Milosti jiva so bili včeraj tukaj Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga predsednika Zed, držav, je bila včeraj kar dvakrat v Clevehndu. Enkrat se je vozila z avijanom vzhodno, enkrat pa zapad-no. Ob sedmih zjutraj je dospela z letalom iz Washington in vzela v Cleve-landu drugo letalo za Chicago. Zvečer se je vrnila iz Chicago, zopet preko Cleve-landa. Cleveland ni čutil radi visokega obiska nobene spremembe v svojih temeljih. Zahtevajo postavo, ki bo ukazala delat ali pa v vojno Washington.—P|ed senatnim vojaškim odsekom so pričali mornariški ta j 11 i|;k Forrestal, pomožni tajnik Patterson in načelnik urada za vojno produkcijo, Donald Nelson,:lei so nujno priporočali kongresu, naj sprejme postavo, kj bi govorila: delat ali pa v vojnu^v Pod to postavo bi bil vsak moški, star od 18 do 45 let, poklican v armado ali pa dodeljen delavskim bataljonom, če bi zapustil delo v tovarni brez dovoljenja svoje naborne komisije. Kdor bi bil nesposoben za vojake, bi moral k delavskim bataljonom in vlada bi ga poslala, kamor bi hotela. S tako postavo bi bila vsaka stavka nemogoča, ker bi stav-karje takoj pograbila armada,, najsibo za puško ali za delavske bataljone. -o-- Armada naroča daljše ure v industriji, pa samo dva šihta na dan Washington.—Vojni oddelek je naročil industrijam, ki izdelujejo potrebščine za ta oddelek, da opustijo tri kratke šihte na dan in da naj delajo samo dva šihta, pa po več ur. Dva šihta naj bi bila od 9 do 10 ur vsak, mesto sedanjih treh po osem ur. Vojni oddelek pravi, da se bo s tem prihranilo na delovni sili, pa se v istem času produciralo več. Fisher Body v Clevelandu je ena izmed tovaren, ki bo delala v dveh šihtih po devet ur. I'Ner je baje ri< Šubašiču vlade Ukradeni gazolinski kuponi so bili vredni najmanj $100,000 Cleveland, O.—Gazolinski kuponi, ki so izginili iz odboi-a za racioniranje št. 6, so predstavljali najmanj 1,000,000 galon gazolina. Ti kuponi so bili vredni, kot jih plačujejo danes na črni borzi, najmanj $100,-000. Tako sodi policija, ki si beli glavo: kdo je dobil kupone in kdo je spravil denar zanje? Dozdaj je pod obtožbo samo tajnik odbora, Albert Dissauer, star 39 let in oče petih otrok. V tej službi je dobival na leto $3,000. Toda ta ne pove, komu je dal kupone. h ' 19. maja.—Jugoslo-Peter je razpustil |ii ? linnet ter ponudil I ^ "laškemu banu, dr. jj u^šiču sestavo vlade. tJ,,,Se je nedavno vrnil iz C v London. \ sprejel kraljevo tako poročajo zanes-\ ' t°da le pod pogojem, C1 vladi general Draža 'č ne bo vojni minister. Hh1" dosedanje vlade je ^rič. Vlada ima veliko zalogo sira spravljenega Vladna živilska administracija je imela v začetka tega meseca v svojih skladiščih spravljenega 123,364,000 funtov sira. Lansko leto ob istem času ga je imela pa samo 65,843,000 funtov s^'^adu je razgla-\ °osedno stanje k^ — Turška vlada je b ~ ^ad Carigradom ob-y^je in zaprla po Tur-Vl °?eb- Vlada je prišla )la 'Jni organizaciji, ki je S^oto, da strmoglavi se-*n vzpostavi novo, ki erričija naklonjena. L"--—o- \ ^Schetovo kampanjo \ Polonija Kic je poslala tO $6 za Lauschetovo ; j)0 ' Prispevali so pa sle-^ c,^: neimenovan, Louis \ !°4 E. 78. St., Frank V ?54 E. 81. St. in Mike Sli E-81- st->$2 je ? ^ilfVal Louis Simončič iz V ft Ave. Najlepša hva-j>SkuPaj. SjPjsmo naj pride ! ^ „ Dolenc ima pismo na > St., po katerega naj &uite vojne bonde! Farmarski stroji so dobro v delu Washington. — Načelnik urada za vojno produkcijo, Donald Nelson, izjavlja, da ameriška industrija zdaj s polno paro izdeluje farmarske stroje in dele zanje. V februarju in marcu so s tem res nekoliko zaostali radi vojnih potrebščin, so pa zdaj bolj pognali in do 30. junija bo že obratovala ta industrija 90% normalno. Za Rdeči križ Mrs. Mary Langefus iz 6700 Schaefer Ave. je darovala $5.00 za Rdeči kfiž mesto venca za Ramono Ann Mahne, ki je umrla 7. aprila. Delavci na stavki Včeraj je nenadoma zapustilo več sto delavcev delo pri Murray-Ohio Mfg. Co., 1115 E. 152. St. Kot se sliši je vzrok to, ker je tovarna odpustila nekega unijskega uslužbenca. Selitev podjetja Mike Zlate, ki je vodil mesnice na 704 E. 140. St. se je preselil v svoje in boljše prostore na 662 E. 140. St. Toplo se priporoča starim in novim odjemalcem. Mrs. Irwin umrla Včeraj je umrla v Clevelanda Mrs. Charlotte W. Irwin, sopro-' ga Spencer D. Irwina, enega izmed urednikov Plain Dealerja. Mrs. Irwin je bila rojena v Franciji. Leta 1918 je doma dovršila šole ,potem je prišla pa na univerzo v Topeka, Kansas in pozneje na državno univerzo v Columbus. Tam se je seznanila s svojim sedanjim soprogom, ki ga je poročila leta 1921. Dodatno poročilo V poročilu o smrti Antona Krala je bilo pomotoma izpuščeno ime hčere Ane Zaletel, ki jo pokojni zapušča tukaj. | Pošljite vojakom lepe j slovenske razglednice j za spomin Dobite jih v našem uradu in sicer 30 pisem s kuvertami in 12 razglednic, vse za samo $1.00. Fantje bodo gotovo veseli, če jim boste voščili praznike v pismu ali na razglednici, na katerih je naslikana slovenska narodna noša in lepe cvetke. Pisma in razglednice je založila Slovenska ženska zveza. ? AMERiSKH^DOMOVINfl ZllAMtfF AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNINQ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEKSPAPEB ^S>>'**~ I' i i.. _________II- ^"T^rfnrp^" " P T ^ ' ""77-i I. T"" "nT' 11 ' ' '-*-'-" 'i"" •" ■ —-- 11 ' " ' * ' ............ 