AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
14 i
NO. 131.
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 4th, 1931.
• »
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Več ljudi odpotuje iz Zedi-njenih držav kot pa prihaja sem naseljencev
Washington, 3. junija. Tekom zadnjih devetih mesecev fiskalnega leta, ki se je pričelo da, odločno poražen. Šlo se je [s 1. julijem, 1930, je bilo pri-za to ali naj dobi Euclid nov puščenih v Zedinjene države carter ali ustavo, ki naj dolo- 228,716 naseljencev, in v istem; čuje obliko nove vlade. Kajti | času pa se je izselilo 227,000 doslej je bil Euclid vas, sedaj oseb, tako da znaša razlika saje pa mesto, ki šteje 12,000 mo 1,716, in bo torej kmalu več prebivalcev. Stotine Slovencev, ljudi odpotovalo kot se jih bo in Hrvatov je naseljenih v temi sem priselilo. Med došleci jih
Velika politična moč Slovencev in Hrvatov v Euclid naselbini
Kot smo že včeraj poročali je bil manager sistem mestne vlade v Euclidu, blizu Clevelan-
Gospodstvo kraljev nekdaj in danes
Governerjipovdarjajorde- Zdravniki so pronašli nov
lepem kraju. Pa tudi državljani so, kar seveda veliko šteje. Odločilne moči sicer nimajo, toda so precej podobni jezičku na tehtnici, ki mnogokrat potegne na eno ali drugo stran, to je, naši državljani v Euclidu odločujejo v važnih trenutkih in kadar skupno nastopijo. Skupen političen nastop so imeli naši državljani pretekli torek pri volitvah. In odločili so zmago.
je bilo 49,528, ki so prišli sem pod naselniško kvoto. Drastično pojemanje naseljevanja se je zlasti opazilo v prvih treh mesecih letošnjega leta, januarju, februarju, marcu, ko je v resnici prišlo sem manj ljudi kot jih je pa šlo iz Amerike. V omenjenih treh mesecih je namreč odpotovalo iz Zedinjenih držav 13,810. naseljencev, prišlo jih je pa 10,815. Nadalje na-
Oni del prebivalstva Euclida, ki znanja naselniška Statistika, da se šteje za "aristokrate" je bil I za vsakih deset delavcev, ki gre-za, manager sistem vlade, pri-\ do iz Amerike, pridejo samo prosti in srednji del državlja- j trije,' ki iščejo delo. In med na-nov pa je bil za županski sistem, j seljenci jih je 7 izmed vsakih Ker je bil sedanji župan Eu- deset, ki so ženske ali pa otroci, clida, Charles R. Ely, ki je Slo- Tekom marca meseca letošnje-
vencem storil toliko dobrega, proti manager sistemu vlade, so se naši volivci obrnili proti ma-
ga leta §o pripustili v Ameriko samo 1,539 naseljencev, dočim so jih v marcu lanskega leta
nager sistemu. Ako bi dobil 14,061. V času od 1. julija, j Euclid manager sistem mestne 1930, pa do 1. aprila, 1931, je
vlade, tedaj naši ljudje ne bij dospelo 11,083 naseljencev iz --
dobili nobenih ugodnosti, do- Italije, med njimi precej sl°" ennr n«na™airi in Mil« čim so poznali župana Elya, da vencev, 9,613 iz Nemčije, 3,305	llM5U papain lil
čo nevarnost v Ameriki radi brezposelnosti
French Lick, Indiana, 3. junija. Prohibicija, Volstead posta-
način zdravljenja duševnih bolezni
Dunaj. -— Sloviti profesor, dr. Julius Wagner-Jauregg, ki
va, brezposelnost, električne je dobil Noblovo nagrado za kompanije, trusti, tarif, vse to j svoja odkritja pri zdravljenju jo na programu letne konferen- duševnih bolezni, je pravkar ee ameriških governerjev, ki se sporočil novo metodo dotičnega
vršijo v tem mestu. In dočim se glede prohibicije ni vnaprej .sklenilo, da se o njej debatira, pa je vzel predmet v roke governor države Maryland, Rit-
zdravljenja in sicer s cepljenjem. Na to misel ga je pripravilo že pred leti uspešno zatiranje paralize, metoda, ki mu postavila trajen spomenik v zgo-
chie, dočim mu je odgovarjal dovini človeštva. Poskusil je, če governer države Pennsylvania, j bi vcepljanje mikrobov mala-Pinchot. Slednji bi moral govo-lrije ali mrzlice mogoče ugodno
riti glede pogozdevanja ameriških gozdov, toda je' spremenil svoj govor in začel govoriti o električnih družbah, ki molze-jo danes ameriški narod. Izjavil je, da ameriški narod plačuje letno $500,000,000 preveč i za elektriko. Governer Ritchie je pa povdarjal, da če se danes odpravi prohibicija, da bi se lahko odpravil tudi dohodninski davek, deficit zvezne blagajne bi zginil, in stotisoče delav-icev bi dobilo zaslužek. Povdar-
učinkovalo v raznih duševnih boleznih. Toda njegovi prvi poskusi pa niso imeli nobenega uspeha. Toda dr. Jauregg je začel preskušati druga cepivna sredstva. Možgansko paralizo povzroča bolezen sifilis, in na enak način mora povzročati duševne bolezni, razven podedovanih, kakšna druga kužna bolezen, tuberkuloza ali jetika, da-vica, iekar, kapavica. V telesu se nekje nahajajo povzročitelji te bolezni in njih strupeni iz-
je bil našim ljudem vedno naklonjen. In da so -naši ljudje ohranili županski sistem vlade v Euclidu, so nam na razpolago uradne številke. Vseh glasov je bilo oddanih 3,126, in' od teh 2,106 za županski sistem, 1,020 pa za managerski sistem. Sedaj ■ pa poglejmo po slovenskih pre-cinktih ali volivnih okrajih, kako se je glasovalo. Slovenski volivni okraji so sledeči: E, F in M. VE volivnem okraju je bilo oddanih 11 glasov za manager sistem, 196 proti, v F volivnem oki-aju 40 za in 233 proti, v M volivnem okraju 27 za in 196 proti. Ti naši glasovi štejejo , skupaj 625 v treh volivnih okrajih, in to so sami slovenski in hrvatski glasovi. In če prištejemo k temu še raztresene glasove po drugih okrajih, dobimo 700 slovenskih glasov. Ako bi Slovenci in Hrvati tako edino nastopili za manager sistem, kot so proti njemu, tedaj bi manager sistem prodrl, kajti dobil bi 1,700 glasov, a županski sistem pa 1,400. Tu je oči vidno, da so slovenski in hrvatski glasovi v Euclidu to pot odločili sistem prihodnje vlade v mestu. Naša želja je torej, da vselej tako skupno nastopijo, in v Euclidu se bo via dalo pošteno, ter bodo Slovenci in Hrvati dovolj upoštevani, ako bodo le poštenim potom znali izrabiti in pokazati svojo moč.
iz Poljske, 666 iz Avstralije, 1,828 iz češke, 425 iz Danske, 749 iz Ogrske, 337 iz Litvinske, 1,087 iz Norveške, 709 iz Jugoslavije. Iz Kanade smo dobili v istem času 19,672 naseljencev, iz Mehike pa 2,842. žalostna štatistika je pa sledeča: 7,020 naseljencev so v istem času zavrnili ob prihodu v Ameriko in jih poslali nazaj, dočim so jih v devetih mesecih 12,961 depor-tirali, ko so že bili tu nastanjeni.
-o-
Z dekletom se spoznal, oženil in odpotoval v 72 urah
Newton, Massachusetts, 2. junija. Poročnik Otho Smoot se je spoznal z Miss Phyllis Logan, katero se je takoj zaljubil, jo prosil za roko, dobil dovoljenje, šel na sodnijo po dovoljenje za poroko, se poročil in odpotoval z nevesto v Honolulu. Vse to se je zgodilo v 72 urah.
solinijem se bo ublažil v kratkem času
Rim, 3. junija. Resen spor, ki je nastal med vatikansko državo in med Mussolini jem se bo v kratkem času ublažil. Mussolini je sprevidel, da ako začne z očitnim sporom s papežem, da si nakoplje na glavo več sitnosti, kot jih je pa pričakoval. Direktorij fašistovske stranke se nahaja sedaj na delu, da izdela načrt sporazuma z Vatikanom. Papež je pa tudi sklical zborovanje, katerega se je udeležilo 24 kardinalov. Pij XI. je zahteval, da se laška vlada strogo drži lateranske pogodbe. Obenem je papež izdal nalog urednikom katoliških časopisov, da niso v napadih preveč silni, ob istem času je pa tudi Mussolini posvaril fašistovske liste, da brzdajo svoje strasti. Tako je nastalo začasno premirje, o katerem se pa ne ve, kaj prinese v bodočnosti.
Mladzačne, česar se hoče Vojni oddelek vlade pre Lcndon°oMoiZ3U^ija ob- isku je resnico o namera-
lasti so tu prijele dva dečka, stara 8 in 11 let, ki sta obdol-žena, da sta vdrla v Farmers banko v West Jefferson, kjer sta odnesla vrečo ponarejenega denarja in en revolver. Fanta sta bila prijeta, ko sta hotela s ponarejenim denarjem kupiti candy. V uradu šerifa sta priznala, da sta udrla v banko in odnesla vrečo z denarjem, pa seveda nista znala, da je bil denar ponarejen.
-o-
ijal je, da bogata Amerika nika- Itčki učinkujejo usodno na živ-kor ne more imeti do osem mi- ce in možgane. Ker pa je po-lijonov brezposelnih v svoji šre- i znan za vsakega teh povzročite-jdini, ne d^ bi prišlo do resnih; Ijev posebni serum, je treba te-nemirov in da se razširi komu- ga samo vcepiti in duševna 6o-nistična propaganda. Vse pre- jlczen bo zginila. Profesor je po več imamo reformistov, toda1 tem načrtu začel nastopati pro-premalo resnih delavcev, ki bi j ti tuberkulozi s tuberkulinom. pokazali pot za rešitev današ- j Doživel je presenetljive uspehe, j njega resnega položaja.	j V mnogih primerih je duševno -o- ' bolezen popolnoma odpravil, zo-
.mnAm..mAn.Qr;Un« Bivši španski kralj dobil Pet v drugih slučajih pa pov-v C* 1R v'E * ti UIHv/l I- * f — A .o A £ C&	m-^un *-•»*»	Uročil, da so duševno bolni lah-
5i očil, da so duševno bolni lahko živeli izven umobolnice.,
kritja, ki jih je prinesel v jav- pregnano veličanstvo, Alfonso,; _	. .	,
- - ai- "rofresorji grajajo vod-
$$00 pri dirkah
Washington, 3. junija. Od-; Dublin, 3. junija. Njegovo
nost major Herbert O. Yardley, j je pomnožil danes svojo blagaj-bivši načelnik tajnega oddelka no za $500.00, katere je dobil j generalnega štaba ameriške ar-
made, ko je izdal knjigo z naslovom "The American Black Chamber," bodo sedaj preiska-
Piknik v nedeljo
Društvo sv. Križa št. 214 K. S. K. Jednote, priredi pri Fr. železnikarju na Jennings Rd. prihodnjo" nedeljo piknik z dobro domačo zabavo. Prijatelji društva in drugi pridite na lepe železnikarjeve prostore, kjer bo zabave v obilici.
