7.^
rAND
NO. 15
/tMERi$KA Domovi m

ElzOlI
R l G Rt (li— H O
AM€RICAN IN SPIRIT #OR€IGN IN liANGUAGG ONLY
SLOVENIAN
Serving Cni«ago, Miiwaykee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING NEWSPAPER
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Spring*, «11 Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN O104-68OX)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1980
Boksar Muhamed Ali nadaljuje potovanje po afriških državah
NAJROBI, Ken. — Bivši prvak v boksanju v težki kategoriji Muhamed Ali, ki potuje po raznih afriških državah na željo predsednika Carterja, je v tem glavnem mestu Kenije izjavil, da noče biti lutka v rokah ameriške zunanje politike. Carter m namreč prosil Muhameda Alija, naj bi obiskal razne afriške države kot poseben odposlanec predsednika in v svojih razgovorih z raznimi afriškimi voditelji, te prepričal o pravičnosti Carterjeve želje, naj se olimpijske igre premestijo iz Moskve.
Muhamed Ali je sicer izredno priljubljen med afriškimi množicami, ni pa izkušen državnik in vprašanja a-friških novinarjev so ga hitro spravila v neprijetno zadrego.
Spraševali so ga, zakaj so ' ameriški odnosi z Južno Afriko v redu in zakaj niso ZDA podpirale afriške države, ko so leta 1976 bojkotirale olimpijske igre v Montrealu v znak protesta udeležbe južnoafriške športne ekipe? Ali je moral priznati, da ni razumel vseh teh stvari in je začel kritizirati ameriško zunanjo politiko.
Kljub vsemu temu, je nadaljeval, je njegova želja pomagati k preprečenju morebitne vojne med velesilama in dokazati Sovjetom, da so ZDA pripravljene zoperstaviti se sovjetski agresiji.
Ko je bil Muhamed Ali na obisku v Tanzaniji, ga predsednik države dr. Julius Nye-rere ni hotel sprejeti, baje zato, ker je bil le-ta silno užaljen, ko je poslal predsednik Carter na obisk v to državo nekega boksarja, ne pa pravega državnika.
—-——o--------
Zadnje vesti
•	Tokio, Jap. — Baletni plesalec Bolšoi ekipe je zaprosil za politični azil v ZDA. Njegova mati, bivša plesalka pri tej ekipi, je tudi zaprosila za azil. Oba sta že v ZDA.
•	Kabul, Afg. — Protikomunistični uporniki stopnjujejo svoje napade na sovjetske e-note, posebno v severovzhodni pokrajini Badakšanu. Tudi sovjetska poročevalna agencija Tass je priznala, da na tem področju delujejo “banditske skupine”. V Kabulu je velik požar uničil preko 109 manjših trgovskih prostorov. Govorice se širijo v mestu, da so bili požigalci sovjetski vojaki, ki so hoteli s požarom prikriti svoje plenjenje v o-menjenih trgovskih prostorih. Znano je, da imajo sovjetski poveljniki težave s preskrbo svojih vojakov v Afganistanu, predvsem zaradi hude zime.
•	Kairo, Egipt. — Predstavniki vlade Savdske Arabije so sporočili Carterjevi vladi o svoji pripravljenosti pogajati se z ZDA glede skupnih vojaških ukrepov na področju Perzijskega zaliva.
•	Teheran, Iran. — Naftovodi v iranski pokrajini Ku-zistanu so bili poškodovani, ko' so ■ neznanci podtaknili tempirane bombe v njih bližini. V zadnjih dneh je bilo več takih napadov, ki hišo povzročili večje gmotne škode.
Novi grobovi
Regina Birtič
Preteklo nedeljo je v bolnišnici sv. Tomaža v Akron u umrla po krajši bolezni 61 let stara Regina Birtič, hčer Michaela in Frances, roj. Dolinar (oba že pok.), sestra Michaela, Frances Albu in Josephine Vidmar, teta in prateta. Birtičeva družina je lastovala in vodila grocerijo in mesnico v 20-ih, 39-ih in 40-ih letih na E. 62 St. in je bivala takrat v svetovidski okolici. — Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. jutri, v četrtek, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 3. do 9. zvečer.
Joseph Pavletich
V Richmond Hts. splošni bolnišnici je po težki bolezni umrT75 let stari Joseph Pavletich, ki je zadnje čase bival v Mentor-on-the-Lake, prej pa na 21170 Naumann Ave. v Euclidu, samski, rojen na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA leta 1920, brat Julije Boldin, Rose Sarama in Mary (pok.), stric Barbare Nedol-ma, Roseanne Papineau in Suzanne Sarama ter prastric. Pokojnik je bil član SNPJ št. 158. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Novi, srditi boji v Kambodži vzdolž tajske meje
WASHINGTON ,D.C. — A-meriško tajništvo za zunanje zadeve je sporočilo, da so vietnamske enote v zahodni Kambodži začele o f e n živo proti kambodžanskim upornikom, ki so zvesti prejšnjemu režimu Pol Pota. Po podatkih, ki jih ima na razpolago tajništvo, se več tisoč rednih vietnamskih vojakov bojuje na bojiščih, ki so zelo blizu tajske meje in obenem zelo blizu nekaterih begunskih taborišč. !
Ta meja je bila vedno odločilna, tako ob aneksiji Bosne leta 1908, in v balkanskih vojnah 1912, ko Srbije niso pustili na morje, in so raje ustvarili Albanijo. Tudi Rusija je pri tem sodelovala, kot je sodelovala pri odporu proli nemškemu “Drang n a c h Osten”. Isto je bilo v svetovni vojni: Zapad in Rusija sta spoštovala staro mejo. Celo v drugi svetovni vojni. Toljbu-hinova rdeča armada ni šla čez Dravo k Jadranu, kakor bi gotovo z lahkoto prišla na morje. Celo Churchillova zahteva po 100% angleškem vplivu v Grčiji pomeni obrambni zid Evrope proti Rusiji v Sredozemlju. — Za zgodovinsko napako Churchillovo pa smatra delitev v Jugoslaviji na politični vpliv med komunisti in demokrati na fifty-fifty (50%), namesto da bi vztrajal ha zgodovinski o-brambeni razmejitvi prostora kar je še dan«; vzrok nesta-
,\ ’
«
Abolhasan Bani-Sadr zaprisežen kot predsednik Irana
TEHERAN, Iran. — V ponedeljek zvečer je ajatola Homeini osebno zaprisegel novega predsednika Irana A-bolhasana Bani-Sadra, ki so ga izvolili Iranci pred tedni z ogromno večino 75% vseh oddanih glasov. Slovesnosti so se vršile v teheranski bolnišnici, kjer se nahaja 79 let stari Homeini in so bile pre-našane po iranski televiziji.
