PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu ,, 13. maja 1945, njeg predhodnik PARTIZAr-DNEVNIK pa 26. m bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-^ tembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primors)fi|
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723-Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
“,r?3f£Tvini Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 76 (13.609)
Trst, torek, 3. aprila 1990
Evropske bone dobro prenesle vesti z japonskega finančnega trga
Spet »črni ponedeljek« delnic na tokijski borzi
Drugi največji padec indeksa Nikkei v zgodovini - Od januarja vrednost delnic padla za 28% - Stalno naraščanje vrednosti ameriškega dolarja
TOKIO — Novo japonsko finančno leto, ki poteka od 1. aprila 1990 do 31. marca 1991, so včeraj odprli z drugim največjim padcem v zgodovini tokijske borze. Poprečna vrednost indeksa Nikkei je namreč padla za 6,82 odstotka ali za 1.978,38 jena, tako da je Nikkei ob fixingu veljal 28.002,07 jena, medtem ko je v petek bilo treba zanj odšteti 29.980,38 jena. Večji padec so zabeležili le na »črni ponedeljek« 21. oktobra 1987 po »črnem petku« na Wall Streetu, ko je Nikkei v enem samem dnevu izgubil 3.836,48 jena. Z današnjo ■ izgubo je' vrednost delnic na tokijski borzi od začetka leta padla za 28,04 odstotka, kar v denarju pomeni približno 800.000 milijard lir.
Vzroke za tako hud včerajšnji padec borzni strokovnjaki vidijo v nekem članku, ki ga je objavil najpomembnejši japonski gospodarski časopis Nikkei in v katerem je bilo zapisano, da naj bi štiri največje japonske zavarovalnice, ki so istočasno med najpomembnejšimi investitorji na borzi, želele prodati velik del svojih delnic. Vest je povzročila pravo paniko, saj so si jo mnogi razlagali kot napoved novih padcev vrednosti delnic. Japonski finančni minister je od teh štirih družb takoj zahteval ustrezna pojasnila, predsednik največje japonske zavarovalnice »Dai Ichi Life Insurance« pa je sklical tiskovno konferenco, na kateri je priznal, da je morda res prišlo do prodaje nekaterih delnic, Vendar pa je ob tem tudi poudaril, da računa, da bo v finančnem letu 1990 neto vrednost nakupov delnic dosegla od 500 do 700 milijard jenov.
Toda drugi vzrok za strah na tokijski borzi predstavlja ameriški dolar. Ta se še naprej krepi v primerjavi z jenom in včeraj je ob fixingu njegova vrednost dosegla 159,95 jena
(2,3 jena več kot v petek), s tem da je v teku dneva za nekaj ur dolar presegel vrednost 160 jenov. Ameriški dolar ni bil že tako drag od 31. decembra 1986, posledica tega pa je bilo takoj čutiti tudi na tokijskem trgu obligacij, kjer so njihove cene spet padle.
Za zdaj si nihče ne upa napovedovati, kako se bodo na tokijski borzi dogodki razvijali v bodoče, toda velja omeniti trditve »optimistov«, ki napovedujejo, da bo japonsko gospodarstvo še naprej izredno hitro napredovalo in da je panika na borzi le »množični psihološki problem, ki ga podpihujejo nekontrolirane vesti.«
Padec vrednosti delnic v Tokiu pa so kar dobro prenesle evropske borze. Povsod so sicer zabeležili znižanje vrednosti poprečnih indeksov, vendar pa je bilo to znižanje precej umirjeno. Tako je v Frankfurtu vrednost indeksa Dax padla za 1,9%, na londonski borzi je bil padec 1,4 odstoten, v Amsterdamu 1,7, v Parizu 1,68 odstoten, v Milanu pa je bila vrednost Mib včeraj le za 0,10 odstotka nižja od petkove.
Na evropskih valutnih tržiščih pa se še naprej krepi vrednost ameriškega dolarja, ki je v Frankfurtu včeraj veljal 1,7024 marke (v petek 1,6944), v Milanu pa 1252,9 lire, medtem ko so ga v petek prodajali po 1249,35 lire. Ob koncu tedna je kazalo, da v primerjavi z liro marka ponovno pridobiva na vrednosti, vendar je včeraj marka v Milanu padla s petkovih 736,93 na 735,35 lire. Padec vrednosti marke povezujejo s predlogom o monetarni uniji obeh Nemčij, medtem ko naj bi moč dolarja iskali v negotovosti glede prihodnosti zahodnonemške marke ter v šibkosti britanskega funta in japonskega jena. O tem pa bo govor tudi na zasedanju »sedmerice bogatih« konec tega tedna.
V prisotnosti podtajnika Babbinija
Včeraj uradni krst nove zavarovalne družbe Noricum
V Trstu so včeraj predstavili novo zavarovalnico Noricum Assicurazioni, pri kateri ima večinski delež družba Unipol, manjšinskega pa si delita tržaški slovenski finančni družbi Salti in Fincat. Noricum se bo uveljavljal na vsem državnem ozemlju, prvenstveno pa na jezikovno mešanih območjih, kot sta F-JK in Tridentinska-Južna Tirolska, sicer pa v srednji in vzhodni Evropi.
NA 3. STRANI
Po izjavah zahodnonemške osrednje banke
Neenakost marke v NDR
sprožila vrsto polemik
BERLIN — Predlog osrednje zahodnonemške banke, da bi razmerje med vzhodno in zahodno marko po monetarni združitvi bilo 1:2, je v vsej Vzhodni Nemčiji sprožil val protestov in negodovanja, ki je precej »ohladil« odnose med obema državaiha. Za četrtek, ko bo prvič zasedal novoizvoljeni vzhodnonemški parlament, so po vsej državi napovedane številne protestne manifestacije.
Predlog, ki ga je dala Bundes-banka, pa je v strogem nasprotju s predvolilnimi obljubami, ki jih je dajala predvsem Kohlova demokr-ščanska stranka, ki je vzhodnim Nemcem obljubljala povsem enako vrednost obeh denarnih enot. Marsikateri v NDR ugotavlja, da je šlo le za predvolilno propagando in da že pred volitvami niso Kohlovi sodelavci imeli v načrtih izvesti poenotenja valute. To dejstvo se pridružuje skrhanim odnosom med konservativnimi strankami in socialdemokrati, ki se pogajajo za se-
stavo vlade. K temu je treba dodati še vest, da je včeraj predsednik vzhodnonemških socialdemokratov Ibrahim Bbhme odstopil, ker je bil po pisanju tednika Der Speigel baje sodelavec bivše vzhodnonemške tajne policije, Stasija.
V tem naelektrenem političnem ozračju je vest guvernerja Bundes-banke Karla Otta Pohla dodala le olje na ogenj. Čeravno monetarni strokovnjaki ugotavljajo, da je ta predlog edini možen za ZRN, njen kancler Helmut Kohl pa je včeraj zanikal te vesti in dejal, da o monetarnem vprašanju Bonnska vlada ni vzela še nobene odločitve, čemur pa je nasprotoval Kohlov nasprotnik na decembrskih volitvah, socialdemokrat Oskar Lafontaine, ki je podčrtal, da so konservativne sile gradile kampanjo v NDR na lažnih obljubah. Zunanji minister ZRN in vodja liberalcev Hans Dieter Gen-scher je zatrdil, da odločitve Bun-desbanke niso obvezujoče.
Medtem ko se nadaljujejo »običajni vojaški manevri«
Litovski parlament ni sprejel ultimata predsednika Gorbačova
VILNIUS — Ultimat, ki ga je Mihail Gorbačov naslovil litovskemu parlamentu, naj prekliče sklep o državni samostojnosti, je bil v središču razprave litovske skupščine, ki se je sestala včeraj popoldne.
Ob zaključku zasedanja je litovski parlament naslovil na sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova poslanico, v kateri, ne da bi neposredno odgovoril na predlog o takojšnjem preklicu avtonomije, ugotavlja, da svobodne izbire litovskih poslancev, da se osamosvojijo, ne morejo imeti kvarnih posledic za perestrojko ter za samo sovjetsko državo. V poslanici litovski parlament izraža pripravljenost na vsakovrstne pogovore z Moskvo in. celo predlaga, naj sovjetski predstavnik sodeluje na skupščinskem zasedanju ter naj obrazloži Gorbačovove predloge. Na parlamentarnem zasedanju je uvodoma predsednik Vytautas Landsbergis dejal, da ne bo nobene posebne razprave, kar zadeva neodvisnost. Treba bo le poiskati pravo pot za njeno uresničitev. V nadaljevanju razprave pa je bila poudarjena ugotovitev, da spremembe, ki jih narekuje Moskva, ne bodo rodile pozitivnih rezultatov, kot jih nista rodili vojaški zasedbi Češkoslovaške in Afganistana.
Včerajšnji dan je v Vilniusu potekal v znamenju »običajnih vojaških manevrov« in ob zaskrbljenem posvetu poveljnika za baltsko območje generala Kuzmina z visokimi častniki sovjetske vojske.
Manifestacija v Vilniusu za samostojnost Litve (AP)
Zahod si ne more privoščiti novega žarišča napetosti
Strah pred razkosanjem Jugoslavije
BOGO SAMSA
n,(aL.JUBLJf"NA. Teden dni pred koncem voli. Presenenu P.ZT slove[,skim vohinim krogor tena usodi
Predvsem je opaziti IogZn77aniZnZ za sl
mokratične volitve, ugibanja o razporeditvi • strank in prihodnosti slovenske politične in hk usmeritve. Toda s tem so tesno tudi poveza, Slovenije m Jugoslavije in možnosti podvigov cepitve Slovenije in vse posledice tega. Cut.
zaskrbljenost, da ne bi na meji med Jugoslavijo in Italijo nastala nova Litva, s tanki in armado, kar povsem logično še posebej zanima italijansko vlado pa tudi vso politično javnost.
V ospredju sta dve vprašanji:
Predvsem notranji odnosi v Jugoslaviji, ki bi lahko »prenesla« možen miren prehod v kofederativno ureditev, saj se postopen proces demokratizacije utrjuje v vseh republikah in že 22. aprila bo po slovenskem zgledu volil tudi občan hrvaške republike. Drugače pa bi bile najbrž logične reakcije, kolikor bi prišlo do odkritih namer odcepitve in razkosanja Jugoslavije, kar bi zelo verjetno ne moglo potekati mirno, postopno in neboleče ter bi na tak ali na drugačen način seveda vključilo v dogajanje tudi odnose s sosedi, predvsem z Italijo in Avstrijo.
Naslednje vprašanje pa se nanaša na meje in na mednarodne sporazume, ki so po dolgih desetletjih sporov, celo vojaških groženj in napetosti, privedli do dokončne in mirne ureditve teh vprašanj.
Podpisnici mednarodnih pogodb sta republika Italija in Jugoslavija kot mednarodnopravna subjekta. Z razkosa-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Manchestru je Strangeways še v rokah upornih zapornikov
NA 2. STRANI
□ □ □
Corleončani
»izgubili«
morilca
Luccheseja
NA 16. STRANI
Kandidat ZSMS Marko Demšar včeraj v Gorici
NA 10. STRANI
□ □ □
Kučan in Ribičič na Pohodu prijateljstva
NA 11. STRANI
stran 2 □ dogodki v svetu
V uradnem listu razpis štirih referendumov
RIM — Tretjega junija bomo skoraj gotovo ponovno šli na volišča. Uradni list je namreč že objavil predsedniški odlok za razpis štirih referendumov, ki se nanašajo na lov, uporabo pesticidov v kmetijstvu in razširitev delavskega statuta tudi na mala podjetja.
Referendum o lovu vsebuje dve vprašanji; prvo se nanaša na odpravo člena 842 civilnega zakonika, ki lovcem dovoljuje vstop na zasebna zemljišča. Drugo vprašanje pa se nanaša na delno odpravo vsedržavnega zakona o lovu, tako da bi ostala v veljavi le skrajno omejena pravila lova. Cilj referenduma o pesticidih je ureditev njihove uporabe ter določitev količine kemičnih snovi v kmetijstvu ter njihove koncentracije v pridelkih, ki pridejo na trg. Četrti referendum zadeva podjetja z manj kot 15 uslužbenci, ki bi se morala držati delavskega statuta predvsem ko gre za nejasne odslovitve z dela, upokojitve in določevanje pokojnine. Referendume so predlagali zeleni, radikalci, naravovarstveniki, DP, KPI in ne-odvissna levica, referendum o lovu pa je podprla tudi PSI.
t PP 5vi 1	4
Zadržanje britanske policije, ki se boji morebitnih nadaljnjih posledic
PRIMORSKI DNEVNIK - ' 'torek, 3. aprila 1990
----------^---------
Upor v zaporu Strangeways pri Manchestru se je sprevrgel v izbruh slepega nasilja
LONDON — Policija še ni bila povsem kos zapornikom, ki so v nedeljo zjutraj sprožili upor v manchestrski kaznilnici Strangeways. Po zadnjih vesteh, naj bi skupina kakih sto upornikov še vedno divjala v petih krilih poslopja, kar pomeni, da je še polovica kaznilnice v njihovih rokah. .
Do upora je prišlo v nedeljo zjutraj, ko je približno 300 zapornikov prisostvovalo verskemu obredu. Z njimi je bilo pet do deset agentov, ki se niso mogli upreti preštevilnim zapornikom. Edina pričevanja o poteku upora so možna preko razgovorov z zaporniki, ki so se predali policiji. V glavnem gre za težko ranjene ujetnike, iz njihovih pričevanj pa si je mogoče ustvariti le medlo sliko grozot, do katerih je menda prišlo v eni najstarejših britanskih kaznilnicah.
Zapor Strangeways so zgradili 1868. leta, v njem pa je prostora za največ 970 zapornikov. Zaradi preobljudenos-ti britanskih zaporov, pa so v Strange-waysu natrpali kar 1.600 oseb. Zaporniki, ki so sprožili upor, so to storili menda iz protesta do nečloveškega ravnanja z njimi, pri tem pa so se spustili v prave morilske akcije. Nas-
kočili so ambulanto in razgrabili morfij ter brizgalke, nato pa so udirali v celice drugih zapornikov in jih prisiljevali, naj si vbrizgajo v žilo morfij in druga mamila.
Skupina upornikov naj bi se s še posebnim nasiljem spravila na osebe, ki bi jim bili morali soditi za prekrške spolne narave. V glavnem naj bi se upor sprevrgel v obračunavanje med zaporniki, zato tudi naj ne bi bilo ranjenih med agenti in pazniki. V Stran-gewayu so vsekakor zaprte osebe v pričakovanju procesa.
Policija trdi, da so izjave prič pretirane, vsem pa je na dlani, kako so se uprniki znesli nad samim poslopjem, ki so ga popolnoma uničili. Poleg tega pa je policija že poskrbela za posebne prevoze trupel, zato ni izključeno, da skušajo le preprečiti morebitne nada-Ijanje izbruhe nasilja v drugih britanskih kaznilnicah.
Agenti in pazniki kaznilnice Stran-geway so dejali, da bodo tožili vlado, ker so obvestili pristojne oblasti, da je v zaporu stanje izredno napeto in zato nevarno.
Na sliki (telefoto AP); zaporniki rušijo streho kaznilnice Strangeway.
Zaradi stavk spet težave s prevozi
V Sloveniji postaja predvolilni boj vedno bolj grob in zelo brezobziren
RIM — Stavkovna udeležba postaj enačelnikov, ki so včlanjeni v avtonomno sindikalno gibanje Cobas, je presegla vsa pričakovanja: stavkalo je namreč 90 odstotkov posta-jenačelnikov in s tem pahnilo železnico v popoln kaos. Zlasti v večjih železniških okrožjih je bilo nemogoče potovati, organizacija je bila prisiljena zadnji trenutek preklicati številne vožnje, čeprav je bila stavka napovedana pravočasno. Vse prej kot pomirjujoče podatke so seveda takoj izkoristili organizatorji stavke; Avtonomni sindikat železniškega osebja (SAPS) je včeraj opozoril, da bi se morala nad uspehom sobotne 24-urne stavke zamisliti vsa sindikalna gibanja, predvsem konfederacija CGIL, CISL in UIL. »Postajenačelniki so dokazali, da lahko dejansko ohromijo delo na železnici, saj so edini odgovorni za odpremo konvojev,« menijo pri SAPS in poudarjajo, da se morata tako sindikat kot pristojno ministrstvo končno dogovoriti za ureditev delovnih pogojev vseh železničarjev in ne samo posameznih kategorij.
Z jutrišnjim dnem pa se bodo začele težave na letališčih. Kontrolorji letov so napovedali razčlenjeno stavko, zaradi katere so že črtali osem notranjih letov družbe ATI. Za petek, 6. aprila, pa so uslužbenci javnih prevozov potrdili napovedano stavko, ki bo zajela predvsem rimsko okrožje. Stavka osebja plovne družbe Adriatica pa bo skoraj v celoti onemogočila redno plovbo trajektov na progi Pescara -Split. Motorna ladja Tiziano, ki bi morala že sinoči začeti sezonsko plovbo med omenjenima pristaniščema, je zato ostala zasidrana v Benetkah, ostali trajekti pa bodp vozili neredno.
LJUBLJANA — Do slovenskih volitev je še pet dni, volilna kampanja pa bo trajala samo do sobote, ko se začne volilno premirje. Tudi v Sloveniji se bo osredotočila na večerne televizijske oddaje, ko bodo »v živo« predstavili stranke in kandidate. V petek se bodo TV oddaje končale s četverobojem kandidatov za predsednika republike.
Prognoze so zelo negotove. Temeljijo na tristo telefonskih pozivih, nihajo med neopredeljenimi volilci in uspehi posameznih strank in volilnih formacij. Na splošno prevladuje mnenje, da se krepi Demos, veliko vprašanje pa je, če bo dosegel in presegel prag petdesetih odstotkov, s čimer bi alternativa v Sloveniji prevzela oblast. Kučan zanesljivo vodi, po nekaterih predvidevanjih bo krepko nad pedesetimi odstotki že v prvem krogu, po drugih pa ne. V drugem kolu se lahko vsi glasovi oddani za druge kandidate, zberejo za alternativca Pučnika. Skratka, celo ta predvidevanja, ki so še najbolj verjetna, niso povsem gotova. Demos kot volilna koalicija, ki združuje pet osrednjih alternativnih strank je izredno aktiven. V teh dneh poteka vrsta zborovanj, danes bo osrednje v Mariboru za Štajersko, kjer Demos ni še popolnoma prodrl in mu večina ni zagotovljena. Zadnje, osred-
nje, pa bo v četrtek v Ljubljani, na Prešernovem trgu. V ospredje kampanje postavlja Demos odnos do Jugoslavije in vedno ostreje napoveduje odcepitev, do katere naj bi prišlo zelo kmalu po izvolitvi novega parlamenta. Zaostruje se tudi protikomunistični ton v govorih, izjavah in zlasti na zadnjih dveh plakatih, ki so jih socialdemokrati razobesili po ulicah. Prvi plakat je nekakšna lepljenka, sestavljen iz »najhujših« komunističnih stalinistov in totalitarcev. Začenja se s Stalinom in Ceaucescom, nadaljuje z Morino, Miloševičem, Hoxho in drugimi. Med Stalina in Cea-ucesca pa so vtaknili sliko Cirila Ribičiča in zraven vrinili Smoleta in nekatere starejše slovenske revolucionarje. Naslednji plakat v treh vrstah objavlja fotografije najvidnejših socialistov in socialdemokratov, med njimi so Palme, Craxi, Mitterand, Brandt in drugi. Mednje pa so na prvo, osrednje mesto uvrstili Pučnika, zatem Katjo Boh in druge manj znane slovenske socialdemokratske kandidate.
Predsednik ZKS-Stranke demokratične prenove Ciril Ribičič je včeraj poslal dr. Jožetu Pučniku in slovenski javnosti odprto pismo. Uvodoma pravi, da je Pučnikov predvolilni nasmeh dobrega demokrata varljiv, če bi
sodili po zadnjem dejanju njegove stranke. Ciril Ribičič med drugim ugotavlja:
»Sem tudi v družbi Morine in Miloševiča, ki bi bila gotovo zadovoljna, če bi lahko kdo odstranil te trmaste in uporne slovenske prenovitelje. Postavljati me ob bok Stalinu je poskus potvarjanja zgodovine. Zgodovinski NE stalinizmu, še preden ste vi, dr. Pučnik, stopili v ZKJ, in ločitveni odhod ZKS in ZKJ. vas postavljata na laž. Ali bi lahko svoje neslane domislice lepili po Sloveniji, če ne bi Stranka demokratične prenove in njeni vodilni ljudje zastavili svojega vpliva in ugleda za pravico do izražanja drugačnega mnenja? Drugače povedano: ni jasno, ali bi, če bi prišli na oblast, dopuščali tiskanje in razobeša-nje podobnih plakatov na svoj račun?
»Ne želim si sodne prepovedi plakatov. Naj ostanejo nedotaknjen in originalen dokaz tiste kulturne ravni, ki smo je bili doslej vajeni pri nas le iz štaba srbske protibirokratske revolucije.«
»Kar ostanite na plakatih v družbi Brandta, Palmeja, Craxija, Mitteranda in Vranitzke-ga, čeprav brez njihovega soglasja! Meni se zdi, da so majhni ljudje videti v takšni družbi le še bolj neznatni, kot sicer so.«
V Romuniji odprli proces proti Andrutu Ceausescu
BUKAREŠTA — Včeraj so v romunskem glavnem mestu odprli proces proti mlajšemu bratu conducatorja. Nicolae Andruta Ceausescu je 66-lethi bivši general, ki je vodil notranje ministrstvo in tudi akademijo securitate. Sedaj mu bodo sodili zaradi genocida, ker je velel svojim agentom, naj streljajo na množico, ki se je pred božičem zbirala na ulicah, in umora v obtežilnih okoliščinah, ker je lastnoročno umoril sedem oseb, ter poskusa umora, ker je imel na domu pištolo in nič koliko nabojev.
Andruta Ceausescu je prvi član družine, ki je pahnila Romunijo na rob obupa, kateremu bodo sodili po rednem postopku vojaškega sodišča. Če ga bodo priznali za krivega mu bodo naprtili kazen na dosmrtno ječo, ker so v Romuniji odpravili smrtno kazen. Andruta Ceausescu trdi, da je nedolžen, priznal pa je, da je na domu skrival neprijavljeno orožje.
Jugoslovani v Francijo le z vizumi?
• Strah pred razskosanjem
NADALJEVANJE S 1. STRANI njem Jugoslavije bi seveda vsa ta vprašanja verjetno spet prišla na dnevni red in v že tako razburkani Evropi bi objektivno nastalo še eno krizno žarišče. Prav to je tudi v ospredju zaskrbljenosti sosedov, pa tudi ZDA in njenih uradnih predstavnikov, ki v vseh svojih izjavah vedno jasno in odločno poudarjajo podporo demokratičnim usmeritvam, prizadevanjem za uveljavitev tržnega gospodarstva in še prav posebej za dosledno spoštovanje človekovih pravic, uvedbo večstrankarskega sistema, hkrati pa tudi poudarjajo ineres za ozemeljsko celovitost, nedotakljivost meja in jugoslovansko skupnost.
Prenagljeni prehodi in nepremišljene odločitve ali izjave, sprejete predvsem pod vplivom volilne aritmetike, čeprav čustveno in psihološko še tako razumljive, torej pomenijo resno nevarnost za mir in vse doseženo na vendo bolj odprti zahodni meji.
S tem pa so povezani tudi manjšinsko vprašanje in mednarodne obveznosti, ki ga urejejo, ter politična moč, na temelju katere se lahko kaj relano doseže. Vse pogodbe so podpisane med Jugoslavijo in Italijo, kar velja tudi za tiste o manjšinski zaščiti. Pri reševanju manjšinskih vprašanj ne sodelujeta samo Italija in Slovenija, temveč ko gre za italijansko manjšino, poleg Italije in Slovenije tudi Hr-vatska in širše vsa jugoslovanska skupnost.
Veliko je torej razlogov, ki govore za mirno in predvsem trezno razsojo bodoče poti, tudi v luči mednarodnih odnosov v podpore, ki jo svet nedvomno daje slovenskim demokratičnim procesom, hkrati pa opozarja na nevarnost prenagljenih korakov in nepremišljenih predvolilnih obljub.
■ BUKAREŠTA — Jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar je včeraj dopotoval na dvodnevni uradni obisk v Romunijo.
PARIZ — V Parizu so včeraj sporočili, da bo Francija odpravila vstopna dovoljenja za krajše obiske državljanov vseh vzhodnoevropskih držav, razen iz Sovjetske zveze in Jugoslavije. V pojasnilu je rečeno, da za državljane iz omenjenih držav tega ne bodo storili predvsem iz policijskih razlogov, ker v Franciji pomeni zlasti zaradi trgovanja z mamili in terorizma. Francija namerava v Luksemburgu predlagati še preostalim članicam zahodnoevropske skupnosti, naj se zgle-
dujejo po njej.
Pričakovati je, da bo na tem sestanku pojasnila, zakaj česa podobnega ni storila tudi za Jugoslavijo, in če si ta država ne bo našla dobrega zagovornika, bo francosko stališče morda tudi med drugimi zahodnoevropskimi državami zbudilo nezaupanje do nje.
Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve pa je včeraj izreklo dvom o resničnosti omenjene informacije, ki so jo objavile agencije, vendar zadevo še preverjajo, (dd)
Včeraj razpustili ZSM Hrvaške
ZAGREB'— Zveze socialistične mladine Hrvaške ni več. Po dvodnevnih razpravah na 12. kongresu hrvaških mladincev oziroma 1. mladinskem forumu, kot so poimenovali dvodnevni zbor hrvaških mladincev, se je večina delegatov strinjala s sklepom, da razpustijo republiško konferenco ZSMH, dosedanje predsedstvo RK pa naj v dveh mesecih pripravi vse potrebno za ustanovitev nove mladinske organizacije, zveze mladine hrvaške.
V ZMH naj bi se včlanile vse tiste občinske mladinske družbene organizacije in združenja, ki hočejo delovati v okviru nove, nadstrankarske, družbene organizacije, osvobojene vsakršnih ideoloških nabojev.
Takoj po kongresu so se zbrali delegati 68 občinskih organizacij in začeli ustanavljati zvezo mladine Hrvaške, (dd)
BLAGOVNO TRANSPORTNI CENTER JAVNA SKLADIŠČA LJUBLJANA
Ljubljana, Šmartinska 152, podjetje s 36-letno poslovno tradicijo na področju urejanja in ponudbe poslovnih prostorov ter opravljanja storitvenih dejavnosti
obvešča novo ustanovljena zasebna, družbena in javna podjetja, da jim lahko zagotovi
poslovne prostore
za trgovinske, diskontne, prodajno-sejemske, razstavne, skladiščne, pisarniške, obrtne ter druge dejavnosti
na svojih območjih v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti.
Glede na poslovni interes partnerjev je poleg prodaje in najema prostorov ter ostalih storitev podjetja mogoč tudi dogovor o skupnih poslih in dejavnostih ter ustanovitve skupnih podjetij.
BTC
JAVIM A.
Skladišča
Informacije po telerorlu 441-930 ali osebno v BTC Javna skladišča, Ljubl/^na’ Šmartinska 152 - komercialni sektor.
Na včerajšnji predstavitvi zavarovalnice tudi podtajnik na ministrstvu za industrijo Paolo Babbini
Uradni krst nove družbe Noricum
V nabiti dvorani hotela zastopniki krajevnih in deželnih oblasti ter gospodarstveniki obeh narodnosti
Včeraj dopoldne je bil v tržaškem hotelu Savoia Excelsior uradni krst zavarovalnice Noricum. Če iz naše nedeljske predstavitve nove družbe morda kdo ni dodobra dojel, kakšen po-men in razsežnosti ta pobuda pravzap-rav ima tako v krajevnem manjšinskem m večinskem krogu kakor tudi v širšem deželnem in mednarodnem metilu, tedaj naj mu bo dovolj naslednjih nekaj podatkov: predstavitvena tiskovna konferenca je privabila predstavnike vseh vplivnejših sredstev časopisnega in radiotelevizijskega obveščanja, poznejša predstavitev v modri dvorani" hotela, ki je bila dobesedno nabita, pa je pritegnila poleg tako rekoč vseh gospodarskih dejavnikov naše narodnostne skupnosti in številnih zastopnikov italijanskega gospodarskega življenja še podtajnika na ministrstvu za industrijo posl. Paola Babbinija, ki je izrecno pooblaščen za vprašanja zavarovalništva, deželnega odbornika Furlanije-Julijske krajine za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo Gianfranca Carboneja, tržaškega župana Franca -Richettija in Predsednika vsedržavnega združenja zavarovalnih družb ANIA Enrica To-hellija.
Z njimi so za govorniško mizo sedeli Predsednik Noricuma (in delegirani Upravitelj Unipola) Vitaliano Neri, Podpredsednik Suadam Kapič, ki je fi-hančni direktor družbe Safti, in njen Predsednik dr. Darij Cupin, generalni direktor Noricuma Giorgio Attemi in dlan upravnega sveta Ivan Lokar (Fin-cat-Cogeco).
Poslanca Sergia Colonija, ki predseduje parlamentarni dvozbornični ko-Ubsiji za nadzorstvo nad zavarovalni-cami, ni bilo, ker ga je doletela lažja hezgoda, je pa naslovil na prisotne naslednje voščilno sporočilo: »S to pobudo, ki ji želim polno uspeha, zadobiva najboljša tradicija tega mesta nov impulz. Izražam željo, da še druge družbe, tiste, ki so tu od zmerom navzoče, in nove, odločno uberejo pot vnovične uveljavitve v srednjeevropskem prostoru, kjer je spomin, recimo, na zavarovalnici RAS in Generali še živ. Tako se bo tudi zavarovalski sektor vključil v balkansko in srednjeevropsko inicia-livo, ki jo upravičeno razvija minister z.a zunanje zadeve Gianni De Miche-lis. Polemika okoli neke njene alterna-tivnosti nasproti širšemu in neoporečnemu evropskemu sodelovanju se mi zdi neumestna: gre za ovrednotenje neke italijanske specifičnosti, ki ima svoje korenine v risorgimentu in v de-mokratični politiki vsega drugega povojnega obdobja.«
Kakor je ponazoril predsednik Noricuma in pooblaščeni upravitelj Unipo-:a Vitaliano Neri, bo nova družba delovala v vsedržavnem merilu, vendar o° njena pozornost uprta prvenstveno v srednjeevropski in vzhodnoevropski Prostor: najprej v Avstrijo, Jugoslavijo, Madžarsko in verjetno Češkoslovaško, Pozneje pa še dlje, kar potrjuje že tri-Jozničnost zavarovalnih polic, ki bodo v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku.
Glavnica družbe, ki znaša zdaj 3 mi-ujarde lir (Unipol 60%, Safti 30% in 'ncat 10%), se bo deloma že letos po-večala, tako da bo dosegla v teku pr-y!h treh let 10 milijard. Operacijo podo izvedli tudi ne glede na sinergijo s tujimi partnerji, ker to pač zahteva tržišče, sicer pa je Noricum že v tesnem stiku z ljubljanskim Triglavom, dunajskim Stadtische Versiche-rungom in drugimi. K Noricumu bodo ahko pristopili še drugi investitorji, vendar, kot je pojasnil predsednik Neri, z minimalnimi deleži, kajti večinskega (vsaj 51%) bo ohranil Unipol. Kot rečeno, bo delokrog zajel jezikovno razvejana območja: čemu ne torej tudi sosednega jugoslovanskega pasu, ki ga naseljuje italijanska narodnostna skupnost, kot je izrecno naglasil dr. Attemi, potem ko je dr. Kapič v odgovoru novinarki glede vloge Saftija omenil sodelovanje le-tega s finančno uružbo Aegida, ki je odraz italijanske hianjšine, kakor tudi s Pontecom.
V upravnem svetu družbe so poleg že omenjenih še Vincenzo Adamoli (centralni direktor za odnose s tujino pn Unipolu), Friderik Primožič (član upravnega sveta družbe Safti), Vin-tor ^ R°T^a (c;eptralni tehnični direk-oenSri,Un^ ‘T, Ivano Sacchetti
narizn lni ^Lrekt01 Un,1!pola) in katere nadzorni odbor sestavljajo pier Luiai
Martini (predsednik) ter Renzo Calzo-ari in Sergij Peloza. Letos bo Nori-cum zbral predvidoma 5 milijard lir Premij, leta 1992 pa 20 milijard.
Program Noricuma, ki temelji med orugun na mednarodnih operacijah jo-int-venture, kakršne pač vse bolj narekuje globalizacija tržišča, so vsi ugledni gostje označili kot obogatitev tržaš-k®9a gospodarskega tkiva. Deželni odbornik Carbone je ocenil pobudo kot važen prispevek h krepitvi krajevnega finančnega sistema in h kako-
vostnemu zboljševanju storitvenega sektorja ter se navezal na potrebo po smotrnejšem sodelovanju med javnim in zasebnim kapitalom.
Župan Richetti vidi v tej pobudi dokaz, da je mesto vendarle dovzetno za novosti in ne mara zapiranj vase, pa tudi, da pri snovanju novih pobud ne zadostujejo davčne olajšave, ampak je potrebna podj'etniška sposobnost; posvaril pa je pred 'pasivno terciarizaci-jo" oziroma pred zanemarjenjem in-dustrijsko-proizvodnih dejavnosti.
Predsednik ANIA Tonelli je rojstvo Noricuma uokviril v dinamičnost celovitega zavarovalninskega aparata v Italiji, ki pa še zmeron ni stopil vštric z Evropo, ker se zaradi zamud na za-konodajalski ravni ni prilagodil zadevnim navodilom iz Bruslja. In vendar ima zavarovalništvo tako na Tržaškem in v Furlaniji-Julijski krajini kot drugje v državi še velike možnosti razvoja: medtem ko znaša v Italiji delež stroškov za zavarovanje komaj 2,5% narodnega kosmatega dohodka, je ta delež v drugih državah EGS 5%.
Ministrski podtajnik Babbini je seveda ravno tako pohvalil nastanek Noricuma, sicer pa je poglobil zavaro-valninsko problematiko. Priznal je, da rimska vlada oziroma parlament zamudno ukrepata, v isti sapi pa očital združenju ANIA, da deluje preveč kot kartel: konkurenca sicer je, toda samo na področju tarif, medtem ko je na področju kvalitete storitev praktično ni, česar niso krivi zakonski predpisi, ki da so vsekakor inovativni.