11 ' .. ■ i '" !ll8 CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, MAY 19, 1944 LETO XLVII - VOL. XLVII (jf So veseli, da so pri življenju. — Na ob razihteh zajetih Japoncev je videti, da so ža-'v°lini, ko so jih zajeli naši vojaki. Slika je bila posneta, Jco so ujetnike prignali pred j ]oria Joy B. Bogue iz Sioux City, Iowa. Zajeti ,so bili, ko so Mac Arthur jeve čete "irale krog 60,000 Japoncev pri Aitape na Avstralski Novi Gvineji. litiji Marije Vnebovzele bodo odkrili v Neljo spominske plošče vojakom v ^1 Marije Vnebovzete v bo v nedeljo impo-, s'avnost. Pri slovesni Cvetih bodo odkrili in °vi'i častne plošče, na ka-^ bJeste imena 593 fan-in deklet, ki služijo! fj^a v borbi za svetovni ij^e bodo postavljene na itnraili glavnega oltarja. L°st bodo pričeli s povor-i6tt)Pnišča v cerkev ob pra-Hj t^trkavanju zvonov; v ^ ,bodo razni vežbalni ^s^ti, ter vojaki, ki so ta čas na dopustu, poleg domačih društev in organizacij. V cerkvi bodo najprej obredi blagoslovljenja plošč in papeške zastave, potem bo pa daritev sv. maše. Slovenski nagovor bo imel ob tej priliki g. kanonik Oman, v angleščini pa Rev. Francis Baraga. Mnogo se jfe trudil Rev. Joseph Čelesnik, da se je uresničila ta lepa ideja, da bo župnija na tako časten način izrekla priznanje domačim borcem, ki so st odzvali klicu domovine za svobodo in demokracijo. AMERIKANCI , SO NAPADLI BELGRAD - | j Istočasno so napadli tudi i i Ploesti in Niš v južni 1 Srbiji. Neapelj, 18. maja. — Ameri-i1 ške zračne trdnjave so danes 1 udarile na Balkan ter bombar- 1 dirale oljne vrelce in naprave v * Ploesti, Romunija, ter Belgrad ( in Niš v Jugoslaviji. s Zadnjič so bombardirali Plo- 1 esti 5. maja. Bombnike so 1 spremljala bojna letala, ki so's preganjala številna nemška le-l tala, ki so hotela prestreči bomb-1? nikom pot. ji V Belgradu in Nišu so metali i bombe na železnice in vrnivši 1 avijatičarji trdijo, da so bombe1 dobro zadevale. Nad Ploesti je bila pa megla in niso mogli videti, kako so bile bombe učinkovite, j1 Z Anglije pa zračna armada , že od nedelje ne napada. Gosta megla in deževni oblaki visijo! nad obrežjem in Nemčijo. Prej ; so napadali 29 dni zaporedoma, j ] V teh dneh so bombniki z Itali-,] je in z Anglije vrgli na osišče do -130,000 ton bomb. i -o--'i Sladkorja bo najbrže dobila industrija več Washington. — Sladkorja je : zdaj dovolj, da bi ga industrija lahko dobila več. Vladna živilska • administracija sicer pravi, da ga za enkrat še ne bo zvišala, toda , prav tako je rekla lansko jesen, kmalu potem ga je pa določila 10% več za mehko pijačo, can- I dy, pekarijam itd. Tudi zdaj sodijo, da ga bodo j dobili izdelovalci sladoleda v kratkem več. Sladkorja so letos namreč importirali dozdaj že za 30% več kot lansko leto. -o- • Huda slana v Angliji je 1 napravila škodo L London. — V okraju Kent, kjer imajo največ sadonosni-kov, je bila 6. maja tako huda slana, da je uničila skoro vse - cvetje na sadnem drevju. Sil-i na škoda bo tudi na krompir-. j jevi letini. Vest o slani ni sme-c j la priti v javn|ost, dokler ni -[preteklo 10 dni, kot določa j vojna odredba glede vremena. Zavezniki imajo zdaj popolno sliko nemških utrdb na obrežju London.—V tem, ko so bombniki dan za dnem razbijali francosko obrežje, so dan za dnem poleta val a tam zavezniška letala, ki nimajo na sebi nobenega orožja in ne nosijo bomb. Vsako teh leta! ima pa do šest fotografskih aparatov in,s temi so letalci snemali .slike nemških utrdb na zapadnem obrežju. Nemci imajo tukaj betonske utrdbe, za katerimi se skrivajo težki toppvi. Večinoma so postavljeni v zemlji in pokriti s platnom, da bi utrdbe ušle zvedavim pčem sovražnika. Toda skrajno natančnim fotografskim aparatom ni ušlo nič. Vsak top, vsako utrdbo, vsako gnezdo za strojnice imajo zdaj zavezniki na ogromnem zemljevidu, katerega študira general Eisenhower s svojim štabom. ŽUPAN LAUSCHE BO ODVRNIL STAVKO Clevelandski župan se je obrnil na vladni delavski odbor, naj posreduje, da se odvrne stavka pri poulični železnici, ki je napovedana za soboto o polnoči. Glavne zahteve uslužbencev so, da se vpelje pri poulični železnici 44-urni delovni teden in kar je nad 44 ur, naj bi dobili delavci plačano čas in pol. Zdaj imajo plačano čas in pol nad osem ur službe na dan. To se pravi, da lahko delajo sedem dni v