Izvoljen delegatom
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 55 S. D. Z. je izvolilo za delegata prihodnje VII. redne konvencije Josip Grdina, za namestnika je pa izvoljen Avgust Pintarič.
Bender se bori
George Bender, komisar mestnega stadiona in upliven republikanec v mestu, katerega je velika porota obdolžila krive prisege in poneverbe, je začel z bojem, da do obravnave sploh ne bi prišlo. Njegovi odvetniki so zasledili 24 "napak" v obtožnici. Prvotno je Bender izjavil, da je pripravljen, da se vsa zadeva popolnoma preišče na sod-niji in "pride v§e na dan," sedaj pa, izjavlja potoni svojih zagovornikov, da bi rad videl, da se afera "potlači." Tozadevno se bo obravnavalo v petek na Common Pleas sodniji, in odločal bo sodnik izven me$ta, tako da Bender ne bo mogel reči, da ima kak elevelandski sodnik predsodke proti njemu. Na obisk V staro domovino na obisk odide 16. junija s parnikom Aquitania Mrs. Josephine Grdina. Vozni listek in vse potrebno je preskrbel Mr. Avgust Kolander, poslovodja tvrdke lohn L. Mihelich Co. Srečno pot in zdrav povratek!
Gornik razprodaja
Odkar trguje eden najbolj poznanih trgovcev v Clevelan-du, Mr. John Gornik, ki je že 26 let neprestano v trgovini, še ni imel tako ogromne razprodaje kot jo ima te dni. Kdor je čital oglas v listu včeraj, ta je gotovo obiskal danes Gornikovo trgovino. Tudi v teh časih, ko so cene blagu nižje, ne morete dobiti nikjer drugje nižjih cen kot vam jih nudi Gornik trgovina. Za prav male denarje se lahko lepo oblečete in opravite. Poleg tega pa ima Gornikova trgovina vedno prve vrste blago, trpežno in novo. Razprodaja traja le 15 dni. In ni je trgovine v mestu, kjer bi mogli danes enako blago ceneje ktipiti.
Zaposljeno pristanišče
Zrakoplovno pristanišče v Clevelandu je precej zaposljeno. Nič manj kot 5,757 potnikov so zrakoplovi tekom meseca odpeljali iz Clevelanda.
* Francoski predsednik Dou-mergue, star 68 let, se je včeraj poročil.
Osleparjen in maščevan
Steve Leskovec, 2749 E. 90th St. je nasedel nekemu sleparju, ki mu je pokazal stroj, v katerega se vloži čist papir, kolo se zavrti, pa pridejo novi bankovci ven. Steve je dal $325.00 sleparju, da jih spremeni v nove, toda slepar je medtem pobegnil, in ker bankovci niso hoteli priti na dan iz stroja, je Steve bežal za lopovom in ga tudi prijel. Sedaj bo govorila sodnija.
Obešen v gozdu
Dva mala dečka, ki sta zašla v gozd blizu Forest View Rd. v East Clevelandu, sta našla na nekem drevesu obešeno truplo moškega. Pozneje so obešenca spoznali kot 47 letnega Merle Stuckey, 1917 Van Buren Rd., katerega so pogrešali od pon-deljka z doma. Obesil se je najbrž radi slabega zdravja.
Društvo Dosluženci
Na Pintarjevih prostorih priredi prihodnjo nedeljo, 7. juni
stvo univerze
pri konjskih dirkah, ki so sej Columbus, 2. junija. 153 prevrnile v bližini tega mesta. Al- fesorjev državne univerze v tem fonso je Vedno rad stavil pri mestu se je podpisalo na resolu-dirkah, in vsako leto je kupil j cijb, v kateri se graja nastop na po arhivarjih vojnega oddel- en listek, za katerega je plačal i oblasti univerze, ki niso hotele ka vlade. Toda niti državni ni-i$2.50. Letos je prvič, da je;ponovno zaposliti znamenitega ti vojni oddelek vlade se nista j dobil.	sociologa profesor Miller j a na
izjavila doslej o tej najnovejši	.	.	univerzi. Miller ju se je predba-
knjigi, razven, da se je pove- Mehikanci zahtevajo bla-i civalo, da je "pres^oboden"' v dalo, da je bil Yardley mož iz- go domaČih trgovcev svojih izrazih. Vanredne zmožnosti. Joseph Tu- Mexico City, 2. junija. Včeraj
multy, ki je bil privatni tajni se je vršila tu ogromna parada, Kusijasi na Japonskem predsednika Wilsona, je pa med-!katere se je udeležilo 20,000 do-	išče posojila
tem izjavil: "Kolikor je meni mačindv, ki so kričali, dq bodo, Tokio, 3. junija. Ruska vla-znano, nisem nikdai" zvedel, da j kupovali le od domačih trgov-1 da je zaprosila za posojilo ja-bi bil nameravan kak komplotjcev. Vse tujezemske trgovine v ponsko vlado, v svoti 50,000,000 proti življenju predsednika Wil-j mestu so bile tekom demonstra- jenov ali- $25,000,000. Posojilo ?cna. Edino kar mi je znano, cije zaprte in od policije zastra- mora biti vrnjeno v 30 mesecih, da je predsednikov osebni žene.	L	.	, , .
zdravnik, rear-admiral Carey	d	HimoiSU ne bo davka
Grayson, izjavil, da domneva-; Vladna stranka v Ko- j	za kadilce
munski je zmagala Springfield, Illinois, 3. juni-Bukarest, 3. junija. Pri voli- ja. Državni senat je z veli-vsak način je pa afera v javno-Itvah za parlament, ki so se ko večino danes odklonil davek sti povzročila mnogo prahu. ; včeraj vršile po Romunski, je ,11a cigare, cigarete in na tobak.
nje, da bi bil predsednik Wilson zastrupljen, ni upravičeno. Na
Transport žganja
Ako vi vozite žganje v svo-1 jem avtomobilu, pa ne veste, da | vozite žganje, tedaj ne morete
zmagala vladna stranka, ki je i dobila veliko večino.
škof in Mussolini
Katoliški škof v Clevelandu, biti krivi kršenja prohibicije.: Rt. Rev. Joseph Schrembs je
Davek bi znašal 10 procentov vrednosti in bi prinašal letno državi $20,000,000.
Smrtna kosa
V Womans bolnici je umrla Tako so odločili včeraj na zvez-J včeraj tekom svojega govora Mrs. Jennie Gornik, rojena Ko-ni sodniji, ko je bil neki taxi;precej udaril po laškem dikta-jrošec. Umrla je za pljučnico, šofer oproščen obtožbe trans- tor ju Mussoliniju. Indirektno Stara je bila šele 26 let Roje-porta žganja, katerega sta dva je škof povedal, da v Italiji ni na je bila v Clevelandu. Bila
ja, društvo Doslužencev svoj letni piknik. Zlasti bodo na razpolago gostom izvrstna jedila kot pijača. Igrala bo češka godba. Prvi truk odpelje izpred SND ob 12:30 popoldne, drugi pa ob 1:30. Potem pa vozijo truki celo popoldne od Nottingham kare.
Po operaciji Mrs. Mary Budan, 3858 St. Clair Ave., je srečno prestala nevarno operacijo v Clinic bolnici. Vrnila se je domov, kjer jo prijaieljice lahko obiščejo.
* Angleški kralj je bil 66 let star včeraj.
njegova potnika imela v avto-: pravice za nobeno organizacijo,
mobilu.
ako se slednja ne strinja s fa-išizmom.
Dobri igralci
Policijska pokojnina
Državni pregledovalci knjig so dognali, da je penzijski odbor v Clevelandu, ki plačuje pokojnine policistom in ognjegas- .., , . , cem, preveč izplačal $5,822, kar dm ^bili osem iger zapo-morajo dotični vrniti blagajni, (redoma. Nahajajo se na cetr-
tem mestu.
Pogreb Svatkovicha
Pogreb umrlega Svatkovicha,
je članica društva Marije Vne-bovzete št. 103 JSKJ. Tu zapušča soproga, hčer, mater, dva brata in dve sestri. Stanovala
Je dobil $500.00
Iz Dublina, Irska, se poroča,
"Indijanci," kot imenujejo je na 16014 Saranac Rd. Po-i člane uradne baseball organiza- j greb se pa vrši iz hiše na 707 cije v Clevelhndu, so tekom zad-.E. 162nd St. Blagi ranjki naj
bo ohranjen trajen spomiii. Iskreno sožalje preostalim. Pogrebno notico priobčimo jutri. Izvanredna seja
Danes zvečer se vrši izvan-
da je dobil Steve Mohar, 16011 o katerem smo včeraj poročali, redna seja društva Marije Vne-Trafalgar Ave., v Clevelandu, da je umrl, se bo vršil v soboto, bovzete št. 103 J. S. K. J., da $500.00 kot darlio, oziroma iz- 6. junija, iz hiše žalosti, 14210 se odloči glede pogreba umrle plačilo na tiket, ko je stavil na Sylvia Ave., pod vodstvom A. F. | članice Jennie Gornik. Pridite konjske dirke.	ISvetek.	I vse.
M
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOVKNIAJ« DAILY NKWSPAPM Published dally except Sunday« and Holiday*
NAROČNINA:
ta Ameriko in Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po polti, celo lato 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 11.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta tl.BO Za Cleveland po rainašalcih: celo leto 15.60; pol leta 11.08 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta 13.50. Posamezna Številka S cente.
Tsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Amerlika Domovina, <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson tS3l.
j >
JAM3C8 DKBEVBC and LOUIS J. PERO. Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1178.
No. 131. Thu., June 4th, 1931.
UTRINKI
Ljudstvo Zedinjenih držav da na leto butlegarjem skoro $3,000,000,000. To pomeni, da je butlegerstvo industrija, ki stoji ramo ob rami ob največjih narodnih industrijah: ob avtomobilski industriji in ob strani ostalih vele-obratov. V tej vsoti pa ni všteto doma varjeno pivo in doma kuhano žganje; če bi bilo všteto še to, bi se gornja vsota podvojila. Prebivalstvo dežele izda danes za razno slabo žganje in podobno brozgo natančno trikrat toliko, kolikor je izdalo pred vojno. — To je, po Hooverjevem
mnenju — plemeniti eksperiment.
>i< .