V kratkem nagovoru je Bani-Sadr obljubil Homeiniju in iranski javnosti, da bo njegov glavni cilj odpraviti posledice večstoletnega sistema kraljevske vlade. Največje zlo v tem smislu je podkupovanje, je dodal.
Homeini je tudi govoril in rekel, da podpira Bani-Sadra in da ga bo podprl vse, dokler bo novi predsednik sledil naukom muslimanske vere, pravilom nove iranske ustave in pomagal v prvi vrsti najbolj revnim in zatiranim ljudem v državi. Nadalje je rekel Homeini, da mora Iran ostali neodvisen med Zahodom in Vzhodom.
Prihodnji mesec bodo v Iranu nove volitve, tokrat za nov parlament. Opazovalci v Teheranu menijo, da Bani-Sadr ne bo imenoval članov svoje vlade, dokler niso znani izidi teh volitev.
,------O --—rp-
Pretekli teden sta umrla Lavo Čermelj in Ciril Kosmač
LJUBLJANA, Slov. — Pretekli teden je v Sloveniji u-mrl 90 let stari dr. Lavo Čermelj, ki je v dobrih 60 letih svojega znanstvenega in publicističnega delovanja priobčil več kot 80 knjig ter najmanj 1000 daljših razprav in člankov. Rodil se je v Trstu in se je v obdobju med obema svetovnima vojnama močno zavzel za pravice primorskih Slovencev napram pritisku in preganjanju fašistične Italije.
Dne 28. januarja je v ljubljanskem Kliničnem centru u-mrl 69 let stari pisatelj Ciril Kosmač, ki se je rodil 28. septembra 1910 v Slapu ob Idrij-
Neverjetno klanje med uporom v državnem zaporu
SANTA f E,, N. Mex. — Očividci upora zapornikov v državnem zaporu v državi New Mexico ter reševalci in novinarji, ki so prišli v zapor po zatretju upora, pripovedujejo o grozotnem mučenju in pobijanju, vsled katerega je izgubilo življenje najmanj 32 kaznjencev. Vrh tega so reševalci prepričani, da še niso našli vsa trupla v ruševinah poslopij, ki so jih uporniki požgali.
Med uporom, ki je trajal 36 ur, je kaznjencem uspelo zavzeti skoraj vsa poslopja v notranjem delu zapora. Zavzeli so tudi sobo,, v kateri so bili shranjeni vsi ključi in s temi so uporniki lahko vdrli tudi v prostore, kjer so bivali tisti kaznjenci, ki so bili v nevarnosti za svoje življenje zaradi ovaduštva ali drugih vzrokov. Večino teh so razjarjeni uporniki mučili do smrti, nekatere so pa razmesarili.
Nekateri kaznjenci so umili zaradi uživanja mamil. Ker so vdrli tudi v zaporsko kliniko, so tam našli razna zdravila.
Pazniki in policaji, ki sc končno strli upor, poudarjajo, da nobeden od kaznjencev ni umrl zaradi njih in da so vse smrtne žrtve - povzročili'' kaznjenci sami.
Ker so stanovanjski prostori v zaporu uničeni, bivajo zaporniki pod šotori in uprav1- \ niki zapora pravijo, da bodo morali poslati nekatere zapornike v druge, sosednje države, dokler popravila niso končana.
VREME
\
Pretežno Oblačno in hladno danes z možnostjo naletavanja snega do enega inča v mestu. Najvišja temperatura okoli 28 F. Slično vreme jutri iz naj višjo temperaturo okoli 24 F.
****+++**++**** ?+**+•*•*+*+<
ci na Tolminskem. Od 1. 1961 je bil redni član Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti.
Sovjetska politika in Jugoslavija
bilnosti na Balkanu, oz. v Jugoslaviji. Celo Stalin je po prelomu z Jugoslavijo spoštoval 50-50%- in ni zavzel Jugoslavije, kot bi jo lahko. Tudi Hruščev in Brežnjev sta sicer bila dinamična, pa sta vendar umirjena, zlasti ko je Johnson rekel Sovjetom, da jaltski dogovori veljajo še vedno za Češko in druge, če bi se pa dotaknili Jugoslavije, bi moralo priti do novih — dogovorov.
Po vsem tem polkovnik Babič sklepa, da bi se ohranila glede Jugoslavije, če bi bila priložnost za spremembo, stara tradicionalna linija. Direkten spopad zaradi te meje bi mogel voditi do vojne, celo do svetovne, in je zato “najmanj neverjeten”. Ni pa izključeno, da bi SZ vendarle težila po celotni Jugoslaviji po sili in na drugačen način, to bi potem pomenilo poraz Amerike in njenih zaveznikov, za-os trenj c napetosti, oboroževanje do dramatskih razmer,
česar pa nobena teh držav sedaj ne želi.
Dobro Babič podčrtava besedo sedaj, meni pa, da bi v takem primeru prišlo do novih pregovorov in do iskanja novega evropskega in svetovnega ravnotežja na našem prostoru, kar bi vodilo spel do novega tipa status quo-a, pri katerem bi verjetno imelo vpliv tudi načelo spoštovanja narodnih samoodločb. Toda ti ne bi ničesar odločali, imeli bi samo — drugovredno besedo. To pa bo odvisno od ljudi doma, v domovini, in šele potem o delu v emigraciji. Toda pripravljati moramo na to — zunanji svet.
