uspeva, dobiva kmetijstvo že obliko vrtnarstva. Japonski kmetje so zelo napredni in prekašajo celo nemškega in angleškega kmetovalca. Pomisliti je treba, da izvaža samo Nemčija letno 250 do 300 tisoč ton umetnih gnojil na Japonsko, razen tega še Anglija. Industrija dušika pa je na Japonskem že tako na pohodu, da bo v najmanj pet letih sama zamogla kriti potrebe japonskega prebivalstva. Poleg tega love japonski kmetovalci iz bližnjih jezer vodne traveplezalke ter jih mešajo z drugim gnojem, in sicer radi kalijeve vsebine.
Japonska kmetska hiša je vzor čistosti in reda. Hiše so lesene, večinoma iz taksusovega alf bambusovega lesa. Pred hišo prekrasen vrt, brez katerega si ni mogoče misliti Japonca. Krizanteme v najpestrejših barvah vsepovsodi. Ljudje so prijazni in vljudni ter radi postrežejo z najboljšim zelenim čajem, sadjem itd. Vsaka, hiša ima dve do tri sobe, nadalje kuhinjo in — tudi v najrevnejši hiši — kopalnico. Japonec se skoplje dnevno dva do trikrat v skoro vroči vodi (38 stopinj Reumierja), nakar se sliladi v ledenomrzli vodi. Japonce se more smatrati kot tisto ljudstvo, ki je glede telesne in stanovanjske čistoče na prvem mestu.
skimi zalivi. Temperatura ne pade nikoli pod ničlo. Črede govede in ovac se lahko pasejo skozi celo leto. Belokož-ni prebivalci so sedaj storili vse, da so rodovitnost zemlje izrabili po možnosti. Ovc je po Novi Zelandiji nad 30 milijonov; pridelava pšenice je na višku. Po rekah so se zaplodile postrvi, ki dosežejo izredno dolžino in težo.
Nova Zelandija poseda le eno senčno stran, ki je pa precej neprijetna — potresi. Treba pač računati z'dejstvom, da obišče otok na leto po nekaj tucatov potresov. Leta 1929 so beležili 600 večjih ter manjših potresnih sunkov. Leta 1931 je porušil potres mesto Napier. Kdor bi-
še videti svoj rojstni kraj Betlehem, lepo svojo domovino. Morebiti se ji le posreči, otroka nati-homa spraviti v očetovo hišo; saj je zdrav, čvrst in tako lep! — Zastonj, zastonj! Stražar pri mestnih vratih jo je s palico zapodil. Tako Jo najdemo vso onemoglo ob Rahelinem grobu.
Truma žensk prihaja sem od mesta. Obložene so z rečmi, ki jih očividno nesejo na trg v Jeruzalem. Gobava beračica jim svoj »Lepra, lepra!« naproti zahrešči; one pa, mesto da bi se ji sočutno ognile, odložijo butare ter pobirajo kamenje. Reva popade fanteka ter zbeži z njim proti Jeruzalemu. Le ker so se ženske morale vrniti k svojim košaram, je rešilo nesrečnico kamna-nja. Tako sta pa mati in sinek vendar, četudi s težavo prišla v svoje staro zavetje, podzemeljsko grobišče v dolini Jozafat.
Zdaj je šlo vse naglo, ker materi sta razpadli v kolenih obe nogi. Umrla je črez nekaj dni. Fantek je zbežal najprej v dolino Gehena, se tam nekaj časa potikal okrog, gledal gor na Sion, potem se pa zgubil proti jugu med pustim skalovjem puščave. Bog te varuj, ti reven, reven otrok!
Pa bo vendarle zdaj že sam našel pot v Betlehem — k očetu?! Saj mu je mati pripovedovala dnevno o njem; tudi njegovo hišo mu je neštetokrat popisala!---
2. V Jeruzalemu.
Sveto mesto je še dandanes trdnjava z mogočnim obzidjem, kakor so ga popravili in izpopolnili pred osem sto leti križarji in za njimi turški sultani. Od naše, večerne strani, od pomorskega mesta Jafe (Jope) se pride v mesto skozi Jafska vrata; na nasprotni jutranji strani so Štefanova vrata. Dvoje mogočnih vrat je v s e v e r n e m obzidju, lstotako jih je dvoje na južni strani. In vsa ta vrata so ponoči zaklenjena. Tako je notranje mesto s cerkvijo Božjega groba, Križevega pota ter premnogimi drugimi svetišči še celo ohranilo svoj starinski značaj; medtem ko se zunaj trdnjave že daleč okrog širijo nove naselbine, se šopirijo hoteli, gostišč?, gledališča, kino, bari z vso drugo novodobno navlako, da ne pozabimo omeniti še šol in tovarn.
Pred stanovanjskim poslopjem se nahaja povsod gospodarsko poslopje: šupa za orodje, nadalje pokrito gnojišče, kjer mešajo kompost, ter nekaka klet za shranjevanje murvinega listja, ki ga uporabljajo za krmljenje gosenic-sviloprejk. Hlevov na Japonskem nimajo, ker živina tam ne vozi tovorov. Japonci goje največ sviloprejko, ker prinaša kmetovalcu najboljše dohodke. Japonska proizvaja še danes 60% celokupne proizvodnje surove čiste svile, ki je kljub konkurenci umetne svile še zmiraj ohranila svoje visoke cene. Japonski kmet goji v nasadih tudi bambus, ki ga uporablja za gradnjo hiš, plotovja, orodja itd. Na poljih, ki so najskrbneje obdelana, raste soja (fižol Daljnega vzhoda), sladek krompir, melone, fige, pa tudi vinsko trto gojijo v svrho pridelovanja namiznega grozdja. Kjer zemlja ni za omenjene razstline, posadi jo čajeve grmiče.
Japonski kmet brez izjeme zapisuje vse do-dodke in izdatke v svoje knjige ter zamore vsakomur dnevno pokazati bilanco svojega posestnega stanja. Knjige vodijo tako vzorrto, da tega ne najdemo niti na zapadu. Pri malem kmetu znaša čisti letni dobiček v našem denarju 28.000 Din. Hektar zemlje stane izredno visoko ceno 420.000 Din, to je deset do tridesetkrat več kot na zapadu. Te visoke cene so posledica pomanjkanja zemlje. Da je japonsko kmetijstvo tako visoko razvito, je pripisovati predvsem moderni ljudski šoli s šestletnim obveznim poukom, nadalje celi vrsti najboljših srednjih in visokih kmetijskih šol. V vsaki vasi imajo občinskega ekonoma, ki je kmetovalcem na razpolago z nasveti in praktičnim razkazovanjem. Japonska viada izda ogromne svote za pospeševanje kmetijstva. Svoje strokovnjake pošilja vsako leto po vsej Evropi, da študirajo naše izkušnje ter jih doma vzporeja-jo s svojimi. V kmetijskih knjižnicah nižjih, srednjih in visokih šol se nahajajo skoro vsa glavna dela nemške, angleške, francoske, italijanske kmetijske literature.