tednu, vsak clan po osem ur, to je 56 ur, pa ne dobijo plačanega overtima. -o—- Armada ima nov top, ki nese 4 milje višje Camp Davis, N. C. — Armada je iznašla nove vrste top za protizračne baterije. Ta top, ki je 120 mm kalibra, požene kro-! glo v zrak štiri milje višje, kot vsak drug top, kar jih je dozda j v rabi. Top rabi 50 funtov težke krogle. --o- Zaroka Mr. in Mrs. E. Obolnar, 902 E. 144. St. naznanjata, da se je zaročil njun sin Pfc. Frank M. Novak z Miss Ethel Kershisnik, hčerko Mr. in Mrs. Kershisnik iz Starford, Pa. Frank, služi to-. časno Strica Sama v Texasu. Nasi fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Družina Mr. in Mrs. John Medved, 788 E. 222. St., Euclid, O. je bila od vojnega oddelka obveščena, da je njih sin poročnik Edward H. Medved zdaj v nemškem ujetništvu. Edward je bil bombardir v bombniku in je bil najprej poročan pogrešan nad Nemčijo 12. aprila. K letalcem se je vpisal 1. februarja 1941 in je prejel v akciji že letalsko odlikovanje. V bojni sili ima dva brata in sicer je korporal Fred v armadi, Albert služi pa pri trgovski mornarici. POK HS1 Mt Mrs. Mary Prudič, 1121 E. 66. j St. je naročila sobotno Ameriško Domovino za svoja dva nečaka, da jima ne bo dolg čas po Cleve-' landu in sicer: Pvt. John Medves Jr., 35525440 Service Btry 325 F. A. Bn. APO 84, Camp Clairborne, La. Pvt. Raymond F. Medves, ki 1 pa služi nekje na Pacifiku. Angleži so zasedli Cassino, Amerikanci so pa izasedli Formia in obstreljujejo Gaetal Vojaki 8. angleške armade so tudi zasedli hrib nad Cassino, kjer je slavni benediktinski samostan. Amerikanci so že načeli Hitlerjevo linijo. » » Neapelj, 18. maja. — Ameriške topniške baterije so začele danes obstreljevati pristanišče Gaeta, kjer se naslanja desno krilo Hitlerjeve obrambne linije v Italiji. Osma angleška armada je pa zasedla podrtine mesta Cassino, dočirn so poljske čete zasedle grič nad mestom, kjer stoje razvaline starodavnega benediktinskega samostana. Južno od tukaj so ameriške čete zasedle obmorsko mesto Formia. V r h o v ti o zavezniško poveljstvo javlja, da nemške nepremagljive Gustav linije ni več. V Cassinu in na griču nad mestom je padlo dobršno število nemških1 parašutarjev, imenovani "želeni vragi," ki so toliko časa kiju-' bovali vsem naskokom na te po-j stojanke. j Zavezniki so dobili v roke; Cassino s tem, da so mesto po-1 polnoma obkolili. Ako bi ga bili jemali z naskokom, bi imeli pri tem mnogo žrtev. Gustav linijo, o kateri so Nemci trdili, da je nezavzetna, so načeli ameriški bantje 14. maja. Nato so pa francoske, angleške in poljske čete naglo prodirale naprej. Poročilo s fronte tudi zatrjuje, da so poljske čete okupirale ^'isiiici JiiKk aa. kateri sla sloneli obe, Gustav in Hitlerjeva linija. Pri Cassinu so zajeli zavezniki 1,500 Nemcev in tako je izgubila prva nemška divizija parašutarjev, ki je ena najboljših v nemški armadi, polovico svoje moči. Vsega skupaj so zajeli na tej fronti do danes 4,500 naci-jev. Pred 5. ameriško armado, ki prodira proti pristanišču Gaeta, so Nemci podrli vse mostove, da bi s tem zadržali Jenkije. -o-- Kar bo preveč krompirja, bo šel za krmo živini Washington. — Vlada pravi, da kadar se pripeti, da je v deželi preveč krompirja, ker je letina dobro obrodila, ga bodo porabili za krmo živini. Farmarji namreč vedno p osa de mnogo krompirja in če je letina dobra, je krompirja preveč in cene mu padajo. To je potem posledica, da bi nastopno pomlad posadili manj krompirja, pa naj pride še slaba letina, bo veliko pomanjkanje istega. Toda vlada hoče, da bo krompirja vedno dovolj in ob posebno dobri letini, kadar bi krompirja preostajalo, bi ga odvišek krmili živini. Zdaj proučujejo poseben, evropski način, kako se ta krompir pripravi za krmo, ki jo ima živina rada in je tudi zelo redi-len. IZ BOJNE FRONTE (Petek, 19. maja) ITALIJA—Poljske čete so bile odlikovane za svojo hrabrost s tem, da so smele zasaditi na benediktinskim sam ostanom nad Cassino poljsko in angleško zastavo. Samostan je popolnoma porušen razen kapele, ki je v podrtinah ostala nedotaknjena. PACIFIK—Ameriške čete so okupirale otok Wakde ob obali nizozemske Nove Gvineje. Ameriški bombniki so včeraj bombardirali otok Wake. BURMA—Zavezniki so prišli japonski armadi za hrbet in so jo začeli počasi uničevati. Unije in železnice se bodo sporazumele glede najemanja črncev Washington.—Vodstvo in delavski zastopniki 14 železnic v južnih državah so pristali na to, da se bodo sestali in se skušali sporazumeti glede zaposlitve črncev pri teh železnicah. Tako sporoča sodnik Stacy, član najvišjega sodišča za državo North Carolina. Sodnik je član posebnega odbora, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt, naj vso stvar preišče in skuša doseči sporazum med železniškimi družbami in delavci. Druga dva člana tega odbora sta: sodnik Holly od federalne sodnije v Chicagu in clevelandski župan Frank J. Lausche. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 19, 1944 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor)' 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally »accept Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto »6.50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta »2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznažalcih: Celo leto »6.50. pol leta »3.50. četrt leta »2.00 _Posamezna Številka 3 cente______ SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada, »6.50 per year. Cleveland, by mail, »7.50 per year U. S. and Canada. »3.50 for 6 month!. Cleveland, by mall. »4 00 for 6 month« C. S. and Canada »2.00 for 3 months. Cleveland by mall »2.28 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year: »3.50 for 0 months. »2.00 for 3 months, fflngle copies 3 cents Newburske novice Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. >83 No. 118 Pri., May 19, 1944 Cilji Rusije na Balkanu m. Povprečnemu Amerikancu so razmere v Jugoslaviji tako zmešali, preračunljivo in z gotovim namenom, sovjetski propagandist!', hrvaški in slovenski agenti ter nekaj zapeljanih Srhov, da povprečna ameriška javnost misli, da bi bila tam vsa naša pomoč zaman in da nas razmere tam, ki so v takem kaosu, nič ne brigajo. Toda vprašanje Jugoslavije je celo še bolj resno, kot je pa vprašanje Poljske, in nič manj važno s stališča principa, z ozirom na bodoče stike Amerikancev z ondotnimi evropskimi narodi pa veliko bolj važno, ker smo tem narodom obljubili svobodo in samoodločevanje kot njih zasluženo plačilo, ker so se uprli Nemčiji popolnoma na svojo roko ter se ji upirali skoro tri leta v krvavih bojih in to skoro brez vsake tuje pomoči. V mislih imam namreč Srbe ter nekaj tistih lojalnih Hrvatov in Slovencev, ki so se pridružili Mihajlo-vičevim četam v tej borbi za svojo svobodo. Ti ljudje se danes še vedno sami bore proti Nemcem in osiškim trumam, obenem pa proti komunističnim partizanom, ki skušajo lojalne borce uničiti poprej, predno pride tje ruska okupacijska armada in predno bo tam "plebiscit" pod nadzorstvom ruske armade, da se primora Jugoslavijo in njene balkanske sosede v socialistično sovjetsko republiko. Kljub temu, da Sovjeti na obeh straneh Atlantika to na vso moč zanikajo, pa je politika Sovjetov kristalno jasna. Najbolj vidna je v Jugoslaviji, kjer je povzročila civilno vojno. Da, je ta vojna bojevna, se lahko pripiše, vsaj kar se tiče ameriške javnosti, na rovaš časopisja, radija, revij in urada za vojne informacije Ti so pa dekle naše balkanske politike. Urad za vojne informacije ima brez dvoma na rokah prava takta, toda naša politika zahteva, da se mora iz došlih vesti izločiti vse one, ki bi bile ugodne za Mihajloviča in njegove četnike. Ko je avtor tega poročila videl ta položaj, se je obrnil na uradnike vojnega informacijskega urada, zunaj in doma, ter zahteval, zakaj se ameriški publiki ne servira faktov, zakaj so naši srbski zavezniki bombardirani po Titovi propagandi. Skoro v vsakem slučaju je bil odgovor: "Mi sledimo samo ukazom." Zdaj si pa oglejmo ta fakta. Jugoslavija sestoji iz približno 7.850,000 Srbov, okrog 3,500,000 Hrvatov, 1,600,000 Slovencev in okrog 1,500,000 drugih plemen, kot Turkov, Madžarov, Albancev in Italijanov v Dalmaciji in Sloveniji. Dinamični in skrajno• neodvisni Srbi so pravoslavne vere, dočim so Hrvati in Slovenci rimo-katoliki. Rebecca West je definirala Srbe pravilno kot "vojake in pesnike" Jugoslavije. Hrvati in Slovenci, ki so bili cele generacije podložniki Avstro-Ogrske, so pa odvetniki, trgovci in bankirji s trgovsko in duhovno prestolnico Zagrebom. Srbska duhovna prestolnica je pa v Kragujevacu v Šumandiji, centralna Srbija, kjer so se četniki dvignili in štrli turški jarem. Prestolnica Jugoslavije je bila pred nemško invazijo Belgard. Začetek prve svetovne vojne je bil, ko je dala Avstrija Srbiji ultimat radi atentata na prestolonaslednika Ferdinanda v Sarajevu. Srbija se je uprla. Dočim so Hrvati in Slovenci gledali od strani, so se Srbi sami borili proti veliki premoči. Hrvati in Slovenci, ki so se po vojni pridružili Srbom ter ustvarili ž njimi Jugoslavijo, so takoj ustvarili kljubujo-čo manjšino pri vladi v Belgradu. Dasi fiiso ničesar doprinesli k porazu Nemčije na Balkanu, so zahtevali enak delež s Srbi v državnih zadevah, pomagali pri zaroti proti strogemu kral'ju Aleksandru ter dali s fašistično Italijo zavetje Aleksandrovim morilcem. Morilci so bili člani hrvaških revolucionarnih ustašev, katere je organiziral Ante Pavelič. V drugi svetovni vojni so bili zopet Paveličevi ustaši, ki so vodili petokolonce ob času nemške invazije v Jugoslavijo. Ko je prišla iz Avstrije prva nemška oklopna kolona, so začeli ustaši z masakrfranjem Srbov in tisto peščico lojalnih Hrvatov, ki so se skušali