Mi imamo sicer navadno kratek spomin, toda zdaj nam je vendar prišlo na misel, da je Henry Ford pred približno tremi ali štirimi leti prerokoval, da bo napočil čas, ko bodo delavci delali samo po dva ali tri dni na teden ter po dve
ali tri ure na dan. — No, ta zlata doba je zdaj napočila.
*
Governer države Texas je te dni podpisal postavo, ki določa, da kontesti sedenja na drevesih ne smejo trajati dlje kot 24 ur, to se pravi,-da ne sme nihče dalj časa kot 24 ur čepeti nepretrgoma na drevesu. — In kljub temu imamo med seboj še črnoglede pesimiste, ki pravijo, da civilizacija v Ameriki počasi napreduje.
Neki zastopnik Guernsey okraja je predložil predlogo, v kateri je rečeno, da bi morale vse osebe, ki se poslužujejo kakršnekoli mašinerije kot nadomestila človeškega dela, plačati 10 procentov vrednosti dotičnega stroja. Zbogom, preljuba stara samokolnica! Kdo bo plačal takso za .napravo, ki ima samo tehničen pomen stroja!
Nekemu profesorju kemije na Case zavodu se je posrečilo odvzeti smrad proslulemu limburger siru. — Kaj bo to! Ako hoče profesor res storiti uslugo svojim sodržavljanom in človeški družbi sploh, naj odpravi smrad, ki prihaja iz ravnateljstva mestne elektrarne, iz Sulzmanovih permitov za dirke in iz kaluže republikanskih politikov, po kateri je brodil umorjeni councilman Potter, njegovi morilci in njihovi skrivnostni, še dozdaj neodkriti inicija-torji! Tukaj smrdi do neba, pa ni nikogar, ki bi ta smrad odpravil, ni Herkula, ki bi izkidal Avgijev hlev. . .
Ko so nedavno v bojih general Čiang Kaj-Šekove čete zajele oddelek "komunistične" kitajske armade, so te čete obglavile 1,800 komunistov. — General Čiang Kaj-Šek se
je namreč preteklo leto pokristjanil.
i ^
Poroča se, da bo White Motor kompanija odprla novo tovarno v Kanadi. — Kot je videti, protektivni tarif, ki ga je uveljavila republikanska stranka, v resnici pomaga mladim industrijam na noge. Namreč mladim industrijam — v Kanadi.
>'f
Za "naprednega" se je štel "Slovenski Narod," glasilo liberalne stranke v Ljubljani, ki je svojo naprednost izvajal pod geslom "Proč od Rima," in z gonjo proti duhovščini. Zdaj je to tudi tam ponehalo in/'napredni" so listi, ki propagirajo "državotvorno" politiko.
bodo svete in drage, pa naj bo že kmečka hiša ali pa mestna palača. Vse je lepo doma, revna hiša ali bogata. Kdor je čital zadnje čase njegove članke, je lahko videl, kako je g. Grdina lepo pisal: da, naša mati ni le ena, ampak dvojna: rodna mati in domovina. Domovina nam je sveta, rodna jnati pa zasluži svojo čast, pa naj bo revna ali bogata.
In kot rodno mater moramo ljubiti svojo rojstno domovino. V zadnji svetovni vojni se je naša domovina nahajala v krvavem metežu. želela je, da $e jo osvobodi izpod tujega jarma. Klicala je zavedne sinove in hčere na pomoč. Mi smo pa trkali na vrata, da se naj nam odpre, da bomo povedali, kaj mati domovina želi in nas milo prosi pomoči. Toda nasprotni tabor nam
ni odprl vrat in mati domovina +._._.._„_„_,._..——.—,_,----
je jokala in točila solze. Toda danes vsak rad pohiti v naročje matere domovine in ona jih res po materinsko sprejme.
Vidiš, Tone Grdina, tvoja vrata in tvoje srce nam je bilo vedno odprto naširoko. Zato pa imaš sedaj zavest, da si vedno hodil po pravi narodni poti. To je res pravi narodnjak, ki pozna in sliši glas svoje matere domovine. Zato se vedno z veselim srcem podaš v domovino, ki te bo sprejela kot najboljšega sina. Z visokih planin se ti bo smehljala veselega lica. Nadihal in na-užil se boš krepkega planinskega zraka, kakršnega ne premore ves svet. Nadivil se boš klasom žitnega polja in zaduhtelo ti bo iz zelenega gozda. . .
Želim ti, kot tudi tvoji soprogi prav veselo in srečno pot in zdravo vrnitev!
Anton Osovnik.
obnošena in ogoljena obleka dobrodušnega potepuha, v kateri vedno nastopa njiju svetovno-slavni oče. Toda vprašanje je: ali bosta ohranila spoštovanje do svojega očeta, ko ga bosta videla nastopati v smešnih, nedostojnih prizorih Pavlihe, kateremu se ves svet smeji?
In s kakšnim občutkom naj
na primer gleda sin film svoje matere Lile Lee, ki je nastopala dosledno v vampirskih in si-renskih vlogah?
V Holliwoodu je marsikatera mati, ki mora biti zelo skrbna pri izbiri kino-gledišč, kamor pelje svoje otroke, zakaj sicer se lahko zgodi, da otrok nenadoma zakliče: "Ah, mama, feaj tam-le je vendar naša papa!"

-O-
UMOR ZA ENAJST DOLARJEV
Ce verjamete al' pa ne.
St.Clair Rifle and Hunting Club
Piše V. PENOSA
Bolj slab dan smo imeli v soboto 23. maja na našem strelišču. Mraz je bilo tako, da tudi golobi nišo hoteli leteti, kot se šika. Bom kar na kratko opisal potek zadnje vaje. Za en truk drv smo požgali. (Maksov krompir še ni zrasel, sicer bi ga par besketov spekli). Nekaj golobov smo razbili, še več jih je pa celih ostalo, dva člana sta bila lahko ranjena, nekaj galonc ohajčana je bilo uničenih in zvečer je bilo nekaj naših jagrov dobre volje, nekaj pa bolj okroglih.
Da včasih jajce več ve kot kokoš, se je izkazalo pri zadnji vaji. Andrej Pirnat je še novinec v lovu in streljanju, pa je bil najboljši zadnjič in je posekal svoja dva učitelja John Novaka in Štefana Malovašiča. — Omenjena dva sta ga namreč
DOPISI
Cleveland, O.—Sedaj imamo šati o svoji rojstni domovini. So
toliko prostega časa, da ne vem, kaj početi. Človek, ki je pridnih rok, ne more držati križem svojih rok, pa vedno išče, kako
rekli: "Kaj mi hoče domovina !" Toda nič se ne ve, kaj danes ali jutri pride. Zaničevanje ni nikomur v čast in ne v korist,
bi ubil ta prosti čas. In ker ni- pač pa v sramoto. Mati je le ma-
mam drugega opravka, pa pri-mem za pero, da mi čas hitreje poteče.
Po dežju vedno posije solnce in po tej depresiji in brezdelju se bo gotovo zopet začelo z delom — vsaj upamo tako. Saj up je najboljša tolažba. Z upom in trdno vero v boljšo bodočnost človek največ težav prenese.
Bližajo se nam vroči dnevi poletja in vsak gleda, kje in kako bi si dobil hladnejši prostor pred poletno vročino, časa je veliko, ker se ne dela, zato se je že mnogo naših tukajšnjih rojakov podalo na izlet v staro domovino. Tudi v domovini so vroči poletni dnevi, toda noči so hladne, ker
ti in kjer si se rodil, je tvoja do movina, pa če je revna ali bogata. Naša dolžnost je, da jo ljubimo, čeprav smo se za stalne naselilkv novi domovini Ameriki. Nobena dežela na svetu ni, da bi zadovoljevala vsakega in vse.
Tudi naš veliki rodoljub in ljubitelj vsega jugoslovanskega naroda, povsod spoštovani mož, g. Anton Grdina se bo podal s svojo zvesto soprogo v domovino. S tem pa ima g. Grdina plemenit natrij, ne zase, ampak gre za druge, da dobi slike iz raznih krajev naše domovine in da nam jih prinese sem. Te slike bodo v prvi vrsti za one, kate-
veje čisti gorski zrak čez polja-j rim ni dana prilika, da bi še en-ne.	krat videli svojo rojstno domo-*.
vino, predno umrjejo, in jo bodo videli vsaj na sliki. Njegov
Pa še več bi se jih podalo domov, ako bi imeli denar. Vsak
si poželi videti še enkrat svoj namen je zelo lep in plemenit, rojstni kraj. Pa so se dobili včasih ljudje, ki niso hoteli nič sli-
p-red par leti učila puško držati in je bilo precej trubla, predno sta mu dopovedala, kateri konec puške mora na ramo prisloniti. Danes je pa naš Andreje O. K. Po zadnji vaji je začel izzivati celo našega predsednika, in naredila' sta stavo, da kdor med njima bo slabši v vsej sezoni ta mora drugemu kupiti en ajs-krim.
Streljali smo pa tako-le:
P.irnat ......................19
Tursic........................17
Malavašič..................16
Bučar ........................14
Novak........................14
Penosa V.................13
Susel ........................13
Kren ..........................11
Penosa L.............8
Urankar .................... 7
Strauss ...................... 5
Če vidijo otroci svoje roditelje v zvočnem filmu
Te dni je imela mala naselbina Charlotte, Arkansas, veliko senzacijo, kot je ne pomni, kar naselbina obstoji. Nekega dne so sosedje naenkrat pogrešali farmerja O. J. Wrighta, samca, ki je bil znan in priljubljen v vsej okolici. Že dva dni ga ni bilo na izpregled, in to je nekaj novega za naselbino kot je Charlotte.
Mala naselbina je obdana od malih farm, katere so bile pro-šlo leto vse prizadete od silne suše, torej v veliki revščini. Edino, s čimer se je mogla naselbina Charlotte ponašati, je, da je 100% bela, to je, da tam ne prebiva noben črnec.
Po dveh dneh pa so našli truplo pogrešanega farmerja v gozdu blizu njegove farme. Umor — nekaj nezaslišanega v tem okraju. Kdo ga je izvršil? Kdo in iz kakšnega vzroka bi bil umoril priljubljenega farmerja?
Ena oseba je. bila, ki je natančno vedela, kdo je izvržil umor. To je bil Ollie Green-haw, srednje star farmer, sosed Wrighta.
Toda kako naj pade sum na Greenhawa, ki je sam porhagal tako vneto iskati pogrešanega farmerja? On je bil eden izmed porotnikov, ki so izrekli, da je bil Wright umorjen. On je bil, ki je pomagal kopati grob za Wrighta. Toda, on je molčal, dokler. . .
Kakšni morajo biti občutki otrok filmskih igralcev, ko vidijo nastopati svoje oče\e v vlogah okrutnežev in razbojnikov, svoje matere pa v vlogah vampirk in siren?