Kmetijstvo ima na Japonskem zato prav dobre pogoje, ker skrbi gosto železniško omrežje in pa dobre ceste za to, da spravijo pridelke čim preje na tržišča. V mestih imajo moderne tržnice in hladilne naprave, kjer se prodaja blago prebivalcem sorazmerno po ceni, dota v ogromnih količinah. Poleg tega skrbijo v raznih preizkuševališčih za dobro kakovost pri-
delkov, posebno svile, tako da nihče ne more škodovati slovesu japonskega blaga. Iz vsega tega je razvidno, da bi se tudi mi Slovenci lahko marsičesa naučili od kmetslcih sotrpinov na lepem Japonskem.
statusu cosmu Biti IHItLJ
bomsi n-^jnl,
Št. Peter pri Mariboru. Na zadnji seji okrajnega cestnega odbora se je sklenilo, da se začne z nadaljevanjem cestne zgradbe Nebova—Loža-ne, in sicer še v teku prihodnjih tednov. No, da bi le ne ostalo samo pri obljubah, kakor se je že večkrat zgodilo. Saj je pa tudi cestna zveza Št. Peter—Nebova—Ložane z banovinsko cesto velike gospodarske važnosti kakor tudi za vse kraje zgornjih Slovenskih goric. — Pomanjkanje krme bo občutno. Kmetovalci že sedaj prodajajo odvisno živino ali pa jo koljejo doma, ker cene živini močno padajo. — Suša je že občutno posušila naša polja. Na mnogih krajih že primanjkuje vode, tako da jo morajo voziti od drugod. — Na obletnico smrti nekdanjega šentpeterskega župana Ludvika Fluher-ja je bila v kapelici Matere božje na Metav-skem hribu sveta maša. Ta mična kapelica na prijaznem hribčku, s katerega je lep razgled na Dravsko polje, Pohorje in na Kozjak, bo v prihodnjem letu prenovljena. — Tudi prvi klopot-ci so se že oglasili, da čuvajo naše gorice pred ptičjim rodom.
Marenberg. Dne 17. julija smo imeli v Ma-renbergu imeniten pevski obisk. Ljubljanski visokošolci so zapeli v Brudermanovi dvorani precej slovenskih pesmi. Obenem je govoril vi-sokošolec o našem razmer ju do nemške narodne manjšine. Opozoril je na krivice, ki se godijo Slovencem v Avstriji. Poudaril je, da smo Slovenci bolj pravicoljubni. Držimo se načela: vsakemu svoje. Damo Nemcem, kar jim gre z ozirom na njihovo število, zahtevamo pa tudi za Slovence v Avstriji istih pravic. Njihovo krasno petje nas je tako navdušilo, da želimo, da se prihodnje leto spet povrnejo v naš, narodnostno slabo zavedni kraj. — V mariborski splošni bolnici je umrla na jetiki darežljiva soproga tukajšnjega advokata g. dr. Winterhal-terja v starosti 35 let. Pokopana je bila v Ma-
riboru. — V Zgornji Vižingi je umrla 25 letna Antonija Račnik.
Sv. Ana v Slov. goricah. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Ani proslavi v nedeljo, dne 7. avgusta tega leta na slovesen način tridesetletnico svojega obstoja s sledečim sporedom: Ob pol 10. uri bo slovesna služba božja za vse žive in rajne zadrugarje. Popoldne ob treh pa bo v Katoliškem prosvetnem domu slovesno zborovanje s slavnostnim govorom g. Ignacija Tirša, revizorja iz Ljubljane in tukajšnjega rojaka. Na sporedu je tudi igra »Oderuštvo in dobrota«. Med odmori igra tamburaški zbor od Sv. Benedikta. Hranilnica in posojilnica je za veliko obmejno župnijo v gospodarskem in narodnem oziru velika dobrota, ker navaja k varčevanju in pomaga v denarni stiski. Vsi prijatelji zadružništva, pridite ta dan na prijazen, hrib Sv. Ane. Odbor.
Negova. Pretekli teden je žalostni glas naših zvonov naznanjal tužno vest, da je umrla gospodinja ugledne Vogrinčeve hiše v Radven-cih. Po mučni bolezni, katero je potrpežljivo prenašala, sprevidena s svetimi zakramenti, je mirno v Gospodu zaspala Roza Vogrinec, stara 62 let. Bila je izredno dobra gospodinja in priljubljena pri vseh, kar je pričal njen veličasten pogreb. Ob odprtem grobu j.e govoril ganljive besede vlč. gosp. Anton Trstenjak, za kar mu bodi hvala, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru, ki je pod vodstvom g. Mirka Ilajnžiča zapel prelepe žalostinke. Onstran groba naj ji sveti večna luč! Žalujočemu možu oi otrokom naše sožalje!
Zavrč. Prihodnjo nedeljo, to je 7. avgusta, se bo obhajala v lepi završki župniji cerkvena slovesnost v počeščenje 40 letnice mašništva tamkajšnjega g. dekana in konzistorijalnega svetnika Antona Podvinski. Slavljenčevo dobrotno srce se je izlivalo na vseh službenih mestih lavantinske škofije, kjerkoli je g. jubilant deloval kot kaplan ali kot župnik, zlasti je razgibal v vseh župnijah versko življenje. Vse občine župnije Zavrč, kjer g. jubilant deluje 15 let, so mu že pred leti podelile v znak njegovega vnetega delovanja v dušnem pastir-, stvu in za gospodarski napredek častno ob-čanstvo. Hvaležni župljani želimo tudi sedaj svojemu dušnemu pastirju, ki je v svoji skromnosti dn z ozirom na težavne gospodarske razmere odklonil vsako izvencerkveno pro-
Ulice starega mesta so ozke, večinoma tako ozke, da bi se eden naših vozov komaj skozi pre-ril; in prav je tako. Ali pa je res prijetnejše v tistih dolgih in širokih ulicah novodobnih mest, kadar po njih brije zimska burja? V jeruzalemskih tesnih, vijugastih ulicah pa se prav kmalu pomiri najhujši vihar. Mesto je naraščalo v teku tisočletij. Še Ilerod Veliki, tisti, ki je vladal za časa Kristusovega rojstva, mu je na severo-vzho-du pripojil višino Režeta ter s tem raztegnil daleč t je na sever mestno obzidje. »Herodova vrata« še dandanes spominjajo na to. Tudi »kraj mrtvaških glav« (Kalvarija) je bil za časa. Kristusove smrti zunaj obzidja; šele Rimljani so ga mestu pritegnili in s tem tudi na severno-vzhodnem voglu razširili trdnjavo. Dasi pa se je mesto vedno povečevalo, ulice so ostajale večinoma nespremenjene; ohranjale so vsaj svojo smer. Vendar površina mestnega tlaka je sedaj zvišana povprečno za najmanj 5 do 10 metrov. To pa je zopet prišlo tako. Jeruzalem je bil mnogokrat razdejan, razvalin pa niso odstranjevali, ampak kar zravnali so prostor ter nanj stavili nova po-
slopja. Če torej hodimo po Ivriževi cesti, hodimo prav v isti smeri kakor je Kristus nesel križ, pa mestoma po pet in več metrov više, kakor se je hodilo takrat.
Nadvse zanimivo je zlasti vzhodno obzidje jeruzalemskega mesta nad dolino Jozafat. Tu je stal veličasten judovski tempel z vhodom iz doline, imenovanim »Zlata vrata« (porta aurea). Skozi ta vrata so hodili tudi Kristus in apostoli v tempel; vendar so ta vrata sedaj zazidana. To pa je zopet, prišlo tako. Skozi ta vrata je na Cvetno nedeljo v slovesni procesiji prišel Ježus Kristus v tempel. Po njegovi napovedi, da bo Sin človekov enkrat zopet prišel, je krščanska pravljica poslej trdila, da bode ravno skozi ta vrata prišel. Leta 70 po Kr. r. so Rimljani judovski tempel popolnoma razdejali; v 7. stoletju pa so se Mohamedovi privrženci polastili tempelskega prostora ter leta 63G postavili tu svojo prekrasno mošejo Omarjevo. Zvedeli pa so seveda tudi za starokrščansko pravljico o Jezusovem prihodu skozi Zlata vrata.
(Dalje prihodnjič.)
va na Novi Zelandiji, sedi takorekoč na ognjeniku in ta občutek' je dostikrat neprijetnej-ši nego veselje nad zakladi in rodovitnostjo zemlje.
Naročite za fante,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
Moj foworiS.
Molitvenik za mladeniče in še zlasti za vojake.
Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din. Po pošti 1 Din več.