Tako ta v o j a ško-politični strokovnjak — pred sovjetsko zasedbo Afganistana. Vse to, kar je Babič “po vsej logiki sklepal”, da bi se utegnilo zgoditi v Jugoslaviji ob spremembi statut quo-a. se je sedaj zgodilo v Afganistanu Sovjetska tradicionalna težnja po toplem morju si zdaj
OSEM ČLANOV KONGRESA TER DRUGIH URADNIKOV OBTOŽENIH PODKUPNINE
WASHINGTON .D.C. — O-pazovalei v tem mfestu ocenjujejo najnovejši škandal v zvezi z zlorabo uradnega položaja nekaterih kongresnikov in drugih uradnikov kot naj-večji te vrste vse od zadeve Watergate. Tokrat gre za navadno podkupnino omenjenih kongresnikov, med njimi je tudi. zvezni senator Harrison Williams iz New Jerseyja, ki so menda prejemali večje vsote denarja, v zameno so pa obljubljali, da bodo pomagali podkupovalcem na razne načine.
Kar niso vedeli kongresniki in druge osebe, vpletene v tej zadevi, je bilo dejstvo, da so bili prav vsi podkupovalci od vsega začetka agentje zvezne vlade. Čeprav vse podrobnosti niso znane, izgleda, da je vso zadevo vodila FBI, ki je oddelek pravosodnega tajništva. Agentje FBI so namreč obi-skavali razne kongresnike, o katerih so že prej sumili, da so pripravljeni s p r e j emati podkupnine. Tisti kongresniki, ki so se odzvali ponudbam agentov FBI, so bili prislu-škovani in fotografirani, ko so sprejemali velike vsote denarja- v gotovini.
Nekateri odvetniki izražajo svoje dvome glede postopanja FBI in pravosodnega tajništva trdeč, da SO' agentje “zapeljali” omenjene kongresnike, kar bi bilo protizakonito dejanje. Drugi pa trdijo, da to ni res in da je pravosodno tajništvo skrbno pazilo, da se kaj takega ni zgodilo.
Smešni primeri
Med fotografiranjem osumljenih kongresnikov in njihovih uslužbencev je baje prišlo do nekaterih smešnih prizorov. Na slikah menda imajo nekega kongresnika, ki se je sprl s sodelavcem glede tega, kdo bo odnesel aktovko, napolnjeno z bankovci v skupni vrednosti nekaj deset tisoč dolarjev. Drugega kon-
nasilno odpira pot v Perzijski zaliv. Ravnotežje v Aziji (in globalno) je poraženo. In so vendarle Sovjeti to tvegali kljub vsemu odporu protikomunistov sveta in mednarodnega sodišča. Poslužili so se Brežnjeve doktrine celo proti
—	nesocialistični državi. Še lažje bi jo uporabili proti komunistični Jugoslaviji, kjer že obstajajo — kot pravi — priprave za sovjetsko drugo alte rnativo ob morebitnem porušenju status quo-a ...
Ta Babičeva znanstvena a-naliza med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je pač veljala
—	za sedaj. In — odslej?!
Jugoslavija stoji pred — Titovo boleznijo in pred drznostjo sovjetske agresivnosti, ko tradicionalne razmejitve ne veljajo več. ne veljajo zgodovinske izkušnje in tudi ne
—	“niti malo ne — logike”, na katerih predpostavkah je zgradil svojo zgornjo teorijo.
S. S.
grešnika so pa fotografirali, ko je le-ta z neverjetno hitrostjo in pohlepu po denarju vtaknil bankovce v svoje žepe.
Doslej ni noben od kongresnikov priznal svoje krivde v tej aferi. Nekateri so podali izjave, v katerih trdijo, da niso zagrešili nobenih zločinov. Ostali kongresniki raje molče.
Med najbolj znanimi kongresniki, zapletenimi v tej mračni zadevi, so, poleg Wil-liams-a, Frank Thompson (N.J.), John M. Murphy (N. Y.) in John Jenrette (S.C.). Slednja dva sta bila že prej osumljena raznih zlorab, Murphy v zvezi z južnokorejsko vlado, Jenrette pa da je bil vpleten v trgovanju z mamili.
Sedem osumljenih kongresnikov pripada demokratski stranki, eden, Richard Kelly (Fla.) republikancem. Voditelji obeh domov kongresa so že napovedali temeljito preiskavo o celi zadevi in zahtevajo, naj jim pravosodno tajništvo izroči potrebne dokumente.
Tiskovni predstavnik pravosodnega tajništva je izrazil novinarjem ogorčenje tajnika Benjamina Civilettija, da so prišli na dan podatki u preiskavi zoper kongresnike. Uslužbenci tajništva, so menda zaupno povedali nekaterim časnikarjem, da je omenjena preiskava v teku. Ker zadeva še ni popolnoma raziskana, je dejal tiskovni predstavnik tajništva, bo ugled nekaterih kongresnikov, ki morda v resnici niso vpleteni in ki niso zagrešili nobenega zločina utrpel nepopravljivo škodo.
Sovjetski stražniki skrbno nadzorujejo Andreja Saharova
MOSKVA, ZSSR. — So\-jetski oporečnik Andrej Saharov se je pritoževal zahodnim novinarjem, da ga sovjetski stražarji stalno preganjajo in da ga ne pustijo pri miru. Kot primer je Saharov navedel dogodek z dne 28. januarja, ko sta dva neznanca vdrla v njegovo stanovanje in mu grozila z revolverjem. Med drugim sta mu rekla, da ne bo dolgo živel v mestu Gorkiju, ker da imajo že pripravljeno posebno sobico v neki umbolnici blizu mesta in da ga bodo kmalu odvedli tja.
Čeprav sta se oba nasilneža obnašala tako, kot bi bila pijana, je Saharov mnenja, da sta bila stražarja. Njegovo stanovanje je pod stalnim policijskim nadzorstvom in je nemogoče verjeti, da bi lahko nasilneža vdrla v stanovanje brez vednosti in dovoljenja policijskih oblasti. Drugič, navadni sovjetski državljani nimajo pravice nositi orožje.