V	nekem kino-gledišču v bližini Los Angelesa so nedavno vrteli star film, v katerem je igral glavno' vlogo priljubljeni, leta 1923 umrli filmski igralec Wallace Reid. Ob njegovi strani je igrala igralka Bebe Daniels, in publika še je od srca smejala njunemu šaljivemu nastopu. Tedaj pa se je zaslišalo sredi smeha nenadoma nekje v gle-lišču pritajeno ihtenje, in ko so pogledali, kdo plaka, so videli nekega dečka, ki si je tiščal robec pred oči in usta in krčevito ihtel. Ko je bil film končan, je stopila neka gospa k dečku ter ga vprašala, zakaj je jokal. Deček jo je pogledal s svojimi objokanimi očmi in z ihtečim glasom odgovoril: "Tisti, ki je igral v filmu, je bil moj oče!" . . . Deček je bil trinajstletni William Wallace Reid, ki je v tem gledišču čisto po naključju naletel na sliko, odnosno film, v katerem je nastopal njegov oče. Mnogo malih, zakotnih kino-gledišč predvaja poleg glavnega filma tudi še Reidove filme kot postranske filme, in tako se je zgodilo, da je deček zašel v gledišče, kjer je v takem starem filmu videl nastop svojega pokojnega očeta.
V	Zedinjenih državah je še marsikateri deček, ki živi v neprestanem strahu, da bo nekega dne ugledal na platnu svojega umrlega očeta, in matere teh otrok pretehtava j o z veliko res-nobo ta problem. Triletni Fred Thompson, sin v letu 1929 umrlega filmskega igralca Fred Thompsona, j u n a k a neštetih filmov iz življenja "divjega za-pada," morda ne bo nikoli videl svojega očeta v filmu, ker so dotični filmi zdaj izven mode. Njegov oče, ki je bil izboren in drzen jahač, je igral navadno vloge razboritega, pretepajoče-ga se pastirja.
Deček vidi pa še dandanes na Dragi naš Tone! Vse slike, dvorišču vile, v kateri živi s avoid jih boš prinesel nazaj, nam jo materjo, krasnega konja-bel-
ca, znanega pod imenom "srebrni belec," in otrokova mama mu pripoveduje o njegovem mrtvem očetu, ki je na tem konju izvajal svoje drzne in vratolomne pojezde.
Pred j ako resnim problemom stoji tudi Doris Kenyon, soproga slavnega umrlega igralca Milton Sills-a. Zadnje delo, v katerem je nastopil Milton Sills v septembru pred svojo smrtjo lansko leto, je bil zvočni film Jack Londonove povesti "The Seawolf" (morski volk), v katerem filmu je nastopal Sills kot okrutni in neusmiljeni pomorski ropar, ki je zakrivil nešteto zločinov, dokler mu ni končno ena njegovih žrtev z rdečim razžarjenim železom izžga-la oči, nakar je pirat v silnih mukah umrl. Bogve, kdaj si bo mali Kenyon Sills, sin slavnega igralca, ogledal ta film, ki kaže njegovega očeta v tako okrutni luči? Igralčeva hči iz prvega zakona, Dorothy, je polnoletna ter si lahko vsak čas ogleda ta. film in. sliši glas svojega očeta, seveda, če ima dovolj srca, da si upa gledati in poslušati to stvar, ker gotovo je, da bi bila to silovita preizkušnja njenih živcev.
Lon' Chaney, slavni igralec in "mož tisočerih obrazov," ki se je znal poljubno pretvarjati, je zapustil odraslega sina, ki mu je celo pomagal pri snemanju njegovega zadnjega filma. Ta mladi mož najde rieko trpko-bol-no uteho v obiskovanju gledišč, ki predvajajo to delo njegovega slavnega očeta, da si vedno iznova vtjsnuje v spomin obrazne poteze svojega očeta in da se mu uho naslaja ob ljubem, znanem glasu roditelja.
Pred podobnim problemom pa so tudi otroci raznih drugih ig-gralcev. Tako sta tu na primer sinova Charles Chaplina, ki ju vzgaja Lita Grey, ločena Chap-linova žena. Otrokoma je seve
Pomaga celo nesti truplo domov in ga preobleči ter pripraviti za pogreb. Vprašali so ga, da služi v poroti in da tudi on podpiše izjavo, da je bil Wright "umorjen od neznane osebe."
Ves čas se mu je zdelo, da so oči vseh obrnjene vanj, da ga vsak gleda kot morilca, toliko da ne pokažejo s prstom nanj. Tisto popoldne so ga še naprosili, da je izkopal grob za ubitega Wrighta. In pri pogrebu je nosil krsto. Po vsem telesu se je tresel, češ, vsak čas bo kdo zaklical: "To je morilec, primite ga!" Mrzel pot ga je oblival.
Pogrebcem se je zdelo čudno obnašanje Greenhawa in povedali so to. šerifu. Šerif ga je aretiral in Greenhaw je takoj priznal vse. . .
In sedaj so prišle na dan razne zanimivosti od obeh, do tedaj tako spoštovanih farmer-jev, umorjenega .in morilca:
Dognalo se je, da je bil farmer Greenhaw leta 1912 obsojen v ječo v Alabami radi nekega umora. Po desetih mesecih ječe pa je pobegnil iii je osem let taval s svojo ženo in štirimi otroci po deželi. Ko se je zopet vrnil v Alabamo, so ga prijeli in zopet zaprli. Po treh letih je pa zopet pobegnil, pustil ženo in otroke in prišel v Charlotte, kjer se je zopet poročil in imel dva otroka.
In umorjeni Wright, ki se je
Tudi Greenhaw je bil priza- vedno trkal na prsi, češ, da je
det vsled suše1. Njegovi poljski pridelki so bili uničeni. Porabil je vse priharnke, dokler ni prišel dan, ko ni imel niti centa več. Poleg tega je pa dolgoval nekemu trgovcu S5.00, drugemu pa $6.00. In ta dolg je bil, ki ga je pekel. Skrbeti je moral za ženo in dva otroka. Sklenil je; da gre v bližnje mesto in si poišče dela. Toda dela ni dobil.
Bil je ves obupan. Tistih 11 dolarjev dolga ga je skrbelo. Na poti iz mesta, kjer je iskal delo, se je zmislil na soseda Wrighta. Spomnil se je, da ima ta lepo puško. Ako bi se mogel skrivaj prikrasti v Wrigh-tov dom in mu ukrasti puško. Lahko bi jo prodal in plačal svoj dolg — enajst dolarjev.
In Greenhaw se je splazil ne-opažen v Wrightov dom. Našel je puško in jo hotel odnesti. Na poti ga sreča lastnik puške, Wright. Greenhaw zbeži proti malemu gozdiču s puško, sosed Wright pa pogfabi sekiro in teče za tatom. Ko Greenhaw vidi, da ga bo Wright dohitel, se ustavi in mU zakliče, naj ne gre naprej, sicer bo streljal. Wright pa zavihti sekiro nad njim in takrat Greenhaw sproži. . .
Takrat pa pade morilcu v glavo druga misel in skloni se nad Wrightom in mu preišče žepe. V žepu najde §30.00 v gotovini. Vzame ta denar, puško pa skrije v neki duplini.
Dva dni pozneje je plačal trgovcu dolg $5.00, toda si izposodil zopet od njega 1 dolar, da ne bi trgovec sumil, kje je dobil naenkrat toliko denarja. Potem gre domov in da ženi §10.00.
Potem so začeli iskati Wrighta. Iskalcem se pridruži tudi Greenhaw. Ker je vedel, kje leži truplo, je skušal voditi iskalce v drugo smer. Toda par ljudi kmalu najde truplo umor-j jenega. Počasi pride na lice | mesta tudi morilec — Green-j haw. Pri pogledu na svojo žrtev ga strese zona. Hoče se obr-
ctoprocentno bel, je bil mulat
iz Detroita, ter je živel v teh krajih osem let, spoštovan in priljubljen pri sosedih.
In vse to za borih enajst dolarjev. . .
-o-
NOVO! —NOVO!
žena je moža naklestila, kar njemu ni bilo po volji (in nazadnje to res ni lepo), pa ni mogel priti drugače do svojih pravic in zadoščenja, da se je šel pritožit na krvavo rihto, da naj gospod sodnik rečejo eno in iz postavnih bukev berejo ženi levite, da ni nikjer zapisano in ni, da bi žena nabunkala moža. Strogi gospod sodnik je odprl bukve, kjer so napisani vsi paragrafi in ki se lahko tolmačijo tako ali pa tako, je temno pogledal izpod čela srdito amaconko in je strogo vpr&šal:
"Sedajle mi pa kar po pravici povejte, zakaj ste česnili svojega, po gosposki in cerkveni postavi prideljenega vam moža — s kastrolo po glavi?"
"I, no, vejo gospod sodnik, ker pravite, da moram vse po pravici povedati, bom pa povedala naravnost in brez ovinkov, zakaj sem ga butnila s kastrolo za komat. Veste, saj bi ga ne bila s kastrolo, Bog mi je priča, da ne — ampak neki vrag mi je skril metlo, pa nisem imela drugega pri roki, kot kastrolo. In sgm mu ž njo eno prikopala, da je kar zakašljal." ,
A
"Uboga družina Klepec! Ena nesreča za drugo jo preganja."
"Kaj pa je?"
"Kaj nisi še slišala, Mica? Eden dvojčkov jima,je umrl."
"To je pa res žalostno."
"Najhujše pri tem.je pa še to, da sta si bila oba dvojčka tako podobna, da ju skoro niso mogli ločiti. In sedaj se boje, da na bi napačnega pokopali."
A
"Ali poznaš Piskleževega Lojzeta?" ^
"Ja, dobro ga poznam."
"Ali mu je kaj verjeti?"
"Tisto pa kakor se vzame. Jaz sem že imel ž njim opravka in sem pronašel, da kadar govori resnico, mu lahko vse do pičice verjameš. Ampak kadar pa laže, takrat mu pa ne verjemi niti besedice."
G. Ivan Krmpotič, glavni zastopnik Cunard linije, ki se je pred par dnevi povrnil iz New Yorka, nas je obvestil, da vsi potniki in izletniki, ki potujejo z velikim parnikom "Berenga-ria" iz New Yorka 20. junija, dobe brezplačne jugoslovanske vize na potne liste in polovico popusta na vseh železnicah v Jugoslaviji. Posebni spalni voz za k temu parniku gre iz Chicage naravnost v New York in kdor kupi povratni listek, dobi vožnjo veliko ceneje.
-o--
Dosti dela
Kot naznanja direktor državljanskih šol v Clevelandu, Mr. George A. Greene, je državljanski urad tekom pravkar zaključenega termina pomagal nad 37,-000 osebam za pridobitev državljanskih pravic.