DRAGO GAŠPERLIN
Predstavitev nove tržaške zavarovalne družbe Noricum je privabila izjemno število gostov
(Foto Magajna)
NORICUM v Trstu: logična izbira
Zavarovalna družba, ki začenja danes svojo dejavnost, mora vnaprej poznati potrebe in rešiti probleme klientele, kije vse bolj usmerjena v Evropo leta 1992.
Noricum se je odločila, da bo s svojo strukturo delovala v Trstu, saj verjame v velike možnosti razvoja tega mesta, ki bo zaradi svoje tradicije, kulture, zemeljepisne lege in mitelevropske nagnjenosti moralo sprejeti pomembno vlogo v oblikujoči se novi veliki Evropi.
NORICUM se je rodila že velika...
in pripravljena, da zadovolji vse zavarovalne potrebe na področju škode, saj se lahko
naslanja na zavarovalni know how, ki izhaja iz profesionalnosti in solidnosti njenega večinskega delničarja, ki je UNIPOL - po velikosti šesta italijanska zavarovalna družba - in ki ji je posredovala ne samo svojo tehnologijo, temveč tudi svojo filozofijo poseganja, temelječo na spoštovanju porabnika, ki se kaže v jasnih in razvidnih pravilih. Partnerja zavarovalne družbe UNIPOL v okviru NORICUM sta še SAFTI in FINCAT, tržaški finančni delniški družbi, ki sta si s svojo udeležbo v številnih podjetjih, ki poslujejo v različnih terciarnih sektorjih, pridobili večletne izkušnje glede vseh problemov, povezanih s trgovinskimi operacijami s tujino.
UNIPOL
NORICUM
VV ASSICURAZIONI
je na tvoji strani
iVr'
UNIVERBE
Tržaška univerza razpisuje javni natečaj za tehničnega sodelavca inštituta za farmacevtsko tehnologijo fakultete za farmacijo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za farmacijo, kemijo ali farmacevtsko tehnologijo. Natečaja se lahko udeleži tudi, kdor je končal višjo srednjo šolo in je bil najmanj štiri leta zaposlen kot sodelavec v državni službi ali v službi ustanove državnega pomena. Rok za vpis na natečaj zapade 6. aprila 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 19 bis z dne 6. marca 1990.
Tržaška univerza razpisuje javni natečaj za tehničnega sodelavca inštituta za specializirano kirurško patologijo in propedevtično kliniko. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za medicino in kirurgijo. Natečaja se lahko udeleži tudi, kdor je končal višjo srednjo šolo in je bil najmanj štiri leta zaposlen kot sodelavec v državni službi ali v službi ustanove državnega pomena. Rok za vpis na natečaj zapade 6. aprila 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 19 bis z dne 6. marca 1990.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za asistenta-zdravnika s specializacijo v otroški nevropsihiatriji oddelka za medicino. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so vpisani v poklicni seznem in so opravili habilitacijski izpit. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujeo še ostale pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 25 z dne 23. februarja 1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo interesenti poslati na naslov: Presiden-te deli' unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo od 10 do 13 ure tudi v uradu za osebje in zaposlovanje videmske bolnišnice S. Maria della Misericor-dia.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za asistenta-zdravnika specialista za otroške bolezni oddelka za medicino. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so vpisani v poklicni seznem in so opravili habilitacijski izpit. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujeo še ostale pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 25 z dne 23. februarja ,1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo interesenti poslati na naslov: Presidente deli' Unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo od 10 do 13 ure tudi v uradu za osebje in zaposlovanje videmske bolnišnice S. Maria della Misericordia.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 2 asistenta-zdravnika s specializacijo v psihiatriji oddelka za medicino. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so vpisani v poklicni seznem in so opravili habilitacijski izpit. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujeo še ostale pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 25 z- dne 23. februarja 1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo interesenti poslati na naslov: Presidente deli' unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo od 10 do 13 ure tudi v uradu za osebje in zaposlovanje videmske bolnišnice S. Maria della Misericordia.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za asistenta-zdravnika s specializacijo v kardiologiji oddelka za me-
Tehniki za avtomatizirane tovarne
Stopnja tehnološkega razvoja je danes dosegla že tako raven, da se s tehnološkimi dosežki srečujemo tudi pri vsakdanjem delu. Tehnologija je prodrla v industrijske obrate in podjetja do take mere, da si skoraj ne moremo več predstavljati katerekoli obrtniške, industrijske ali intelektualne dejavnosti brez kompjuterja.
Visoka tehnologija in avtomatizacija sta pprisotna tudi v manjših industrijskih obratih,v katerih prav zaradi tega raste povpraševanje po specializiranih tehnikih, ki to zahtevno tehnologijo obvladajo. V teh obratih le redko delavec direktno poseže v neposredno proizvodnjo. Vse namreč izdelujejo roboti, medtem ko tehnik s pomočjo monitorjev in kompju-terskih centrov nadzoruje njihovo delo.
Veliko vlogo pri usposabljanju specializiranih tehnikov ima v zadnjih časih industrijski center Irfop v Pordenonu, ki vsako leto izšola skupno najmanj 100 specializiranih tehnikov. Lani je tečaj
"avtomatizirane tovarne" končalo manj kot štirideset gojencev. Toda, če bi centru uspelo izšolati še več tehnikov, bi vsi dobili takojšnjo zaposlitev, saj povpraševanje po specializiranih tehnikih zdaleč prekaša ponudbo.
Industrijski center Irfop v Pordenonu organizira dve vrsti tečajev in sicer: tri letne tečaje za elektronske tehnike, za industrijske elektronske tehnike in za vz-drževalce-mehanike električnih aparatur (gojenci se učijo tudi abecedo informatike) ter še enoletni specialistični tečaj z nazivom avtomatizirana tovarna. Gojenci imajo tudi možnost obiskovati izpopolnjevalne tečaje v tovarnah in obrtniških delavnicah. Tako se vačkrat zgodi, da podjetja kar "rezervirajo" bodoče specializirane delavce.
V programu pa imajo tudi post-dip-lomske tečaje za supertehnike in zato je industrijski center Irfop že navezal stike z univerzo v Vimu in Ljubljani.
dicino. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so vpisani v poklicni seznem in so opravili habilitacijski izpit. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujeo še ostale pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 25 z dne 23. februarja 1990. Rok za.vpis na natečaj bo naknadno'objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo interesenti poslati na naslov: Presidente deli' unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo od 10 do 13 ure tudi v uradu za osebje in zaposlovanje videmske bolnišnice S. Maria della Misericordia.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za asistenta-zdravnika s specializacijo v kardiokirurgiji oddelka za kirurgijo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so vpisani v poklicni seznem in so opravili habilitacijski izpit. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujeo še ostale pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 25 z dne 23. februarja 1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista -Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo interesenti poslati na naslov: Presidente deli’ unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo od 10 do 13 ure tudi v uradu za osebje in zaposlovanje videmske bolnišnice S. Maria della Misericordia.
Kemijski izvedenci in analitiki ali mladi, ki bi se želeli po ustreznem tečaju zaposliti na tem področju. Zaposlitev v oddelku za kontrolo kvalitete izdelkov v Lomazzu (Como) jim ponuja kemijska delniška družba Henkel. Delali bodo v nočni ali dnevni delavni izmeni. Plača bo primerna izkušnjam in delovnim sposobnostim. Interesenti naj pošljejo podro-
ben življenjepis na naslov: Henkel Chimica spa, Divisione personale, Viale Como 22, 22074 Lomazzo (Co).
Mladi animatorji-ke in sodelavci (otroški aimatorji, športni animatorji, gledališki in kabaretni animatorji, baletniki in baletke, sezonski knjigovodja, disc-jokeyi, inštruktorji za streljanje z lokom, maserji, scenografi, sprejemne tajnice), ki obvladajo nemščino in se želijo sezonsko (od aprila do oktobra) zaposliti v turističnih naseljih v Italiji in Tuniziji. Zaposlitev, zanimivo plačo, hrano in brezplačno prenočevanje ter možnost napredovanja, jim ponuja Robinson club Apuli. Pogoji: dobra splošna izobrazba, odgovornost in razvita sposobnost za kohtaktiranje z gosti. Interesenti naj pošljejo svoj življenjepis s sliko na naslov: Robinson Club Apuli, Localita Fontanelle 73059 (LE).
Diplomanti in mladi s končano višjo srednjo šolo, ki se želijo zaposliti na kreditnem področju. Zaposlitev v svojih kreditnih agencijah jim ponuja družba, ki se ukvarja s posojili za nabavo potrošnega blaga in hoče okrepiti svojo dejavnost v: treh Benečijah, Piemontu, Lombardiji, Laziju, Emiliji Romagni, Campaniji in Apuliji. Pogoji: interesenti ne smejo imeti več kot 29 let, dinamičnost, ana-lizne sposobnosti in sposobnost za kontaktira-nje s publiko. Plača in delovno razmerje bo v skladu z vsedržavno delovno pogodbo kradit-nih družb. Interesenti naj pošljejo svoj življenjepis na naslov: Findomestic spa, Selezione personale rif. Al/90, Casella postale 69, 50100 Firenze.
Prodajni agenti z delovnimi izkušnjami na prodajnem področju ali pri prodaji naprav za sončenje. Zaposlitev jim ponuja tvrdka, ki opremlja prostore za sončenje in hoče okrepiti svojo dejavnost v: Furlaniji-Julijski krajini, Venetu, Lombardiji, Laziju in Campaniji. Interesenti bodo lahko obiskovali tudi podrobnejši poklicni tečaj. Možni so zanimivi zaslužki in provizije. Interesenti naj pošljejo svoj kratek življenjepis in prošnjo na naslov: White Sun spa, Via Loreto 15/A, 16042 Carasco (GE) ali naj telefonirajo na številko: 0185/362180.
Turistični vodiči, ki obvladajo vsaj dva jezika (nemščino, angleščino, špaščino ali francoščino) in se želijo zaposliti na tem perspektivnem področju. Zaposlitev na svojih avtobusnih turah po Evropi jim ponuja turistično
podjetje Alpitour, ki že leta uspešno posluje po celem svetu od Tajske, Mehike in Kenije pa do Egipta, Turčije, Tunizije in Maroka.
Zaposlitev dobijo tudi turistični asistenti. Pogoji: dobra splošna izobrazba, sposobnost za kontaktiranje z gosti in pripravljenost bivanja v inozemstvu za dobo sedmih mesecev. Interesenti morajo poslati svoj podroben življenjepis s sliko in pod šifro Acc. za turistične vodiče ali pod šifro Ass. za turistične asistente na naslov: Alpitour Italia spa, Ufficio assistenza, c.p. 212, 12100 Cuneo.
Glavni natakarji in natakarji, ki dobro obvladajo svoj poklic. Zaposlitev na svojih luksuznih ladjah, ki križarijo okoli Karibskih otokov, v severni Evropi, po Sredozemlju in na vzhodu, jim ponuja pomorska družba Love Boat. Interesenti morajo obvladati angleščino.
Zaposlitev dobijo tudi kuharji in slaščičarji, ki se spoznajo na mednarodno kuhinjo.
Interesenti naj pošljejo svoj podroben življenjepis, sliko in delovna priporočila na naslov: Personnel Services INC. P.O. Box 300, Chiasso 6830 (Švica).
Prodajni agenti. Zaposlitev jim ponuja mednarodno podjetje, ki trguje s stroji, izdelki in orodjem za industrijo in privatnike in hoče okrepiti svojo prodajno dejavnost v pokrajinah: Trst, Videm, Padova, Como, Bologna, Firence, Aguilg, Modena, Teramo, Cremona, Forli, Aguila, Latina in Pescara. Zagotovljeno je kadriranje Enasarco, zanimive provizije. Interesenti bodo imeli tudi možnost obiskovati posebni poklicni tečaj. Pogoji: svoj avto, soliden izgled, organizacijske sposobnosti, dinamičnost in razvita sposobnost za kontaktiranje s publiko. Interesenti naj pošljejo svoj življenjepis na naslov: Casella Postale 10502, Milan.
19-letna knjigovodkinja, ki je končala šolanje na DTTZ Žiga Zois, išče prvo zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B2".
22-letni knjigovodja, ki je končal šolanje na DTTZ Žiga Zois in je odslužil vojaščino, išče zaposlitev kot uradnik. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B3".
19-	letna knjigovodkinja, ki je končala šolanje na DTTZ Žiga Zois z delovno prakso in obiskovanim tečajem za operaterje na računalniku, išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B4".
20-	letna knjigovodkinja, ki je končala šolanje na DTTZ Žiga Zois in obvlada angleščino in nemščino, išče prvo zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "BS".
22-letno dekle, s končanim tečajem za vodenje skupin s prizadetimi otroci, s katerimi ima tudi nekaj prakse, in opravljenim tečajem za strojepisje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje, išče katerokoli zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A4"
19-letno dekle, ki je končala tečaj za teh-nično-administrativnega uradnika pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A5".
19-	letno dekle, ki obvlada angleščino in nemščino, s končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois in opravljenim tečajem za operaterje na zavodu ENFAP ter z vozniškim dovoljenjem, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A7".
20-	letni knjigovodja s končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois, išče katerokoli zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A8‘\
21-	letno dekle, ki obvlada angleščino (opravljen izpopolnjevalni tečaj v Londonu), nemščino, strojepisje in trgovsko dopisovanje ter končanim šolanjem na DTTZ žiga Zois išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe p^jhe na naslov: Primorski dnevnik, tajp’/^0' ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šif'o: A9 •
18-letno dekle s konr«‘llm tečajem za teh-nično-administrativn- uradnike in tečajem za frizerke na IRFOp' z delovnimi izkušnjami kot prodajalka, fri»*ka fn uradnica, išče zaposlitev. Ponuat>e Pošljite na naslov: Primorski dnevruK' tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A10".
18-letni fant bi se želel zaposliti kot vajenec v mehanski delavnici ali pa kot prodajalec v trgovini nadomestnih delov za avtomobile in motocikle. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "Ali".
»Galeb«
visoko
leta
IZOLA — V »Galebu«, enem od najbolj zanimivih sestavljenih Podjetij v Sloveniji (sestavljajo ga štiri ustanoviteljice, med katerimi tudi največja obrtna zadruga v Jugoslaviji s 1500 člani) so se konec minulega tedna organizirali v skladu z novo zakonodajo in 50 članom podelili priznanja za pet in desetletno uspešno delovanje v okviru te ustanove, podjetniškega združenja, v okviru katerega letos planirajo več kot 100 milijonov DEM prometa.
Večino bodo realizirali v okviru zasebnih podjetij (članov), ki imajo prosto izbiro: nastopajo, delajo lahko v okviru Galeba, ali pa povsem samostojno. Nič čudnega torej, da so v teku postopki, da se Galebu pridruži kar 15 novih mešanih podjetij, od katerih bo večina imela prostore v carinski coni Sežana, kjer Galeb gradi 24 delavnic (450 kv. metrov) oziroma Poslovnih prostorov zanova pod-
Tudi sicer Galeb veliko gradi PO Sloveniji in Jugoslaviji (gradilo 16 obrtnih con) in kot pravi Bogdan Orel, direktor sestavljenega podjetja, je njihov cilj predvsem ustvarjanje pogojev za uspešno poslovanje. Kot Sološni obrtni zadrugi je to Galebu doslej dokaj uspevalo, tudi po celotni realizaciji v prvih treh mesecih (samo za zadružnike več kot 20 milijonov DEM) pa mislijo, da bodo še naprej poslovno uspešni. Kriza sicer je zaznavna, prilagodljivost, velikost združenja pa članom ponuja precejšnje možnosti za preživetje in uspešno delo tudi v kriznih časih. Tako Galeb bodi rudi naložbo v nov poslovni cen-er (nasproti stadiona v Kopru), ki ° imel skupno površino okrog 14 rsoč kvadratnih metrov, prvi KuPci prostorov pa se bodo v novi Poslovni center pričeli seliti te
dni’	D. G.
Brez pravega lastnika še četrtina
1 •	V*1	•11	A •
bivših zemljišč agrarnih skupnosti
KOPER — Kmalu po svoji ustanovitvi je Slovenska kmečka zveza načela tudi vprašanje usode zemljišč nekdanjih agrarnih skupnosti ter sečnje v gozdovih iz tega naslova. V zvezi s tem se je pojavila celo zahteva po moratoriju sečnje v takih gozdovih in prometa s spornimi zemljišči. Čeprav so nekatera vprašanja s tega področja poskušali rešiti v okviru veljavne in nastajajoče zakonodaje, je prav v zvezi s to problematiko slovenski državi in njenemu novemu parlamentu ostalo še obilo zapletenih vprašanj. Z njimi se bodo posebno zaradi obmejne lege in dvolastništva morali še odločneje kot doslej spopasti tudi v sežanski občini.
V skupni sklad splošnega ljudskega premoženja so bila ob drugih virih v sežanski občini uvrščena tudi zemljišča nekdanjih sedemindevetdesetih agrarnih skupnosti. Upoštevaje spremi-njujočo zakonodajo so pred nekaj več kot dvema desetletjema začeli zemljo teh skupnosti na zahtevo upravičencev vračati vsem tistim, ki so lahko dokazali, da so posamezne parcele uživali pred začetkom druge svetovne vojne ali pa so predložili ustrezen načrt, ki je bil osnova za uveljavljanje lastninske pravice na posameznem skupnem kompleksu.
Na občini so dobili precej vlog, ki so jih večino rešili v šestdesetih in sedemdesetih letih. Kot nam je povedal vodja novega občinskega odseka za kmetijstvo Davorin Terčon, so doslej rešili približno tri četrtine vseh zadev, tako da je trenutno ostalo nerešenih oziroma v postopku približno 20 katastrskih občin s skupno 780 hektarov ašnikov, 47 hektarov travnikov, 610 a gozdov, 11 ha nerodovitne zemlje in 22 hektarov njiv nekdanjih agrarnih skupnosti. Zemljišča so raztresena po vsej občini. Pri tem je zanimivo, da je posest ene same od nekdanjih agrarnih skupnosti večja, kot vsi ostali še nerešeni agrarni kompleksi skupaj.
Davorin Terčon je še opozoril, da se teh zadev niso lotevali po kakšnem posebnem, prednostnem in za posameznike ugodnejšem sistemu. Res pa je, da so prej rešili tiste zadeve, pri katerih so bili interesenti bolj zahtevni ali kar sitni, hkrati pa so sami pripravili več uporabne dokumentacije.
Na Krasu pa se pojavlja še poseben problem dvolastnikov, torej upravičencev in interesentov za zemljo nekdanjih agrarnih skupnosti z italijanske strani meje. Ta problem je posebno občutljiv zato, ker so na italijanski
50 let IX. korpusa
LJUBLJANA — V Ljubljani je pričel z delom osrednji odbor za obeležitev 50. obletnice ustanovitve IX. korpusa NOV in PO Slovenije. Odbor je imenovalo predsedstvo Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in ga sestavljajo vodilni vojaški in politični funkcionarji te pomembne vojaške enote slovenske partizanske vojske, ki je delovala od konca 1943. leta na področju Primorske in Gorenjske.
Med nalogami, ki si jih je zadal osrednji odbor, je izdaja monografije o IX. korpusu, pri kateri bodo sodelovali vodilni slovenski novinarji, pomoč pri revitalizaciji Gorenje Trebuše, kjer je bila enota ustanovljena ter priprava znanstvenega simpozija o pomenu IX. korpusa.
V razpravi o vojaškem pomenu IX. korpusa so člani osrednjega odbora poudarili, da je na strateško občutljivem predelu z ofenzivnimi 'akcijami razbremenjeval vojske zapadnih zaveznikov in nase vezal 42.000 sovražnih vojakov, stacioniranih v 370 utrjenih postojankah. Nič manjši ni njihov politični pomen. NOB in IX. korpus je na Primorskem pomenil nadaljevanje, spodbudo in višek boja primorskega ljudstva proti fašizmu, za osvoboditev ter priključitev k matični Sloveniji in Jugoslaviji.
Partizanske enote na Primorskem so že pred razpadom Italije dosegle naše etnične mejnike na zapadu slovenske domovine.
Narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem z IX. korpusom kot njegovo oboroženo pestjo je bilo v drugi svetovni vojni edino, ki je uspelo spremeniti državne meje. Pomemben pa je bil tudi njegov mednarodni pomen, zlasti pomoč antifašističnim silam v Italiji.
strani agrarne skupnosti še vedno žive in se tudi morebitni problemi lahko urejajo bolj ali manj sproti.
V Jugoslaviji pa kljub temu da to problematiko obravnava Videmski sporazum, reševanje takšnih zahtevkov še ni možno. Po mnenju Davorina Terčona gre pri tem bolj za politično kot za pravno oziroma zakonsko vprašanje. Zato bi ga morali urejati ločeno od običajnih postopkov in na osnovi posebnih predpisov.
Čeprav je za zemljo nekdanjih agrarnih skupnosti veliko zasebnih interesentov, je pri doslej končanih postopkih, ki so bili največkrat opravljeni v zadovoljstvo vseh zainteresiranih strani, še vedno precej zemlje, ki je ostala v skladu splošnega ljudskega premoženja. Te parcele izkoriščata Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa (Kraško gozdno gospodarstvo) in sežanska kmetijska zadruga, ostalo pa je bilo do pred konca lanskega leta pod patronatom preminule kmetijsko-zemljiške skupnosti. Ta je nekatera zemljišča oddajala v najem pašnim skupnostim in zasebnikom, le malo pa jih je prodala ali zamenjala. Kljub temu je očitno, da je veliko zemlje še neizkoriščene, zaradi česa se nekdanji pašniki in gmajne agrarnih skupnosti pridno zaraščajo.
Na Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa so nam povedali, da se v gozdove, ki so jih dobili v upravo iz naslova nekdanjih agrarnih skupnosti, v skladu s sečno-gojitvenim načrtom vračajo približno vsakih pet let. Takrat v njih tudi sekajo in vlagajo tako, kot je v navadi v gozdovih z drugačnim lastništvom. Še bolj pa so gozdarji previdni takrat, ko gre za gozdove, ki so sicer uradno pod njihovim okriljem, a delitveni postopek še ni končan. V takih primerih navadno ne sekajo niti v običajnem obsegu.
Četudi pri gospodarjenju z zemljišči predvojnih agrarnih skupnosti na Krasu in v Brkinih očitno ni nič narobe, bodo prihajajoče otoplitve v gospodarjenju z »družbeno« zemljo očitno tudi v tem predelu zahtevale rešitev še zadnjih odprtih vprašanj. S tem pa naj bi hkrati z ukrepi za oživitev kmetijstva vzpostavili takšne razmere, ki bi spodbujale boljšo obdelavo in s tem ekonomsko zanimivo izrabo doslej zapuščenih in propadajočih kmetijskih zemljišč.
JANEZ ODAR
Izreden
uspeh
sežanske
glasbene
šole
SEŽANA — Sežanska glasbena šola, ki jo vodi ravnatelj Leander Pegan, je v zadnjih nekaj mesecih uspela prikazati, da je ob stimulativni motivaciji lahko kos zahtevnejšim in odgovornejšim nalogam pri oživljanju glasbenega življenja v mestu in policentrih občine.
Njihovi gojenci so to dokazali tudi na nedavnem republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe, ki se je odvijalo že 19. po vrsti v Titovem Velenju.' Tu je gojenec trobente Lean Ravalico Pegan v 1. kategoriji, za katero tekmujejo učenci v starosti do 13 let, zbral 92 od 100 možnih točk in se tako uvrstil na prvo mesto v svoji kategoriji. Kot prvouvrščeni pa ima možnost, da nastopa in tekmuje na zveznem tekmovanju, ki bo od 15. do 20. aprila v Beogradu. Tako se je sežanska glasbena šola prvič, odkar deluje, preko republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe uvrstila na zvezno tekmovanje, ki bo vsako leto v drugi republiki. Pohvale gredo tudi Manueli Carli - Kralj iz Trebč, ki si je v 2. kategoriji (starost do 15 let) rog priigrala 2. nagrado. Tekmovalce je na klavir spremljala prof. Katarina Vel-kovska.
Brkinsko območje sežanske občine pogreša instrumentalno dejavnost, kar se kaže v želji po odprtju oddelka za klavir in kitaro v Hrpeljah. Temu je sežanska Glasbena šola prisluhnila in v letnem delovnem načrtu podprla to idejo. S tem vidijo možnosti zaposlitve prof. Velkovske in oživitev instrumentalne vzgoje mladih na tem delu sežanske občine.
-oks-
Zelena luč za gimnazijo?
PIRAN — V piranski občini s Pnžgali zeleno luč za ponovn razpravo o tem, ali bi bilo smisel Bo in utemeljeno preseliti dva od aelka koprske gimnazije (ta bi ?Pet sprejemala srednješolce oi Jesenskega vpisa dalje). Kaže, d v namreč pojavila ta možnosl endar je vprašanje (in to bo odlo BBo), če bo zeleno luč za piran ko gimnazijo prižgal tudi repub vanj ^om^e za vzgoj0 in izobraže
V Kopru namreč že vedo, da b dvoh^ imeti pouk na gimnaziji bil , ^ennh- To pa seveda ne l
no, da je na koprski gimnaziji dr i ^Veb letnikih vpisanih 6 Jakov iz piranske občine in d na s f BBknj srednješolcev iz Pirc liia ,a-na Piranski gimnaziji z itc J nskim učnim jezikom (čepra n s® nekateri ob drugačnih moš stih verjetno vpisali na pirar ■ 0 gimnazijo s slovenskim učnir Jezikom...). To omenjamo zato, ke
je na piranski gimnaziji z italijanskim učnim jezikom zdaj že toliko učencev, da bodo letos morali prvič izpeljati sprejemne izpite. Vse to govori, da bi bilo učencev za piranski oddelek koprske gimnazije dovolj, Na to pa bi morda pristali tudi na koprski gimnaziji, če bi jim to pomagalo, da ne bi bilo treba dvoizmenskega pouka. Člani piranskega izvršnega sveta so že razmišljali o možnih prostorih za gimnazijski oddelek (možnosti je več), tako da formalnih zadržkov pravzaprav ni. Obstojata le dve oviri - nekaj učiteljev bi se moralo voziti iz Kopra v Piran (vendar se jih nekaj že tako vsak dan vozi v obratni smeri). Predvsem pa bo odločilnega pomena mnenje o strokovni upravičenosti takega ločenega oddelka koprske gimnazije. Toda, če so gimnazije z italijanskim učnim jezikom lahko majhne in uspešne...
B. Š.
»Hazard« tudi za dojenčke?
, KOPER — Številnim »igram na srečo«, ki privabljajo lahkoverne in tud je‘ ki si na dokaj enostaven način predstavljajo »pot« do malega bogastva, s< 'šan^ Koprskem te dni pridružila še ena. Po izračunih in vsebini sicer skromnej
bistvu pa prav taka kot vsak »pisemski hazard«. jD , Y polomljeni slovenščini dobivajo otroci naslednje sporočilo oziroma val otroknri: "V roku tre^ dni zaProsi mamo ali tata, da ti odpošlje šest pisei sezn rr> starosti od 1 do 10 let, z isto vsebino, samo da zbrišeš prvo ime r kniin^*' Svo!e ime Pa vpišeš na tretje mesto. Prvemu na seznamu pošli otrošl Prihai' • tri .iedne pa b°š dobil 36 knjig in ti bo zanimivo, ko boš videl od kc Pisma ° T° i?ro S0 Osnovale vzgojiteljice otroškega vrtca, zato te prosim, c sodelnJ1^- ovrž??' ker bi to prizadelo napore ostalih otrok. Če pa ne žel Gabilo k- v }ei ’fri mj vrni pismo v roku 48 ur.« Takšno je torej neredigirar to, da sa	v kateri je pomembno, od kod knjige prihajajo, zanimivo pa tu>
Je ° h >>osnovaIe,< vzgojiteljice otroškega vrtca. novarstvennln' kal ’e navedeno res? Tako v Kopru kot v Semedeli, dveh vzgc z »iaro« nim U!itan°vah v občinah ravnateljici zagotavljata, da njihovo osebl Preprečilo a.zveze- Irt če bi se kaj takega res ponujalo, bi vodstvo vrtcev knjig ,„ r' a/ j50- razumljivo, proti takemu »hazardu«. V vrtcih imajo dovc tudi taL, edr‘l0 otrok, drugi programi jih preveč zaposlujejo, da bi se š večina mntfk' pismo zavračajo, staršem, katerim je pismo poslano, s, priPoročain n “ ga dobivajo (zlasti pa tisti stari eno leto), še ne zna brati, p io za svo e n, na Provokacijo ne odgovarjajo. Zal je tako, da si nekateri skuši dovolij0 seveda0r0Čne naČrte "kovati« kapital že pri otrocih v vrtcu. Če star e “ "	D. G.
Rezultati bilance 1989 Casse di Risparmio di Trieste	CASS02/2
Upravljana sredstva	2.442 milijard
Vloge privatnih klientov	2.078 milijard
Skupna upravljana sredstva	5.077 milijard
Ekonomske naložbe	X .04X milijard
Lastna sredstva	2X2 milijard
Čisti dobiček *	X X .235 milijonov
•k Po izvedenih amortizacijah in dodelitvah skladom za več kot 38 milijard Cit	
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE ARTHUR VOUNG & Company	
Sinhrotron, odpadki, mladina, prehodi meje
Vrsta iniciativ v okviru komaj rojene Kraško-obalne konzulte
Zahteva naravovarstvenih organizacij
Zaščita Krasa naj sloni na evropski konvenciji
Na sedežu Pokrajine Trst so slovenski in italijanski predstavniki z obeh strani meje včeraj predstavili nekaj konkretnih pobud, ki sodijo v okvir delovanja Kraško-obalne konzulte. Pobudo za ustanovitev tega telesa je dal pokrajinski svetovalec Zelene alternativne liste Capuzzo, osvojili pa sta jo tržaška pokrajinska uprava in Obalna skupščina za Koper, Piran in Izolo. Zamisel o konzulti je v pokrajinski večini naletela na plodna tla, je včeraj poudaril predsednik Crozzoli, saj je postalo sodelovanje ljudi z obeh strani meje - spričo pomembnih političnih sprememb v Sloveniji in vsesplošne skrbi za okolje - pravi imperativ. Crozzoli je napovedal, da bo skušal tudi s pomočjo predsednika Obalne skupščine Vatovca pritegniti k sodelovanju tudi Pokrajino Gorica in sežansko ter novogoriško občino, v daljši perspektivi pa tudi videmsko pokrajino in širši istrski prostor.
Včerajšnjega srečanja so se poleg Crozzolija udeležili odbornik Canno-ne, svetovalec Capuzzo, občinski svetovalec Zelene alternativne liste Be-kar, predstavnik Skupnosti Italijanov v Istri in Skupine 88 Franco Juri, predstavnik slovenske Liberalne stranke Mitja Jančar in kandidat Skupnosti Italijanov (COMI) v Piranu Sandro Kravanja. Franco Juri je poudaril, da je konzulta obvezna faza za nove odnose med obmejnimi deželami in korak k temu, da bi Istra ponovno pridobila svojo ekonomsko in kuturno vlogo, ki jo je imela nekoč. Predlagal je nadalje, da bi se konzulta ukvarjala tudi z manjšinskimi, človekovimi in civilnimi pravicami (omenil je streljanje na meji) in podprla zahtevo, da se obmejni pas (50 kilometrov na vsaki strani meje) demilitarizira. O povezovanju s hrvaško Istro in sežansko ter novogoriško občino je spregovoril Mitja Jančar, ki v konzulti ne vidi le povezovanja ljudi na obeh straneh meje, ampak tudi možnost za konkretno reševanje skupnih problemov, (nf)
Pobude, ki so jih predstavili na včerajšnjem srečanju člani Kraško-obalne konzulte, so ekološkega in družbenega značaja, zadevajo pa gradnjo sinhrotrona na območju T8, uničevanje odpadkov, mladinsko problematiko in način prehoda meje.
O sinhrotronu je konzulta praktično sprejela stališče svetovalcev Be-karja in Capuzza, ki sta proti izbiri kraja T8 iz ekoloških, znanstvenih in narodnih razlogov, z ustreznimi ekološkimi in tehničnimi raziskavami pa bi ga sprejela v industrijski coni. V dokumentu je tudi izraženo.začudenje nad ravnanjem Inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane, ki nima ekoloških pomislekov nad lokacijo sinhrotrona in sodeluje z njegovim laboratorijem.
Uničevanje in reciklaža odpadkov. Predloženi dokument ugotavlja, da tržaški upepeljevalnik hudo onesnažuje okolje ne le v Trstu, ampak tudi onstran meje, kjer sicer razpolagajo le z odlagališčem na odprtem. Ker je znano, da bodo Občina in Pokrajina Trst ter Dežela kmalu začele z deli za nov upepeljevalnik, konzulta predlaga podrobno analizo možnosti za skupno uničevanje in reciklažo odpadkov.
Mladinska problematika. V Trstu bo kmalu začela delovati pokrajinska agencija za mladinska vprašanja, ki bo v skladu z navodili Združenja italijanskih pokrajin imela nadnacionalno razsežnost. Konzulta lahko ima pri tem načrtu važno posredovalno vlogo, še prej pa predlaga skupno kulturno prireditev, na kateri bi opozorili na probleme mladine.
Prehodi meje. O tem je na včerajšnjem srečanju govoril Sandro Kravanja, ki je spomnil, da bodo tuji državljani lahko kmalu vstopali v Jugoslavijo le z osebno izkaznico. »Tudi mi hočemo biti enakopravni državljani v Evropi, zato v okviru konzulte dajemo pobudo republiški oziroma zvezni skupščini ter inštitucijam republike Italije, da sklenejo potrebne dogovore, ki bodo omogočili prehod meje samo z izkaznico«.
