LefO LXVII PoSfnlna plačan« » gofovinL V Ljubljani, v sredo, dne 12. aprila 1939 Stev. 83 a uena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui, b/UI S£0VENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Italija je zasedla že vso Albanijo Albanski kralj Zogu je s člani vlade pobegnil v Grčijo Tirano je zasedel polk, ki so ga pred mestom odložila letala Zapadni velesili razmišljata o stališču, ki ga bo treba zavzeti 4 dni evropske politike Na zunanjepolitičnem pogorišču ni bilo velikonočnega mirovanja. Z velikanskim zaletom so se odigravali novi dogodki, ki bodo verjetno pustili za seboj trajne sledove tudi na političnem zemljevidu Evrope. V nekaj dneh se je splošni politični položaj spet temeljito spremenil in če danes gledamo naprej v bodočnost in skušamo uganiti na-daljni razplet v življenju evropskih narodov, se nam odpirajo popolnoma drugačni vidiki, kot pred enim tednom. Poseg Anglije v vzhodnoevropsko politiko, poseg, ki je bil posledica nedavnih dogodkov na Češkem in Slovaškem, je sprožil obsežna politična premikanja. Ohromil je dosedanje sožitje med Poljsko in Nemčijo, kajti Poljska, alarmirana po gotovih dejstvih, ee je zatekla k Angliji in ob priliki obiska poljskega zunanjega ministra Beoka v Londonu je bila sklenjena vojaška zveza, v kateri 6i obe državi druga drugi obljubujeta takojšnjo vojaško pomoč, če bi bila katera izmed njiju od koder koli napadena. Vojaška zveza med Anglijo in Poljsko je pravno sicer dvostranska, toda okoliščine, v katerih se je rodila, dokazujejo, da bo koristila stvarno predvsem Poljski, ki je ž njo dobila angleško jamstvo za nedotakljivost svojih meja. Toda ta zveza je globoko skalila odnošaje med Poljsko in Nemčijo in odmev, ki ga je ta nenadni preoobrat v političnem ravnotežju sever-novzhodne Evrope našel v nemškem tisku, dokazuje, da je temu zares tako. Zaenkrat ne vidimo nobenih znamenj, ki bi opravičevala kakšne nade na izboljšanje v bližnji bodočnosti, in v borbi med obema taboroma velesil je treba zapisati, da je bila poljska postojanka zavojevana za tabor An-glija-Francija. Toda angleški poseg v vzhodno Evropo je šel še mnogo dalje, ker je objel tudi Romunijo in nekatere balkanske države, ki naj bi vse sprejele angleško oboroženo jamstvo ter se na ta način posredno vključile v obrambno območje Anglije in Francije. Če je že poljska izguba povzročila precejšnjo nevoljo v Nemčiji, so nadaljni angleški načrti pri zaveznicah osišča Rim-Berlin vzbudili vtis, da je v teku obsežen obkoljevalni poskus, ki naj bi predvsem NemčBjo zavil v železno verigo strnjenih zavezništev, pripravljenih, da e skupno močjo odbijejo vsak nadaljni napad na obstoječe meje. Začele so prihajati zelo rezke opazke v nemškem tisku, a tudi državtiiki, tako nemški kakor italijanski, so v zaporednih govorih izjavljali, da ne bodo čakali, da jih nasprotniki obkolijo, ampak, da bodo s hitrimi dejanji nastopili napadalno in obkoljevanje preprečili. V velikonočnih dneh 60 pokazali, da niso v prazno govorili. Protipoteze zavezniške osi Rim-Berlin so se najprej pojavile v Romuniji, ki si pod pritiskom mednarodnih okoliščin ni usodila takoj sprejeti angleškega jamstva in hoče urediti poprej jše nekatera vprašanja, med njimi ureditev odnošajev z Madžarsko, predno se bo spustila v nadaljne diplomatske razgovore z zapadnimi velesilami. Med Madžari in Romuni bo posredovala Poljska. Vsaj tako je sporočila uradna osebnost na Poljskem. S Turčijo je imela Romunija sestanek med velikonočnimi prazniki in je zunanji minister Gafencu prinesel od turškega zunanjega ministra Saradžo-gluja, s katerim se je srečal v Carigradu, obljubo, da bo Turčija dardanelske in bosporske ožine od-_ prla za vsako brodovje, ki bi hotelo kdaj priti Romuniji na pomoč. Toda največje presenečenje je prišlo še le na veliki petek, ko smo zvedeli, da je italijanska mornarica na albanski obali izkrcala malo armado, ki je na veliko soboto in velikonočno nedeljo že zasedla vsa glavna mesta Albanije, med tem ko je kralj Zogu s svojimi ministri pobegnil v Grčijo. Ves načrt je Italija izvedla s tolikšno naglico, da zapadne velesile, ki na lein koncu Evropo gotovo niso pričakovale kakšnih posebnih dejanj, niti sproti niso mogle zavzemati stališča. Danes, ko to pišemo, še ni znano, kakšna bo bodoča usoda Albanije. Vse kaže na to, da bo ostala še nadalje samostojna vladavina, toda pod zaščito Italije, ki je e tem dobila v roke poveljujočo postojanko na Balkanu. Če je res, kar pišejo italijanski in nemški listi o albanskih dogodkih in njihovem pomenu v sklopu evropskoipolitičnih dogajanj, potem moramo zasedbo Albanije smatrati kot odgovor Italije — in posredno tudi Nemčije — na tako imenovane obkoljevalne poskuse Anglije, ki se bodo sedai; ako zares obstojajo, dali mnogo teže izpeljati, kajti Italija je z novo pridobitvijo z obeh obal zaprla vhod v Jadransko morje in je stopila na Balkan na tako važnem prostoru, da bodo balkanske države odslej še bolj skrbno pazile, da se ne zamotajo v trenja med velikimi državami in da sporo med velesilami ne pustijo prenesti na prostor, na katerem želijo mirno živeti. Razumljivo je, da so velikonočni dogodki, ki so tako temeljito spremenili položaj obeh taborov velesil z ozirom na ravnotežje v južnovzhodni Evropi, spet sprožili nova diplomatična gibanja, ki bodo v teku prihodnjih dni morala dobiti bolj trdno, stvarno obliko. Balkanska zveza kot takšna, pri albanskem vprašanju neposredno ni prizadeta, ker Albanija lii bila članica te zveze. Jugoslavija, soseda Italije in Albanije, je s svojim mirnim zadržanjem razplet olajšala in svoje prijateljske odnošaje z Italijo okrepila. Drugače pa je z zapadnimi velesilami, ki bodo do albanskih dogodkov morale zavzeti svoja stališča. V prvi vrsti je inte-resirana Anglija, ki ima od velike noči lanskega leta dalje pogodbo z Italijo, na osnovi katere se brez obojestranskega pristanka na obalah Sredozemlja — in Jadran spada k Sredozemlju — ne smejo zgoditi nikakšne politične spremembe. Anglija bo torej brez dvoma, opirajoč se na to pogodbo, skušala položaj razčistiti in dati še večjo hitrost izvajanju politike, ki jo je pričela na Poljskem. Verjetno je. da si bo skusala ohraniti vsaj grško postojanko na ta način, da bo Grčiji ponudila jamstvo za njeno nedotakljivost, ki pa danes še prav nič ni gotovo, če jo bo Grčija z Albanski kraljevski par: kralj Ahmcd Zogu s kraljico, katerima se je pred kratkim. rodil — prestolonaslednik Potem ko so ee pogajanja med italijansko vlado in albanskim kraljem Zogom zaradi sklenitve novega političnega in gospodarskega sporazuma razbila in so se v Tirani začele demonstracije proti ondi bivajočim Italijanom, je Mussolini 6klenil, da Albanijo zasede. Na veliki četrtek: Italijanske čete zasedajo štiri albanska obalna mesta V ta namen je bil v odseku Bari-Brindizi-Ta-ranto pripravljen ekspedicijski zbor pod poveljstvom generala Guzzoni Alireda. Z ozirom na-položaj je prišlo na veliki četrtek, 6. t. ni. po,-poldne povelje od Mussolinija, da se odpravi proti albanski obali prvi bojni oddelek. Ta prvi oddelek po,d poveljstvom samega generala Guz-zonija je bil sestavljen iz 4 bersaljerskih polkov, ene pehotne divizije, 3 tankovskih bataljonov, 2 bataljonov črnih srajc ter k temu spadajočega topništva in tehniških čet. Te čete so bile ukr-cane na vojne in tovo,rne ladje in so bile ob pol 5 popoldne pred albansko obalo. Čete so se nemudoma izkrcale na štirih krajih. V Sv. Ivanu Meduanskem in v Draču na severu, ter v Valoni in Santi Quaranta nasproti otoku Krfu na jugu. Povsod je biloi nekaj odpora, posebno v Draču, kjer so streljali na italijanske čete nekateri albanski oddelki s puškami in strojnicami. Najprej se je izkrcal izkrcevalni b.-taljon mornarjev »San Marco«, ki je hitro zlomil vsak odpor, nakar so se izkrcali prvi oddelki ekspedicijskega oddelka; prvi se je izkrcal general Guzzoni sam s svojim štabom. Drač je bil popolnoma zaseden ob 9.30 in zavarovane tudi vse višine okoli njega. Istočasno so bili zasedeni Sv. Ivan, Valo,na in Santi Quaranta. Še istega dne je ekspedicijski zbor zasedel na severu L e š (Alcssio), na jugu pa D e 1 v i n o- Na veliki petek: Pogajanja za premirje Tri različna poročila o vzrokih italijan. nastopa l)ne 7. aprila je ckspedicijski zbor v središču, to je iz Drača začel prodirati do reke Arzen v smeri proti glavnemu mestu Tirani in je dospel do mesta Š i j a. Na veliki petek je poslal kralj Zogu iz Tirane k poveljniku ekspedicijskega zbora generalu Guzzoniju odposlanca in sicer gospodarskega ministra Gera in podpolkovnika Koka, ki sta prišla v spremstvu italijanskega vojaškega atašeja v Tirani, polkovnika Gabriellia, da izposlu-jeta premirje, v katerem naj bi se nadaljevala pogajanja za nov sporazum. Glede pogajanj, ki so tekla zadnje dni med Italijo in Albanijo, krožijo tri poročila, ki si v marsičem bistveno nasprotujejo, v marsičem pa se dopolnjujejo. ozirom na trenutno ostro zunanjepolitično ozračje sploh hotela sprejeti, da ne bi prišla v kakšno nepričakovane zadrege. Eno pa lahko rečemo: Kakor je angleška vojaška zveza s Poljsko uvedla novo poglavje v evropsko severnovzhodno politiko, tako je načela Italija z zasedbo Albanije tudi novo poglavje v političnem razvoju južnovzhodne Evrope. Dočim italijansko časopisje o vsebini teh pogajanj popolnoma mo,lči, pravijo rimski politični krogi, da je šlo zgolj za izpopolnitev že obstoječega sporazuma med Italijo in Albanijo, čijc kralj se je začel zadnje čase zelo sumljivo oibnašati, tako da je bilo treba preprečiti nevarnost, da ne bi Italija bila v svojem interesnem območju na drugi obali Jadrana bistveno oškodovana. Vrh tega je bilo po teh poročilih treba brzdati kralja Zoga, ki je začel razmetavati denar, kakor da je njegov in je s svojim dvorom uganjal razkošje, medtem ko je albansko ljudstvo stradalo. Bilo je očividno — tako pravijo v Rimu — da stoji za kraljem neka sila, ki je hotela porušiti prijateljstvo in dobre odnošaje Albanije do Italije in do njenih sosedov, kar bi bilo moglo izzvati hude zapletljaje v itak nevarnem mednarodnem ozračju. Drugo poročilo je prinesla pariška agencija »Havas«, ki trdi, da je Italija zahtevala od Albanije, naj. ji da: 1. pravico, da lahko v potrebi zasede vse vojaško važne točke v Albaniji in da sme njena mornarica brez omejitve za določen čas uporabljati štiri albanska pristanišča; 2. da sme italijansko vojaštvo po potrebi zasesti vse albanske trdnjave, vojašnice, orožarne in municijske zaloge, kakor tudi vse druge javne naprave; 3. da Italija prevzame vodstvo albanskih zunanjih poslov. Tretje poročilo pa trdi, da je Mussolini eno,stavno hetel prehiteti angleško diplomacijo, ki si je prizadevala, da bi s pomočjo Albanije, čije pristanišča tvorijo dragocena pomorska epirelišča, sklenila verigo držav, ki bi bile zvezane s paktom proti politiki avtoritarnih držav, in da je rajši on sam zasedel važne točke albanske obali, kakor da bi to prepustil drugim. Na veliko soboto: Italijani v Tirani - Kralj Zogu in vlada pobegnila v Grčijo. Odpora ni bilo Naj bo že kakorkoli, ko sta odposlanca kralja Zoga, ki sta sc iz Drača vrnila v Tirano, zopet podala nazaj na pot v Drač, je general Guzzoni ukazal poho.d na Tirano, potem ko so italijanske čete zgradile nov most čez reko Arzen, ker 60 bili Albanci starega podrli in stceT še med tem, ko so se razvijala pogajanja med generalom Guz-zonijem in o.dposlancem kralja Zoga. Na velikonočno soboto, 8. t. m. so italij. vojaki ob 9.30 dopoldne vkorakali v Tirano, ki jim ni nudila nobenega odpora. Kralj Zogu je bil namreč med tem že zbežal preko Elbasana na jug proti grški meji. Zbralo se jo 384 letal pod poveljstvom štirih generalov. Letalci so bili razdeljeni v 4 divizije, ki so vso brez najmanjše nezgodo pristale na malih prostorih albanske obale, ki za take pristanke ni pripravna. Najbolj se jo odlikoval grenadirski polk 3000 mož, ki jo odlctel i italijanskega letališča Grottaglie pri Tarentu in so v najkrajšem času na veliko soboto, 8. t. ni., izkrcal iz letal na letališču v Tirani. Kakor hitro je kako letalo lega transporta pristalo na tla, so vojaki iz njega skočili, se uvrstili v četo in vkorakali v mesto. To je bil do zdaj največji vojaški transport na letalih. Operacije z bombami so bile potrebne samo ob ožini Vorat, da so se odstranile nekatere ovire. Na Veliko noč: Minister groi Ciano ustoličuje v Tirani novo albansko vlado Se na velikonočno soboto so druge italijanske kolono zasedle na jugu Berat, Argirokastro in lvorioo ter sedaj nadaljujejo prodiranje v najvišje hribovje Albanije. Odpor je malenkosten. Za red in mir skrbi skupaj z italijanskim vojaštvom albansko orožnišlvo, ki se je italijanski oblasti kmalu podvrglo. V sobolo je ob 11 dopoldne priletel v Tirano italijanski zunanji minister grof Ciano, kateremu se je predstavila nova vlada in ga je pozdravil tudi španski poslanik. V Tirani se je osnovala nova vlada s predsednikom DžaTer Jupitoin na čelu. Kralj Zogu je pobegnil v Grčijo in se nahaja sedaj s svojo ženo kraljico Geraldino v Solunu, dočim je bivša albanska vlada s predsednikom Koto odpotovala v Atene. Več višjih poveljnikov in drugih častnikov albanske vojsko se jo zateklo v Jugoslavijo. Dne 10. aprila: Italijani so zasedli Korico in Krujo brez bojev Dne 10. aprila jc odletel s tukajšnjega letališča oddelek italijanskih grenadirjev na treh letalih tipa Breda 44 z generalom Pričalo na čelu v mesto Korico, da ga zasede. Korica se nahaja na višini 600 m blizu jugoslovanske in grške meje in je eno najbolj obljudenih albanskih mest. Kakor hitro so grenadirji pristali in se postavili v bojni red, so prišli iz mesta Albanci s pre-fektom na čelu in vojake pozdravili. Mesto je bilo že prej razobesilo albanske in italijanske zastave. Istočasno sc jc general Guzzoni na čelu motorizirane kolone odpeljal v Krujo, kjer sloji 1 Pogled na moderni del Tirane Istega dne je zasedla kolona pod poveljstvom polkovnika Scattinija Skader o.b 3 popoldne. Istega dne, na velikonočno soboto, je motorizirana kolona pod poveljstvom polkovnika D'Antoni zasedla E 1 b a s a 11 jugovzhodno od Tirane. Iz Rima pa so zanikali poročila agencijo Havas, ki je poročala, da se Italijani niso mogli izkrcati, da so bili trikrat vrženi nazaj, da so italijanska letala metala bombe in uničila cele kraje ter da je tekla kri v potokih. Vse to so, ugotavljajo rimska poročila, izmišljotine protifašističnega tabora, kar dokazujejo tudi številko celotnih izgub. Te znašajo v Draču tri mrtve pešce in 8 mrtvih mornarjev, dočim je bilo ranjenih 9 pešcev in 34 mornarjev. V Santi Qua-ranta pa je bil ubit 1 mornar, 10 mornarjev pa ranjenih. Druge izgube še niso zapisane, so pa brez dvoma neznatne. Italijanska zasedba se je tako bliskovito naglo in po dobro premišljenem načrtu naravnost po urnem kazalu, kakor pravi poročilo generalnega štaba vojske in mornarice, izvedla, da bi bila zlomila vsak drug odpor, kaj še odpor čet kralja Zoga. Vloga letalstva „Polk z neba" Kar se life letalskega brodovja, ie tudi njegov nastop bil zelo skrbno pripravljen. Letalsko brodovje je hilo na predstoječo zasedbo opozorjeno 48 ur prej. Eskadra se je sestavila v 12 urah. znana Škanderbergova trdnjava. V Kruji je generala pričakovalo prebivalstvo, ki ga jo pozdravilo z rimskim pozdravom, nakar so sledili govori. V Tirano so dospele nove grenadirske četo na transportnih letalih. Po nekaterih krajih dežele je še nekaj oboroženih čet, ki pa bodo kmalu razgnane. Zasedba Albanije ni več nobeno vprašanje. V zasedena mesta prihajajo mnogi načelniki in člani čet kralja Zoga, ki izročajo orožje. Zalivala Jugoslaviji Na velikonočno nedeljo sc je pri jugoslovanskem ministrskem predsedniku Dragiši Cvetko v i f ii in zunanjemu ministru C i n c a r j u Mark o vi ču /.glasil italijanski poslanik v Belgradu Indclli ter sporočil, da ima poseben nalog od Mussolinija. da se jugoslovanski vladi iu jugo-slovanskcmu ljudstvu zahvali za prijateljsko zadržanje v albanskem vprašanju. Meni) je. da so se odnošaji med obema državama in vladama s tem še bolj okrepili. Sicer pa jo rimska vlada jugoslovansko vlado sproti točno obveščala o vseli dogodkih v Albaniji. Italijanski listi so mirno zadržanje Jugoslavije s pohvalo podčrtavali. (Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved: Jasno. Zemunska vremenska napoved: Pretežno asno v vsej državi. Večja oblačnost utegne biti v južnih krajih. Nekoliko nočnega mraza sredi države in v severnih predelih. šahovski turnir v Zagrebu Zagreb, 11. anrlla. Zanimanje za Šahovsko prvenstvo v Zagrebu raste od kola do kola. Zelo mnogo je bilo obiskovalcev, zlasti za velikonočne praznike. Posebno veliko Sallistov je prišlo iz Slovenije. Včeraj je bilo igrano deveto kolo. Vidmar nd. : Rožič sta igrala dameki gambit. Rožič jo slabo igral in je izgubil važnega kmeta ter se v 14 potezah vdal. To je bila doslej najkrajša igra. Lešnik : Petek »ta Igrala Retijevo otvoritev, Petek si je napravil dober položaj s tem, da je žrtvoval dva kmeta. To pa je Lešnik pozneje izenačil s precizno igro in prisilil nasprotnika, da se je vdal. Furlani : dr. Kalalisir. V začetku sta igrala sicilijanko. V arediSfllcI je bil položaj precej izenačen, pozneje pa si jo Furlani Izdelal lep napad na kraljevem krilu in taan zelo močno pritisnil. Nasprotniku je sicer izsilil zamenjavo figure, toda v končnici ima Furlani tekača več in bo partijo s precizno igro v nadaljevanju lahko dobil. Kostlč : Schrclber. Igrala sta tudi sicilijanko. Iz otvoritve je izšel Koslič boljše. Schreiber se je dobro branil, vendar je bil položaj dolgo nejasen. Po Izmenjavi figure pa je Kostič dobil premoč in je Schreiber igro predal. Dr. Vidmar : Avirovič. Igra je bila v orto-doksni obrambi damskegagambita. Avirovič je sla-1h) začel. Dr. Vidmar je igral zelo močno. Avirovič se ni dobro znašel in je moral partijo kmalu predati. Vukovič : Preinfalk. Vukovič je iz Njemcevi-čevega začetka precej slabo Izšel. Pozneje ee je nekoliko opomogel, vendar je Preinfalk močno pritisnil na kraljevem krilu. Vukovič |e skuša! izenačiti, toda Preinfalk nI popustil ln prisilil Vu-koviča končno v 82. potezi k predaji. To |p bila najvažnejša točka, ki si jo jo Preinfalk doslej pridobil. Brilder ! Tomnvič. Igrala sta rlamfrtd gambit. Brilder je dobro začel in Imel že dobljeno pozicijo. Spregledal jo potezo, Izgubil figuro in s tem (udi parli'o. Filipčič—Pire. Igrala sta kraljevsko Indijsko obrambo dnmskega gambita. To je bila zelo burna igra. Pire jo igral iniciativno, toda v pomanjkanju časa je zamenjal red potez in izgubil kmeta. V nadaljevanju je Filipčič z dvema svojima nevarnima potezama odločil igro zase. Po (50 potezah so je Pire vdal. To je prvi poraz vele- mojstra Plrca od blejskega turnirja 1. 1031 po jugoslovanskem Igralcu, 'lakrat je pričel s svojo šahovsko afirmacijo in do dannes ni uspelo še nobenemu Jugoslovanskemu igralcu odvzeti mu celo točko. Amaterju Flllpčlču manjka samo še pol točke do mojstrskega naslova. Stanje točk po it. kulu: Kostič 7, dr. Vidmar 5 in poi, Pire, Preinfalk, Vukovič 5 (1), Lešnik, Broder, Tomovič, Schreiber 5, Vidmar ml. Filipčič 4 in pol, Furlani, Avirovič 8 ln pol (1), Petek 2 (1), Rožič 1, dr. Kalabar pol (8). Danes so jo tekmovanje nadaljevalo v 10. kolu. Največje zanimanje je vladalo danes nted velemojstroma Pirceni in Kostičem. To je najvaž-nenjša igra tega turnirja, ker bi si Kostič z zmago mogel priboriti tolikšno prednost, da ga bo težko dohiteti, Pire In Kostič Igrata domski gambit. V končnici obeh trdnjav in kraljice ima Pire pozicijsko prednost. Kostič jo skušal doseči re-mis, vendar se je Pire spretno izmaknil. Pire ima precej upanja, da partijo odloči v svojo korist. Preinfalk—Furlani. Igrala sta damski gambit s Capablancovo varijanto. Po izenačenju igre sta se mojstra zedinila za remis. Dr. Vidmar—Vukovič. Damski gambit. Vukovič se je poslužil Indijske obrambe. Položaj je zelo zapleten in docela nejasen. Lešnik—Fillpfič sta igrala špansko otvoritev. Lešnik je že ob otvoritvi dobil kmeta, ki mu bo, ako ne bo posebnih zapletov, zadostoval za pti-dobitev zmage. Avirovič—Rožič. Damski gambit, kjer se je Rožič branil s kraljevo indijsko obrambo. Pri otvoritvi sta izšla igralca izenalčena. Rožič pa je nato napravil nekaj slabih potez, izgubil kmeta in nato še figuro in končno partijo predal. Vidmar ml.