A
Star veterajnar iz leta 1866. zoper Italijane je pripovedoval: "Leta 1864. je bilo po Dolenjskem jako kislo vino. Dve leti je ležalo pri kmetih, ker ga ni hotel nihče kupovati. Kar je nastala vojna z Italijani. Tedaj je vlada vse vino pobrala po naših zidanicah in hajd na vojno ž njim. Pa vina niso pili. Nalili so ga v kanone in ga brizgali na Italijane. In kamor so brizgnili s tem vinom, je Lah bežal. In tako smo zmagali leta 1866. .
A
si

Moderno in poceni
Naj bo še tako skromen pogreb, mi gledamo na to, da je izvršen z najmodernejšimi pripomočki in v vseh ozirih dostojno in tudi spoštljivo.
Naš pogrebni zavod ima najmodernejše priprave, pa zato nič več ne računa.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIK
3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420
da s slik z tona ona komična, niti in pobegniti, pa si ne upa.)
"Katerega zdravnika pa imel, Majk, ko si bil bolan?"
"Doktorja Vavpotiča."
"Kaj ni več doktor Zalaznik tvoj hišni zdravnik?"
"Ne! Veš, doktor Zalaznik je bil sam bolan in veš kaj je napravil? Zdraviti sta ga morala dva druga zdravnika. Pa sem si mislil, da zdravnik, ki sam sebe ne more ozdraviti, tudi mene ne bo."
A
Neko žensko je povozij avtomobil in nezavestno so odpeljali v bolnico. Tam jo zdravnik spravi k zavesti in ko jo vpraša, kako se kaj počuti, ji tudi omeni:
"Kakor sem slišal, ste sami krivi svoje nesreče. Zakaj se pa niste ustavili na križišču, ko vam je dal policaj znamenje za "stoj" ?"
"Kaj ? Jaz naj bi se bila ustavila, ko je tisti polieman vzdignil roko? Ali ne veste, da jo tisti policaj moj mož? In upam, da tisti dan še ni prišel, da se bom jaz ustavila na komando mojega dedca!"
A
"Kako pa kaj tvoj revmati-zem, Frank?"
"O, revmatizem je orajt, ampak mene od hudiča daje."
_fecial-,i ii. a. p,lent office _Stanley
f DONT LET HEFS I5UB IT <N\ ( NELLIE-SHEŠONE OF \ \ THESE. AL-WAYS FIRST J FOLKS . SHE MAKES THAT ( / HUSBAND OF HERS HELP > VMITH THE WASHING- THE N)G,ttT f BEFORE- SO SHE CAM <set »T J ON "THE l_ir»E A HALF HOUR , f AHEAD OF HER NEKaHBQFaS^A
wtomJ&th WQLD - -
joA N HMM« £ man - -v ^v^—, ^m&r^m alwavs VvJ—. WW ) v helps \ Wm U v" \ yik HEfe:
You RE LATE WITH ^ Your _house cleans ARENT YOU MRS FUTTS t DIP ALL of mine > YESTERDAY«/. /
AFTER TODAYS DIRTY DIC^ YOU CAN HARDLY EXPECT "THE Fl DUETTS \ AND THE FUTTS TO REMAIN ON A v '"SU^AR-BORROWINQ FRIENDSHIP* BASIS	"	»
ISKRENA ZAHVALA
Spodaj podpisani se prav iskreno zahvaljujevi vsem cenjenim prijateljem za tako presenečenje, ki so nama ga napravili v soboto večer 23. maja v Knau-sovi dvorani. Nikdar si nisva mislili, da imava toliko prijateljev. Bili sva zelo ginjeni, da nisva mogli najti besed, da b,i se dovolj zahvalili. Zato se pa tukaj zahvaliva vsem, ki so kaj pripomogli. Posebno se zahvaliva Mr. in Mrs. Petkovšek in njih sinu, ki so toliko ljudi skupaj spravili, da ne bova nikoli pozabili tega večera. Hvala tudi Mrs. Sodja, ki je tudi pri tem pomagala. Prav lepa hvala tudi kuharicam, ki so 'vse tako dobro spekle in skuhale, da niso mogli ljudje prehvaliti dobrih jedil. Kuharice in kuharji so bili sledeči: Mrs. Pengel, Mrs. Novak, Mrs. Dolenc, Mrs. Peterlin, Mr. in Mrs. Bradač in Mr. Ažman.
Hvala tudi dekletom, ki so stregle pri mizah: Miss Belin-ger, Miss Sile, Miss Peterlin. Hvala Mr. Štefanu Pirnat za tako lep govor in hvala Mrs. Zad-nik, ki je naju tako zvito pripeljala kar iz cerkve v dvorano. Napravili so nama surprise party in sicer za Mary Rigler za od-hodnico v stari kraj; na potovanje se podasta s soprogom dne 5. junija, in njeni sestri Jennie Hlad, ki je obhajala ravno svoj rojstni dan, 47-letnico.

VIŠARSKA POLENA
Spisal
NARTE VELIKONJA
ftTTt I r^lfT^ifmrfri I TT^ Ifi^t ifi^lliagigSIgSIgSIgS
In je šel ter zapahnil z malim zapahom vrata.
"Nesrečna sem, gospod župnik," je planila v jok. "Dro-beževa Francka, gospod župnik. . ." je slovkovala.
"Da, Drobeževa Francka! . . . Kaj moreš za to, sam Bog ga je vzel. O, saj ga je bilo škoda! Moli zanj, dober, je bil."
"Ne to, gospod župnik! O, kaj samo to!"
"Samo greh, Francka, more biti hujši," se je zdrznil župnik ter z odvračajočo kretnjo dvig nil roko kvišku.
"Da, gospod, samo greh! In ta greh je! O, gospod župnik, Drobeževe Francke greh!"
Doto in delo, Franca, to je pošteno !"
"In če ne bi hotel?"
"če ne bi hotel?" se je prestrašil starček, "če ne bi hotel?" Ves se je zresnil pri teh besedah. "Sramota je težja od grunta!" je razsodil nazadnje. "Sramota je težja od grunta!"
"Sramota je težja od grunta!" je ponovila Franca ter si obrisala solze iz oči. "Za greh naj bo pokora!" si je dejala. "Da ne bodo drugi trpeli, to bo moja skrb!"
In sama ni vedela, kdaj je bila na cesti.
Pred kozolcem jo je čakal Tine.
"Kod si hodila?"
"V farovžu sem bila. Denar za delavce sem vzela."
"Samo radi denarja za delavce?" je vprašal. "Jaz ne maram, da bi se klatila po farovžu!"
"Nisem še tvoja žena!" je rezko odvrnila Franca. "Pusti me!" je odtrgala njegovo roko, ki jo je privil okoli pasu, "Do-a žena, se me ne
Ne smem te spovedovati,!,, , . , . tp i * -it ,	... klei< nisem tvoj
Francka! V cerkev pridi po-;, .., . „, . . ,
„ i I t j- dotikaj!' je bruhnila vsa iz se-jutrisnjem, da ne bodo ljudje
zijali. In pridi pomirjena!"
"To vem. Toda moram vas vprašati za svet. Samo za en svet!"
"O, težko mladi vdovi!" se je zgrozil župnik. "'Kaj pa pravi on, Matijec? Zakaj ne pride
Iztrgala se mu je ter stekla proti hiši.
Ko je Neža prinesla večerjo, je bila v sobi tema. župnik je bil že zlezel v posteljo.
"Moj Bog, kaj je s to Franco? Radi nje so gospod poza-
Matijec postavit oklicev?'' jeu-v	v". „ r - , .
TT , ,	, nadaljeval župnik. "Da to	* VecfJ0'
Hvala lepa vsem, ki so prispe- krijeta'"	A!l 111 imel£> Prej časa? Zdaj
vali za lepa darila:	j „Ni Matijec!" je odkimala z b°d° bl'6Z VGČerje radi nje-"
tih grunt šel. In je obšel grunt vsako nedeljo popoldne, z rokami razgrebel sveže krtine ter se jezil, da bo krt najboljše travnike razoral v puščavo, ker nihče ne skrbi in kupujejo vino, namesto da bi dali za grab-ljice. In se je zgodilo, da so tak travnik znova pregrabli in se je srdil in grel, da bodo vso travo uničili. Ko pa je ves truden in napol zaspan po vinu prilezel pod jablano, ki se je sušila, je stegnil palico po vejah, trgal zapredene gosenice z vej ter sikal skozi zobe:
/'Gosenica, gosenica! Žre in žre! Kakor jablana, tako tudi grunt. Le gosenica se debeli, leze narazen ter od mojih žuljev pije kri."
Na vnebohod mu je pa žolč prekipel.
"Zastrupi z maslencem snu-bače!" je vrtal z besedo. "Ce tebe ni kdo zastrupil kakor osa gosenice!" je kričal po veži ter še glasneje ponovil, da se je slišalo na vas, "kakor osa gosenice!"
Franca je za hip ostrmela, kakor da je treščilo vanjo. Vsa bleda se je sesedla na ognjišče, skrila lice v predpasnik ter je vzdihnila: "Oče!"
Samo obupna prošnja je bila v njenih besedah, prošnja za
Mr. in Mrs. Petkovšek, Mr. g.,ayo in Mrs. Dolenc, Mr. in Mrs. No-
15.
Jutranje solnce je sijalo ka-
vak, Mr. in Mrs. Pengal, Mr. in ■ * > 7 V ' " ""	kor da lije nevidni sij iz srebr-
Mrs. Zadnik, Mrs. Kolar, Mr. "*' kl Se mu Je Vedno bolJ ^ nečistega zrcala.
in Mrs. Debevec, Mr. in Mrs. Mo- ™ °'. s&oz»anJe , F°ze 111	BU je vnebohod.
die, Mrs. Malnar, Mr. in Mrs. Je • u° ^.rMtio * nJe" Mohor se je bil razjezil že
Gornik, Mr. in Mrs. Opeka, Mrs.; Mati ec?"	P*' ^ ^ zjutraj" Pri zajtrku, zagnal kos
Milavec, Mr. in Mrs. Rakar, Mr. 1 fmVeC'„, . , , • ,, ' , A/r • n/r A! line!" je dahnila vsa skru-in Mrs. Adamu:, Mr. m Mrs. Ah- -(,n,t
lin, Mr. in Mrs. Otoničar, Mr. in "tji. n • + -u , .