Saharova žena Jelena Bonner je potovala v Moskvo in oddala njegovo izjavo novinarjem. Bonmrjeva je rekla, (la ee njen mož ne počuti
Iz Clevelanda in okolice
Maškaradni ples—
Dramatsko društvo Lilija priredi maškaradni ples v soboto, 16. februarja, ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Ples bo v zgornji dvorani. Igral bo Alpski sekstet. Za vstopnice lahko pokličite Terri Jarem na 481-3969.
Devetdeset let—
Danes slavi 90-letnico rojstva poznana pionirka in požrtvovalna družbena delavka ter dolgoletna in zvesta naročnica Ameriške Domovine ga. Mary Otoničar z 1110 E. 66 St. Ge. Otoničar iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja!
Zahvala Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti—
Odbor staršev Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti se najlepše zahvaljuje za lepo denarno podporo sledečim društvam:	Fantje na vasi,
Baragov dom, dr. sv. Jožefa KSKJ ter g. John Petrič. G. Karel Bajc je pa daroval $10 v spomin Ane Nemec.
Odlični krofi—
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu bodo prodajale svoje odlične krofe v soboto, 9. februarja, v društveni sobi svetovidskega avditorija.
Žalostna vest—
Ga. Terezija Ferkulj, rojena Bobič, ki biva v Mentorju, je (dobila žalostno sporočilo, da ji je umrl v Šm ar jeti na Dolenjskem njen oče. Pokojni je dočakal 75 let in zapušča hčerko Terezijo ter sinova Josepha in Stankota z družinami.
Velika popustna prodaja—
V znani Anzlovariš trgovini na 6214 St. Clair Ave. imajo veliko popustno prodajo, ki bo trajala do 16. februarja. Cene vsemu blagu so znižane za 20 odstotkov. Poslužite se te nakupovalne ugodnosti! Spominski dar—
Ga. Alexandra V. Mušulin je darovala $22 tiskovnemu skladu AD v spomin umrle mame Elizabeth Pišom. Najlepša hvala!
Darovi AD—
G. Jože Vrečar, Ely, Minn, je daroval $22 v tiskovni sklad AD.
Rev. Karel Pečovnik. Lowry, Minn, je pa daroval $12 Ameriški Domovini.
Obema darovalcema naša iskrena hvala!
V ZDA lani kar 248 smrtnih žrtev med policaji in gasilci
WASHINGTON, D.C. — Lani je zvezna vlada zabeležila 248 smrtnih žrtev med ameriškimi policaji raznih služb ir, gasilci. Všteti so samo tisti, ki so umrli sredi upravljanja službenih dolžnosti. Zvezna vlada zbira te podatke zato ker zakon ameriškega kongresa zahteva, da dobijo svojci vsakega ubitega policaja ali gasilca $50,000.
Svojci 142 policajev so prejeli to vsoto lani (.151 v lam 1978), 82 gasilcev (isto število kot v 1978 ). 16 paznikov v %i-
»•»jik-miVi f” 1 1 \	Q /il -i Vi	i_

Pilil Ameriška Domovina
- V VI ■ I/1C-/"% V—*l«» 'VI I —
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel'— Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 week*
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 15 Wed., Feb. 6, 1980
Marksizem po slovenskih šolah
L
Ali naša šola načrtno pospešuje ateizacijo?
Na eni strani so odkrite izjave odgovornih osebnosti, da naša šola nima namena ateizirati. Na drugi strani so uradni dokumenti in navodila ter mnenja pedagogov, ki jasno kažejo, da je namen izobraževanja in vzgoje oblikovati osebnost tako, da bo v celoti sprejela marksistični pogled na svet, to pomeni, tudi marksistični ateizem. V tem pa je seveda zaobsežena načrtna ateizacija.,
Mislim, da na zastavljeno vprašanje lahko odgovorimo, da naša šola v vezi z oblikovanjem celotnega marksističnega pogleda na svet načrtno pospešuje ateizacijo. Ateizacija torej ni stranski pojav “znanstvene” vzgoje in izobraževanja, ampak je zavesten cilj odgovornih dejavnikov. Nasprotne izjave nekaterih odgovornih predstavnikov razodevajo neko dvoličnost v naši družbi: treba je ustvariti videz, da je naša šola laična in ne izvaja načrtno ateizacije, ker ateizacija verne razburja, hkrati pa celotni vzgojni in izobraževalni proces nadaljevati, ne sicer nasilno, pač pa s prikritimi metodami, ateizacijo, ker so verski pogledi na svet nezdružljivi z marksizmom, ki je idejna podlaga naše družbene ureditve.
Danes je pri nas splošno že preseženo mnenje,_ da je znanstveno isto kot marksistično v smislu, da bi se marksizem predstavljal kot edini znanstveni nazor. Noben svetovni nazor ne, sloni namreč le na znanstvenih spoznanjih, ampak tudi na vrsti resnic in domnev, ki jih ni mogoče znanstveno dokazati. Zato znanstvenega svetovnega nazora v pravem pomenu ni. Kljub n temu mnogi postavljajo nasprotje med znanstvenim in verskim. Vera temelji na spoznanjih znanosti, seveda pa versko spoznanje znanstvena spoznanja presega in je drugačno, ne pa znanosti nasprotno.
Večina meni, da ima marksizem za svoj sestavni, del, četudi ne bistvenega, tudi ateizem. Jasno je, da verni takega marksizma ne moremo sprejeti in v imenu človekovih pravic upravičeno protestiramo- da se v vzgojno-izobraževalnem procesu v imenu marskizma izvaja ateizacija.
V zvezi s tem je tudi vprašanje vernih učiteljev na naših šolah. Če naj bi bili verni res enakopravni v naši družbi, potem morajo*veljati ista pravila za verne in
>	neverne učitelje glede njihove vere ali nevere. F. Še-
>	tinc pravi, da ne nfthi učiteljeva zasebna vernost. Tako bi moral biti v šoli neverni učitelj tudi le zasebno ateist. Marksizem, ki ga podaja, ne bi smel vsebovati ateizma. Prav tako bi lahko tudi tistim marksistom, ki tega ne zmorejo, odsvetovali vzgojiteljski poklic, ka-
I kor ga Šetinc odsvetuje vernim.
j Kolikor pa odgovorni vztrajajo, da mora šola po-
• sredo vati marksizem v celoti, vključno z ateizmom, s tem postavljajo verne v neenakopraven položaj in nasprotujejo temeljnim človekovim pravicam. Tudi vprašanja vernega učitelja na naših šolah sploh ne bi bilo. čee n ateizem sestavni del znanstveno marksistične šole. Ne od vernih, od odgovornih v naši družbi je odvisno, ali bomo verni na področju šolstva res enakopravni ali ne.