»Zaradi cenzure na krajevni ravni (italijanskih občil, op. ur.), ki onemogoča, da bi bili občani vsestransko informirani o stališčih naravovarstvenikov in o razlogih njihovega nasprotovanja namestitvi sinhrotrona pri Bazovici in gradnji turističnega naselja v Sesljanskem zalivu, bomo svoja stališča reklamizirali na vsedržavni ravni in apelirali na evropski parlament, naj končno prisili Italijo, da bo spoštovala evropske smernice za zaščito okolja. Prav tako bomo predlagali evropskemu parlamentu, naj tržaški in goriški Kras vključi v seznam naravnih območij, ki jih je po konvenciji za zaščito kulturne in naravnega bogastva (le-to so podpisali v Parizu 23.* novembra 1972, Italija pa jo je ratificirala leta 1977) potrebno zaščititi pred kvarnimi posegi. Hkrati pa bomo še naprej zahtevali, naj na Krasu ustanovijo mednarodni naravni park, ki bo edini omogočil, da ohranimo to edinstveno naravno območje.« S to »vojno napovedjo« se je zaključila tiskovna konferenca, ki jo je Svetovni sklad za naravo WWF priredil včeraj, torej na »simboličen’ datum« - kot je dejal deželni predsednik WWF Predonzan - saj je bil prav za včeraj napovedan začetek gradbenih del pri Bazovici.
»Z današnjo tiskovno konferenco želimo dokazati,« je nadaljeval Predonzan, »da se nismo vdali in da bomo še naprej vztrajali pri zaščiti vsega tržaškega naravnega zaledja, od Bazovice do Sesljanskega zaliva. Zato smo povabili tudi osebnosti, ki uživajo ugled na vsedržavni ravni.« Tiskovne konference so se namreč udeležili vsedržavni tajnik WWF Arturo Osio, vsedržavni tajnik Italia Nostra Antonio Jannel-lo in predsednik Italijanskega združenja geologov Floriano Villa.
Ugledni gostje, ki so še pred tiskovno konferenco obiskali območje T8, so se osredotočili predvsem na vprašanje sinhrotrona. Predsednik geologov Villa je izrazil mnenje, da bo gradnja sinhrotrona pri Bazovici po vsej verjet-
nosti povzročila ogromno geološko škodo, saj načrtovalci sploh niso preučili značilnosti tega območja. Le-to je nedopustno, saj bi morali od samega začetka preučiti značilnosti območja ARI in T8 in se šele potem odločiti, kam namestiti svetlobni generator.
Tajnik WWF Osio se je obregnil ob zadržanje italijanskih znanstvenikov, ki - razen redkih izjem - nimajo posluha za zaščito narave (kar je ogorčilo tudi nekatere tuje znanstvenike, npr. nobelovca VVatsona, ki ne razumejo, zakaj je znanstvene objekte treba postaviti v najlepše naravne kotičke), Osio pa je obsodil tudi ravnanje ministra, ki v* zvezi s sinhrotronom je zavzel pravo pilatovsko stališče.
Tajnik Italia Nostra Jannello pa je govoril o nezakonitem ravnanju Dežele FJK, ki med drugim sploh ne izvaja vsedržavnega zakona Galasso za krajinsko zaščito. »Treba je spremeniti vse deželne urbanistične normative,« je trdil Jannello, »zlasti v zvezi s sinhrotronom in Sesljanskim zalivom. Celo ustavno sodišče je zavrnilo priziv Dežele FJK proti zakonu Galasso (češ da je FJK dežela s posebnim statutom) in potrdilo, da je zaščita narave pome-mebnejša od kateregakoli znanstvenega ali gospodarskega interesa. Če bi začeli izvajati zakon Galasso, pa bi morali spremeniti ves deželni urbanistični načrt.« Jannello je tudi napovedal, da bo Italia Nostra vključila Ses-Ijanski zaliv v seznam italijanskih obal, ki jih je treba zaščititi.
Tiskovne konference so se udeležili tudi tržaški občinski svetovalec SSk Lokar, ki je poudaril svojo podporo prizadetemu bazovskemu prebivalstvu, občinski svetovalec Mestne laične in zelene liste Ghersina, ki je predlagal poziv evropskemu paramentu, in deželni svetovalec zelenih Wehren-fennig, ki je izrecno povabil slovensko javnost, naj zavzame jasno stališče o zaščiti Krasa, ne samo o sinhrotronu, pač pa tudi o Sesljanskem zalivu, (bg)
Na Opčinah zelo dobro obiskan koncert 21. zborovske revije Primorska poje
V nabito polni dvorani openskega Prosvetnega doma je bil v nedeljo popoldne koncert 21. zborovske revije Primorska poje, ki jo skupaj prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji in Združenje pevskih zborov Primorske. Pri izvedbi openskega koncerta so organizatorjem priskočili na pomoč tudi požrtvovalni člani domačega kulturnega društva Tabor. V bogatem programu, ki ga je povezovala Anka Sugan, je nastopilo šest pevskih zborov, o širšem pomenu te tradicionalne prireditve v naši kulturni stvarnosti pa je spregovoril predsednik ZSKD Ace Mermolja. V imenu SKD Tabor je občinstvo na kratko pozdravil njegov odbornik Viktor Sosič.
Občinstvu se je, kot rečeno, predstavilo šest zborovskih skupin, in sicer moški zbor Štmaver (dirigent Gabrijel Devetak), dekliški zbor Devin (Herman Antonič), moški zbor Fran Venturini od Domja (Ivan Tavčar), vokalna
skupina Višarski kvintet iz Ukev (Anna Missoni), -moški zbor Divača (Edi Race) in mešani zbor Milan Per-tot iz Barkovelj (Sandra Pertot).
V zamejstvu bo prihodnji koncert revije Primorska poje v nedeljo v Križu. Tudi v kriškem Domu Alberta Sirka bo nastopilo šest pevskih zborov. Napovedan je nastop mešanega zbora Podgora, dekliškega zbora Slovenski šopek ^ iz Mačkoli, mešanega zbora Oton Župančič iz Standreža, ženskega zbora Ivan Grbec iz Skednja, mešanega zbora Sv. Jernej z Opčin in mešanega zbora Primorec-Tabor z Opčin in Trebč. Tudi pri priredbi kriškega koncerta (začel se bo ob 17. uri) bodo organizatorjem priskočili na pomoč člani domačega KD Vesna.
Na sliki (foto Magajna) predsednik ZSKD Ace Mermolja pozdravlja občinstvo na nedeljskem koncertu, na odru pa je dekliški pevski zbor Devin, ki ga vodi Herman Antonič.
Na vsedržavni demonstraciji
Tudi delavci iz naše dežele danes v Rimu
Današnje manifestacije pred sedežem poslanske zbornice v Rimu, na kateri bodo delavci iz vse Italije pozvali parlament, naj sprejme zakon proti neupravičenim odpustom v malih podjetjih, se bodo na pobudo CGIL udeležili tudi delavci iz naše dežele.
V Furlaniji-Julijski krajini - piše v tiskovnem sporočilu deželnega tajništva CGIL - predstavljajo namreč mala podjetja (z manj kot 15 zaposlenimi) večino. CGIL zato podpira vsako pobudo, katere namen je priznati tem delavcem - ki so pogosto v vsem odvisni od odločitev lastnikov podjetij - njihove neodtujljive pravice. Dober zakon bi torej postavil jasna in enakopravna pravila tudi za delovne odnose v malih podjetjih. Po mnenju sindikata je to pravi trenutek, da bi sprejeli tak zakon, svoje prepričanje pa bodo sindikalni predstavniki iz naše dežele posredovali danes tudi parlamentarcem iz Furlanije-Julijske krajine.
Parni vlak se že pripravlja za pot proti Blejskemu jezeru
Težave Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine
Kot je že v navadi, bodo prizadevni člani železničarskega rekreacijskega odseka ljubiteljev prevoza (»Sezione Appassionati Trasporti del Dopolavoro Ferroviario«) tudi letos organizirali izlet z vlakom na parno vleko. Pripravljajo ga za sredo, 25. aprila, ko bo vlak zasopihal na posebno vožnjo po progi, ki ji pravijo »Transalpina«.
Za razliko od preteklih let, bo letos mogoče prevoziti celotno progo: odhod bo izpred železniške postaje Tržaškega železniškega muzeja (»Museo di Trieste Čampo Marzio«), slikovita proga pa se bo vila čez Montebello, Sv. Ivan oziroma Vrdelo do Opčin. Potem bo vlak nadaljeval vožnjo po progi mimo Repna in Dutovelj (ta del proge je že 45 let zaprt za potniški promet), proti Gorici in potem skozi prelepi dolini Soče in Bače do Bohinjske doline in nazadnje do Bleda oziroma Blejskega jezera.
Z blejske železniške postaje bo poskrbljeno za avtobusni prevoz udeležencev izleta do bližnjih restavracij ob robu jezera. Po kosilu si bodo lahko izletniki privoščili tudi prijeten sprehod ob Blejskem jezeru in prevoz s čolni na otok sredi jezera. Predvidene so tudi druge folklorne prireditve.
Odhod na ta svojevrstni izlet je predviden ob 7.30 zjutraj z železniške postaje »Trieste Čampo Marzio«, med-
tem ko je vrnitev predvidena isti dan v večernih urah.
Za vse informacije in rezervacije se lahko interesenti zglasijo v Tržaškem železniškem muzeju (»Museo Ferroviario di Trieste Čampo Marzio«) v Ulici G. Cesare 1, in sicer vsak dan razen torka, od 9. do 13. ure.
Na sliki (foto F. Forti) parni vlak, ki bo 25. aprila popeljal izletnike na obisk Blejskega jezera.
Razstavi nemške grafike
Jutri ob 11.30 bodo na Gradu sv. Justa odprli dve razstavi nemške umetnosti našega stoletja, ki so ju poimenovali »Kritična grafika weimar-ske dobe« in »Nemška grafika šestdesetih let«. Priredila sta ju Inštitut Gothe in tržaška turistična ustanova.
Časi - predvsem v finančnem smislu - niso naklonjeni gledališčem. Z marsikatero proračunsko in obračunsko težavo se ukvarjajo tudi nadvse ugledna gledališča in ustanove, kot Sta, recimo, beneški Penice in veronska Arena, ki ima za leto vnaprej razprodane predstave. Če je položaj našega Slovenskega stalnega gledališča nevzdržen, ker lahko eksploatira predstave v sorazmerno omejenem prostoru, se dosti bolje ne godi niti Stalnemu gledališču Furlanije-Julijske krajine, ki ga pesti ogromen deficit, ne da bi imelo pred seboj kakršnokoli perspektivo. Za tako stanje so seveda krive napačne investicije, pa tudi druge slabosti, ki se jim kulturne ustanove ne morejo izogniti.
Sedanje vodstvo predlaga kot edino rešitev spremembo statuta in ustanovitev nove družbe z udeležbo zavarovalnic in drugih podjetij. Sprememba bi seveda terjala tudi novo vodstvo Gledališča. O tem se že nekaj časa govori, kar pa seveda ne potolaži uslužbencev (30 stalnih in nekaj dodatnih, ki jih najemajo za krajšo dobo), k° ne prejmejo plač, kar se v zadnjih unese-cih redno dogaja. Prav plača™ je bilo namenjeno posojilo 300 milijonov hr, ki ga je obljubila Občina-
Da bi opozorili na težak položaj, v katerem se nahaja ustanova, so se uslužbenci v okviru svoje sindikalne bitke že pred časom odločili za en sam
dan stavke. To je bil točno tisti ponedeljek, 16. marca, ko je v Trstu gostovala tv oddaja »Piacere RAI1«. Pogajanja med vodvstvom Gledališča, sindikalnimi predstavniki in odgovornimi za prvo državno mrežo so bila težavna in niso pripeljala do dogovora. Predstavniki RAI so se tedaj odločili za dokaj neprijetno »rešitev«: sklenili so namreč, da s svojimi tehniki izpeljejo oddajo v brk protestom uslužbencev Gledališča. Že pred časom smo poročali, da so ob oddaji opravljali rediteljsko službo gasilci in policijski agenti. V javnost pa ni prodrla vest o drugi težavi, ki je nastala ob nepreu-darnem ravnanju zunanjih teb*'"’\oV' uporabili so namreč tudi -arnostne luči in izčrpali akum’''Kltor v soraz" merno kratkem ča1-*’. ^ar le bij0 me(i drugim zaznavr"J l u°1 v dvorani. Ko bi se tedaj k« z90(iil0, bi bila dvorana brez varllosine razsvetljave.
jarfno nelagodja, ki ga je sprožila večerna odpoved koncerta pianista Magaloffa (marsikdo, ki ni poznal zakulisja, se je spraševal, zakaj je RAI imela predstavo, medtem ko so koncert odpovedali), je ravnanje RAI zelo prizadelo stavkajoče in sprožilo protest, ki so ga uslužbenci posredovali prefekturi in kvesturi. Z njim odklanjajo vsakršno odgovornost, ki bi izhajala iz nepremišljenega ravnanja z rezervnimi akumulatorji.
Zaradi pomanjkanja legalnega števila odpadla seja na Občini Trst
Predsednik pokrajine se ni izjasnil o vprašanju zaščite naše skupnosti
Predsednik pokrajine Dario Crozzo-li je na sinočnji pokrajinski seji predstavil proračun za tekoče leto. Finančne dokumente bi morali sinoči predstaviti tudi v tržaškem občinskem svetu. kjer pa je napovedana seja odpadla zaradi pomanjkanja legalnega števila Prisotnih svetovalcev. O proračunu bo tako morda govor jutri, seveda, če bo na seji zadostno število svetovalcev, ki so imeli sinoči očitno važnejše opravke od občinske seje. Odsotni so bili svetovalci vseh strank, tako da ne gre pomanjkanje legalnega števila tolmačiti kot politični protest, čeprav je vsem znano, da so odnosi znotraj večinske koalicije vse prej kot jasni in sproščeni. Na tapeti je namreč vrsta nerešenih vprašnj političnega in upravnega značaja, začenši z morebitnim vstopom liste v koalicijo. Vso zadevo Pa je dodatno zapletla še neverjetna kandidatura melonarskega prvaka Ciuha Staffierija za novega predsednika tržaške hranilnice, za katero se v prvi osebi ogreva vsedržavno vodstvo PSI, tukajšnji socialisti pa so do te rešitve, če jo lahko tako sploh imenujemo, Precej hladni. Demokristjani pa medtem previdno molčijo in čakajo na raz-v°j dogodkov. Njihov molk je diplo-jnatskega značaja, saj so prav oni pred kratkim imenovali za predsednika pristanišča tržaškega rektorja Fusarolija, ki na tem področju nima nobenih strokovnih izkušenj.
Predsednik pokrajine je sinoči prebral zelo tehnično proračunsko poročilo, v katerem je spregledal politični okvir, v katerem deluje ta uprava. Pričakovali smo, da bo predsednik, kot so dosledno delali njegovi predhodniki, tudi nekaj povedal o Slovencih in o zaščitnem zakonu, saj gre vendarle za važen problem, ki od blizu zadeva vso Pokrajinsko stvarnost. Crozzoli pa je lzbral pot molka, ker se očitno ni ho-tol nikomu zameriti, proračunski dokument pa je vendarle osrednji poli-
tično-upravni dokument vsakega izvoljenega telesa.
Predsednikovo poročilo posveča uvodoma veliko pozornost nedoslednemu izvajanju deželnega zakona o decentralizaciji, kar močno bremeni pokrajinsko upravo in omejuje njene pristojnosti. Crozzoli trdno verjame v sredozemsko - ost Trst-Barcelona, za katero se ogreva zunanji minister De Michelis, po njegovem pa bi morali v to relacijo vključiti še Budimpešto. Trst pa ne sme doživljati svoje posebnosti (večnarodnost, omejeni teritorij itd.) kot oviro za razvoj, ampak kot spodbudo za novo vlogo v novi Evropi. Med nove pobude je poročevalec optimistično vključil pred kratkim ustanovljeno kraško obalno konzulto, pri kateri, kot je povedal Crozzoli, poleg Pokrajine sodelujejo tudi istrske obalne občine in predstavništva obeh manjšin, ki živita vzdolž meje. Predsednik Pokrajine si zelo obeta tudi od obnovljenih stikih s konzularnimi predstavništvi, ki so akreditirani v na-
šem mestu. Na področju kulture je omenil Fabianijevo razstavo, ki bo v kratkem gostovala v Nemčiji in še nekatere druge pobude v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Tudi na tem področju smo pričakovali kaj več o slovenski prisotnosti v naših krajih in o uveljavitvi kulture sožitja.
Predsednik je omenil tudi delo enotnega antifašističnega odbora, ki ima letos v načrtu slavnostno proslavo 45-letnice osvoboditve v Rižarni, na katero bodo letos prvič povabili tudi predstavnike dežel skupnosti Alpe-Jadran. Precej bežno je Crozzoli omenil področje kmetijstva, na katerem ima pokrajina od vedno primarne in zelo pomembne pristojnosti. Predsednik je napovedal, da se bo pokrajinska uprava potegovala, naj Evropska skupnost vključi tržaško pokrajino med uradno nerazvita kmetijska področja. Med pobudami na tem sektorju je še omenil razstavo v kraškem muzeju v Repnu o biološkem kmetijstvu, v okviru katere bodo priredili tudi nekatere javne konference o tem vprašanju. (st)
Miljska delavska zbornica CGIL kritična do občinske uprave
Miljski občinski svet bo na prihodnji seji, ki bo skoraj gotovo prihodnji ponedeljek, 9. aprila, odobril proračun za tekoče leto in istočasno tudi triletni razvojni načrt. Politične vode v petstrankarski koaliciji so se po polemikah iz prejšnjih dni sedaj nekoliko pomirile, tako da med proračunskim glasovanjem ni pričakovati večjih presenečenj. V zvezi z miljskim proračunom pa gre zabeležiti včerajšnjo tiskovno noto krajevne delavske zbornice CGIL, ki očita občinski upravi, da se pri oblikovanju proračunskih dokumentov in razvojnega plana sploh ni posvetovala s sindikalnimi predstavniki občinskih delavcev, kot so to »dosledno delale prejšnje občinske uprave«.
V tiskovni izjavi, ki sta jo podpisala sindikalista Fedele Valentich in Livio Nicolini, je zapisano, da je tako zadržanje novih upravitelj povsem nesprejemljivo in da odgovarja »jasni politični volji nove uprave«. Sindikat CGIL, ki zastopa veliko večino miljskih občinskih uslužbencev, si bo vsekakor še naprej prizadeval za zaščito najbolj šibkih družbenih slojev v občini in zato pričakuje, da bo občinska uprava čimprej znova vzpostavila redne posvetovalne odnose s sindikalnimi organizacijami.
Zborovska revija Primorska poje praznuje letos 21 let življenja. Nekateri so mnenja, da se je ta prireditev izpela in da v bistvu ni več kos novim potrebam sodobnega časa. Kaj misli o tem referent za zborovsko dejavnost pri Zvezi slovenskih kulturnih društev v Italiji Ignacij Ota, ki praktično že od vsega začetka v prvi osebi sledi tej pobudi?
OTA: O tem vsekakor govorimo in razmišljamo že precej let, novega koncepta revije pa še nismo oblikovali. Kot jasno dokazuje velik obisk na nedeljskem koncertu na Opčinah, je prireditev vsekakor še vedno zelo priljubljena, seveda posebno med pevci in pevkami. Letos pa je prišlo do težav in do nekaterih nesporazumov med organizatorjema ZSKD in Združenjem pevskih zborov Primorske.
Ali bi nam lahko kaj več povedali o teh težavah?
OTA: Na Primorskem so dolga leta ločeno prirejali občinske revije zborovskih skupin in koncerte Primorska poje, zaradi hudih finančnih težav pa so letos obe prireditvi združili v eno. Zbori onkraj meje tako nastopajo samo na občinskih koncertih in praktično, razen redkih izjem, ne prihajajo
več k nam v zamejstvo. Iz Slovenije je tako na Opčinah nastopil samo zbor iz Divače, na prihodnjem koncertu v Križu pa bodo peli samo naši zbori.
Glavna značilnost Primorske poje pa je bila prav v tem, da so se zbori spoznavali. Da so naši peli v Sloveniji in zbori iz Slovenije pri nas...
OTA: ZSKD si prizadeva za ohranitev tega bistvenega načela prireditve. To smo odločno povedali tudi našim sogovornikom. Upamo, da se bodo stvari glede tega čimprej uredile in da bo Primorska poje znova, kot doslej, res stvarno povezovala Slovence z obeh strani državne meje.
Primorska poje je že nekaj časa razpeta med množičnostjo in kvaliteto. Tudi na tem področju bo potrebno konkretno ukrepati. Kaj mislite vi o tem vprašanju?
OTA: Tudi o tem smo dolgo razpravljali in razmišljali. Letos imamo v načrtu, da bi revija potekala takore-koč v dveh krogih. V spomladanskem delu bodo kot vedno nastopili vsi prijavljeni zbori (letos jih je približno 120), na jesenskih koncertih pa samo kvalitetno boljši zbori, ki jih bo izbrala posebna strokovna komisija, ki sledi vsem koncertom. Pričakujemo, da bomo v ta okvir uvrstili 40 zborov in pevskih skupin.
■ Pokrajinska tajništva sindikatov upokojencev CGIL, CISL in UIL so včeraj na tržaškega župana Richettija naslovila ogorčen protest zaradi 40-odstotnega povišanja občinske dajatve za odvažanje odpadkov. Kot piše v protestni noti, bo ta ukrep najbolj prizadel prav upokojence, ki prejemajo minimalne pokojnine.
V Laboratoriju znanstvenega imaginarija
Zanimiva razstava znanstvenih knjig za otroke in mladostnike
Kako je mogoče predstaviti otro-111 znanost na privlačen in nesuho-način? S knjigo, odgovarjajo vo-Laboratorija znanstvenega ima-pmarija, ki so na sedežu te ustanove l a tržaškem velesejmu) včeraj odprli anunivc razstavo najnovejših znan-i .enih knjig za mladino od 6. do 16. la starosti. Razstava, ki so jo priredi-
li v---Razstava, ki so jo priredi-
Ml jS.0<^el°vanju s prestižno milansko Vn , ns.ko knjigarno, z Mestnim nara-knr^Vn’rn muzejem, tržaško Mestno Kenl C0' Astrofilskim združenjem j., c , r° in Mednarodno visoko šolo za nurT 'Ve na visoki stopnji SISSA, jjj1 namreč vpogled v najnovejšo ita-Nansko poljudnoznanstveno založniš-° dejavnost. Namen razstave je seve-, P^staviU otrokom in mladostni-nolu- nainovejše teme in dosežke zna-šolrci °azst:ava pa je koristna tudi za da ni'ce' ki imajo na ta način možnost, s , a9°tovijo, kako bi lahko obogatili lske knjižnice in popestrili didaktič-
no dejavnost. Na razstavi predstavljajo namreč kar 500 knjig, ki jih bo mogoče brati ali celo naročiti.
Do 8. aprila, ko bodo razstavo zaprli, bo na sporedu tudi več prireditev, na katerih bodo s filmi, diapozitivi in različnimi animacijami otrokom predstavili različne znanstvene stroke. Jutri bo dr. Calligaris od Mestne naravoslovne knjižnice govoril o delu geologa. V petek bo dan biologije z dr. Dol-cejem iz Mestnega naravoslovnega muzeja, ki bo razložil, kako se uporablja mikroskop. V soboto pa bodo člani Astrofilskega združenja Keplero in Kulturnega krožka astrofilov govorili o teleskopu in astronomiji.
Razstavo, na katero je vstop brezplačen, je mogoče obiskati ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa neprekinjeno od 10. do 19. ure. Prireditelji vabijo šole, naj svoj prihod napovejo po telefonu št. 390785.
Dijaki liceja Prešeren naj bi šli v Ljubljano
Šolsko ministrstvo preprečilo izmenjavo slovenskih dijakov
Ravnateljstvo tržaškega liceja "France Prešeren" in ravnateljstvo Srednje šole iz Ljubljane-Bežigrad sta se domenili in skušali izpeljati v_tem šolskem letu zanimivo pobudo. Želja obeh ravnateljstev je bila namreč ta, da bi v tem šolskem letu "izmenjali"-nekaj dijakov, skratka, skupina tržaških dijakov bi obiskovala pouk v Ljubljani, skupina iz Ljubljane pa v Trstu. Obisk bi bil seveda časovno in številčno omejen. Sedem dijakov liceja Prešeren bi tako obiskovalo pouk na bežigrajski šoliod 16. do 21. t. m., osem dijakov Srednje naravoslovne šole pa bi bilo v gosteh tržaškega liceja od 23. do 30. t. m.
Potrebno je bilo precej truda, precej pojasnjevanj in precej stikov, za katere sta bili zadolženi prof. Cendova iz-Trsta in prof. Zlobčeva iz Ljubljane, da je bilo zadoščeno vsem formalnostim za obisk. Zato je bilo prava "hladna prha" nepričakovano sporočilo , ki ga je ravnateljstvo liceja Prešeren prejelo iz Rima. Ministrstvo za šolstvo na-
mreč ni dovolilo izmenjave in kot vzrok prepovedi navedlo "premajhno število dijakov."
Ravnateljica liceja Prešeren prof. Nada Pertot nam je povedala, da so podobni stiki med šolami iz različnih držav povsem normalni. V Trst prihajajo dijaki iz Nemčije, Francije in drugih držav. Povedala nam je tudi, da pravilniki ne omejujejo števila dijakov, ampak omenjajo le vprašanje pla-
čila profesorja, ki spremlja skupino, ašanje, ki pa ni bilo om
ra mi-
omenjeno .v
vprašanje, prošnji.
Vsekakor je prepoved šolskega nistrstva čudna, toliko bolj čudna pa je utemeljitev, saj diši bolj po izgovoru kot pa po stvarnih razlogih. Vsekakor pa nam je ravnateljica liceja Prešeren zagotovila, da bodo prihodnje šolsko leto ponovili pobudo m seveda vložili novo prošnjo za izmenjavo dijakov, konec koncev je izmenjava slovenskih dijakov najnaravnejša in najbolj razumljiva.
t
Štirje
^ePrevidn°st (ali bolje rečeno skrajna
^spametnost) 17-letnega motorista je
,raj botrovala prometni nesreči, v ka-teri so se poleg njega ranile še tri osebe: sopotnik in pa dve peški, ki sta imeli ^sliko smolo, da sta prav v tistem trenutku prečkali ulico, in to z zelenim sema-l0rjeni. Dva avtomobilista, tudi vpletena 7 nezgodo, se k sreči nista ranila, sicer bi uit fantov obračun še hujši.
Toda pojdimo po vrsti. Okrog 12.30 je Alessandro Glavina z motornim kolesom Prilia 125, na katerem je sedel še 17-let-
Motorist zapeljal skozi rdeči semafor
ranjeni na Ul. Carducci
ni Andrea Fonzari, peljal po Ulici Battis-ti proti Ulici Carducci. Ko je privozil do križišča z Ulico Palestrina, je prehitel vrsto avtomobilov in se pognal skozi križišče, čeprav je bila na semaforju prižgana rdeča luč. Glavina je najprej udaril v opel ascona, s katerim je 43-letni Bruno Zoanetti pripeljal iz Ulice Palestrina, nato je podrl 43-letno Mariograzio Ca-pelletto in Giuseppino Poleo, ki sta ob zelenem semaforju prečkali Ulico Carducci, seveda na prehodu za pešce. Mo-
Dijaki
iz Domžal bodo konec tedna gostje tržaških esperantistov
krh ?kviru srečanj esperantskih krož-člsV ln združenj, ki delujejo v deželah ra niuah delovne skupnosti Alpe-Jad-zam ■ v kratkem prišlo do nekaterih tip jUuvih izmenjav in gostovanj. Gos-skp K Jugoslavije, Avstrije in Madžar-žel0 ;0u° v kratkem obiskali našo de-2ein seveda tudi Trst. kega p Petek in soboto bo gost Tržaš-dvajj.j^Purantskega združenja skupina iz Dom?1, dijakov srednje šole Perko bo prot r,pri Ljubljani. Spremljala jih ' Uiraga Grabnar, med obiskom
pa si bodo dijaki med drugim ogledali jamo pri Briščikih in Miramarski grad. V petek ob 19.30 pa se bodo na sedežu Tržaškega esperantskega združenja v Ul. Crispi 43 predstavili s programom ljudskih pesmi in poezije Franceta Prešerna, ki jih je v esperanto prevedel Tone Logar. Naj zapišemo, da se dijaki iz Domžal že dve leti učijo tega mednarodnega jezika, saj je esperanto na šoli Perko vključen v redni učni program.
tor je nato še nadaljeval z divjo vožnjo in zapeljal na levo, kjer je trčil v fiat 500 79-letnega Carla Rosani, ki je pred prehodom za pešce čakal, da mu semafor pokaže zeleno luč. Po tem zadnjem trčenju se je motor prevrnil na asfalt in podrl pod sabo oba potnika.
V Ulici Carducci, ki je bila ob tisti uri zelo prometna, je nastala velika zmeda, saj je podivjani motor pustil za sabo ranjene in šokirane ljudi, da ne omenjamo poškodovanih vozil. Najhuje se je ranil prav Glavina, ki si je na več mestih polomil nogo, tako da se bo moral zdraviti kar tri mesece. Sprejeli so na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kjer leži tudi njegov prijatelj Fonzari, ki si je hudo poškodoval (verjetno tudi zlomil) oba kolka. Če ne bo komplikacij, bo okreval v 40 dneh. Malo manj časa - in sicer 30 dni - se bo morala zdraviti 33-letna Giusep-pina Poleo, ki leži na nevrokirurškem oddelku. Motor jo je udaril po čelu, glavi in ramenih. Mariagrazia Capelletto se je nekoliko potolka po telesu in bo v desetih dneh zdrava. V bolnišnici so ji nudili le prvo pomoč. Oba voznika - Zoanetti in Rosani - sta kot rečeno ostala nepoškodovana. Izvide nesreče so opravili karabinjerji. Da je fant peljal mimo rdečega semaforja, so povedali očividci, pozneje je tudi sam priznal svojo krivdo.
Minister Pomicino je včeraj obiskal tržaško županstvo
Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel ministra za proračun Cirina Pomicina, ki ga je spremljal deželni odbornik Dario Rinaldi. Med srečanjem so podčrtali skupne interese države, dežele in občine, ki so jih zabeležili že prejšnjo jesen na konferenci o storitvah, ki je bila v Trstu.
Povratek izletnikov
Tristo udeležencev že tradicionalnega križarjenja Tržaškega partizanskega pevskega zbora, tokrat v Grčijo, se bo jutri zjutraj vrnilo z ladjo Adrijana v tržaško pristanišče. Včeraj so bili izletniki na Korčuli, danes pa si bodo ogledali Brione, medtem ko bo imel Partizanski zbor zvečer samostojni koncert v Domu jugoslovanske ljudske armade.
Ob izgubi drage mame izreka Učotu Jurkicu in družini iskreno sožalje Emil Gombač.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti nenadoma zapustila naša predraga teta
Štefanija Vatovec vd. Kupfersin
Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči Danica z družino, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo.
Trst, 3. aprila 1990
■+“ Sporočamo žalostno vest, da I nas je zapustila naša draga sestra in teta
Hirlanda Adamič
Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev.
Žalujoča sestra Slava, nečaki z družinami ter drugi sorodniki.
Krmenka, 3. aprila 1990
Žalovanju se pridružuje družina Ceh.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče in tast
Vido Grilanc
Pogreb bo jutri, 4. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti na Proseku 110 v domačo cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčeri Lidija in Vilma ter snaha Marjetica z družinami in drugi sorodniki.
Prosek, 3. aprila 1990
Ob izgubi dragega nonota izreka kolegici Marini in družini iskreno sožalje
kolektiv Helvetiusa
ŠZ Bor izreka iskreno sožalje svojemu dolgoletnemu članu Učotu Jurkicu ter svoji igralki in trenerki Bet-ty Nacinovi ob smrti drage mame in
Letalski izlet skupine prešernovcev
Številni vtisi s tridnevnega obiska dijakov v večnem mestu
Končno smo tudi mi lahko odšli na izlet. Namesto zimovanja je bila to najimenitnejša varianta, kar smo si jih lahko želeli. V četrtek, 22. marca, smo poleteli v Rim dijaki l.B razreda znanstvenega liceja France Prešeren in 4. ter 5. razreda višje gimnazije.
Za marsikoga je bilo to prvo potovanje z letalom in zato toliko bolj vznemirljivo. Po dobri uri letenja smo pristali na Fiumicinu, od koder smo se z avtobusom odpeljali v središče mesta oziroma na postajo Termini. Po kratkem pešačenju smo že sedeli v mehkih naslanjačih hotelske veže. Odložili smo prtljago in se po lahki, mrzli pici popeljali s podzemsko železnico do Koloseja. Komaj smo prišli na piano, smo zagledali pred seboj to imenitno, delno porušeno zgradbo. Potem ko smo prešteli vsa nadstropja, smo šli na Forum, kjer smo se predvsem ovekovečili pred raznimi stebri in slavoloki. Od tod smo šli na Kapitel, kjer smo se srečali s senatorjem Spetičem. Zelo prijazno nam je bil ta večer za vodiča v mestnih predelih ob Tiberi. Naslednjega dne smo se odpeljali k Sv. Petru, si ga ogledali in se med preštevanjem stopnic podali na slavno kupolo, od koder smo imeli lep razgled na mesto in Vatikan. V Sikstinski kapeli smo lahko občudovali Michelangelove freske, razen Poslednje sodbe, ki je
Narodna in študijska knjižnica Odsek za slovenski jezik Filozofska fakulteta v Trstu Inštitut za slovansko filologijo
vabita na predavanje
prof. MIRANA KOŠUTE
Krpanova sol
{Slovensko-italijanski in obratni literarni odnosi)
Četrtek, 5. aprila 1990, ob 16. uri Trst, UL. Universita
gledališča
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Nocoj ob 20. uri (red C) ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spi-ros Argiris, režija Frank Bernd Gott-schalk.
Zadnja ponovitev v četrtek, 5. t. m.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja Williamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 8. aprila.
V četrtek, 12. aprila, bo na sporedu koncert FIORELLE MANNOIE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Pro.Sa. S.r.l. iz Rima ponovila komedijo GIN GAME Donalda J. Coburna; režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopata Valeria Valeri in Paolo Ferrari. Ponovitve do nedelje, 8. aprila, po običajnem urniku.