Mrs. Prijatelj, Mr. in Mrs. Lun- • lllap®c" Je usl° starcKu, Ki čn posestvo> je potegnil predaj-
der, Mr. in Mrs. Žagar, Mr. in \f„	vase ob ^m pri- nG pismo iz predala ter ga vih-
Mrs. Peterlin, Mr. in Mrs Bajt ™ > ^ ^ ° 2 , tel po zraku, ne meneč se za vse A,,,. ti .i „..	' ~ Drobeževa Francka!" Poln clo-	„......., • ,.....u „,.„.
rženega kruha po mizi, trdeč, da sr je ob praznikih izgovoril belega. In prvič, odkar je izro-
2 Addison Rd., Mr. in Mrs. Bajt s Carry Ave., Mr. in Mrs. Ka-
veškega sočutja in usmiljenja
,T \	' ... * je iskal s tresočo se roko njeno	,___
risli, Mr. in Mrs. Sodja, Mi\ m ,, .	.. .	. v celo maslen
besede senahe, da je kruh odrezan za Tineta ,in da je njegov,
Mrs. Louis Sodja, Mr. in Mrs.
v omari.
: prijel' otroka v šoli', ko se je ku- ."T*k°- ,Tif taAZaka^' |
ni moj na mizi? Ali si ga mai\
Makovic, Mr. in Mrs. Krajnc, ]
Mr.-Rožanc, Mr. in Mrs. Spehar, 'a	. v	prihranila za kakšne snubače?
Mr. in Mrs. Friedhoffer, Mr. inj. ;sta"1/ fna! Je rekel res- ZaRaj ga skrivag y omar()? Mrs. Lovko, Mr. in Mrs. švigel, ™ te+r zbiral vso svoje moči ob Z(, . mJ ga že skriva, ()> cdo Mr. in Mrs. Maček, Mrs. Pod. bo estnem krču, ki mu je gra- zakl	w	Rje
padec, Mrs. Kos, Mr. in Mrs. bl1 srce" Recem ti, vstani! j(j ključ? In	iščem i
Opalek, Mr. in Mrs. Zakrajšek, In Je vstala ter mu stala na- kruh, Raj mi pomaga zakle.
Mr. in Mrs. Muha, Mr. in Mrs.isProti-
njeni maslenec?"
Frank Ban, Mr. in Mrs. Jerney "Greh je, kdorkoli je!" je re- in bolj je trdila Franca, Ban, Mr. in Mrs. Ponikvar, Mr. kel s težko, počasno besedo. — da omare nj zaklenila ona temin Mrs. Pucel, Mr. in Mrs. Bra-'"In greh se mora popraviti!veg -pjne ker jma v njej strup dač, Mr. in Mrs. Zelle, Mr. in!pred Bogom in pred ljudmi." za p0(jga'ne, tem bolj se je raz-Mrs. Andolek, Mr. in Mrs. God-! "Prav to je! On ne maralVnemaj starec ' njavec, Mr. in Mrs. kiklavčič, oklicev!"	(.Tine, Hlapec meni zaklepa|
"Kaj! On^ne mara oklicev? kruh k strupu? Ali bi me rad Tako! Greh :pa je maral!" se|zastrupil? Ali sem kaj napo-j
Mrs. šile, Mr. in Mrs. Bradač, Mr. in Mrs. Maglič, Mr. in Mrs. Klaus, Mr. in Mrs. Medveš, Mr, in Mrs. Prudič, Mr. in Mrs. Le-gan, Mr. in Mrs. Zajc, Mr. in Mrs. Rozman, Mr. in Mrs. Menart, Mr. in Mrs. Simončič, Mr. in Mrs. škrbec, Mr. in Mrs. Ora-žem, Mrs. Kuhar, Mrs. Kostanj-
je razljutil starček. "In take|ti? In jaz naj. jem zastrupljen gospodinje in take posestnice ] ne mara! In da ne bo popravil greha! K meni ga pošlji, Franca, k meni ga pošlji! Pa da ni Matijec! Greh je bil, kdorkoli je, toda z Matijcem se da go-šek, Mr. in Mrs. Brodnik, Mr. jvoriti. Tine pa je drugačen!" in Mrs. Frank Cimperman, Mr [je .šel spet starček za svojimi in Mrs. Suhadolnik, Mr. in Mrs. človeškimi mislimi, ker so mu Benno Leustig, Mr. in Mrs. Fr. radi prejšnje napetosti uhaja-Grdina, Mr. Zgonc, Mr. in Mrs. ie. "K meni naj pride! O, kaj Koletič, Mr. in Mrs. John Cim- govorim! Zdaj oklicev ne ma-perman, Mrs. Klaus, Mr. in Mrs. va!"
Lužar, Mr. in Mrs. Frank Ga- "Ne., mara že, toda pod po-brenja, Mr. in Mrs. Knaus, Mr. goji!" je počasj stisnila skozi Kolander, Mr. in Mrs. Ažman zobe. Mr. in "Mrs. Arko, Mr. in Mrs.! "Pod pogoji? Pod kakšnimi p slišal ostre Tinetove besecle Matija Bajt, Mr. in Mrs. Lustig, pogoji? Zdaj naj greh poprav- in »Jen i°k- In ko J1 ->e dru^lč Mr. in Mrs. Mramor, Mr. in ija s pogoji? Kaj pravim, po-1 svetoval, naj mu odpove, ker se Mrs. Baznik, Mr. Pirnat, Mr. in pravi ja? Plačilo za greh! O. bil zvečer napil, se je stres-Mrs. Modic, Miss Jedička, Miss ti usmiljeni Bog! Plačilo za la> da J' je'padla skledica iz Bcčagki, Mr. in Mrs. Turk, Mr. greh!" '	rok- V Mohorju se je zbiralo,
in Mrs. Podvžaj, Mr. in Mrs "Da, on zahteva, naj mu pre- kakor se nabira voda v zaprti Brinovec, Mr. in Mrs. Pucel. pišem grunt!"	strugi. In pri vsaki priliki je
1 Vsem se prav iz-srca zahvali- "Da mu prepišeš grunt!" godrnjal po hiši, da bodo vse mo.	"Ta grunt je spravil skupaj zapravili, kar je on s svojimi
Mr. in Mrs. Rigler, stari Mohor!"	žulji znosil.
Mrs. Hlad. Nato sta dober hip oba mol- Franca je s krvavečim srcem
kruh? Zastrupljeni maslenec,! kako pa! Rajši jem opresnik!" j Franca se je spustila v jok. Iz vsega Mohorjevega vedenja je spoznala, da jo Mohor sumi. Zasledoval je vsako njeno kret-! njo in vsak pogled. Opazil je, da postaja zamišljena, otožna, j da se zazre z muko na licu v daljavo. Opazil je, da postajaj Tine osoren in oblasten, da mu Franca ne ukazuje, temuč skoraj prosi. Opazil je, da si večkrat briše oči, posebno če se s i Tinetom kje srečata. Neko nočj
človeško usmiljenje.
Mohor se je pokril in odšel.
"Tako, zdaj sem pa povedal," je ugotovil, ko je stal. na cesti. "O, da bi jo mogel pognati od hiše!"
Prvi hip se mu je zdelo, da je odvalil strašno moro s srca, nato pa ga je obšel občutek, kakor da je umoril človeka. Stud, strah pred osamelostjo, pekoč občutek sramote.
"če se ni morda pregrela pri delu," se je spet zdrznil, "in je bolna. In ji delam krivico. In tisti jok? Ali ni morda zavrnila njegovega zbližanja? In postaja žalostna in upadla radi žalosti po sinu. Po sinu Francetu! In ključ je spravil radi strupa Tine? Kaj ima ona s ključem in strupom? Nič. Ona je spekla celo maslenec, ne pa belega kruha, kakor je zapisano. In vina tudi nima izgovorjenega, ki mu ga kupuje. Jajca prodaja zanj. Jajca so njena in niso iz grunta."
Mohor je lezel vase kakor skrušen grešnik. Pred mašo je stopil, da ne bo tešč, v krčmo. (Dalje prihodnjič) -o-
*	Litvinska država je obtožila bivšega načelnika vlade, Walde-maras, veleizdaje.
*	Kanada je pravkar dobila dva nova torpedna rušilca.
Ogromni požarji se razširjajo po Poljski
Varšava, 3. junija. Vsa Poljska je vznemirjena radi mnogih ognjev, ki so se pričeli zadnje čase razširjati po raznih krajih poljske republike. Ljudje so prepričani, da nekdo nalašč požiga. Doslej je v raznih mestih in selih pogorelo že 54 hiš in 120 hlevov. Dve osebi sta zgoreli in 10 jih je bilo ranjenih. Gorje požigalcu, ko pride razkačenim prebivalcem v roke.
Kanada je dvignila ceno vsemu žganju
Toronto, Kanada, 3. junija. Pričakujoč obilnih pOsetov od strani Amerikancev tekom poletne sezone, je kanadska vlada sklenila zvišati ceno žganju, nasprotno je pa znižala ceno pivu, vendar to znižanje ne pomeni dosti, ker so cene žganju toliko zvišane, da bo vlada naredila več milijonov dobička kot prej.
Soba
se da v najem za enega ali dva fanta. Vprašajte na 977 E. 74. St.	(133)
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob se da v najem za malo družino.' Vprašajte pri Mrs. Louise Pylik na 18001 Delavan Rd.	(133)
in angelsko potrpežljivostjo! 'Iščejo pet milijonov na Fraftca je nemo strmela v prenašala vse njegovo sitnare-| morskem dnu	i starčka, za čigar čelom so se nje, poskušala je že naprej uge-
lovile misli.	niti vsako njegovo željo. Ku-
Ostend, Belgija, 2. junija. Le- "Samo doto sem jaz prines- hala mu je posebej močno juta 1916 se je potopil v bližini la."	ho, ki jo je imel rad, ter mu tega obrežja nizozemski parriik "Doto in delo, Franca!" se je kupila vsfiko nedeljo liter .vina, Tubantia, ki'je imel na krovu zgenil starček, kakor da se mu ki ga niti ni imel izgovorjene-; $5,000,900 v zlatu. Zlato leži v je posvetilo. "Toliko mu zapi- ga. Mohor je vino popil, in ko tflobočini 100 čevljev. Podjetni ši, kolikor je tvoja dota in tvo- so se mu misli razgrele, je ra-| ljudje so se sedaj spravili na de- je neplačano delo, ker si tudi čunil, kako Franca pravzaprav lo, da dvignejo to zlato. | jedla. Kar si pojedla, odbij! i zapravlja in da bo v desetih le-j
govor v Valley Forge, Pa., kjer je imel general Washington svoj prvi glavni stan v revolucionarni voj^ ni. Lesena kabina, zgorej leva, je bila bivališče Washingtona.
THE OLD HOME TOWN
Rctfstmd l'. S. Patent Office
Zahvala
Mr. in Mrs. Martin Frank sta preteklo nedeljo obiskala slavnost v Beli Ljubljani, kjer sta se sešla z mnogimi, ki potujejo danes v staro domovino na obisk. Vsi so bili zelo prijazni in pri lepi zabavi so hitro potekale ure. Poslovili smo se prav lepo in se podpisana iskreno zahvaljujeta vsem prijateljem ter jim želita prav srečno pot in zdrav povratek. Mr. in Mrs. Martin Frank.