upreti invaziji. Izdajstvo Hrvatov, ki je odprlo Nemcem hrbet jugoslovanske armade, je končalo poraz, ki so ga pričeli Nemci z bombniki in izpadom iz Bolgarije, kjer so potem preplavili Macedonijo in južno Srbijo. S tem, da so se Hrvati tako naglo podali, so v veliki meri ovirali četnike, ki so na povelje Mihajloviča ustanavljali gerUske baze ter skladišča živil in municije v srbskih gozdovih ter bosanskih hribih. Kljub gorostasnim oviram pa je Mihajlovič organiziral gerilsko armado četnikov iz vaščanov ter iz vojakov redne vojske in jih je vodil v gozdove in gore Srbije in vzhodne Bosne. Iz skritih zavetišč je začel Mihajlovič gerilsko vojno skoro ob istem času, ko se je zrušila Jugoslavija sredi aprila 1941. Četniki so s sabotažo in neprestanimi napadi ovirali nemške in italijanske kolone pri okupaciji dežele. Ko se je avtor tega poročila peljal koncem aprila proti severu skozi Dalmacijo in Hercegovino, so bile italijanske čete že na robu histerije. Italijanski kurirji na motornih kolesih, ki so vzdrževali zveze med sedežem 2. italijanske armade v Kotoru ter med okupacijskimi kolonami v severni Dalmaciji ter hercegovskimi in črnogorskimi postojankami, so izginjali, kot bi se vdrli v zemljo, z motornimi kolesi, vozniki, karabinkami in depešami vred. (Dalje prihodnjič.) Mesec maj, Marijin mesec. Kako pa ti častiš svojo Mater? Ali ima Marija tudi pri tebi tisto spoštovanje in ljubezen, Ki jo mati zasluži? Bili so dnevi, ko je vsaka slovenska hiša imela doma majniški oltarček pri katerem se ,je zbirala za družinske molitve. Kaj pa pri vas? Ali bi mogel' človek po kakem znaku spoznati, da ste katoličani? Kaj pa glede družinske skupne molitve? Ne morete? Rajši reci, ne maramo. O, da bi bilo več majniških oltarčkov po hišah, koliko bolje bi bilo za družine in, če bi bilo več skupne družinske molitve, bi bilo več družinskega veselja in sreče. » * * Naše Šmarnice so precej dobro obiskovane do danes Ne bom se bahal, ker se ne morem, vendar pa gre za silo. čutimo pa, da pri petju manjka moških glasov. Moških bi bilo lahko več. Vendar pa gre — za silo. Vse-kako pa moških manjka pri petju, dasi niso vsi "ajnrikali." * * * Poklican sem bil k sv. Barbari blizu Bridgeville, Pa., za 40 urno pobožnost in zlati jubilej fare. Napojil sem svojega konja, poskrbel da je imel podkove v redu, potem hajd proti Pennsylvania i. Cesta je vse skozi gladka in krasan pomladanski dan je bil. Na vseh straneh se je videlo, kako narava oživlja in deluje po zakonu in zapovedi, ki ji jo je dal Stvarnik od začetka. Kolikor je bilo v moji moči sem se držal priporočila države, ki pravi, da se sme voziti le 35 milj na uro in to zato, da rubber na kolesih ne trpi preveč. Na redke čase sem moral pognati, seveda, malo hitrejše, da sem prišel v spred kakega truka, ki mi .ie zapiral vidik pred menoj. Dobre štiri ure me je vzelo, da sem prevoKil stotrideset milj. Ob dveh popoldne sem že trkal na vrata župnišča sv. Barbare. Ni-kdo se ni oglasil, župnik, Father Pekustis, rodom Litvinec, je bil z doma, hišnja pa je šla nakupit raznih stvari za bodoče tri dni. Najbližnja prodajalna je dve milji od sv. Barbare, v Bridgeville. No, kaj sem hotel? žive duše ni bilo videti nikjer, zato sem se podal med mrtve. Poleg cerkve je pokopališče, ki sloni od juga na sever in ima ja-ko prijazno lego. Na zapadni strani pada zemlja naravnost navzdol kakih pet sto čevljev in to tako naravnost, da bi se človek, če bi padel, ujel šele spodaj na planoti. K sreči je strmina precej obraščena z malim drevjem, v katerega vejevju ziblje-jo raznovrstni ptiči svoje mlade vsako poletje in povzročajo zelo prijetno godbo s svojim petjem. Pri sv. Barbari sem bil že večkrat, zatoraj mi je vsa okolica precej dobro znana. Hodil sem torej med grobovi in, ko sem opazil toliko slovenskih imen, sem jih začel pisati na kos papirja in jih tukaj podajam, ker sem mnenja, da bodo marsikoga zanimali. Tukaj so: Arh, Brozovič, Bogota j, Barbič,] čebela, čadež, Delač, Dunič, Dolenc, Drmota, Drmovsek, Ferlic, Florjan, Galičič, Hribar. Kau-čič, Klančnik, Kušel.j. Kovačič, Knific, Krek, Lukek, Maček, Mi-klavčič, Novak, Potisek, Pusto-vrh, Pajnik, Režek, Rapešelj, Razboršek, Selar, škender, Smo-ley, škufca, Taučar, Ušeničnik, Uršič, Vidmar, Zaje ,Znak, in končno tudi ustanovitelj iste župnije, Rev. Joseph Zalokar. Njih prvi dušni pastir sedaj počiva sredi svojih faranov. Father Zalokar je umrl leta 1912, potem ko je med onclotnimi Slovenci deloval najmanj od leta 1894. Njegovo ime me je zanimalo tudi radi tega, ker se je meja stara mati pisala Zalokar po svojem učetu. če je bilo kako sorodstvo med njima, mi ni znano. Toliko vem, da sta oba prišla iz Gorij in da je stara mati večkrat omenjala "Žaleharjo-vega gospoda." . Med tem, ko sem se jaz sprehajal med mrtvimi, so začeli prihajati živi nazaj domov in so me klicali