—Brilder. Damski gambit s tekačem na Ls5. Iz otvoritve sta Izšla enako. Briider je pozneje popravil in pridobil kmeta, vendar je izid še nejasen. Schreiber—Tomovič. Meranska obramba dam-skega gambita. Tomovič je nasprotnike iznenadil z do sedaj še ne razčiščenim nadaljevanjem. Nastal je velik zaplet v središnlcl. Izid Je še nejasen. Dr. Kalabar—Petek. Igrala sta damski gambit. Petek se Je branil s slovansko obrambo. Izšel je iz otvoritve nekoliko boljše. Dr. Kalabar Je z izmenjavo figur skušal doseči Izenačenje, vendar je z nedosledno igro položaj Še poslabšal ln se v 43 potezi udal. Spor med mizarskimi mojstri in pomočniki v Ceiju poravnan Celje, 11. aprila. Danes ob 4 popoldne je bil v posvetovalnici mestnega poglavarstva v Celju sestanek mizarskih mojstrov iz Celja in pomočnikov. Sestanku je prisostvoval kot vodja razprave magistratni komisar Viljem Koren, predstavništvo mestne policije je zastopal komisar Ivan Velkavrh. Združenje mizarjev je zastopal Ignac M a j e r i č in še nekaj mizarskih mojstrov. Sestanka so se udeležili tudi 4 obratni zaupniki. Predsednik združenja kakor tudi ostali člarti uprave so obrazložili svoje stališče, katerega so člani združenja zavzeli na svojem občnem zboru 23. marca in na svojem sestanku 2. aprili. DelojBrrtalska stran'1 je obrazložila svoje stališče ter poudarila, da so pripravljeni skleniti novo pogodbo in razpravljala tudi o lem, katere točke odpovedane kolektivne pogodbe naj se spremenijo. Delojemalci so pristali na ta predlog, nakar se je sporazumno ugotovilo, da prenehajo veljati vsi zasebni dogovori, sklenjeni do danes med posameznimi mojstri in pomočniki. Take dogovore sta dosedaj sklenila podjetji Vekovar Franjo in Golob Karel, Nato so sporazumno sprejeli naslednji predlog: Kvalificirani delavci * pripadajočimi spričevali imajo urne mezdei Po UuČItvl do 3 mesecev 3 din, po 3 mesecih dalj« 3.50 do 6 din. Mezde m določajo po sposobnosti pomočnika, ugotovijo jo pa delodajalci sporazumno z obrat, zaupniki. Ta pogodba postane veljavna 11. aprila, tako da prejmejo mizarski pomočniki mezdo na dan 15. aprila in je za dobo enega leta neodpovedljiva. Po preteku 1 leta je mogoče vsakega prvega.v mesecu na enomesečni odpovedni, rok odpovedati pogodbo. Obenem z odpovedjo je treba navesti razloge odpovedi. Ako se pravilno n« odpove, se avtomatično podaljša službena doba do druge odpovedi, Ta pogodba bo podpisana 12, aprila ob 11 dopoldne na mestnem poglavarstvu. Kdaj se bodo pogovori nadaljevali Listi eo pisali, ,da se bodo razgovori med g. Cvetkovičein in dr. Mačkom nadaljevali takoj po velikonočnih praznikih. Sedaj Vsa Javnost pričakuje poročil, kdaj »o bodo novi pogovori začeli. Kakor poročajo dobro poučeni krogi, ne te dni v Belgradu mudi zastopnik HSS inž. Avgust Košu-lič, ki se dogovarja z belgrajsko združeno opozicijo. Ti dogovori imajo namen pripraviti j>o-trebno medsebojno jasnost, ko se bodo pogovori med vlado in dr. Mačkom kot zastopnikom tudi združene opozicije nadaljevali. To pa se bo najbrž zgodilo v četrtek 13. aprila ali pa v soboto 15, aprila. Tonj bo v dobrem tednu položaj žc precej razčiščen. Rešitev je v enakopravnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov Belgrajskl polmesečnik »Nupred« je za velikonočno številko prinesel članek o ureditvi naših notranjih razmer, ki ga je bil napisal vseufiliški profesor dr. Mihajlo llič, ki pravi: >Ko govorimo o zahtevah Hrvatov in presojamo njihovo upravičenost ter važnost, ne smemo pozabiti, da se to da uresničiti le na podlagi enakopravnosti. Potem takem vsega tistega, kur bi imeli dobiti Hrvati, ne bo mogoče odrekati niti Srbom niti Slovencem. Ako Hrvati kot laki dobe avtonomijo, bodo tudi Srbi dobili svojo. Ko bo treba razmejevati, zaradi njihove pomešanosti ne bo mogoče spraviti v eno enoto uiti vseli Srbov niti vseh Hrvatov. Pač pa bo Srbom mod Hrvati in Hrvatom med Srbi zajamčena enaka pravica, katere niti srbska večina Hrvatom niti hrvatska večina Srbom ne bo mogla vzeli. In sploh se bo vsak državljan, kjerkoli naj živi, nahajal v svoji državi in ne v tuji. Samo tako urejene razmere bodo mogle zapreti hrvatsko vprašanje, ne da bi pri tem odprle kako drugo podobno vprašanje.« Mačkovi listi za Veliko noč > V »Hrvatskem Dnevniku« je dr. Maček napisal članek o samoodločbi narodov, ki si jo je zamislil \V'ilson, kar pa je sedaj čisto propadlo. Potem pa pravi: »Mi Hrvati no zahtevamo zase nič tujega, pač pa bomo branili svoje, kakor kmet brani svojo zemljo. Mi llrvall smo kmečki narod. Naša sila je v nas samih. Zato nas nobena sila ne more uničiti.« — V »Seljačkem domu: pa je inž. Košut ič napisal članek pod naslovom >Mirni ln svesti si svojo moči gremo v Veliko noč«. Tukaj naglaša, »da je naš notranji mir tako stalen In veder le zato, ker smo podlago svoje organizirane sile zgradili na pravici člo-večanstvu, poštenosti, in ker je cilj te narodne sile boj za narodno svobodo in socialno pravičnost«. 1 »Ne pričakujte prenagle rešitve I« Glasilo Venčeslava Vilderja »Nova Riječ« prinaša v zadn|i številki urano sporočilo o zagrebškem sestanku, nakar dodaja svoj komentar: To. sporočilo prav gotovo optimistično preseneča vso javnost. Zopet pa moramo sedaj opozarjati javnost, naj ne pretirava v pričakovanju kakih naglih končnih odločitev, li dve konferenci 6icer mnogo pomenijo, vendar že ne vsega. Najprej ti dve konlcrenci odločno zanikata tiste glasove, ki so se razširjali, da so nastopile nekake nepremostljive ovire. Pač pa so zagrebški pogovori bili nujna manifestacija povezanosti med Bel-gradom in Zagrebom. Prav gotovo niti cn merodajni cinuec n« namerava kaj resnega ukrepati zoper čim krepkejšo združitev vseh sil. zoper okrepitev državne skupnosti. Vsi čutijo nevarnost, če na naša vrata potrkajo resni dogodki, ki nas bi našli neurejene Gre pa zgolj za način, da se vsa stvar čim prej pre- I makne ter potisne v pravi tir... Jasni znaki odločitve se morajo pokazati že prve dni po Veliki noči.« »Po Veliki noči pojde naglo!« Zagrebški »Obzor« pred prazniki, se znova obširno peča z zagrebškim sestankom ter potem pravi: »Kar se tiče ravnanja vseh treh srbskih skupin združene opozicije (Stanojevičevi radikali, Davidovičevi demokrati in Jovanovičevi zemljoradniki), so vse te tri skupine po informacijah iz Belgrada, ko jim je dr. Miloš Tupanjanin poročal o uspehu pogovorov med Cvelkovičem in dr. Mačkom, sprejele poročilo na znanje ter sedaj pričakujejo, da bodo po velikonočnih praznikih sodelovale na sestanku vse skupine, ki so kandidirale na Mačkovi listi... Politični položaj je sedaj torej v znamenju pričakovanja, da se napovedani sestanki nadaljujejo. Dokler ti pogovori ne bodo končani in nc bodo znani njihovi uspehi, je prezgodaj delati kake napovedi. Jasno pa je, da je napočil čas, ko je končno treba od besed preiti k dejanjem. Tega pričakuje hrvatska javnost... Vsekakor ni več opravičenega razloga zavlačevati deja- I nja, če hočemo res končati preteklost ter utreti pot pravilnim podnosom med hrvatskim, srbskim in slovenskim narodom. Skoraj bomo jasneje videli ravnanje vsakogar. Zakaj po velikonočnih praznikih se bo politični položaj začel naglo razvijati, bodisi v tem ali drugem smislu... Hrvatski narod čaka tega časa ter bo po vsem tem določil svoje končno ravnanje.« »Novosti« o položaju Zagrebške Novosti so pred prazniki prinesle iz Belgrada politično poročilo, ki se nanaša na sporazum in na notranjo ureditev naše države, ter med drugim takole veie: . V političnih krogih na-glašajo. da g. Dragiša Cvetkovič, kraljevska vlada in opozicija stoje na istem stališču zaradi novih svobodnih in demokratskih političnih zakonov. Politični krogi tudi naglašajo, da se to vidi v novih svobodnih in demokratskih političnih zakonih. Politični krogi tudi naglašajo, da se to vidi v popolnem soglasju, ki je bilo doseženo med g. Cvetkovičein in dr. Mačkom o načinu, kako naj se začno reševati bistvena pereča politična vprašanja. Isti krogi prav tako naglašajo veliko nalogo in poslanstvo, ki jo je prevzel g. Dragiša Cvetkovič, ki Je dokazal svoje globoko demokratsko čustvovanje prav v notranjem preurejanju našo države v blagor celote ler v blagor srbskega, hrvatskega in slovenskega narodn. Ti krogi so prepričani, da 1k> g. Dragiša Cvetkovič izvršil svojo veliko poslanstvo, ki jo je bil sprejel za svojo nalogo. Politični krogi kakor vsa javnost z velikim zaupanjem pričakujejo nadaljevanja pogovorov, ki se bodo pričeli takoj po velikonočnih praznikih. Tedaj se 4 bodo vprašanja sporazuma bolj poglobila ter bo I s tem vse vprašanje mnogo olnjšnno, Danes je I odločilni trenotek, ki ga ne smemo zamudili, da I se sklene sporazum med Srbi In Hrvati v interesu I skupne domovine. Pri tem reševanju pa naj bi 9 sodelovale vse politične ustanove, ki so zakoreal- I njene v ljudstvu. ■ Italija zasedla Albanijo (Nadaljevanje s 1. strani) Stališče velesil V četrtek govori Chamberlain V Parizu in v Londonu so bile zaradi albanskih dogodkov na velikonočne praznike sklicane vladne seje, na katerih so obravnavali stališče, ki ga bo treba zavzeti. Razširila so je govorica, da bo Anglija ponudila jamstvo za nedotakljivost meja tudi Grčiji. V Londonu pa je bilo sklenjeno, da se angleški parlament sestane v četrtek dne 13. aprila k izrednemu zasedanju in bo pri tej priložnosti predsednik vlade Chamberlain pojasnii stališče Anglije do albanskih dogodkov, kakor tudi sporočil ukrepe, ki jih namerava Anglija podvzeti za zaščito svojih interesov. Novi albanski »vladni odbor« Tirana, 11. aprila. A A. Albanska agenci ja poroča: Z dovoljenjem italijanskega kr. poslaništva v Tirani je bil imenovan začasni upravni odbor za Albanijo. V odboru so sledeče osebe: predsednik Džafer Jupit, ki opravlja istočasno pravosodne zadeve, Mihal Cherko, ki so mu poverjeno zunanje zadeve, Zef Kadarea, ki vodi notranje zadeve, Kosta Marko, ki je prevzel finančne posle, Lanbi Aleksi, ki vodi gospodarstvo, in Izedin Bečir, ki je prevzel gradbene posle. Kralj Zogu v Grčiji Atene, 11. aprila. AA. DNB: Bivši albanski kralj je prispel snoči s svojo družino in spremstvom v mesto Larisa v Tesalijl. .V njegovem spremstvu se nahaja 134 oseb. Evropa v vročici Bukarešta, 11. aprila, t. Kralj Karol je 9. t. m. odpotoval iz Bukarešto v Dobrudžo. Pravijo, da je šel Inspicirat romunske čete, ki stojijo nasproti bolgarski meji. London, 11, aprila. TG. Ministrski predsednik Chamberlain je bil nujno poklican h kralju, pri katerem jo ostal poldrugo uro. Ko se je vračal v predsedstvo vlade, so ga goste množice navdušeno pozdravljale. Bruselj, 11. aprila. TG. Belgijska vlada je sporočila, da je /.»povedala obsežne varnostne ukrepe v svojem Kongu v Srednji Afriki, da pa ti ukrepi ne pomenijo, da bi bila kolonija v nevarnosti. Varšava, 11. aprila. TO. Na uradnem mestu sporočajo, da Poljska nedavno mobiliziranih rezervistov ne bo odpustila, dokler se mednarodni položaj v Evropi ne bo pomiril. Rim, 11. aprila. TG. Danes je izšel ukaz, s katerim je vpoklican letnik 11)12 ln še nekateri drugi oddelki rezervistov. Skupno gre za vpoklic 200.000 mož, tako da znaša celokupna stoječa vojska Italije okroglo 1,000.000 vojakov. Goring v Libiji Tripolis, 11. aprila. AA. Štefani: Maršal Gfiring je za časa svojega bivanja v Libiji obiskal v spremstvu generala Balba vzhodno Libijo ter nove naselbine italijanskih kolonistov v teh krajih. Maršal Goring je izrazil svoje občudovanje za vse kar je tu videl posebno pa za napredek dosežen v poljedelstvu, i Maršal Goring je bil predmet toplih manifestacij pre- < bivalstva. Posebno lep je bil sprejem v Migurati. — j Maršal Goring je obiskal nato rimske spomenike v starem rimskem mestu Raduleptis Magna. Kitajska Chungking, 11, aprila. AA. Havas: Po poročilih kitajske agencije »Central News« bo Kitajci v toku sedanje protiofcnzivc pri Kantonu ubili ali ranili v zadnjih treh dneh čez 2000 Japoncev. Kitajske čete so ponovno zasedle mesto Kukong. Prostovoljci operirajo v raznih krajih ter s« posebno živo udejstvujejo v okolici Kantoma, od katerega so oddaljeni 20 km. Japonska vojna ladja, ki jc poskušala včeraj izkrcali vojaštvo v bližini vasi Tanao, ni moji na poriugaiako kcuo* nijo Makao, je bila prisiljena od Kitajcev odpluti ponovno na odprto morja. Zahvala kraljevskega doma Belgrad, 11. aprila. AA. Ob priliki velikonočnih praznikov so bile poslane čestitke od po-edincev in ustanov Iz države in inozemstva na naslov Nj. Vel. kralja, NJ. Vel. kraljice Marije, Nj. kr. Vl». kneza namestnika Pavla in kraljevskega doma. Po naJvlSji odredbi jc pisarni Nj. Vel. kralja čast izraziti hvaležnost poedlncem ln ustanovam za poslane čestitke, kakor tudi vsem onim, ki so se ob tej priliki vpisali v dvorske knjige, (Iz pisarno NJ. Vel. kralja št. 3073/39.) Ministrski predsednik se je vrnil v Belgrad Niš, 11. aprila, m. Predsednik vlade Cvetko^ vič se je za časa velikonočnih počitnic mudil v Nišu ln Niškl banji. Včeraj je obiskal armadnega poveljnika generala Nauinoviča. Nocoj se je vrnil v Belgrad. Ministri v Južni Srbiji Skoplje, 11. aprila, m. Semkaj sta prispela trgovinski minister Tomič in poštni minister Alti-parmakovič. Na postaji so ju pozdravili zastopniki gospodarskih krogov z banom Hajduk Velj-kovičein na Čelu. Po tem sestanku sta odpotovala oba ministra v BltolJ ln Ohrid. V Ohridu je vodil sestanek poslanec za ohridski okraj Cordevič. Na zborovanju je govoril poštni minister Alliparma-kovlč in obljubil, da se bo zavzel za upravičene zahteve Ohrida. Tudi Je omenil, da se bo v Ohridu sezidalo novo poštno poslopje. Skala sa je zrušila na otroški zavod Bern, 11. aprila. AA. Včeraj popoldne se je ogromna skala podrla na mesto Flims v kantonu Graubunden v Švici. Skalovje je zasulo otroški zavod, v katerem se je nahajalo 28 oseb. Izpod ruševin so izvlekli 11 oseb, od teh 5 mrtvih. Pod ruševinami se nahaja še 12 oseb. Frankovsko glasilo o zagrebških pogovorih Frankovski list »Hrvatski narod«, kf ga ureja dr. Mile Budak, je obširno prinašal poročila posa-nteznih listov o zagrebškem sestanku, zlasti pa jd obširno navajal pisanje Mačkovih glasil »Hrvatskega Dnevnika«. »Zagrebačkega lista« ter »Novosti«. Prinesel je tudi sliko predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča in dr. Mačka, ki sedita za mizo ter se menita. Ni pa vsem tem poročilom dodal niti ene svoje besede ter ne prinaša nobena 6voje sodbe o zagrebških pogovorih. Promet H P Belgrad, lt. aprila. A A. Promet Poštne hranilnice v mesecu marcu 1939. V marcu je varčevanje uspešno napredovalo. Pristopilo je 4,173 novih vlagateljev, tako da zdaj število vlagateljev pri Poštni hranilnici znaša 544,249 ljudi, vloge pa so konec meseca marca znašale 1359,069.032 din. V čekovnem prometu je bilo odprtih meseca marca 45 novih računov, tako da je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah zdaj skupno 25.921 čekovnih računov. Promet po teh računih je v mesecu marcu znašal 8.234,298.295.99 din. Od tega je bilo izvršenih s prenosom brez uporabe gotovine 56.92%. Stanje vlog po čekovnih računih je konec meseca marca znašalo 1.550,571.173.32 din. Skupne vloge pri Poštni hranilnici presegajo 2 milijardi in 900 milijonov din. športne novice Kragujevac, 11. aprila, m. Danes se je tukaj odigrala prijateljska tekma med zagrebškim Ha-škom in domačim športnim klubom Radnički. Po zelo zanimivi igri, v kateri je Hašk že vodil s 3:1, je Radnički v lepem finisu premagal zagrebškega llaška s 4:3 (1:0). Slavonski brod, 11. aprila, b. Tu je bilo V nedeljo in ponedeljek tekmovanje v rokoborbi za državno prvenstvo. Sodelovalo je 11 klubov s 54 atleti. Med njimi tudi Maraton in Pekovski športni klub iz Maribora. Lep uspeh so dosegli atleti Maratona, kjer sta v srednji kategoriji dosegla Ver-b o Š t 1. mesto in S e r n k o pa 2. mesto. V pol-težki kategoriji je P e r h e r od Pekovskega športnega kluba dosegel 2. mesto. f MIlan Vapa Belgrad, 11. apr. m. Na veliki petek Je umrl znani Industrljec MIlan Vapa, lastnik papirnice. Pogreb je bil na veliko soboto. Udeležil se ga je tudi odposlanec Nj, Vel. kralja, polkovnik Kere-kovič. Vdovi pokojnega Milana Vape je odposlanec NJ. Vel. kralja in Nj. kr Vis kneza namestnika izrazil sožalje. Požar na Ostrožnem pri Celju Celje, 11. aprila. Danes okrog pol 5 popoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in gostilniča-ja Franca Velenška na Ostrožnem pri Celju. Prihiteli so gasilci iz Celja, za njimi pa iz Bobnega, Lopate in Gaberja. Poslopje je bilo polno sena in slame, zato se je ogenj silno hitro širil. Gasilci niso ognja mogli ustaviti, pač pa so preprečili, da ee ni razširil na bližnja gospodarska poslopja in hiše, ki so bile v nevarnosti, škoda znaša okrog 60.000 din. Gasilcem in vaščanom se je posrečilo rešiti živino, stroji in gozdovi pa 60 zgoreli. Ogenj so najbrž zanetili otroci, ki 60 se igrali. Mogoče je pa tudi, da je bil podtaknjen. Gospodarja ni bilo doma, zato je bila panika še večja. Osebne novice Belgrad, 11. aprila, m. Kr. namestniki so podpisali ukaz, s katorim je postavljen za pomočnika bana donavske banovine 8/2 Dragomir Drinčič, sodnik okrožnega sodišča za mesto Belgrad. Novi podlian jo rojen 1. 1897 v Nišu, kjer je končal tudi gimnazijo. Juridično fakulteto je končal v Franciji. V svetovni vojni se je udeležil vseh bojev in ima Čin rezervnega kapotana. ofenziva Po vesteh iz kitajskega vira so kitajske lete izkoristile svoj uspeh nt kjangsijskem bojišču ter začele prodirati ob obali reke Kan. Dospele so do Nankanga. Na zapadni obali reke Kan ee nahajajo kitajske divizije med Kaoanom, ki so ga zasedle v nedeljo ter Fengsingom. Tudi ofenziva na Hupejskem bojišču se za Kitajce ugodno razvija. Kitajske armade se nahajajo v polkrogu okoli Hankava, in to na severu, zapadu in jugu, Listi poročajo, da so Kitajci zasedli v tej oblasti veliko število mest. ! S C H IC H T O V O terpentinovo milo varuje perilo Rihard Jakopič - sedemdesetletnik vNajvečje upanje slovenske umetnosti in že danes njen največji ponos je Riliard Jakopiča Tako je pred pet in dvajsetimi leti, prav na Jakopičev rojstni dan, ob priliki prve slovenske razstave na Dunaju zapisal Ivan Cankar. Dva kongenialna človeka sta si tisti-krat pri Miethkeju stala nasproti; dve duši, ki sta bili že dolgo na trudapolnem romanju za svetlimi vzori umetnosti, sta se srečali, spoznali, da je njuna pot že dosegla kraje, kamor je dano priti le izvoljencem. Jasno-vidne preroške besede, ki jih je genij zapisal o svojem tovarišu, so dobile dogmatično trdnost. Od takrat so pretekla desetletja, polna razgibanega življenja in neizprosne borbe z vsem, kar je stalo dozorevanju na poti; borba za vsakdanji kruh in priznanje, za katerega se je odrekel udobnosti mirnega meščanskega življenja; borba z zastarelimi nazori rodoljubov, katere je, kakor so že bili abotni in obrabljeni, varoval sleherni od njih kakor svetinje, in naposled boj, najbolj neizprosen od vseh, za čistost in globino lastnega umetnostnega jaza, tistega dajmonija, ki mu nihče nikoli ubežati ne more. Rihard Jakopič je izšel iz vseh teh tegob kot zmagovalec. Morda mu zemeljska Fortuna do danes še ni naklonila tega, čemur se pravi bogastvo, in morda del naroda, kateremu je posvetil vse svoje življenje, še ob tem času zre mrzlo in nerazumevajoče preko njega — lik slovenskega umetnika Riharda Jakopiča je vendarle na akropoli slovenske umetnosti v podobi starogrške Nike. Vzori, ki si jih je začrtal, preden je stopil na trudapolno pot, so doživeli uresničenje in, če se danes skloni nad sedemdesetimi leti svojega življenja, bo videl in spoznal, da je bilo plodno in blagoslovljeno. Rojen je bil naš jubilant 12. aprila 1869. leta v Ljubljani. Po dovršeni realki je odšel na umetnostno akademijo na Dunaj, odtod na akademijo v Monakovem, kjer je obiskoval tudi tedaj slovito Ažbetovo šolo. L. 1900 se je vrnil v Ljubljano, živel nekaj let v Škof.ji Loki, od 1903—1904 je bil v Hynaisovi šoli v Pragi, i. 1906. pa se je za stalno naselil v Ljubljani. Umetnostni nastop Jakopiča in njegovih tovarišev je za tisti čas pomenil zmago mladega rodu nad starejšim, zmpgo tako imenovanih impresionistov nad preživelim akademizmom prejšnjega stoletja. Vendar se ta zmaga ni nanašala v toliko na starejše likovne umetnike, kajti v tedanjem našem umetnostnem življenju je po §ubjcih zjjala velika praznina, kakor na zastarele umetnostne nazore naše javnosti, ki je prvo razstavo mladih 1. 