GLEDALIŠČE MIELA REINA
Trg Duca degli Abruzzi 3
Nocoj ob 18.00, ob 20.00 in ob 22.00
bodo v okviru pregleda »Fellini 1950-1960« predvajali film IL BIDONE.
bila tisti dan še pokrita s platnom zaradi restavriranja. Utrujeni in lačni smo se porazgubili pb raznih lokalih, nato pa smo se siti in z lažjo denarnico podali na srečanje s senatorjem na Trg Navona. Povabil nas je namreč na obisk senata. Najprej smo si ogledali nekatere sobe, nato smo šli v senatno dvorano, kjer smo se posedli na stole bolj ali manj znanih senatorjev. Ogled Palače Madama je bil zelo poučen in zanimiv. Zahvalili smo se senatorju Spetiču za prijazen sprejem ter nato mimo poslanske zbornice in Panteona šli na Trg Spagna, kjer smo se posedli po stopnišču pod Trinita dei Monti in opazovali množico ljudi, ki se je sprehajala tam okoli.
V soboto, zadnji dan, pa smo šli na ogled Kalistovih katakomb in Ardea-tinskih jam. V Rimu nas je najbolj presenetilo to, da smo opazili veliko število tujcev, ki prihajajo iz tretjega sveta. Marsikdo od njih pa nima kje prespati. Zelo veliko jih je na železniški postaji Termini, posebno zvečer. Presunil pa nas je pogled na male Cigane, ki so skušali mimoidoče na spreten način olajšati odvečnega papirja. Utrujeni, a veseli smo se vrnili v naše kraje z željo, da bi se drugo leto odpravili na še daljše »leteče« potovanje. Dijaki l.B liceja France Prešeren
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ
Sporočilo pevcem in orkestra-šem, kateri se niso mogli udeležiti križarjenja v Grčijo z večino ansambla našega zbora.
Danes, 3. aprila, ob 14.30 bomo odpotovali iz Bazovice z avtobusom na
Koncert v Pulo
kjer bomo nastopili ob 18. uri v
veliki dvorani doma JNA.
Koncert bo posvečen 45. obletnici osvoboditve Trsta, Istre in slovenskega Primorja.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi vse svoje člane in prijatelje na predvajanje zadnjih dveh delov televizijske nadaljevanke
»V HRIBIH SE DELA DAN«
Prisotni bodo režiser Staž Potočnik in nekateri člani snemalne ekipe.
Prijeten večer bo v četrtek, 5. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
koncerti
Glasbena mladina
Jutri, 4. t. m., ob 20.30 bo v gledališču MIELA nastopil duo SlRINX (flavta in klavir). Izvajala bosta Chopinove, Schubertove, Casellove, Faurejeve in Poulen-cove skladbe.
Glasbena matica
V petek, 6. aprila, ob 20.30 bo v baziliki sv. Silvestra v Trstu VEČER SAMOSPEVOV: Ana Pusar Jerič - sopran in An-
kino		
		razstave
ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra dei		
Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EXCELSIOR - 19.15, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 Notturno Indiano, i. Jean-Hugues An-glade.
NAZIONALE I - 16.20, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, .Morgan Freeman, Dan Aykroyd.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Torna tore.
NAZIONALE III - 16.10, 22.15 Plena voglia animal, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
MIGNON - 17.30, 22.15 L’attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin Williams.
EDEN - 15.30, 22.00 Bocche infuocate di piacere, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Ho vinto la lot-teria di capodanno, i. Paolo Villaggio.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Un pešce di nome Wanda.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Donne sulTorlo di una crisi di nervi, r. Pedro Alipodo-var, i. Carmen Maura.
RADIO - 15.30, 21.30 Femmine morbose per animali, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Natalia Ginzburg
INTERVJU
Režija BORIS KOBAL
Danes, 3. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku Jutri, 4. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
* * *
Ivan Cankar
JAKOB RUDA
Režija DUŠAN MLAKAR
PREMIERA
V petek, 6. aprila, ob 20.30 — v Kulturnem domu v Trstu Abonma red A PONOVITEV
V soboto, 7. aprila, ob 20.30 — Abonma red B
[alcrlja
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vas vabi v četrtek, 5. aprila, ob 18. uri
na otvoritev razstave
Pavla Petričiča
šolske vesti * v
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo
v šolskih prostorih danes, 3. aprila, od 16. ure dalje: 4. višja gimnazija, 5. višja gimnazija, 1., 2. in 3. klasični licej, 2., 3. in 4. c : jutri, 4. aprila, od 18. ure dalje: 1. a, 1. b, 3. a, 5. b ter od 19.30 dalje: 2. a, 2. b, 3. b, 4. b in 4. a.
izleti
SKD Barkovlje prireja na velikonočni ponedeljek, 16. t. m., izlet v Rovinj z zgodnjo večerjo v Limskem zalivu. Za informacije tel. na št. 415797 ali 363452.
Zadružni center za socialno dejavnost obvešča, da ima na razpolago še nekaj mest za potovanje v Egipt od 30. aprila do 7. maja. Zainteresirani dobijo vse informacije v pisarni - tel. št. 360324 v uradnih urah.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo odhod izleta v Istro jutri, 4. aprila, ob 7.30 izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
včeraj - danes
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela ANDREJ NOVAK.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 12. aprila razstava slikarke L. M. Sguazzi.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 6.
aprila na ogled razstava slikarja EDO-ARDA DEVETTE.
V	galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava skulptur in slik, ki jo je pripravil krožek Jacgues Maritain v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure.
V	Bridarjevi hiši v Devinu je do 10. t. m. odprta fotografska razstava DEVIN PRIPOVEDUJE, ZGODOVINA IN LEGENDA. Urnik: ob delovnikih od 16. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. in od 16. do 20. ure.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/II
vabi danes, 3. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje
prof. Helene Bizjak
Pozitivno mišljenje in zdravje
razne prireditve
Danes, TOREK, 3. aprila 1990
RIHARD
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.35 - Dolžina dneva 12.50 - Luna vzide ob 12.32 in zatone ob 3.39.
Jutri, SREDA, 4. aprila 1990
IZIDOR
PLIMOVANJE DANES: ob 0.13 naj višja 22 cm, ob 8.52 najnižja -29 cm, ob 18.14 najvišja 15 cm, ob 23.33 najnižja 10 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1019,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jessica Ciani, Nicola Ferro, Damijana Gregori, Valentina Pisano.
UMRLI SO: 61-letni Luigi Perentin, 51-letna Mirella Depase por. Deltin, 88-letna Anna Stojkovič, 87-letna Giustina Marussi, 83-letna Stefania Vatovec vd. Matteria, 64-letni Giuseppe Švara, 88-let-ni Giovanni Belletti, 75-letna Maria Buffon vd. Venier, 83-letni Sante Arduin, 66-letni Giovanni Palcich, 88-letna Giovanni Belletti, 75-letna Maria Buffon vd. Venier, 88-letna Giovanna Zacchigna, 78-letna Ildegonda Borg por. Boschi, 49-letni Bruno Ugo, 66-letni Silvio Benvenuti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2. aprila, do sobote, 7. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, UL. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan).
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI.(tel. 416212), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -
Družino Renata, učiteljice Marte, Matije in Katerine je obogatilo še rojstvo male
DAMJANE
Srečni družini iskreno čestitamo vsi učenci, njih starši, učiteljici in sluga iz osnovne šole P. Tomažič iz Trebč.
čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan CELESTINA. Mnogo zdravja in sreče ji želita družini Kuret In Vannella.
Danes praznuje svoj 9. rojstni dan MARKO MIKOLJ. Veliko veselja, ljubezni, šolskih uspehov in srečnih dni mu iz srca voščijo mamica, očka, nona Dada, nono Karlo, teta Mirjan In prababica Antonia.
Danes praznuje svoj rojstni dan naš dragi mož, oče in nono MARJO. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Manuel pa mu pošilja zvrhan koš poljubčkov.
mali oglasi
Združenje glasbenih pedagogov Primorske in Glasbena matica v Italiji
prirejata do 5. aprila 1990 CILKUS JAVNIH KLAVIRSKIH UR. Predaval bo prof. S1JAVUŠ GADŽIJEV, docent Osrednje glasbene šole pri Državnem konservatoriju "P. L Čajkovski" v Moskvi. Sodelovali bodo gojenci nižjih razredov glasbenih šol Primorske in moskovski gojenec prof. Gadžijeva, sicer kočevski rojak ERIK ŠULER. Spored: jutri, 4. aprila 1990, v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 15. do 18. ure klavirske ure ter v četrtek, 5. aprila 1990, v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 10. do 12. ure ter od 15. dow 17.30 klavirske ure ter ob 18. uri Erik Šuler - klavirski recital. Na sporedu: Beethoven, Chopin, Rahmaninov, Prokofjev.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul M. Sernio 27, gostuje dramsko skupino SKD Slavec iz Ricmanj-Loga z veseloigro PARIZ JE. PAČ PARIZ Josipa Tavčarja v soboto, 7. aprila, ob 20.30. Režija D. Gorup. Vabljeni!
KD Rdeča zvezda vabi na KONCERT IGORJA KURETA - violina in BARBARE FAIMAN - harfa, ki bo v petek, 6. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi - V nedeljo, 8. t. m., bo ob 15. uri na openskem strelišču KOMEMORACIJA ob 46. obletnicijunaške smrti 71 antifašističnih talcev, ki so jih usrelili nacisti. Govorila bosta Dušan Košuta in Paolo Šema. Predsedovala bo Tjaša Kocman. Nastopil bo MPZ Tabor z Opčin.
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel
prireja v soboto, 7. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku 5. SREČANJE ŽENSKIH ZBOROV. Nastopajo ŽPZ I. Grbec iz Skednja, ŽPZ Tabor z Opčin in ŽPZ Prosek-Kontovel, sodelujeta Marička in Tončka z lajnami Lojzeta Cijaka.
LADI KOCJAN je odprl osmico v Dolini št. 147.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju.
ALOJZ MILIČ - Repen 49 je odprl osmico. Toči teran in belo vino.
DOMAČ prigrizek in dober kozarček lahko dobite od danes naprej pri Mari-otu Cenoutomu v Jamljah, Gregorčičeva 14.
AGRARIA MOČILNIK v Ul. Udine 18, Trst, nudi ročne in nahrbtne kosilnice po ugodnih cenah z rezervnimi deli.
PRODAM renault 4 gtl, letnik '82, v izredno dobrem stanju, 70.000 km originalnih. Tel. 826756 ali 828251.
PRODAM renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85 z dodatnimi deli. Tel. (040) 299622 v večernih urah.
PRODAM audi 80 dizel, letnik '82, v zelo dobrem stanju. Za informacije tel. na št. (0481) 882091 po 18. uri.
PRODAM popolnoma nov barvni televizor philips, z ekrančkom s tekočimi kristali dimenzije 20 cm x 10 cm x 3 cm, po ugodni ceni. Tel. 418315 od 16. do 19.30.
PRODAM Y 10, prevoženih 2.200 km, letnik februar '90 za 10.800.000 Ur. Tel. 229126.
CAGIVA ALETTA ELECTRA 125, prevoženih 3.000 km, v odličnem voznem stanju, prodam za 2.000.000 lir. Poklicati na tel. št. 225343 ali 200641.
VOZ s 300-litrškim rezervoarjem za škropivo ugodno prodam. Tel. 229332 od 12. do 13. ure ter od 19. do 20. ure.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA išče Bevkove otroške slikanice (Domače živali, Hitro, hitro lahkih nog, Janko in Metka, Mala slikanica, Mali zverinjak, Mladi rokodelci, Moji prijatelji, Pisana družba, Ah, kako lepo, Kaj mi znamo, kako se igramo, Kaj vse mali Tonček zna, Oglejte si učene živali, Pisane podobe), ki so izšle v Gorici leta 1924 in 1925. Morebine imetnike prosimo, da tel. v NŠK na št. 774333.
IŠČEM v najem ali kupim stanovanje/hišo v mestu ali okolici. Tel. na št. 228390.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica, trikrat tedensko v dopoldanskih urah. Tel. 281271.
MAJHNA DRUŽINA išče hišno pomočnico z znanjem italijanskega, slovenskega in hrvaškega jezika, petkrat tedensko. Tel. (040) 363965 v večernih urah.
TRŽAŠKO podjetje išče podjetnega delavca za skladišče z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Pismene ponudbe poslati na: COGECO SpA, Ul. Machiavelli 5, 34100 Trst.
SLOVENSKA DRUŽINA išče zazidljivo zemljišče, približno 1.000 kv. m, v okolici Opčin, Proseka, v zgoniški, repen-tabrski ali nabrežinski občini. Tel. v večernih urah na št. 214202.
TuD
JMTRIESTE USATO DIRETTO^&m
NEPOSREDNA PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV - TRST Nov način prodaje ali nakupa rabljenega avtomobila, kamperja ali motocikla brez posrednikov direktno privatnik - privatniku
•	parkirišče za vozilo, neposredno dogovarjanje med teboj in kupcem
•	takojšen servis ACI pri prepisu lastništva, možnost takojšnjega finansiranja (c.r.t) in zavarovanja (MEIE Ass.)
•	nasveti in pomoč na mestu samem pri mehaničnem in električnem preverjanju vozila.
TRŽAŠKI VELESEJEM
DATUMI RAZSTAV: 7.-8. april, 5.-6. maj URNIK: od 10. do 19. ure.
Namestitev vozila na sejmišče od 8. ure dalje.
Za obiskovalce vstop prost.	INFORMACIJE tel. 040/44110
menjalnica
30. 3. 1990
1
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1249,350	1240.
Nemška marka........ 736,920 735,500
Francoski frank..... 218,970 216,500
Holandski florint ... 653,760	651,—
Belgijski frank.....	35,586	35.
Funt šterling....... 2050,100	2030,
Irski šterling ..... 1969,200	1950.
Danska krona........ 192,790
Grška drahma........	7,650
TUJE VALUTE
Japonski jen
190.—
7,300
FIXING ..^OVCI MIL*'" 1RST
_____^	.	7,917	7,70
Švicarski frank ....... 832,680	831.—
Avstrijski ............ 104,516	104,20
Norveš*3 krona... 189,780	188 —
Švedska krona ......	203,670	201.—
portugalski eskudo	.	8,318	8.—
Španska peseta ..... 11,492	11.—
Avstralski dolar. 940,800	900.—
Jugoslov. dinar .... —	100.—
Darujte v sklad Mitje Čuka	iviaz.z,xiiijc v uicvuieu i	- samo po telefonu za najnujnejše primere.		1064 35U		 iouo(iuu
	ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.		
Se o reklamnih spotih včeraj umri
J.	inrraiA^
in prekinjanju filmov AidoFabrm
Mojster Lionel Hampton o »rojstvu« vibrafona
Problem reklamnih spotov, ki nadležno prekinjajo televizijsko predvajanje filmov, še vedno - in lahko rečemo tudi upravičeno - razburja duhove. Seveda nas ne presenečajo izidi anket, ki potrjujejo, da si gledalci niti najmanj ne želijo reklamnih spotov. Na naketo tržaške družbe SVG je odločna večina TV gledalcev odgovorila, denimo, da bi raje gledala manj filmov z manj reklame in je le dobra petina vprašanih bila za sedanje število filmov s sedanjo ali večjo količino reklame, Pred časom je podobno stališče zagovarjalo kar lepo število režiserjev m filmskih delavcev, ki upravičeno menijo, da reklamni spoti zelo motijo gledanje filma še posebno, če gre za zahtevnejše delo.
Zakonskih predlogov za urejanje količine in gostote reklamnih spotov je več, zdi pa se, da so vsi vsaj v nekem smislu pomanjkljivi. Najbolj glasna je bila v zadnjem času Fininvest v osebi Giorgia Gorija, odgovornega za sporede Berlusconijevih mrež, ki je ob koncu preteklega tedna na tiskovni konferenci podal nadvse zanimive Podatke. Če bo še poslanska zbornica sprejela zakonski osnutek Mammi, ki Je že šel skozi senat, bo Fininvest prikrajšana za 683 milijard lir. Leta 1989 so vse tri mreže Fininvest oddale 1.899 filmov - 450 od teh na Canale 5, 354 na llalia 1 in 1.095 na Rete 4. Družba bi Izgubila 350 milijard, ki so vezane neposredno na prepoved spotov med filmi, nadaljnjih 200 milijard je vezanih na sponsorizacijo posameznih sporedov. Približno 133 milijard bi izginilo zaradi novega urnika - šele po 22.30, ko bi lahko predvajali filme, ki so prepovedani mladoletnim. Tu je še omejitev števila in gostote reklamnih vložkov, katerih količina bi morala zdrkni-o s sedanjih 18% v dnevnem pasu oz. 16% v prvem večernem pasu na 15% m* uro. Ukrep bi še posebno prizadel malih oddajnih postaj, ki lahko Preživijo samo tako, da oddajajo filme. Ce bi bila prisiljena izključiti filme iz sporedov, bi Fininvest »vrgla v smeti«
zalogo 6.104 filmov, katerih tržna vrednost znaša ta trenutek preko 1400 milijard. Ogromna investicija bi bila nato potrebna, da bi lahko zapolnili na vseh treh mrežah 661 filmskih večerov z drugačnimi sporedi.
Nekateri sicer trdijo, da bi Fininvest-lahko zvišala reklamne cenik. Giorgio Gori je pojasnil, da je to nemogoče, ker cene Publitalie že itak presegajo cene RAI, sicer samo za 0,5%, ob dodatnem zvišanju pa bi bila Fininvest povsem nekonkurenčna. V skrajno pesimistični varianti je Gori tudi nakazal možnost ponovnega televizijskega monopola v Italiji. Tu je nanizal še nekaj podatkov v zvezi s številom uslužbencev: posredno ali neposredno je pri Fininvestu zaposlenih 2300 oseb v televizijskem sektorju, 700 na reklamnem področju in 500 v filmski produkciji.
Približno v istem času, ko je potekala tiskovna konferenca Fininvesta v Coneglianu Venetu, so se v Rimu na drugi tiskovni konferenci zbrali italijanski filmski producenti, ki so v svoji zaskrbljenosti nastopili odločno proti glasovanju v senatu. V parterju je bilo prisotno tudi kar lepo število italijanskih režiserjev in najvidnejših filmskih ustvarjalcev. Njihova osnovna zahteva je, da italijanske televizijske mreže rezervirajo vsaj 30 odstotkov prostora filmom italijanske produkcije, 20 odstotkov pa naj bi zasedla evropska produkcija, seveda ob spoštovanju reciprocitetnega načela. Po mnenju večine so bili dosedanji ukrepi, ki jih predvideva sporazum med Anico in FRT (dve prekinitvi v vsakem delu filma) kar precej učinkoviti in nadvse sprejemljivi. Vsako nadaljnje omejevanje bi spravilo v škripce komercialne mreže, ki bi se morale odpovedati oddajanju filmov. Italijanska kinematografija, ki jo že nekaj let pesti huda kriza, pa je ta trenutek vezana predvsem na televizijsko predvajanje. Vsak ukrep bi tako neizbežno še omejil produkcijo.
V rimski bolnišnici Marcella, kamor so ga prepeljali pred približno dvema tednoma, je včeraj popoldne umrl v 85. letu starosti Aldo Fabrizi, v Italiji zelo znan in priljubljen gledališki in filmski igralec.
Aldo Fabrizi se je rodil leta 1906 v nadvse revni in preprosti rimski družini. Preden je prišel do gledališkega varieteja, v letu 1931, je opravljal vsemogoče poklice: bil je mehanik, nočni čuvaj, dekorater in še marsikaj. Deset let kasneje je posnel prvi film Avanti c'č pošto z Mariom Bonnardom. Od tedaj je posnel na desetine filmov, predvsem komičnih. Vloga, ki mu je prinesla mednarodno slavo, je bila Don Pietro v Rossellinijevem filmu Roma citta aperta iz leta 1945, sledili so Cas-tellanijev Mio figlio professore, Zam-pov Vivere in pace. Guardie e ladri Monicellija in Stena, Blasettijeva Altri tempi in Prima comunione.
Po letu 1948 se je preizkusil tudi v režiji, vendar brez posebnega uspeha. Boljše mu je šlo od rok pisanje scenarijev in sinopsisov. Nekaj vidnejših likov je ustvaril spet v 70. letih, v Tosci Luigija Magnija in v Ceravamo tanto amati Ettora Scole. V zgodovini italijanskega gledališča bo ostal zapisan lik krvnika Mojstra Titte iz Ruganti-na. Na velikem ekranu se je zadnjič pojavil leta 1984 v filmu Giovanni Senzapensieri debutanta Marca Gollija.
Aldo Fabrizi pa ni slovel samo kot dober igralec, temveč tudi kot odličen poznavalec in ljubitelj kuhinjske umetnosti, kar se je zelo poznalo pri njegovi ohlapni postavi. Predvsem v zadnjih letih je postal zelo neokoren in pregrehe ob obloženi mizi so pustile sledove tudi na njegovem obrazu. Glas mu je postal hripav, nekoliko no-,, sen, zgovorne so bile edino oči. Znani so bili njegovi monologi, ki jih je kar rad poklanjal občinstvu. Z veliko vnemo se je vse življenje ukvarjal z recepti in tako se je pogosto zgodilo, da je recepte in celo ostanke v hladilniku znal opisati ali prestaviti v verze.
Lionel Hampton, ki bo 12. aprila slavil svoj 77. rojstni dan, je končno klonil prošnjam premnogih občudovalcev: z novimi nadrobnostmi je še enkrat orisal, kako se je rodilo glasbilo, na katerem je edinstveni in svetovni mojster - vibrafon. Seveda ni mogel mimo zgodbe, kako ima prav vibrafon zaslugo, da so temnopolti in belopolti glasbeniki prvič zaigrali skupaj pred občinstvom leta 1936.
»Naučil sem se igrati na ksilofon in tolkala v Chicagu, ko se še nisem znal odločiti med glasbo in bodočnostjo pri časopisu, kjer sem bil zaposlen kot vajenec. Podjetje je nudilo brezplačne lekcije glasbe mladim "newsboys", kurirjem. Tedaj sem se zabaval s prepisovanjem najbolj priljubljenih solističnih motivov Louisa Armstronga in Colemana Hawkinsa za ksilofon.«
Bilo je kako leto kasneje, v začetku 30. let, star sem bil kakih 20 let. Tedaj je Armstrong nastopal v Los Angelesu in moja skupina ga je spremljala v nekem lokalu. Fantje so mu bili očitno všeč in hotel je z nami posneti ploščo. V snemalnem studiu je stal v kotu vibrafon, ki so ga uporabljali samo za posamez-ner zvoke - nekakšne "bing, bing" v nekim melodijah. Armstrong je pogledal vibrafon in mi je rekel: Kakšna zadeva pa je to? Povedal sem mu, nakar me je še vprašal: Znaš igrati na to stvar? Seveda, sem mu odgovoril, računal sem namreč, da ima vibrafon enako razvrščene tipke kot ksilofon. Seveda se nisem omejil na kaki bing, bing, temveč sem mu zaigral enega od njegovih asolov, ki sem ga kot fantič prepisal za to glasbilo, nota za noto, tako, kot ga je igral on sam. Prekinil me je in zahteval, da spravim vse na ploščo. Rezultat je bil motiv Memories of yOu, prva jazz skladba, ki je bila posneta z vibrafonom. Motiv je doživel neverjeten uspeh.« Lionel Hamton je nato igral še devet mesecev s Satchmom. Ko pa je Armstrong odpotoval v New York, je mladi Hampton ustanovil svojo lastno skupino in začel svojo nadvse uspešno kariero.
	današnji televizijski in radijski sporedi			
RAI 1
q ^tualno: Uno mattina ■40 Nanizanka: Gli occhi dsi gatti - La luna e le 1n,A Pietre inlT 'futranji dnevnik ii cc ^ariete: Ci vediamo ion Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
1 / nn Dnevnik - tri minute
14.00	Varieteja: Gran premio
-	pausa caffč, 14.10 Oc-chio al biglietto
14.20	Nanizanka: Hooperman
-	Proteste condominiali l^ OO Italijanska kronika -
Kronika motorjev
15.30	Tednik: A Nord a Sud
16.00	Mladinska oddaja: Big! i a 5 Iz parlamenta in vesti l«5n Aktualno: Italia ore 6
•40 Kviz: Lascia o raddop-
lo pia?
■40 Almanah, vreme in on on dnevnik oi o“ Tednik: TG 1 - Sette •JU Potovanje z Enzom Bia-oo on Sitem: Sosednje dežele
feteBiberon ■00 Dnevnik in vreme ■15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
■35 Kulturna rubrika: Block-Notes
^ RAI 2_________________
7.00	Otroški variete: Patat-rac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaja angleščine in francoščine za otroke
9.55	Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nadr: Ouando si ama
14.50	TV igra: Tutti per uno
15.20	Film: Avanti c'e pošto (dram., It. 1942, r. Mario Bonnard, i. Aldo Fabrizi)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Rubrika: Tutto sul Due
18.15	Šport in Casablanca
18.35	Nanizanka: Faber
19.25	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.25	Nogomet: Monaco-Sampdoria, vmes (21.15) Dnevnik in šport
22.20	Dnevnik - nocoj
22.30	Variete: Ritira il premio...
23.00	Dosje in Casablanca
23.55	Dnevnik, horoskop
24.30	Film: Lhnvasione degli ultracorpi (fant., ZDA 1957, r. Don Siegel, i. Kevin McCarthy)
|	^ RAI 3 •	|
12.00	Dokumentarec: Meridiana - Fisica e senso comune, Chimica in la-boratorio, Veleggiando sottocosta, Le regole del calcio
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Targui-nia - Gli Etruschi rac-contano
15.00	Dokumentarec: Am-bientevivo
15.30	Videosport: ameriški nogomet, hokej na travi in na ledu
17.00	Nanizanki: Valerie,
17.30	Vita da strega
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Scusate l in-terruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	TV proces: Terzo grado
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Film: Rendez-vous (dram., Fr. 1985, r. Andre Techine, i. Juliette Bi-, noche, Lambert Wilson)
23.55	Nočni dnevnik
|	TV Ljubljana 1	|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30	Šolska TV: Ko se korenin zavemo, 10.25 Nemščina - Alles Gute (5. lekcija)
10.55	Oddaja o športu: Sedma steza
11.10	Osmi dan
11.55	Video strani
14.55	Video strani
15.05	Nemščina: Alles Gute
15.35	Nanizanka: Khan (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV
17.50	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Kremni krofki, 18.00 Periskop - Za lep nasmeh (1. del)
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Volitve '90: Soočenje strank
21.50	Nad.: Zapeljivec (P. Hamilton, r. Alan Gibson, i. Nigel Havers, Rose-mary Leach, 4. del)
22.40	Dnevnik in vreme
23.05	Nanizanka: Khan
23.55	Video strani
1HPI TV Koper
13.45	Nogomet - argentinsko prvenstvo
15.30	Nočni boks
16.15	Oddaja o športu: Juke Box
16.45	Košarka NBA (pon.)
18.15	VVrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Veliki boks
21.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
22.15	TVD Novice
22.25	Rubrike: Obiettivo Sci,
23.25	Eurogolf, 0.55 Fish Eye
ftf TV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
18.05	Svet športa
18.55	Naša pesem: Jugoslovanske zborovske slovesnosti Niš '88
19.30	Dnevnik
20.00	Žrebanje lota
20.05	Umetniški večer: film Bagdadski tatič (fant., ZDA 1924, r. Raoul VValsh, i. Douglas Fairbanks)
22.50	Satelitski prenosi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Mladostni spomini ob zalivu; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje: MPZ Fantje izpod Grmade (dir. Ivo Kralj); 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (66. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Minute za Maurica Ravela; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
r
CANALE 9
7.10 Nanizanki
na ameiicd
Boat, 10.001 10.30 Kvizi: Cas Bis, 12.40 II
1r 14.15 Gioci 15.00 Aktualni < zia matrin
coColumt: Zdravnišk .30 Canale 5 zi 17'00 Kvizi. D(:
17 30 Bat
O.K. 11 pr.
on lra mogli 20.25 Variete: S zia
2o-35 Film: M (dram., v: hael Rad
on .o Scacchi, ( 22 40 Aktualno:
stanzo Sh< 0-30 Variete: S zia (pon.) u 45 Nanizank
altrui, 1
RETE 4	|
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - Il divorzio di Je-annie
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica il volto dellamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: C eravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Lisola del tesoro
20.30	Film: La stella di latta (vestern, ZDA 1973, r. Andrew McLaglen, i. John Wayne, Gary Gri-mes)
22.30	Film: Black Jack (dram., ZDA 1986, r. Dick Ric-hards, i. Burt Raynolds, Peter MacNicol)
0.30 Film: A... come assassino (dram., It. 1966, r. Angelo Dorigo, i. Alan Stili)
I ITAUA 1__________________(
7.00	Otroška oddaja: Caffč-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Caro vecchio zio Ben, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Finzio-ne e realta, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30' Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans -Sulle ali dellamore
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Nogomet: za pokal UEFA VVerder Bremen-Fiorentina
22.30	Variete: Candid Camera Show (vodi Gerry Scotti)
23.30	Šport: Settimana gol
0.30 Italijanske smešnice
0.35 Filmske novosti
0.40 Nanizanke: Star Trek,
1.40	Kronos, 2.40 Ai con-fini della realta - Esecu-zione
I ODEON____________________|
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Le due sorelle (krim., ZDA 1972, r. Brian De Palma, i. Margot Kid-der)
22.30	Aktualno: Avtoceste
23.00	Film: I nostri mariti (kom., It. 1966, r. Luigi Fi-lippo dAmico, i. Alberto Sordi, Ugo T ognazzi)
TKIC__________________
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Clipclip
15.00	Risanka: Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Il signor Hunter (krim., ZDA 1971, r. Leo-nard Horn, i. Steve Ihnat)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Che cosa hai fatto
guando siamo rimasti al buio (r. Hy Averback, i. Doris Day, Patrick CNe-al)
22.15	Rubrika o motorjih
22.50	Vesti in šport
23.00	Nogomet: Švica-Romu-nija (prijateljska tekma)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 Sembra facile
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Nanizanka: Lancer
15.00	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: La piccola Margie
20.30	Variete: Odlomki iz Bui-nesere Friul
22.30	Magazine Aliče
23.30	Šport in šport
0.30 Nočne vesti
1.10	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13130, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bub-bling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato brez prekinitve Nočna glasba.
Dr. Marko Demšar kandidat Liberalne stranke na srečanju v Gorici
Nismo za hazardne poteze, kajti odpirajo se pogoji za dogovarjanje
V soboto zvečer v Kulturnem domu
Vrsta posrečenih točk na kabaretu Pajk’s show
Slovenski raziskovalni institut je po srečanjih, ki ju je imel v Trstu s predsedniškima kandidatoma Milanom Kučanom in Jožetom Pučnikom, sinoči v Gorici pripravil tretje srečanje. Gost večera je bil kandidat ZSMS — Liberalne stranke dr. Marko Demšar, nepoklicni politik, zdravnik, kandidat za Predsednika predsedstva republike, ki v svojem volilnem programu obljublja "Varen prehod v demokracijo", zato ker nima rad hazardnih potez, kakor je sam najbolj točno povedal sinoči na javni razpravi v Kulturnem domu v Gorici, še prej pa na dobro obiskanem srečanju z novinarji, ki ga je vodil dr. Darko Bratina, prav tako v Kulturnem domu. Vmes je dr. Demšar našel še čas za krajši pogovor s predstavniki strank in organizacij Slovencev v Italiji.
Dr. Demšar je v poldrugo uro trajajočem pogovoru, skupaj s predsednikom ZSMS — Liberalne stranke Jožetom Školčem odgovarjal na zastavljena vprašanja in tudi obrazložil svojo zamisel vloge Predsednika predsedstva republike, (to funkcijo naj bi odtegnili neposrednemu pogojevanju strank), kakor tudi svojo odločitev, zakaj je kot kandidat brez dolge politične kariere nastopil v tem volilnem boju.
Delni odgovor je že v zamisli o vlogi Predsednika predsedstva republike.
Eno od najpogostejših vprašanj te volilne kampanje je vprašanje slovenske suverenosti, ki ga stranke postavljajo dokaj različno, od tistih, ki so za takojšnjo odcepitev, do tistih, ki so za postopnost. Kakšno je stališče Liberalne stranke oziroma dr. Demšarja.
"Nimamo nacionalno evforičnega programa. Menimo, da je mogoče vse pravice zagotoviti v državi državljanov. Status sam še ne garantira. Pomembna je vsebina, pomembno je, kaj
Pobude ob Pohodu za mir v Romansu
Bodočnost je v solidarnosti. Pod tem geslom se bodo odvijale prireditve ob letošnjem pohodu za mir, ki ga pripravlja združenje ACLI v Romansu in tamkajšnja župnija. Pohod bo v soboto popoldne iz Fratte do cerkvice sv. Antona na griču nad Medeo. Gre za vsakoletno prireditev s katero skuša krščanska skupnost v Romansu opozarjati na zmeraj aktualno vprašanje miru v svetu in solidarnosti med narodi. Osnova solidarnosti pa je medsebojno spoštovanje. Letos je to vprašanje še posebej aktualno zaradi pojava raznih oblik rasizma tudi v Italiji.
Rasizem se odraža v različnih oblikah. Ena od teh je zapostavljanje manjšinskih skupnosti. Prav temu vprašanju bodo posvetili pozornost na letošnji manifestaciji za mir.
Tako bo drevi ob 20.30 prof. Darko Bratina v avditoriju Galupin v Romansu govoril na temo Kako preseči rasizem in rasne predsodke. Na sobotni manifestaciji pa bodo govorili don Pi-erluigi Dipiazza, predsednik Furlanskega mirovnega odbora, Baila Kane -koordinator za vprašanja priseljencev v videmski pokrajini, prof. Renato Ja-cumin, pisatelj in član skupine "Praxis Friuli" in prof. Samo Pahor.
Dr. Marko Demšar
se v določeni stvarnosti dogaja. Meni je važna vsebina. Tisti, ki se ogrevajo za odcepitev pozabljajo na proces demokratizacije, ki se je začel tudi v drugih delih Jugoslavije. Pozabljajo, da se bomo čez nekaj časa lahko pogovarjali z drugimi sogovorniki. Potrebna je treznost. Vsekakor o vprašanju bo moral odločati parlament."
Dr. Demšar je na srečanju z novinarji pojasnil tudi stališče do narodne sprave in do Slovencev v zamejstvu.