Če marksizem jugoslovanskih komunistov res presega ateizem, potem je nerazumljivo, zakaj Zveza komunistov ne sprejema v svoje vrste vernih. Kajti prav dejstvo, da članstvo v ZK, ki je vodilna politična organizacija v naši družbi, zavrača kakršno koli obliko izpovedovanja vernosti, najbolj globoko deli naše občane glede na to, ali so verni ali neverni, kljub zagotovilom, da take delitve v političnem pogledu v naši družbi ni, ker se morejo verni udejstvovati v Socialistični zvezi. Tu je najgloblja korenina neenakopravnosti' vernih pri naš.
Vsiljevanje ateizma v naših šolah, četudi je prikrito, krši osnovne človekove pravice vernih staršev, da v skladu s svojim nazorskim prepričanjem vzgajajo svoje otroke. To, da morejo verni starši otroke pošiljati k verouku, ne zavrne tega očitka. Kajti šolski pouk je pri nas obvezen in starši nimajo možnosti zavarovati svojih otrok pred ateizacijo v šoli.
Franc Perko
(Dalje prihodnjič)
Beseda iz naroda...
—7)
J
Drobtinice, sladke in žaltave. *.
i.
CLEVELAND, O. — Naročniki Ameriške Domovine smo skoraj vsi tudi udje celovške Mohorjeve družbe in večina izmed nas je šla preko koroške dežele v širni svet. Meni in Mohorjevi družbi posvečen članek utegne zanimati mnoge čitatelje, zato sem prosil urednika, da ga objavi. Članek je napisal g. Feliks Wie-ser, občinski tajnik v Borovljah, partizan ob dravskem mostu. Natisnil ga je Slovenski Vestnik v 1. številki tega leta.
Takole se glasi:
Blatenje osvobodilne borbe slovenskega naroda
Članek “Hodil po koroški sem deželi”, objavljen v Mohorjevem koledarju za leto 1980, ne žali samo tiste koroške Slovence, ki smo se s puško v roki borili proti fašizmu in za svobodo slovenske-■ ga naroda, temveč tudi vse tiste, ki so nas v tem boju materialno podpirali.
Vsak pošten Slovenec, nekomunist aii komunist, je v tistem obdobju . branil svoj narod in svobodo z orožjem v roki ali p^ podpiral to borbo. Globoko sem prepričan, da je partizanska slovenska vojska imela med ljudstvom tako močno podporo kot nobena druga slovenska vojska prej.
Vemo tudi, da je mnogo posameznikov na pobudo takratnega vodstva slovenske katoliške Cerkve bilo naščuvanih in zapeljanih. Takratnemu vodstvu slovenske katoliške Cerkve je uspelo pod krinko svetega' boja za vero in cerkev zavesti veliko število poštenih slovenskih fantov, da so se povezali z italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti in začeli bratomorno vojno. Vodstvu slovenske Cerkve ni šlo za svobodo slovenskega naroda, temveč je pod vplivom Vatikana zasledovalo “višje” interese in cilje. Popolnoma razumljivo je, da se je partizanska vojska morala po tej veliki izdaji boriti tudi proti izdajalskemu belogardizmu in domobranstvu.
G. Janez Prosen, ki je v Mohorjevem koledarju objavil omenjeni članek, je samo eden izmed številnih zapeljanih in zaslepljenih revežev, ki so nasedli izdajalski politiki škofa Rožmana. Sam opisuje, kako drago je plačal to svojo največjo življenjsko napako.
Tudi jaz sem bil partizan ob dravskem mostu, ko se je v maju 1945 valila skozi ljubeljski predor reka premaganih nacistov . in SS-ovcev. med njimi pa izdajalska čet-niška, ustaška, belogardistična in domobranska golazen, vsa krvava od neštetih zločinov širom Jugoslavije in ostalih delov Evrope. Med temi je bil, kakor sam pravi, tudi g. Prosen. Žal pa nič ne piše o tem, zakaj je moral bežati?
Ne zamerim Prosenu, da je napisal to storijo, ki je polna zmedenosti, nemoči, jokavo-sti in nezmožnosti. In prav ima, ko ugotavlja, da je takratna kraljeva vlada bila popolnoma nezmožna.
Vsi vemo. da koroški Slovenci med drugo svetovno vojno nismo imeli — razen nekaj posameznikov — med nami izdajalcev. Tudi organiziranega b e 1 o g ardističnega delovanja na Koroškem ni bilo. Velika večina slovenskih
koroških duhovnikov je partizanski boj spremljala s simpatijami, nekateri pa so ga celo podpirali. Vemo tudi, da so iz Slovenije na Koroško pobegli domobranci in belogardisti vnesli med koroške Slovence pravi narodni raz kol, ki je povzročil nepopravljivo škodo. To dejstvo potrjujejo mnoge izdaje povojne Kronike. Vsi smo veseli, da smo uspeli, da danes enotno nastopamo, kadar gre za člen 7 avstrijske državne pogodbe. Zato je čas, da se Mohorjeva družba končno zave, da ponovno vnašanje belogardistič-> nega duha med koroške Slovence škoduje našim prizadevanjem za narodni obstoj.
Brez oborožene borbe koroških Slovencev tudi člena 7 ADP ne bi bilo. Zato je zgodovinska resnica, da smo si koroški partizani s tem, da smo si priborili člen 7, priborili tudi slovensko gimnazijo, ki je sestavni del pravic iz člena 7.
Tudi vsa naša povojna borba za pravice temelji na opiranje dokumenta avstrijske državne pogodbe.
Naravnost škandalozno pa je primerjati narodnoosvobodilni boj slovenskih partizanov z italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom, kot se je to zgodilo v zadnjem Mohorjevem koledarju. Kaj ima to opraviti z vero, z Bogom, s poštenostjo?