1900 v svoji oficielni kritiki sprejela hladno in odklonilno. Toda mladi umetnostni rod, ki je kipel od notranje moči in samozavesti, je moral zmagati, kajti njegova ura je prišla. Bil je to čas silovitega vzgona narodnega prebujenja, čas Cankarja, mladega Župančiča, Murna, Ketteja, Groharja in vrste naših »impresionistov«, čas, ki je našel ravnovesje vseh ustvarjalnih sil naše kulture, ko so kongenialni ljudje prijeli za delo, da očistijo hram naših muz nepotrebne, nekvalitetne navlake. V neznanskem zanosu so korakali preko zaprek, ki jim jih je stavljala puhloglava, konvencionalna druščina slovenskih rodoljubov, rušili stare nazore, gradili nove, boljše in jim dajali trdne dokaze s svojimi deli. V tem času je bilo prvikrat zavestno kot last enega umetniškega rodu načeto vprašanje o slovenstvu v naši likovni umetnosti in ko jih je kritika naših snobistov odklonila, so šli impresionisti na tuje po izpričevalo svoje domovinske pripadnosti. Sredi tega razgibanega življenja pa se jasno odraža markantna postava našega jubilanta. Kot nekakšen duhovni vodja svoje slikarske generacije ni usmerjal svojih sil le na čisto umetnostno delo, marveč je z jasnim pogledom na naše umetnostne razmere poprijel tudi na kulturno-organiza-toričnem polju. Jasno je spoznal, da umetnost, ki nima lastne strehe, ni lastna organizacija, ne more uspevati. Razstavni paviljon, ki nosi njegovo ime, društveno življenje in pobuda za Narodno galerijo so dejanja, mimo katerih si razvoja in splošnega stanja naše umetnosti niti misliti ne moremo. Najvažnejše in najvrednejše pa je Jakopičevo poslanstvo v razvoju naše umetnosti. Po štiridesetih letih neutrudnega ustvarjanja, borbe z obliko in vsebino za čim doslednejši izraz, je njegovo delo dozorelo do visoke ravni prave umetnosti, ki ga v naši zgodovini umetnosti že danes postavlja na odlično mesto slovenskega klasika. Slogovno je, kakor rečeno, nastopil skupno z impresionisti, vendar on sam naziv »impresionist« kot oznako za svojo umetnost odklanja. In to tudi po pravici. Pravilno in prodorno je njegovo umetnost označil v »Jakopičevem zborniku« moj učitelj Izidor Cankar (prim. »Zbornik« str. 17—27). Impresionist v dobesednem pomenu besede, torej slikar, ki upodablja izključno svoje viziualne vtise o zunanjem svetu, brez vsakršne osebnostne miselne interpretacije — čisti naturalist — Jakopič v veliki večini svojega dela nikoli ni bil. Impresionistični način obdelave slikarskega predmeta, ki ga slogovno postavlja med generacijo impresionistov, je tudi vse, kar ga z njimi druži. Vse drugo: miselna prvina v njegovi umetnosti, močno čustveno razpoloženje, ki veje iz njegovega dela, osebnostna raba barve z ozirom na naravne vzorce, pa ga postavlja na povsem svojsko mesto, v bližino ekspresionistične umetnosti. Slogovni razvoj njegove umetnosti, ki leži pred nami v štiri desetletja visoki plasti, je lepo razviden. Zgodnejša dela, kot so glave »Zamorca« in »Pravoslavnega svečenika«: v Narodni galeriji, očitujejo Ažbetov vpliv in v širšem smislu vplive monakov-ske šole. Kontura je še ohranjena, telo je plastično obdelano, kolorit je moten in neživahen. »Spomini« pa že nosijo vse znake osebnega Jakopičevega sloga. Razgibane oblike in glorija barve nam že posredujejo močno čustveno življenje, kar pri zgodnjih delih še ni bilo opaziti. Poslej se miselni in čustveni svet na Jakopičevem delu vedno bolj krepi; poglejmo le »Večer na Savi« (1929. 1.). Trdne oblike predmetov so izginile, namesto njih pa se je preko ploskve razlilo morje svetlobe v širokih ploskvah. Čustvena prvina je izražena v mračnem večernem razpoloženju, poči-vajočem na temačnem koloritu. Še jasnejšg pro- dira miselni element v najnovejšem umetnikovem delu. Poglejmo »Rože« v Narodni galeriji! Oblika se je skoraj povsem raztopila v nemirni igri svetlobe. Barva je pričela izgubljati realno eksistenco in je postala nekam vizionarna, neresnična. Kakor da se je umetnik v uri zapuščenosti umaknil dnevu in obrnil »svoj pogled žalostno vase«... (Zbornik« str. 10.) Tako nekako je danes stanje Jakopičeve umetnosti in tod je za danes razvoju postavljen mejnik. Veliko je bilo delo, ki ga je naš jubilant opravil v toku svojega poslanstva. Kot človek, organizator, umetnik, predvsem umetnik! In vse za slovenski narod, za evropsko kulturo in naposled za boljšega, plemenitejšega človeka. Mi mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo! S. M. Italija je prehitela Anglijo ti Zanimiva odkritja španskega lista Madrid, 11. aprila, t. Dnevnik »ABC« v svojem komentarju glede zasedbe Albanije pravi, da je Mussolini prehitet Anglijo, ki je hotela Albanijo vključiti v verigo protinemške koalicije. V Albaniji je angleška poizvedovalna služba, znani Intelligence Service ie dalj (asa deloval na to, da pridobi kralja Zoga. Albanija bi bila imela po zamisli Anglije postati v Sredozemskem morju odločilno važen činitelj, da se razbijejo vezi med Italijo in Balkanskim polotokom, ki hudo motijo angleško politiko in njene načrte. Informator »ABC« trdi celo, da je angleška diplomacija hotela Albanijo izrabiti za napad na neko njeno sosedo, da bi se na ta način razbile zveze, ki so Angliji na poli. Kralj Zogu je tudi dobil zelo velike denarne podpore, ki so mu omogočale razkošno življenje ter netile njegovo častihlepje, da bi igral na Balkanu naravnost odločilno vlogo. Italijanska diplomacija pa je za te načrte pravočasno izvedela in jih v zadnjem hipu prečrtala. Angleško brodovje ■ pripravljeno Italijani pišejo o »tajinstvenem« gibanju angleškega brodovja London, 11. aprila, b. Potrjujejo se poročila, da je britansko sredozemsko brodovje v vojnem stanju. Gibanje vojnih ladij je povsem tajno. Na Malti so Angleži etorili izredne varnostne ukrepe. Na vojnih ladjah je vojaštvo pripravljeno kakor v vojni. Britanske vojne ladje so v posamezne ladje natovorile popolne množine pogonskega materiala in municije. Izjava lorda Stan-hopea, ki je 6koraj povzročila krizo angleške vlade, je dobila sedaj jasne obrise. V resnici je v angleški vojni mornarici že mnogo pred pri-četkom italijanskega pohoda v Albanijo uveden režim kakor za časa vojne in so besede prvega lorda admiralitete postaie vsakomur jasne. Poleg tega njegove besede tudi potrjujejo, da je Velika Britanija vedela o pripravah Italije že mnogo prej, preden je Italija napadla Albanijo. »United Press« poroča, da ie britanska mornarica dobila nova navodila. »Daily Mail« poroča, da so vse angleške vojne ladje v Gibraltarju dobile nalog, da morajo v roku 4 ur po izdanem povelju biti pripravljene za plovbo. Tudi kop-nena vojska v Gibraltarju je zavzela svoje položaje v popolni bojni opremi. V Sredozemskem morju se nahaja trenutno sledeče angleško vojno brodovje: 4 težke vojne ladje, 6 križark, nosilec letal. 39 rušilcev, 7 podmornic in veliko število raznih drugih pomožnih ladij. Turška politika »vedno v pripravljenosti« Ankara, 11. aprila. AA. Anatolska agencija poroča, da je narodna skupščina soglasno z vsemi 389 glasovi izrazila zaupanje sedanji vladi. Na včerajšnji seji narodne skupščine je bila prečitana vladina deklaracija, ki se nanaša na turško zunanjo politiko. Via dina izjava naglaša med drugim, da svetovna kriza ustvarja stalno spremembe v mednarodnem položaju, kar narekuje Turčiji naj bo vedno v pripravljenosti. Turčija je dozdaj vedno dokazala svojo voljo, da se ohrani mir. Turška zunanja politika ni izvedla nobenih sprememb. Ona ostane udana svojim prijateljstvom in zvezam, ker smatra, da s tem služi svetovnemu miru. V sedanjem času, ko se razne ideje in interesi pojavljajo s tako močjo, nobena ideologija in strast ne bosta predstavljali za Turčijo razlog, da bi jo spravila s poti miru, razen v primeru, da bo Turčija neposredno ali posredno predmet napada. Turška vlada vodi strogo račune o ukrepih, potrebnih, da se ves turški narod upre v primeru napada. Turčija je v stanju, da se s 6vojo močno vojsko upre vsaki nevarnosti in vsakemu napadu. Carigrad, 11. aprila. AA. DNB: V zvezi e pisanjem angleškega in francoskega časopisja o tem, češ da je Turčija pripravljena pridružiti se fronti proti osi Rim-Berlin, v političnh krogih tolmačijo zunanjepolitične izjave predsednika turške vlade pred parlamentom kot odločno zavrnitev sodelovanja pri ustanavljanju kakršnekoli fronte. Načelo, ki ga zasleduje turška zunanja politika že 15 let, je načelo ohranitve dobrih odnošajev z vsemi državami, in sodelovanje pri delu za ohranitev miru ob varovanju popolne nevtralnosti. To načelo je bilo ponovno poudarjeno o priliki prvega programatič-nega govora zastopnika vlade. Predsednik turške vlade je naglasil, da se to načelo v bodoče ne bo prav nič spremenilo, v kolikor se Turčija sa- ma ne bo smatrala za ogroženo. Z ozirom na to, se zdi, da tudi najnovejša prizadevanja Anglije niso uspela, da bi Turčijo pripravila do tega, da bi zapustila svojo dosedanjo politično črto. Vse dotlej, dokler ne bo nevtralnost Turčije ogrožena — tako izjavljajo tu — se bo Turčija odločno držala politike dobrih odnošajev z vsemi državami. »United Press« poroča, da je britanska vlada ukinila dopust vsej britanski posadki v Egiptu. Britansko sredozemsko brodovjo ho priplulo v sredo v Aleksandri jo. Rim, 11. aprila, b. V zvozi s trditvami francoskega in britanskega tiska o diplomatskem delovanju Londona in Pariza, ki bo prišlo do izraza v protestu Rimu, beležijo italijanski listi poročila o tajinstvenem gibanju britanskega brodovja v bližini K r f a. V zvezi s tem »Gazetta del Popolo« poroča, da so britanske vojne ladje zares zavzele neke sumljive poti. Tako je ena izmed največjih britanskih krizark »Malaya«, ki je bila dolgo v Mentonu, preteklo noč odplula v neznano smer. Prav tako je ameriška vojna ladja »War-ship«, ki je bila zasidrana v San Remu, v spremstvu vojne ladje »Aberdcen«, odplula. v neznani smeri. Z vznemirjenjem se sprašujejo, kam so odplule te tuje ladje. Iz Malte prihajajo poročila, da je Anglija tudi tam storila vse potrebne varnostne ukrepe, tako za obrambo obale same, kakor tudi za obramlK) pred letalskimi napadi.Malta je v vojnem stanju. Na Malti mrzlično vrvenje na bojnih ladjah Malta, 11. aprila. V ponedeljek 10. aprila se je začelo na Malti živahno vrvenje. Vse obalne baterije kakor tudi protiletalski tO|K>vi so v polnosti zasedeni in pripravljeni za takojšnjo obrambo. Vsi častniki sredozemskega topovja in letalstva, ki so bili na dopustu, so poklicani na svoja mesta. Vse vojne ladje so zakurile svoje kotle. Tudi civilni uradniki, kakor mojstri arzenala, ki so imeli dopuste, so se morali vrniti. Iste odredbo so se proglasile v Tangerju in na Gibraltarju ter v Egiptu. Nemški tisk o Albaniji Jadran — zaprto italijansko-jugoslovansko morje" » Berlin, 11. aprila. AA. DNB: Nemški tisk naglaša, da je politična vznemirjenost, ki je zavladala v Londonu in Parizu za časa velikonočnih praznikov v zvezi z italijanskim naslonom v Albaniji, bila popolnonna neosnovana. »Volkischer Beobachter« piše, da se zapadne sile malo brigajo za Albanijo, albanski narod in kralja Zoga, temveč, da v Londonu in Parizu odločujejo samo momenti politične sile. Dejstvo, da je Italija končnoveljavno zasedla drugo stran otrantskih vrat, pomeni, da je Jadran postal zaprto italijansko-jugoslovansko morje, ki bo v primeru vojne nepristopno za angleško mornarico tako, da bo Jadran pomenil za obe jadranski državi veliko in varno luko. Ker se to gotovo dejstvo na Jadranu 110 more več spremeniti, poskuša demokratska politika izkoristiti to priliko, da nadaljuje obkroževanje srednjeevropskih sil. Zaradi tega poskušajo pridobiti Grčijo, naj se priključi zapadnim silam. »Deutsche Allgemeino Zeitung« piše: Italija je nastopila v Albaniji, da bi zaščitila svoje državljane in mir na Balkanu, ki ga je ogrožal kralj Žog 11 s svojim delovanjem proti Jugoslaviji. Nastop v Albaniji je bil tudi potreben za zaščito interesov italijanskega cesarstva na Jadranu. Že prvi dan je bilo v Londonu in Parizu IV petek dne 14, aprila ob otvoritvi belgraiskega velesejma bo izšla po-£ sebna številka »Slovenca«, posvečena Belgradu. Prav tako bo dne 29. aprila ob otvoritvi zagrebškega veleseima izšla posebna ste-vilka »Slovenca«, posvečena Zagrebu, Naklada teh številk bo podvojena. Oglase za belgrajsko številko sprejemamo še v četrtek 13. t. m. do štirih popoldne. Oglašujte v tej števiiki »Siovenca«, ki bo v velikih množinah razprodana po Belgradu? ugotovljeno, da ima Italija stare pogodbene pravice v Albaniji. Zdaj poskušata Pariz in London napraviti na Balkanu razdor. »Berliner Lokal Anzoigcr« pravi v svojem članku pod naslovom »Torpedo proti miru«, da v Londonu in Parizu ne vlada vznemirjenost zaradi tega, ker bi bil mir ogrožen, temveč je ogrožena pplitika obkroževanja, ki jo Pariz in London vodita proti državam osi. Francoski tisk: „Mussolini je pisal pismo Chamberlainu" Parir, 11. aprila. AA. Havas: »Journal« piše: Napetost mednarodnega položaja je znatno popustila, vendar jo še zmerom veieresna. »Ropublique« sodi, da zahteva sedanji položaj še večjo delavnost na Francoskem e pravico do civilne mobilizacije vseh, ki ta trenutek ne delajo v vojski. Dalje pravi list, da terja položaj splošno vojaško obveznost na Angleškem. »Figaro«: V nekaterih dobro poučenih londonskih diplomatskih krogih trdo (a mi prinašamo to trditev z največjim pridržkom), da jo Mussolini poslal v zadnjih 48 lirah predsedniku britansko vlade lastnoročno pismo, v katerem mu daje razne obljube, iz katerih se lahko sklepa, da žele Italijani ostati nevtralni. Mobilizacija na Nizozemskem Haag, 11. aprila. AA. Havas: Nizozemski tiskovni urad sporoča, da predstavljajo po mnenju nizozemske vlade sedanje razmere vojno nevarnost, kakor je to določeno v holandskih zakonih. Zaradi tega so bili pozvani vojaški obvezniki za zaščito meje. Vendar ta vpoklic obveznikov pod zastavo ni v neposredni zvezi z zadnjimi dogodki. Vlada je zaradi nevarnega položaja smatrala za potrebno ojačati svoje obrambne meje. V današnjem dopoldanskem govoru pa radiu je ministrski predsednik Collyin poudaril, da trenutno ni nobene neposredne nevarnosti za Nizozemsko in da je država z vsemi sosedi v dobrih odnoiajih. Navzlic temu pa mednarodni dogodki silijo na izvršitev raznih varnostnih ukrepov, ker ni izključeno, da pride do oboroženega spora. Zaradi stalne nevarnosti vojne in da se potrdi krepka volja narodov za ohranitev samostojnosti in nevtralnosti, je nizozemska vlada sklenila izvesti delno obmejno mobilizacijo. To velja za vse meje Nizozemske. Vlada pripravlja ukrepe, ki bodo trajni, tako da bo na meji stalno dovolj vojaštva, ako bi prišlo do kakšnih nenadnih sprememb. Ministrski predsednik je zaključil svoj govor, da trenutno ni nobene neposredne nevarnosti za Nizozemsko ter je apeliral na ljudstvo, naj ohrani mirno kri, Povečanje gospodarske moči Nemčije Ljubljana, 11, aprila 1939. Po priključitvi češke in Moravske Nemčiji smo pod tem naslovom napisali članek, katerega so navajali tudi drugI listi. Ugotovili smo povečanje gospodarske moči Nemčije, la je postala prva industrijska država na svetu. V naslednjem podajamo sedaj po nemikih listih nekaj podatkov o gospodarski moči Nemčije v primeri z drugimi državami, katere prinaša Kolnische Zeitung z dne 9. aprila. Prebivalstvo in povriina povriina km' preb. milij. na 1 km2 Nemčija 635.000 86.2 135 USA 7.839.000 129.25 16 Anglija 242.000 47.44 195 Francija 551.000 41.5 76 Pri teh Številkah pa niso vštete kolonije, ki znatno povečujejo gospodarsko moč zapadnih držav. Poraba surovin. Zaradi velike industrije, ki jo Ima Nemčija v vseh svojih predelih, je tudi poraba surovin in pogonskih sredstev velikanska Proizvodnja je znašala v milij. ton in kilovatnih ur (pri elektriki); elektrika črni premog koks (1937) Nemčija 64X12 186.4 40.9 USA 145.— 351.6 47.5 Anglija 26.— 231.9 15.2 Francija 20.— 46.2 7 8 Iz teh podatkov je razvidno, da je elektriiikacija v Nemčiji na zelo visoki stopnji, naravno pa v stari Nemčiji prevladujejo kalorične centrale, v Avstriji pa vodne centrale. V železu in jeklu prihaja danes Nemčija neposredno za severnoameriškimi Zedinjenimi državami, kar dokazuje naslednja statistika o proizvodnji železa in jekla v letu 1938 (v milij. ton): železo jeklo Nemčija 18.6 23.3 USA 19.3 . 37.7 Anglija 6.9 10.9 Francija 5.9 6.0 Tudi je za presojo industrializacije važna naslednja statistika o porabi najvažnejših kovin v Štirih najvažnejših industrijskih državah (v tisočih ton): SLOVENEC*, 3ne 12. aprila. 1930. Štev. 83. r \ I rci 2i 2h PRCMIJCRAI HANEKEN Joan Crawford Ljubavna drama, ki bo zanimala i Spencer Tracy tako ženski kakor moški svet. 1 GjbSpodak&tvjo Novi slovaški denar - slovaška krona Po dolgih razpravah je prišlo v Slovaški do ureditve denarnih razmer. Prvotne kombinacije, po katerih naj bi se nova slovaška denarna enota imenovala Orel (orel}, niso prišle do veljave in novi slovaški denar bo ostal nadalje krona, in sicer se bo uradno imenovala »slovenska koruna« (slovaška krona) in bo njena kratica Ks. 1 krona ho imela kot doslej 100 vinarjev in bo po teži zlata enakovredna sedanji Češkoslovaški kroni, Vsi bankovci Češkoslovaške narodne banke, ki Se nahajajo v prometu na Slovašikem, bodo prežigosani na novo Ime. Za izdajo bankovcev in za valuto sploh bo skrbela nova Slovaška narodna banka, ki bo imela glavnice 100 milij. kron In bo večina delnic v rokah slovaške države. Pri emisijski banki se država tudi lahko zadolži*. da ji ne bo treba izdajati državnega papirnega denarja. Banka bo oskrbovala ves denarni promet za državo. Banko bo vodil guverner, kateremu stoji ob strani podguverner, obenem pa še 8 članov uprave, katere vse imenuje vlada. Najvišja dividenda sme znašati 6%. Nadalje ima država pravico izdajati drobiž do 200 slovaških kron na 1 prebivalca. Sedaj znaša obtok drobiža okoli 300 milij. kron ln se bo lahko Izdalo z ozirom na Število prebivalstva skupno 600 milij. kron, tako da bo lahko izdanih še okoli 200 milij. kron. Dosedanji češkoslovaški drobiž ostane še nadalje plačilno sredstvo, le kovanci za 25 vinarjev bodo potegnjeni iz prometa. Skupni obtok denarja v Slovaški, ki bo potreben, cenijo na poldrugo milijardo kron. To vse pomeni, da ostane še nadalje krona v veljavi kot denar, le formalno bo to slovaški, ne pa češkoslovaški denar. Pri tem slovaškem delu so sodelovali eksperti Reichsbanke, Da ne bi bilo prevelikih motenj v gospodarskem življenju, je razumljivo, da bo devizno gospodarstvo nove Slovaške popolnoma vezano. Nova Slovaška banka bo imela po poročilih z Dunaja najožje etike z Reichs-banko. baker 462 423 280 120 cink 273 370 200 77 svinec 283 390 380 85 21 51 19 5 Nemčija USA Anglija Francija Pri svetovnem izvozu strojev je odpadlo na Nemčijo lani 27.5%, na severno ameriške Zedinjene države 32.5%, na Anglijo 20%, na vse ostale države pa okoli 20%. V proizvodnji kemikalij zavzema Nemčija prvo mesto v proizvodnji barvil, dušika in kalija, izredno veliko pa daje tudi žveplene kisline, sode in superiosfatov. Motorizacija Nemčije v zadnjih letih je izredno napredovala in samo v lelu 1938 je bilo pripuščenih v promet 224.500 osebnih voz (v Angliji 273,000, v Franciji 175.300 in v USA 1,744.000). Po številu prebivalstvi pride v Nemčiji 1 voz na 44 prebtvalfcer (leta 1935 na 75), v AngU|i na 20 (28), r Franciji na 19 (22), v nekdanji Češkoslovaški pa na 144 (137). Tekstilna industrija je zlasti velika v proizvodnji umetnih tkanin, pa tudi v bombažni industriji zavzema Nemčija eno prvih mest: tako je imela Nem-čija 14.4 milij. vreten, USA 26.4, Anglija 36.9, Francija 9.8 in Japonska 12.6 milij. Število statev je znašalo v Nemčiji 341.000, v Angliji 462.200, v USA 501.400, v Franciji 192.400 in na Japonskem 332.600. Delež pri svetovni trgovini. Leta 1938 je znašal delež Nemčije ▼ svetovni trgovini 10.3%, delež Anglije 14.3, delež severnoameriških Zedinjcnih držav pa 10.9%. Skupno vrednost svetovne trgovine Je ceniti na 113.4 milijarde mark. Seveda pa Je preskrba s surovinami na splošno veliko slabša kot v drugih državah, kar Imajo druge velike sile na razpolago velike rezervoarje surovin delno na svojem področju, delno pa v kolonijah. Odtod tudi razumljivi napori Nemčije, da si ustvari svojo tekstilno industrijo na lastnih surovinah. Zato lorsira proizvodnjo tekstilnih surovin, doma, zlasti volne in lanu, nadalje umetnih snovi. Forslra jo pa tudi v državah, ki so več ali manj z Nemčijo ozko povezane. Podobna slika je pri petroleju, katerega mora Nemčija pri svoji veliki porabi skoraj vsega uvažati, zato pa v vedno večji meri povečuje proizvodnjo nafte iz svojih surovin. Izkazi emisijskih bank Angleška banka beleži od 29. marca do 5. aprila zvišanje obto,ka bankovcev za 9.464 na 491.491 milij. funtov šterlingov (v glavnem zaradi povečanja eskontov za 3.7 milij. funtov). Holandska banka. V dobi od 27. marca do 3. aprila se je zlati zaklad Holandske banke zmanjšal za 25.2 milij. na 1.310 milij, goldinarjev. Istočasno je narastel obtok bankovcev za 36 na 1.014 milij. goldinarjev. Odtok zlata iz Švice. 