"Do narodne sprave mora priti, dokopati se je treba do resnice, do dejstev. Kosti pokojnih pa ne smejo biti spet kamen spotike. Smo tudi zato, da slovenska skupščina, slovenski parlament, organizira Svetovni slovenski kongres.
V manjšini in v manjšinah vidim most, ki je nujno potreben za sodelovanje med narodi. Manjšine potrebujejo več nege, več skrbi, več pozornos-
ti z dveh strani. S strani matičnega naroda in s strani večinskega naroda, kjer živijo. S svoje stroke si bom sposodil prispodobo: manjšine so kot nedonošenček, ki nima dovolj moči, da bi preživel. Pomaga mu zato le inkubator.
Glede podpore manjšinam, lahko povem, da bomo podpirali vse Slovence, brez strankarskih predznakov. Sem za javnost podpore pod kontrolo parlamenta. Menim pa, da je treba odnose z manjšino istitucionalno urediti, saj jih ni mogoče ptepustiti izključno strankam."
Dr. Demšar, ki je v pojasnjevanju stališč svoje stranke do najbolj aktualnih vprašanj posebej naglasil, da je najmanj, kar si liberalci v tem trenutku želijo, da bi doživeli v Sloveniji drugo revolucijo, pokazal posebno pozornost do krajevnih značilnosti in teženj po avtonomističnem nastopanju v nekaterih predelih, npr. v Istri, je odgovoril tudi na nekatera nevšečna vprašanja. Tako je o skorajšnjem dokončnem razsulu Jugoslavije dejal, 'nisem tak pesimist, in še ne vidim razpada. Res je, da se bo treba dogovarjati za drugačno organiziranje življenja v tej državi. Demokratizacija vnaša pogoje za dogovarjanje."
Smisel vsake volilne kampanje in nedvomno sodi včerajšnje srečanje v ta okvir, je pridobivanje konsenza, pridobivanje glasov. Kolikšne šanse, koliko glasov bo na volitvah zbrala Liberalna stranka ?
"Zadnje vzorčne raziskave javnega mnenja nam pripisujejo od 15 do 25 odstotkov glasov. Če bo to držalo, pomeni uvrstitev med tri najmočnejše stranke," je povedal Jože Školč. Predsedniški kandidat naj bi bil, zmeraj na podlagi do zdaj znanih anket na tretjem mestu, za Kučanom in Pučnikom.
11 »Ragnetto show« organizzato l'al-tra sera presso la Časa di cultura di via Brass e stato una sentita e vibran-te testimonianza dellitalianita di gueste tene. Aperta dalle note pa-triottiche di »Va pensiero«, la serata ha valuto ergersi come una diga con-tro la slavizzazione striscinate di Santa Gorizia, mentre la partecipazio-ne di diversi cittadini di Nuova Gorizia ha testimoniato la vitalita del sentimenta italiano nei territori occu-pati d oltreconfine...
Ne, pri Primorskem dnevniku nismo znoreli (vsaj ne do take mere). Hoteli smo le začeti članek v podobnem slogu, kot je se sobotni kabaretni večer Pajk’s show, ki je z briljantno parodijo obračunal z nacionalistično frazeologijo nam najmanj naklonjenih krogov. Takoj zatem pa smo prišli na vrsto mi
Socialisti klonili premoči KD
Toda šlo je le za nogometno tekmo med goriškimi politiki
t% '	* :
........;
': ■'/ V -i
_______________________ w
Na Rojcah so nageljni usahnili. Tako so demokristjani prešerno ugotavljali po nedeljski nogometni tekmi med ekipama KD in PSI, ki sta ju vodila pokrajinska tajnika Grion in Pini. Slavili so demokristjani, ki so z gladkim 3:0 povsem nadigrali socialiste.
Na igrišče so stopili številni krajevni veljaki obeh strank: belomodri so uvrščali predsednika Pokrajine Criscija, Trgovinske zbornice Bevilacauo, podpredsednika KZE Tuzzija, nekaj županov, občinskih svetovalcev in tajnikov sekcij. Na drugi strani je selektor
Pini lahko računal na podpredsednika Pokrajine De lusta, župana iz Ronk Novellija in druge krajevne upravitelje ter voditelje stranke.
Srečanje so priredili z dobrodelnim namenom. Prispevke sicer ne preštevilnega občinstva (zaradi prvega aprila so mnogi mislili, da je napoved tekme samo šala) bodo darovali Robiju Marguttiju iz Cervinjana, ki bo moral na zahtevno operacijo v Nemčijo.
Potek srečanja je bil precej enosmeren. KD je povedla že v 14. minuti s Crasnichem, v drugem polčasu pa dosegla še dva zadetka z Brusso in spet s Crasnichem. Še vsaj toliko golov sta preprečili spretnost vratarja PSI larie in nespretnost napadalcev KD. "Rdeči" z nageljnom na majicah so le v redkih priložnostih ogrozili vrata nasprotnikov. Po srečanju je komisija ocenila najboljša vsake ekipe: tajnika Roberta Griona in Tarcisia De Grassija. Nagrado je prejel tudi Crasnich kot najboljši strelec, socialist Siardi pa za prizadevnost kljub odvečnim kilogramom, ki so sicer bremenili še marsikoga.
Na sliki (foto Marinčič) politiki KD in PSI v nogometnih dresih.
sami, naše napake in nečednosti, nedoslednosti in oportunizmi. Med "hudobnimi" točkami, ki so razkrivale vse, kar ponavadi raje zamolčimo, pa je skoraj triurni program ponudil najbolj izpostavljenim ljudem našega družbenega življenja tudi nekaj priložnosti za oddih z glasbenimi vložki (posebno navdušenje je požel- "live" nastop Panterjev) in drugimi štosi. Tako smo v Kulturnem domu doživeli grožnje škvadrista z gorjačo (poosebljal ga je Jože Cej), sledili prof. Stojku Trdiču, ki je predstavil novo slovensko pornoknjigo, in psihoanalitičnim zasedanjem prof. Pajkenštajna (Sten Vilar), se zabavali ob "talk-showu" Rudija Pavšiča, ki je med reklamnimi vložki z indiskretnimi vprašanji podražil marsikaterega kandidata na volitvah tostran in onstran meje ter predstavnike naših organizacij.
Večer se je nadaljeval ob plesu in glasbi in razbijanju jajc..., seveda čokoladnih, ki so jih opolnoči takoj po zdravici prvemu aprilu izžrebali na srečolovu.
Na sliki (foto Marinčič) eden od skečev na sobotnem Pajk’s showu.
razna obvestila
Slovenski dijaški dom S. Gregorčič in Odbor za vzgojo in izobraževanje
prirejata slovensko poletno središče od 25. 6. do 7. 7. za otroke vrtca in osnovne šole; letovanje pri morju - v Poreču - od 14. 7. do 23. 7. za otroke od 8. do 15. leta; v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan v Ljubljani, tečaj računalništva, v mesecu juliju, za dijake višjih srednjih šol. Informacije v Dijaškem domu, Ul. Montesanto 84 (tel. 533495), od 11.00 do 15.00.
Seminar o telesni zaznavi in govorici bo v goriškem Kulturnem domu od 28. aprila do 1. maja. Prijave sprejema prof. Rupel (tel. 30835).
Društvo slovenskih upokojencev priredi na velikonočni ponedeljek (16. aprila) izlet v Cerkno. Prijave pri poverjenikih po vaseh do 4. aprila in na sedežu društva samo 5. aprila od 10. do 12. ure.
KD Sovodnje vabi v petek, 6. aprila, ob 20.30 v Kulturni kom, kjer bodo recitatorji skupine O. Župančič podali recital "Najbolj smo srečni, ko sin mirno spi".
kino
Gorica
Poldrugo leto zapora in globa avtorjema kraje v zlatarni
Med soboto in nedeljo spet dve smrtni nesreči
Včeraj popoldne so na goriški pre-turi sodili po hitrem postopku 42-let-nemu Adalbertu lanniju in 53-letnemu Lucu Rizzu - oba sta iz Rima -, ki sta v petek ponoči izpraznila zlatarno Fab-ris v Ul. Crispi v Gorici. Pretor dr. Lia je obtožencema najprej v preliminarni obravnavi za zaprtimi vrati priznal pravico do izpustitve na začasno prostost, nakar sta se državni pravdnik Rizzati in branilec Donolato dogovorila, kot to dopušča novi zakonski pravilnik, za ustrezno kazen. Sodnik je po tem dogovoru lannija in Rizza obsodil na leto in šest mesecev zapora ter na milijon lir globe. Oba obtoženca sta nato lahko zapustila goriško sodno palačo in se v spremstvu sorodnikov odpeljala spet v Rim. Na prostosti bosta ostala do prizivne obravnave, ko bodo sodniki dokončno odločili o kazni.
Kot smo poročali sta tatova v noči na soboto vdrla v zlatarno zakoncev Fabris v Ul. Crispi, kjer sta se polastila številnih dragocenih predmetov v vrednosti 150 milijonov lir. Ko sta se s fiat cromo odpeljala proti avtocesti, so ju na Tržaški ulici prestregli agenti letečega oddelka in ju nato po krajšem zasledovanju prijeli. Med pregledom v avtomobilu so agenti našli poleg izbora vlomilskega orodja tudi črno vrečo s plenom kraje v goriški zlatarni.
Rimljana, ki sta že stara znanca policijskih in sodnih organov, so aretirali ter ju predali državnemu pravdniku na preturi dr. Finazzerju. Ta ju je najprej zaslišal, nato odredil njun pripor v goriškem zaporu v Ul. Barzellini. Včeraj so jima kot že rečeno sodili po hitrem postopku ter ju obsodili na leto in šest mesecev zapora.
Obsojen zaradi groženj agentom
Včeraj so imeli na goriški preturi kar dve sodni obravnavi po hitrem postopku. Pred procesom proti dvojici Rimljanov, o katerem poročamo posebej, je sodnik dr. Lia pogojno obsodil na dva meseca in 20 dni zapora 48-let-nega Guida Romanzina iz Raštela.
Možakarja, ki je že stari znanec go-riških sodnih oblasti, so aretirali v petek pod obtožbo groženj in upiranja javnemu funkcionarju. Romanzin je namreč s škarjami hotel napasti agenta letečega oddelka. Obtoženca so zato pospremili v zapor v Ul. Barzellini. Ob prisotnosti branilca Donolata in državnega pravdnika Rizzatija so možakarja po krajši sodni razpravi izpustili na prostost.
Dve mladi življenji sta ugasnili na cestah na Goriškem ob koncu tedna. Pri Gradišču je umrl 15-letni mopedist Massimiliano Venturoso, pri Vilešu pa 24-letni motorist Nicola Anzile.
Nesreča na državni cesti št. 305 pri Gradišču se je pripetila v soboto, nekaj pred 22.30. Do silovitega čelnega •trčenja med vespo, ki jo je upravljal dijak 1. letnika navtičnega zavoda v Gradežu Massimiliano Venturoso in mercedesom videmske registracije, s katerim se je v nasprotni smeri peljal 49-letni Bruno Grione iz kraja San Gi-ovanni al Natisone, je prišlo v neposredni bližini avtoodpada Anzil. Dinamika hude prometne nesreče je, kot se zdi, dokaj enostavna: Massimiliano se je z vespo vračal iz Mariana, kjer je bil na obisku pri prijateljih, proti domu, v nasprotni smeri pa je vozil Bruno Grioni, ki je skušal prehiteti pred njim vozeči avtomobil. Do trčenja je prišlo prav med poskusom prehitevanja.
Massimiliano je bil na mestu mrtev, vespa pa se je ob trčenju dobesedno razletela.
Massimiliano je bil edini sin zakoncev Fulvia Venturosa in Daniele Marega.
V silovitem trčenju, v nedeljo okrog 19. ure, pa je izgubil življenje 24-letni
Nicola Anzile iz kraja Bagnaria Arsa-Anzile je z motorjem honda 750 vozil po državni cesti št. 351 (Gradišče -Cervinjan) proti Červinjanu. Za njim je, prav tako na motorju, peljal prijatelj. V križišču omenjene državne ceste št. 351 z Ulico Zardini v Vilešu je motorist trčil v avtomobil, ki ga je upravljal 41-letni Enzo Polentes iz Gorice.
Po trčenju sta se vozili odbili v ograjni zid neke bližnje hiše. Anzile je v nesreči zadobil smrtne telesne poškodbe, s prognozo okrevanja v enem tednu so v goriško bolnišnico sprejeli Polentesa, medtem ko njegova sopotnica v avtomobilu ni bila ranjena.
Ranjen motorist
Včeraj okrog 16. ure se je v Ul. XXIV Maggio na križišču z Ul. Codel-li pripetila prometna nesreča, v kateri se je ranil 24-letni motociklist Marco Piani, Ul. Giustignani 36. Iz še nepojasnjenih vzrokov sta trčila motor in alfa 164. Gasilci so ponesrečenca z re-šilcem prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zaradi lažjega pretresa možganov in udarcev se bo zdravil 10 dni. Mestni redarji so ulico XXIV Maggio nekaj časa zaprli prometu.
CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 luglio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »La guerra dei Roses«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La bocca, una donna, una voglia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trzic
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Di dietro tutta«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Okrutna džungla«. Ob 20. uri »Družinska strast«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Prave strasti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani — Trg De Amicis (Koren) — tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI/‘"J
Al Redentore — Ul. Rosso’" ^ — tel' 410340.
pogrebi____________
D*nes ob 9.30 Edi Budal iz mrliške veže glavnega pokopališča v Štandrež, ob 12. uri (zaprtje krste) Santi Maria vdova Gambalonga iz bolnišnice Jnaeza od Boga v Torreglia (Padova), ob 12.45 Er-macora Artolia vdova Carnio iz bolnišnice Janeza od Boga v Poljan, ob 13.10 Moimas Carmela vdova Sambo iz splošne bolnišnice v Ronke, ob 13.15 Del Bene Regina iz splošne bolnišnice v Koprivno, ob 13.15 Virgilio Pupin iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Med 5 tisoč udeleženci pohoda tudi Milan Kučan in Ciril Ribičič
Pravo morje ljudi je v nedeljo preplavilo ulice Gorice in Nove Gorice ob letošnjem 15. pohodu prijateljstva, ki sta ga priredila goriška Skupina za mladinski in socialni turizem ter novogoriška Zveza telesnokulturnih organizacij. Med °kroq 5 tisoč udeleženci, ki so se s Travnika Podali na 12-kilometrski tek (ali hojo) skozi obe mesti in skozi za to priložnost povsem odprto mejo, so bili tudi vidni predstavniki iz Slovenije: kandidat ZKS - Stranke demokratične prenove 2a mesto predsednika Republike Milan Kučan, Predsednik CK stranke Ciril Ribičič, kandidat za Predsedstvo Boštjan M. Zupančič, in podpred-sednik Zveznega izvršnega sveta Živko Pregl.
Gotovo je ta udeležba sodila v predvolilni boj, saj so med tisočerimi pohodniki bili tudi razni novogoriški kandidati in 'fansi", ki so z napisi na majicah izpričevali svojo podporo kakemu kandidatu, bila pa je tudi jasen poudarek, da hoče Slovenija odprto mejo, brez militariziranih pasov. In prav pred pohodom je Pregl potrdil, da je bil predlog o razširitvi pristojnosti vojske na 1000-metrski pas ob meji dokončno umaknjen.
Pohod prijateljstva se je odvijal ob čudovitem vremenu in brez vsakega zapleta, če izvzamemo prvoaprilsko šalo, ki so si jo privoščili seveda neznani duhoviteži. Med progo so namreč obrni-
li nekaj smerokazov in preusmerili del udeležencev na Livado, kjer jih je nato čakala sredi ceste velika prvoaprilska riba z dvojezičnim napisom 'riba prijateljstva".
Kljub preusmeritvi so najhitrejši tekači opravili pohod v približno 35 minutah. Na cilj so po vrsti pritekli Paolo Portelli, Cesare Ballaben in Tullio Specchia, najhitrejši tekačici pa sta bili v približno 50 minutah Viviana Pusnar in Neda Bitežnik. Velika večina pohodnikov pa je progo naskočila precej bolj umirjeno in prišla do cilja v zavodu San Luigi dve in tudi tri ure po startu. Posebne nagrade so podelili najštevilnejšim skupinam: med slovenskimi je tudi letos premočno
zmagala osnovna šola Milojke Štrukelj iz Nove Gorice s 435 udeleženci, z italijanske strani pa se je z 220 sodelujočimi uveljavila Unione Ginnasti-ca Goriziana. Vsi pohodniki so za okrepčilo dobili paštašuto za spomin pa kolajno z reliefom svetogorske bazilike, svetišča obeh mest.
Ob nagrajevanju sta sodelujoče in organizatorje pozdravila župana Scarano in Bevčič, ki sta pohod označila kot veličasten dokaz prijateljstva in jamstvo za še nadaljnjo odprtost meje.
Na slikah (foto Marinčič) morje ljudi na startu in Kučan ter Ribičič med pohodom.
V Kulturnem domu na pobudo CVCS in Kinoateljeja
Tvoje filmskih večerov posvečenih afriški kulturi
. . V Kulturnem domu se nocoj začenja tridnevno srečanje z afriškim filmom, kl (Ja prireja Center prostovoljcev za kooperacijo v razvoju CVCS v sodelovanju s Kinoateljejem. Manifestacija postaja že vsakoletna, saj jo tokrat prirejajo tretjič. Ponuja se možnost, kakršnih res ni veliko, spoznavanja afriške kulture, fadicije in stvarnosti, kot se zrcali skozi film.
Danes bo ob 20.45 na sporedu film Taborišče Thiaroye režiserja Sembeneja Cusmaneja, ki je pred dvema letoma prejel Veliko posebno nagrado žirije na ulmskem festivalu v Benetkah. V taborišču, po katerem je povzet naslov, se leta 1944 zbirajo preživeli afriški vojaki iz držav Sahela in Gvinejskega zaliva, ki so n Jjrancozi pet let prej odpeljali v Evropo na bojišča druge svetovne vojne. Doživeli so razkroj francoske vojske, mnogi so preživeli dramatične izkušnje nemških koncentracijskih taborišč, nekateri s» sodelovali v francoskem odpornikom gibanju. Življenje jih je spremenilo: mit belega človeka in njegove večvrednosti so dokončno uničili, sedaj niso več dobri in belcem pokorni črnci.
Jutri bo na vrsti drugi film, tunizijski »La trače«, rež. Nčjia Ben Mabrouk, ki z velikim estetskim in družbenokritičnim čutom pripoveduje o dozorevanju deklice v strogo patriarhalni ureditvi vasice na jugu Tunizije. Tudi ta film je Prejel vrsto lovorik. Najbolj znan pa je četrtkov film "Yaaba" Idrisse Ouedrao-9°la (nagrada kritike v Cannesu in prva nagrada na festivalu afriškega filma
Gre za občutljiv zapis o vsakdanu afriške vasice sredi Sahela, v središču dterega stoji čustveni svet 12-letnega Bile in njegovo transgresivno prijatelj-v° s starko f'yaaba“ pomeni babica), ki živi kot izobčenka.
IZOBRAŽEVANJE ZA RAČUNALNIKE IBM, DIGITAL, DELTA
Termini tečajev za uporabo PC:
OPERACIJSKI SISTEM MS-DOS
KODA NAZIV TEČAJA
ABD01 UVOD V DELO Z OSEBNIM RAČUNALNIKOM	9.-10.4.90
23.-24. 4. 90
UPORABNIŠKE APLIKACIJE NA OSEBNIH RAČUNALNIKIH (PC)
koda naziv natečaja
AFD01 UREJEVALNIK BESEDIL VVORKSTAR
AfD04 baze podatkov s paradox afD05 PREGLEDNICE s ouattro pro fD12 PROGRAMIRANJE V DBASE IV UU PROGRAMIRANJE V PARADOX
komunikacije
j^gDA NAZIV NATEČAJA________
a!^1 OSNOVE KOMUNIKACIJ NA Pc AKD02 MREŽA NOVELL NA PC
11. -13. 4. 90 25.-27. 4. 90 11.-13. 4. 90 11. - 13. 4. 90 18. - 20. 4. 90 11. - 13. 4. 90
23.-24. 4. 90 25. - 27. 4. 90
Tečaji potekajo v slovenskem jeziku
Informacije dobite po telefonu na številki (003865) 23-812.
juiij^iggp6^0 Vam posreduiemo Program izobraževanja do konca
IZOBRAŽEVALNI CENTER DELTA, d.o.s., Kidričeva 7, Nova Gorica
Mešani občutki v pripravah na bližnje volitve v Sloveniji
Med sedanjo kampanjo za volitve v predstavniške organe na vseh ravneh, ki bodo ta mesec, prve že v nedeljo, 8. t.m., v Sloveniji, prihaja tudi do raznih dogodkov, ki jih nemara lahko strnemo v mnenje, da družba z negotovimi koraki, različnimi predsodki in v marsičem celo z zaskrbljenostjo prehaja v demokracijo in v pluralne politične odnose. Odtod tudi pojavi, ki jih v razvitih demokracijah, denimo tudi v italijanski soseščini, ne poznajo in morda ne morejo razumeti.
Povsod je očitna evforija, nekakšen zanos, ki ga v marsičem omogočajo in spodbujajo tudi programi posameznih političnih strank. Prevladuje mnenje, da bodo z volitvami rešili sedanjo družbenogospodarsko in politično krizo in da bo potem vse "laže ". Kandidat za člana Predsedstva Ciril Zlobec je nedavno v Novi Gorici opozoril, da stranke s svojimi programi in obljubami med ljudstvom razširjajo iluzije, zaradi tega pa bodo po volitvah sledila razočaranja. Slovenska in jugoslovanska družba se nahajata v globoki krizi, v kateri je celo vprašljiv sam obstoj države; v takem stanju opravljajo prav zgodovinsko vlogo tiste stranke in gibanja, ki opozarjajo, da bo po volitvah položaj morda še težji.
V Novi Gorici je realizem, ki je potreben, strnil kandidat DEMOS-a, to je Združene opozicije, za novega župana, odvetnik Tomaž Marušič z opozorilom, "da bo treba veliko delati, preden bomo ustvarili državo po meri Slovenije". Taka opozorila sicer prihajajo tudi od drugod, od drugih političnih sil in strank. Občinski komite ZKS, Stranke demokratične prenove je na zadnji seji ugotovil, da njegov politični program za volitve našteva tisto, kar je najbolj aktualno v občini. Zdaj so to grožnje za polno zaposle-
nost. V 'tovarnah je preveč delavcev, tako tudi v občinski upravi, kjer bi menda nad 90 uradnikov lahko odslovili z dosedanjih delovnih mest. Kriza v Industriji pohištva in opreme MEBLO, kjer bodo morali odpustiti okoli 500 delavcev, je povečala zaskrbljenost po vsej občini. Zdi se nenavadno, toda na nujnost in potrebo najbolj opozarjajo v tistih podjetjih, kjer najbolje poslujejo in v katerih ustvarjajo tudi največji dohodek. Gre tako za Hotele, Igralnico in Turizem, znani HIT, z veliko igralnico za tuje goste, zlasti pa za zunanjetrgovinsko podjetje PRIMEX v Rožni dolini pri Novi Gorici. V tem slednjem podjetju so lani ustvarili okoli 5 milijard lir akumulacije, plače pri njih so dobre, poslovni obeti ugodni, a glavni direktor Aleksander Lovec kljub temu ob vsaki priložnosti ugotavlja in opozarja, da je treba in mogoče še bolje in uspešneje poslovati. V zadnjih dneh je PRIMEX predstavil svoje poslovanje in usmeritve kar dvakrat tudi predsedniku slovenske vlade Dušanu Šinigoju in kandidatu ZKS, Stranke demokratične prenove in Socialistične zveze, za novega predsednika Slovenije, Milanu Kučanu. Aleksander Lovec tudi sam kandidira, in sicer na listi ZSMS, Liberalne stranke, a tudi tedaj, ko nastopi kot kandidat opozarja na nujnost boljšega dela večje akumulacije in sploh večje zavzetosti za materialni razvoj.
V Sloveniji je po začetnem zanosu morda vendarle začel prevladovati razum o dilemah in možnostih, ki bodo nastale po volitvah. Kaže, da se ljudje začenjajo zavedati vseh tveganj in nevarnosti, ki bi jih povzročila odcepitev Slovenije in Jugoslavije. Slovenija seveda ne bo soglašala z vsakršno Jugoslavijo, toda najbrž je realna
in zgodovinsko pravilna predvsem tista opcija, ki se zavzema za demokratične in druge spremembe, za konfederalni značaj države, torej za obstanek Jugoslavije, ne pa za izločitev Slovenije. Ob tem navajamo, da v Novi Gorici zagovarja odcepitev zlasti neodvisni kandidat Sergej Ferrari, ki pa ima v svojem programu tudi druge zahteve in cilje. Sicer svoj volilni program sproti dopolnjuje. Ždaj zahteva tudi pospešitev postopka za priznanje pokojnin iz Italije, "ker ljudje čakajo tudi po sedem let in prej umrejo, kot pa prično uživati italijanske pokojnine". Ferrari se tudi zavzema za svobodno odločanje o prekinitvi nosečnosti (abortusa) in nasprotuje obdavčitvam samskih državljanov.
Volilni izgledi posameznih strank na Goriškem so negotovi in zato so tudi napovedi lahko sporne. Le zaradi ilustracije vzdušja in ponazoritve posameznih mnenj, navajamo prepričanje, da bi se v ajdovski občini lahko najbolj uveljavili Kmečka zveza, Slovenski krščanski demokrati in nova politična stranka, NOVA. V Novi Gorici sta zdaj dva uradna kandidata za novega župana. DEMOS, to je združenje demokratične opozicije, je- kandidirala odvetnika Tomaža Marušiča, ki je sodeč po nedavni predvolilni javnomnenjski raziskavi v občini zelo znan. Komunistična stranka, Stranka demokratične prenove, pa je kandidirala Sergija Pelhana, znanega kulturnega delavca, ki je sedaj še na položaju predsednika Kulturne skupnosti Slovenije. Pelhan se v predvolilnem obdobju predstavlja možnim volilcem s takoimenovano Župansko poslanico.
Zaskrbljujejo primeri in pojavi re-vanšizma (maščevalnosti). Nekateri bi očitno radi pričeli pravi pogrom proti komunistom. Kaže, da so tudi v novogoriški občini najhujši protikomunisti tisti posamezniki, ki so še do nedavnega bili v Zvezi komunistov. Gre tudi za predstavnika neke opozicijske stranke, ki je domnevno bil sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov. Revanšizem ima zagotovo globoke vzroke: politične, zgodovinske, sociološke, psihološke in druge. Zato je najbrž preveč enostransko mnenje o revanšizmu, ki ga je na kulturno-poli-tičnem shodu v Novi Gorici, v petek, izrekel dr. Boštjan M. Zupančič, kandidat ZKS, Stranke demokratične prenove za člana Predsedstva Slovenije. Dejal je namreč, " da revanšizem, kateremu smo priča v tej kampaniji in ki vsebolj kaže zobe, ne izvira iz kakšne nezadovoljne potrebe po narodni spravi, marveč izvira iz maščevalnosti tistih, ki jih je komunistični in socialistični režim oviral v njihovi požrešnosti ".
Marjan Drobež
KULTURNI DOM
VOLILNA TRIBUNA
s predstavniki vseh strank z novogoriškega območja
Sodelovali bodo: Mirko Brulc (ZKS), Branko Dolenc (SZ), Aleksander Lovec (ZSMS - Liberalna stranka), Dominik Soban (neodvisen), predstavniki DEMOSA, oziroma strank in gibanj, združenih v koaliciji, Matjaž Grobler, Ivo Hvalica, Edi Stanič, Tomaž Marušič, Majda Metličar.
SREDA, 4. aprila 1990, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
Danes že prva polfinalna srečanja evropskih nogometnih pokabv
GENOVA, FIRENCE — Danes bosta Sampdoria in Fiorentina odigrali anti-cipirani polfinalni srečanji evropskih pokalov, ostale tekme pa bodo na sporedu jutri. V pokalu pokalnih prvakov se bosta v Montecarlu srečali enajsterica domačega Monaca in Boškovova Sampdoria, v Bremnu pa se bosta spoprijeli Fiorentina in odlična domača enajsterica Werderja.
Sampdoria (neposredni prenos bo po RAI2 ob 20.30) bo igrala brez diskvalificiranega Carbonija in poškodovanih Pellegrinija in Cereza, na igrišče pa bosta ponovno stopila "dvojčka" Mancini in Vialli, ki sta bila poškodovana. Boškov je bil v izjavah optimist, saj je dejal, da bo njegova ekipa letos osvojila pokal pokalnih prvakov, v prihodnji sezoni pa državni naslov. Optimizem je lepa stvar, trenutna stvarnost pa je za Boškova močna francoska ekipa, ki ima v svojem vratarju Ettoriju najmočnješega in najbolj izkušenega moža. V drugem polfinalnem srečanju tega pokala pa se bosta jutri srečala Anderlecht (Belgija) in Dinamo iz Bukarešte.
Fiorentino novega trenerja Ciccia Grazianija (Giorgija so namreč, kot znano, odstavili po uvrstitvi v ta polfinale) čaka drevi (posredno po Italial ob 20.30 -tekma se bo začela pol ure prej) težak nasprotnik: igrati v Bremnu proti Werder-ju je vedno »sitno«, posebno glede na to, da je ta zahodnonemška enajsterica trenutno v veliki formi. Ni še znano, če bo igral lahno poškodovani Baggio. V drugem polfinalu pokala UEFA se bosta juti v Turinu pomerili Juventus in Kdln.
V pokalu prvakov ni anticipiranih srečanj. Jutri bosta namreč na sporedu naslednja para: Milan - Bayern Miinchen (ZRN) in 01ympique Marseille (Fr.) -Benfica (Por.).
Argentin osvojil dirko po Flandriji
Italijanski kolesarski as Moreno Argentin je s strahovitim finišem osvojil nedeljsko kolesarsko dirko po Flandriji. Italijanski kolesar je silovito potegnil, ko je do cilja manjkalo še 33 kilometrov. Takrat se mu je pridružil Belgijec Dhae-nens, ki je kolesaril strumno z Italijanom do 200 m pred ciljem. V končnem naletu je imel Argentin več moči in zasluženo zmagal. Drugi Italijan, Maurizio Fondri-est, se je uvrstil na peto mesto z 11 sekundami zaostanka.
Na teniškem turnirju v San Antoniu
Druga turnirska zmaga Jugoslovanke Seleševe
SAN ANTONIO — Komaj teden dni po zmagi na turnirju v Kay Biscaneu je 16-letna jugoslovanska tenisačica Monika Seleš spet slavila. V finalu mednarodnega turnirja v San Antoniu (ZDA) je v dveh setih s 6:4 in 6:3 premagala Bolgarko Manuelo Maleevo. Up jugoslovanskega ženskega tenisa, ki je bila na turnirju nosilka skupine št. 2, je tako še četrtič v štirih dvobojih premagala nasprotnico, ki je bila nosilka skupine št. 3. Nagradni sklad turnirja v San Antoniu je znašal 225.000 dolarjev.
■ HOUSTON — Bolgarka Katarina Maleeva je zmagala na turnirju v tem teksaškem mestu. V finalu je odpravila Španko Sanchezovo s 6:1, 1:6, 6:4. Maleeva je v polfinalu ugnala favoritinjo Martino Navratilovo.
»Azzurri« so v četrtfinalu Davisovega pokala izgubili s 5:0
Na Dunaju popoln polom Italije proti Avstriji
DUNAJ — Italijanska teniška reprezentanca je klavrno zaključila svoje letošnje tekmovanje v Davisovem pokalu. Na Dunaju jo je v četrtfinalu Avstrija pregazila s čistim 5:0. Potem ko je bil zmagovalec že znan po prvih dveh dneh (3:0 za domačine), je v zadnjih dveh srečanjih posameznikov Avstrija osvojila še dve točki. Skoff je premagal Pistolesija s 6:4, 611, Muster pa je odpravil Nargisa s 6:3 in 6:4.
Avstrija se bo v polfinalu srečala z ZDA, ki so v Pragi premagale ČSR s 4:1. V zadnjih dveh srečanjih je Krickstein odpravil Kordo (ČSR) s 6:2, 6:3, 1:6, 6:3, Gilbert pa Novačka s 6:2, 6:1.
V drugem polfinalu se bosta spoprijeli Argentina in Avstralija. Argentinci so izločili ZRN s 3:2, z enakim rezultatom pa je Avstralija odpravila Novo Zelandijo.
Na tisoče ljudi je steklo po mestih,
Izredno lep dan je privabil v nedeljo na start tržaške 7. izvedbe mednarodnega tekmovanja Vivicitta skoro 1.000 tekmovalcev, od katerih se je polovica udeležila netekmovalnega pohoda na 4 km, medtem ko so agonisti tekmovali na 12 km dolgi razdalji, ki je, kot smo že omenili, imela svoj start pred Domom pristaniških delavcev, svoj cilj pa na Trgu Unita.
Poleg vse deželne smetane dolgoprogašev (razen reprezentantke Tauce-rijeve, ki zaradi lažje poškodbe ni startala), se je tekme udeležila tudi večja skupina atletov iz bližnje Koroške, Madžarske ter seveda Jugoslavije.
Tekmovanje je bilo tehnično tudi letos na visoki ravni, čeprav zmagovalec na končni mednarodni lestvici ni uvrščen med prvo dvanajsterico, to pa predvsem zaradi višjega tehničnega nivoja v drugih mestih, kjer se je istočasno odvijalo podobno tekmovanje. V Trstu sta bila zmagovalca v moški in ženski kategoriji ista kot pred letom dni in sicer Salvatore Candela iz Palerma ter Tržačanka Silvana Trampuž.
Prvi je na cilju prehitel Avstrijca Johana Šoštariča ter Videmčana Carla Spinellija, medtem ko je med ženskami Trampuževa na cilju le za 16" premagala Madžarko Farkos ter Tržačanko Romano. V tej konkurenci moramo omeniti odlično 5. mesto slovenske atletinje Nadje Milano, ki kljub zrelim le-
tom še vedno pušča za sabo marsikatero atletinjo, ki bi ji lahko bila za hčer.