Predlagam, da v Mohorjevem koledarju Teta 1981 dajo uredniki vsaj nekaj strani ha razpolago tistim, ki se do danes zavzeto in požrtvovalna borijo za pravice slovenskega naroda na Koroškem.
V nasprotnem primeru bomo morali ugotoviti, da je ta institucija močno v nasprotju s tistimi našimi domačimi poštenimi duhovniki, ki dajejo svoj prispevek v boju za izpolnitev člena 7.
Članek sem poslal SV in NT z željo, da ga.objavita./
Feliks Wieser, občinski odbornik
v Borovljah
❖
Levi, tigri in -volkovi se svobodno pode po gozdovih, ne poznajo meja. Brez usmiljenja smejo drugim živalim zavijati vratove, živim srnam in ovcam trgati drobovje, ker taka je njim po naravnem zakonu postava, —• pa se zbero in v zboru zatulijo, če kdo enemu izmed njih iz repa iz-r puli le eno samo dlako!
Po sestavi dopisa “Blatenje osvobodilne borbe slovenskega naroda” bi človek na prvo presojo lahko mislil, da je članek napisal precej šolan gospod, po nesramnem izražanju pa se ve, da je pisec brez karakterja, brez čuta poštene presoje in na nizki ravni srčne ali kulturne izobrazbe, da ne govorimo še o vesti. ki jo pravoverni komunist nima, ali jo vsaj ne sme čutiti.
Da je bil nastanek, razvoj in nastop koroških partizanov malo drugačen kot nastop onih pri nas v Sloveniji, to sem že slišal kot hlapec na Koroškem v letih 1945-1959. So, bila pač bolj vroča tla, zato je šel razvoj počasneje, vodstvo pa isto in je šlo za iste cilje. Koroški bratje sami so pravili, da je bilo veliko poštenih fantov, ki so se hoteli izogniti vojne, nekateri pa so že kot vojaki o priliki vojaškega dopusta jo potegnili v planine. Namen teh fantov je bil, tam v planinaii skriti ostati in pričakati konec vojne. In tako bi verjetno tudi bilo, da jih ne bi bili zasnubili “osvboditelji”, jim
naprtili nahrbtnike in potisnili v roke puško in jim ukazali: Hajdite v “boj za svobodo iri sovjetsko Rusijo”. Za ta srečni slučaj na Koroškem so ljudje tam lahko Bogu hvaležni. Take in podobne partizane moj članek verjetno ni žalil.
Koroških borb in koroških partizanov v svojem dopisu niti omenil nisem. Le čemu se tovariš P eliks toliko poteguje za svojo žlahto onkraj Karavank? V Sloveniji imajo ta čas še sami na razpolago vsa sredstva, s katerimi se skušajo oprati pred svetom in zgodovino.
Slovenci, raztreseni po širnem svetu, vemo, da je v tistem kritičnem času druge svetovne vojne precej koroških duhovnikov bilo naklonjenih osvobodilnemu gibanju, — vemo tudi, da so svojega rojaka, našega škofa dr. Gregorija Rožmana sprejeli z dokaj mrkim obrazom. Pa so mnogi kmalu spregledali in so se svojemu rojaku na različne načine lepo oprostili.
(Dalje)
Maškara pri Liliji
CLEVELAND, O. — Zadnji zimskih praznikov — Pust — se z naglico približuje. Je že stara navada, da društvo Lilija ta praznik spodobno praznuje. Eden izmed namenov Lilije je namreč ohranjanje starih navad, zato tudi letos pripravlja pustno praznovanje in to na pustno soboto; ki je letos 16. februarja ter je kot običajno združeno z “nagradno maškarado”.
Lilijaši nas prav prijazno vabijo, da se jim pridružimo k temu praznovanju nama-skirani, saj najlepše maškare bodo nagbajene! To je tudi večer, ko vsakega, bodisi mlad ali star srbijo pete in temu se borho prav lahko od-pemogli, ko se bomo zavrteli ob zvokih priljubljenega orkestra Alpski sekstet. Tudi za vse druge dobrote, za lačne in žejne je preskrbljeno.
V	imenu Lilijašev prav lepo vabljeni in — dobrodošli!
France Ancel ------o—------
Pevski zkr Jadran čestita zboru Upa v Oenevi, Ohio
EUCLID, O. — Cesto premišljujem o bodočnosti naših slovenskih pevskih zborov, toda moram reči, da se mi je ta skrb malo olajšala, ko sem pred nekaj tedni poselil koncert pevskega zbora Lipa v Genevi, Ohio. To je bil njihov prvi nastop in petje je bilo zelo dobro, dvorana je pa bila nabito polna.
V	imenu' pevskega zbo.a Jadran čestitarh zboru Lipa in jaz in ostali člani Jadrana želimo Lipi še mnogo let u-spešnega delovanja, petja in uživanja prelepih slovenski)! pesmi! Naj še dodam, da Jadran prav prisrčno vabi zbor Lipa na svoj koncert, ki bo v nedeljo popoldne,. 9. marca.
S svojim koncertom bo Jadran s ponosom praznoval 60-letnico svojega obstoja. Na posebni razstavi, ki jo skrbno pripravljajo naši člani in članice, bodo prikazane zanimive stvari, predvsem slike in programi iz naše 60 let dolge zgodovine in kulturnega udejstvovanja med clevelandskimi Slovenci-.
Prav radi bi videli, da bi prišli člani in članice drugih clevelandskih pevskih zborov v SDD na Waterloo Rd. in skupaj z nami praznovali ta redki mejnik v kulturni ih glasbeni zgodovini slovenskega Clevelanda!
Vstopnice se dobe pri vseh članih Jadrana!
F. Krištoff, član
Načrti Slomškovega krožka v Clevelandu za leto 1980
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 20. januarja 1980, se je skupina ožjih sodelavcev Slomškovega krožka sestala v Baragovem domu, da pregleda zapuščino, ki jo je glede zadeve Slomškove akcije zapustil rajni Father Jožef Varga v župnišču sv. Lovrenca v Newburghu. Zapustil je obširno gradivo, saj je vse hranil od časa, ko je bil imenovan za vice-postulatorja — mislim, da pred 15 leti. Iz kartoteke in druge literature, kar je zapustil, smo spoznali, kako obsežno je bilo to njegovo delovanje za Slomškovo zadevo, ki mu je bila tako pri srcu.