2e v zadnjih dveh iz-kaznih Švicarske narodne banke je bilo vidno, da je bil odtok zlata in deviz znaten. V zadnjem tednu marca se je zlati zaklad zmanjšal za 128.6, devizni pa je naraslel za 11.86, milij. Skupno je znašal odtok zlata v maTcu 148. milij .frankov. V dobi od 31. marca do 5. aprila je bil zabeležen zopet odtok zlata v znesku 11.9 in deviz za 11.96 milij, frankov, tako da se je zlati zaklad zmanjšal na 2.632.9, devizni pa na 248.7 milij. frankov. Obtok bankovcev je padel za 24.26 milij. frankov. Izvoz zlata iz Anglije v USA. V prvih 3 mesecih lanskega leta je znašal izvoz zlata iz Anglije skupno 116 milij. funtov, dočim je znašal istočasna uvoz 21 milij. funtov. Uvoz zlata iz Anglije v USA jc znašal januarja 1939 10.9, februarja 34.20 in marca 65.65 milij. f. šterlingov. Zaposlenost v marcu Iz pravkar sestavljene statistika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašalo povprečno število zavarovancev urada 95.712, kar pomeni v primeri z januarjem 1939 povečanje za 3.414 zavarovancev. Lani se je od februarja do marca število zavarovancev povečalo od 90.092 na 92.317, torej za 2.225. Letos ja torej sezonski dvig mnogo močnejši kot lanskega leta. Stanje zavarovancev marca 1939 prekaša lansko stanje v marcu za 3.395, kar kaže, da Število zavarovancev še vedno narašča. Seveda j« dvig od 1938 na 1939 bil manjši kot prejšnja lata, kar je razumljivo pri tako visokem številu zavarovancev. Odstotek bolnikov }e prav znaten, ZnaSal je marca 3.18, kar pomeni v primeri z lanskim marcem po.večanje za 0.31%. Tudi dnevna zavarovana mezda še narašča. Februarja 1939 je znašala 24.93, marca 1939 pa že 25.22. V primeri z marcem lanskega leta se je povečala za 1.32 din. Skupna dnevna zavarovana mezda jc znašala marca 1939 2,413.922 din, kar pomeni v primeri z marcem lanskega leta povečanje za 207.454 din. Zaposlenost po strokah v februarju Po statistikah za februar je dvig zaposlenosti bil največji v primeri z feruarjem lanskega leta v tekstilni tndi^riji, • predaJ»vanjoleaa in rez-barstva, oblačilni industriji,~* hišni služinSadi ter pri gradnji cest, vodnih zgradb. Padec izkazuje v primeri z lanskim februarjem gozdno-žagar&ka industrija ter gradnje nad zemljo. Prijava dolgov In terjatev iz blagovnega prometa s češkoslovaško Narodna banka je izdala dne 4. aprila 1939 o gornji prijavi nastopna navodila: Obveščamo vse pooblaščene zavode (I. in II.), da morajo informirati vse zainteresirane komitente kakor tudi ostale osebe, ki bodo zahtevale pojasnila, da morajo takoj pismeno prijaviti pooblaščenim zavodom skupna stanja nelikvidiranih dolgov in terjatev iz blagovnega prometa s Češkoslovaško, ki so obstojala na dan 5. aprila 193A in to; posebej za Češko in Moravsko, posebej za Slovaško in posebej za 1'odkarpatsko Rusijo. Istotako morajo vse tvrdke in osebe prijaviti pooblaščenim zavodom tudi količino efektivnih češkoslovaških kron, ki so jih posedovale na ta dan v državi. Na podlagi prijav so dolžni pooblaščeni zavodi urediti podatke in poslati pismeno poročilo Narodni banki najkasneje do 15. t. m., iz katerega bo razvidno: 1. skupni znesek neplačanih dolgov za uvoženo blRgo (posebej za Češko in Moravsko, posebej za Slovaško in posebej za Podkarpatsko Rusijo), urejeno po veljavah, na katere se glase fakture j. 2. skupni znesek neplačanih terjatev za izvoženo blago v Češkoslovaško, urejeno in ločeno na isti način kot dolgovi; 3. skupni znesek efektivnih češkoslovaških kron, s specifikacijo, Iz katere naj bo razvidno:- a) skupni znesek efektivnih novčanic v komadih po 50, 100, 500, 1000 in 5000 češkoslovaških kron; b) skupni znesek efektivnih novčanic v komadih po 10, 20 kron in eventuelno količino kovanega denarja. Da bi se dobila točna slika o stanju dolgov in terjatev kakor tudi točno stanje efektivnih češkoslovaških kron, morate opo7.oriti vse zain-teresiran-ce, da smejo prijavo izvršiti le pri enem poobla-' ščenem denarnem zavodu. češki kapital v našem gospodarstvu Rolgrajsld tednik »Privredni pregled« prinaša podatke g. Vladimirja Rosenberga o češkem kapitalu v našem gospodarstvu. O sodelovanju čeških bank pri nas navaja naslednje podatke: Zivnostenska banka v Pragi drži kontrolni paket delnic Jugoslovanske banke v Zagrebu, Češka industrialna banka pa velik paket delnic Prve hrvatske obrtne banke v Zagrebu, ima pa tudi od lela 1914. dalje svojo podružnico v Ljubljani. Angločeška in praška kreditna banka ima že iz predvojnih časov svojo podružnico v Belgradu. Banka čeških legij jc udeležena pri Komer- I Na Snri 1917 Tajnosti kontese Bernini KlnO Sloga m. »7.30 ■ fcJUuI iuil Syhila Schmitz, Inge Liszt, Hannes Stelzer Ob 16., 19. in 21. uri Danti ob 16., 19. >n 31. url Prekrasen film o velikem glasbenem geniju — Slavni tenorist BENJAMIN GIGLI poje arije is Verdi levih nesmrt.oper Travlata. Rljolelto, Alda, Din Carlos Itd. VERDI Ne zamudite tega lepe g^f i 1 m al Kino Union Telefon 22-21 cfalnl banki v Zagrebu, ld pa Te stopila v likvidacijo. Češkoslovaška banka, d. d. v Zagrebu nima zvez s Češko, ker je banka Cehov v naši državi. Interesna sfera češkega kapitala pri nas obsega 31 podjetij, katerih glavnica znaša 451.3 milijona din, t. j. 6.24% glavnic vseh delniških družb v naši državi. V čeških rokah je od 802 milijona dinarjev na občnem zboru zastopanega kapitala 101.8 milij. din ali 33.7% v čeških rokah. Češki kapital je znatno udeležen v sladkorni industriji: pri osješki sladkorni tovarni, pri srbsko-češki tvor-nici sladkorja v Čupriji, pri tvornici v Crvenki. Znatneje je nadalje udeležen češki kapital v kemični in tekstilni industriji. Od podrtij, ki spadajo v interesne sfere češkega kapitala, je omeniti še Bato v Borovem, Ta-Ta v Belgradu in tvomico oblek Tivar. Pri zavarovalnicah je češki kapital udeležen z 12.15%. Bilance Union, hotelska in stavbinska d. d. r Ljubljani. Računski zaključek za 1. 1938 izkazuje pri glavnici 5.124 milij. din povečanje inventarja od 1.4 na 1.5 milij. din, dočim so se investicije zaradi odpisov zmanjšale. Med pasivi so narasli razni upniki od 1.566 na 1.748 milij. din. Bilančna vsota znaša 8;7 (8.5) milij. din. Pri donosu 1.43 1.347) milij. din znaša čisti dobiček 0.348 (0.281) milijona dinarjev. Dividenda ostane neizpremenjena; 55 dinarjev (5.5%), . _ Elektrarna |kofjtt Loka^n okolica, $f^lvS? niča 1.25, bilančna vsota 2.&5 (1,893) milij. din.' Pri povečanju dohodkov od 0.85 na 9.92 milij. din je znašala lani izguba 47.342 din, dočim je bil za 1. 1937 izkazan dobiček v znesku 7.594 din. »Vreme«, tiskarniftko podjetje, Belgrad. Pri glavnici 15.0 (10) znaša bilančna vsota 35.74 (22.2) in bruttodonos 26.76 (27.06), izguba za 1938 znaša 1.4 (za 1937 0.64) milij. din. Jugoslovanski Siemens, d. d., Zagreb. Glavnica 1,5, bilančna vsota 79.84 (66.3) bruttodonos 15.3 (11.867), čisti dobiček 0.084 (0.48) milij, din. Prva Jugoslovanska svilena tkalnica, Osifek. Glavnica 5.0, bilančna vsota 27.2 (24.25), brutto-donos 9.0 (8.25), čisti dobiček brez prenosa 0.575 (0.576) milij. din, Zagrebška tvorniea čevljev. Glavnica 3.0, bilančna vsota 12.2, izguba za 1938 0.266, iz prejšnjih let 0.482 milij. din. Hrvatska splošna kreditna banka, Zagreb. Glavnica 40.0, vloge in upniki 208,8 (28.94), bilančna vsota 280,44 (299.4), čisti dobiček brez prenosa 2.7 (2.51, s prenosom 6.7 (6,6)) milij. din. Diskontna banka, d. d., Zagreb, Glavnica 1.0, bilančna vsota 0.2 (8.8) milij, ir.(4(H>)r Bel* obvez. 89.75—90.25, dalmat. agrarji 88 denar (89, 88), 4% sev. agrarji 62 denar, (8% Bler. posojilo 99 denar (100), 79S Bler. posojilo 92.50 denar (92.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo'98 denar. — Delnice: Priv agrarna banka (220 brez kupona), Žitni trg N"vi Sad. Koruza bač. paritet, Indjija in Vršac 97-98. Ostalo nespremenjeno. Promet srednji. Sombor. Praznik. Živinski sejmi Cene Živine in kmetijskih pridelkov v Črnomlju dne 5. aprila t. 1: voli I. vrste 5—5.50, II. vrste 4.50-4.75, III. vrste 8.50-3.75, telice I. vrste 4.75 do 5, II. vrste 4.25—4.75, krave I. vrste 4.50—5, II. vrste 4—4.50, III. vrste 3—3.50. teleta I. vrste 6, II. vrste 5—5.50. prašiči špeharjl 7.50—8, pršutarji 7.50 din za 1 kg žive teže, — Goveje meso 10 din, svinjina 14 din, slanina 14 din, svinjska mast 19—20 din, goveje surove kože 9—10 din, telečje surove kože 14 din za 1 kg. — Pšenica 170 din, ječmen 160 din, rž 165—170 din, oves 150 do 175 din, koruza 150 din, fižol 250—300 din, krompir 100 din, seno 70—100 din, slama 50 din, pše-nična moka 300—400 din, koruzna moka 250 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—4.25 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—6 din za liter. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo i zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg, S. br. 30474/35. Cene Živino in kmetijskih pridelkov v Laškem dne 6. aprila t. I.: voli I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 4. telice I. vrste 4 75, II. vrste 4.50, III. vrste 4, krave I. vrste 4.25, II. vrste 3.50, III. vrste 3. teleta I. vrste 6, II. vrste 5, prašiči špeharji' 9, pršutarji 7.75 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10 din, II. vrste 8 din, III, Vrste 6 din, svinjina 14-16 din, slanina 16 din, svinjska mast 18 din, čisti med 18-20 din, goveje surove kože 10 din telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 7 din za 1 kg. - Pšenica 150 din, ječmen 160 din, oves 200 din, fižol 300-400 din, krompir 100 din, seno 50-60 din, slama 25—30 din. jabolka I. vrste 600 din, II. vrste 500 din, pšenična moka 325 din, koruzna moka 250 din za 100 kg. Živinski sejem v Ptuju dne 4. aprila in svinjski sejem dne 5. aprila t. 1. Dogon: 117 volov, 296 krav, 16 bikov, 62 juncev, 94 tellc, 109 konj. 8 žrebet, 118 svinj in 172 prascev. Prodanih ]e bilo: 24 volov, 79 krav, 6 bikov, 9 juncev, 21 tellc, 15 konj, 2 žrebeta in 87 prašičev. Cene so bile naslednje: voli 3-5 din, krave 2—4 din, biki 3.50 do 4.50 din, junci 3-4.25 din, telice 3.25-15 din, pršutarji 6.75-7 din. debele svinje 7-7.50 din, plemenske svinje 6.50 din za 1 kg žive teže. — Konji od 500 dn 4500 din, Žrebeta od 1000 do 2000 din, mladi prašiči od 80 do 175 din za glavo. Zgradite slovenski katoliški prosveti centralo »Slovenski dom«! Rešitev prometnega vprašanja na železniških križiščih Tyrševe in Gosposvetske ceste v Ljubljani Stroški največ šest milijonov dinarjev Tloris V Ljubljani imamo male prometne ovire z železniško progo: tako na Tyrševi kakor na Gospo-svetski cesti. Da so te ovire male, moremo trditi zato, ker v Ljubljani o velikem prometu ne moremo govoriti. V večjih mestih se namreč na glavnih cestah ustavlja promet vozil in tudi pešcev na vsakem cestnem križišču, in sicer s prometnimi stražniki ali pa s signalnimi napravami. V mestih z velikim prometom se mora na križiščih ustaviti promet stotih pešcev in vozil vsakih tri do pet minut, da dobi jo prednost pešci in vozila iz prečne ceste itd. V Hamburgu na primer transportirajo vozila, tudi avtomobile in pešce, z ogromnimi dvigali 30 m pod zemljo, da tam nadaljujejo vožnjo v podzemnih predorih. V Berlinu zopet morajo pri podzemni cestni železnici pešči pod zemljo, skozi skozi več nadstropij, stalno gor in dol, da pridejo k svojim vlakom, kjer morajo stalno prestopati. Pri nas zabavljajo ljudje že, če je treba na cestni železnici enkrat prestopiti, ali če je cesta nekaj minut zaprta, zabavljajo, če je treba prestopiti nekaj stopnic, ali če je treba prehoditi ali prevoziti z prometnih potreb nekaj metrov več ceste kakor sicer. Pojm o prometu dobimo v mestu s približno milijon prebivalci. To je treba povedati, ker naši malomeščani tako radi-'zabavljajo in' za1-bavljajo. /f v Pri nas se obravnavajo razni večstomilijonski projekti, za katere že vnaprej manjkajo splošni predpogoji: prostor, predhodno potrebna elektrifikacija železnice, denar itd. Borimo se za goro-stasne projekte, o katerih vemo, da bo pred njihovim uresničenjem poteklo najmanj še eno stoletje. Že leta 1936. je bil predložen idejni osnutek za rešitev prometnega vprašanja na obeh najneugodnejših križiščih na Tyrševi in Gosposvet-ski cesti po skicah, ki jih objavljamo. Ta osnutek pa pomotoma ni prišel v razpravo z drugimi idejami in projekti, ki so se skupaj podrobno obravnavali pri tehnični pisarni za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja, dasi so se podrobno obravnavali manj vrednejši osnutki. Problem železniškega vprašanja v Ljubljani, v zvezi s cestnim prometom, tvorijo v glavnem železniške »ovire« na Tyrševi in Gosposvetski cesti. Ali se železniško vprašanje, odnosno cestni promet na teh dveh cestah res ne da drugače rešiti kakor s projekti, ki zahtevajo več sto milijonov narodnega premoženja?! Naši sliki nazorno prikazujeta dejstvo, da je taka rešitev dana in da se more prometno vprašanje na teh dveh železniških križiščih rešiti z zgradbo, ki po preračunu ne bi veljala niti sest milijonov dinarjev, Osnovno idejo tega projekta tvorita dve z železnic« vzporedni cesti, ki vežeta Tyrševo in Gosposvetsko cesto. Obe vezni cesti sta med seboj povezani s kratkim, le nekaj metrov prekritim podvozom. Obe vezni cesti sta popolnoma odprti in nepokriti, razbremenjujeta istočasno promet na Tyrševi in Gosposvetski cesti ter omogočata istočasno neprekinjen promet tudi, ko so železniške zatvornice spuščene. Tehniku se malokje nudi tako ugodna prilika in tako ugoden položaj, ko z enim in istim projektom rešiti dva povsem različna problema križišča na dveh povsem različnih cestah naenkrat. Mogoče se bodo našli pomisleki proti projektu, toda vsi vemo, da ti morebitni pomisleki enako in z istimi predsodki veljajo tudi za druge projekte. Noben projekt ne more pri obstoječih okoliščinah zadovoljiti vse želje in zahteve. Bodimo objektivni! Ta projekt pa je ugoden zaradi tega, ker je zamišljen na javnem svetu, ki že skoro povsem služi javnim cestnim ali železniškim svrham. Pogled od zgoraj Ta projekt ne ukinja nobenih obstoječih cest, ne ukinja nobenih železniških naprav in nobenih (>o-sebno vrednih zgradb. Posebno pa jc ta projekt ugoden zaradi tega, ker ne bodo potrebne nikake dragocene zgradbe in ker bi bila zgraditev tega projekta zelo poceni. Ne smemo namreč pozabiti, da smo gospodarsko prerevni napram drugim bogatim državam in mestom, ki jih hočemo posnemati. Izvištpv predlaganega projekta nikakor ne izključuje možnosti, da se čez 100 ali 50 let zgradijo večstomilijonski projekti. Vsekakor lahko trdimo, da hi ta rešitev ustrezala našim prilikam vsaj za navedeno dobo let. Potrebna je samo dobra volja in nekaj prometnotehniških in policijskih ukrepov. Inž. K. ALDUS terpentlnovo milo varuje Vaše perilo! Dobiva sc povsod! Pazile na ime AlDns! Pomen denarja v nemirni Palestini V narodnostnih bojih med Arabci, Judi in angleško oblastjo v Palestini ima tudi denar 6vojo veliko besedo. Spričo zvijačnega značaja orien-talcev je ta vpliv denarja zelo močan in zdaj enemu, zdaj drugemu olajšuje ali pa otežuje izvedbo načrtov, kakor pač vloge nanesejo. V tem oziru je prišlo na dan že več zanimivih skrivnosti, ki osvetljujejo nevidna ozadja nemirne Palestine, najzanimivejša pa je naslednja: V Haifi je bila pred kratkim pred arabskim vojaškim sodiščem razprava proti nekemu arabskemu prostovoljcu, ki je za denar stopil v službo angleških vohunov in je prodajal poročila o gibanju arabskih prostovoljskih oddelkov. Razprava pa se je končala proti vsakemu pričakovanju; sicer s smrtno obsodbo, obsojen pa ni bil on, ampak nekdo drugi, Arabcem še bolj škodljiv vohun. Sodišče je zasedalo v Haifi, v neki neoblju-deni hiši. Razpoloženje proti izdajalcem je med Arabci po mnogih primerih zelo razkačeno in postopek proti njim je po večini zelo kratek, konča se s smrtno obsodbo. Nekaj tednov sem je predsednik tega sodišča E 1 - K a t i bb, ki je kmalu postal strah in trepet vseh izdajalcev, ker i ni poznal nobenega usmiljenja. Svoje nagovore j pred obtoženci je večinoma primerih začenjal z ! odrezanimi besedami: »Izdajalci morajo umreti! i Kdor jih pusti pri življenju, sam izdaja našo bor-! bo in tudi zasluži 6mrt!« Ob tej razpravi je pred sodnike in strogega šejka stopil arabski prostov. Ahmut-Vabid, v civilu trgovec iz Galileje. Pred sodiščem je nastopal dokaj samozavestno in drzno, kakor da bi hotel pokazati, da v sodni dvorani ni on največji grešnik. Postopek je bil kratek kot po navadi in padla je običajna sodba: na smrt, takoj bi moral biti ustreljen. Po običaju med prostovoljci pa kazen izvrši tisti, ki je izdajalca zasačil in ga pripeljal pred sodnike. V tem primeru je ta čast doletela nekega Abu-Dura, ki je na razpravi nastopil kot priča proti obtožencu. Ta Abu-Dura je torej imel tudi pravico, sprejeti zadnjo željo na smrt obsojenega in ji ustreči, obenem pa mu tudi povedati, da nobena želja ne more biti taka, da bi sodbo izpremenil ali smrtno kazen odložila. Večina na smrt obsojenih se zato odreče zadnji želji in udano gredo pred puške. Ahmud -Vabid pa je le dejal, da ima povedati še nekaj Luč iz Nazareta ali sv. Druiina, vzor krščanskim družinam. Šmarnice. Spisal dr. Josip Jerše. V začetku druge polovice preteklega stoletja so začeli ob lepih majniških večerih vabiti^ zvonovi Marijine častilce k novi pobožnosti — smernicam, ki so se našemu ljudstvu tako priljubile, da si sedaj maja brez njih ne more misliti in bi se mu zdel najlepši mesec v letu pust in prazen, ako bi jih ne bilo. Kakor so po cerkvah okrašeni Marijini oltarji, tako ima tudi vsaka verna družina doma svoj oltarček, ki ga krasi dan za dnem s pomladnim cvetjem, prižiga pred njim lučko in se zbira v molitvi pred nebeško Materjo. Trije rodovi bi že lahko izpričali, koliko milosti so bili deležni pri šmarnični pobožnosti po Mariji, sred-nici vseh milosti. Kaj pa danes v našem razrvanem času, ali so so šmarnice še potrebne? Bolj ko kdajkoli! Posameznik, družina in družba — vsi, vsi bi morali poslušati šmarnični zvon in se okleniti Matere milosti božje, ki je Podoba pravice, Sedež modrosti, Začetek našega veselja in Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov. V temi, ki se zgrinja nad človeštvom, more samo Luč iz Nazareta prinesti pravo oživljajočo svetlobo, v kateri edini moremo rasti in uspevati v dobrem. To nam pokažejo Jeršetove Šmarnice, ki so pisane za naš čas in govorijo o najpomembnejšem vprašanju, v katerem je rešitev posameznika in naroda — o družini in njenem zdravju. Prvi dan zapoje iz njegove knjige Šmarnični zvon: Rešite družino! Šmarničar vprašuje: »Ali ni največja, najgloblja, najbolj krva-eča, najbolj ne- varna, skoraj smrtna rana našega veka bolna, razrvana, razdrapana družina? Ali ni bolan moderni zakon, ki je temelj in korenina družine?« In ugotavlja, da od zakona in družine ne zavisi samo sreča milijonov, temveč vseh narodov, zavisi nravno in versko stanje vsega človeštva. In še poudarja: »Zakon in družina je korenina, studenec, celica človeštva. Kakršna korenina, takšno drevo, kakršen studenec, taka reka, kakršna prvotna celica, tako človeško telo. Danes človeštvo boleha pri korenini, zastrupljen je njegov studenec, bolna je njegova korenina — zakon in družina — zato je smrtno bolno današnje človeštvo.« — Drugi dan nam v Izgubljenem raju kaže žalostno stanje današnje družine, ki je pozabila, da drugega temelja za svojo srečo nihče ne more položiti kakor onega, ki je že položen: Jezus Kristus. Kristusa v družino in njegovo Mater in tožbe o Izgubljenem raju prenehajo I — Tretji dan govori o Božjem nasadu. Bog je ustanovitelj zakona in družine, česar tudi sodobni človek ne sme pozabiti, ker sicer onečašča božjo ustanovo, kar povzroči, kot slišimo četrti dan, opustošenje nasada: razpad družine. In vendar je še rešitev! »Le eden je zdravnik!« nam kliče naslednji dan, ki lepo pouči, kako je Kristus obnovitelj zakona, ki ga je povzdignil v zakrament. Zakramentalne svetosti pa se morata zakonca zavedati, »ker v nadnaravnem redu velja postava božje previdnosti, da ljudje iz zakramentov, ki jih prejemajo, ne prejmejo popolnega sadu, ako ne sodelujejo z milostjo zakramenta, in bi torej milost zakona ostala večji del nekoristen talent, zakopan v zemlji, ako zakonca nadnaravnih moči ne urita in sprejetega semena milosti ne negujeta in razvijata«, kakor pravi sv. oče v svoji okrožnici. — Ob Marijinem rojstvu vidimo, kako pride pomlad v družino z otrokom, ki se ga današnji svet tako brani, čeprav so otroci delež Gospodov. — Ta delež Gospodov mora biti zakoncem poglavitna skrb, ob Marijinem darovanju naj prav pojmujejo vrgoln otrok. Seveda ne, ko je že prepozno, temveč že ob prvem koraku k poročnemu oltarju. Ob Tempeljski devici naj se že mladina vzoruje, da bo njena pot do poročnega oltarja čista. O tem govori tudi deveti dan, ki pokaže Marijino zaroko in kaže, kako naj bi mladi zaročenci živeli pred poroko in se s sveto resnostjo pripravljali na vzvišeni poklic zakonskega življenja. Tako preide šmarničar k najbolj žgočemu vprašanju, ko razpravlja naslednja dva dni o zločinu zoper jedro zakona in o zločinu zoper življenje zaroda. Ali ni v zgolj materialistično pojmovanem zakonu najčešče vzrok bridkih preizkušenj, ki vodijo do razporoke, o kateri govori berilo enajstega dne. Marijina poroka z Jožefom pa kaže nato, kakšna mora biti ljubezen in zvestoba v zakonu, pri čemur se pomudi še trinajsti dan, naslanjajoč se na okrožnico Pija XI. Od štirinajstega do eden in dvajsetega dne govori šmarničar ob zgledu življenja v sveti Družini o vzgoji otrok, upoštevajoč vse prilike in neprilike današnjega časa, nakar se pomudi dva dni ob premišljevanju, kako je mož glava družine, a žena njeno srce. Naslednje dni pokaže, kako je Nazaret šola družinskih čednosti, ki edine morejo olajšati križev pot zakoncev, in še govori o perečem vprašanju mešanih zakonov, nakar preide v sklepna poglavja o virih milosti, ki naj bi jih zajemale družine pri sveti maši, pri sv. obhajilu, oklepajoč se z vso ljubeznijo Cerkve, ki vodi posameznika in družine v srečno večnost. Po tem kratkem pregledu vsebine Jeršetovih šmarnic moremo reči, da so res aktualne, pisane prav za naš čas. Njegova vrednost ni samo majni-ška, temveč so knjiga, ki bi jo morala imeti vsaka verna družina. Koliko tehtnih misli more zajeti iz nje oče in mati, ko je treba vzgajati otroke, koliko dobrega zajame iz nje mladina, ako hoče hoditi pravo pot življenja! Poleg vsega tega moram poudariti, da je vse podajanje sveže življenjsko in še v tako lepem jeziku, da te ne utrudi. Ob slehernem stavku, ob sleherni besedi čutiš, s kako ljubeznijo je mislil šmarničar na posameznika in naše družine, ko je pisal to delo, ki zasluži vse priznanje. Kdorkoli si, učen ali ne-učen: tolle, lege — kupi in beri j Dr. Joža Lovrenčič. Ne pozabite na nagradno žrebanje »Slovenca«, ki bo 29. t. m. Postanite takoj naročnik »Slovenca«! Sreča Vam bo lahko dodelila eno od 300 bogatih nagrad. važnega. Prosil je, če si sme odkupiti življenje z zelo važno novico. Abu-Dura mu jc odgovoril: »To se bo sodilo po tem, ali je tvoja novica za nas kaj vredna ali ne.