Naznanilo
Iz urada Kluba Slovenskih vdov se naznanja, da se Članice korporativno udeležimo slavno-sti ob priliki 25-letnice ali srebrne maše, katero bo praznoval Rev. J. B. Ponikvar dne 7. junija v cerkvi sv. Vida. članice ste prošene, da se udeležite te redke šlavnosti. Zbiramo se v nedeljo ob 10. uri pred S. N. Domom in skupno odkorakamo v cerkev sv. yida. r— Odbor.
(132)
Važno naznanilo
Iz urada društva sv. Neže št. 139 C. K. of Ohio, se naznanja članicam, da se korporativpo udeleže slalvnosti ob priliki srebrne maše, ki jo daruje Rev. J. B. Ponikvar dne 7. junija v cerkvi sv. Vida. Zbiramo se pred staro šolo ob 10. uri zjutraj. Prošene ste vse članice, da se | gotovo polnoštevilno udeležite. — J. M. Melle-Yelitz, tajnica.
Dr.
Dvor Baratra št. 1317 C. O. F.
Naznanja in vabi se vse čla-! ne, da se gotovo udeležijo v ne-; del jo, 7. junija, korakanja k i proslavi 25-letnice in srebrne | maše ob 11. uri. Zbiranje društev se vrši ob 10.30 pred Narodnim Domom pri svojih zastavah. Ako sp ne udeležite, za-padete 50c kazni. Z bratskim pozdravom — Nadborštnar.
(132);
! -	Zahvala
Po okrevanju od dolge bolez-j nI si štejem v prijetno dolžnost, i da se iskreno zahvalim vsem, ki ! so se me spomnili ob dnevih moje bolezni in mi z obiski lajšali bridke ure. Posebno prisrčna hvala sestram odbornicam društva sv. Cecilije št. 37 S. D. Z. za poklonjeni mi krasni šopek cvetja kot simbol sestrske lju-bezhi v grenkih urah trpljenja. Drage sestre, vaša velikodušnost me je globoko ganila in mi bo ostala v prijetnem spominu vse življenje. Srčna hvala in Bog plačaj! Vaša hvaležna sestra Mrs. Mary S. Peter-jlin, 1989 E. 66th St. Cleveland, Ohio.
Soba
se odda, prost vhod, tudi garaža. 6416 Carl Ave.	(131)
Stanovanje
pet sob, j ako čedno, se da v najem. 6412 Carl Ave. (133)
ženska
išče delo za gospodinjstvo. Vprašajte na 6600 Bliss Ave. (131)
Stanovanje
se da v najem, tri sobe. Vprašajte na 5818 Prosser Ave.
(m);
PRIPOROČAM se za papiranje sob in za čiščenje stenskega papirja. Fino delo in zmerne cene.'
JOHN NOVAK
2C681 East Miller Ave., Euclid, O.
Tel.: KEnmore 0540-J
Napeljem elektriko
v garažo, hiše; popravljam motorje vseh vrst, kakor tudi vac električne aparate. Delo prvovrstno, ccne zm«r-nc.
FRANK TEKAUTZ *
ELEKTRICAU G515 Edna Ave.
1	DOBER PREMOG!
((3)	Točna posh-ejlm!
(g)	Th<> Tlilt C(.;«l Co.
(g)	MARWJKTTI':
psf	Stftri Cimperm.inovi pro*tori
&	IIKll.lers.,,, :V;>IX
ft	FRANK ARKO, žtstopn
KI GA PRIREDI
DRUŠTVO SV. KRIŽ
št. 214 KSKJ'
PRI FRANK • ŽELEZNIKARJU
NA JENNINGS RD.
V NEDELJO 7. JUNIJA
Igrala bo izvrstna godba in postrežba bo za vsakega prvovrstna, da se bo vsak dobro imel na pikniku. Zato vse skupaj vabi k največji udeležbi
ODBOR
katerega priredi
NA PINTARJEVIH PROSTORIH
Vabi se cenjeno občinstvo iz Cieveianda in okolice na veliko udeležbo. Jedila in pijača bodo tako fine, da bodo šle same doli. Za tiste; ki radi plešejo, bo pa igrala češka godba pod vodstvom Mr. Peter Hromek. Prvi truk odpelje izpred Slovenskega Narodnega Doma ob 12:30, drugi pa ob 1:30. Potem pa vozijo truki vse popoldne od Nottingham kare.
5	POGREBNI ZAVOD	5
!!	Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago.	j!
J[	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.	<;
|	6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583	jI
t	COLLINWOODSKI URAD:	<
;;	452 East 152d Street Tel.: KEnmore 3118	;J
4u\mtwuutmuumtnumtumm»iimwmH»tumm\
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
i	(Nadaljevanje)
Nekoliko v stran, pri reki, so zel veter! stali že ohlajeni topovi, katere je prevrnil človeški napor, drugi so bili še pripravljeni za strel. Poleg njih so spali večno spanje topničarji, ki so jih pravtako vse pobili. Videti je bilo dokaj trupel, sklonjenih preko topov in objemajočih jih z rokami, kakor bi jih ti vojaki hoteli varovati še po smrti. Hrana, oskrunjena s krvjo in mozgom, se je zlovražje svetila v žarkih zahajajočega solnca. Zlati bleski so se odbijali v strjeni krvi, ki je tu pa tam napravila mala jezera. Njen ostudni smrad se *e mešal po vsem bojišču z vonjem smodnika, z izpuhtevanjem teles in s konjskim potom.
Gospod čarnecki se je vrnil še pred solnčnim zahodom s kraljevskim polkom in obstal je na sredi mejdana. Vojska ga je pozdravila z grmečim krikom. Vsak novodošli oddelek ga je pozdravljal brez konca in kraja, on pa je stal v solnčnem blesku, neizmerno utrujen, toda ves izpremenjen, z odkrito glavo, s sabljo, spuščeno na vrvici, in je venomer odgovarjal po-zdravljajočim: >
"Ne meni, gospodje, ne meni, marveč imenu Božjemu!"
Poleg njega sta stala Vitov-ski in Lubomirski; zadnji jasen kakor samo solnce, imel je na sebi pozlačen oklep, obraz mu je bil obrizgan s krvjo, ker se je strašno bojeval in s,vojeročno sekal, klal kakor navaden vojak, a sedaj je bil mračen in zamišljen, ker so celo njegovi lastni polki kričali:
"živel čarnceki, vojvoda in zmagalec!" «
Zavist je že začela razjedati maršalovo dušo.
Medtem so se valili novi oddelki z vseh strani na bojišče, za vsakim pa je obenem prihajal tovariš in metal gospodu čarneckemu pod noge dobljeni sovražni prapor. Ob tem pogledu so se dvignili novi kriki, novi pozdravi, čepice so se vnovič metale v zrak in streljalo se jei iz samokresov.
Solnce se je čimdalje bolj nižalo.
V tem se je oglasil v edini cerkvi, ki je še ostala po požaru v Varki, zvon; na mestu so se vsi odkrili, častitljivi duhovnik Pekarski je intoniral: "Angel Gospodov je oznanil Naj s ve j ši Devici Mariji!. . in tisočero železnih prsi mu je takoj odgovorilo z mogočnim glasom: "in spočela je od svetega Duha."
Uprav ko so končali peti, je pridrvel v polnem skoku lav-danski prapor, ki se je bil najdlje zagnal za sovražnikom. Vojaki so vnovič začeli metati prapore pred noge gospoda čar-neckega ; zato se je on razveselil v srcu, in, videč Volodijovske-ga, je obrnil konja proti njemu.
"Ali vam jih je ušlo mnogo?" je vprašal.
Gospod Volodijovski je začel le z glavo odkimavati, v znamenje, da jih ni ušlo mnogo, toda bil je tako zasopljen, da ni mogel izpregovoriti niti besede, le z odprtimi usti je hlastal po zraku, da mu je kar igralo v srcu. Naposled je pokazal z roko na usta, da ne more govoriti, a gospod čarnecki ga je razumel, in ga samo stisnil za glavo.
"Ta se je pa utrudil!" je dejal. "Bog daj, da bi se taki rodili na kamenu!"
Gospod Zagloba pa je prišel prej k sebi in šklopotaje z zobmi, je začel govoriti s pretrga-nim glasom:^
"Za Boga!' Na poti veje mr-
Mrzlica me trese. . . Slecite obleko s kakega debelega Šveda in dajte mi jo, zakaj na meni je vse mokro. Ne vem več, ka:j je voda, in kaj lasten pot, a kaj je švedska kri. . . če bi si bil kdaj mislil, da bom pobil kdaj v življenju toliko teh Švedov, nisem vreden, da bi bi) podrgpni jermen na sedlu. . . Največja zmaga v tej vojni . . Toda v vodo ne bom skakal več. Ne jej, ne pij, ne spij, potem pa še kopel. Dovolj mi je na stara leta. Roka mi je otrpnila.
žganja,
že me bo kap zadela, za božjo voljo!"
Ko je slišal gospod čarnecki te besede in videl, da je stari mož res ves pokrit s sovražnikovo krvjo, se je usmilil njegove starosti in mu podal lastno čut-arico.
Zagloba jo je nagnil na usta in jo takoj oddal prazno, potem pa dejal:
"Toliko vode sem se napil v Pilici, da boste kmalu videli, kako so se zarodile ribe v mojem trebuhu, toda to je boljše od vode."
Preobleči se v druge cunje, gospod, čeprav v švedske," je rekel kaštelan.
"Jaz poiščem stricu debelega Šveda!" se je oglasil Rok.
"Čemu naj oblečem krvavo ob leko mrliča?" se je oglasil Zagloba. "Slecite do nagega onega generala, ki sem ga zajel."
"Torej ti si zajel generala?" je vprašal živo gospod čarnecki.
V tem. je prišel gospod Volodijovski do sape.
"Zajeli smo mlajšega mejnega grofa Adolf a, grofa Falken-steina, generala Vengerja, generala Poterja, Benzija, da ne omenjam nižjih oficirjev.
"In mejni grof Friderik?" jo vprašal čarnecki.
"Če ne leži tu, je ušel v gozd; če pa je ušel, ga kmetje ubijejo."
Gospod Volodijovski pa se je motil v svoji sodbi. Mejni grof Friderik z grofom Schlipenba-chom in Ehrensheimom je blodil po gozdu in dospel ponoči do Čerska; tam so presedeli tri dni v grajskih razvalinah, lačni in v mrazu, in potovali ponoči v Varšavo. To' pa jih pozneje ni obvarovalo pred ujetništvom, a za enkrat so se rešili.