Tiskarna sv. Cirila Maribor.
slavo, naj ga Bog ohrani še dolgo čvrstega in zdravega med nami!
Stoperce pri Rogatcu. Dne 21».julija tega leta je umrl v mariborski splošni bolnici tri in pol leta star Janko Kamenšek, sin finančnega pod-preglednika iz Stoperc. Vzrok smrti je bilo vnetje možganske mrene. Pogreb istega se je vršil dne 23. julija tega leta na mestnem pokopališču v Mariboru.
Sv. Andraž v Halozah. Tužno so peli zvonovi in nam naznanjali, da se je dne 23. juli ja ob pol šesti uri zvečer preselil v večnost g. Franc Simenčič, vinogradnik v Belaušeku. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazala dolga vrsta prijateljev in znancev, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in ga s težkim srcem izročili materi zemlji. V iskrenih besedah sta se poslovila od rajnega č. g. duhovni svetnik in g. Alojzij Kos, žandarmerijski narednik iz Zavre. Pevci so mu zapeli žalostinke doma, pri cerkvi in ob odprtem grobu. Rajni Simenčič je bil vzor soproga, očeta in gospodarja, vzor globokovernega kristjana. Njegov zdrav humor in veseli značaj je očaral vsakega, ki je imel priložnost biti vsaj nekaj časa v njegovi gostoljubni hiši in njegovi veseli družbi. Dragi nepozabni prijatelj, spavaj sladko v domači zemlji! Težka je bila ločitev, a tolaži nas zavest, da križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami. Njegovi blagi gospe soprogi in otročičem naše iskreno sožalje!
Sv. Frančišek v Sav. dolini. V pondeljek, dne 25. julija, sta bila v naši župnijski cerkvi poročena posestnik Franc Rajter, po domače Tiš-ler in Anica Slatinšek, po domače Urhova. Nevesta je bila skozi devet let cerkvena pevka solistinja, ki je s svojim lepim sopranom poveličevala slavo božjo. Čestitamo! — Pomanjkanje dela in zaslužka je postalo občutno za mnoge že tudi pri nas, kar je posledica propadanja lesne trgovine. Prejšnja leta so imeli nekateri zaslužek pri popravilu ter gradnji cest, a sedaj vse delo počiva, ker pravijo, da ni denarja. Radovedni smo, kdaj se bodo začele spolnjevati obljube, dane lansko jesen.
Št. Ilj pri Velenju. Tukajšnja posojilnica obhaja letos 25 letnico svojega obstoja. Dne 4. avgusta mine 25 let, odkar je začela poslovati. ,V spomin na to bo priredila v nedeljo, dne 7. avgusta, posebno proslavo z govorom o zadružništvu, s petjem in kratko gledališko predstavo. Govoril bo g. nadrevizor Vlado Pušenjak, ustanovitelj posojilnice. Je to tudi njegov jubilej, saj je posojilnica v Št. Ilju prva, ki jo je bil ustanovil. Prijatelji zadružništva, pridite v nedeljo v Št. Ilj!
Sladka gora. Na god sv. Ane, dne 2G. julija, smo spremili k večnemu počitku moža, ki zasluži, da mu tudi v Slovenskem Gospodarju postavimo spomenik. Matevž Jagodic je bil vzoren krščanski mož, stara slovenska korenina. Bil je skrben cerkveni ključar skozi 20 let, in obenem je bil tudi ubožni oče. Njegovo vzorno življenje je poznala vsa župnija In ga spoštovala. Na grobu nas je domači g. župnik še enkrat spomnil na njegove čednosti ln ga nam postavil za zgled. Zlasti je omenil njegovo boguvdanost. Križev in nadlog mu ni manjkalo, in če ga je kdo pomiloval, je z vese-lo-otožnim smehljajem odgovoril: »Je že tako božja volja.« Svojo vdanost je zajemal seveda iz svoje globoke vernosti. Omenil je nadalje njegovo odkritosrčnost. Bil je pravi Izraelec, v kojem srcu ni bilo prostora za kako zvijačnost. Naj v miru počiva! — Dobri ljudje nas zapuščajo. Pretekli petek smo pokopali Nežo Fidler, sestro preč. g. Jakoba Marzidovšeka, vojnega kurala v pokoju. Tudi ta je bila .vzgledna župljanka, katero je tudi dičila vda-
nost v božjo voljo v raznih križih, ki tudi njej niso prizanesli. Od njene hiše je cerkev marsikaj prejela. Bila je tudi drugim dobrotljiva. Bog ji daj večni mir in pokoj!
Šmarje pri Jelšah. Huda suša vlada naprej in stori, da zemlja vedno bolj zeva in otavo in poljske pridelke suši brez človeškega napora. — Bližajo se naši največji prazniki: velika maša in sv. Rok. Romp.rji bodo prihajali in odhajali tudi že prej, ker obiskujejo tudi Sladko in Tinsko goro. Za one, ki se vozijo z železnico, naznajamo, da imajo od celjske strani pri vsakem vlaku naravnostim zvezo Grobelno—Šmarje. Za romanje iz mariborske strani pa ima najlepšo zvezo vlak, ki odhaja iz Maribora ob devetih ter po presledku 10 minut na Grobel-nem pripelje v Šmarje ob 11. uri. Kdor pa se z večernim vlakom pelje iz te strani, pride na Grobelno ob sedmih, ima takojšnjo avtobusno zvezo pri gostilni Vuga. Na dan Marijinega vnebovzetja se vršijo slovesne službe božje v Župnijski cerkvi; ob štirih popoldne pa gre procesija k Sv. Roku, kjer bodo slovesne ve-černice s pridigo. Drugi dan pa dvojna slovesna služba božja in več tihih sv. maš. Na dan sv. Roka je tudi pri »Žalostni kapeli« ob osmih sveta maša z nagovorom.
Sv. Miklavž na Boču. Komu se je pred leti sanjalo o oni rajsko tihi in pred svetom tako skrbno skriti gorski planoti med Bočem in Drevenikom. Kako daleč, daleč je za nami čas, ko so okrog leta 1350 pozidali grofje Triestinski sredi te zelene planinske tišine božji domek sv. Miklavža, tako svojevrstno lep in zanimiv, da nehote pritrjuješ pesniškim besedam Sarden-kovim. Načrt za to cerkvico so morale narediti prave gorske vile, tako bajno idilično lego in obliko ima. Žal, da nam je o njeni davni preteklosti malo znanega, ovenčana pa je zato tem bolj s pristno gorsko zgodovino v obliki mičnih pravljic in pripovedk, iz česar se da sklepati, da Sv. Miklavža niso motili viharji stoletij. Tiho je kraljeval na divni planoti vse do današnjih dni, ko sta S. P. D. podružnici Ro= gaška Slatina in Poljčane ob neumornem prizadevanju bočkega župnika č. g. Slavka Cilen-šeka opozorili svet na lepotne zaklade bočke gore. Trumoma potujejo sedaj meščani in po-deželani na Boč, ne morda zaradi modernosti planinstva, pač pa iz gole potrebe, poživiti si duha in telo z lekom planinskih višav. In ti, Sv. Miklavž, cela stoletja si vztrajal za nas, nagomilil si nam polno darov, predniki naši jih še niso umeli ceniti, črpali pa bomo sedaj mi iz .neusahljivega bogastva tvojega blagoslova. Ko obhajaš v nedeljo, dne 7. avgusta, svojo cerkveno proslavo, pohitimo z navdušenjem k tebi po tisti kostrivniški stezici, o kateri je sloviti naš pesnik dejal: »O, kako svetopisemska ljuba in lepa je ta pot, zakaj ni večna?«
Laško. V Zedinjenih ameriških državah je umrl pred kratkim v starosti 80 let neki Avgust Brehm, ki je zapustil 10.000 dolarjev premoženja. Iščejo se dediči. Brehm, po poklicu brivec, je bil rojen v Celju ali nekje v celjskem okraju. V Ameriko se je preselil leta 1878, mogoče v času okupacije kot ubožnik. Vsakdo, ki bi mogel o Brehmu kaj povedati, naj sporoči to Blažu Zupancu v Laškem.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« gieačice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolujejo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom naše »Franz Joseiove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijski^ trgovinah'.	5
Laško. Kr. banska uprava je v laškem okraju razpisala osem mest banovinskih cestarjev. Razpisana cestarska mesta odpadejo na sledeče ceste: Na progi Radeče—Celje so razpisana tri cestarska mesta, in sicer prvo Laško—Sevce, drugo Sevce—Dolenje, tretje Dolenje—Zidani most. Na progi Marija Reka—'Trbovlje sta razpisani dve cestarski mesti, in sicer prvo Pod-meja—Gabersko, drugo Gabersko—gostilna Sušnik. Na progi Trbovlje—Sevnica je razpisano eno cestarsko mesto, in sicer Zidani most—; Loka. Na progi Breg—Dežno je razpisano eno cestarsko mesto v odseku Breg—Sele. Na progi Sv. Marjeta—Hrastnik eno cestarsko mesto v odseku Sv. Marjeta—Marno. Prosilci, ki hočejo prositi za razpisana mesta, ne smejo biti mlajši kakor 23 let, in ne starejši kakor 30 let. Prošnje z vsemi potrebnimi prilogami je vložiti do 15. avgusta pri okrajnem cestnem odboru v Laškem.