« Obsojeni vohun boječe vrže pogled na strogega predsednika sodišča in pravi: »Morem vam povedati ime nekega izdajalca, ki je Arabcem storil veliko več hudega kot jaz in ki sedi sredi med vami.« V dvorani je seveda nastalo veliko razburjenje, prostovoljci so padli po svojem nekdanjem tovarišu, Abu-Dura pa mu je strogo dejal: »Ali veš, kaj si zinil?« Ahmud-Vabid prikima in Abu-Dura ogorčeno zahteva, naj pove ime izdajalca v sodni dvorani. Obsojeni vohun trepetajo izpregovori: »To je šejk El-Katib, predsednik tega sodišča.« Šejk pri teh besedah skoči pokonci, kot bi ga pičil gad, zgradbi bodalo in hoče pravkar obsojenega vohuna prebosti. Ta pa se urno izmakne in v splošnem trušču vpije nad njim: »Pa povej, kako pozno kaže tvoja ura?« Abu-Dura odpre zadnji poklopcc ure: odpre padenega šejka, ki je onemogel padel nszaj na svoj sedež in z roko išče primerne besede. Obsojeni pa postaja od besede do besede drznejši: »Zakaj ne pokaže svoje ure. Rad bi vedel, kako pozno je že.« Ker sc zbegani šejk ne premakne, mu Abu-Dura potegne uro iz žepa in pogleda na kazalce. Obsojeni vohun pa hitro poseže vmec: »Ne tako, kadi! Uro morate odpreti!« Abu.Dura odpre zadnj ipoklopec ure: odpre se majhna fotografija šejka, zraven pa listič, po katerem angleška policija šejku dovoljuje, da sme prekoračiti vse obroče straž. Deset minut pozneje je bil na istem mestu, na katero bi moral biti odpeljan Ahmud-Vabid, ustreljen šejk El-Kabit, ki je za denar prav po pregovoru »komarje precejal, kamele pa požiral«. Predsednik avstralske vlade Lynns, ki je pred kratkim v starosti 59 let umrl V ciganski šoli V Mohaču na Ogrskem je šola, ki je najbrž edina te vrste na svetu. V to šolo hodijo samo mladi cigančki, tudi poučujejo v njej samo učitelji cigani. Obiskovalcu najprej pade v oči, da ta mladež med poukom skoraj kar vsi do zadnje-ga najmanjšega mirno kade. Razredi 60 razvrščeni po nekem velikem vrtu v zadostni razdalji drug od drugega. Cigani so na najbolj enostaven način rešili vprašanje, kako učencem tudi med poukom omogočiti 6vež zrak: v tej šoli jc pouk vedno na prostem. Seveda jim tudi mladih glavic ne mučijo z grmado učenosti, glavno je, da se dobro nauče računati, pa nekaj branja in pisanja. Ostalo da ciganu življenje in njegov voz. Med najhujše kazni spada grožnja, da bo učitelj porednemu cigančku vzel cigareto. Nekaterim učencem je tudi dovoljeno, da smejo v to »šolo« prinašati svojo violino in je na vrtu tudi vedno nekaj koncerta. Pač vesela šola, zato ni čudno, da cigan zlepa ne zboli na živcih. Posebno pazite, kaj bolnik pije I Če Vam je le mogočč, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdečimi srci. Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahte vajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Pokopališče slonov v Kongu Znano jc pripovedovanje divjih plemen iz notranjosti Afrike, da se sloni, ko začutijp, da jim pešajo moči, umaknejo daleč notri v pragozdove, kjer v samoti čakajo svojega konca. Zato je bilo tako težko dobiti mrtvega slona. Tudi evropski raziskovalci so vedeli za to pripovedovanje afriških domačinov, pa se jim jc zdelo več ali manj legenda. Belgijski listi pa sedaj poročajo, da so v belgijskem Kongu v samotnih močvirjih pragozda našli celo gor« okostij slonov. S to najdbo se je pripovedovanje izkazalo za resnično: tu sem so sc umikali sloni Bog ve kolike stoletij, da so v miru poginili. novice, Koledar Sreda, 12. aprila: Julij I, papež; Angelus, spoznavalec. Četrtek, 13. aprila: Hermenegild, mučenec; Ida, devica. Novi grobovi ■f- V Ljubljani je v ponedeljek mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Papež, vdova po nadpazniku prisilne delavnice. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! žalujočim naše iskreno sažalje! -j- V ljubljanski splošni bolnišnici je umrla cospa Antonija Staro, žena elektrotehnika v Kranjski gori. Pogreb bo danee ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Ivanjem selu. Naj ji sveti večna luči Žalujoče naj tolaži Iiog! -j" Na Jožici je umrla gdč. Ivanka Dobnikar, učiteljica. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Novem mestu ie na velikon. ponedeljek popoldne umrla gospa KoSelctova, žena železničarja Franca Košeleta. Doživela je 52 let in zapušča šest nepreskrbljenih otrok. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva. Žalujočim naše iskreno 6ožalje! Osebne novice = Poroka. Na Veliko noč sta pri Sv. Juriju ob Pesnici sklenila zakonsko zvezo Zidanik Ivan, veterinar iz Maribora in Fidel Marija, posestni-kova hči iz znane vzorne Fidelove družine na Jurskem vrhu. Obilo sreče! = Na volikonočno nedeljo je slavila desetčlanska družina povsod priljubljenega vlakovodje g. Mihaela Vahna, našega dolgoletnega naročnika, redko slavje. Poročila sta so hčerka Mimica, uradnica, z g. Ernestom Fleischmanom, poštnim uradnikom iz Trbovelj, ter gdč. Minka Koinanova, policijska uradnica, z. gosp. Damjanom Vahnom, književnikom. Priče so bili Rudolf Vahen, prometnik, g. Mihevc, uradnik OUZD, Radoslav Piškur, zasebni nameščenec in Miha Vahen, učitelj. Mladini poročencem želimo obilo božjega blagoslova in sreče! — Poroka. V St. Rupertu na Dolenjskem sta bila na velikonočni ponedeljek poročena g. dr. Jože Jaklič, zdravnik v Sarajevu, in gdč. Iva Brezovar, hčerka Sol. upr. g. Brezovarja v St. Rupertu. — V torek pa 6ita sklenila zakonsko zvezo v grajski kapeli v Rakovniku gdč. Zupančičeva, hčerka posestnika in gostilničarja na Rakovniku, in g. Avgust Boščak, kapetan I. razreda v Zagrebu. Novoporočencem naše iskrene čestitke in obilo božjega blagoslova. Shodi g. ministra Snoja Na velikonočni ponedeljek so v ljutomerskem okraju pri Sv. Juriju ob Sčavnici, Mali Nedelji in na Razkrižju bila zborovanja JRZ, na katerih je podal notranje- in zunanjepolitično poročilo g. minister in naš narodni poslanec g. Snoj. Zborovanj se je udeležijo ogromno število volivcev in somišljenikov JRZ. G. minister je v torek odpotoval v Belgrad. QA(* milrrnlinv Roparski roman? Roparski peg miKropov. ž0j vendar ni6 rom^u ni ™1podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) bo povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob i Chlorodontom prežene mikrobe iz ust Toda le stalna nega varuje zobe pokvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer 1 Potem ostanejo zobje zdravil Domači proizvod. — Slovensko katoliško akademsko starešinstvo v Ljubljani bo imelo dne 16. aprila ob 10 dopoldne redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5. Neposredno pred občnim zborom — ob pol 10 — bo sv. maša v kapeli Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva 19. — 1'odrobni dnevni red bo pravočasno razposlan skupno z izvestjem po pošti. — V primeru nesklepčnosti bo pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsaki udeležbi. Morebitne predloge je treba prijaviti odboru pismeno vsaj tri dni pred občnim zborom. — Občni zbor Leonove družbe bo v sredo, 19. aprila ob 16 v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red običajni. — Odbor. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 8. t. m. je objav- ljena »Uredba o narodnem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije« in »Odločba o razširitvi tarifnega dela kolektivne pogodbe v grafični stroki iz I. 1935. na vso dravsko banovino.« — Nove dr. Jeršetove Šmarnice »Luč iz Na-zareta« za letošnji majnik so pravkar izšle. Ker je »Luč iz Nazareta< obenem tudi lepa družinska knjiga, kakor je pohvalno poudarila kritika v »Slovencu« preteklo nedeljo, in ker je naklada le majhna, utegne kmalu poiti. »Luč iz Nazareta« bo tudi prav primerna priprava za Kongres Kristusa Kralja, ker šmarnice Kristusa Kralja zaradi pomanjkanja časa ne bodo izšle. Zato pohitite z naročilom! Šmarnice ee naročajo tudi pri založniku dr. Jos. Jeršetu, Ljubljana stolno žup-nišče. Knjiga obsega 243 strani in 6tane broširana 35 din, vezana pa 42 din. — Sv. Barbara v Halozah. Zveza Maistrovih borcev v Meribaru vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev vse borce, ki bivajo v občini Sv. Barbara v Halozah in bližnji okolici ter so se udeležili v prevratni dobi leta 1918 n 1919 osvobodilnih akcij za našo severno mejo pod vrhovnim poveljstvom gen. R. Maistra, ki bo v nedeljo, 16. aprila 1939 po rani sv. maši v gostilni Antona Korenjaka pri Sv. Barbari v Halozah. da je kuhinjska čokolada Mirim iz najboljših sestavin napravljena. MIRIM KUHINJSKA ČOKOLADA G$ — Neprevidnost pri streljanju. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji nam poročajo: Na veliko soboto okrog poldne se je obstrelil 20-letni Ciril Zregla iz Bresnice. Streljal je z možnarjem tako neprevidno, da mu je strel nevarno razmesaril levo roko. Zatekel se je v ptujsko bolnišnico. — Podobna nesreča sc je dogodila na veliko soboto zvečer v Sodincih. Tam so kurili kres, pri katerem jc bilo več fantov, med njimi 20-letni Ivan Lah, mlinarski pomočnik pri Frideriku Irgoliču, trgovcu in županu v Sodincih, ter Ivan Majcen iz Vičanec. Ko so se vračali proti domu, je Majcen nabijal pištolo, Lah mu je pa svetil. Orožje 6e je nenadoma sprožilo ter je naboj zadel Laha v desno nogo. Močno ranjenega 60 prepeljali v — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Jnscf« grenčice. bolnišnico v Ormož. — Požar pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji. Na velikononči ponedeljek popoldne je nenadoma izbruhnil ogenj v hiši Vesenjaka Jakoba v Zamušani. Ker je bilo poslopje prazno ter suho, k temu pa je še pihal močen veter je bilo v par minutah vse v ognju. Zgorelo je 5 malih pujskov ter precej pohištva. — Po nesreči ustrelila svojega ženina. Na veliko soboto popoldne se je v Mali vasi pri Ježici sestal mladi torbarski mojster Andrej Jakopič s svojo nevesto Jožico. Med kramljanjem je Jakopič pokazal dekletu majhen samokres. Jožica ga je vprašala, kako se s samokresom ravna in Jakopič ji je pokazal, kako se strelja. Jožica je vzela samokres v roke, pa je tako nesrečno ravnala z njim, da se je sprožil in krogla je zadela Jakopiča v desno stran. Ljubljanski reševalni avtomobil je Jakopiča takoj prepeljal v bolnišnico, kjer pa je na velikonočni ponedeljek umrl. — Nesreča na Šmarni gori. Kapetan g. Šu-gorovič je šel s svojo soprogo Milo na Šmarno goro na izlet. Zašla sta na neko stransko pot, kjer je g. Mila omahnila in padla tako nesrečno, da si jen zlomila desno ključnico. Prenesli so jo pod Šmarno goro. odkoder jo je reševalni avtomobil prepeljal v Ljubljano. — Roparski napad pri Moravčah. Na veliki petek zveečr sta poscstnica Klopčičeva v Moše- Strašen zločin polblaznega očeta Nova cerkev pri Celju, 10. apr. Kranjc Gašpar iz Novakov 21 je živel s svojo /eno Frančiško roj. Trobiš in osmero otroki v najhujšem sporu in prepiru. Kranjc Gašpar, ki ima že dobrih 72 let, je že od svoje mladosti velik posebnež in dedno obremenjen. Ženi in otrokom je j>ostal pravi trinog. Zato ga je žena pred kakimi 7 leti z otroki zapustila in jih preživljala s pridnim delom. Zaradi precejšnjega števila so imeli trde čase. Vendar pa so izhajali in pustili očeta pri miru. To je Gašparja, ki je strašno maščevalen, hudo peklo. Tuhtal je, kaj bi ukrenil, • la bi v primeru njegove 9mrti ne dobila žena in otroci nič za njim. S tein namenom je prodal pred meseci svoj lom v skritem hribovskem zatišju z vinogradom n posestvom vred čisto pod nič. A tu se je ogla-iln sodnijsko žena in zahtevala svoj del in vzgo-jevalnino za mladoletne otroke. Tožba je uspela in malomarni oče je bil obsojen, da mora plačati 12.000 din. Kupnina je znašala samo 800 din. Vložena je bila nov*, tožba za razveljavljenje prodaje. Odrasli otroci Gašparja Kranjca so si med -vetom dobro pomagali. 25 letni Martin se je celo odločil, da si postavi z materjo nekje pri Arclinu malo hišico. Imel je kot tesar že pripravljenega mnogo lesa in kupljen prostor. Na veliko soboto ie streljal po stari fantovski navadi na griču blizu očetovega doma, kjer so dajali sosedom znamenje, da ee začne pri Novačanu blagoslavljanje velikonočnega jagnjeta. Delali so to na starem nestu kakor druga leta. Oče Gašpar se je silno razjezil, ko je videl med strelci na svojem posestvu tudi sina Martina, ki je po svoji nesreči odhajal zadnji s strelišča. Tedaj pa stopi predenj oče z nabito staro vojaško pištolo in začne stre-ijaii na svojega lastnega, nič hudega slutenega etu mesta S Ljubljane in so voljne pomagati pri človekoljubnem delu za bližnjega. Tako so v nadzorstvu zastopani vsi deli mesta in vsi sloji, da lahko opazijo vsako zlorabo dobrote, in take ljudi, ki niso vredni podpore, lahko takoj predlagajo za izločitev. Vse organizacije tako vestno opravljajo svojo nalogo, da jim ne more ostati prikrita niti najmanjša pomanjkljivost v zavodu, vendar pa so doslej še vse nadzornice in nadzorniki pohvalili izvrstno hrano, snago in red. Blagodejen vpliv nadzorstva se bo pa gotovo pokazal tudi izven zavoda, saj bo pohvala nadzorstva, ki jo izrekajo požrtvovalne dame in gospodje z vseh strani Ljubljane, gotovo delovala tudi na vseh straneh Ljubljane in imela ta učinek, da se bosta zanimanje in dobrodelnost za staro cukrarno še pomnožila. bvbvbvbvbvbvbvbv8vbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbv > PRIZNALI NAM BOSTE ® S da smo skrbno Izbirali blago za pomlad. Naše g S blago za kostime, plašče In obleke, je tako po m > barvi kot vzorcih prijetno presenečenje za Se £ » tako razvajen okus. — ln poceni je! » > BRATA VEAJ, Woliova 5. > 8a8a8abababa8a8a8ababa8a8a8aba8a8a8aba8a8aba8a8a 1 Film za častnike. Danes (12. aprila) od 18 do 19 se bo v kinu »Sloga« predvajal film o, francoski armadi za vse rezervne častnike in vojaške uradnike tukajšnje garnizije. Z ozirom na zanimivo vsebino filma se obisk vsem rezervnim častnikom priporoča. Vstopnine ni, prinesite pa s seboj častniške legitimacije. 1 Šola Glasbene Matice bo začela z rednim poukom po velikonočnih praznikih, jutri, v četrtek, na kar opozarjamo starše in gojence. 1 Tehnično osebje ljubljanske Drame je podarilo za mestne uboge v cukrarni 100 din, katere je prejelo od g. Emila Kralja ob priliki njegove 25 letnice umetniškega delovanja. 1 Združenje jugoslovanskih Inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi svoje člane na ogled fundirania zgradb Strojnega in Kemičnega instituta naše univerze, ki bo v četrtek, dne 13. t. m. ob pol 16. Zbirališče na vogalu Aškerčeve ceste in Murnikove ulice. 1 Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik. 1 Smrtna nesreča na glavnem kolodvru. V nedeljo ob pol 2 popoldne se je na glavnem kolodvoru pripetila huda nesreča. 53 letni vozni preglednik ljubljanske kurilnice France Verčič je hotel prekoračiti progo, ni pa videl, da prihaja vlak. Lokomotiva je Verčiča zgrabila in ga treščila ob tla. Verčiču je posnelo vse lase in mu je počila lobanja. Bil je na mestu mrtev. Zapušča vdovo in sina. 1 Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike opozarjamo, da poteče 15. aprila rok plačila telefonske naročnine in obrokov instalacije. Vplačila se vršijo na dostavljene čekovne položnice ček. računa 10.225. Naročniku, ki za- c »Kaj jo resnica?« Ljubljanska drama bo uprizorila v petek, dne 14. aprila, ob 8 zvečer v celjskem mestnemf gledališču L. Pirandellovo igro v 3 dejanjih »Kaj je resnica«. Predstava je za abonma. Neabonenti dobe vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Zmaga celjskih šahistov v Trstu. Celjski šahovski klub je priredil za Veliko noč avtobusni izlet v Trst in igral prod Klubu ON D Sociaeta Tri-estina B. Do Rin. Celjani, so zmagali z 11:1 ter so bili od vseh navdušeno sprejeti. Igri je prisostvovalo tudi mnogo ljudi. Rezultati: Gabrovšek : Ferrari 1:0, Cijan:Pirona 1:0, Sajovic:Vidman Skitek:Pavlin 1:0, Šmigovc:Čerqeni 1:0, Volker:Gvarinl 1:0, Detiček:Secoll 'A:'/,, Grašer: inž. Audoli 1:0, DiehhPant 1:0, Fajs:Heisenhoter 1:0, Kocmur:Bratcovich 1:0, dr. Pokom :Centasi 1:0. c Požar na Zg. Hudinjl. Predvčerajšnjim okrog 3 je začela goreti stanovanjska hiša Franca Šlo-sarja na Zg. Hudinji pri Celju. Najprej se je vnela streha, krita s slamo, tako, da je bilo poslopjo kmalu v plamenih. Celjskim in gabrskin^ gasilcem se je posrečilo rešiti sosednja poslopja, Šlosarjeva hiša pa je pogorela do tal. Škoda znaša okrog 75 tisoč din. Ogenj so zanetili otroci s papirnatimi patronami, ki »o vnele slamnato streho. c Smrtna nesreča pri Štorah. Ko se je peljal 21 letni j>osestniški sin Skobrne Franc iz Dobja Eri Planini nad Sevnico iz Celja s kolesom skozi tore, je treščil vanj neznan kolesar s tako silo, da je Franca vrglo v jarek, kjer si je prebil lobanjo in obležal na mestu mrtev. Brezvestni kolesar je peljal dalje in pustil mrtvega Franca v jarku. Franca so pripeljali v domačo faro v Dobje. c V celjski bolnišnici sta umrla 37 letni trgovski pomočnik Stanič Jože iz Celja in 75 letni dninar Pepernik Janez iz .Višnje vasi, »»^ MARIBOR II. umetniški teden Kakor lani bo tudi letos kot prireditev Umetniškega kluba v Mariboru Umetniški teden od 16. do 22. aprila. Dne 16. ob polil dopoldne se bo odprla umetniška razstava domačih slikarjev v veliki unionski dvorani. Ta razstava bo ostala odprta 14 dni. Dne 17. bo v gledališču koncert, na katerem bosta ljubljanski godalni kvartet in pihalni kvartet izvajala tri skladbe, ki so bile od mariborskih glasbenikov predložene natečaju za nagrado najboljših kompozicij in ki še niso bile nikjer izvajane. Ostali del koncerta bo izpopolnjen z izvajanjem novih glasbenih del. V sredo 19. bo v Ljudski univerzi literarni večer, na katerem bodo č.itali svoja dela književniki, člani Umetniškega kluba, med drugimi prof. dr. Stanko Cajnkar, prof. Anton Ingolič, Franjo Roš- Radivoj Rehar, Ivan Potrč, Kajč, Ruža Lucija Petelinova in dr. Ker bo sodelovalo večje število književnikov s kratkimi a značilnimi deli, bo ta večer gotovo zanimiva novost za Maribor. V soboto 22. aprila ob 20 bo v Narodnem gledališču predstava že v Ljubjani z uspehom uprizorjenega ' in od banovine nagrajenega dela klubovega člana Stanka Canjkarja »Potopljeni svet«, ki bo s svojo prezanimivo problematiko danes v dobi tolikšnih nasprotujočih si duševnih tokov, zbudil živahno zanimanje. Po tej predstavi bo v prostorih kazine družabni večer, na katerem se bodo razdelile nagrade za najboljša dela iz književnosti, muzike in slikarstva ter za najboljšo odrsko stvaritev. Kakor izvemo, je bilo predloženih 14 glasbenih del, ki so skoraj vsa nadpovprečne vrednosti. Enako število so dosegla tudi predložena književna dela, razen manjših, dva večja romana, in dve pesniški zbirki. Žirije so potemtakem imele nalogo, in kakor so ugotovile, hvaležnega dela, ker so vsa nagrajena dela res kvalitetna. Umetniški klub bo razdelil po tri nagrade: 2000, 1000 in 500 din za književna-, glasbena in slikarska dela ter za odrske prireditve. Opozarjamo Mariborčane in okoličane na to kulturno prireditev, ki naj pokaže, s koliko močjo se na tem obmejnem ozemlju ustvarja narodna kultura, saj so umetnine najmočnejši izraz narodne duševne sile in volje do življenja. Zemlja, ki tako ustvarja, je pač do zadnje bilke slovenska. Vabimo Mariborčane, da se odzovejo letos vabilu Umetniškega kluba v čim večjem številu in posetijo njegove letošnje prireditve. Za nagrade so prispevali znatni znesek banovina, t. ladjedelnic Vickcrs-Armstrong je pred kratkim splavala v morje največja angleška matična " ' — Jadja za, letala, ki more n a krov. sprejeti <0 letal prav tako pa tudi poedini zasebniki, organizacije in tvrdke v Mariboru. * m Ljubitelje glasbe že danes opozarjamo na izreden dogodek, ki Ik> dne 9. maja v veliki dvorani Uniona. Simfonični orkester Glasbene Matice bo pod taktirko kapelnika vojaške godbe ka-petana Jiraneka izvajal nesmrtne Dvoržakove »Slovanske plese«. Prvič se bo tokrat izvajalo v Mariboru vseh 16 plesov skupaj. Predprodaja vstopnic se bo pravočasno objavila. m Cesta na Pohorje. Dela na cesti so se spet pričela. Dokončavajo se zadnji kilometri do cerkve sv. Areha. Dela se bodo v tej zadnji etapi vršila s pospešeno naglico ter bo dobilo pri njih večjo število delavstva zaposlitev. m Smrtna kosa. V Gradcu je umrl upokojeni stavbni svetnik Rudolf Enzi, star 58 let ter rodom iz Maribora. Truplo so prepeljali v Maribor ter ga tu pokopali. V bolnišnici jo umrl 53 letni posestnik Štefan Kotnik iz Frama; v Vrbanski ulici št. 29 je umrla Antonija Solak, vdova po mesarskem mojstru. Naj počivajo v miru! m Rekorden avtomobilski promet med prazniki. Na naših cestah smo imeli med prazniki naravnost rekorden avtomobilski promet, kakor ga pri nas menda doslej še ni bilo. Zelo veliko^ Je prispelo nemških avtomobilistov čez mejo. Večina je nadaljevala pot proti jugu na morje. m Prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču bo izvrstna veseloigra »Upniki na plan« v Malčevi režiji. m Gramoz za banovlnske in državne ceste. Prihodnji teden bodo licitaci je za dobavo gramoza za banovinske ceste na področju okrajnega cestnega odbora o Mariboru. Za 348.572 km banovin-skih in za 57.248 subvencioniranih cest je razpisal odbor dobavo in vožnjo 20.083 kub. metrov gramoza za 1,420.700 din. Dražbe bodo za vsak cestni odsek posebej in sicer v torek 18. aprila v Mariboru, v sredo 19 aprila v Sv. Lenartu v SI. gor. in v četrtek 20. aprila v Slov. Bistrici. — Prav tako bodo v kratkem dražbe za dobavo gramoza za državne ceste Maribor—SI. Bistrica in za del ptujske ceste bo dne 6. maja v Mariboru, za odseke ptujske ceste pa bodo posamezne dražbe potem še v Ptuju 8. maja, v Ormožu 9. maja iii v Dol. Lendavi dne 10. maja. m D, K. W. motorna kolesa in dvokolesa dobite pri Ozvatič, Maribor, Cafova ulica 1. m JVi bilo v Hutterjevi tovarni. »Slov. dom« je včeraj poročal, da se Je ponesrečila delavka Justina Lang. G. Hutter pa nas sedaj naproša za ugotovitev, da se omenjena delavka ni ponesrečila v njegovi tovarni. m Strahovalci Umbuia obtojenl. Pred mariborskim malim senatom se je včeraj zagovarjala petčlanska tatinska tolpa, ki je lansko lesen stra-hovala Limbuš in okolico. Tatovi so vlamljali v zidanice in živilske shrambe, zaklali eo v tujih hlevih tri pitane svinje ter jih pojedli. Sodbe so bile hude: Škof Marija 8 mesecev strogega zapora, Škof Anton 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, Verdnik Ivan 1 leto strogega zapora, Verdnik Marija 6 mesecev strogega zapora, pogojno na 5 let, Krnjnc Stanko 1 leto etrogega zapora, vsi skupaj pa nas izgubo častnih pravic za 3 leta. m Dva posestnika pogorela. Pri posestniku Polegegu v šentovcu pri Slov. Bistrici je nnstal požar ter je zgorela hiša in gospodarsko poslopje. Požar je nastal na strehi. Od 1'olege pa je preskočil ogenj k sosedu Lešniku, kateremu Je pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Orožniki so aretirali dve osebi, ki sta osumljeni, da sta zažgali, škoda se ceni na 80.000 din. m Smrtna nesreta pri velikonočnem streljanju. V Zg. Gradišču pri Šmartnem se je smrtno ponesrečil posestnik Franc Gorjup, oče družine z 8 otroki. Gorjup je na velikonočno nedeljo streljal pred hišo po starem običaju najprej z možnarjem, potem pa je odšel v hišo ter se vrnil s staro puško enocevko, ki ee Je nabijala od spredaj. Puška je bila že zelo slaba, vendar jo jo Gorjup nabil z veliko količino smodnika. Ko pa je sprožil strel, je puško razneslo. Zadnji del cevi je vrglo nazaj ter se je nesrečnežu zarila skozi desno oko v možgane. Gorjup je padel takoj nezavesten na tla ter Je po kratkem smrtnem boju izdihnil. m Nesrcfa z motornim kolesom. Na TržaSkl cesti ee je prevrnilo motorno kolo, na katerem Spojene črte 10C bonbonov sta bila Albin Lovrenčič in gostilničarka Elza Hometer, Kolo ee je prevrnilo, ko se je Lovrenčič skušal izogniti nekomu starčku, pa je pri tem prenaglo zavrl. Pri padcu je gostilničarka llometer dobila precej hude poškodbe nn rokah in obrazu. m Iz strahu pred kaznijo — pobegnil iz ječe. Pri snaženju pisarn na okrožnem sodišču je pobegnil iz ječe Ignac Krajnc iz Žikarcev, ki je bil pred nekaj meseci obsojen na 6 mesecev zapora ter je prestajal kazen v jetnišnicl. Pobegnil je, ker se je ustrašil nove kazni. Ko je bil zaprt, jo namreč prišlo na dan, da je Krajnc ukradel 8 koles in ima na vesti krivo prisego. Gledališče Sreda, 12. aprila, ob 20: »Dijak prosjak.t Red C. Četrtek, 13. aprila, ob 20: »Štev. 72.« Red B. Trbovlje Gozdni požar. Na velikonočni ponedeljek so fantje za šalo streljali s petardami, lina je padla na suho dračje pod klečko in ga vžgala. Veter je ogenj razpihal in začelo jo goreti še res,je in listju da so imeli gasilci dobri dve uri dela, da so vse pogasili. Ker z vodo niso mogli priti povsod blizu, so z vejami potolkli ogenj in ga vdu-šili. škoda še ni prevelika, ker je prostor na pol gola skala in so jo ogenj počasi plazil naprej. Tudi je bilo podnevi, da so ogenj pravočasno opazili. Škropite tudi stranske ceste! Stanovalci ob novi. cesti prosijo, da se tudi tam mimo škropi, ne le po glavni cesti. Film o lanskem fantovskem taboru v Ljubljani bo predvajal prihodnjo nedeljo in ponedeljek kino Društveni dom. Konjice Lep koncert. Tudi lotos so združeni mladinski pevski zbori konjiškega okraja priredili svoj pomladanski koncert, ki je že tretji te vrste. Na sporedu tega koncerta jc bilo zasto-punih 9 mladinskih pevskih zborov, večjih in manjših, boljših in slabših. Izvajale so sc skladbe sledečih skluduteljev: Emil Adamič (10), Breda šček (5), Matija Tome (2), Emil Ulnga (2), Marija Kogoj (J), Vasilij Mirk (I), Vinko Votlo-pivec (t), Risto Sovin (1). Matija Bravničar (I), Slavko Osterc. (I), M.ikso Pirnik (t). Prav dobro sta svoj program izvedla zbora iz Vitanja ter iz Zreč. Izgovorjava je jasna, dinamika upoštevana, nastop gotov, glasovi so izobličeni ter izenačeni. Odličen jc zbor iz Loč; pevci po j o globoko občuteno ter so do potankosti disciplinirani. Nastavek glasov je mehak, uporabl jajo se pravilni registri, kur je posebno pomembno za srednji glus, ki pri mnogih zborih tako rad prehaja preko svojih določenih mej v napetost ter s tem jiovzroča zadirčnost in padec into-nunčnega ravnovesju. Ostalim zborom, ki so pa tudi vsi nastopili z navdušenjem in z ljubeznijo do naše pesmi, priporočam več pužnje na jasnejšo izgovarjavo ter na poglobitev vsebine kompozicije, tako da se dirigent in pevci strnejo v eno celoto, da dobi slušuloc vtis, da po jo novci, še tnko nilmli. iz notranjega doživetja. Želimo, du bi združeni mladinski pevski zbori konjiškega okruja šc nadalje gojili našo lepo I>esem in oblikovali otroška grla, občinstvu pa kmalu zopet nudili umetniškega užitka, za kur jim je ono od srcu hvaležno. — A. C, Studenec pri Sevnici Tečajnice gospodinjskega tečaja na Studencu izrekajo najtoplejšo zalivalo vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da je tako lepo uspel gospodinjski tečaj. Prisrčno se zahvaljujejo gradb. ministru in poslancu našega okraja g. dr. M. Kreku, ki jc poskrbel za izdatno podporo, kraljevi banski upravi, Slov. krščanski ženski zvezi v Ljubljani, občini Studenec in okrajnemu kmetijskemu odboru v Krškem. Jesenice Nalivna peresa v veliki izbiri v trgovini Krekovega doma. Kranj Smrt zglednega katoliškega moža. V Stražišču pri Kranju je umrl v starosti 67 let tamošnji ugledni posestnik, pekovski mojster, gostilničar in trgovec g. Franc Tepina. Pokojni je bil jx>znan daleč naokrog kot izredna gorenjskega dobričina, čigar dobro srce ni poznalo meja. Ce povemo da je bil g. Tepina za botra pri 124 krstih in to večinoma revnim, celo beraškim in ciganskim otrokom in da je bil 28 otrokom birmanski boter, potom že te številke mnogo povedo. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo in 6 otrok. Naj v miru počival Žalujočim ob bridki izgubi našo iskreno sožalje! Švengalijev nastop v Kranju. Začetek prireditve v sredo bo točno ob 20, ker je spored dolg in traja nad tri ure. Zaradi tega naprošamo cen.j. občinstvo, da zasede svoja mesta točno ob napovedani uri. Da se občinstvo izogne nepotrebnemu navalu pri blagjnl, ki ho poslovala zvečer v Narodnem domu že od 19 naprej, nujno priporočamo obiskovalcem Svongalijevih prireditev, da ei nabavijo potrebne vstopnico v predprodaji v trgovini g. lllebša na Glavnem trgu. G. Svengall bo nastopil danes s svojim najizbrnnejšim sporedom ter naproša cenj. občinistvo, da mu prinese k poskusom jasnovidnosti majhne predmete, ki so v zvezi z večjimi dogodki, ki jih bo g. Svengali pred občinistvom javno rekonstruiral. Gozdni požar pod šmarjetno goro. Na velikonočni ponedeljek zvečer jo izbruhnil pori šmarjet-110 goro v gozdu, last g. Renedika iz Stražišča, gozdni požar, ki so jo zaradi suhe trave hitro razširil. O požaru je bila obveščena kranjska gasilska četa, ki je takoj pohitela nn kraj požara in z razkopavanjem omejila požar. Ogenj je zajel nad 50 kvadratnih metrov zemljišča in požgal vso mlado in osmodil tudi večje drevje. KULTURNI OBZORNIK Igralska 25 letnica Emila Kralja (Tolstoj: 2ivi mrtvec) Kakor smo že na kratko sporočili, se je pet-indvajsetletnica umetniškega dela g. Emila Kralja praznovala v torek 4. t. m. posebno slovesno. Tehtni govori ob tej priliki in odziv občinstva so pokazali, da gre za poseben poudarek naše gledališke umetnosti. Za nas je važno, da se bliža Emilu Kralju že dvajseto leto, odkar je v Ljubljani in da je z njegovim delom in napredkom prepletena podoba naše nove Drame. Kaj pomeni E. Kralj za naš spored, občutimo pri vsakem večjem dogodku, prav živo pa smo čutili tista leta, ko je bolehal in nekaj časa ni igral. Danes je E. Kralj eden izmed stebrov slovenskega gledališča. Koliko je teh stebrov, ne bomo šteli, zakaj naše gledališče, prav za prav Drama, je sedaj toliko urejeno, da so v njem ubrane — lahko rečemo — vse možnosti in meje igralskih oblik, pa tudi toliko prečiščene, da se v njem čutijo vsa osebna težišča igralcev. Igralec mora biti kljub svoji mnogostranosti predvsem osebnost; tudi pri njem je v prvi vrsti zanimivo, koliko mu narava sama daje pogojev za njegovo umetnost, koliko je v njegovem delu osebne nenadomestljivosti; šelo iz njegvve osebnosti moremo preceniti, koliko je vredna tudi njegova mnogoobraznost. Osnovna podoba E. Kralja je blagost, moška mehkoba in mir. Iz teh osnov išče v tuji svet. Zato je v njegovih podobah polno osebne toplote, prepričevanja in neodpovedljivosti. Ta neodpovedljivost daje njegovim tragičnim podobam resnično pretresljivost, komičnim povečano, skoraj junaško smešnost. V vsaki taki podobi čutimo prirodno pravico ali vsaj voljo prepričevanja, kar igralca približa občinstvu; igralec nedotakljivega poštenja in elegične tragike je zato mogel izoblikovati toliko resnično ljudskih podob, toliko razviharjenih burkežev in dobrosrčnih rogoviležev poštenjakov, kakor jih poznamo v njegovem Melhijorju (Danes bomo tiči), Smoli (Utopljenca) in Jazbecu (Upniki na plani), pa tudi toliko resnično globokih trpečih podob, da ima tudi njegov Hamlet svojo ceno. Osebni mir, ki je najznačilnejša poteza Kraljevega igranja, je morda najbolj nenadomestljiv del te umetnosti in je to tudi tisto, kar ga tako bliža občinstvu. O slavnostni predstavi »Živega mrtveca« je zato nekoliko težje soditi. Predstave ob takih prilikah niso dobre, posebno ne za slavljence. Igralec navadno ni povsem svoj in se ne more dovolj osvoboditi vsega, kar je okoli njega. Tako se je zdelo, da tudi g. Kralj ta večer še ni bil pravi Fedja Protasov in da morda šele bo. Ob daljšem premišljevanju celo vstane vprašanje, ali se bo predstava dala bistveno poglobiti. Ta odrski roman je sicer tako očiten v nesoglasjih, pa tako skrit v dramatičnih prvinah, da si neizbežnost, pravica in krivica stoje togo, naravnost prirodno strogo nasproti; ves je vase zaprt, zato zahteva v osrednjem junaku mnogo več mešanih sil, razkrajajočih se moči, kakor pa smo jih videli v prvem delu predstave. Junakova nesvobodnost je lu pri Kralju preveč cela, nič zasanjana, da bi vplivala; zato tudi pretresljivost drugega dela zaradi nje trpi. V celotni predstavi se čuti tudi premalo vzpona med nerazrešljivo dvoobraznostjo ali bolje dvo-zakonitostjo življenja in družbe. Pisatelj sam je to dvojno podobo reševal z doslednim vzporejanjem in je njeno nravno neizbežnost razrešil najprej z nenavadno dogodivščino, nato s samomorom — sami dokazi, kako globoko potopljena in neodločena je tu tragika in da je za odrsko razrešitev treba močnejših poudarkov. E. Kralj pa je tea-tralik samo v komičnosti, zato je v »Živem mrtvecu' stopil pred nas njegov nekdanji Ivan Petrovič, ki ga sedaj igra g. Levar, sam realizem, s katerim je igral in opravičeval svojega Protasova, pa je bil premalo močan. Mrtvaški ples v Celju Prcmiero Lippl - Sovretovega »Mrtvaški ples« je priredila v Sloveniji celjska gledališka družina pripravila je Celjanom bogat užitek in jim živo predočila neizpodbitno resnico, na katero radi pozabljamo, resnico o smrti. Posebno za današnji hudi čas je bila ta prireditev kar najbolj primerna. Videli smo, kako neizprosna izvršuje božja poslanka svoje delo in to med žrtvami, polnimi življenja in načrtov, ki na smrt resno nikoli niso niti pomislili. Kar nenadoma stopi pred gojjufivega oskrbnika, konča pot trudnemu beraču, oholi bogati trgovki, ki še v smrti misli samo na denar, umori trdega vojaka, utrga z materinega naročja drobno malo dete in na njeno prošnjo vzame z otrokom tudi mater, preseneti lahkoživo ljubico in zlomi moč in življenje mogočnemu cesarju Gledališka družina je za to prireditev zbrala svoje najboljše igralce, ki 60 vsi svoje vloge doživeto in občuteno kar najbolje rešili. Posebno lepa je bila slika matere z otrokom, katero nam ie dovršeno in zelo občuteno podala gdč. Plahu-tova. Zelo nas pa preseneča dejstvo, da imamo Celjani tako malo razumevanja za dela naših društev, predvsem celjske Gledališke družine, o čemur smo se morali, žal, tokrat ponovno prepričati, Ob večerih, ko jc gostovala v Celju ljubljanska drama, je bilo gledališče vedno nabito, v primerih pa, ko stopi na oder naše domače društvo, ne najdemo časa in denarja, da bi to naše društvo podprli tako gmotno, kako.r moralno. Še o pogrebu Žabote v Bratislavi Pogreb sam je bil dne 2. aprila na Ondrejsko nokopališče v Bratislavi. Slovenskega slikarja je K>kopal kanonik dr. L. Okanik, bivši dolgoletni župan mesta Bratislave. Nad odprtim grobom 6e je v imenu slovaškega ministrstva šolstva in prosvete, v imenu Malice slovaške, Društva slovaških umetnikov ter njegovih prijateljev poslovil znani pisatelj in časnikar Ti d o Ciašpar, ki je med drugim rekel: »Izguba odličnega človeka, zasluženega človeka, dobrega prijatelja, da, več, resničnega našega brata, boli. Prišel je k nam kakor resnični slovanski brat k svojim sorodnikom Prišel je iz bratske Jugoslavije čez Dunaj in Devinsko Novo vas, da bi po svojih študijah v Pragi in Dunaju kot slikar nam Slovakom in slovaški umetnosti posvetil svoje velike darove. Vodil ga je kompas slovanskega duha, slovanskega čustvovanja ter od nrvega trenutka v našem narodu spoznal sorodne hiše ter se zakoreninil vanj kot v svoj dom, v Ne. Nočem verjeti vanje.« MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; {enltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba priložiti znamko. i riv *i »v v • Službe iscejo 30 letni fant lsče službo hlapca v samostanu. Naslov v upravi »Slov.« St. 5648. (b) Gostilniška kuharica stara 26 let, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 601/5434. (a) Mizarski pomočnik z dežele, želi zaposlenje. Nastopi takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod 6492. Dve dekleti i* poštene hiše, iščeta službo pri boljši družini za pomoč v kuhinji. Naslov v upravi »Slovenca« št. 619-5681. (a) Kontoristinja a znanjem slovenskega In nemškega jezika — Išče Blužbo. event. tudi samo dopoldne ali popoldne. -Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Dobra pisarniška moč«. (a) Hlapca h konjem kravarja sprejme Franc Juvan, mlin, Gameljno p. Ljubljani. (b) Hlapca h konjem ln za vsa domača dela išče hotel Strukol. (b) Šiviljo za moško ročno delo takoj sprejme Avg. Petrov-čič, krojač, Slomškova ul. št. 12. (b) Moškega zgovornega, poštenega, vojaščino prostega, ne-oženjenega, z denarjem sprejmem za sodelovanje pri dobrem podjetju. Ponudbo na upravo Slovenca pod »77« št. 5641. (b) Pekovski pomočnik ki bo tudi raznašalcc, so sprejme. Prednost s kolesom. Nastop takoj. Ivos A., pek na Ježlcl pri Ljubljani. (b) Kuharica srednjih let se sprejme v župnlšče. - Polzve so v upravi »Slov.« štev. 5067. Čevljarske pomočnike takoj sprejme Jernej Tr-ček, Kožarje, p. Dobrova pri Ljubljani. (b) Služkinja 14—16 letna, začetnica, se sprejme. Mlekarna Kro-Sclj, Jegllčeva cesta 10. 2 čevljarska pomočnika sprejmem v stalno delo. Omakra L.„ čevljarstvo, Lukovlca. (b) Sprejmem takoj pekovskega pomočnika, ki bi raznašal tudi kruh, in raznašalca kruha, kateri bi opravljal tudi druga kmečka dela. Pekarija in trgovina Krenos, Zalog. Glasba Gramofonske ploSte šlngerje, plesne, narodno hnnnnuiko in petjem Hiimn Din 30'-. — Staro vzamem v račun. Gramofonske plošče v veliki izbiri, radioaparati — najugodneje dobite pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. (i) Polstabilni parni stroj ca. 60 IIP, 1 dlnamo-stroj do 15 KW, flektromotor-je 1—4 Kff, zidne ventilatorje, istosmerne ali trifaznega toka, kupujem. -Nujne ponudbe v upravo »Slov.« pod 5512. (k) 1 par umetnih kamnov Se dobro ohranjenih, kupim. Valjčni mlin Berlče-vo, p. Dol prt LJubljani. Vnajent Parno pekarno v LJubljani oddam v najem. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Jamstva zmožen« 5295. (n) Stanovanja Stanovanje dvosobno ln enosobno, lepo, oddam v Šiški. Mll-člnskega 24. (č) Družabnika rabim na deželi za razširjenje trgovine. - Imam tudi lesno obrt. Ponudbe na upravo pod: »Dobra trgovina« 5671. (d) Slikarstvo - pleskarstvo V. Zvegeij, Cojzova c. 1. Novi vzorci 1 Cene vsom dostopne. (t) Večni stroj je iznajden, ki se sam žene brez potrošno energije. Kdor ima Interes za to, naj se oglasi pismeno na oglasni oddelek Slov. pod »Večni stroj« 5 673. r II Živali ii Dva konja Ima naprodaj občina Ljutomer po nižji ceni. — Oglasiti se je v občinski pisarni v Ljutomeru, (j) MARKOVE KAPLJICE Ogl. R. br. 1!)00/l!W5 so že 150 let preizkušene in priznane kot najboljše kapljice za želodec, proti bolečinam, napetosti, pomanjkanju trka itd. Oc ste bolni na želodcu, 1 steklenica Din 22'—, pišite takoj GRADSKA LJEKARNA ZAGREB, Kamenita 11 Vzajemno posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. + Neizmerno užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati in teta, gospa Papež Marija vdova po nadpazniku prisilne delavnice danes, dne 10. aprila 1939 ob štirih popoldne po kratki, mučni bolezni boguvdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 12. aprila ob štirih popoldne s Poljanske ceste št. 16 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. aprila 1939. Žalujoči ostali. Ksilolitni tlak je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. — Izdeluje ga trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tyrševac. 36 a Telefon 27-16 - Brzojavi: MATERIAL Parcele v Izmeri 500 do 1400 m*, v severnem delu LJubljano (svetokrlškl okraj) -naprodaj. Mencinger, Sv. Petra cesta 35, Ljubljana. Hišo štiristanovanjsko donosno, novejšo, prvovrstna zidava, z 1000 m' vrta, par minut do centra, naprodaj. - Ponudbe »Slov.« pod »Ros zmerna cena«. (p) HMObH/lHIA »Imobilija« ima v prodaji vsako hišo, vsako stavbišče in vsako vilo, ki je resno naprodaj, razpolaga z organizacijo za upravljanje imetja, dolgoletno delo, prvovrstne refereuce. 1,800.000 din gotovine in 600.000 din hipoteke, dohodkov 366.000 din. Nova palača v strogem centru z lokali in velikimi skladišči ter modernimi stanovanji in luksuznim udobjem, ogrevanje na paro, topla tekoča voda itd. Gradnja in zidanje take palače bi stalo čez 1,000.000 din več kot cena, za katero se ta veliki objekt sedaj prodaja. 1,600.000 din gotovine in 1,050.000 din hipoteke, dohodkov 280.000 din. Najbolj luksuzna palača, kar jih je naprodaj in lahko dokažemo, da v prestolnici s 30.000 hišami ni 20 hiš, ki bi bile tako luksuzno in sodobno zidane. Palača sc nahaja v najstrožjem centru, stanovanja pa, zadovoljujejo najbolj rafinirane zahteve uglednih in razvajenih stanovalcev. To je vsekakor najboljša priložnost za gotovo in rentabilno investicijo kapitala. 1,300.000 din gotovine in 450.000 din hipoteke, 'dohodkov 200.000 din. Nova palača v strogem centru, z lokali in sodobnimi stanovanji. Osebno in dvoje tovornih dvigal, etažno ogrevanje, ploščico in marmor, vzidane banje itd. To je edini objekt, ki je naprodaj pod 2,000.000 din, dasi je v sredini mesta, ima osebno dvigalo in 5 nadstropij. Stavbišče - priložnosti Stavbišče blizu Borze, Čez 400 m1, popolnoma pravilno, s čez 20 m lica, nujno naprodaj za 550.000 din. - Stavbišča v vseh krajih prestolnice v največji izbiri. »Imobilija« Knez Mihnjlovn I? Tel. 26-167 in 28-260 V Brežicah in okolici so naprodaj niše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki Id gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) Stavbna parcela v Izmeri 6000 m', ob drž. ln banovinski cesti, v bližini kolodvora Vlžmarje. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojas-"Tako je, da! Ga-ga-ga,« pristavi Gagica. Semena prava erfurtska, uradno preizkušena dobite v trgovini pri M. Widmayer Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. 