Še čakamo na imenovanje vice-postulatorja. Do sedaj še namreč ni bil imenovan naslednik, da bi za rajnim Vargom prijel za plug in nadaljeval brazde, ki jih je rajni vice-postulator Father Varga trdno zarezal. Iz kartoteke je razvidno, koliko zanimanja je bilo med katoliškimi Slovenci v Ameriki, da bi svetniški osebi škofa Antona Martina Slomška pripomogli, da ga Cerkev dvigne na svetilnik —-kot prvo stopnjo, proglasi za blaženega, druga kot svetnika. Mnogo je v tem pogledu že storjenega, vendar delo še ni dovršeno. Zato prosimo- vse katoliške Slovence, da se v svojih prošnjih molitvah z zaupanjem obračate k Slomšku in ga prosite, da Bog usliši vaše molitve. V zvezi s tem so tudi gmotne zadeve — stroški za proces beatifikacije. V ta namen smo imeli Slomškova kosila, kar bomo prirejali tudi v bodoče. Za letos je določena nedelja, 9. novembra, v avditoriju Sv. Vida.
Prosimo tudi vse Slomškove častilce, ki te akcije Slomškovega krožka podpirate, da obnovite letno članarino, ki znaša samo $3.00. Prejšnja leta je v okolici Sv. Vida to delo opravljala rajna Ivana Pograjc. Sedaj pa je pripravljena to delo nadaljevati Juliana Smole. Ne more pa hoditi po hišah pobirat članarino, lahko pa ji osebno ali po pošti dostavite na njen naslov: 1233 East 58th St., Cleveland, O. 44103. Doma je samo ob sobotah, ostale dneve je zaposlena. Vsako drugo nedeljo v mesecu bo po osmi sv. maši pobirala članarino za Slbm-škov krožek v Baragovem domu. Prosi sodelovanja in razumevanja. Njen telefon je 391-6547.'
M.T.
—-----o-----
Opozorilo
NEW YORK, N.Y.* — Na januarski, prosvetni uri sem opozoril Newyorčane na decembrski številki ameriških revij “Travel-Holiday” in “Smithsonian”. V svojem poročilu o uri sem to opozorilo izpustil. Prepričan sem, da bo tudi bralce AD zanimalo dejstvo, da dve ameriški reviji prinašata istočasno reportažo iz Slovenije.
“Travel-Holiday” ima na prvi strani ovitka fotografijo Kranjske gore in „ nato na osmi strani članek “Ski Yugoslavia” s slikami, ki opisuje Kranjsko goro in druga slovenska smučišča. Celo slovenski menu je fotografiran in ponuja govejo juho, svinjsko pečenko, pečen krompir, solato in sadje. Daljši člane!: o prilikah v Jugoslaviji za “Smithsonian” je pa napisal James Goodwin, ki je bil med vojno zvezni oficir pri Titovih partizanih v Sloveniji Tudi ta članek ima precej fotografij. Čeprav pisec prekomerno hvali sedanji režim, je članek vseeno vredno preči-tati. Za tako majhen košček zemlje — kakor je Slovenija — pa tako zanimanje!
Dr. Zdravko Kalan
Mati Terezija
pripoveduje;
(Iz newyorske prosvete)
Neko noč smo v Calcutti pobrali štiri ali pet ljudi in jih spravili v našo hišo za u-mirajoče. Neka ženska je bila zelo slaba. “Jaz bom poskrbela za njo,” sem rekla sestram. Storila sem zanjo vse, kar je premogla moja ljubezen. Ko sem jo spravila v posteljo, me je prijela za roko. Čudovit smeh je bil na njenem obrazu. Rekla je samo hvala lepa in umrla. Dala mi je mnogo več, kakor sem jaz dala njej. Dala mi je hvaležno ljubezen: Gledala sem jo in se vprašala, kaj bi bila jaz storila na njenem mestu. Moj odgovor je bil, da bi verjetno skušala pritegniti njeno pozornost nase. Rekla bi: “Lačna sem” ali “zebe me in umiram”. Ta u-boga ženska tega ni storila: Bila je tako velika, tako lepa v svojem dajanju!
Ubožci so veliki ljudje!
V Calucitti je težko dobiti sladkor. Nekoč je prišla mala, štiri leta stara Hindu deklica s starši in nam prinesla malo posodo sladkorja.
“Tri dni ne bom pokusila sladkorja,” je rekla, “dajte ga vašim otrokom!” Mala deklica je pokazala ljubezen. Odpovedala se je sladkorju, da ga je mogla dati drugim. Ljubila je, da jo je bolelo!
Neko noč je prišel nekdo in rekel: “Blizu mene živi Hindu družina z 8 otroci, ki že dalj časa niso jedli. Takoj sem vzela nekaj riža in odšla. Videla sem drobne, lačne obraze otrok. Njihove oči so žarele od gladu. Mati je vzela riž iz mojih rok in ga razdelila na dva dela in odšla. Ko se je vrnila, sem jo vprašala: “Kam si pa šla?” Odgovorila je: “Naši sosedje so tudi lačni!” Njihovi sosedje — mohame-danci — so tudi imeli več o-trok. Vedela je, da so lačni. Storila je, kar stori Jezus, ko prelomi kruh. Prelomila je svojo ljubezen in jo delila z njimi — delila ljubezen Jezusa Kristusa.
Ko sem prišla, so lica tistih malčkov govorila, da trpijo. Vedela sem, da so lačni. Toda ko sem se odpravljala domov, ^ | so se rijihove oči svetile cd sreče, ker so mogli z materjo deliti ljubezen z drugimi.
Presenetili so me. Natančno so vedeli, kaj dela mama.
Ali res poznamo uboge? U-boge v družini, hiši, soseščini? Verjetno ne hrepenite po koščku kruha. Verjetno vaš mož, vaša žena, vaši otroci niso niti lačni, niti goli, niti brez doma. Toda ali ste sigurni, da ni med vašimi znanci nikogar, ki čuti, da ga nikdo ne * ljubi, nikdo ne pogreša!