Svetina pri Celju. Župnijski urad Sv. Rupert nad Laškim naznanja vsem romarjem in prijateljem idilične Svetine, da se vrši lepa nedelja, dne 7. avgusta tega leta. Bo dvojno sveto opravilo, in sicer ob 6. in 10. uri. Pridite v prijazni planinski kraj, da se Materi božji priporočite in navžijete zdravega zraka!
Sv. Rupert nad Laškim. Velika nesreča je zadela hišo Jožefa Mlakar, po domače Stopinše-ka. Isti dan, 6. julija, sta namreč umrla gospodar Jožef Mlakar in njegova 20 letna hčerka Marija, ki je bila komaj tri mesece poročena. Dolgotrajna zavratna bolezen je uničila 48 letnega moža, ki zapušča žalujočo ženo in več mladoletnih otrok. Lepo sta se pripravila na smrt. Počivajta v miru! — Po velikih težavah se je vendar začela graditi prepotrebna cesta Sv. Rupert—Sečjaves, a sedaj je delo na pol poti zopet obtičalo: pti znanih sedanjih cienar-nih stiskah ni mogoče dvigniti večjih vsot. Upamo pa, da bo do pozne jeseni cesta dograjena, saj ima le 900 metrov dolžine.
¥ofašhe micwe.
Pešadijska podoficirska šola — nateSij za 1932. leto. — I. I. P. — Za vstop v pešadijsko podoficirsko šolo (Beograd, Bileče in Zagreb) je termin za vlaganje prošenj (20. april) prekoračen. Razen navedenih, drugih pešadijskih pod-oficirskih šol ni. Prosite za sprejem v katero drugih podoficirskih šol, po pogojih, navedenih v današnji številk.
Prevod iz pešadije v drugi rod vojske. — Isti kot zgoraj. — Lahko prosite za prevod iz pešadije k mornarici, ai-tileriji, konjiči ali v katero tehničnih trup, vendar je gotovo, da Vam je rekrutna komisija določila z ozirom na Vašo sposobnost pravi rod vojske, zalo prošnja za prevod brez tehtnega razloga ne bo imela uspeha.
Predčasno odsluženje kadrovskega roka. — J.
Š. B. — Potrjeni ste bili letos v vojake, pozvani boste na odsluženje roka šele prihodnje leto. Vi pa želite že letos k vojakom. Prošnjo za vpoklic v kader še v tek. letu naslovite na komando ter jo kolekujete s 5—20 dinarskim kolkom. Prošnja bo ugodno rešena le v shičaju tehtnega razloga (siromašnost, brezposelnost itd.), kar naj potrdi na prošnji sami županstvo.
Skrajšanje kadrovskega roka. — J. Š. Zg. L. p. SL B. — Po zadružnem stanju in odsluženem roku zadružnih članov, kot ste navedli v svojem vprašanju, ima Ignac, roj. 1911. leta pravico na skrajšani rok vojaške službe, ker ima dva predhodna zadrugarja s polnimi roki (18 mesecev), Ob priliki rekrutacije naj z vojaškimi izpravami dokaže službo njegovih predhodnih družinskih članov, da mu bo odrejen skraj-
šani rok, ki mu pripada. V nasprotnem slučaju ima še tekom treh mesecev po usposobijenju pravico, prositi za devetmesečni rok pristojno vojaško okrožje.
Služenje pri obmejni (granični) četi — sprejemni pogoji. — P. T. Si. M. — Po členu 28. Zakona o obmejni četi, razglašenega v 21. kosu Službenega lista z dne 15. marja 1932 se obmejna četa dopolnjuje z graničarji redovi izmed prostovoljcev, ki morajo izpolniti tele pogoje: 1. da je državljan kraljevine Jugoslavije; 2. da je odslužil obvezni rok službe v «talnem kadru, kar dokaže z vojno izpravo; 3. t'«. je telesno in duševno zdrav, kar se ugotovi s specialnim pregledom; 4. da je bil med službovanjem v stalnem kadru kakor tudi po od-služenju roka do prijave za sprejem v obmejno četo neoporečnega vedenja in ponašanja; da ni bil nikdar v sodni preiskavi niti obsojen zaradi umazanih dejanj, kar dokaže s potrdilom pristojnega oblastva; 5. da je pismen; 6. da ni starejši od 30 let, kar dokaže s krstnim listom; 7. 0'a je po možnosti neoženjen ali vdovec brez otrok ali sodno ločen od žene brez otrok; 8. da se pismeno zaveže, da bo služil pri obmejni četi kot graničarski pripravnik najmanj tri leta, pri onih edinicah in na onih krajih, kjer to službena potreba zahteva, in da izjavi, da pristaja na vse odredbe zakona o obmejni četi in odredbe dotičnih uredb in predpisov, ki izhajajo iz tega zakona. Če ustrežete vsem naštetim pogojem, vložite kolkovano prošnjo z vsemi prilogami komandi obmejne čete v Beogradu.
Kolekovanje prošnje za vojaško godbeiio šolo.
—	A. A. P. — Prošnjo za sprejem v vojaško godbeno šolo se po razpisanem tečaju koikuje s 5 Din, za rešenje pa se prilaga kolek za 20 Din. Natančnejši pogoji za vstop v to šolo kakor tudi vzorec prošnje in zahtevani dokumenti kot priloge razvidite v zadnjem »Slov. Go spodarju«.
Vojni invalid V. K. N., Rog. S. — Kot invalidu Vam je od 80*% zmanjšana nesposobnost po invalidskem pregledu na 40%. Sedaj se je zdravstveno stanje poslabšalo in želite, da se Vam procent invalidnosti zviša. — Vložite prošnjo, ki je v invalidni zadevi koleka prosta, na pristojni vojni okrug, da Vas ta pozove radi poslabšanja zdravstvenega stanja na ponovni invalidski pregled.
R. F. K. 2L — Vložite pritožbo radi nepravilnega ravnanja vojaškega okrožja za povračilo nastalih stroškov po krivdi te komande na komando Dravske I)iyizijske oblasti v Ljubljani. Za uspešno rešitev prošnje pa Vam ne moremo jamčiti.
Pilotska šola — sprejemni pogoji. — P. J. Č.