3 Podružnica: Tyrševa 61 Stojnica: Nabrežje 20. septembra. CiiteK pravi, dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon štev. 25-73 Prvovrstni trboveljski bres praha koks« suha drva nudi I. Pogačnik Bohoričeva a Teieion ao-59 KOLESA kupite dobro in poceni tudi na obroke pri H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova & Brezobvezen ogledi Travno seme banaško lucerno grahorlco oves Zlall deZ fari ječmen Koruzo za zeleno hrmo In ensllaio sladko lupino polsladkorno peso ln tebulCett nudi Sever d Komp. Lfublfana Javna zahvala Čutim se dolžnega, da se tem potom zahvalim šef-primariju Šlajmer-jevega doma, gosp. dr. L. Kramariču za težko komplicirano operacijo na želodcu, s katero me je rešil sigurne smrti. Prav tako se zahvaljujem asistenci, lusncmu zdravniku Šlajmerjevega doma g. dr. Čebohinu, dr. Hribarju, cc. sestram in za vzorno postrežbo v domu, kar lahko vsakemu najtoplejše priporočam. .... ^ .. Adolf Goltes. rlbor. (p) | ! —I 1 Čevljarna vvDUNAV Beograd | Stanovanjske opreme kupite zares ugodno pri Malenšek, Celovška cesta št. 258. (S) j je otvorila v torek, dne 11. aprila 1939 Pohištvo vse lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, št. Vid n. LJubljano, poleg kolodvora. svojo podružnico v Ljubljani Mestni trg 17 Radi vpeljave priznane znamke ,.DUNAV"-CEVLJI uvaja tvrdka posebni prodajni sistem. — Zadovoljiti hoče tudi najbolj razvajenemu okusu cenj. občinstva. Nizke kvalitet, cene. Solidna postrežba. Oglejte si neobvezno naše vzorce. + Po volji Stvarnika vsega je zaspala k večnemu počitku po trpljenju, ki ga je prenašala z nepopisno vdanostjo, moja dobra soproga, najina dobra mamica, gospa Božena Ozvald roj. Zemkova Obstalo je dobrotljivo srce, ugasnil je njen vedri pogled, in vse, ki ste jo poznali, Vas prosimo, da ji posvetite lep spomin. Na poslednji poti k Sv. Križu jo spremimo v četrtek, dne 13. aprila 1939 ob petih popoldne izpred veže pokojnih v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Ljubljana, O h. H r a d i š t e , dne 11. aprila 1939. Soprog: Ing. Anton Ozvald, višji svetnik drž. žel. Sinova: Branko, visokošolec, Radivoj, maturant, in sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei Cei Izdajatelj: inž. Jože Sodi? Urednik: Viktor CenčiJ dtev. 83. Velikonočni prazniki v Ljubljani Sama svetla pomlad se je razlila za velikonočne praznike nad Ljubljano in nad vso deželo. Prav na veliko soboto so Ljubljančani pričeli odlagati nadležne zimske suknje jih premenjavati z lah-kinu plašči, večina pa je čez dan že hodila kar brez plaščev in sukenj, vsaj kar se moških tiče. Ženske pa so seveda zamenjale težke zimske plašče z lažjimi, nekatere bolj pogumne, ki se ne boje prahlada, so že hodile samo v kostumih. Vreme je bilo torej letošnjim velikonočnim procesijam zelo ugodno. Zato 60 se procesije razvile v tako veličastnem razmerju kakor še zlepa ne. Število odličnikov, ki so se procesije udeležili, je bilo naravnost impozantno. Najbolj imenitna je bila seveda stolna procesija v soboto popoldne. Ob gostem špalirju občinstva se je vrstila dolga vrsta vernikov in odličnikov. Najsvetejše je nosil škof dr. Rožman, med odličniki pa so korakali za Najsvetejšim: ban dr. Natlačen, divizijski poveljnik general Lukič, podban dr. Majcen ter vsi načelniki banske uprave. Mestni župan je skoraj ob istem času šel kot patron trnovske fare za Najsvetejšim v Trnovem. Pri stolni procesiji ga je zastopal podžupan dr. Bavnihar in večje število občinskih svetnikov. V procesiji so šli med drugim tudi: rektor univerze dr. Kušej, predsednik apelacijskega sodišča dr. Vladimir Golia ter predstavniki in načelniki železnice, finančne uprave, pošte, raznih samouprav- nih ustanov, dalje ljubljanski poslanci gg. Mašič, dr. Golia, Rigler, Stare in Smersu. Obrtno zbornice so zastopali podpredsednik g. Ivan Ogrin ter svetnika predsednik Zveze slovenskih obrtnikov gosp. Karel Kavka in podpredsednik g. Šimenc. V stolni procesiji je šlo močno zastopstvo katoliškega starešinstva, Prosvetne zveze, krščanskih ženskih organizacij, rokodelsko društvo, katoliški akademiki in srednješolci ter mnogo drugega vernega občinstva. Krasne so bile tudi druge procesije. Omeniti moramo predvsem križansko procesijo, ki slovi po svoji lepoti že od nekdaj, dalje procesijo pri Srcu Jezusovem in procesijo na Rakovniku. Prvič je bila procesija tudi na Kodeljevem, ki je prav lepo uspela. Tudi Moščanci so razvili iz 6vojo prijazne cerkvice lepo procesijo. Da so bile procesije po vseh drugih farah, tako pri Sv. Petru, za Bežigradom, v Šiški, v Trnovem, pri frančiškanih, pri Sv. Jakobu, na Viču prav krasne in veličastne, to se razume, saj so bile še sleherno leto. Uspela je tudi potresna procesija, katere se je udeležilo zelo mnogo vernikov. Ljudstvo je povsod primerno okrasilo okna s svečami in pobožno molilo. Števila Izletnikov, ki so odšli med prazniki v naravo, skoraj ni mogoče prešteti. Vse številke s kolodvora, z avtobusov ne bi dale prave slike. Mnogo jih je tudi odšlo peš, s kolesi in z lastnimi vozili. Trbovlje Škropite tudi stranske ceste! Stanovalci ob novi cesti prosijo, da se tudi tam mimo škropi, ne le po glavni cesti. Film o lanskem fantovskem taboru v Ljubljani lio predvajal prihodnjo nedeljo in ponedeljek kino Društveni dom. Gozdni požar. Na velikonočni ponedeljek so fantje za šalo streljali s petardami. Kna je padla na suho dračje pod klečko in ga vžgala. Veter jo ogenj razpihal in začelo je goreti "še resje in listje da so imeli gasilci dobri dve uri dela, da so vse pogasili. Ker z vodo niso mogli priti povsod blizu, so z vejami potolkli ogenj in ga vdu-šili. škoda še ni prevelika, ker je prostor na pol gola skala in se je ogenj počasi plazil naprej. Tudi je bilo podnevi, da so ogenj pravočasno opazili. Jesenice Nalivna peresa v veliki izbiri v trgovini Krekovega doma. Velika noč v stari cukrarni je bila prav praznična, da so bili z njo zadovoljni reveži, prav tako pa tudi dame in gospodje, ki vsako opoldne in zvečer nadzorujejo ta potrebni mestni socialni zavod za najrevnejše. Na veliko soboto opoldne so imeli v cukrarni za kosilo makarone s fižolom, a za večerjo je vsak dobil zavitek s kosom potice, 10 dkg šunke in pirhom, poleg tega pa seveda tudi še hlebček kruha. Na Veliko nedeljo je bila opoldne riževa juha z govedino, za večerjo pa šunka in potica, poleg tega pa obakrat tudi hlebček kruha. V ponedeljek so imeli opoldne izvrsten ričet s svinjino, zvečer pa salamo, ki jo je podarila tvrdka Slamič, seveda pa niso bili obakrat brez obligatnega hlebčka kruha. V torek za kosilo so bili makaroni s kislini zeljem, zvečer pa narezek in čaj z vinom ter potica in kruh. Vse organizacije, ki so se prijavile za nadzorstvo v cukrarni, prav vestno opravljajo svojo zamudno nalogo. Opoldne nadzorujejo ves zavod v cukrarni same dame, zvečer pa sami gospodje. Podnevi imajo nadzorstvo zastopnice Slovenske krščanske ženske zveze,Splošnega ženskega društva, Krščanskega ženskega društva, Društva kne-ginje Zorke, Jugoslovanske ženske zveze, »Atene«, Društva za varstvo deklet, Kola jugoslovanskih sester, namreč osrednjega društva in podružnic iz Most, Štepanje vasi iii Šiške, Rdečega križa ter Elizabetinih konferenc vseh ljubljanskih župnij, torej tudi s Kodeljevega in iz Most. Zvečer pa ves zavod nadzorujejo zostopniki Rdečega križa, Društva za varstvo rokodelskih vajencev, Društva rokodelskih pomočnikov, Zveze združenih delavcev, društva Skrb za mladino, Društva rokodelskih mojstrov in pa vseh Vincencijevih konferenc, torej vseh ljubljanskih župnij, z Gradu, iz Most in z Viča. Pri nadzorstvu so zastopane vseorganizacije,; ki sodelujejo v Vrhovnem socialnem svetu mesta Ljubljane in so voljne pomagati pri človekoljubnem delu za bližnjega. Tako so v nadzorstvu zastopani vsi deli mesta in vsi sloji, da lahko opazijo vsako zlorabo dobrote, in take ljudi, ki niso vredni podpore, lahko takoj predlagajo za izločitev. Vse organizacije tako vestno opravljajo svojo nalogo, da jim ne more ostali prikrita niti najmanjša pomanjkljivost v zavodu, vendar pa so doslej še vse nadzornice in nadzorniki pohvalili izvrstno hrano, snago in red. Blagodejen vpliv nadzorstva se bo pa gotovo pokazal tudi izven zavoda, saj 1)0 pohvala nadzorstva, ki jo izrekajo požrtvovalne dame in gospodje z vseh strani Ljubljane, gotovo delovala tudi na vseh straneh Ljubljane in imela ta učinek, da se bosta zanimanje in dobrodelnost za staro cukrarno še pomnožila. »Hamlet« v originalu v Ljubljani Ljubljana, 11. aprila. Nocoj je bila v opernem gledališču predstava angleških igralcev iz Dublin, ki so nastopili z najbolj slavnim delom večnega Sheakeepearja, ki je tudi že pri nas tolikokrat želo navdušenje občinstva. K »Hamletu« v angleškem originalu, ki ga podajajo angleški igralci, se je zbrala vsa najbolj izbrana ljubljanska gledališka publika, ki je napolnila obsežno opero do zadnjega kotička. V razprodanem gledališču smo opazili med drugimi številnimi odličniki zastopnika bana g. dr. Natlačena, načelnika upravnega oddelka dr. Hubada, nadalje rektorja vseučilišča dr. Kušeja, zastopnika Akademije znanosti in umetnosti, akademika dr. Kidriča, angleškega konzula iz Zagreba g. Rappa in francoskega konzula g. Remeranda. Predstava je potekla v odlični priredbi sijajno in eo igralci želi viharne ovacije priznanja za mojstrske like, ki so jih prinesli z izredno svojstvenostjo. Posebno navdušenje je vzbujal nosilec naslovne vloge, ki je ustvaril odličen lik, kakršnega kljub prvovrstnim kreacijam naših domačih igralcev še nismo videli. Igralci so bili nagrajeni s cvetjem in venci med vsesplošnim odobravanjem navdušenega občinstva. bvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbv » PRIZNALI NAM BOSTE < 5 da smo skrbno Izbiral) blago za pomlad. Nofie £ m blago za kostime, plašče ln oblek«. ,1e tako po < J barvi kot vzorcih prijetno presenečenje za šo < tako razvujea okus. — iu poceni je: JJ > BRATA V£iAJ, Woliova 5. « 8a8aba8a8a8a8aba8\8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a 1 Film za častnike. Danes (12. aprila) od 18 do 19 se bo v kinu »Sloga« predvajal film a francoski armadi za vse rezervne častnike in vojaške uradnike tukajšnje garnizije. Z ozirom na zanimivo vsebino filma se obisk vsem rezervnim častnikom priporoča. Vstopnine ni, prinesite pa s seboj častniške legitimacije. i Šola Glasbeno Matice bo začela z rednim poukom po velikonočnih praznikih, jutri, v četrtek, na kar opozarjamo starše in gojence. 1 Tehnično osebje ljubljanske Drame je podarilo za mestne uboge v cukrarni 100 din, katere je prejelo od g. Emila Kralja ob priliki njegove 25 letnice umetniškega delovan ja. 1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi svoje člane na ogled fundiranja zgradb Strojnega in Kemičnega instituta naše univerze, ki bo v četrtek, dne 13. t. m. ob pol 16. Zbirališče na vogalu Aškerčeve cestc in Murnikove ulice. 1 Rokavice, nogavice, Karnlčnik. Nebotifnik. 1 Smrtna nesreča na glavnem kolodvru. V nedeljo ob pol 2 popoldne se je na glavnem kolodvoru pripetila huda nesreča, 53 letni .vozni pre- glednik ljubljanske kurilnice France VerčiS je hotel prekoračiti progo, ni pa videl, da prihaja vlak. Lokomotiva je Verčiča zgrabila in ga treščila ob tla. Verčiču je posnelo vse lase in mu je počila lobanja. Bil je na mestu mrlev. Zapušča vdovo in sina. 1 Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike opozarjamo, da poteče 15. aprila rok plačila telefonske naročnine in obrokov instalacije. Vplačila se vršijo na dostavljene čekovne položnice ček. računa 10.225. Naročniku, ki zamudi rok vplačila, se telefon začasno izključi iz prometa dne 16. aprila, za zopetno vključitev pa mora plačati takso 100 din. Za eventuelne reklamacije se obrnite na pošto Ljubljana 1, telefon številka 43-07. 1 Raznovrstno volneno blago — najcenejše pri Jeločnik & Simončifi - Ljubljana - Pred škofijo 13. 1 Opozarjamo na otvoritev prodajalne čevljev znamke »Dunav«. G. Resman, lastnik izdelovalni-ce v Belgradu, ki je spravil na trg ročni izdelek čevljev najmodernejšega kroja in prvovrstne kakovosti, želi zadovoljiti tudi tukajšnje odjemalce. Prepričajte se sami brez obveze nakupa v novo otvorjeni trgovini »Duuav«, Mestni trg 17. . Kranj Smrt zglednega katoliškega moža. V Stražišču pri Kranju je umrl v starosti 67 let taniošnji ugledni posestnik, pekovski mojster, gostilničar in trgovec g. Franc Tepina. Pokojni je bil poznan daleč naokrog kot izredna gorenjskega dobričina, čigar dobro srce ni poznalo meja. Čo povemo da je bil g. Tepina za botra pri 124 krstih in lo večinoma revnim, celo beraškim in ciganskim otrokom in da je bil 28 otrokom birmanski boter, potem že te številke mnogo povedo. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo in 6 otrok. Naj v miru počival Žalujočim ob bridki izgubi naše iskreno sožaljel Svengalijov nastop v Kranju. Začetek prireditve v sredo bo točno ob 20, ker je spored dolg in traja nad tri ure. Zaradi tega naprošamo cen j. občinstvo, da zasede svoja mesta točno ob napovedani uri. Da se občinstvo izogne nepotrebnemu navalu pri blagjni, ki bo poslovala zvečer v Narodnem domu že od 10 naprej, nujno priporočamo obiskovalcem Svongalijevih prireditev, da si nabavijo potrebne vstopnice v predprodaji v trgovini g. Hlebša na Glavnem trgu. G. Svengali bo nastopil danes s svojim najizbranejšim sporedom ter naproša cenj. občinistvo, da mu prinese k poskusom jasnovidnosti majhne predmete, ki so v zvezi z večjimi dogodki, ki jih bo g. Svengali pred občinistvom javno rekonstruiral. Gozdni požar pod Šinarjetno goro. Na velikonočni ponedeljek zvečer je izbruhnil pod Šmarjet-no goro v gozdu, last g. Benedika iz Stražišča, gozdni požar, ki se jc zaradi suhe travo hitro razširil. O požaru je bila obveščena kranjska gasilska četa, ki je takoj pohitela na kraj požara in 7. razkopavanjem omejila požar. Ogenj je zajel nad 50 kvadratnih metrov zemljišča in požgal vse mlado in osmodil tudi večje drevje. II. umetniški teden Kakor lani bo tudi letos kot prireditev Umetniškega kluba v Mariboru Umetniški teden od 16. do 22. aprila. Dne 16. ob pol 11 dopoldne se bo odprla umetniška razstava domačih slikarjev v veliki unionski dvorani. Ta razstava bo ostala odprta 14 dni. Dne 17. bo v gledališču koncert, na katerem bosta ljubljanski godalni kvartet in pihalni kvartet izvajala tri skladbe, ki so bile od mariborskih glasbenikov predložene natečaju za nagrado najboljših kompozicij in ki še niso bile nikjer izvajane. Ostali del koncerta bo izpopolnjen z izvajanjem novih glasbenih del. V sredo 19. bo v Ljudski univerzi literarni večer, na katerem bodo č.itali svoja dela književniki, člani Umetniškega kluba, med drugimi prof. dr. Stanko Cajnkar, prof. Anton Ingolič, Franjo Roš- Radivoj Rehar, Ivan Potrč, Kajč, Ruža Lucija Petelinova in dr. Ker bo sodelovalo večje število književnikov s kratkimi a značilnimi deli, bo ta večer gotovo zanimiva novost za Maribor. V soboto 22. aprila ob 20 bo v Narodnem gledališču predstava že v Ljubjani z uspehom uprizorjenega in od banovine nagrajenega dela klubovega člana Stanka Canjkarja »Potopljeni svet«, ki bo s svojo prezanimivo problematiko danes v dobi tolikšnih nasprotujočih si duševnih tokov, zbudil živahno zanimanje. Po tej predstavi bo v prostorih kazine družabni večer, na katerem se bodo razdelile nagrade za najboljša dela iz književnosti, muzike in slikarstva ter za najboljšo odrsko stvaritev. Kakor izvemo, je bilo predloženih 14 glasbenih del, ki so skoraj vsa nadpovprečne vrednosti. Enako število so dosegla tudi predložena književna dela. razen manjših, dva večja romana, in dve pesniški zbirki. Žirije so potemtakem imele nalogo, in kakor so ugotovile, hvaležnega dela, ker so vsa nagrajena dela res kvalitetna. Umetniški klub bo razdelil po tri nagrade: 2000, 1000 in 500 din za književna-, glasbena in slikarska dela ter za odrske prireditve. Opozarjamo Mariborčane in okoličane na to kulturno prireditev, ki naj pokaže, s koliko močjo se na tem obmejnem ozemlju ustvarja narodna kultura, saj so umetnine najmočnejši izraz na- rodne duševne sile in volje do življenja. Zemlja, ki tako ustvarja, je pač do zadnje bilke slovenska. Vabimo Mariborčane, da se odzovejo letos vabilu Umetniškega kluba v čim večjem številu in posetijo njegove letošnje prireditve. Za nagrade so prispevali znatni znesek banovina, prav tako pa tudi poedini zasebniki, organizacije in tvrdke v Mariboru. •k ------ . m Ljubitelje glasbe že danes opozarjamo na izreden dogodek, ki bo dne 9. maja v veiiki dvorani Uniona. Simfonični orkester Glasbene Matice bo pod taktirko kapelnika vojaške godbe ka-petana Jiraneka izvajal nesmrtne Dvoržakove »Slovanske plese'!:. Prvič se bo tokrat izvajalo v Mariboru vseh 16 plesov skupaj. Predprodaja vstopnic, se bo pravočasno objavila. m Cesta na Pohorje. Dela na ccsli so sc spet pričela. Dokončavajo se zadnji kilometri do cerkve sv. Areha. Dela se bodo v tej zadnji etapi vršila s pospešeno naglico ter bo dobilo pri njih večje število delavstva zaposlitev. m Smrtna kosa. V Gradcu je umrl upokojeni stavbni svetnik Rudolf Enzi, star 58 let ter rodom iz Maribora. Truplo so prepeljali v Maribor ter ga tu pokopali. V bolnišnici je umrl 53 letni posestnik Štefan Kotnik iz Frama; v Vrbanski ulici št. 29 je umrla Antonija Solak, vdova po mesarskem mojstru. Naj počivajo v miru! m Rekorden avtomobilski promet med prazniki. Na naših cestah smo imeli med prazniki naravnost rekorden avtomobilski promet, kakor ga pri nas menda doslej še ni bilo. Zelo veliko je prispelo nemških avtomobilistov čez mejo. Večina je nadaljevala pot proti jugu na morje. m Prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču bo izvrstna veseloigra »Upniki na plan« v Malčevi režiji. m D. K. W. motorna kolesa in dvokolesa dobite pri Ozvatič, Maribor, Cafova ulica 1. m Ni bilo v Hullerjevi tovarni »Slov. dom« je včeraj poročal, da se je ponesrečila delavka Justina Liing. G. Ilutter pa nas sedaj naproša za ugotovitev, da se omenjena delavka ni ponesrečila v njegovi tovarni. JGtjjeto ? Spojene *fte 10C bonbonov m Nesreča s motornim kolesom. Na Tržaški cesti so jo prevrnilo motorno kolo, na katerem sta bila Albin Lovrenčič in gostililičarka Elza llometer. Kolo se je prevrnilo, ko se je Lovrenčič skušal izogniti nekemu starčku, pa je pri tem jiretiaglo zavrl. Pri padcu je gostilničarka Hometer dobila precej hude poškodbe na rokah in obrazu. Studenec pri Sevnici Tečajnice gospodinjskega tečaja na Studencu izrekajo najtoplejšo zahvalo vsera dobrotnikom, ki so pripomogli, da je tako lepo uspel gospodinjski tečaj. Prisrčno se zahvaljujejo gradi), ministru in poslancu našega okraja g. dr. M. Kreku, ki je poskrbel za izdatno podporo, kraljevi banski upravi, Slov. krščanski ženski zvezi v Ljubljani, občini Studenec in okrajnemu kmetijskemu odboru v Krškem. Iz ladjedelnic Vkkcrs-Armstrong je pred kratkim splavala v morje največja angleška matična — ladja za, letala, ki niore pa krov; sprejeti JO letal " —• Seja francoske vlade Pariz, 11. aprila. AA. Havas: Seja francoske vlade, ki se je začela ob 4 popoldne, ee je končala ob pol 7 zvečer. Po seji je bilo izdano sporočilo, ki pravi: Seja francoske vlade, ki ji je predsedoval ministrski predsednik Daladier, je bila posvečena proučevanju mednarodnega položaja. Na seji so ministri odobrili sklepe, do katerih je prišlo na seji ministrov, ki opravljajo resore narodne obrambe. Razpravljali so o novih sklepih, ki jih bodo na jutrišnji soji ministrskega sveta odobrili. Petain pri Daladieru Pariz, 11. aprila. AA. Havas: Predsednik vlade Daladier je sprejel ob 4 popoldne pred sejo vlade francoskega veleposlanika v Burgosu, maršala Petaina, Velika Britanija čaka ugodnega trenutka Tokio, 11. aprila. AA. DNB: Angleški veleposlanik je po vrnitvi iz Šanghaja izjavil, da njegovo ]K>tovanjo in razgovori z angleškim veleposlanikom na Kitajskem niso imeli političnega značaja in da zaradi tega ni treba pričakovati nobenih sprememb v angleški politiki na Kitajskem. Japonsko časopisje pa šo dalje trdi, da je v angleški politiki v zvezi z dogodki na Kitajskem nastopila sprememba in da Velika Britanija čaka na ugoden trenutek, da še bolj zavaruje svoje interese na skrajnem Vzhodu. Časopisi pripominjajo, da vse to ne bo in tudi ne more vplivati na japonsko politiko na Kitajskem. Ta politika bo, kakor pravijo, oslala takšna kot dozdaj. Peru in Madžarska sta izstopili iz Zveze Narodov Ženeva, 11, apr, TG. Glavno tajništvo Zveze narodov je prejelo v teku današnjega dneva dve brzojavni sporočili, naslovljeni na glavnega tajnika Avenola. V brzojavkah, ki sta prispeli iz Budimpešte in Limc, sporočata madžarska in perujska vlada, da bo Južnem tečaju. Odpravo je vodil kapitan Ritzer, eden članov prejšnje odpravo, ki je svoj čas raziskovala Spitzberge. Odprava jo imela dvoje letni, ki sla v veliki meri pomagala učenjakom meteorologom, oceanografom in drugim, čim uspešneje in podrobneje raziskati krajo zahodno in vzhodno od antarktične celine. Ta polarna odprava je raziskala skupno 12.000 k in® zemlje. Ugotovila je, da se v krajih južno od 74. stopinje zemljepisne širine vzpen jajo visoke gore, ponekod do višine 4000 m. Na nekaterih vrhovih so Nemci zataknili nemško zastave. Tudi letali sla na nekaj vrhovih vrgli nemške zastave. Skrajna zahodna točka raziskane pokrajine leži na 71. stopinji, najvzhodnejšn pa na 72, stopinji. Na teh dveh točkah vihrala zdaj nemški zastavi. Polarna odprava se je mudila v teh krajih nekaj nad štiri mesece ter izvedla več raznovrstnih raziskovanj, posebno na polju magnetizma, occanografije in bilogije. Poleg drugega jc prinesla s seboj domov pet cesarskih pingvinov in nekaj ekseniplarjev raznih ptičev, kakršnih do-eedaj v berlinskem živalskem vrtu še niso imeli. BolgraJ. 