V moški konkurenci pa naj omenimo še boljše uvrstitve Jugoslovanov Damira Černiča ter Martina Zuletiča, ki sta zasedla 16. oziroma 19. mesto, medtem ko se je naš Ruzzier v hoji letos izboljšal za več kot minuto, kar daje dobro upati za prihodnji nastop v Parizu, kjer bo to nedeljo nastopil na
24 km dolgi progi veljavni za trofejo Challenge Facoetti.
Kar se pa tiče tekmovanja Vivicitta, naj še omenimo, da je na končni mednarodni lestvici med moškimi zmagal atlet iz Ruande Ntavvalikura, ki je tekmoval v Sieni, med ženskami pa Vzhodna Nemka Pipping, ki je tekmovala (glej naključje) v Zahodnem Berlinu. (R. F.)
Začetek italijanskega državnega moticiklističnega DP
Jasna Parovelova tretja na prvi tekmi Ladies Cup
V nedeljo je bila v Maggioneju prva preizkušnja tekmovanja Ladies Cup, ki velja za absolutno italijansko državno žensko motociklistično prvenstvo. Tekme se je udeležila tudi tekmovalka Primotor Kluba Jasna Parovel, ki je zasedla odlično tretje mesto. Prvo mesto je zasedla Susanna Chiatti iz Rima, ki pa je tekmovala na dirkališču, na katerem tudi redno trenira; druga je bila odlična Letizia Bagolini iz Turina, ki je lani delila absolutno drugo mesto na končni državni razvrstitvi prav skupno z Jasno in takoj za Auroro Šensi (Rim), ki pa se včeraj ni izkazala, saj je zasedla mesto nekje na sredini lestvice.
Skupno je tekmovalo 17 deklet, ki bodo vztrajale do zadnje prezkušnje, Jasna pa vsekakor računa na končno uvrstitev prav na vrhu, saj ne smemo pozabiti, da Chiattijeva po vsej verjetnosti nedeljskega uspeha ne bo več ponovila.
Jasna Parovel tekmuje za Team Romanelli iz Orteja pri Rimu, ki ji sicer pripravlja motor honda 125 NSR le za tekmovanja, sicer pa Jasna redno trenira na Grobniku s svojo aprilio. Za to DP bo skupno na sporedu sedem tekem. Naslednja bo v Bariju 27. maja, zadnja pa bo v Misanu 30. septembra.
Italijanska A liga
LESTVICA
Milan 44 točk, Napoli 43, Inter 40, Sampdoria in Juventus 38, Roma 36, Atalanta in Bologna 32, Bari 28, Lazio 27, Genoa 25, Lecce 24, Fiorentina, Cremonese, Cesena in Udinese 23, Verona 22, Ascoli 19.
PRIHODNJE KOLO
Inter - Cesena - Juventus - Cremonese, Roma Fiorentina, Verona - Genoa, Bari - Lazio, Sampdoria - Lecce, Bologna - Milan, Atalanta - Napoli, Ascoli - Udinese.
Italijanska B liga
IZIDI 30. KOLA
Piša - Ancona 1:0, Como Barletta 2:0, Foggia - Brescia 3:1, Regina - Cosenza 0:0, Licata - Messina 1:1, Catanzaro -Monza 1:1, Reggiana - Padova 4:0, Avellino - Parma 0:1, Triestina - Pescara 2:1, Cagliari - Torino 0:0.
LESTVICA
Piša 43 točk', Torino 41, Cagliari 37, Parma in Pescara 35, Ancona in Reggiana 32, Foggia, Reggina in Triestina 31, Messina in Padova 28, Avellino in Monza 27, Cosenza 26, Brescia, Licata in Barletta 25, Como 21, Catanzaro 20.
PRIHODNJE KOLO
Padova - Avellino, Parma - Cagliari, Como - Catanzaro, Messina - Foggia, Barletta - Licata, Cosenza - Monza, Torino - Piša, Ancona - Reggiana, Pescara - Reggina, Brescia - Triestina.
Meddeželna liga
IZIDI 29. KOLA
Pievigina - Caerano 1:1, Giorgione -Centro Mobile 0:1, Fontanafredda -Conegliano 0:0, Sedico - Mira 1:1, Montebelluna - Opitergina 0:0, Mon-falcone - Pordenone 0:0, Salzano - Pro Gorlzia 1:1, Ponte Piave - Sacilese 0:0, Venice - San Dona 2:0.
LESTVICA
Pievigina 41 točk, San Dona 36, Pro Gorizia 35, Caerano 34, Venice 33, Centro Mobile, Giorgione in Montebelluna 32, Ponte Piave 29, Salzano 27, Sacilese in Monfalcoine 26, Mira in Sedico 24, Opitergina, Conegliano in Fontanafreddo 23, Pordenone 20.
PRIHODNJE KOLO
San Dona - Fontanafredda, Sacilese
-	Giorgione, Conegliano - Monfalcone, Sedico - Montebelluna, Centro Mobile
-	Opitergina, Pordenone - Ponte Piave, Caerano - Pro Gorizia, Mira - Salzano, Pievigina - Venice.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 28. KOLA
Knorr - Enimont 93:61, Philips - Sca-volini 119:96, Ranger - Phonola 88:80,
Neutroroberts - Arimo 78:79, Cantine Riunite - Vismara 93:83, Viola - Irge 102:79, Benetton - Mesaggero 80:94, Paini - Panapesca 74:80.
LESTVICA
Scavolini 42 točk, Ranger in Knorr 38, Phonola 36, Enimont in Vismara 34, Viola 32, Messaggero 30, Philips, Benetton in Cantine Riunite 28, Arimo in Paini 24, Neutroroberts in Panapesca 16, Irge 0.
PRIHODNJE KOLO
Benetton - Philips, Vismara - Scavolini, Knorr - Arimo, Irge - Paini, Ranger - Viola, Panapesca - Cantine Riunite, Enimont - Neutroroberts, Phonola - Messaggero.
Italijanska B liga
IPIFIM - STEFANEL	88:82
(46:49)
IPIFIM: Vidili 9, Della Valle 20, Pel-lacani 8, Dawkins 22, Kopicki 18, Mo-randotti 11, Milani.
STEFANEL: Middleton 14, Pilutti 12, Bianchi 6, Tyler 16, Cantarello 18, Zarotti, Maguolo 14, Sartori 2.
SODNIKA: Pallonetto in Giordano iz Neaplja. PM: Ipifim 26:34, Stefanel 10:21. PON: Pellacani. TRI TOČKE: Ipifim 0:6, Stefanel 6:11. GLEDALCEV 6.0Q9.
KLEENEK - SAN BENEDETTO 80:77
(45:36)
KLEENEX: Crippa 13, Mazzoni 3, Greco 8, Silvestrin 8, Rowan 26, Douglas 18, Capone 4.
SAN BENEDETTO: Gnecchi 2, Pa-ravella 2, Biaggi 3, Ponzoni 18, Ardessi 7, Vargas 17, Vitez 4, Esposito 6, Pogu-ette 18.
SODNIKA: Fiorito in Grossi iz Rima. PM: Kleenex 5:8, San Benedetto 8:9. TRI TOČKE: Kleenex 5:8, San Benedetto 5:23. GLEDALCEV 3.600.
OSTALI IZIDI
Jollycolombani - Glaxo 92:101, Filo-doro - Marr 72:95, Hitachi - Annabella 94:82, Garessio 2000 - Braga 78:85, Fan-toni - Alno 91:80, Teorema - Banca Po-polare 75:61.
LESTVICA
Ipifim 42 točk, Stefanel 40, Glaxq 38, Garessio 2000 34, Hitachi 30, Alno, Teorema, Jollycolombani in Kleenex 28, Annabella, Banca Popolare in Filodoro 24, Braga in Fantoni 22, Marr 20, San Benedetto 16.
PRIHODNJE KOLO
Glaxo - Ipifim, Marr - Garessio 2000, Hitachi - Alno, Fantoni - Kleenex, Annabella - Filodoro, Banca Popolare -Jollycolombani, Stefanel - San Benedetto, Braga - Teorema.
totocalcio
1.	—	1.	Palmezzano	2
2.	Triglinski	X
2.	—	1.	Bogomiro	X
2. Nervi	^ 2
3.	— 1. Inasol	2
2. Garmish Caf
4.	—	1.	Falasia	2
2.	Gran Volo	2
5.	—	1.	Ettore Mas	2
2.	Eurimaco Prad	X
6.	—	1.	Fridol	X
2.	Gitano Cb	2
KVOTE
12 (203 dobitnikov)	3.650.000	lir
11 (3.985 dobitnikov)	189.000	lir
10 (28.641 dobitnikov)	25.500	lir
Avellino - Parma Cagliari - Torino Catanzaro - Monza Como - Barletta Foggia - Brescia Licata - Messina Piša - Ancona Reggiana - Padova Reggina - Cosenza Triestina - Pescara Lucchese - Modena Ternana - Perugia Legnano - Centese
KVOTE
13 (723 dobitnikov)
12 (19.159 dobitnikov)
2
X
X
1
1
X
1
1
X
1
1
1
14.966.000 lir 563.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (8. 4.): Ascoli - Udinese, Atalanta -Napoli, Bari - Lazio, Bologna - Milan, H. Verona - Genoa, Inter - Cesena, Juventus - Cremonese, Roma - Fiorentina, Sampdoria - Lecce, Montevarchi -Lucchese, Ischia - Palermo, Forli - Rimini, Riccione - Vis Pesaro.
Po tekmah 26. kola 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige
Nadaljuje
Mrtvi tek Dinama in Crvene zvezde za naslov državnega prvaka se nadaljuje. Zagrebčani imajo točko prednosti, ki pa ne šteje veliko, saj se lahko že v eni tekmi vse obrne. Dinamo je tokrat po enajstmetrovkah osvojil točko v Nišu, C. zvezda pa prav tako v Banja Luki.
C. zvezda je bila na pragu druge točke in izenačenja z Dinamom, kajti minuto pred koncem rednega dela je Stojkovič streljal enajstmetrovko. Prekršek je bil zelo sporen, povrhu pa je bil Stojkovič ob njem še v ofsajdu. Ba-njaluški vratar je enajstmetrovko ubranil, toda pozneje je bil pri enajstmetrovkah uspešnejši Zvezdin vratar Stojanovič. Radnički je z Dinamom vodil vse do 78. minute, ko je Besek izenačil, pri enajstmetrovkah pa je spet zablestel zagrebški vratar Ladič. Dinamo je nastopil vidno oslabljen, zato je točka v Nišu toliko več vredna. Nasploh pa sta bili obe najpomembnejši tekmi kola na skromni kakovostni ravni. Nič boljši ni bil Hajduk, ki je Slobodo premagal z goloma Bokšiča in Jeličiča, prikazal pa zelo slabo igro. In podobno velja tudi za
se mrtvi tek Dinama in Crvene zvezde
Stojkovič - zgrešil 11-m
Partizana, ki je s Spartakom prekinil niz šestih porazov, pri čemer je bil med tednom na dnevnem redu odstop trenerja Golca. Ta je le ostal na krmilu, s Spartakom pa je rešilni točki za-
gotovil branilec Petrič z lepim golom z glavo.
Za Olimpijo se je ponovila stara zgodba z mnogih gostovanj. Ljubljančani so bili na Reki boljši, premoči pa niso znali izkoristiti. V regularnem času je bilo 0:0, igra bolj skromna, Olimpija je onemogočila Rečane v napadu ter imela več priložnosti. Pri enajstmetrovkah Ljubljančani niso imeli možnosti, saj je reški vratar Tonči Gabrič eden največjih specialistov za strele z bele točke. Prvi je pri Olimpiji zastreljal enajstmetrovko Pate, za njim pa še Podgajski in Ameršek, zadela pa sta le D. Vrabac in Zečevi Č.
Največjo senzacijo kola pa je pripravil zadnjeuvrščeni Vardar, ki nima več upanja na obstanek, a je tokrat kot gost premagal Željezničarja. Mnogi so sumili Skopjance, da prodajajo točke, toda po drugi zaporedni zmagi je jasno, da bi Vardar utegnil igrati zelo vidno vlogo za obstanek v ligi.
Na lestvici strelcev vodi Pančev z 21 goli, pred Kodrom 14 in Višnjičem 11, najboljša Olimpijina strelca pa st Di. Vrabac in Djukič z 8 goli.
Rezultati 26. kola I. ZNL: Osijek -Vojvodina 2:1 (0:0), Radnički - Dinamo 7:7 (1:1, 1:0) - 11-m, Hajduk - Sloboda 2:0 (1:0), Rijeka - Olimpija 3:2 (0:0) - po 11-m, Velež - Sarajevo 3:1 (2:0), Borac -C. zvezda 4:5 (0:0) - po 11-m, Partizan -Spartak 1:0 (1:0), Željezničar - Vardar 0:1 (0:0), Budučnost - Rad 0:1 (0:1).
Vrstni red: Dinamo 37, C. zvezda 36, Hajduk, Rad in Partizan 26, Budučnost 25, Sloboda, Spartak, Rijeka 24, Željezničar 23, Olimpija, Vojvodina, Osijek 22, Radnički 20, Sarajevo, Velež, Borac 19, Vardar 13.
Pari prihodnjega kola: (8. t. m.): Željezničar - Velež, Vardar - Osijek, Vojvodina - Hajduk, Sloboda - Partizan, Spartak - Radnički, Dinamo - Borac, C. zvezda - Vardar, Olimpija - Budučnost, Rad - Sarajevo.
Rezultati 26. kola II. ZNL: Liria -Beograd 2:0,(1:0), Proleter - GOŠK Jug 2:1 (1:0), Sutjeska - Priština l:0 ('ji0)' Borac - Iskra 2:0 (0:0), Mladost - Zemun 0:2 (0:2), Čelik - Sloboda 2:4 (0:0) -po 11-m, Rudar - Napredak 4:0 (1:0), Šibenik - Dinamo 2:1 (1:0), Leotar - Pe-lister 3:0 (0:0), Mačva - Kikinda 1:0 (1:0).
Vrstni red: Sutjeska 35, Zemun in Proleter 33, Priština 30, Sloboda 29, Dinamo in Šibenik 28, Pelister 25, Iskra in Borac 24,, Beograd in Kikinda 23, Mačva, GOŠK Jug in Napredak 22, Rudar in Leotar 20, Liria 19, Čelik 12, Mladost 1.	FRANCI BOŽIČ
Koper izgubil v Mariboru
MARIBOR BRANIK - KO''118	1:0
V	prvenstveni tek"11 kola tretje
jugoslovanske	lige je Ko-
per v sloveDt’xem Erbiju nesrečno iz-gubil v Mariboru z 0:1, po dvomljivo dosoje«11 enajstmetrovki, medtem ko je za nujši prekršek v kazenskem prostoru gostiteljev sodnikova piščalka ostala nema. Pa tudi sicer so imeli rume-no-modri več od igre in predvsem Be-nedejšiš ter Voljč sta zapravila stoodstotne priložnosti. Koper ima Še naprej le 14 točk in je na 16. mestu, ki ne zagotavlja obstanka.
V	republiški ligi je Izola doma premagala Pohorje z 2:0 in obdržala vodstvo na lestvici z dvema točkama prednosti pred Teol Slovanom (Kreft).
Po gladkem porazu v nedeljskem 27. koki na gostovanju v Imoli
Jadran TKB matematično izpadel iz 6-2 lige
HAMBI IMOLA - JADRAN TKB 99:74	(48:38)
HAMBl IMOLA: Hegazzi 16 (5:5), Zarili 2 (2:2), Brighl 22 (2:6), Pasotti 7 (5:6), Rosilo 4, Guicciardi, Cappelletti, Pizzetti 43 (2:5), Pastorelli 5 (1:2), Spaggiari.
JADRAN TKB: Crisma 6 (0:3), Oberdan, Čuk 24 (2:2), M. Sosič, Stanissa 3, W. Sosič 10 (2:7), Pertot, Battini 14 (2:3), Rauber 17 (4:7), Lesizza.
SODNIKA: Vaccarini (Genova) in Malavolta (La Spazia). PM: Imola 17:26, Jadran TKB 10:22. PON: Brighi (40), Zarili (40), Pasotti (40). ON: Imola: 23, Jadran TKB 22. 3 TOČKE: Pizzetti 6, Regazzi 1, Stanissa 1, Rauber 1. DELNI IZIDI: v 5’ 13:7 za Jadran, v 10’ 19:17, v 15’ 26:29, v 20’ 38:48, v 25’ 48:54, v 30' 54:62, v 35’ 63:76.
GLEDALCEV: približno 600.
IMOLA — Kako živ je še spomin na ttsto proseško noč izpred petih let, ko smo vsi razigrano in sproščeno proslavljali napredovanje združene ekipe Jadran v B ligo! Glasno smo se veselili in prepevali ob važnem športnem dogodku, ki je zadobil še širše razsežnosti, od političnih do narodnostnih. To je bila "majhna" zamejska ekipa v družbi "milijardnih" peterk, saj ne smemo pozabiti, da je bil takrat npr. Stefanel le ligo višje od »plavih« in se je celo porajala možnost neverjetnega mestnega derbija! Vse to je sedaj mimo, in treba si bo spet zavihati rokave in začeti vse znova po sicer letos že nakazani poti.
Kakor je bilo takrat veselje glasno, tako je odhod iz lige prešel dokaj neopazno, čisto nevidno in neslišno. Z včerajšnjim porazom v Imoli je namreč Jadran TKB po petih v glavnem uspešnih sezonah matematično izpadel iz drugoli-jjaške konkurence in bo v sezoni 1990/91
^JADRAN TKB V ŠTEVILKAH
METI - ZA 2 TOČKI: Crisma 3:6, Čuk U:«, W. Sosič 4:7, Battini 6:9, Rauber s:17. 3 TOČKE: Crisma 0:2, Čuk 0:1, Stanissa 1:1, W. Sosič 0:1, Rauber 1:4. SKOKI: Crisma 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 4, 3; W. Sosič 5, 0; Pertot 2, 1; Battini 3, 1; Rauber 6, 6. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 3, 4; Čuk 4. 1; Stanissa 1, 0; W. Sosič 2, 2; Pertot
0,	1; Battini 2, 1; Rauber 4, 4. BLOKADE: W. Sosič 1, Battini 1, Rauber 1. ASISTENCE: Crisma 2, Čuk 1, Stanissa
1,	W. Sosič 2, Rauber 1.
igral v C-l ligi. Jasno je, da je bil Jadran TKB dejansko ob-sojen že pred kakim tednom, vendar pa smo vsi na tihem verovali v čudež, ki pa se seveda ni zgodil.
Čeprav so »plavi« igrali brez poškodovanih Daneua in Oberdana (ki je sicer sedel na klopi) in Pregarca, ki ga je društvo suspendiralo za dve koli iz disciplinskih razlogov, so »plavi« tekmo proti Imoli začeli dokaj sproščeno in razbremenjeno ter z razigranima Čukom in Crismo presenetlijvo povedli. Obramba mož-moža se je obnesla, začetna postava Crisma, Čuk, Rauber, Pertot in W. Sosič pa se je dokaj suvereno borila z nasprot-
Marco Crisma se je izkazal
nikom. Slednji je na začetku sicer igral še precejpovršno in podcenjujoče, kar se je v delnih izidih tudi poznalo. Prvi "bre-ak" so nasprotniki storili med 17. in 18. minuto, ko so povedli za devet točk ter nato zaključili polčas z največjim vodstvom do tedaj.
Tudi drugi polčas se je za Jadran TKB začek dokaj obetavno, saj je bil Imoli stalno za petami, vendar pa so tri zaporedne trojke v eni sami minuti igre su-
Rudi Stanissa je zadel trojko
per Pizzettija, ki je igral eno od svojih življenjskih tekem pokopalevse upe »plavih«, ki so se nato srčno borili do konca (med drugim so morali popraviti slab vtis z zadnje domače tekme s Pet-rarco iz Padove), vendar pa je koncentracija že popustila, pa tudi met in skok sta se vidno poslabšala, tako da je bil visok (čeprav po našem mnenju številčno previsok) poraz neizbežen. Sedaj pa je treba misliti na bodočnost...
DUŠAN JELINČIČ
Dinallo: Jadrana smo se resnično bali!
Po koncu tekme je bilo vzdušje v lepi, praktični in sončni telovadnici v neposredni bližini dirkališča v Imoli, kjer se bodo še ta teden merili avtomobilski kolosi, dokaj umirjeno in vsakdanje. Najprej smo poiskali mladega trenerja Hambija iz Imole UGA DINALLA, ki je čisto neformalno začel pogovor: »Verjemi mi: tega Jadrana smo se bali, saj ime je vendarle ime, čeprav ste na zadnjem mestu lestvice. Po drugi strani pa so iadranovci izgubili kakih deset tekem za eno ali dve točki, tako da sem bil pred tekmo resno zaskrbljen in sem pripravil srečanje do zadnje potankosti. Poleg tega se lahko s to zmago še vedno borimo za uvrstitev v končnico prvenstva, čeprav vem, da nam ne bo lahko in nimamo prav dosti možnosti.«
Na vprašanje, kaj je odločilo tekmo, je Dinallo odgovoril takoj »Menim, da je bila odločilna poteza obramba Rosita na Čuku. Vsi smo vedeli, da je ta igralec košarkar višjega ranga, zato smo se osredotočili predvsem nanj. In prav Čuk je na začetku vedril in oblačil, nato pa smo ga nenako omejili. Na zečetku pa, ko je Jadran stalno vodil, sem se prav razjezil na svoje igralce, saj so podcenjevali nasprotnike, zato sem nekatere standardne igralce zamenjal z re-
zervnimi, ki so se izkazali. Menim pa, da je bila ta zmaga težka, a vsekakor zaslužena.«
O Jadranu pa je Dinallo povedal sledeče: »Če izgubiš Bana in Starca, se lahko v naši ligi boriš'le še za obstanek. Vsekakor pa odobravam izbiro Jadranovega vodstva, ki se je posvetilo predvsem mladim^ ki bodo tvorili ogrodje društva v naslednjih sezonah. Če Jadran dosledno nadaljuje po tej poti, rezultati ne bodo izostali, saj bo prej ali slej spet prišla "zmagovita generacija", ki bo dala vašim navijačem še dosti zadoščenj.«
V avtobusu pa nam je daj Jadranov trener VALTER VATOVEC sledečo izjavo: »Tekmo smo izgubili predvsem v napadu, saj prevečkrat pozabljamo, da se košarka igra v petih in da mora .vsak od tistih, ki stopijo na igrišče, dati svoj doprinos dvajsetih odstotkov v vsaki akciji. Poleg tega smo bili zelo slabi v metu in pri izbiri meta; nekatere akcije smo izvedli res dobro, vendar pa smo nasprotnikom prepustili preveč skokov. Nam očitno manjka taktična zrelost. Dokler je ne bomo imeli, pač ne bomo mogli zmagati...« (dj)
Kontovelovim košarkarjem ni uspel podvig v derbiju promocijske lige na Tržaškem
Velika predstava in edinstveno vzdušje v Repnu
Takega vzdušja, kot je bilo v soboto v rePenski telovadnici, gotovo ne pomni-na tekmah košarkarskega promocij-?kega prvenstva. Repenska telovadnica Je bila pretesna za tako množico ljudi, ki J® gotovo uživala ob veliki predstavi oveh enakovrednih ekip, ki sta tudi dokazali, da sta najmočnejši v ligi.
Bil je to boj za vsako žogo dveh enakovrednih moštev, ki sta zares dali vse ocl sebe. Kontovelova velika želja po zmagi, izredna borbenost in požrtvovalnost ter odlična igra Štefana Guliča in Gorrada Čuka niso zadostovali proti zelo izkušeni in homogeni miljski ekipi CGI. Miljčani so tudi v soboto dokazali, da niso naključno prvi na lestvici. Trener Grisoni lahko računa na izredno homo-9eno moštvo, v katerem je sicer izkušeni (/von glavna osebnost, toda tudi ostali Povsem obvladajo tehnično in taktične košarkarske osnove. Tu je predvsem od-- ni play-maker Catalanotti, ki je zelo igro svojih, in je obenem
fobro vodil
j m zadel kai siui uojice. i u so se sirene Gregori, ki je proti Kontovelcem dosegel 21 točk, centra Racman in Bertoli. kratka, CGI je zelo solidno in izkušeno moštvo, ki igra »dolge napade« in je tudi obrambi precej zanesljivo. Trener Gri-oni je p0 prvem polčasu uvidel, da bo Jegovemu moštvu trda predla, če ne bo austavilo Štefana Guliča. Kar več igral-®v se je tako izmenjalo v obrambi na jkliču, ki je v prvem polčasu dal kar 47 točk, v drugem pa le pet.
Veliki derbi tega prvenstva pa sta, žal, skazila sodnika v zadnjih dveh minutah z nekaj čudnimi odločitvami, ki so precej razburile domače navijače in le prisebnost Kontovelovih odbornikov je preprečilo, da bi se nekateri prenapeteži ne znesli na sodnika. Sicer pa tudi ta dogo-
dek gotovo ni mogel pokvariti velike sobotne predstave in predvsem edinstvenega vzdušja v repenski telovadnici.
Drugi naš predstavnik v tej ligi, Cici-bona, pa je brez težav odpravil moštvo Lavoratori del Porto. Glavni junak tekme jd bil predvsem Robi Smotlak, ki je
odlično vodil igro svojih in obenem dal kar 45 točk.
Do konca promocijskega prvenstva na Tržaškem manjkalo še tri kola. Miljski CGI ima po sobotni zmagi v Repnu kar šest točk več od drugouvrščenega Kon-tovela Electronic Shop, ki pa ima tekmo manj. Razen velikih presenečenj je zato miljska ekipa že zanesljivo četrtoligaš.
Na Goriškem je IGC že napredoval v D ligo
Ekipa Igc Staranzano je kolo pred zaključkom letošnjega promocijskega prvenstva zasluženo osvojila prvo mesto in bo na ta način v prihodnji sezoni nastopila v D ligi. Igralci iz Starancana so v tem kolu na domačih tleh tesno premagali solidno ekipo Zeus Senators. Igc je vodil od vsega začetka, saj je v 17 srečanjih doživel le dva poraza (enega proti domovcem in drugega proti Zeusu).
Brumnovi varovanci so v tem kolu prisiljeno počivali zaradi pomanjkanje sodnikov. Naši fantje morajo na ta način kolo pred zaključkom prvenstva nadoknaditi dve srečanji, in sicer doma proti Petroliferi ter na tujem proti Asguiniju v Pierisu. V ostalih srečanjih tega kola ni prišlo do kakih presenečenj, saj je Alba na domačih tleh odpravila II Lume, UGG je v mestnem derbiju premagal Primis, Gradež pa je dosegel novi dve točki v srečanju proti zadnjemu na lestvici Asguiniju. (af)
Na sliki (foto Križmančič) trenutek s sobotne tekme Kontovel Electronic Shop - CGI Milje.
Na dvodnevnem deželnem namiznoteniškem prvenstvu v organizaciji ŠK Kras
Kr asovo društvo zanesljivo najboljše v deželi
. V okviru manifestacij, ki jih organi-jC-5 Kras ob proslavi 20-letnice usta-ovitv® namiznoteniškega odseka, je ^yonišk° društvo prevzelo tudi orga-kavi^0 deželnega prvenstva. Ni se iz-nai10 le z brezhibno organizacijo te tenuP^embnejše športne prireditve, več je tudi ponovno osvoiiln na-
Slo.7§č je tudi ponovno osvojilo v Hpi/F?nTd Pnx kot najboljše društvo je bil rv,- a?s zbral 243 točk, drugi eri z ino1?^0 z-2:l2 in tretji Fincanti-
Sas ‘1»? “»ir fm
®teoluC1ka:tretiekategOrnlk0V ln v vsph tJri! kategoriji posamezno m v sen treh inačicah tekmovanja dvojic. as J® f.svpjil sedem prvih mest,
^večjoUthro\ofa^ffeIS,Ti‘:
^ttifem^ir?
in Slntnf Wlen v.m°ških dvojicah do četrto kategorgi, nadalje tretje absolutni z Biserko Simoneta v kategoriji111 Z I^onlko Radovič v tretji
Dobro so se odrezale tudi igralke Bora Farco z zlatom pri mlajših pionirkah s tremi drugimi mesti in petimi tretjimi mesti.
UVRSTITVE IN REZULTATI MLADINSKIH KATEGORIJ Mlajši pionirji: 1. Prosperi (Sakura), 2. Pelicetti (Fincantieri), 3.-4. De Vito (San Marco), 3.-4. Gelghin (Latisana), 5.-8. Šuligoj (Kras).
adino),
Chiusi
2. Baricevich (Chiadino), 3. (Ping Pong Club), 3. Armani (CMM), 7. Hrovatin (Kras).
Starejše pionirke: 1. Pann (C '	™	~	' " ‘ Ra
Pann {Chiadino), 2. Bersan (Bor Farco), 3.-4. Radovič (Kras), 3.-4. Possega (Bor Farco), 6. J.
Simoneta (Kras).
Dvojice pionirji: 1. Baricevich -Della Mea (Chiadino), 2. Armani - Ser-li (CMM), 3. Šuligoj - Hrovatin (Kras).
Dvojice pionirke: 1. pann (Chiadino) in Radovič (Kras), 2. Possega - Bersan (Bor Farco), 3. K. Milič - J. Simoneta (Kras).
Mešane dvojice pionirji: 1. Della Mea - Pann (Chiadino), 2. Baricevich
(Chiadino) - Radovič (Kras), 3. K. Milič
Hrovatin (Kras). Mladinci: 1. Flego
(Chiadino), 2. 3.-4. M. Milič
Cocco (Lega Nazionale)
(Kras), 3.-4. Palin (Chiadino).
Mladinke: 1. Paganelli (Azzurra), 2. Piani (Fincantieri), 3.-4. B. Simoneta (Kras), 3.-4. Buttelli (Fincantieri).
Dvojice mladinci: 1. Flego - Palin (Chiadino), 2. M. Milič (Kras) - Mar-chesani (Sakura).
Mešane dvojice mladinci: 1. M. Milič - B. Simoneta (Kras), 2. Flego (Chiadino) - Buttelli (Fincantieri).
3. kategorija moški: 1. Mersi (Kras), Bertolotti (Fincantieri), 3. Vecchiato (Azzurra), 4. Rediani (Fincantieri).
3. kategorija ženske: 1. Pann (Chia-
dino), 2. Peresson (CMM), 3.-4. Doljak , 3.-4. Paganelli (Azzurra), 5.-8. Radovič, B. Simoneta (Kras).
Dvojice: 1. Mersi (Kras) - Bertolotti (Fincantieri), 2. Frediani - Bianchi (Fincantieri), 3.-4. Vecchiato - Petronio Azzurra), 8.-16. L Milič - M. Milič (Kras).
Dvojice ženske: 1. Pann (Chiadino) - Buttelli (Fincantieri), 2. Obad - M.
Ravbar (Kras), 3.-4. Possega - Bersan (Bor Farco).
Mešane dvojice: 1. Vecchiato - Paganelli (Azzurra), 2. Bertolotti (Fincan-fieri) - Pann (Chiadino), 3.-4. Mersi -Radovič (Krasi, 3.-4. Bianchi (Fincantieri) - Obad (Kras),. 5.-8. I. Milič - B. Simoneta (Kras), 5.-8. M. Milič - Ravbar (Kras), 5.-8. Borme (Fincantieri) -Bersan (Bor Farco).
Absolutna kategorija moški: 1. Mersi (Kras), 2. Bertolotti (Fincantieri), 3. Frediani (Fincantieri), 4. Pacillo (CMM), 9.-16.1. Milič (Kras).
Ženske: 1. Pann (Chiadino), 2. Obad (Kras), 3. B. Simoneta (Kras), 4. Doljak (Kras), 8. Ravbar (Kras), 9.-16. Possega, Bersan (Bor Farco) in Radovič (Kras).
Moške dvojice: 1. Bertolotti (Fincantieri) - Mersi (Kras).
Ženske dvojice: 1. Pann (Chiadino) - Buttelli (Fincantieri), 2. Obad - Ravbar (Kras), 3.-4. Possega - Bersan (Bor Farco), 3.-4. Simoneta - Radovič (Kras).
IM),
Bianchi (Rincantieri) Mersi (Kras). (J. J.)
(Kras) 3.-4. Simoneta -
košarkarska prvenstva
MOŠKA B-2 UGA
IZIDi 27. KOLA
Imola - JADRAN TKB		99:74
San Dona - Montichiari		68:80
Faenza - Oderzo		77:82
Petrarca PD - i	Ozzano	91:89
Castel SP - Malaguti		84:79
Pierobon PD -	Vicenzal	76:78
Electrolux PN	- Virtus PD	101:94
Montebelluna	- Cesena	105:87
	LESTVICA	
Virtus PD	27 20 24	05:2258 40
Montichiari	27 18 9	2385:2246 36
Vicenza	27 17 10	2434:2273 34
Petrarca PD	27 17 10	2646:2491 34
Ozzano	27 16 11	2230:2198 32
Imola	27 16 11	2346:2353 32
Electrolux PN	27 15 12	2336:2339 30
Montebelluna	27 14 13	2522:2425 28
Malaguti	27 14 13	2427:2456 28
Faenza	27 13 14	2170:2204 26
Oderzo	27 12 15	2172:2166 24
Castel SP	27 11 16	2160:2212 22
San Dona	27 9 18	2266:2358 18
Cesena	27 9 18	2347:2481 18
Pierobon PD	27 8 19	2207:2373 16
JADRAN TKB	27 7 12	2193:2356 14
PRIHODNJE KOLO (7. IN 8. 4.) JADRAN TKB - Faenza; Cesena - Cas-tel San Pietro; Montichiari - Imola; Malaguti - Montebelluna; Ozzano - Pi-erobon PD; Vicenza - Electroluv PN; Petrarca PD - San Dona; Oderzo - Vir-tus PD.