—	Koliki so stroški za šolanje v pilotski šoli, ker bi se radi posvetili letalstvu, in kakšni so sprejemni pogoji. — Šolanje je brezplačno; od šolske izobrazbe se zahteva dovršeno ljudsko šolo z vsaj prav dobrim uspehom.. Prošnji, naslovljeni na »Komando vazduhoplovnih struč-nih Skola — Novi Sad IV« je priložiti izjavo, s katero pristaja gojenec v slučaju sprejema na vse pogoje in obveznosti, ki jih predpisuje uredba o podoficirskih šolah, poleg tega pa še naslednje dokumente: krstni list, domovinski list, šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, samski list In očetovo, oziroma varuhovo dovoljenje, da sme v podoficirsko šolo Priloge kakor tudi prošnja se kolekuje razen v slučajih siromašnosti, kar dokaže s priloženim ubožniin izpričevalom. Za to šolo ^e zahteva starost od 17 do 21 let.
Hranilec in služenje v vo;sk! — M. U , V. — Rojeni ste 1903 leta, ni.3h služili v vojski, ker ste bili kot hranilec očeta oproš-eni. Sedaj je oče umrl in ž?!it» ;?oju?n lfi. če morale sedaj
k vojakom. Ker ste prekoračili 27 leto starosti, ne boste pozvani na odsluženje kadrovskega roka, dasi ste s smrtjo očeta prenehali biti hranilec.
Oprostitev sina kadrske službe kot hranilca.
—	U. G. Sv. R. — Ste 48 let stari, imate 18 letno hčerko in sina edinca, ki bo letos potrjen v vojake, ste posestni ca .in vprašate, če ima sin edinec pogoje, biti oproščen kot hranilec. — Ker plačujete sigurno več kot 120 Din neposrednega davka dn ker štejejo ženski člani rodbine po novem zakonu o ustroju vojske v starosti od 18 do 45 let v zadrugo, prošnja za oprostitev sina ne bo imela uspeha razen v slučaju, da z zdravniškimi izpričevali dokažete Vašo in Vaše hčerke popolno nesposobnost za pridobitno delo.
Vojaški razpored — prijavljanje. — I. D. K.
—	Je li potrebno, udeležiti se vsakoletne razglasitve voj. razporeda in ima obveznik kakšne vozne olajšave v slučaju, da ne stanuje v kraju, kjer se vrši razglasitev. — Na občinsko zbirališče ob priliki razglasitve vojnega razporeda so po tozadevnih določilih dolžni zglasiti se vsi obvezniki razen onih, ki stanujejo izven mesta, kjer se vrši razglasitev, ker se le-ta obvešča o razporedu pismeno potom občin njih bivališč. Zato tudi nimajo za prihod nobenih voznih olajšav po železnici.
I. G.:
Neka) z Jadrana za nase
Letos najdeš mnogo naših ljudi, ki jim je bivanje na morju potrebno, a radi krize ne zmorejo za še vedno draga večja mesta v malih krajih na Jadranu. Kdor išče mir in more pogrešati za nekaj časa razne — doma samo po sebi umevne — udobnosti, se v takem kraju počuti čisto dobro.
Danes opozorimo naše bravce na tak kraj, ki je bil doslej čisto neznan, a ima radi zelo ugodne lege lepo bodočnost. To je mestece Bol na Braču s približno 1800 prebivalci. — ostalih 500 je v Ameriki. Podobno je ostalim dalmatinskim mestom. Znamenitost je Tintorettova slika: Zaroka sv. Katarine v marmornatem glavnem oltarju v dominikanski župni cerkvi. Iz Splita imaš le štiri ure vožnje s parnikom. Mesto je veliko pridobilo z modernim hotelom-pensionom, ki ga je pravkar uredil Slovenec g. Herman iz Celja. Prednost tega hotela je velik senčnat vrt, kakršnega ne dobiš na vsem Bolu.
Bolj kakor to pa utegne zanimati mnoge starše in njihove sinove-dijake novica, da je na Bolu dominikanski samostan z nižjo zasebno gimnazijo s pravico javnosti.
Letos si je dominikanski red tu zgradil veliko, moderno gimnazijsko poslopje. Vodstvo bi z veseljem sprejelo tudi nekaj Slovencev, Opozorimo one dijake, ki se čutijo poklicane za redovni stan, da se lahko takoj priglase za vse razrede (višjo gimnazijo imajo v Duh rovniku). Mesečna oskrbnina 250 din. od šeste gimnazije naprej zastonj. — In prav bi bilo; saj doslej Slovence zastopata samo en pater, ki je slučajno na Boli! župnik, in en bogoslovec, doma iz celjske okolice.
iver ima gimnazij? več prostora, kakor sra rabi za svoje gojence, sprejemajo
tudi take dijake, ki se bodo posvetili drugim poklicem. Priporočati bi bilo ta zavod zlasti onim, ki so ozkih prsi in slabotne narave. Saj tako ugodne lege nima nobena gimnazija v Jugoslaviji in najbrže redko katera na svetu. Dominikanska poslopja obdaja morje od treh strani. Gimnazijsko poslopje se dviga skoro dobesedno iz morja. Vedno pihljajoči vetriči odganjajo vročino. Pred viharji je kraj zavarovan z otokom Hvarom. Zdi se ti, da gledaš pred seboj velikansko jezero.
Vzgojni in učni uspehi na zavodu so prav povoljni. Predlansko leto je zavod dobil Masarikovo nagrado. Večinoma poučujejo patri; dva profesorja sta la-jika (eden Slovenec, eden Slavonec). Dijaki so vsi izredno vesele narave: posledica zdravja (celo lansko leto ni prestopil praga zavoda zdravnik; higijeno poučuje — gotovo tudi edini slučaj v Jugoslaviji — nezdravnik pater, ki ima tozadevne izpite) in sinovsko zaupnega občevanja z vzgojitelji, kakor ga najdeš morda le še pri salezijancih.
Zdi se mi, da nekaj pripomore k obojestranski veselosti tudi bela redovna obleka.
Da goje vsestranski šport — zlasti na morju — se razume. Če gledaš dijake pri kopanju, se ne moreš ubraniti misli, da je nekaj podobnosti med njimi in ribami. (Mesečna oskrbnina je 600 Din; kuhinja je mešana: dalmatinsko-zag-rebška. Vsa pojasnila daje Direkcija dominikanske gimnazije v Bolu na Braču.)
Pa še eden načrt imajo bolski patri, ki bo zanimal duhovnike: za čas počitnic bodo od prihodnjega leta naprej dali na razpolago gimnazijsko in samostansko poslopje duhovnikom, potrebnim oddiha. Vsled svoje izvrstne lege ima ta kraj brez dvoma vse pogoje za prvenstveno mesto med vsemi itak redkimi, a potrebnimi duhovniškimi zavetišči na Jadranu. — Že letos so prišli nekateri slovenski in hrvatski duhovniki sem, čeprav ni bilo še razglašeno, ker letos samostan na to še ni pripravljen.
Sprejemajo pa že letos dijake na počitniški oddih. (Celotna mesečna oskrba za osebo 800 Din.)
Raznoterosti.
Kameleon. Ta čudna spremenjasta žival ima pod svojo kožo več plasti celic, ki so napolnjene z raznobarvnimi tekočinami. Kadar pride žival v nevarnost, izpusti tisto barvo, s katero se hoče zaščititi in ki najbolj odgovarja njeni okolici. Odtod kameleonsko spreminjanje.
Izdelovalnica ponarejenega denarja — v ječi. V hamburškem zaporu se nahaja že več mesecev falzifikator Piil-
ke, da bi odsedel daljšo zaporno ka-:en radi ponarejevanja denarja. Ker je po poklicu mehanik, so ga zaposlili v lolavnici za izdelavo raznih ključavničarskih de). Nadzorniki in pazniki so
a. -zelo hvalili vsled njegove izredne marljivosti. Izdeloval je z nekim dru-ifiim jetnikom model ladje. Delala sta i zelo marljivo in ostajala celo preko de-
Ne namilite perila,
■ - ■
jem več ga namakajte!
