Tečaj XIV. 1 .i ' 1 List gospodarske, obertnijske národsk Izhajajo vsak o sredo in s&boto. Veljajo za celo leto po poéti4fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl.po posti, sicer 1 fl.30 kr. V Ljubljani v saboto 2. augusta 1856. Drevjoreja. Koristnost ptujega ali inostranskega drevja. (Dalje) javor bregovje ljubi, ga vendar ni viditi po blatovinah in L njegov je dro À Jasenovo (jesenovo) drevje. močvirjih. Izraste 25 čevljev visok. ben, mehek, ložej od lesa drugih verst, ugoden ebenarjem za vložitve ; posebno pa dajè oglje, ktero klobučarji za Amerikanski jasen, tudi beli jasen imenovan Je zavoljo izverstnega lesa eno izmed najbolj zanimivih drevés rodovitne severne Amerike; imeniten je pa tudi zavoljo hi- kurj oglj vo pod kotle zavolj primerne drugega drevja. Rudeči javor. Tega je veliko vročine raji imajo kot po južnih deželah, v tre rasti in lepega perja. Ugodno mu je merzlo vlažno pod- Floridi in dolni Luizijani. On ljubi mokro pa tudi pešéno nebje. tedaj poganja krepko na obalih širokih rek in močvir jev, pa tudi po nadolih in sterminah, poleg morja, ga je ve zemljo, na kteri debel. zraste do 70 čevljev visok, in 3 do 4 čevlje Lepo tamnorudeče cvetje njegovo se prikaže 14 dní HHHH^IHH^HHHF HHHHHIIH e s liko. Mnogokrat zraste 80 čevljev visok, in najdejo se debla, pred razvitjem perja, ter je pervo znamenje pomladi, ktere so ravne kot sveca in do 40 čevljev od tal brez vsega rudečega javora je jako lep in korišten ; porabiti se dá v Les njegov čislajo Amerikanci povsod, ker je ter- mnoge izdelke vejovja. den, gibek, pruživ in pripraven za mnogo orodja in pohišja. Že imenovani botanikar Michaux pravi, da amerikanski ja- , ker je tudi gost in tanek; ko je uglajen se sveti kakor žida. V Ameriki ga rabijo posebno za pluge in poljsko orodje sploh ; tudi lepo pohišje napravljajo iz njega. sen je izverstneji od onega, ki je v Evropi navaden; on lz njegove skorje, kuhaje jo, se utegne lepa bakrenorudeča terdi, da njegovo upeljanje v gojzde polnočne Evrope je bila barva izvleči, ktera, če se ji nekoliko žveplenega železa dodá, prihaja v bagor se prelivajoča modřina; če ji pa ne- ena najboljih pridobitev za nas; on pripoveduje dalje, «« » ^ prebrisani Angleži so koj spoznali vrednost in večjo porablji- kaj galuna primešaš, je lepo černilo. da vost tega drevesa, ter so cele gromade bele jasenovine, nazagane v dile, v Anglijo upeljali za gradjenje Sladkorni javor (Zuckerahorn, Acer saccharinum) v svojih bark in brodov. je prav zanimivo drevó in najvažniše izmed amerikanskih Cer.ni jasen rodí se tudi v severnih deržavi«h ;avorovih pleméiu . Veliki gojzdje tega drevja stojé posebno kjer v družbi ravno popisanega belega jasena raste, v severnih deržavah, v Kanadi, Majni, v Novo-Jorku in v rike, HHIIHm^l^^^l^H^^^^^H^^^^^K^^^I HpHHHHHHH HHHHHHH On ljubi vlažno zemljo, posebno tako, po kteri se večkrat Pensilvanii. Najljubse raste sladkorni javor po berdovitih krajinah, v merzli, vlažni pa rodovitni zemlji, v kteri do 80 vodé razlivajo, ali njegov les je rabljiv za na kteri so navadne povodnji. Tudi mnogoverstno orodje pepél , ter dajè čevljev visok izraste; navadno je pa le 50 do 60 čevljev kterem je posebno veliko lugaste soli, zato je ugo- visok. Sladkorni javor je lepo drevó, ktero je lahko poznati že iz daljave po beli skorji njegovi. Les njegov ima , v Kterem je .....^ —, den za napravljanje potašeljna. Cerni jasen doseže visokost od 60 do 70 čevljev, ter je vreden zavoljo imenitnih lastnost. da bi g:a po naših gojzdnih nasadbah prav obilno redili. tanko gosto jedro, uglajen dobi svili podoben lik , na zraku pa se rumeni v rožno-rudečo barvo. Rabijo ta les rokodelci Razun teh je v severni Ameriki še mnogo jasenovih m umetniki za mnogoverstno orodje; dobiva iz njega se tudi plemen, in posebno na izhodni strani „Velike reke u sipi) bi utegnili popotniki se kakih 30 (Misi-verst najti, ktere vse kaj dobro oglje, kovačem posebno vsec, gori pa tudi živo • • V V na domaćem ognjiscu To oglje Ka je po hrastu; in zavolj so vredne, da bi jih upeljali pa redili pridno pri nas. kor v Evropi je tudi v Ameriki jasen naj koristniše drevó terdnosti in vlečljivosti njegove bi v mnogih potrebah si prizadevali ljudjé zastonj njega nadome-stiti s kakim drugim drevnim plemenom. 