JADRANOVI STRELCI Čuk 612; Rauber 437; Daneu 310; Pregare 264; Battini 194; V. Sosič 193; Oberdan 75; Crisma 60; Pertot 26; Corsi in Stanisa 5.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 26. KOLA
BOR RADENSKA - Nervesa	76:98		
San Daniele	- Ponte Piave	112:92
Ardita GO -	Roncade	77:73
Latisana - POM Tržič		100:77
Sacile - Virtus UD		67:71
Mogliano - Tecnoluce		75:71
Intermuggia	- Arte GO	94:95
Inter 1904 - Autosandra		93:87
	LESTVICA	
Virtus UD	26 20 6	2107:1865 40
Roncade	26 20 6	2196:2067 40
San Daniele	26 19 7	2329:2132 38
Mogliano	26 17 9	2248:2143 34
Tecnoluce	26 15 11	2200:2049 30
Inter 1904	26 15 11	2202:2135 30
Sacile	26 14 12	2118:2030 28
Intermuggia	26 12 14	2222:2242 24
Ponte Piave	26 12 14	2182:2231 24
Nervesa	26 11 15	2046:2070 22
Ardita GO	26 11 15	2120:2195 22
POM Tržič	26 11 15	2118:2248 22
Latisana	26 9 17	1958:2069 18
Arte GO	26 9 17	2008:2227 18
BOR RADENSKA 26 8 18		2149:2301 16
Autosandra	26 6 20	2013:2202 12
PRIHODNJE KOLO (7. IN 8. 4.)
Arte Gorica - BOR RADENSKA; Auto-sandra - Intermuggia; Virtus UD - Pon-te di Piave; Roncade - Latisana; Mogli-ano - Ardita GO; Sacile - POM Tržič; San Daniele - Nervesa; Tecnoluce - In-ter 1904.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Na Goriškem IZIDI 17. KOLA
Asguini - Grado	74:87
Staranzano - Senators	81:79
Dom Gometal - Petrolifera	n.o.
PoLS.Marco - II Lume	66:51
UGG - Primis	96:80
ZAOSTALO SREČANJE Grado - PoLS.Marco	63:67
Igc
PoLS.Marco II Lume Grado Zeus
Petrolifera
DOM GOMETAL
UGG
Primis
Asguini
LESTVICA 17 15 2
1577:1325
1288:1180
1048:984
1376:1311
1209:1244
1313:1323
1064:1124
1140:1203
1258:1370
1052:1285
30
22
20
20
18
14
10
10
10
6
ZADNJE KOLO (7. IN 8. 4.)
Grado - Dom Gometal (v soboto 7. 4. ob 17.30 v športni palači v Gradežu), Zeus - UGG, H Lume - Igc Staranzano, Primis - PoLS.Marco, Petrolifera - As-
guini.	
Na Tržaškem	
IZIDI 19. KOLA	
KONTOVEL ES - CGI Milje	82:86
CICIBONA - Lav. Porto	90:67
Ferroviario - Libertas	98:90
St. Azzurra - Scoglietto	72:62
CUS Trst - Radioguattro	101:96
Barcolana - Fiamma	60:77
ZAOSTALI TEKMI	
Radioguattro - KONTOVEL ES	84:104
Libertas - CGI Milje	83:105
LESTVICA
CGI Milje KONTOVEL ES Ferroviario CICIBONA Barcolana Scoglietto St. Azzurra Libertas Radioguattro Lav. Porto CUS Trst Fiamma
19 18 1 1759:1433 36
18	15 3 1565:1450 30
19	14 5 1492:1438 27 19 13 6 1549:1393 26 19 11 8 1479:1400 22
17	10 7 1294:1299 20
18	9 9 1286:1261 18 18 7 11 1233:1368 14
18	6 12 1490:1544 12
19	3 16 1370:1638 6 19 3 16 1362:1536 6 19 3 16 1334:1545 6
PRIHODNJE KOLO (7. IN 8. 4.) Lavoratori del Porto - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP; Scoglietto - CICIBONA; Fiamma - Stella Azzurra; CGI Milje - Ferroviario; Radioguattro -Barcolana; Libertas - CUS Trst.
Po 21. kolu v ženski odbojkarski C-l ligi
Bor Elpro ni imel sreče
Drugi letošnji mestni odbojkarski tretjeligaški derbi med OMA Mobili San Giusto in Borom Elpro je bil lepši in veliko bolj izenačen kot prvi, ko so varovanke trenerja Manzina zmagale s 3:1. Po 100 minutah čiste igre je bila končna razlika v točkah 65:61 v korist zmagovalk. Za točko razlike je bilo potrebno garati nič manj kot 25 minut.
Bržkone pa sta izredno visok tempo srečanja ter seveda pomanjkanje menjav naše igralke spravila na kolena, najprej v četrtem nizu ob izenačenju 7:7 ter v zadnjem, petem nizu, ko se igra tie-break in vsaka napaka pomeni izgubljeno točko. Ni treba razlagati, koliko se zaradi utrujenosti zmanjša natančnost in poveča število napak. Poleg storjenih napak med samo igro je to dokaj nazorno razvidno tudi pri učinkovitosti serviranja, saj so naše odbojkarice v prvih treh nizih dosegle 17 acejev od skupnih 20. V petih nizih igre so borovke napravile 25 napak, nasprotnice pa samo 12. Naš protinapad je bil za spoznanje slabši (25:22), a blok je bil občutno boljši (7:3) za naše zastopnice.
Do končnega rapleta je prišlo, ko servis borovk ni bil več tako učinkovit, saj je bilo končno razmerje neposredno doseženih točk s prvim igralnim elementom' 20:12 v korist Bora Elpro, naše pa so pri serviranju napravile samo eno napako več (19:18).
Ne glede na končni razplet moramo prav vse borovke pohvaliti, še posebej Maverjevo, ki je že dolgo nismo videli tako igrati, bodisi pri tolčenju kot v bloku, obrambi in serviranju, saj je v 3. setu poskrbela za preobrat s petimi aceji ter protinapadom mlade Ažma-nove, ko se je delni rezultat 5:4 za nasprotnice v mahu spremenil v 11:5 korist Bora Elpro.
Po tekmi je trener OMA Mobili S. Giusto, Giorgio Manzin, povedal naslednje: »Čudno se mi zdi, da ima Bor Elpro, ki igra res odlično, samo 12 točk in se krčevito bori za obstanek. Preden so moje varovanke izbojevale točki, so se morale pošteno potruditi. Glede posameznih igralk moram pohvaliti Maverjevo in Fučkovo. Verjetno bomo napredovali, a ne glede na to menim, da v bodoče moramo misliti na sodelovanje, ker dosedanja pot ne pelje nikamor in ne bo nikoli prišlo do potrebnega kakovostnega skoka z žensko odbojko.«
Tehnični direktor Bora Elpro, Igor Može, je svoje misli strnil tako: »Odirali smo prav gotovo eno boljših prvenstvenih tekem. Našim igralkam res nimamo kaj očitati, saj so se izredno zagrizeno borile in si zmago od srca želele. Dokler so izpolnjevale taktični načrt, ostro servirale, je bilo vse v najboljšem redu. Potem je pričelo zmanjkovati moči in je občutno padla koncentracija. Zadnji niz oziroma tie- bre-ak smo pričeli preveč boječe, brez prepotrebne odločnosti in samozavesti, še posebej pri serviranju. V zadnjem setu je prišlo do odločitve v trenutku, ko je Maverjeva prešla v drugo linijo, ko naš napad ni bil več tako prodoren.«
Še dobro, da tudi po 21. kolu tako na vrhu kot tudi na začelju lestvice ni prišlo do bistvenih sprememb. Ne glede na to pa je bil boj skoraj na vseh igriščih neizprosen, saj so se kar 4 tekme od 6 končale po tie-breaku. Za presenečenje kola je spet poskrbel Ghemar in seveda Peroni, ki je našim igralkam napravil izredno uslugo, saj je odpravil Cordenons, potem ko so gostiteljice v nizih povedle z 2:0.
(G. F.)
V ženski odbojkarski C-2 ligi
Prešlim uspeh Agoresta
Odbojkarice goriškega Agoresta so v derbiju s Slogo Koimpexom pripravile prijetno presenečenje. V povratnem srečanju so se namreč oddolžile za poraz na Opčinah in izbojevale nepričakovani točki, saj je imel trener Strgar pri sestavi šesterice veliko težav zaradi številnih poškodb in bolezni, ki zadnje čase nenehno pestijo Goričan-ke. Bržkone pa ne gre pozabiti, da je v letošnjem prvenstvu Agorest poskrbel za nekaj prijetnih presenečenj in še več bridkih razočaranj. Gostje so sicer dobro pričele, a po prvem uspešnem nastopu niso bile sposobne prikazati več tako zanesljive igre, kar so gostiteljice dobro izkoristile. Zmaga pa je samo prestižnega pomena, ker Agorest ostaja še naprej na sredini lestvice, Sloge Koimpex pa je še vedno na odličnem tretjem mestu C-2 lige, ki omogoča napredovanje v višjo C-l ligo. Varovanke trenerja Peterlina imajo še 8 točk prednosti pred zasledovalcema, ker je CUS iz Vidma izgubil, Juniors iz Casarse pa je odpravil skromno Pav Natisonio. S porazom so slogašice izločene iz boja za drugo 2. mesto na končni lestvici, ker ima Fincantieri iz Tržiča (ki prihaja v soboto v goste k slovenskim odbojkaricam) 4 točke prednosti. Po pričakovanju je Sokol Indules brez večjega naprezanja in izgubljenega niza odslovil Torriano in je še bolj trdno zasidran na 7. mestu z enakim številom točk kot Goričanke, toda z občutno boljšim količnikom v dobljenih in izgubljenih nizih. Če je na vrhu lestvice praktično že vse odločeno, je na začelju treba počakati samo na določitev (ob Pierisu in. Pav Natisonii) še dveh kandidatov, ki se bosta poslovila od lige. Izbira bo padla med Torriano, Fontanafreddo in Celimo.
Naši trije ’ zastopniki v moški C-2 ligi so šestič v letošnjem prvenstvu pospravili vseh 6 možnih točk. Najbolj prepričljivo zmago je tokrat izbojevala goriška 01ympia, ki je gostila odlični Volley Bali iz Vidma. S sobotno zmago so Goričani Videmčane dohiteli na lestvici, isto število točk imata še Vivil iz Ville Vicentine in Meblo Imsa, ki je z gostovanja pri Rozzolu v Trstu odneslo celo kožo. Bor Cunja Avtopre-voz je po nepotrebnem prepustil niz slabi Torriani. Vsekakor je izhodiščni položaj Bora Cunje Avtoprevoz pred zadnjimi petimi prvenstvenimi nastopi več kot spodbuden. Razlika v nizih je tudi odlična, a pridobljeno prednost bo potrebno v nadaljevanju skrbno braniti in po možnosti še povečati. Borovci so doslej dokazali, da so sposobni premagati prav vsakega nasprotnika. Vsako podcenjevanje pa se jim lahko bridko maščuje v tej izredno izenačeni konkurenci.
V ženski D ligi so zlata vredni točki v domačem nastopu pospravile odbojkarice Kontovela Electronic Shop v domačem nastopu z Aguilo iz Spilim-berga. Veliko posredno uslugo je varovankam trenerja Drasiča napravil Breg Agrar, ki je prisilil k predaji San Giorgio, tako da imajo Kontovelke in odbojkarice iz Porcie po 14 točk. V soboto odhajajo Kontovelke v goste k San Giorgiu in verjetno bo tedaj padla končna odločitev glede obstanka teh dveh šesterk. Od sobote naprej v deželnih ligah ni več neporažene ekipe, ker je padla še poslednja »trdnjava«, Promovolley iz Pordenona, ki je po 20 zaporednih zmagah doma izgubil z ASFJR iz Čedada. Trener Sellan je tokrat poslal na igrišče samo mlade igralke under 18 in poraz s solidnimi Čedajkami je bil neizbežen.
(G. F.)
V nedeljo v Sappadi na 10. jubilejnem zamejskem prvenstvu v smučanju
»Kraljica«
SAPPADA — Lepo sončno vreme se je v nedeljo prešerno oddolžilo slovenskim zamejskim smučarjem za deževno potegavščino, zaradi katere je teden prej jubilejno 10. zamejsko prvenstvo v smučanju za pokal ZSSDI dobesedno splavalo po vodi. 1. aprilu navkljub tokrat podobnih neprijetnih in neljubih potegavščin ni bilo. Nasprotno! Sončni žarki so s svojo toplino ogreli napore zglednih organizatorjev Smučarskega odseka ŠD Breg in spodbudili 130 nastopajočih in njihovih spremljevalcev, tako da se je od štarta prve tekmovalke, Karin Mezgec, malo po poldeseti, pa vse do sklepnega nagrajevanja nekaj po tretji popoldanski uri, vse izteklo v naj lepšem redu.
Zamejsko prvenstvo v smučanju je že od začetka nekakšna zamejska smučarska olimpiada, na kateri je predvsem važno sodelovati. O tem nas skozi vsa ta leta prepričujejo nastopi od najmlajših smučarjev, pa tja do tistih, ki se z že snežno belimi lasmi, a s poletnim duhom, na smučeh, bližajo življenjski jeseni. Tudi tokrat je bilo tako, a ne le tako.
Na štartu veleslalomske proge z imenom Cima 11 z 200 metri višinske razlike in 30 vratci, ki jo je zakoličil Franco Tach, so se res zbrali tekmovalci vseh starostnih kategorij; od najmlajših »baby sprintov« in »baby sprinterk« (le-ti so se poskusili na krajšem odseku proge s 16 vratci) do mišk in miškov, deklic in dečkov, naraščaj nic in naraščajnikov, mladink in mladincev, članic in članov, dam, amaterjev in veteranov. Tekmovali so seveda za najboljšo uvrstitev in zato, da bi matičnim društvom prislužili največ točk za ekipno lestvico.
Ob tem se je med kopico mladih tekmovalcev bil do stotinke sekunde oster boj za lovoriko najboljšega zamejskega smučarja. Takega kvalitetnega in razburljivega boja med našimi še nismo zabeležili, obrazložimo pa si ga lahko z besedami, ki jih je izrekel predstavnik ZSŠDI Pavel Fachin ob nagrajevanju. S trdim delom je uspelo društvom izvežbati vrsto dobrih smučarjev, ki ne zaostajajo za italijanskimi vrstniki ne v tržaškem pokrajinskem, ne v širšem deželnem merilu. Lep dokaz za kakovostno rast zamejskega smučanja sta na primer uspeh smučarske ekipe zavoda Stefan s temi tekmovalci in uvrstitev nekaterih naših mladih smučarjev v deželno selekcijo.
Na tekmi, ki naj bi'okronala zamejskega smučarskega kralja, pa je — v brk vsem mashilističnim teorijam o telesni premoči moškega spola — zmagala... kraljica. Frančiška Rapotec, še ne 16-letna članica ŠD Breg, je ugnala vso zamejsko moško elito, in to ne enkrat, celo dvakrat. Prvič, ko se je kot zamejska Mateja spustila po začetno strmem in nato bolj položnem, idealno urejenem smučišču med mladinkami; drugič, ko je v drugem spustu tekmovala za absolutno uvrstitev. V obeh veleslalomih je zabeležila najboljši čas. V prvem je s časom 31"50 za 7 stotink prehitela društvenega sotek-
Frančiška ugnala vso moško elito
movalca Erika Vodopivca. V drugem je — zaradi mehkejše proge, ki jo je bilo sonce medtem otoplilo — zabeležila sicer višji čas (32"95), ki pa je bil vseeno najboljši. V drugem »absolutnem« veleslalomu je Erika Vodopivca z drugega mesta spodrinil brat Igor, in to za pičlo stotinko sekunde (Igor 33 "17, Erik 33 T8), tretjeuvrščeni moški Robert Renčelj (SK Devin) pa je bil »absolutno« četrti z zaostankom samih 5 stotink za Igorjem Vodopivcem (33"22).
Toliko o tem najbolj agonističnem delu nedeljskega smučarskega tekmovanja. Tudi v drugih kategorijah so bili smučarski boji dokaj zagrizeni, o čemer pričajo rezultati, ki jih objavljamo na drugem mestu. Smučarkam in smučarjem je povzročil največ težav prvi, strmejši del proge. Tu je bilo tudi nekaj padcev. Najhujša sta dole-
tela mladinko Tanjo Purič (SK Devin) in veterana Umberta Žerjala, ki so jima nudili prvo pomoč. Umberto je bil že popoldan pri nagrajevanju spet »nared«, saj je lahko sam dvignil kolajno za najboljšega zamejskega smučarskega veterana.
Smučarji so tekmovali tudi za ekipno lestvico. V tej razvrstitvi je premočno zmagal Smučarski odsek Brega pred SK Brdina in SO Mladina Resco. Sledili so SK Devin, SPD Trst in SO Olimpia, ki je tokrat prvič sodelovala na zamejskem prvenstvu v smučanju.
Kot vsako pravo tekmovanje je imelo tudi zamejsko smučarsko prvenstvo svojega tragičnega junaka. V nedeljo je to bil Mario Rapotec, vodja Smučarskega odseka Brega. Kot vodja tekmovanja je že kaki dve uri pred štartom urejeval progo, jo skupaj s svojimi vestnimi sodelavci SO Breg ogradil, s svedrom vrtal luknje za veleslalomske
količke, se spuščal po progi in jo sproti gladil. Obenem je bil tudi tekmovalec. Malo predno se je s štartno številko 136 pognal s štarta, je z jeznim: »Bom že pokazal vsej tej mulariji...« napovedal »vojno« mlajšim smučarjem. V tej športni vojni pa je — kot vsi tragični junaki — »obležal«, ko mu je v enem od zavojev v strmini spodneslo smučko. Mario se je sicer spet spravil na noge in prismučal do cilja, a s časom, ki ga je tako vznejevoljil, da je po cilju še dalj časa sopihal od jeze.
No, tudi zanj pa se je zamejsko prvenstvo v smučanju končalo na najlepši način: s pokalom, ki ga je na nagrajevanju predal letošnji zamejski smučarski kraljici, hčerki Frančiški Rapotec.
MARJAN KEMPERLE
Zamejsko smučarsko prvenstvo v številkah
Lestvica posameznikov
BABY SPRINT - ŽENSKE
1. Anja Štrekelj (Br) 19 "84, 2. Pamela Tedesco (B) 32"20. Diskvalificirana: Ingrid Bianchi (Br).
BABY SPRINT - MOŠKI
1. Dejan Furlan (M) 19"79, 2. Giorgio Pitacco (M) 21"85, 3. Dean Santi (B) 22 T2, 4. Samuel Corbatto (B) 25 "61, 5. Erik Pic-cini (Br) 28"71.
MIŠKE
1. Fijona Mezgec (M) 44’"07, 2. Nastja Milič (S) 44 "33, Karin Mezgec (M) 46' 04, 4. Ivana Flego (B) 49'"68, 5. Neda Sancin (B) 50 "40.
MIŠKI
1. Daniel Tence (M) 45 "84, 2. Dimitri Prasel (B) 46 "54, 3. Marko Tartaglia (O) 47 "89, 4. David Slama (B) 50"61, 5. David Vesnaver (B) 58"29, 6. David Šušteršič (D) 59"99, 7. Dario Cossutta (Br) 1"5"84, 8. An-drea Tuli (B) 1T4'"89. Diskv.: Igor Ota (B). Odstopil: Peter Furlan (M).
DEKLICE
1. Tanja Pitacco (M) 36"24, 2. Jasmina Štrekelj (Br) 38"79, 3. Martina Švagelj (Br) 46 "34, 4. Roberta Grego (D) 49'"48, 5. Erika Milkovič (Br) 51"55, 6. Irina Petti-rosso (B) 52"32, 7. Tatjana Tensi (Br) 55"25. Diskv.: Kristina Lavrica (B).
DEČKI
7. Fabio Germani (Br) 38’"95, 2. Gabrijel Talotti (Br) 39"16, 4. Alex Prašelj (M) 40 "70, 5. Kristjan Leghissa (D) 43 "92, 5. Marko Leghissa (D) 48 "62, 6. Marko Metlika (D) 50'"71, 7. Ervin Bianchi (Br) 1'18'63.
NARAŠČAJNICE
1. Šuber Valentina (Br) 36"01, 2. Klavdija Ferluga (Br) 40 ’26, 3. Katja Kosmač (Br) 40 "59, 4. Heidi Sigoni (M) 42 "47, 5. Lara Prašelj (M) 43" 90. Diskv.: Katja Švagelj (Br).
NARAŠČAJNIKI
1. Christian Volpi (Br) 33'30, 2. Erik Tence (M) 38 "34, 3. Peter Ferluga (Br) 39"11.
MLADINKE
1. Frančiška Rapotec (B) 31"50, 2. Sarah Sossi (D) 37""83, 3. Gabrijela Pieri (D) 38’"46, 4. Jasmin Rudež (S) 39"87, 5. Va-nessa Mezgec (M) 41 "20, 6. Nataša Lovrečič (D) 43 "15, 7. Elisabetta Popovič (Br) 46 "88. Diskv.: Tanja Purič (D) in Jagoda Škerk (D).
MLADINCI
1. Erik Vodopivec (B) 31"57, 2. Robert Renčelj (D) 31"79, 3. Marko Šuber (B) 33"95, 4. Aleksander Žezlina (S) 34 ’24, 5. Dani Toscano (D) 34 "59, 6. Igor Žerjal (B) 37"53, 7. Miran Guštin (S) 38 "94, 8. Andrej Pavatich (Br) 40 "38, 9. Tomaž Milič (Br) 43 ’80. Diskv.: David Sossi (D) in Andrej Kosmač (B).
ČLANICE
1. Wilma Purich (D) 41 "26, 2. Silvana Bonetta (B) 43 "26, 3. Elena Tedesco (B) 48'"32, 4. Mariza Zobec (B) 48'"71, 5. Monika Zobec (B) 56'"60.
ČLANI
1. Igor Vodopivec (B) 31"71, 2. Andrej Žvab (O) 33'"46, 3. Aleš Štefančič (B) 33 "58, 4. Damjan Vodopivec (B) 34 "26, 5. Kristjan Zidarič (D) 35'"85, 6. Aleksander Corbatto (B) 36" 10, 7. Miran Zobec (B) 36'17, 8. Peter Žerjal (B) 36 "69, 9. Roberto Tesco (B) 38"34, 10. Igor Pertot (B) 38"65. 11. Peter Gerdol (S) 38 "69, 12. Maurizio Koreti (B) 39"76, 13. Robert Devetak (S) 39 "86, 14. Marko Kandut (S) 40"10, 15. Marko Kokoravec (Br) 40"26, 16. Marko Piccini (Br) 40"96, 17. Renzo Župančič (B) 41"42, 18. Bruno Sigoni (M) 42'"51, 19. Omar Lakkis (B) 43'94, 20. Piero Spadaro (B) 44 "86, 21. Isidor Sancin (B) 49"09, 22. Robert Žerjal (B) 50,"79, 23. Dario Leghisa (Br) 50"84, 24. Eugen Hrvat (B) 55"76.
DAME
1. Sonja Pitacco (M) 47"'13, 2. Susanna Santi (B) 50 "85, 3. Alda Šuber (Br) 53"84, 4. Lida Furlan (M) 53"84, 5. Silva Pertot (Br) 1"1 "89, 6. Sonja Preselj (M) 1"16"83, 7. Meri Popovič (Br) 1'41"74.
AMATERJI
1. Stojan Sossi (D) 37 "69, 2. Mario Bonetta (B) 39"78, 3. Valter Ota (B) 40"10, 4. Franko DSanti (B) 40"57, 5. Rado Šuber
'(Br) 40 "88, 6. Ennio Bogateč (M) 42"45, 7. Jure Vesnaver (B) 43 "61, 8. Bpogdan Milič (S) 44"66, 9. Eligio Tuli (B) 45"17, 10. janko Furlan (M) 45"26, 11. Marino Žerjal (B) 46"30, 12. Jose Sigoni (M) 46"61, 14. Stojan Prasel (B) 47"56, 15. Luigi Popovič (Br) 47'"77, 16. Boris Sancin (B) 53"51, 17. Mario Rapotec (B) 56", 18. Sergij Ferluga (Br) 1"10"26, 19. Roberto Greco (D) 1'20"63. Diskv.: Luciano Pavatich (Br). VETERANI
1. Umberto Žerjal (B) 38'72, 2. Peter Fachin (S) 39"66, 3. Diodato Kosmač (B) 40"56, 4. Aleksander Ferluga (Br) 41"76, 5. Giorgio Brataševec (B) 43"51, 6. Aldo Žezlina (S) 52'82.
Absolutna lestvica
ŽENSKE
1. Frančiška Rapotec (B) 32"95, 2. Va-ntina Šuber (Br) 36"88, 3. Tanja Pitac-i (M) 37"13, 4. Gabrijela Pieri (D) 38", 5. irah Sossi 38"01, 6. Jasmina Štrekelj r) 39 "69, 7. Klavdija Ferluga (Br) 39"94, Katja Kosmač (B) 41’03, 9. Vanessa ezgec (M) 42"09, 10. Roberta Grego (D) "11, 11. Heidi Sigoni (M) 43"13.
MOŠKI
1. Igor Vodopivec (B) 33"17, 2. Erik odopivec (B) 33"18, 3. Robert renčelj i) 33"22, 4. Aleš Štefančič (B) 33"81, 5. leksander žezlina (S) 34 11, 6. Marko iber (Br) 34"53, 7. Christian Volpi (Br) "59, 8. Andrej Žvab (O) 34"83, 9. Dani rscano (D) 35"54, 10. Damjan Vodopivec ) 35 "68, 11. Igor Žerjal (B) 35"77, 12. leksander Corbatto (B) 36 02, 13. Kris-in Zidarič (D) 36'"05, 14. Erik Tence (M) "80 15 Miran Guštin (S) 38"12, 16. Pe-r Ferluga (Br) 38"63, 17. Stojan Sossi P)
Ekipna lestvica
1. BREG 1555 točk, 2. BRDINA 806. 3. MLADINA RESCO 692, 4. DEVIN 503, 5. SPDT, 6. OLIMPIA.
Legenda: B = Breg, Br = Brdina, D = Devin, M = Mladina Resco, O = Olim-pia, S = Slovensko planinsko društvo Trst.
rezultati
_________Ženska C-1 liga___________
IZIDI 19. KOLA
Albatros Treviso - AUSA Pav Cervig-nano 3:0 (15:5, 15:10, 15:11), Foče Colori Latisana - Ghemar Piove di Sacco 2:3 (15:10, 8:15, 15:11, 5:15, 11:15), Dolo Palla-volo - Vivil Villa Vicentina 2:3 (15:12, 14:16, 7:15, 15:11, 5:15), Pav Zenit Videm -CMC Venezia Mestre 3:1 (15:7, 15:4, 16:17, 15:12), OMA Mobili San Giusto -Bor Elpro 3:2 (15:11, 8:15, 12:15, 15:8, 15:12), Peroni Tržič - Ottica Tomasini Cordenons 3:2 (11:15, 13:15, 15:9, 16:14, 15:10).
LESTVICA
Albatros TV	19	15	4	51:20	30
Vivil	19	14	5	47:29	28
OMA Trst	19	13	6	46:27	26
Pav Videm	19	13	6	48:29	26
CMC Venezia	19	11	8	42:33	22
Foče Latisana	19	10	9	42:38	20
Ghemar	19	9	10	30:42	18
Dolo Pall.	19	7	12	34:43	14
AUSA Cerv.	19	7	12	28:44	14
Bor Elpro	19	6	13	29:40	12
Cordenons	19	6	13	25:46	12
Peroni Tržič	19	3	16	21:52	6
PRIHODNJE KOLO (7. 4.)
Peroni Tržič - Albatros Treviso, Ghemar Piove di Sacco - Ottica Tomasini Cordenons, AUSA Pav Cervignano -Dolo Pallavolo, CMC Venezia Mestre -Foče Colori Latisana, Bor Elpro - Pav Zenit Videm, Vivil Villa Vicentina -OMA Mobili San Giusto Trst.
__________Moška C-2 liga____________
IZIDI 21. KOLA
Crismare Tržič - Cima Truciolari Saci-le 0:3, 01ympia Gorica - Volley Bali Videm 3:0, Rozzol Trst - Meblo Imsa 2:3, Torriana Belca Gradišče - Bor Cunja Avtoprevoz 1:3, Prata - Vivil Villa Vicentina 3:0, Intrepida Mariano - Volley Pordenon 1:3, Libertas Turjak - Pav Re-manzacco 1:3.
LESTVICA
Cima Truciol.	21	18	3	55:24	36
Bor Cunja Av.	21	15	6	52:27	30
Volley PN	21	14	7	49:27	28
Crismare	21	14	7	52:33	28
01ympia GO	21	13	8	49:30	26
VB Videm	21	13	8	46:33	26
Meblo Imsa	21	13	8	47:37	26
Pav Remanz.	21	13	8	45:38	26
Vivil	21	12	9	43:38	24
Rozzol TS	21	7	14	32:49	14
Prata	21	5	16	29:55	10
Torriana	21	5	16	25:53	10
Intrepida	21	3	18	19:58	6
Libertas Tur.	21	2	19	19:60	4
PRIHODNJE KOLO (7. 4.)
Libertas Turjak - Intrepida Mariano, Volley Pordenon - Prata, Vivil Villa Vicentina - Torriana Belca Gradišče, Bor Cunja Avtoprevoz - Rozzol Trst, Meblo Imsa - 01ympia Gorica, Volley Bali Videm - Crismare Tržič, Pav Remanzacco -Cima Truciolari Sacile.
_________Ženska C-2 liga____________
IZIDI 21. KOLA
Juniors Casarsa - Pav Natisonia 3:0, Celinia Maniago - Kennedy 0:3, Pieris -Prata 0:3, Fincantieri Tržič - CUS Videm 3:1, Agorest Gorica - Sloga Koimpex 3:1, Libertas Martignacco - Virtus Fonta-
nafredda 3:1, Sokol Indules -Gradišče 3:0. LESTVICA				Torriana	
Kennedy	21	20	1	60:14	40
Fincantieri	21	19	2	6.0:17	38
Sloga Koimpex	21	17	4	57:19	34
CUS Videm	21	13	8	47:35	26
Juniors	21	13	8	47:35	26
Martignacco	21	12	9	47:33	24
Sokol Indules	21	11	10	44:35	22
Agorest GO	21	11	10	39:36	22
Prata	21	10	11	36:39	20
T orriana	21	7	14	30:50	14
Fontanafredda	21	6	15	24:47	12
Celinia	21	5	16	20:54	10
Pav Natisonia	21	3	18	20:58	6
Pieris	21	0	21	4:63	0
PRIHODNJE KOLO (7. 4.)
Sokol Indules - Libertas Martignacco, Vitrus Fontanafredda - Agorest Gorica, Sloga Koimpex - Fincantieri Tržič, CUS Videm - Pieris, Prata - Celinia Maniago, Kennedy - Juniors Casarsa, Torriana Gradišče - Pav Natisonia.
Ženska D liga
IZIDI 21. KOLA
Banca Popolare Centa - Danone Rivig-nano 3:1, Kontovel Electronic Shop -
Aguila Spilimberghese 3:1, Breg Agrar -San Giorgio Porcia 3:2, Virtus Trst - Al Fungo Humin 0:3, Promovolley Pordenon - ASFJR Čedad 0:3, San Luigi Gorica - Gammalegho Cecchini Pasiano 1:3, Lavoratore Fiera Martignacco - DLF Trst 0:3.
LESTVICA
Promovolley DLF Trst Banca Pop. ASFJR Čedad Danone Riv. Gammalegno Al Fungo Martignacco San Giorgio Kontovel ES Virtus Trst San Luird <3<-) Breg ^grar Spilimberg.
21	20	1	60: 7	40.
21	17	4	53:28	34
21	16	5	54:24	30
21	15	6	51:30	30
21	14	7	47:36	z
21 21 21	12 11	9	m 38:50	24 22 18
9*	7	14	37:51	14
21	7	14	32:46	14
21	6	15	28:52	12
21	5	16	27:53	10
21	4	17	25:56	8
21	4	17	23:54	8
PRIHODNJE KOLO (7. 4.)
Lavoratore Fiera Martignacco - San
Luigi Gorica, Gammalegno Cecchini Pasiano - Promovolley Pordenon, ASFJR Čedad - Virtus Trst, Al Fungo Humin -Breg Agrar, San Giorgio Porcia - Kontovel Electronic Shop, Aguila Spilimberghese - Banca Popolare Centa, DLF Trst - Danone Rivignano.
Po 27. kolu v 1. amaterski nogometni ligi (skupina B)
Juventina Radenska vse bližja obstanku v ligi
JUVENTINA RADENSKA - CORDENONESE	0:0
JUVENTINA: Andreoli, Krpan, Tra-^aSJin, Trevisan, Tommasi, Maso, Klanjšček, Bastiani, Tabaj, Kavs (v 88' Andaloro), Cingerli (v 51' Del Negro).
CORDENONESE: Pittau, Turrin, Bazzetto, Lamberti, Tomasella, Tur-chet, Toffolon, Cozzarin, La Vecchia, Gabrielli, Sessa.
SODNIK: Tafuro iz Trsta. GLEDALCEV: 150.
------------------------
Deželni finale under 18
Prvi dan prinesel uspeh slogašicam
TORVISCOSA — Nedeljski prvi dan finalnih bojev v deželnem odbojkarskem prvenstvu under 18 v ženski konkurenci je prinesel velik uspeh varovankam trenerjev Ivana Peterlina in Bruna Miliča. Sloga Koimpex se je namreč z zmago proti Pro-movoIleyju s 3:2 (15:11, 8:15, 11:15, 15:12, 15:13) neglede na razplet v velikem finalu, ki bo v nedeljo, uvrstila v meddeželno .o tekmovanja. V drugi tekmi Je Sangiorgina s 3:1 (15:12, 10:15, JaiB, I5;i2) odpravila tržiški Fin-rantieri in se prav tako prebila v iinale.
GORICA — Razen neprevidljivih spodrsljajev in povsem negativnih okoliščin bode nogometaši Juventine pripravili svojim navijačem lepo velikonočno darilo: obstanek v ligi. Že pred nedavnim smo ugotavljali, da se bo prav na domačih tekmah proti Vi-sinaleju in Cordenoneseju pisala bodočnost Juventine. Rekli smo tudi, da bi izkupiček 3 točk na tej dvojni preizkušnji že pomenil rešitev. Tako se je tudi zgodilo in Grionovi varovanci so na dobri poti, da ohranijo status prvoligaša. V zadnjih treh prvenstvenih srečanjih (po tritedenskem velikonočnem počitku) pa bi morala Juventina v glavnem »nadzorovati« nasprotnike, ki so za njo na lestvici.