'^šEk
Namakanje perila s Henko> je boljše, in bolj varčnov Perilo Vam je treba sama na predvečer pranja namočiti v Henkovi raztopini!' Zjutraj je vsa umazaninai temeljito izločena. Vsako ribanje ali krtačenje perila je nepotrebno ( Skratka,- To je nnpre-I dek in izboljšanje Va-Hj^ šega pranja,

Zahvala.
Po sklepu božje previdnosti je odšel v boljše življenje v soboto, dne 23. julija ob pol 6, uri zvečer ljubljeni mož, oziroma oče, gospod
Franc Simenčič
vinogradnik v Belanšeku.
Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki sj pokojnega v njegovi bolezni obiskovali in to* lažili;. nadalje se zahvaljujemo č.g. duhovnemu svetniku, in g. Kosu, žand. naredniku v Zavrču za poslovilna govora ob grobu, nadalje g. organistu in pevcem za žalostin-ke doma, pri cerkvi in ob grobu, ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku.
Belanšek-Sv. Andraž v Halozah, dne '¿7. julija 1932
Jozeiina, soproga.
Kari, Anica, Valburga, otroci.
908
Vozni red na Brežic.
Za letošnje romanje na Brezje se je do pon-deljka priglasilo 2400 romarjev. Nove prijave se ne sprejemajo, in kdor nima izkaznice, naj se pelje z rednim vlakom, ne pa z našimi posebnimi vlaki. Na te vlake smejo vstopiti samo oni, ki imajo izkaznico.
I. vlak.
Romarji, ki vstopijo na progi Zreče—Poljča-
ne, se pripeljejo z rednim konjiškim vlakom, ki gre iz Zreč ob 14.50 in čakajo v Poljčanah na romarski vlak, ki gre takoj za rednim ob 18.29.
Romarji, ki vstopijo na progi Rogatec—Gro-helno, se pripeljejo s popoldanskim vlakom, ki gre iz Rogatca ob 16.40 in pride v Grobelno ob 18.43. Tudi ti vstopijo v romarski vlak, ki gre takoj za rednim. Imajo torej takojšnjo zvezo in ne bo treba v Grobelnem čakati.
Romarji, ki vstopijo na progi Dravograd— Celje, se pripeljejo v Celje z vlakom, ki gre iz Dravograda ob 15.25 in pride v Celje ob 18.58. Tudi ti se odpeljejo ob 19.25 z romarskim vlakom, ki gre takoj za rednim.
Romarji, ki vstopijo na progi Dobova—Zidani most, se pripeljejo z vlakom, ki vozi iz Dobove ob 18.47 in pride v Zidani most ob 20.13. Imeli bodo že svoje vagone, ki se v Zidanem mostu priklopijo romarskemu vlaku, ki odhaja takoj po 20.22 iz Zidanega mosta.
Romarji, ki vstopijo na postajah: Laško, Rimske toplice, Zidani most, Hrastnik, Trbovlje, naj bodo na postaji: Laško 19.38, Rimske toplice 19.48, Zidani most 19.58, Hrastnik 20.34,
Trbovlje 20.43. Peljejo se z romarskim vlakom, ki gre takoj za rednim.
II. vlak.
Romarji, ki vstopijo na progi Dravograd— Maribor, se pripeljejo z večernim vlakom in čakajo v Mariboru na romarski vlak, ki gre iz Maribora, takoj po rednem vlaku ob 10. uri zvečer.
Romarji, ki vstopajo na progi Maribor—Celje, imajo sledeči odhod: Maribor ob 22.05, Hoče 22.15, Orehova vas-Slivnica 22.21, Rače 22.26, Pragersko 22.34, Slov. Bistrica 22.53, Poljčane 23.03, Ponikva 23.26, Grobelno 23.32, Št. Jurij 23.40, Štore 23.48, Celje 23.55.
Romarski vlak vozi takoj za rednim.
Romarji, ki se pripeljejo na progi Gornja Radgona—Ormož—Pragersko, pridejo z večernim vlakom, ki privozi na Pragersko ob 22.18 in se njihovi vagoni priklopijo II. romarskemu vlaku.
Za vse:
Vsakdo naj kupi na vstopni postaji celo karto na Otoče. Kart ni treba več dati žigosati. Skupnih kart ne kupujte, vsak naj ima svojo karto! Kart ne oddajajte nikjer, ker se z njimi domov zastonj peljete. Vsak naj ima seboj tudi izkaznico, ki jo naj da na Brezjah žigosati, da je bil res gori. Pri vlakih bodo reditelji, ki jih lahko vprašate za pojasnila.
Vozni red za nazaj bo objavljen na Brezjah, vsi romarji bodo imeli zvezo s popoldanskimi vlaki na stranskih progah v torek popoldne in bodo v torek zvečer doma.
lovnega časa. Ko so nedavno pregledali model ladje, so na svoje presenečenje ugotovili, da sta oba kovala novce po pet mark, ki so bili sijajno izdelani. Za njuno marljivost so ju sedaj odlikovali vsakega še z dvema letoma.
Po zahljiic&fii lista ioile vesli in novice.
Vodstvo pri zadnjih volitvah zmagovite romunske kmečke stranke je zopet prevzel dr. Maniu, ki bo sestavil novo vlado.
Bivši kitajski guverner Mandžurije, general Ma, je padel te dni v boju z Japonci na mand-žurskem bojišču v bližini Ankutina.
Umrl je v Uljaniku v zagrebški nadškofiji g. župnik in vurberški rojak Ivan Hauptman. Rajni je bil rojen leta 1877 pri Sv. Martinu pri Vurbergu in je služboval v naši škofiji kot kaplan v Kamnici pri Mariboru in kot župnik na Pernicah, odkoder je šel v pokoj in je šele lansko leto prevzel mesto župnika v Uljaniku. Blagemu duhovniku svetila večna luč!
Z nožem prerezal vrat. V nedeljski noči je popivala družba v gostilni v Košakih pri Mar., in med to tudi brata Kukovec in hlapec Kos. V prepiru je prerezal Franc Kukovec Kosu vrat, tako, da je v nekaj minutah izkrvavel.
Domačija posestnika Hajnžiča pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je pogorela s premičninami vred.
Pri vožnji drv si je zlomil desno nogo zidar Franc Kramberger iz Spuhlje pri Ptuju,
Dve žrtvi Save. Dne 1. avgusta sta utonila v Sevnici ob Savi 30 letni Franc Vovk in njegova 10 let mlajša sestra Marija. Kovač Vovk je utonil, ker je hotel rešiti iz globoke vode sestro, ki ni znala plavati.
Obešenega so našli v Mariboru v Klavniški ulici 75 letnega vratarja Matijo Kavčiča, ki je ttil uslužben pri tvrdki Freund.
Med prevozom v bolnico je umrl 20 letni posestnikov sin Ivan Lipovšek iz Repuš pri Slivnici pri Celju.
Sv. Janez K. Marija Vianney (Vianej) dobi svoj kip v nmriborski stolni in mestni župnijski cerkvi, prvi v naši škofiji. Prevzvišeni vladika msgr. dr. Andrej Karlin bo blagoslovil ta kip na svetnikov god 9. avgusta tega leta ob 6. uri in takoj potem daroval njemu v čast posebno sveto mašo z zakramentalnim svetim blagoslovom ob koncu. Ta svetnik je umrl kot sodobnik našega nepozabnega škofa Antona Martina Slomšeka kot priprost župnik v mestecu Ars na Francoskem dne 4. avgusta 1859, star 73 let. Kip, visok 1.20 m, je umetniško delo g. kiparja in pozlatarja Ivana Sojč v Mariboru; posnet je po izbirnih slikah iz Arsa.