5. Javorovo drevje. Tega drevja je v Ameriki sedmero verst, izmed kterih omenimo tukaj naslednje: v (Jerni javor ima svoje imé od tamno-zelenega listja po kterem se tudi razlikuje od svetloperjatega sladkornega javora, v kterega družbi večidel raste. Je lepo košato drevó 40 do 50 čevljev visoko; njega mezgo kuhajo v sladkor. vaga od drevés iz deržav Novo-Hampshire , Majne in Vermonta blizo petkraf težeje, kot oglje drevja iz bolj južnih deržav, — gotov dokaz, da sladkornemu javoru bolje tekne severno hladno podnebje od južnega. Sladkor dobivajo ljudjé v Ameriki po tem, da javorovo mezgo kuhajo in odčadijo. Velik pomoček je ta sladkor on-dotnim prebivavcom, posebno v novih naselbinah. Bati se je le, da ravno vsled teh naselbin umanjšalo se bode javorovo r y ? drevje, zatorej bo tudi tega pripomocka od leta do leta manj in da te krajine bodo mogle v kratkem sladkor iz ptujine upeljavati, ali pa nasaditi sladkornega terstja ondi, kjer mu pa mi po svojih krajinah ker je lega zemljišč ugodna. Da bi i Sila veliko ga raste po ogromnih dolinah severne Amerike kjer njegov les v mnogoverstne izdelke, in tudi za derva potrebujejo. Jasenolistnati javor (der eschenblâtterige Ahorn) je i nje- ». te- ? sladkorno drevje sadili, bi nas moglo že to podbujati tudi les njegov je tako lep, da je najlepši mahagonovini podoben , in da ga mizarji za krasno pohišje pred drugim iščejo, pa drago plačujejo. (Konec sledi.) ze na Francozko upelj se dobro sponasa. L £ov je čverst, se dá lepo gladiti, tudi raste prav hiti daj bi koristilo, da bi ga redili tudi pri nas. Gospodarske skušnje. (Kako gosp. Lukačy mur bi no seme seje). Gosp. Lukačy y ki ima v Paloti na Ogerskem mnogo murb Javor belovolnatega j)lodú (der weisswolligfriichtige zasajenih, svetuje murborejcem, ki ga posnemati hočejo Ahorn) nahaja se posebno na bregovih velikih rek, ktere ? sledeče: „Pod murbami, ktere imajo naj lepse perje 5 pobe od severnih gorá navdol v tiho morje se razlivajo; naj več ram vse jagode, ki same po sebi z drevja padajo in so tega je pa poleg reke Ohio in njenih prirék. Čeravno pa ta daj popoinoma zrele; jih pomečem v majhne grabničke ira 218 potem z rahlo zemljo zasujem. Ze v malo dnéh kalí seme, fajmošter, oznanijo zbi če le enmalo prilivam, in se tisto jesen zrastejo sajenice in kolikanj je stai _ _ _ ^ a _ A « » a * A -m V « ■ ljudstvu izid letneg računa. ene pavce visoke. Potem jih vzamem iz zemlje in jih spra vim v povezkih na tak kraj, kjer so varné moče in pa mraza, prevelike znasa ostanek cerkvene okoli 2500 benečanskih liber cerkvi podařil. Skoraj vsako leto dnarnice s starašinovim darom vred Ljuilst na to veselo za miš ; večidel jih položim v malih lesenih truzi-cah v pešek. Proti koncu mesca sušca jih vsaditn v drevno eadišče (vertno šolo) tako, kakor se navadno vsajajo iska , vsi h va lij o z enim glasom dobrodušnega starašina in mu z dobr belirn vinom zdi pivajo, da je kaj druge sadíke (flance), po pol čevlja saksebi v verste, ki so dva stai čevlja narazen. Potem jih zalijam. Poleti jih dam osipati « * ■ • « • V • # • « » i • Pol ure po tem ko že vse nekako bolj ornolkne, sam bivši ustane, m na glas, ljudstvu imé novega starašina da ga lahko slišijo, oznani ki je že poprej v to volitev tudi o pleti če je treba, in v veliki vrocini jim prilivam. dal svoje privoljenje, in se iz ponižnosti še v kakem bližnj V dveh letih si izredim tako prav lepe drevesica z majhniini kotu skriva. Dva duhovna se na