Nedeljsko srečanje na Rojcah (kdaj bodo Štandrežci le igrali na istem igrišču!?) je potrdilo napoved, da bi obema ekipama koristila delitev točk. To je bilo jasno razvidno pri Cordenoneseju, saj so gostitelji v teku srečanja le ustvarili vrsto priložnosti za zadetek.
Začelo se je v 7. minuti, ko se je Klanjšček, po lepem predložku Taba-ja, znašel sam pred vratarjem, ki je strel ubranil. Isti igralec je v 15. minuti, po prostem strelu Cingerlija, ciljal naravnost v vratarja. Tretja vabljiva priložnost se je domačim ponudila v 25. minuti, ko je Tabaj dvakrat poskusil prelisičiti zanesljivega vratarja Cordenoneseja. Zadnjo priložnost v tej zgrešeni seriji pa je imel Cingerli, ki je z razdalje v voleju sicer streljal, a tudi tokrat je Pittau dobro posegel.
Gostje so malokrat ogrozili Andreo-lijeva vrata, najnevarnejšo priložnost
Andaloro in Klanjšček »v preži«
pa so ustvarili v 50. minuti, ko je Tomasella z glavo za kakih deset centimetrov usmeril previsoko. Želja po zmagi je bila pri gostiteljih večja in zato je bilo tudi razumljivo, da so igrali pretežno napadalno. Po priložnosti, ki jo je Bastiani zapravil v 58. minuti, ko je prešibko udaril, se je najlepša ponudila Del Negru, ki pa je v protinapadu streljal naravnost v vratarja. Odbito žogo je Kavs ponovno usmeril v Cordenonesejevega branilca.
Nedeljsko kolo v B skupini 1. AL je bilo značilno zaradi vrste neodločenih izidov. Z izjemo zmagovitega srečanja San Canziana so se vse ostale tekme končale brez zmagovalca, zaradi česar postaja na vrhu lestvice položaj vse bolj zanimiv.
Serija neodločenih izidov v bistvu odgovarja tudi Juventini, ki je ohranila prednost pred zasledovalci, seveda z manjšo priložnostjo zanje, da bi jo dohiteli. Tri kola pred koncem je izhodišče Štandrežcev izredno dobro, saj vodijo skupino sedmih ekip, od katerih bodo zadnje tri nazadovale.
Če v bistvu že odpišemo Visinale, ostaja odprto vprašanje, kateri bosta ostali dve ekipi. V najslabšem položaju so gotovo Corno, Torviscosa in Cor-denonese, čeravno je treba povedati, da bomo do konca prvenstva prisostvovali še marsikateremu medsebojnemu spopadu, ki bo lahko še bolj zmešal. štrene.
Za Juventino Radenska pa je pomembno, da v zadnjih treh tekmah zbere vsaj točko ali dve. To bi po našem bilo že dovolj za obstanek.
RUDI PAVŠIČ
NOGOMETNI KLUB BOR vabi člane na 2. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. aprila, v klubskih prostorih Bora (Vrdelska cesta) ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni!
V derbiju 27. kola v 2. amaterski nogometni ligi (skupina E)
Po lepi igri med Zarjo in Primorjem točki Prosečanom
ZARja . pRIMORJE	1:3 (1.0)
aBELCI: v -J4 Egon Fonda, v 55' 7 a o1' V ^ Antoni, v 79' Krevatin. ZARJA: Kočevar, Rojac, Samec (v y Zeugna), Antonič, Damjan Fonda, Jerman (v 60’ Borelli), Tognetti. Verco-unig, Egon Fonda, Auber, Franza.
PRIMORJE: Savarin, Lukša, Milani, jJPan, Comino, Antoni, Krevatin, Sul-m (v 80' Trampuš), M. Savarin, Anto-IoAvJ,5' De Marco). pn	Paludetti iz Vidma,
kračf j ansko vreme je privabilo na lepo-1 derbi med Zarjo in Primorjem d0, levilo navijačev, ki se zares niso proy .asih. Tudi tokrat so zmagali Polča ni' ki so predvsem v drugem in ti im P°kazali več volje do zmage mora]-, Boljšo igro. Bazovcem pa bi Zato J tokrat »naviti ušesa«, predvsem r°kah 61 S° *mek že tekmo v svojih Pon '-^at0 pa so na neverjeten način donncci- in z začetniškimi napakami fpStlB Primorju, da zmaga, odnri,? ■ vsega začetka je bilo videti Pobu h lJro °Beh moštev. Kmalu pa je
?ekaj donam261! Ztrja' ki iJVZVe?la ženoJ rr0^adBlvlB akcij in tudi zaslu-
B°ndnP0,Vedla v 24' minut;i z Egonom ž°q0 ' ki je izkoristil kratko odbito golu Ji0 Povitem strelu Antoniča. Po zovcp ® gosti.e niso prebudili in so Babo kori gustgi pobudo. Tako je moral kajk aCa polčasa vratar Savarin še ne-V ,1 Pokazati, kaj zna. čeju^^gem polčasu je Zarja že na za-Pa jih ln?ela nekaj lepih priložnosti, ki Pa Se :m ZI?ala izkoristiti. Prav kmalu sisternaKA morie Prebudilo in začelo ral Knč 1Cno naPadati, tako da je mo-evar nekajkrat odlično poseči;
Tenis v Portorožu
Tretji turnir Istrsko riviero
PORTOROŽ — S kvalifikacijskim ornirjem, za katerega se je prijavilo bj mladih tenisačev iz osmih držav, se potegujejo za osem razpoložlji-n mest glavnega turnirja, se je vče-.J na vzorno pripravljenih 13 igriščih rjv. lne Pričel tretji turnir 19. Istrske ba S tem se sorija turnirjev nagi-v Rr, . ^9°. polovico; po dveh turnirjih RnnKVinj,U in Poreču sta najuspešnejša
kami s1kjn Damm (°ba ČSR> s 25 “t-ni (It. , dlJ° Suljevič (Jug.) 14, Fioro-(ŠvifL13' Grasso (It.) 10,5, Mezzadri V'1,10 dd.
je t ar številni jugoslovanski zasedbi katerimPeterlCa slovenskih upov, med Koprčan S» j.e.že uvrstil v drugo kolo kvalifiks ..tja Vatovec, polfinalist Trupe, fn 4 V PoreČU' medtem ko sta
& pop.Sr‘LS TcKt
"»*CK”srprveprepi',“
ri, j.JJ6 Bo glavni turnir pričel že jut-znih tekine kvalifikacij tudi v po-Betknm 'f1'11 uraB, dopoldne pa s pri-
!°rji upajo. daUiimPltam _pa °rganiza;
torii nrx • j Ur^; Pri tem Pa organiza-naQaii?aj0Ada Jvlm vreme ne bo preveč Ijanska 0f ?gorbeni P® so, ker je Ijub-h te vam otevjzija za prenos finala zakola' v	Nekaj rezultatov 1.
^ager t Sanden - Božič 6:4, 6:4; DeV' Janškovec 6:2, 6:2 in Vatovec -°nge 4:6, 6:3 in 6:1. (Kreft)
da reši svojo mrežo. Zasluženo izenačenje so Prosečani dosegli s pomočjo 11-metrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi očitnega prekrška nad Antoni-jem. Po golu je Zarja popolnoma odpovedala, tako da so gostje zagospodarili na igrišču in v 77. minuti prešli v vodstvo po lepo izvedenem prostem strelu Antonija in v le nakaj minut nato so še potrojili, spet po upravičeni 11-metrovki. Ob koncu je odlični sodnik dosodil najstrožjo kazen tudi v korist zarjanov, ki pa so jo nerodno za-streljali. Tokrat moramo pohvaliti dobro igro Antoniča pri domačinih, medtem ko je bil med boljšimi pri gostih kapetan Antoni. (Big)
MUGGESANA - VESNA 2:1 (1:1)
STRELCI: v 10’ Apollonio (avtogol), v 38' Persico, v 64’ Bastia.
VESNA: Francioli, Ridolfo, Picchie-ri, Sedmak, Rados, Fabio Candotti, Podgornik, Barilla, Papini, Roberto Candotti, Leonardi.
To je bil drugi zaporedni poraz kriške Vesne, čeprav bi bila delitev točk za obe ekipi pravičen rezultat, saj Miljčani niso pokazali nič takega, da bi si zaslužili višjo ligo.
Vesna je prišla v vodstvo že v 10. minuti, potem ko je Papini na levi preigral dva nasprotnika in podal v sredino, kjer jo je nespretno »prestregel« Apollonio. Vsekakor, če bi ne-
spretno ne posredoval Apollonio, bi žoga prav gotovo prišla prav na noge Roberta Candottija, ki je bil sam pred vrati. Miljčani so takoj reagirali in imeli nekaj priložnosti za gol, a naj-lepša se je ponovno ponovila Vesni, potem ko se je Roberto Candotti znašel sam pred nasprotnim vratarjem, vendar je preveč okleval. Miljska ekipa je izenačila v 38. minuti zaradi ležernosti kriške obrambe.
V drugem polčasu so Miljčani povedli že v prvi minuti, medtem ko je kriška obramba bila z glavo še v slačilnicah. Med 60. in 90. minuto so se Vesni ponudile tri odlične priložnosti za gol. Prvi je bil na vrsti Picchieri, ki je z dveh metrov močno streljal v vratnico. V 70' je Papini sicer že premagal vratarja, a žoga je šla za las mimo vrat. V 80. minuti je bil Papini ponovni protagonist; vendar je njegov odlično izvedeni prosti strel žal vratar izvrstno ubranil. Odlično so tokrat opravili svojo dolžnost Papini, Picchieri in libero Fabio Candotti, ki iz tekme v tekmo v tej vlogi skoraj brezhibno igra , tako da se njegova odsotnost vsakič zelo pozna.
Upati je, da bo sedaj dvotedenski velikonočni premor prinesel Vesni malo več sreče ter voljo do tistih dveh točk, ki pomenita matematični obstanek. (P)
Na sliki (foto Davorin Križmančič):
akcija z derbija v Bazovici med Zarjo in Primorjem.
V 8. nogometni AL (skupina I)
Delen uspeh Sovodenj Mladosti res ne gre
SOVODNJE - MEDEA	i:i (i:i)
STRELEC za Sovodnje: Acconcia.
SOVODNJE: Gergolet, Tomšič, Gulin, Devetak, Marson, Gomišček, Sambo, M. Fajt, Acconcia (Černič v 80'), Černigoj, Sfiligoj.
Sovodenj ci so na domačih tleh igrali neodločeno s solidno ekipo iz Medeje, ki zaseda peto mesto na skupni lestvici. Šuligojevi varovanci so skozi vse srečanje lepo igrali in so med drugim tudi dosegli začasno vodstvo z Acconcio. V zaključnih minutah prvega polčasa so gostje z lepo izvede-nim prostim strelom izenačili, v drugem polčasu pa se izid ni več izpremenil. Domačini so sicer imeli nekaj res ugodnih priložnosti, vendar so kar štirikrat streljali mimo nasprotnikovih vrat. Tekma je bila dopadljiva, le v zaključnih minutah je prišla na dan utrujenost obeh tekmecev.
BEGLIANO - MLADOST	1:0 (0:0)
MLADOST: Baldan, Černič, Gergolet, Devetak, H. Kobal, (Zavadlav v 68 ), Caleo, A. Kobal, M. Argentin, Devetta, D. Argentin, Kosič.
Proti skromni enajsterici iz Begliana so Doberdobci spet doživeli pekoč poraz. Skozi vso tekmo so imeli igro v rokah in še lepo število priložnosti za zadetek. Prva od teh se je ponudila Kosiču, ki je sam pred vratarjem nerodno zgrešil. Kljub očitni premoči naših se domačini niso preplašili in so jih prisilili, da se je igra odvijala na sredini terena. V 23. minuti je Hilarij Kobal od daleč zadel prečko, do konca prvega polčasa pa nista ne ena ne druga ekipa pokazali nič posebnega.
Po premoru so Kraševci požrtvovalno nadaljevali z napadi, toda v edinem trenutku, ko so popustili, so domačini z lepo izvedeno akcijo premagali Baldana, ki do tedaj ni imel veliko dela. Gostje so v nadaljevanju še učinkoviteje pretisnili, toda na razpolago so imeli premalo časa, da bi zamudo nadoknadili. (I. L.)
Teniški turnir za »Pomladanski pokal«
Gajevci s spremenljivo srečo
V	soboto se je s finalnimi srečanji v posameznih kategorijah končal zanimiv teniški turnir za Pomladanski pokal, ki je na igrišča škedenjskega krožka A.I.T. privabil okrog sto mladih tenisačev in tenisačic. Turnirja so se s spremenljivo športno srečo udeležili tudi Gajini zastopniki.
Največ smole je gotovo imela Martina Kufersin, ki je zaradi bolezni morala brez boja predati svoje prvo srečanje, njena tovarišica v kategoriji under 12 Erika Race pa je dosegla četrtfinale, kjer je po izenačeni igri v 3. setu klonila proti Goričanki Papagni.
Med fanti je Vasja Vavpetič, prav tako v kategoriji under 12, moral že v prvem kolu priznati premoč bolj izkušenega Del Degana (T.C.T.), medtem ko je Aleš Plesničar v isti kategoriji uresničil pričakovanja in premagal po vrsti vse nasprotnike. V polfinalu je odpravil Massima Pelliccet-tija (T.C.T.) in tako na najboljši način začel sezono.
V	kategoriji izpod 14 let sta nastopila Borut in Aleš Plesničar. Borut se je po dobrih začetnih nastopih ustavil v četrtfinalu, kjer je nekoliko nerodno izgubil proti Gradeža-nu Bertoliju, Aleš pa je ravno tako v četrtfinalu klonil proti Montesanu (A.T.O.). Uvrstitve v posameznih kategorijah:
ZENSKE - UNDER 12: 1. J. Mlac (A.T.O.; 2. E. Lenardon (T.C. Gradež); od 5. do 8. mesta E. Race (Gaja); UNDER 14 ŽENSKE: 1. F. DAmore (T.C.T.); 2. V. DAcunto (T.C. Gradež); MOŠKi - UNDER 12 : 1. A. Plesničar (Gaja); 2. M. Pelliccetti (T.C.T.); UNDER 14: 1. D. Ruzzier (A.T.O.); 2. M. Montesano (A.T.O.); od 5. do 8. mesta B. in A. Plesničar (Gaja).
Kljub spodrsljaju na komaj zaključenem turnirju pa je Borut Plesničar dobil prijetno zadoščenje za svoje delo: sklican je bil namreč v deželno ekipo, ki bo še ta teden nastopila v Pescari. Šest fantov in tri dekleta iz naše dežele bo skušalo doseči kvalifikacijo za glavni del turnirja »Pokala dežel«, ki bo konec meseca v Palermu.
rezultati
1.	AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 27. KOLA
JUVENTINA - Cordenonese 0:0 Tamai - Portuale	1:1
Costalunga - Percoto	0:0
S. Canzian - Varmo	3:2
Lauzacco - Sangiorgina	1:1
Cervignano - Corno	1:1
Fiumicello - Porcia	0:0
Visinale - Torviscosa	0:0
LESTVICA
LESTVICA
Porcia	27	12	14	1	26:11 38
Tamai	27	12	13	2	31:13 37
S. Canzian	27	14	9	4	36:23 37
Portuale	27	11	11	5	28:20 33
Cervignano	27	8	16	3	26:21 32
Lauzacco	27	7	15	5	23:25 29
Sangiorgina	27	9	10	8	30:27 28
Costalunga	27	7	13	7	16:14 27
Varmo	27	8	11	8	23:22 27
JUVENTINA	27	7	10	10	22:24 24
Fiumicello	27	6	10	11	28:31 22
Percoto	27	7	8	12	23:29 22
Cordenonese	27	3	14	10	18:27 20
Torviscosa	27	3	14	10	24:36 20
Corno	27	4	12	11	18:32 20
Visinale	27	3	10	14	12:29 16
PRIHODNJE KOLO
Torviscosa - Fiumicello, Porcia - Cervignano, Corno - Lauzacco, Sangiorgina - S. Canzian, Varmo - Costalunga, Percoto - Tamai, Portuale - JUVENTINA, Cordenonese - Visinale.
2.	AMATERSKA LIGA Skupina E
IZIDI 27. KOLA
ZARJA - PRIMORJE	1:3
Gonars - Ruda	0:1
S. Vito - CGI	1:1
S. Maria - Castionese	1:0
Aguileia - Pieris	1:0
Muggesana - VESNA	2:1
Porpetto - Paviese	3:2
Terzo - Staranzano	0:4
LESTVICA
LESTVICA
Aguileia	27	16	6	5	36:18 38
Muggesana	27	14	9	4	37:21 37
Pieris	27	15	6	6	45:25 36
Staranzano	27	13 10		4	40:20 36
PRIMORJE	27	12 11		4	33:19 35
Ruda	27	12 11		4	29:19 35
S. Vito	27	9	9	9	30:26 27
S. Maria	27	6 14		7	25:27 26
Castionese	27	7 11		9	21:24 25
ZARJA	27	9	7	11	26:32 25
Porpetto	27	8	8	11	31:32 24
VESNA	27	9	6	12	29:31 24
Gonars	27	8	6	13	26:30 22
CGI	27	6	8	13	27:49 20
Paviese	27	3	6	18	19:48 12
Terzo	27	3	4	20.	18:51 10
PRIHODNJE KOLO
Staranzano - Porpetto, Paviese - Muggesana, Vesna - Aguileia, Pieris -S. Maria, Castionese - S.Vito, CGI -Gonars, Ruda - Zarja, Primorje - Terzo.
3.	AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 24. KOLA
Audax - Sagrado	3:1
San Pier - S. Lorenzo	0:1
Begliano - MLADOST	1:0
Vermegliano - Turriaco	0:2
SOVODNJE - Medea	1:1
Fossalon - Azzurra	1:2
Poggio - Brazzanese	3:1
LESTVICA
LESTVICA
Turriaco	24	15	6	3	45:12 36
Audax	24	16	4	4	46:16 36
San Pier	24	15	6	3	39:11 36
Poggio	24	13	7	4	41:19 33
Medea	24	13	6	5	57:23 32
S. Lorenzo	24	11	4	9	46:31 26
Sagrado	24	8	9	7	30:29 25
Azzurra	24	8	8	8	33:25 24
SOVODNJE	24	8	6	10	26:22 22
Vermegliano	24	8	6	10	33:32 22
Begliano	24	6	4	14	23:49 16
MLADOST	24	4	7	13	26:31 15
Fossalon	24	4	5	15	25:44 13
Brazzanese	24	0	0	24	5:131 0
PRIHODNJE KOLO
Poggio - Fossalon, Azzurra - SOVODNJE, Medea - Vermegliano, Turriaco -Begliano, MLADOST - San Pier, S. Lorenzo - Audax, Brazzanese - Sagrado.
6.ki^@g
oddaja o našem športu
Vsak ponedeljek, ob 18.15
na TV Koper-Capodistria
vsak torek na PD -
športna stran
Za nagradno uganko'je bilo v včerajšnji oddaji 6. KROG postavljeno naslednje vprašanje: Ime zamejske nogometne ekipe, ki je v sezoni 1963/64 postavila svojevrsten rekord: brez borbe je namreč osvojila vse prvenstvene tekme, razen 4, saj se italijanske ekipe niso predstavile na igrišču, ker bi pač morale igrati proti slovenski enajsterici.
Odgovore pošljite na PONTECO, Ul. Trento 15, Trst, najkasneje do petka (s svojim naslovom ali tel. številko) ali telefonirajte na številko: 040-369868.
Dobitnik prejme lepo nagrado sponzorja oddaje Beneco Kronos.'
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4 - din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
torek, 3. aprila 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja k	ZTT	^lan i,aliian8,,e
in »..n ^	Trs,
Uspešna akcija preiskovalcev, ki so mafijaša lovili že deset let
V Palermu aretirali nevarnega bossa »Lucchiseddu« je osumljen 37 umorov
PALERMO — Palermski preiskovalci in sodniki v boju proti mafiji so nadvse ponosni na nedeljsko akcijo, ki se je zaključila z aretacijo Giuseppa Luccheseja. Ponos je upravičen, saj je Lucchese (pravili so mu Lucchiseddu, ker je nizke postave in se je pričel ukvarjati z morilskimi posli že v mladih letih) veljal za tretjo najnevarnejšo osebo sedanje »cose nostre«. Pred njim naj bi bila le Salvatore Riina in Bernardo Provenzano, skratka sam vrh družine Corleončanov.
Lucchese je bil že deset let na begu. V Palermu so ga namreč obsodili na dosmrtno ječo, ker so ga priznali za krivega nekaj umorov, preiskovalcem pa so še manjkali podatki, do katerih so prišli s pomočjo skesanih bossov, predvsem pa s pričevanjem skesanca Francesca Marina Mannoie. Tako so ugotovili, da je Lucchese podpisal kar 37 umorov, med katerimi tudi umore generala Della Chiesa in njegove žene, kvestorja Ninnija Cassaraja, komisarja Beppa Montane ter agentov Natala Monda in Roberta Antiochie. Lucchese je podpisal tudi nekaj umorov v duhu mafijskega obračunavanja med tolpami, pri tem pa mu je spodle-
telo samo enkrat, ko se je spravil na Totuccia Contorna.
Preiskovalci so mu bili že leta na sledi, niso pa ga izsledili, ker se je znal zelo spretno izmikati. Do njega so prišli po dolgi preiskavi, ki je izhajala iz skopega podatka, da se je z njim družilo mlado plavolaso dekle. Preiskovalci so bili obveščeni o tem, da je občasno uporabljal lažno identiteto Giuseppa Giuliana, zato so prerešetali vse italijanske hotele, dokler niso v rimskem Excelsiorju ugotovili, da je prenočil neki Giuliano z žensko, ki je spominjala na opis s katerim so razo-polagali. Tako so prišli do dekleta, 25-letne Claudie Chines, nato pa še do stanovanja, v katerem sta že tri leta živela skupaj. Stanovanje je bilo v tretjem nadstropju neke elegantne hiše, ki jo je zgradila ena od Lucche-sejevih žrtev. Mafijski morilec je živel v razkošju in si ni odrekal svobode, saj je redno zahajal v javnost. Ko so ga aretirali, se je pravkar pripravljal na nedeljsko kosilo.
Sedaj mu bodo v Palermu sodili po najhitrejšem postopku.
Mafija napovedala vojno duhovnikom iz Kalabrije
RIM — Mafija je napovedala vojno kalabrijskim duhovnikom in škofom, ki so že nekaj časa tarča groženj in izsiljevanj. Kalabrijsko duhovstvo pa ne namerava kloniti. Škof iz Crotona, Giuseppe Agostino, ki je tudi predsednik škofovske konference, je pristal na pogovor z novinarji, v intervjuju pa je med drugim razložil, da je tovrstna ofenziva mafije znak, da je organiziran kriminal v stiski. »Mi se ne bojimo mafije, prav obratno, njene grožnje so dokaz, da se mafija boji nas,« meni msgr. Agostino, ki je prepričan, da je strah pred življenjskimi vrednotami hujši od strahu pred pravico.
Napadi na cerkvene osebnosti, pa tudi na navadne župnike, so po mnenju škofa znak, da se organiziran kriminal boji poraza in nekako išče pot, ki bi ga spet privedla na višek »oblasti« in premoči nad prebivalstvom in zakoni. »Ko se kriminalec posluži orožja, pa naj bo to puška ali grožnja, pomeni, da mu je zmanjkalo idej; mafijska kontestacija ni več usmerjena proti onim, ki ovirajo njeno dejavnost, temveč proti onim, ki podpirajo čustvene vrednoste,« menijo duhovniki.
Škofovska konferenca se zato ne namerava omejiti samo na izraze solidarnosti z žrtvami mafije, temveč bo ukrepala še drugače. Predvsem bo poostrila nadzorstvo nad takimi primeri in spodbudila mladino, ki je blizu Cerkvi, naj tudi sama prispeva k akciji. Dejstvo, da ima Cerkev v Južni Italiji še vedno precejšnjo družbeno težo, in prav to bi bilo treba, po mnenuju škofov, primerno izkoristiti. »Ni res, da nas mafijskih groženj ni strah,« poudarja škof Agostino, »razlika je le v tem, da se zaradi strahu ne bomo skrivali. Naše poslanstvo je namreč tudi to, da se izpostavimo nevarnosti.«
Macija
se naprej rahlo pada
RIM — Letna inflacijska stopnja po podatkih Istata še naprej počasi upada in marca je mesečna rast cen v primerjavi s februarjem znašala 0,4 odstotka, na letni ravni pa se je inflacija spustila na 6,1 odstotka. Decembra lani je bila 6,5-odstotna, januarja 6,4, februarja pa 6,2-odstotna.
Toda Istat opozarja na previdnost pri primerjanju teh podatkov, saj se je z marcem spremenilo leto, ki ga jemljejo v poštev za računanje rasti drobnoprodaj-nih cen (zdaj je osnova leto 1989, prej pa je bilo leto 1985), spremenila pa se je tudi struktura v košarici stroškov. Tako se je pri računanju inflacijske stopnje delež živil v stroškovni košarici zmanjšal s 30,92 odstotka na 23,90, dvignil pa se je delež dobrin in raznih storitev (prej 50,72 zdaj 56,40 odstotka), ki so jih tudi razbili na pet različnih postavk: artikli za gospodinjstvo in stanovanjske storitve, zdravstvene storitve, prevozi in zveze, rekreacija, zabava, izobraževanje in kutura ter druge dobrine in storitve.
Ob poostrenem nadzoru policije še ena krvava sobota na cestah
Tienanmenov trg »odprt«
BOLOGNA — Kljub poostrenemu nadzoru prometne policije in karabinjerjev (na sliki AP) je bil tudi ta konec tedna za ljubitelje disko klubov krvav. V Lombardiji, okolici Novare in v Venetu je umrlo osem mladih, ki so se po veseli noči vračali domov. Obračun je še začasen, mrtvim pa je treba dodati še približno dvajset ranjenih.
Očitno je, da tudi vse razburjenje, ki ga je povzročil tragičen konec prejšnega tedna, ko je v Emiliji-Romagni ugasnilo 17 življenj, in vsi pozivi k previdnosti niso dosti zalegli. Tudi sile javnega reda so z višjimi kaznimi skušale mlade odvrniti od usodnega divjanja, predvsem pa od pretiranega uživanja alkoholnih pijač. Toda tudi to ni pomagalo, tako da sta v okolici Coma v dveh nesrečah umrli dve osebi, naslednji dve žrtvi sta iz Brescie in Bergama, po dva mrtva pa sta bila tudi v okolici Novare in Trevisa. Po tragediji v prejšnjem tednu v Emiliji-Romagni tokrat žrtev ni bilo.
Schiitzen v boju proti kriminalu
BOČEN — Južnotirolski strelci, Schiitzen, bodo odpotovali v Kalabrijo, da bi pomagali pri zatiranju organiziranega kriminala. Delo bodo opravljali brezplačno, kot protivrednost pa bodo lahko razpolagali z neomejenimi količinami orožja. Prva skupina strelcev bo odpotovala z VValter-jevega trga v Bocnu.
Vest, ki bi sicer lahko bila zanimiva in nenavadna, je v nedeljo z velikim poudarkom objavil južnotirolski tednik Zett in marsikdo je zadevi slepo verjel. V nedeljo pa se je pisal 1. april. Šalo so italijanski novinarji proglasili za najboljšo prvoaprilsko ribo.
Koliko časa bo v Albaniji vzdržal stalinistični režim Ramiza Alia?
TIRANA — Zdi se, da prizadevanja zadnjih mesecev, da bi v življenje Albancev vnesel vsaj kanček demokracije, ne bodo zajezila skoraj napovedani padec tamkajšnjega komunističnega režima. Vprašanje je, kdaj in v katerih okoliščinah bo prišlo do demokratizacije albanskega naroda, ki šteje 3,2 milijona prebivalcev. Obstaja namreč nevarnost, da bo tudi tu, kot že v Romuniji, prišlo do bratomornega pokola.
Tako je za ameriški časopis Washington Post povedal novinar, ki je med prvimi tujimi časnikarji lahko obiskal južnoevropsko državo komunističnega premierja Ramiza Alia, kateri naj bi imel tako rekoč štete dneve.
Sicer tudi drugi politični opozovalci napovedujejo padec albanskega komunističnega režima, saj je v tej državi postalo življenje zaradi vse hujše gospodarske krize naravnost nemogoče. Letošnje sušno vreme je še podkrepilo položaj, saj državi zmanjkuje poljščin in drugih kmečkih pridelkov, kar pomeni, da mora računati na pomoč tujih držav in to na škodo vedno večjega zunanjetrgovinskega primankljaja.
Sicer največjo »nevarnost«, za sedanji komunistični režim predstavljajo mladi, predvsem študentje, ki so dobršen del prebivalstva.
PEKING — Po skoraj letu dni so včeraj v Pekingu ponovno odprli občinstvu trg Tienanmen, ki so ga lanskega maja po »krvavem pokolu« zaprli zaradi straha pred morebitnimi novimi študentovskimi neredi. Sicer vse kaže, da bodo trg ponovno zaprli v četrtek ob priložnosti dneva mrtvih.
Kljub »odprtosti« vojaki stražijo pekinški trg. (Telefoto AP)
Gibanje neuvrščenih, ki ima svoj »trenutni« sedež v Beogradu, pozorno spremlja napore voditelja italijanskih socialistov Bettina Craxija, da bi končno premaknili problematiko v zvezi s svetovnim dolgom, ki je dobesedno vklenil sleherno razvojno možnost držav v razvoju.
Vemo, da je generalni sekretar Organizacije združenih narodov De Cuellar imenoval Craxija za osebnega in posebnega odposlanca svetovne organizacije glede problema dolgov, ki se še zmeraj sučejo okrog 1.700 milijard dolarjev. Nekateri tudi napovedujejo obisk Craxija v Beogradu, potem ko bo ta končal še zadnjo evropsko turnejo v iskanju možnosti in podpore za ublažitev dolga.
Socialistični voditelj, ki ga tudi De Cuellar ima za »spretnega in prepričljivega moža«, ki je marsikaj storil za dežele v razvoju, ko je bil predsednik vlade, medtem neutrudno razpreda svoje niti, pa čeprav ga obremenjujejo številna »notranja« vprašanja, med njimi priprave za volitve v Italiji.
Nekdanji zahodnonemški kancler. Helmut Schmidt je poslal Craxiju daljše pismo, ki so ga podpisale tudi številne druge evropske in svetovne osebnosti, med njimi kanadski predsednik Trudeau, predsednik svetovne banke MacNama-ra, predsednik Mednarodnega denarnega sklada in pa ravnatelj tako imenovane rezervne banke ZDA, Wolker. Pismo, ki kajpak zadeva problem
Ob pomoči Vzhodni Evropi ne pozabiti na dolgove Juga
svetovnega dolga, resda varčuje s stvarnimi obljubami, vsebuje pa vrsto stališč, ki so obetavna za države dolžnice.
Tako na primer poudarja, da bo treba na svetu res čimprej ustvariti »primerno« ozračje, da ne bi problem »obležal v skladišču« in da bo treba doseči, da se ne bi svetovni dejavniki zdaj usmerili samo v premike in probleme Vzhodne Evrope, pozabljajoč na vprašanje Sever - Jug, ki »da ostane glavno« v svetovnih razmerah. Podpisniki, kar je še zlasti pomembno, pa se zavzemajo tudi za to, da bi zahodna, oziroma »severna« podpora, večinoma le prišla iz uradnih ustanov.
Poanta pisma je v tem, »da bi bilo treba okrepiti priliv denarja v tretji svet«-, kajpak za »pametne, razvojne in dolgoročne naložbe«. Pri Craxijevih prizadevanjih pa izstopajo tudi stiki, ki jih je imel v zadnjih dneh z Vatikanom. Odposlanec Organizacije združenih narodov na-
mreč trdi, »da je moralna podpora Vatikana« v zvezi z dolgom »neprecenljiva« in da je v duhu številnih papeževih potovanj, pri katerih nikoli ni pozabil resno posvariti pred tem problemom. Vatikanski glasnik je ob Craxijevih pogovorih s Casarolijem med drugim pojasnil, kaj vse je Vatikan že napravil, da bi svetovni dolg popustil: med drugim je leta 1986 bil v Združenih narodih pobudnik listine (ki so jo nato sprejeli) »O stvarnem in etičnem pristopu k problemu svetovnega dolga«.
Vatikan je tudi ob tej zadnji priložnosti sporočil, da bi se morali s tem vprašanjem soočiti »globalno in politično« ter se spet zavzel zato, da bi nekatere dolgove (pri skrajno zaostalih deželah) preprosto črtali. V Craxijevo aktivnost pa sodijo tudi nedavni pogovori, ki jih je imel s predstavniki vlad držav, ki v Afriki meje s Saharo. Ocenjujejo, da so bile posebno zanimive razprave z dejavniki Magreba (Maroka, Alžirije in Tunizije), ki navsezadnje predstavljajo naj-
bolj napreden del te celine in so Craxiju nemara odkrito tudi prišepnili, da gibanje neuvrščenih zadnje čase ni kaj dosti delavno.
Craxijeva akcija je potemtakem v teku. Sliši se, da namerava vodja italijanskih socialistov najpozneje maja izdelati »program« o tem, kako pristopiti in kako uresničevati politiko ublažitve svetovnega dolga. Program bo prejkoslej, kakor napovedujejo, vseboval vrsto različic, bo pa kakorkoli pomembna podlaga za pričetek reševanja te svetovne vrzeli. Pričakujejo tudi, da bo Craxi bržčas že v aprilu in neglede na priprave za italijanske upravne volitve, ki bodo prve ',lj maja, obiskal tudi nekatere zahodne 'roPske državnike.
Skratka, kolesa dolžniške mkomotive so se začela premikati. Gene"‘Jn* sekretar OZN De Cuellar ima s svoje ^ani namen pospešiti tako rekoč operacijo Pri Svetovni banki, Mednarodnem denarnem skladu in drugih osrednjih finančnih ust‘*novah- Gibalo teh stikov ostane v tem, da je problematika Vzhodne Evrope trenutno brez dvoma na prvem mestu, da pa je dolg (in seveda napredek držav v razvoju) ključno vprašanje svetovne prihodnosti. Morda pa je pri vsem tem res, da so neuvrščeni žal popustili in da še niso uspeli zarisati podobe svoje aktivnosti v mednarodnem razvoju.
MIRO KOCJAN