Zavod šolskih sester v Mariboru bo sprejemal v šolskem letu 1932/33 v internat tudi go-jenke, ki bodo obiskovale srednje ali strokovne šole v Mariboru.
Polzela. Na odru Prosvetn. društva namerava v bližnji bodočnosti vprizoriti fantovski odsek s sodelovanje~i dekliškega krožka popolnoma novo zgodovinsko žaloigro »Kmečki punt«. Godi se v ¿>su splošnega kmečkega upora na Slovenskem in slika tedanje življenje na vasi in v gradu. Natančnejše poročilo in datum prireditve prihodnjič.
Sv. Anton v Slov. goricah. Romarji Marijini, kateri hočete zopet romati na Sladko goro, ste vabljeni od blizu in daleč, da se pridružite že starodavni procesiji, ki gre od Sv. Antona dne 11. avgusta 1932. Ob 9. uri je sveta maša za sladkogorske romarje, in po sveti maši odhod na prelepa Marijina svetišča: Ptujsko goro, Sladko goro in Šmarje.
Vojnik. V nedeljo, dne 7. avgusta tega leta prirede prostovoljna gasilna društva v Celju, Gaberju, Trnovljah, Škofja vas, Vojnik, Nova cerkev ii> Dobrna župno vajo v Vojniku z motornimi brizgalnami na oddaljenost 800 m z .verigami. Pričetek ob pol 14. uri.
Tračnice (šine) 12 m dolge, teža meter 24 kg, se proda. Ptujska cesta 96, Tezno pri Mariboru.	905
Iščem vicičarja s 4 do 5 delavskimi močmi. Informacije Meljska cesta 64, Maribor. 906
Čarobna rola.
(Konec.)
Dosti časa je bilo treba, preden so vojaki izpraznili vse sobe. Nazadnje je prispel zadnji čoln in s tem bi se moral odpeljati tudi kralj Srdan, ki je dotlej stal na obali.
Ves ta čas se je Svetoljub, ko je bil napolnil vse sobe, sprehajal s princesinjo na obali. Srdanu ni bilo nič kaj po volji, ko ju je videl tako zadovoljna; v njegovem srcu se je začela vzbujati stara zavist napram svojemu sorodniku. Zdaj ga je sovražil še bolj, ker je hotel vzeti za ženo princesinjo, katero si je on sam želel za kraljico. Srd in zavist sta ga obvladala tako, da se je sklenil kruto maščevati nad obema.
Izmislil si je.zloben načrt. Ko je odšla zadnja barčica z zlatom in je ostala pri otoku samo še ona, na kateri se je hotel odpeljati on sam, je pristopil k Svetoljubu in ga je ljubeznivo prosil, naj dovede do čolna ministra, ki je še vedno stal vrh grajskih stopnic. ,
Svetoljub ni slutil nič hudega in se je oddaljil od Liljane. Niti ni prispel do prvih stopnic,
~kar zagrabi Srdan princesinjo, skoči z njo v čoln in hitro odvesla proti ladjam.
Na krik drugih deklic se je Svetoljub naglo obrnil in videč, kaj se je zgodilo, je brž potekel proti obali, prevzet od žalosti in skrbi.
Čoln je bil že precej daleč. Svetoljub je uvi del, da bo težko rešiti princesinjo. Ali baš ko je hotel skočiti v vodo, da bi plaval za čolnom, se je pojavil na nebu ogromni zmaj, se je spustil na čoln, zgrabil kralja Srdana ter ga odnesel v oblake.
V istem trenutku je neka svetla oseba sedla v čoln poleg princesinje in je veslala nazaj proti otoku. Svetoljub je pritekel in dvignil Liljano iz čolna, v osebi pa je spoznal vilo Srečo, katera mu je bila nekoč darovala čudovito rožo.
»Obljubila sem ti bila, da me boš videl še enkrat. Glej, svojo obljubo sem izpolnila. Od najinega prvega srečanja sem te vedno spremljala in zadovoljilo me je, ker sem videla, da se poslužuješ čarobne rože na tako lep in plemenit način. Prosim te, da jo pridržiš še nadalje, hrabri moj Svetoljub, in da z njeno pomočjo pomagaš slabotnim in revnim ter braniš pravico. Dosti težkoč in nevarnosti si prestal, ali sedaj čaka sreča tebe in tvojo princesinjo. Ni se treba več bati Srdana, ker ga ne bosta nikoli več videla. Vedela sem, da mu ti osebno nisi hotel storiti nič žalega, ker ti je sorodnik. Zato sem v primernem trenutku poslala onega zmaja, ki ga je odnesel v neznane kraje, odkoder se ne bo več povrnil. Zdaj se vrni v svojo deželo s temile ladjami. Pozdravljam te. Preden odidem, dajem ti dolgo življenje in vsako srečo s tvojo lepo princesinjo.« Po teh besedah je vila izginila.
Stari minister je bil tako vesel radi tako srečnega konca, da je kljub svojim letom kar začel skakati po obali. Svetoljub je najprej dovedel svojega konja, potem so se pa vsi vkup ukrcali na ladje, ki so bile sedaj polne zlata, in so se napotili proti domu. Ko so dospeli, sta se Svetoljub in Liljana poročila in nato sta bila kronana za kralja in kraljico. Vse svoje nadaljnje življenje sta prebila v sreči in miru.
(Povest v slikah.)
BJf «5 Sj
JE
UP —c^rri
m&i i
39. Miško v veliki stiski.
»Aha! Moj Miško!« reče hudobna čarovnica. »Prišel si mi v pest. Zastonj, da se braniš, ker le močno držim. Peljem te v zapor v ono-le kolibo.« Od nikoder žive duše. Miško je ves trepetal od strahu.
49. Čarovnica zveže Miška.
Čarovnica odvede Miška v kočuro in ga vsega zveže. Konec konopca pritrdi za obroček, ki je zabit v zid. Nato pusti Miška samega in mu še pravi: »Ne boš mi več pobegnil. Vrv je močna. Grem, da pokličem orjaka Jožeta.«	(Dalje sledi.)
Poskusni baloni za stratosfero.
Na dvorišču fizikalič-nega zavoda tehnične visoke šole v Stuttgar-tu ha Nemškem je napravil prof. Regener zanimive poskuse z balončki. Spustil je v višino balone, ki so obstojali iz treh manjših in bili med seboj zvezani z vrvico. Z vodikovim plinom napolnjeni baloni so se gibali eden nad drugim, so merili v premeru dva metra in bili oddaljeni eden od drugega štiri metre. Spodaj je bila pritrjena merilna gondola s pripravami za merjenje in zasigurana napram mrazu 60 stopinj pod ničlo. Baloni so hiteli tako naglo v višino, da Jih po preteku 10 minut niso več videli. Po preteku dveh ur in 50 minut so bili baloni zopet nazaj na zemlji in merilne naprave so kazale, da so dosegli višino 20.000 m in prodrli daleč v talco-zvano stratosfero. Največji evropski hoiel.
Največji evropski hotel grade sedaj na Angleškem. Imel bo tisoč sob za tujce in poleg vsake sobe kopalnico. Poslopje bo visoko de-i-et nadstropij, na strehi bo vrtna restavracija in pristaiališče za letala. Stavbo bodo izročili prometu spomladi leta 1938. Njeno ime bo Hotel Cumberland.
Rastline in rosa.
Rosi nista doslej niti znanstveno niti praktično vrtnarstvo zaradi njene premajhne količine pripisovala velikega pomena za prospe-vanje rastlin. Bavarski raziskovalec prof. Ilil-tner pa je na določenem mestu celo leto meril količino rose in je ugotovil, da je znašala 10 odstotkov deževne količine v tem času. Rosa torej nikakor ni brez pomena za rast, tem bolj ker nje množina v viharnem vremenu ne pada, temveč narašča. Tla so pa le pri pravilni obdelavi zmožna sprejemati vlago, to je roso iz zraka in zato je potrebno paziti, da sa dobro rahljajo.