11. apr. m. Davi je prispel v Belgrad podpredsednik HSS ing. Avgust Košutlč. Bar 11. apr. m. Semkaj jc prisuel minister za ijudsk« Jglesna .vzgoji* Cejovii KULTURNI OBZORNIK Igralska 25 letnica Emila Kralja (Tolstoj: 2ivi mrtvec) Kakor smo že na kratko sporočili, se je pet-indvajsetletnica umetniškega dela g. Emila Kralja praznovala v torek 4. t. m. posebno slovesno. Tehtni govori ob tej priliki in odziv občinstva 60 pokazali, da gre za poseben poudarek naše gledališke umetnosti. Za nas je važno, da se bliža Emilu Kralju že dvajseto leto, odkar je v Ljubljani in da je z njegovim delom in napredkom prepletena podoba naše nove Drame. Kaj pomeni E. Kralj za naš spored, občutimo pri vsakem večjem dogodku, prav živo pa smo čutili tista leta, ko je bolehal in nekaj časa ni igral. Danes je E. Kralj eden izmed stebrov slovenskega gledališča. Koliko je teh stebrov, ne bomo šteli, zakaj naše gledališče, prav za prav Drama, jo sedaj toliko urejeno, da so v njem ubrane — lahko rečemo —• vse možnosti in meje igralskih oblik, pa tudi toliko prečiščene, da so v njem čutijo vsa osebna težišča igralcev. Igralec mora biti kljub svoji mnogostranosti predvsem osebnost; tudi pri njem je v prvi vrsti zanimivo, koliko mu narava sama daje pogojev za njegovo umetnost, koliko je v njegovem delu osebne nenadomestljivosti; šele iz njegvve osebnosti moremo preceniti, koliko je vredna tudi njegova mnogoobraznost. Osnovna podoba E. Kralja je blagost, moška mehkoba in mir. Iz teh osnov išče v tuji svet. Zato je v njegovih podobah polno osebne toplote, prepričevanja in neodpovedljivosti. Ta neodpovedljivost daje njegovim tragičnim podobam resnično prelresljivost, komičnim povečano, skoraj junaško smešnost. V vsaki taki podobi čutimo prirodno pravico ali vsaj voljo prepričevanja, kar igralca približa občinstvu; igralec nedotakljivega poštenja in elegične tragike je zato mogel izoblikovati toliko resnično ljudskih podob, toliko razviharjenih burkežev in dobrosrčnih rogoviležev poštenjakov, kakor jih poznamo v njegovem Melhijorju (Danes bomo tiči), Smoli (Utopljenca) in Jazbecu (Upniki na plan!), pa tudi toliko resnično globokih trpečih podob, da ima tudi njegov Hamlet svojo ceno. Osebni mir, ki je najznačilnejša poteza Kraljevega igranja, je morda najbolj nenadomestljiv del te umetnosti in je to tudi tisto, kar ga tako bliža občinstvu. O slavnostni predstavi »Živega mrtveca« je zato nekoliko težje soditi. Predstave ob takih prilikah niso dobre, posebno ne za slavljence. Igralec navadno ni povsem 6voj in se ne more dovolj osvoboditi vsega, kar je okoli njega. Tako se je zdelo, da tudi g. Kralj ta večer še ni bil pravi Fedja Protasov in da morda šele bo. Ob daljšem premišljevanju celo vstane vprašanje, ali se bo predstava dala bistveno poglobiti. Ta odrski roman je 6icer tako očiten v nesoglasjih, pa tako skrit v dramatičnih prvinah, da si neizbežnost, pravica in krivica 6toje togo, naravnost prirodno strogo nasproti; ves je vase zaprt, zalo zahteva v osrednjem junaku mnogo več mešanih sil, razkrajajočih se moči, kakor pa smo jih videli v prvem delu predstave. Junakova nesvobodnost je tu pri Kralju preveč cela, nič zasanjana, da bi vplivala; zato tudi pretresi j i vos t drugega dela zaradi nje trpi. V celotni predstavi se čuti tudi premalo vzpona med nerazrešljivo dvoobraznostjo ali bolje dvo-zakonitosljo življenja in družbe. Pisatelj sam je to dvojno podobo reševal z doslednim vzporejanjem in je njeno nravno neizbežnost razrešil najprej z nenavadno dogodivščino, nalo s samomorom — sami dokazi, kako globoko potopljena in neodločena je tu tragika in da je za odrsko razrešitev treba močnejših poudarkov. E. Kralj pa je tea-tralik samo v komičnosti, zato je v »Živem mrtvecu« stopil pred nas njegov nekdanji Ivan Petrovič, ki ga sedaj igra g. Levar, sam realizem, s katerim je igral in opravičeval svojega Protasova, pa je bil premalo močan. Mrtvaški ples v Celju Premiero Lippl - Sovretovega »Mrtvaški ples« je priredila v Sloveniji ccljska gledališka družina pripravila je Celjanom bogat užitek in jim živo predočila neizpodbitno rcsnico, na katero radi pozabljamo, resnico o smrti. Posebno za današnji hudi čas je bila ta prireditev kar najbolj primerna. Videli smo, kako neizprosno izvršuje božja poslanka svoje delo in to med žrtvami, polnimi življenja in načrtov, ki na smrt resno nikoli niso niti pomislili. Kar nenadoma stopi pred goljufivega oskrbnika, konča pot trudnemu beraču, oholi bogati trgovki, ki še v smrti misli samo na denar, umori trdega vojaka, utrga z materinega naročja drobno malo dete in na njeno prošnjo vzame z otrokom tudi mater, preseneti lahkoživo ljubico in zlomi moč in življenje mogočnemu cesarju Gledališka družina je za to prireditev zbrala svoje najboljše igralce, ki 60 vsi svoje vloge doživeto in občuteno kar najbolje rešili. Posebno lepa je bila slika matere z otrokom, katero nam ie dovršeno in zelo občuteno podala gdč. Plahu-tova. Zelo nas pa preseneča dejstvo, da imamo Celjani tako malo razumevanja za dela naših društev, predvsem ccljske Gledališke družine, o čemur smo se morali, žal, tokrat ponovno prepričati. Ob večerih, ko ie gostovala v Celju ljubljanska drama, jc bilo gledališče vedno nabito, v primerih pa, ko stopi na oder naše domače društvo, ne najdemo časa in denarja, da bi to naše društvo podprli tako gmotno, kakor moralno. Še o pogrebu žabote v Bratislavi Pogreb sam jo hi] dne 2. aprila na Ondrejeko pokopališče v Bratislavi. Slovenskega slikarja je pokopal kanonik dr. L. Okanik, bivši dolgoletni župan mesta Bratislave. Nad odprtim grobom se jo v imenu slovaškega ministrstva šolstva in prosvete, v imenu Matice slovaške, Društva slovaških umetnikov ter njegovih prijateljev poslovil znani pisatelj in časnikar Ti d o Gažpar, ki je med drugim rekel: »Izguba odličnega človeka, zasluženega Moveka, dobrega prijatelja, da, več, .resničnega našega brata, boli. Prišel je k nam kakor resnični slovanski brat k svojim sorodnikom Prišel je iz bratsko Jugoslavije čez Dunaj in Devinsko Novo vas, da bi po svojih študijah v Pragi in Dunaju kot slikar nam Slovakom in slovaški umetnosti posvetil svoje velike darove. Vodil ga je kompas slovanskega duha, slovanskega čustvovanja ter od prvega trenutka v našem narodu spoznal sorodne duše ter se zakoreninil vanj kot v svoj dom, v katerega je prinesel svoj talent in tvorne zmožnosti. Ne, ni prišel k nam prazen, prišel je z bogatimi darovi, s katerimi je obogatil slovaško umetnost. Nisem poklican, da vrednotim njegovo umetnost, toda gobovo je, da ima v zgodovini slovaškega naroda častno mesto. Njegova dela lx>do ostala ohranjena kot prave vrednote slovaške duhovne zakladnice ter bodo glasila slavo njegovega imeua, — »Živi mrtvec« ima pri nas že svoje izročilo. To delo se je igralo že pred vojno, tedaj ko so ga po Tolstojevi smrti igrali prvič po vsem svetu. Povojne tri predstave je vse vodil g. O. Šest, ki je bil tudi odličen Fedja v slogu Moissijeve ustvaritve; drugi jo bil liogoz, tretji sedaj g. Kralj. Zadnja predstava je odlična v svojem prizorišču, ki z izvirno dvodelno globino omogoča gladek potek zdrobljenega dejanja, posebno pa vpliva na poglobitev celotnega odrskega občutja. Posebej ne manjka v igri velikih podob, kakor so mati Ana Pavlovna ge. Marije Vere, Levar-jev Ivan Petrovič, Lipahov preiskovalni sodnik in tudi vrsta manjših podob je skrbno izdelana. Skr-binškov knez je ohranil svojo staro podobo. Med osebami v okolici Fedje Protasova so značilni in močni liki Potokarjev Korozkov, Janov Pjetkuškov, Cesarjev cigan in posebej še Maša ge. M. Danilove. Gotovo nad vsemi dosedanjimi podobami »Živega mrtveca« stoji Liza ge. Šaričeve, izoblikovana s posebno plemenito resničnostjo in močno čustvenostjo; tudi gdč. A. Levarjeva daje s svojo dekliško neposrednostjo in odkritostjo njeni podobi svojstveno nasprotje; Jermanov Karenin je morda v 6voji zadržanosti prestrog in preneznaten, gotovo pa vseskozi ubran; mater Ano Dimitrijevno igra 6 svojstveno zunanjostjo ga. M. Nablocka. Predstavi želimo v celoti krepkejšega in bolj živega občutja; morda ga bomo ugotovili pri poznejših predstavah. F. K. Ponovitev Živega mrtveca Ponovitev »Živega mrtveca« 9. t. m. Navadno se zgodi, da sele ponovitev pokaže vse notranje sile, ki jih je zastavila vestna priprava igre. Tako se je zgodilo tudi pri »Živem mrtvecu«. Nejasna, nekako oddaljena in raztegnjena podoba prve predstave je v precejšnji meri zabrisala tudi vsebinsko vrednost dela samega. Pri ponovitvi, kjer smo čutili nekoliko močnejši utrip dejanja, krepkejšo obliko posameznih slik in tudi pro-stejši izraz igralcev, je bila toga Tolstojeva dramatičnost mnogo sprejemljivejša in prepričeval-nejša. Šele sedaj je pisateljevo odrsko delo več kot sama nazornost miselnega napora, da razreši zamotan življenjski in posebej še družabni primer; šele sedaj dobro čutimo, kako pravičen je hotel biti Tolstoj, ko je odprl bolečino zakonskih vezi in jih je hotel rešiti v čisti človeški plemeni tostf. Z veliko doslednjostjo žene obe strani v obračun, da odpadajo ovire in predsodki, hladno in pravično, brezobzirno in vendar ne brez usmiljenja. V ničemer sicer ni zatajil svojega strogega evangelija o doslednem obračunu s samim seboj, vendar čutimo, kako hoče razumeti in bi do zadnjega rad ohranil človeka sebi. Zato do prave dramatičnosti dozori igra že v svoji sredini, ob koncu pa so sami boleči ogovori proti družbi in ozkemu redu. Kljub temu, da Tolstega skušamo razumeti, čutimo, vendarle samo moč izbranega primera in svojstvenost pisateljevega sveta. Ta svet, ujet v posamezno zdrobljene podobe, res samo bolj naznačuje in razteguje kot razrešuje. Njegov namen je bil morda res da z usmiljenjem pogledati v bolečino, pa je nazadnje udaril z jezo. Kraljev Fedja bolj poudarja trpko neizbežnost človeške slabosti in s tem pravilno usmerja nravstveno težišče protidejanja. V tem pogledu se je drama od prve do druge predstave mnogo izboljšala; gotovo je dramsko gledališče za take tihe igre primernejše kakor opera; veliko bi predstava še pridobila, ko bi bilo kako mogoče omejiti neprestano padanje zagrinjala. F. K. A drag je bil Žebota tudi kot človek. Prinesel je k nam temperament naših južnih bratov, bil je optimist, vedno vesel, dovtipen človek, ter se je v svojo družabnostjo popolnoma zlil s slovaškim miljejem. Postal je tako rekoč pojem popularne postave, ki bo v slovaških srcih pustila za vedno' drag spomin. Nad vse drag je bil kot kamarad. Vsem znan je postal s svojo veselo dovtipmostjo, s svojo dobrosrčnostjo in dobroto. Po njegovem odhodu je postalo umetniško življenje Bratislave ubožnejše, ubožnejše so postale njene ulice, kavarne, krčme, a nad vsa uboga srca njegovih kamara-dov. Srce te slovaške boheme, h kateri je spadal kot njen priljubljeni, odlični in zvesti tovariš.« Slovenski pesniki v italijanskem literarnem tedniku Meridiano di Roma (2. aprila 1939) posveča celo stran, ki je vsak teden namenjena tuji književnosti, jugoslovanski umetnosti in slovstvu. Pod naslovom »Jugoslovanski pesniki« piše V i 11 o r i o Orazi o slovenskih pesnikih kot jih je doživel ob Salvinijevi zbirki prevo-d o v. Ni da bi se na tem mestu spuščali v podrobnejši komentar. Pač pa je pomembna ugotovitev, da naše slovstvo učinkuje kot sveža in samonikla sila. Po Oraziju so namreč lastnosti slovenskega pesnika: »krepka ustvarjalna silovitost, ki črpa ob pristnih čuvstvenih virih, popolna predaja navdihnjenju, odkritosrčnosti, ki ne pozna razumskih zlobnosti.« »Za nas, nadaljuje« — ki smo preveč Evropejci — je prav tale strah pred razumom ono, ki nas v pesmih tehle pesnikov najbolje očara; nato njih izvirnost — pojmov in izražanja — ki je neposredna in prirodna ter ni sad kake cerebralistične distilizacije; končno vera in navdušenje — močno, polno, naivno, — ki živi v teh pesnikih in njih delu.« »Približali se jim ni torej zgolj kulturni čin, temveč instrospektivno spoznanje onih prvotnih elementov, ki so jih v nas stoletna izkusiva zadala.« Kar je na vsak način dragocena ugotovitev in dejstvo, ki se ga mi premalo zavedamo, ker smo pač sebi sami najbližji. Pomudi se nalo ob vsakem pesniku posebe. Kette, Murn, Cankar so mu, čeprav časovno manj moderni, vendar bolj neposredno navezani na svojo zemljo. Župančič mu je mod slovenskimi pesniki najbolj karakteristična moč. V njegovi pesmi čuješ evropski prizvok, vendar pride prav po nji do višjega in polnejšega izraza glas ljudstva izza jugoslovanskih meja. Podrobneje se še pomudi pri Gradniku. Nato mimogrede primerja Molela, Goljo, A. Vodnika, A. De-beljaka ter Majcena s podobnimi značaji v italijanskem slovstvu ter zaključuje z Jožom Pogačnikom. Ob ocenitvi Jožo Pogačnikove umetnosti je napisal o slovenskih pesnikih sploh tele besede: »V pogovornem tonu izraža — Pogačnik — z neposrednostjo, pristnostjo in čuvstveno svežostjo svojo ljubezen do domovine — ki je zanj vas, Versaillcs, grad nekdanjih francoskih kraljev, kjer je bil Lehrun drugič izvoljen za predsednika francoske republike. Na sliki: prizor ob častnem mimohodu konjenice S I> O R T Velikonočni šport Ligaške tekme Ligaške tekme: Ljubljana : Slavija (V) 3:1 ("0:1); BSK : Bask 5:0; Hajduk : Zemun 6:0 (4:0); Gradjanski (Z) : Slavija (S) 6:0 (2:0); Jugoslavija : Jedinstvo 2:1; Hašk : Gradjanski (Skoplje) 5:3. Ligaška tabela 1. BSK 2. Gradjaneki-Z 3. Hajduk 4. Jugoslavija 5. Hašk 6. Jedinstvo 7. Slavija-S 8. Bask 9. Ljubljana 10. Gradjanski 11. Slavi ja-Var. 12. Zemun je 6edaj naslednja: 19 14 3 19 13 2 19 11 4 19 11 3 9 4 19 19 19 19 19 19 19 19 8 2 7 3 5 5 5 4 3 2 4 4 6 6 9 9 8 10 12 12 13 59:14 47:14 50:26 35:21 38:25 32:36 30:36 23:32 18:37 24:52 22:45 17:57 31 točk 28 26 25 22 18 17 16 14 12 10 9 Prijateljske in druge domaSe tekme Slavija (V) : Južna Ljubljana 3:0 (1:0); Jugoslavija : BSK 1:0; Radnički : Hašk 4:3; Bata (Borovo) : Krajišnik 2:3 in 3:3; Jugoslavija : Žak 3:0; Celje : Ljubljana 3:2 (2:1); SK Mura : čakovečki 6:2 (3:2). Inozemski nogomet Budimpešta: Hungaria—Waeker (Dunaj) 2:0. Praga: Šparta—Viktoria 4:2, Slavja—Židenice 4:1, Kladno—Liben 3:2. Berlin: Viktoria—Union St. Giloise (Švica) 3:0, Herlha (Berlin)—Admira (Dunaj 2:2. Rim: Novarra—Liguria 1:0, Lazio—Juventus 1:1, Bologna—Triestina 2:0, Livorno:Lucchese 1:0, Bari—Modena 1:0, Genova—Roma 2:0, Napoli— Anbrosiana 2:1. V francoski prvi nogometni diviziji 60 bili danes doseženi naslednji rezullati: Sete:_Vitibes 4:0, Lens:Roubai 5:1, Marseille: Camnes 4:2, St. Etienne:Sochaux 2:1,. Lille:Rouen 5:3. V drugi diviziji pa: Charleville:Reirr,s 5:1, Arras:Montpellier 3:0, Redstar:Long\vy 3:1, Tou-!ouse:Troyers 2:1, Nancy:Nimes 1:0, Mulhouse: Dieppe 0:0, Hautmont:Girondins 2:1. Športni drobiž Grški boksar Christoforidis je premagal v desetih rundah po točkah kanadskega Francoza Lou Brouilarda. Borba je bila v Parizu in so jo vsi težko pričakovali. Jennevvein je o Veliki noči zopet zmagal v smuku na tekmah, ki so bile v Karpatenthalu. Bradi pa je bil prvi v skokih v Reich itn Win-kel, kjer je skočil 57 in 57,c m daleč. Državno prvenstvo v rokoborbi v Slav. Brodu Maribor, 11. aprila. Za Veliko noč je organizirala JTZ državno prvenstvo rokoborcev, ki se je vršilo v Slavonskem Brodu. S to prireditvijo se je zaključila vrsta izločilnih tekmovanj za krajevna in banovin-ska prvenstva, s katerimi je letos Zveza izvršila izbiro najboljših rokoborcev, da sestavi iz njih potem moštvo, ki bo zastopalo barve naše države najprej v mednarodnem srečanju z Italijo, potem pa na Balkanijadi v Atenah. Državnega prvenstva v Slavonskem Brodu so se udeležili tudi Mariborčani, in sicer SSK'Maraton s svojim odsekom v Rušah ter Pekovski športni klub. Mariborčani so dosegli krasen uspeh, saj so odnesli Maratonci z državnega prvenstva 5 točk ter si priborili naslov državnega prvaka, dočim je zastopnik PSK dosegel v skupnem plasmaju 2 točki. Rezullati letošnjega državnega prvenstva 60 bili sledeči: V ban lam teži: 1. IliČ (Jugoslavija, Belgrad), 2. Babič (Jugoslavija, Belgrad); 3. Šneberger (Croatia, Zagreb). V perolahki: 1. Mogoljak (Croalia, Zagreb); hiša, polje, cerkvica —; človeško solidarnost s svojimi bližnjimi ter zaključi spev z žalostno noto, ki često vznikne iz verzov tehle slovenskih pesnikov, neka bolečina, ki se zdi logično neutemeljena, ki se odkriva kol prirojena in neodoljiva žalobnost.« Ves članek je nekaka recenzija Salvinijevih prevodov. Ob Župančiču, Gradniku in Pogačniku tudi kratko navaja. Kar malce moti je morda poudarjanje kulturnih vplivov. Značilno pa je — in to jo morda najbolj privlačna vrsta mladega slovenskega slovstva — da se prikazuje človeku, ki meri s stoletji slovstvenega izkustva, kot elementarno sveže in samosvoje, B. P. 2. Šestak (Zrinjski. Koprivnica); 3. Degletia (Jugoslavija, Belgrad). V lahki: 1. Mrkus (Herkules, Zagreb); 2. Grujič (Jugoslavija, Belgrad; 3. Pongrac (Herkules, Zagrerb). V welter: 1. Delnka (Herkules, Zagreb); 2. Ivanič (Hajduk, Sarajevo); 3. Uzelac (Hajduk, Sarajevo). V srednji teži: 1. Verbošt (Maraton, Maribor); 2. Srnko (Maraton, Maribor); 3. Kodre (Jugoslavija, Belgrad). Poltežka: 1. Čuk (Hajduk, Sarajevo); 2. Pir-her (PSK Maribor); 3. Metzner (Croatia, Zagreb). Težka kategorija: 1. Gerovac (Croatia, Zagreb); 2. Brajc (Policijski, Zagrerb); 3. Vesič (Jugoslavija, Belgrad). Verboštov uspeh je res upoštevanja vreden, saj je šele drugi Slovenec, ki 6i je priboril drž. prvenstvo. Pred njim ga je imel samo še znani Arzenšek. Tudi Srnkov uspeh je zelo lep. Ostali Maratonci in člani odseka v Rušah so se plasirali na slabša mesta. Pirher (PSK) je zasedel drugo mesto, med njim in Čukom pa je odločila še tehtnica, ker sta imela oba enako število točk. Maratonsko ekipo je vodil predsednik ruškega odseka Krušec, ki je sodeloval tudi v vrhovni žiriji. Maratonec Verbošt je postavljen zaradi svojega uspeha v državno reprezentanco ter bo nastopal v borbi z Italijo ter na Balkanijadi. Dirke motociklistov v Trstu Hubert Hubmann iz Gradca postavil najboljši lat dneva. — Stariču zopet odpovedal motor. Na velikonočno nedeljo popoldne so priredili v Trstu velike mednarodne motociklistične dirke, katerih se je udeležil tudi Slovenec Starič, zaradi česar je zavladalo za to prireditev med našimi športniki veliko zanimanje. Že zjutraj so 6e podale iz Ljubljane dolge vrste motociklistov in av-tomobilistov, ki so ob tej priliki napravili izlet v Trst. Organizacija »Putnika« je vkljub strogim formalnostim uruo delovala. Popoldne so Slovenci zasedli velik del tribun na dirkališču Montebello ter budno spremljali potek dirk. Že v začetku je bilo opaziti, da konkurenca ne bo preostra, ker se dirk razen Gradčana Hub-manna niso udeležili pomembnejši dirkači. V prvem predteku je zmagal Hubmann, v drugem pa Starič, nakar sta se znašla kot konkurenta oba. Stariču je motor po par rundah odpovedal in je Hubmann zmagal. V drugi točki je Hubmann s krasnim stilom in odlično dirt-trak tehniko prepričevalno zmagal, a Starič je tudi tokrat odstopil. Spoprijela sta se še v tretjič. Zmagal je tudi tokrat Hubmann, ki je s svojo vožnjo zadivil vse prisotne, a Starič je zopet odstopil. Slalom na Peci Maribor, 11. aprila. Za Veliko noč je organiziral SSK Maribor na Peci zaključno zimskošportno prireditev na teritoriju MZSP. Vršilo se je tekmovanje v slalomu na 2000 m dolgi progi, ki je imela 400 m višinske razlike. Proga je bila izpeljana na severovzhodnem pobočju Pece, na silno strmem in težavnem terenu. Startalo je 13 tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel Ernest Marguč (SSK Maribor) v rekordem času 3.5, drugi Karel Fanedl (SSK Maribor) 313, tretji Franc Leskovec (SPD Mežica), četrti Jožef Stanta (Maraton) 3.33, peti Ivan Kerschbaumer (SPD Mežica) 3.3S. »Triglavski dan« 16. aprila 1939. Jugoslovanska zimskošportna zveza obvešča vse tekmovalce, da je zanje dovoljena polovična vožnja za udeležbo na Triglavskem smuku in sicer na podlagi članske legitimacije in obrazca K 13, katerega kupijo obenem z celo vozno karto na odhodni postaji. Cela vozna karta velja nato tudi za povratno. Polovična vožnja velja od 8. do 16. za potovanje v Mojstrano, 16. in 17. aprila pa za povratek. * Za podutiške kolesarske krožne dirke, ki bodo dne 7. maja, vlada posebno med dirkači že sedaj precejšnje zanimanje. Pa tudi med gledalci, ki so jih ob tej priliki zbira ob vsej progi, največ pa na cilju in na vrhu podutiškega klanca, veliko število, je dokaj zanimanja. Ker se bo letos tekmovalo po »handicap«-sistemu (kar je pri nas redkost), se dirkači že sedaj pozivajo, da se prijave sprejemajo [e do vključno 2. maja pri tvrdki Jax in sin, Tyr-ševa cesta 36, Ljubljana, in se nadaljnje prijave ne bodo upoštevale. Podrobnejši program dirk bo objavljen pravočasno in tudi razposlan kolesarskim klubom in podzvezam. ZDK V sredo, 12. aprila, zopet redna telovadba za sodnice.