to stroški, večje drevesica za visoko drevje vse dřuge pa za vzdigneta ga poiskat in ko ga najdeta, ga seboj vzameta in sprejmeta do do pritlično rejo in žive plotove et (G roj z dne pčske so naj b o lj i lejnih stopnic mesta j pripo moček med srenjski mi možmí. N stojí dozdaj ovi starasii ok kalné in vlečljive vina čistiti in ciste in dobre tihonia pomóli, pa přejme iz i ob der žat i). Tako piše K. Pistoli ter pravi: „Neki mo- velikim spoštovanjem veliko sreberno škatlo starasina v sredi poklekne, enmalo dosedanjega stai V • Z jih prijatlov je ravno hotel vedro triletnega vina y prec ker mu je njegov vincar rekel, da je vino tako spri- eiio libro težka k je skoraj vliti deno, da ni za nobeno rabo več. „Daj mi to vino se zdi 5 in je znamenje njegove nove službe. Po tem vstane, se zahvali možem in vsemu zbranemu mu ljudstvu za čast, da so njega izvolili starašina, in recenr bom poskusil ga z grojzdnimi pčškami očistiti, ročuje njih darljivosti. Na to se vsi Vzamem tedaj 2 do 3 bokale tega vina, ki se je vleklo ger do * V i d ej N pripo stara sina pa hodi koj po vsem Rezijanskem. po vseh hišah in pele Spai Z njih V • si je res nabrala pos postlala Tičic Je nalovila, S kakošnim neznanim lišp Za-te roža nobena se bo pri ti praznienosti védel Vse je za te ocvetélo . Res jih pesem učila: Esterhazy v Moskvi, se lahko razvidi iz tega, da vsaki Kam sirota se boš délo „Ljubček, tebi vsak dan huj Kaj si neki šel na ptuje? f se s ter i h jezdnih kónj, ktere le knez sam jezdi, je z vsem, kar ima na sebi, vreden blizo 10.000 gold.; posedlica (šabraka) iz krasne risove kože je okoli kraja vsa nasuta Lep spanjsice cvetéle, M ti bo smert vsnubila z demanti y vsa druga oprava je okovana z zlatom in biser Drobno tičice so péle, Mina je solzé točila, Tiho sercu govorila: „Bolno serce, prazno cvetja. Britka Spai • V • J jo vmorila" ble oevetéle, Ble so suhe že in véle; Mina je bia v njih pala Lahko pa je verjeti, da ima knez take dragocene lepotije, Brez veselja si in petj ker je naj premožniši plemenitnik ogerski in ker vsa ta le je dedna lastnina Esterhazy 31 potija vedno pri hiši ostati slovjenje nove krasne stol (Gran) na Ogerskem, h ktei rodovine. ktera mora Za-te tice so odpéle Sladké pesmi in vesele i" dan t. m. bo slovesno blago Lep k v Ost Drobne tičice spanjšice cvetéle j Nikdar več ni z spanjšic vstala Ljubček pride z daljnih krajev, Pa prepozno dokaj mlajev. Tičice so pesmi pele. péle Pa britke, nevesele: ts> Mina ie solzé točila, » Ljubček, tebi vsak dan huj bi po oglasu ondašnjega Tiho v sercu govorila rN • v • Kaj si neki na ptuj 2 No velikega škofa in kardinala utegnili tudi cesar priti vice iz Spanjskega so tudi danes še tako negotove in Sp Ž njih bom po pobrala postlala ? 7 Mino ti je smert vsnubila Britka žalost jo vmorila". zmesane kakor so poslednjič bile Ni drugač, kakor da bi na Spanjskem sam nobeden nič pravega ne vedil, kar se po deželi godi, ali pa da se noče povedati. Edino gotovo je, u in da v naj imenitniših mestih Spanjskega: v Madrid *) S panj šic a, Gentiana věrna. Tej prelepi cvétki pripisujejo v moji domačii matere spa nj odamo moč. in jo rade detetam pod vzglavje devajo, naj bi laglje in raje spale; od tod nje imé. Torej je krasna misel pevčeva, da si otožna Mina iz njih B a r c e 1 je sedaj mir smertno posteljo postélje. Rodoljub Ledinski. 5 da tudi v Barceloni kakor v Madridu je stiridnevni boj končal blizo 2000 ljudi in da francozka vlada čedalje več ai Milodari za Semicane. Nekdo iz Ljubljane 10 fl. Gosp. made pošilja na spanjsko mejo Kj da je Esparte y učitelj Fr. Volčič od učencov in učenk iz St. Vida nad Ljubljano v spomin vesele si ove s nos ti 20. julija svojim pobra- so si še zmiraj navskriž-govorice ; tinom in milim součencem Semškim serčen pozdrav in pa 6 fl. 30 kr, Odgovorni vrednik: Dr. Janei Bleiweis Natískar in založnik : JoŽef Blaznik,