Hranilnica Dravshc banovine nariber
Centrala: Maribor
v lasini novi palači na oglu
Gosposhe-Slovenske ulice.	ses	jeršha Hranilnici
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Podružnica: Celje
nasproti pošle, pret JužnoSla-
'licl
MALA OZNANILA
Prostore za trgovino mešanega blaga s stanovanjem v prijaznem in prometnem trgu sre-za Celje, se da agilnemu trgovcu v najem. Ponudbe na »Dobra bodočnost« na upravo lista.	904
Nakupovalci sadja! Suha skladišča tik mostne tehtnice in glavne ceste da v najem Vinko Zorko pri Sv. Benediktu v Slov. gor. (Možnost nakupa okoli 15 do 20 vagonov.)	907
Viničarja, zanesljivega in poštenega, sprejme za vinograd v Majskem vrhu, župnija Sv. Vid pri Ptuju, Davorin Tombah, Maribor, Zrinjskega trg 6.	904
Dekle, vajeno domačega dela in šivanja, se takoj sprejme. Jožef Vračko, trgovec, Št. IIj v Slov. goricah.	892
Vagon sladkega jabolčnika od leta 1931, najboljše kvalitete poceni proda: Domena, nad-oskrbništvo Zgornji Ptuj.	890
Proda se hiša z vrtom v Pobrežju pri Mariboru. Več se izve v restavraciji Stok.	891
Velika preša za sadje se proda. Vpraša se Maribor, Aleksandrova cesta 21, Pirich. 889
Iščeta službo dva zakonska brez otrok k živini ali na manjši vinograd. Naslov v upravi lista.
899
Proda se posestvo v Zgornjem Dupleku št. 25, zraven novega mosta čez Dravo.	895
Iščem najemnika s tremi delavskimi močmi brez otrok. Ješovnik, Št. Rupert v Slov. gor.
894
Posestva, hiše, gostilne prodaja od 3500 Din naprej Posredovalnica, Maribor, Sodna ul. 30.
Kovaški pomočnik, mlad, išče službo. Robar Jožef, Sesterže, Majšperg.	896
Hranilnica in posojilnica v Črni
vabi na redni občni zbor, ki se vrši dne 14. avgusta 1932 ob enih popoldne v hran. prostorih pri Drofeniku. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva, 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 4. Volitev odbora in pregl. računov. 5. Slučajnosti. Odbor. 903
Velika prodaja iz zapuščine, več
postelj, madrac, omar, 20 stolov, mize, ogledala, obleke, 20 rjuh. odeje, 10 podzglavnikov, divani in šest pernic. Maribor, Stross-majerjeva ulica 5, desno. 901
ki prihajate v Maribor po Meljski cesti, poglejte v izložbo
„prtAmerikanciT
Meljska cesta 38,
kjer so cene moškega perila tako nizke kot nikjer drugje.
Spodnje hlače že od 12 Din naprej, moške srajce že od 25 Din naprej, moški predpasniki po 16 Din, ženski od 20 Din naprej, otroški po 10 Din, nogavice po Din 3.50; velika izbira kravat, naramnic in
ovratnikov. »Vsepovsod gre glas, da najcenejše in najboljše kupite le pri nas!«
900
m\im mm
ll!lllll!!li!ll!llllllllll!ll!lllill!llllll!lllllll!llllllllllllll!llll. od 27. avgusta do i. septembra 1932.
JuHilcfiia nmt§m ime
od 27. do 30. avgusta.
od 1. do i. septembra.
Glavno zastopstvo za sejmske izkaznice:' Bančna hiša Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25.
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzatcmna zavarovalnica v LgüMiani.
Za pojasnila se obračajte na naše krajevne poverjenike ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, v Mariboru na glavni zasfop Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. Posmrtninski oddelek »Karitas« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe,	812
Širile „Slov. Gospodari® !
E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E
najboljše in najvarnejše pri
tajerstii ljudski posojilnici y Mariboru

Gosposka ulica
r, z. z o. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog 0C nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
gašir Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje I ""^B
a
3 3
a
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
ESI
ESH
Zadružna gospodarska banka d. d.
Podružnica Maribor, Aleksandrovo cesta Si. $
V lastni, novozgrafeni palači
Pred frančiškansko cerkvi io

Izvršuje vse bančne posle najkulanfneje. - Maj višje obrestovan je vlog na knjižice in v tekočem računu. -- ^ Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
rsm
193
Prodam dve parceli.
Limbuška cesta 81.
Studenci pri Mariboru, 886
Služkinjo, ki zna kuhati za gostilno, sprejme Kos, Turniše pri Ptuju.	881
Kupimo staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni. Ackerman & Kindl, Ptuj.	877
Hlapec h konjem se takoj sprejme z dežele z večletno stalno službo pri enem posestniku in pri konjih, poštenih staršev, vojaščine prost, srednjih let, zdrav in močan. Vpraša se pri Francu Spes, Maribor, Linhartova ulica 18.	878
Sprejme se mlinarski vajenec z vso oskrbo. Jakob Marinič, umetni mlin, Slaptinci, Sv. Jurij ob Ščavnici.	880
Poceni in dobro se oblečete v trgovini Metoda Senčar, Ljutomer. Izgotovljene možke in ženske obleke, otročje obleke za šolo in dom. Velika zaloga ostankov kamgarma, sukna, hlačevine, druka, cefirjev po zelo nizkih cenah. Izdelava moških in ženskih oblek po meri. Velika izbira novodobnih klobukov in čepic po ponovno znižanih cenah.	879
Iščemo dve tovarišici k naši hčerki, učenki 1. razreda klasične gimnazije, do 5. razr. srednje šole. Dobra vzgoja in dobra oskrba. M. Lovec, Maribor, Ferkova ulica 9. 885
Proda se v Gočovi prvovrstno posestvo, 22 oralov. Cena 150.000 Din. Vinko Fras, Sv. Lenart v Slov. goricah.	887
Posojilo daje brezobrestno za odkup dolga in nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, Poštni predal 307. Iščemo poverjenike. 796
Prodajo se dobri lepi konji z opremo. Naslov v upravi lista.	858
za obleke, 688
platno za perilo, železnino in okove za stavbe se kupi najugodnejše pri
Franc IColeršc;,
irgovska hiša Apače.	Apače.
Odvetnik
Hrastove sode po 200 litrov od loja Ia po Din 50.—, Ila po Din 40.— za komad oddajo Tvor-nice Zlatorog, Maribor.	875
Vse vrste blaga
dr. Fran irgoliC
je svojo pisarno preselil na Aleksandrovo cesto 40,
v palačo Vlahovič.
882
£opctdošlo novo blago
po 6, 7, 8 in 10 Din meter; oglejte si pred nakupom v Tekstilnem bazarju, I. Trpin, Maribor, Vetrinjska ulica 15.	730
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
Kilne pase
Društva sv. Ane
(Marijanske kongregacije za žene) imajo zdaj edini in najboljši pripomoček v molitveniku:
Sveta mati Ana.
Cene od 32 do 52 Din. — Pet različnih vezav.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor. LiaaaaauGnaaaauaaaaaaauDuuuuuuuuu
trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.
Franc Podgoršek nasl. Franc Bela, ban-dažist, Maribor, Slovenska ulica ?,
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	479
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
u novi lastni palači no oglu Hroljo Petro cesto in llodnita ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hi§ nad 5000 članov-posesinikov z vsem svojim premoženjem.
192
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 100,OOO.OOO-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rcntni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
'ttuiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiüiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii'
Tiskar: "Tiskarna sv.
Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.
v Mariboru. —