naj vstopim. f Kakor rečeno, cerkev sv. Barbare in župnišče stojijo na samem nad premogokopi in radi tega se morajo posluževati iste metode glede vode, kot sem videl v Hinjah na Dolenjskem pred leti, to se pravi ujeti morajo de-žnico in jo filtrirali za domačo rabo vsake vrste. "Kaj pa, če dežja ni," sem vprašal župnika. "Tedaj pa moramo vodo kupiti. Naš okraj ima zato tank in, kadar nam vode zmanjka, kar se ne zgodi vsako leto, jo dobimo potom tanka, en tank za tri dolarje," je dejal Fr. Pikustis. Za 50 letnico so cerkev sv. Barbare preslikali in nekoliko preurediil, tako, da izgleda čedna in prijazna. Fara se je zelo zmanjšala odkar so ondotne maj ne precej izčrpane. Nekateri so se preselili, nekateri pa so postali "bogaboječi" in ne pridejo več zraven. In to me zopet spomni na Gospodov rek: "Prišli bodo od vzhoda in zahoda . . . otroci luči pa bodo vrženi v zu- najno temo" .... žal, da je tako. * * * Pet naših deklet in graduan-tin j iz Holy Name High School je bilo v zelo krasni opereti "Rose of the Danube," ki so jo vprizorili v pondeljek in torek večer v mestni dvorani "Little Theatre."' Važnejše vloge so imele Miss Bernice Grden, Miss Angela Lekan, Miss Marie Ann Miklich, Miss Angela Petrich, in Miss Jeane Snyder. Vse so svoje vloge pohvalno dobro izvedle, za kar jim čestitamo. ♦ * * Predstava zadnjo nedeljo, ki so jo priredili mlajši člani SDZ, se je lepo obnesla. Program .je bil zanimiv, udeležba dobra in ceneča. Mladi so pokazali kaj znajo. Predvsem nas je veselilo, da je bil program pripravljen in izveden brez kake pomoči od nas. Večino vaj in priprav je izvršila Miss Vicie Hočevar. Lepo so se pokazali razni pevci in pevke in tudi godbeniki. Osebno hočem reči besedo o Henry Pavlinu. On kaže izreden talent v godbi in že sedaj, dasi še mlad, zna ubirati ključe pri klavirju .jako umetno. Veseli nas še prav posebno, da kaže pravo razsodnost med godbo in vriščem, ki ga moderni svet sicer imenuje godbo, pa ni. Okus tega mladega umetnika ^gre do danes pravo pot, ker gre za klasičnimi skladbami, katere imajo v resnici harmonijo in umetni izraz, dočim ima moderno spakovanje edino le vrišč, kar ste lahko opazili v nedeljo, ko je drugi moški pianist sedel h klavirju in se premetaval in brcal in kimal in tolkel po klavirju, kot da sedi na šivankah in. ne more priti do sape na noben način. Posledica tega premetavanja in tolčenja pa je edin0 le vrišč in prav nobene harmonije, čudno se nam zdi, da je sploh mogoče komu tak divjaški vrišč "lajkati." * * * Prihodnjo nedeljo ob 4 popoldan pa nastopijo naši mladi pevci v koncertu pod vodstvom Mr. Ivan Zorniana. Tukaj se vam nudi samo krasno petje in to si-| cer samih šolarjev. Garantira-: mo vam lep popoldan v poslušanju milih slovenskih pesmi. Koncert se prične točno ob štirih. ! Vsi ste vabljeni. Pokažite svoje : zanimanje za slovensko pesem ! z udeležbo, ki bo napolnila dvo-1 rano narodnega doma do zadnje-1 ga prostora. ♦ * * i ! Zato, ker jo je pekla vest, je ' prišla na elevelandsko policijo i 19 letna deklina in povedala, da ; je meseca marca tega leta, v : družbi neke druge ženske, oropala neko prodajalno v mestu I St. Louis. Zakaj se je nuznani-i la, je sama povedala; vest jo je I pekla. Pa še pravijo nekateri, i da je katoliška cerkev nespamet-1 na, ker ima spoved in vabi ljudi naj se pogosto spovedujejo.l Kristus je dobro poznal človeško srce, zato je postavil zakrament sv. pokore, kjer se ubogi, slabotni človek obtoži svojih prestopkov čez božjo postavo in dobi oproščenje grehov. Da, ako bi ne bilo tega zakramenta, bi bilo težko najti dušni mir. Pa se še ne< ateri tako boje spovedi, kot bi bila spovednica električni stol. Zakaj tak strah pred tem blaženim zakramentom, če ne od samega vraga, ki skuša ljudi držati v grehu do konca in jih poT gubiti. * * * Dr. Kern piše, da verjame v "potrebo organiziranih cerkvenih ustanov, dokler človeštvo ne vpelje boljših etičnih sistemov." Gospod doktor, Cerkev je Kristusova ustanova in Kristus je bil Bog. Govoriti o "kaj boljšem" je bogokletstvo. To bi pomenilo toliko, kot da Kristus ni vedel "kaj boljšega" napraviti, kot je napravil z ustanovo sv. Cerkve. Da, g. doktor, skozi dva tisoč let* so ljudje številnokrat skušali ustanoviti nekaj, kar sc mislili, da bo "boljši," kot je od Boga Ustanovljena sv. Cerkev, pa se jim do danes še ni posrečilo in prav z lahkoto zamoremo trditi, da se nikdar ne bo. In tako, g. doktor, boste morali še tudi za naprej staviti svoje upanje za zveličan je edino le v Kristusovo, to je v katoliško Cerkev, ker druge boljše ni in je ne bo. Kristusov sistem za zveliča-nje je prav zadosten in dober, le slediti mu je treba pravilno. , * * * "Nikdar naj vas ne vznemirja visoka cena masla," piše nekdo "Saj se maslo lahko producira iz trave. Edino, kar potrebujete pri tem, je ena krava in ps pinja." Ali ni to "simpel?" * * * Več naših fantov vojakov sme videli te dni po vasi. Fantje gredo danes prav pogosto, batali-jon za batalijonom, čez morje. Navadno jih pustijo poprej za par dni domov na dopust. Iz Anglije smo prejeli od fantov v Battery. "C" 113 Bn., $50 katere so zbrali in jih pošiljajo, polovico te svote za sv. maše zt pokojnim Frank Kužnikom, dru go polovico pa za majniški oltar v cerkvi. Zelo smo se začudili temu, kajti fantje- so vsi mladi in mlad človek navadno ni resen. Naj jih Mati , Božja varuje v njih nevarni službi, dokler vojni vihar ne mire in se zopet ustanovi mir. ♦ * * Učiteljica:" Joško, zakaj se svet suče okolu sonca." Joško: "Zato, da se preveč ne opeče na eni strani." * * * Nemški nadškof iz Freiburga je močno ožigosal nacijzem. "Prineslo nam je peneče se potoke krvi, jetnišnice napolnjene do stropa, cele tolpe sužnov po-tisnenih v nesrečo, moralno gni-lost, ljudi kateri jokajo in tarnajo in preklinjajo svoje voditelje kot šibo božjo. Nacijski nadčlovek," je dejal nadškof, "je zverina v moderni krinki." Ostre besede pa resnične. To je hvalisana "naprednost" b r e z božjih zapovedi, za katero se poganjajo tudi nekateri Slovenci v Ameriki in doma. * * * žena: "Kaj mi je vendar bilo, da sem te vzela. Morala sem biti nora.' Mož (smehljaje): "Skoraj gotovo si bila nora, toda jaz sem bil tako zaljubljen vate, danega takrat nisem opazil." He, heh. Ali ni to prava zastopnost? bo posrečilo. Vsi botri iz drugih fara morajo imeti spričevalo od svojega župnika, da so res praktični katoličani. Cerkev zahteva to. -o- Koncert mladinskega zbora fare sv. Lovrenca jate" va in zvečer pa ples, z« ^ ga bo igral Vadnalov or**^ Na svidenje v nedeljo P°P in zvečer. .... France iz « Eno leto je že minilo kar ste zadnjič slišali o tem zboru. Zdaj na spomlad pa hočejo naši mali zopet pokazati, kaj so se naučili pod skrbnim vodstvom našega pesnika gospoda Ivan Zormana. On se veliko trudi s tem zborom in o tem se lahko sami prepričate, če pridete poslušat te male pevce v nedeljo popoldne ob štirih v Slovenski narodni dom na 80. cesti. Odkar ste zadnjič slišali o tem zboru, so si mladi pevci nadeli novo ime in imajo tudi nov način učenja. Sedaj imajo vaje vsako sredo popoldne in sicer takoj po šoli in pod nadzorstvom ene naših slovenskih sester. Meni se zdi, da je to najboljši in edini način, da tako otroke obdržimo skupaj. Vidi pa se, da so sedaj otroci tudi bolj poslušni in ubogljivi. Po številu je zbor veliko močnejši kot je bil pred enim letom. Danes šteje zbor 70 dečkov in deklic in ti so večinoma vsi novi člani in članice. Iz tega je razvidno, da jih je moral gospod pevovodja dobro prijeti v roke, da so sedaj že sposobni za nastop. Pa kaj bi vam razkladal, saj boste sami videli in slišali, ako boste prišli poslušat te naše male. Zapeli bodo, če se ne motim, kakih dvajset pesmic in ned temi je tudi krasna Sat-nerjeva sladba: Trije angelčki Trije angelčki so potovali po stezicah belih v mladi dan, vsi so cvetje pisano nosili, ga nosili in trosili prek poljan. Kamor prvi angelček je stopil, tam vzcvetele lilije so bele, . kamor drugi angelček je stopil, tam so rdeče rože vzplamenele, kamor tretji angelček je stopil, tam vijolice so zaduhtele . . V resnici je to krasno delo, da bi bilo res škoda, če bi to pesmico zapeli naši pevci praznim stolom. Zato pa -vas vse prav prijazno vabim, pridite in ne bo vam žal. Poleg tega pa boste pripomogli za nadaljni razvoj naše mile slovenske pesmi. Pri tem se pa otroci tudi učijo' pravilne izgovorjave ter obenem čitanja in pisanja. Naj vam povem, da moji vsi trije sinovi pišejo domov od vojakov v slovenskem jeziku. Eden je nekje v Italiji, drugi nekje na Aleutih in najmlajši pa v sončni Floridi. Vsi trije so svoj čas peli pri zboru "Črički" in se tudi tam naučili, da si sedaj lahko dopisujemo v slovenskem jeziku. Seveda jih je ves čas učil gospod Ivan. Torej še enkrat vas vabim, pridite na koncert, po tem bo pa prosta zaba- UIH«- "O, ti rožmarinovo nageljnov dan," sem j zjutraj mili glas cj, gazda. Sklonem se vidim, kakšni vnebovpiJ , hi mu povzročajo očita, sti, da mu spat ni m° oknu je stal naš od sebe ogromne oblak^ debele portorike. Od p spoštovane osebe ^f pogled skozi okno, da ^ jaz pozdravil tisto r02^, vo jutro in nagelj nov mu je Leo s takim gaJ ščil serbus. "Kje pa vidiš ti d« ^ marinovo jutro, ko ^ vreme tako pusto drZl^oJi žalovalo nad našim 0 ^ Prav kot smo pastn'C jj starem kraju: Kako ^ sonce, ki sem močno 5 Tako sem popravlja'^! navdahnenje našega K ga šefa. j- "Dan prav za pr»v . / ampak lahko bi bil. a.