Bila je že noč, ko je gospod čarnecki odhajal z bojišča proti Varki. Bila je to morda naj-veselejša noč v njegovem življenju, zakaj takega poraza še niso Šved je doživeli od počet-ka vojne. Vsi topovi, vsi prapori, vsi voditelji, razen glavnega poveljnika, vse je padlo v sovražnikove roke. Armada je bila popolnoma razbita, mali ostanki, razpršeni na vse štiri dele sveta, so gotovo postali žrtev kmetiških tolp. Pri tem se je tudi pokazalo, da' se ti šved-je, ki so se sami smatrali za nepremagljive na odprtem polju, ne morejo baš na odprtem polju meriti z rednimi poljskimi prapori. Naposled je gospod Čarnecki razumel, kako mogočen vtis napravi ta zmaga v vsej ljudovladi, kako.dvigne duha ,kako razvname navdušenje; že je videl ljudovlado v bližnji bodočnosti rešeno od pritiska, zmagujoče. . . Morda je videl v duši tudi zlato, veliko hetman-sko bulavo na nebu.
Sedaj je komaj mogel z vso dušo razumeti- to veselje, ki ga je objelo, obrnil se je torej k maršalu, ki je jezdil poleg nje ga in rekel:
"Sedaj pa pod Sandomierz, pod Sandomierz, čim najprej! Vojska že zna preplavati reke; ne bosta nas prestrašili ne San in ne Visla!"
Maršal ni odgovoril niti besede, zato pa si je dovolil Zagloba, ki je jezdil nekoliko bolj oddaljeno v švedski obleki, da je glasno izgovoril sledeče besede:
"Pojdite, kamor hočete, ampak brez mene, zakaj jaz nisem petelin na cerkvi, ki «e vrti noč in dan in ne potrebuje ne jedi in ne spanja."
Gospod čarnecki je bil tako vesel, da se ni razjezil, temveč je odgovoril v šali:
Gospod, zdi se mi, da si po-dobnejši zvoniku nego petelinu, zlasti, ker vidim, da imaš vrabce na kupoli. Sicer pa, kar se tiče jedi in počitka, se vsem pri-ežeta."
Nato Zagloba, toda že polglasno :
"Kdor ima kljun v ustih, ima vrabce na mislih."
X.
Po tej zmagi je naposled gospod čarnecki dovolil, da se vojska oddahne in napase utrujene konje, potem se je nameraval zopet vrniti v velikem pohodu pod Sandomierz, da bi švedskega kralja popolnoma ugonobil.
V tem je prispel nekega večera v tabor gospod Harlamp novicami od Sapiehe. čarnecki je bil pravkar odšel v čersk, da si ogleda ravsko črno vojsko, ki se je baš zbirala pri onem mestu, zato se je Harlamp, ker ni našel vojskovodje, napotil k Volodijovskemu, da bi se pri njem odpočil po dolgem potu.
Prijatelji so ga pozdravili z velikim veseljem, toda on jim je takoj pri vstopu pokazal ža losten obraz in dejal:
"O vaši zmagi sem že slišal. Tu se nam je sreča nasmehnila, a pod Sandomierzem nas je pritisnila. Karola ni več v mreži, ker se je rešil, a to največ radi zmešnjav litevske vojske."
"Ali je to mogoče?" je zakričal Volodijovski in se prijel za glavo.
Oba Skrzetuska in Zagloba so obstali kakor pribiti.
"Kako se je to zgodilo? Povej nam, gospod, pri živem Bogu, ker sicer skočimo iz kože."
"Kar sape mi zmanjkuje," je odgovoril gospod Harlamp. — "Jezdil sem noč in dan, grozno sem se utrudil.. Ko pride gospod čarnecki, povem vse od začetka. Dajte mi, da se sedaj malo odpočijem."
"Torej tudi Karol je ušel iz mreže! Saj se mi je zdelo, da pride do tega. Kako ne? Ali ste pozabili, da sem to prerokoval? Naj Kovalski potrdi to!"
"Stric je prerokoval," je rekel Rok.
"In kam je šel Karolus?" je vprašal Harlampa Volodijovski.
"Pehota je splavala na splavih, on pa je šel s konjenico ob Visli v Varšavo." "Je bila bitka?" "Da in ne. Sicer pa dajte mi mir, ker ne morem govoriti."
"Povej nam še samo to, ali je gospod Sapieha popolnoma pobit?"
"Kaj še! Preganja celo kralja, ali gospod Sapieha nobenega ne dohiti."
"On jč za gonjo tak, kakršen
Nemec za post!" je rekel Zagloba."
"Hvala Bogu tudi za to, da je vojska cela!" je rekel Volodijovski.
"Pravega kozla ste ustrelili!" je zaklical Zagloba. "Ha! . . . škoda! Bomo morali vnovič mašiti luknjo skupaj v ljudovladi !"
"Gospod, ne govori mi proti litevski vojski," je odgovoril Harlamp. "Karol je velik vojak in ni nobena umetnost, če izgubiš proti njemu. Mar niste tudi vi, kronska vojska, izgubili pri Ustju, pri Volbozu in še na desetih drugih krajih? Saj jo je zavozil sam gospod Čarnecki pri Golembu ! Zakaj ne bi smel izgubiti bitke tudi gospod Sapieha, zlasti ko ste ga vi kot siroto zapustili?"
"Ali smo šli mar plesat k Varki?" je dejal razburjeno gospod Zagloba.
"Vem, da niste šli na ples, temveč v boj, in Bog vam je dal zmago. Toda kdo ve, če ne bi bilo bolje, da niste šli, zakaj pri nas pravijo, da vojski dveh narodov sta posamič lahko pobiti, toda skupno jih ves pekel ne mere poraziti."
(Dalie prihodniič.)
ni
Sni
ge PRVI SLOVENSKI iyčj	PLUMBER
1 J. MOilAR
G521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene.
RAndolpli 5188
(Thn. VlnTp
MI SMO MED VAMI!
Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, (la smo se PRESELILI v naše nove prostore na
6223 ST. CLAIR AVENUE
kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne
DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE
Najboljši mehaniki so pri nas zaposljrni, ki vam popravijo vaš avtomobil brc/, ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočamo.
J. H. MILLER & SONS
6225 St. Clair Ave.	HEnderson 6148
A. Grdina & Sons
6019 ST. CLAIR AVE.
15301 WATERLOO RD.
K0VTRI IN BLANKETI
mim-ifll mn III...... iumrjuim—1||| III—III I II,
Naša kompletna zaloga finih in velikih kovtrov in blanketov, se bo v petek prodajala za POLOVICO ceneje. Pridite in oglejte si. V obeh trgovinah.
Otvoritev trgovine
V SOBOTO 6. JUNIJA, 1931 BOVA OTVORILA NOVO TRGOVINO S SADJEM IN ZELENJAVO NA
410 E. 156th St.
Ta dan se bo dalo z vsakim nakupom za $1.00 ali več ZASTONJ nakupovalne baskete. Se priporočava v dbilen poset slovenskim in hrvatskim gospodinjam.
Mihelčič & Kochman
C0LLINW00D DRY CLEANING & DYEING CO.
LEO KAUŠEK in FRANK KOVACH
lastnika.
Fino čiščenje, likanje in popravljanje oblek
15210 SARANAC RD.
GLenville 4746
PRVI IZLET V STARO DOMOVINO PRIREDI
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
na svetovnoznanem, modernem brzoparniku
CUNARD LINIJE
BERENGARIA	dne 20. junija
Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije." Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slo-
JOIIN L. MIHELICH CO.
(August Hollander) 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
venskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednote pokojnega Rev. Frank S. Šušteršiča itd. Glede potnih listov, permitev, vožnili listkov itd. Pišite na:
MIIIALJEVIC BROS.
6201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio
JOSEPH SVETE
1782 E. 28th St., Lorain, O.
CUNARD LINE
1022 Chester Avenue CLEVELAND, OHIO
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko potrtim srcem naznanjamo tužne vest, da je moja ljubljena ženft in mati osmih otrok, katerih štirje so že umrli,
Helena Mešer
dne 22. maja ob 10:30 zjutraj mirno v Gospodu zaspala, po štiritedenski mučni bolezni za operacijo na želodcu. Ranjka je bila dema iz vasi Stermica pri Blokah, po domače Šemleva. Rojena je bila leta 1880 in je bila ob smrti stara 51 let. V Ameriki je bivala 28 let. Ranjka zapušča žalujočega soproga, dva sina in dve hčeri, ter tri sestre v stari domovini. V Clevelandu zapušča več sorodnikov. Ranjka je bila skrbna gospodinja in dobra mamica svojim otrokom in jo bomo vsi težko pogrešali.
Tem potom se srčno zahvaljujemo gospodu župniku Rev. Medinu za tako lepe obrede in spremstvo na pokopališče. Srčna hvala društvu Presvetega Srca Marijinega, št. 111 KSKJ, Barber-ton. O., katerega' članica je bila ranjka dolgo vrsto let. Srčna hvala članicam, ki so jo tako lepo spremile do groba. Srčna hvala uradnicam, ki so se trudile v vseh ozirih, da se je tse vršilo v najlepšem redu. Srčna hvala za dar svetih maš. Bog vam stotero povrni.
Lepa hvala društvu Slovenske Ženske Zveze in Oltarnemu društvu iz Barbertona, ki so jo tako lepo in kerporativno v cerkev s svečami sprejele in za dar za sv. mašo. Srčna hvala in Bog naj vam stotero povrne.
Srčna hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše: John Mešetu, mojemu bratu in njegovi družini iz Cieveianda za venec in za sv. maše, Mr. in Mrs. Joseph Zgonc, Mr. in Mrs. Tavželj, Mr. Louis Tomšič, Mr. in Mrs. Joseph Sterle, Mr. in Mrs. Louis Kovačič, Mr. in Mrs. John Kovačič, vsi iz Cieveianda. Srčna hvala Prances Oražem in Mary Poiz za dar za sv. maše. Srčna hvala za venec društvu Golden Star, št. 53 S. D. Z., katerega je bila ranjka članica. Srčna hvala vsem članom in članicam, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba in nas tolažili v teh žalostnih urah.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali v bolnici in na domu. Srčna hvala Mrs. Margaret Petrič za njeno požrtvovalno delo in za vso postrežbo. Bog naj vam stotero povrne! Srčna hvala Mr. in Mrs. Goleč za vso postrežbo in tolažbo, ter ravno tako tudi vsem drugim za tolažbo in pomoč.
Srčna hvala vsem, ki ste dali brezplačno svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu in ki ste ranjko v tako velikem številu spremili do groba.
Ti pa, draga in nepozabna soproga in mamica, počivaj v miru na vrtu sv. Križa, pri svojem ljubljenem sinčku Lojzetu, kot si vedno želela. Nad zvezdami se zopet snidemo. Našo nepozabno ranjco priporočamo v molitev in blag spomin. — Žalujoči ostali:
AI6is Mešcr, soprog. Henry, Joseph, sinova; Mildred, Verona, omožena Stacy, hčeri.
Akron-Kenmore, O., 2. junija, 1931.