^ cer je pa veliko smo vredni, da na® d<» božje sonce, ki nismo . jj doprinesli za svetov s nič drugega, kot da ^ ti vili iz javnega pi'oin zabojev piva." 0I "No, ali ni to telf^.:* delo usmiljenja?" b! Jim s zofe. "Pomisl^ K nismo s tem morda r „ | mu sotrpinu življenj' "Kako pa spet to ^ jf intonira France, k1 ^ s<< zaspane oči gredoc ^ zaledja in krenil na^a ^'j ti ledenici, kar je bu* j| nepotrebna pot, potem spoznal in uvi gj ni ledenici. . ^ "Kako to mislim, del? Orajt, bom P0^ ^ mo, da bi mi ne P1'1^ t pa če bi prišli fj.' seboj samo goste s v pijača bi potem Prl ^ kakemu neizkušene"1 ■ f ki se ne zna držati JV^ nazaj, kot se znamo znamo prenašati, da > ^ bi lahko omagal i» e M mov potrkaval s 9V°. ,j.j-e' cestni tlak, da bi le. Tako smo pa m1 ^ p njegov delež in vse J ^ modruje gospodar8' "Nekaterim ljudeni » pride," je konštatn* ^ vedno si znajo tak da je zanje udobno- m "Kdor drugače r*^ našnji, ga izrinejo ^ hudo mu je na sve .^i*" je naš trgovec z kar o(° nim gnojem in vrtnR0»i,'i na 16009 Waterloo ^J "Torej rezultat te ^ t s na tešče je, da Je. vaši obrazi so še ^ <1J denica je prazna, ^^ seštejemo skupaj s, rum, ,da se bomo P„ \ odpravljati domoV. ^j Leo. "Denite svoje paj, jaz vas bom .jjVf, zajtrk, potem bos*' v-k Debevčevim P° v ni ravno neobhodno pa rad vidim, da . ^v'1 poti, ko bom jaz Vj lo. Naj bo, da ne ^ stegovali jezikov i" po svetu, naprav*^ ^ pravo cesarsko d*^ vam pa eno in to J pn točno opoldne n«^' ^ le mogoče in če " 0rH% preveč — trezni. da vas s kosilom jp ^ Strog je bil ta je grdo držal P1'1 jgjt" { befela, da bi imel Kiji>bf> več avtoritete. Pa g6 je tako naneslo, j šila stvar čisto vnic Dan birme se bliža. Zvečer o pol 8, prvega junija bo prejelo kakih šestdeset otrok in štirje odrasli zakrament sv. birme. Naj še enkrat opomnimo glede botrov: Boter je lahko vsak 16 let stari prkatičen katolik, ki je bil st.m že birraan poprej. Razumeti morate besedo praktičen katoličan. To je tak, ki prejema sv. zakramente, gre k maši ob nedeljah in sploh, ki spolnuje božje in cerkvene zapovedi. Nikdo naj ne skuša vtihotapiti koga drugačnega, ker se mu ne POZOR! Pri fari sv. Vida bodo nocoj dali posebno nagrado / $25 vojni bond kot nagrado pri vratih pri prireditvi ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer Pridite in pripeljite prijatelje! i ! J AMERIŠKA DOMOVINA, 19, 1944 _____% Tri novele DOMAČA FRONTA Miguel Cervantes Hiše dober kup Hiša 6 sob za 1 družino, garaža, lot 50x101, blizu Euclid Beach parka, na 15714 Damon Ave. Hiša je v dobrem stanju, ima furnez na vodo. Cena $5,950. Hiša 7 sob na Nicholas Ave., blizu E. 222. St. Hiša se lahko rabi za eno ali dve družini; velik lot 70x140, na lotu 14 sadnih dreves, garaža za 3 avte. Cena je $6,900. Za informacije pokličite John Rožanc 15216 Lucknow Ave. KE 3662 ^"če niti v najmanjši J krši zakonov našega reko drugače plačal to z .toil! yen z mošnjo! In Ij0 skriva, ker ne mara b "avka, mu odštejem Lr,mu gre ter dodam I 12 lastnega žepa; zasačil na noben način ne Jen odtod! I ]e vnovič prisegel in se 1 a °n mošnje ni vzel, ni-Jj videl. Vse to pa je I,3 razplamtelo Monipo-fJe2o in vznemirilo tudi' °> ki je spoznala, da Proti njenim statutom >u redu. r yidel Rinconete vso to 1 Vzburjenje, se mu je ,,najbolje, če jih spet j"1 ustreže svojemu po-j^' ki je kar pokal srda. L se je s svojim pri- J^ p^'tadillom ter spoli^ 2 njim potegnil iz že-T °vnikov mošnjiček, re- ^ ^zburjajte se, gospo-Je mošnjiček in v njem tj»clnjega vinarja, kakor jf) algvacil. Ta moj to-| rtadill0 ga je pohvatil 2 robcem, ki mu ga je k1)0(1 še navrgel. Je tudi Cortadillo izvle-j r°bec in ga pokazal. Vi-g^Podio, je dejal: ,loadlHo Dobri, — zakaj s 111 pridevek naj vam L , eJ za vse večne ča-j^ržite si robec, jaz pa 6 ^Jjem ,da vam vašo k ^posebej poplačam! < | f se tiče denarnice, jo , izročiti algvacilu, ker , el{ega cerkovnika, nje-54hodnika. Pravično je .^ izpolni pregovor,-ki 1 Preveč, če daš eno : ei»u, ki ti je dal celo j Več namreč zamiži v ^evu ta blagi algvacil, i I j moremo in običa- ' v sto dneh! tjjj 110 so vsi pohvalili vi-!laših novincev, kakor II, c'tev in mnenje svoje- i j^rja, kateri je hitel, jfc, algvacilu zahtevani I i,,,,.' Cortadlil pa je bil ' L1 Pri drugih zagotov-Jevek "Dobrega." »jjl?® Monipodio povrnil,1 ■ q.1 2 njim tudi dve de-|L sta imeli našminka-tuj3, čez in čez nabarva-fjte ter z neko svinčeno ' % ^eskane Prsi> °g™.ie- k t>ili v kratke suknene p0'ni drznosti in ne- < Rinconete in Corta-, takoj razumela, da ; akšni, in se nista mo- l| ^a sta stopili z od-k ena k Chiqliizna-8a k Maniferro — za-^ sta se klicala ona dva 'Maniferro pa še po-!oii0 0 tako, ker je nosil i lz železa, namesto ti-SjL11 io je bil vsled take ^ odbil rabelj. Tudi ol3Jela dekleti z naj-| |1Cenostjo ter ju praša-ata kaj, da si zmo-dovodne žlebove, ^a ne, moj ptiček?! 0l)a, ki se je klicala Takoj bo tu tvoj ),,!j'h Silvatillo s košem Je Bog dal. se je tudi zgodilo; i|jJe Prišel fant s košem, I Pokrit s kosom sukna. «t|a , razveselil njegovega eden dva je Moni-lft)j,a2al prinesti eno izmed 12 sosedne sobe ter jo tleh v veži. Potem ^^aj vsi sedejo v kro-'iž