Kje je vaš stari oče, kje vaša stara mama?
Nekoč sem obiskala najboljši dom za ostarele v Angliji. Nikoli še nisem videla toliko lepih stvari v enem domu, kakor sem jih tam. Toda smeha nisem videla na nobenem licu. Vsi stari ljudje so gledali proti vhodu. Vprašala sem sestro: “Sestra, zakaj so taki? Zakaj se nikdo ne smeji? Navajena sem videti smeh na • licu drugih. Smeh rodi smeh. kakor rodi 1 j u b e z en ljubezen.”
Odgovorila je: “Taki so vse dni. Vedno čakajo, da jih bo prišel kdo obiskat. Samota jih grize — dan za dnem čakati, čakati! In nikdo ne pride!
Nezaželjenost je strašno u-boštvo.
(Mogoče bodo te besed’’ svetovno občudovane žene ganile kakega bralca, da se bo popravil in začel deliti ljubezen.)
------o---—
Ameriško Domovino v vsako slovensko hišo!
Iz slovenskega Toronta
Pot do starostnega doma odprta
Tisti, ki se zanimajo za slovenski starostni dom v Torontu, so se v nedeljo, 27. januarja 1980, zbrali v cerkveni dvorani na Manning Ave. na letni občni zbor. V popoldanskem času med 3. in 4. uro ga je začel predsednik pripravljalnega odbora g. P. Če-kuta ml. Bilo je navzočih — kakor so povedali škrutina-torji — 82 članov.
Iz poročil, ki so jih podali odborniki, je bilo razvidno, da je pripravljalni odbor imel v lanskem letu dva lepa uspeha. Posrečilo se mu je, da je za $330,000 kupil 6 akrov zemlje, na lahko pristopnem, zelo lepem kraju, ki ni niti tako daleč od slovenske^ cerkve B r e z m a dežne s čudodelno svetinjo. Zemlje je toliko in je taka, da bo služila za zidanje starostnega doma in za druge stavbe, ki spadajo zraven, ostala zemlja, ki ima zelo prijetno lego in sedaj ni zazidana, bo pa služila prebivalcem doma za vrt in park, za sprehode in sončenje.
Drugi uspeh preteklega leta je pa velikopotezna nabiralna akcija, ki jo je po vsem Ontariju izvedel pripravljalni odbor, kateremu je pomagal kot načelnik kampanje župnik Janez Kopač C.M. Pripravljalni odbor je najprej nabral 60 nabiralcev, ki so o-biskali kakih 800 družin in so nabrali $157,000. Z denarjem, ki je bil nabran že od prej, je pripravljalni odbor že plačal nekako polovico kupne cene zemljišča. Po poročilih rabi še kakih $100,000, pa bo zemljišče s poslopjem, ki je na njem, plačano. Zato bo treba nabiralno akcijo v letu 1980 nadaljevati, obiskati še preostale slovenske družine v Ontariju ali pa potrkati na ista vrata še enkrat s ponovno prošnjo za prispevek. Odborniki so bili v svojih poročilih zelo optimistični, k čemur jih je nagibal lanski u-speh.
Nadaljnje delo bo posvečeno načrtom doma Lipa, prošnji za gradbeno dovoljenje od mestnih oblasti in kot že o-menjeno, nadaljevanju nabiralne akcije. Če bo to delo u-spelo, upa predsednik, da bo gradbenik mogel zasaditi prvo lopato spomladi leta 198L
Kot ponovni udeleženec teh ■ občnih zborov pa sem imel vtis, da je med široko slovensko javnostjo še premalo zanimanja za to ustanovo in da se navdušenje članov pripravljalnega odbora še ni prelilo v množico. Uspeh nabiralne kampanje je bil res izreden in bi človek pričakoval, da se bo ta uspeh poznal tudi na občnem zboru v številu navzočih. A to število se od lanskega občnega zbora ni povečalo. Skoraj popolnoma odsotno je bilo tudi zanimanje tistih Slovencev, ki že uživajo leta pokojnine in bi človek pričakoval njihovo navzočnost na občnem zboru. Pa jih je bilo premalo. Zgleda, da se večina njih otepa misli, da bi na še bolj star a leta morali zapustiti svoj lepo urejeni dom in oditi v starostni dom čakat smrti. Res ni prijetna misel na tako spremembo, ali še bolj neprijetna pa je misel, da bi moral iti preživljat svoj večer življenja med tujce.
Zgleda, da se je pot do slovenskega starostnega doma že odprla, vendar bo do cilja še daleč in bo pred končnim ciljem še veliko ovir. Največja
skrb vseh Slovencev v Ontariju pa bi morala biti, da bi starostni dom Lipa, ko bo dograjen, kljub vsej vladni podpori, ostal res SLOVENSKI!
Por.
(Urednik AD: Upam, da mi poročevalec ne bo zameril, če dodam gornjemu članku svoje mnenje, da bi se za to akcijo lahko zavzeli in podprli tudi tisti Slovenci, ki 'prebivajo izven ontarijskih mej in v ZDA. Ako smejo ontarijski in kanadski rojaki prispevati raznim slovenskim ustanovam v ZDA, kakor npr. Ameriški Domovini sami, bi prav tako mi v ZDA lahko prispevali slovenski ustanovi na kanadskih tleh!
Kot odbornik Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu dobro vem, da se napori in stroški še stopnjujejo, ko sta Dom in zemljišče ze izplačana! Zelo potrebno je torej, da si pridobi ta nova, nadvse koristna ustanova čim večjo in čim širšo podporo vseh Slovencev! )
Za človekovo osebnost gre
O gospodarstvu se danes mnogo piše in razpravlja. Na prvi pogled se zdi, da je ekonomija n a j v a ž nejše izmed človekovega delovanja, da je gospodarstvo cilj človeškega življenja. V resnici pa ni tako. Gospodarstvo, ki hoče biti zdravo, je le sredstvo življenja in mora biti sredstvo, ne cilj.
Danes se na svetu borila dva skrajna sistema gospodarstva. Skrajni gospodarski liberalizem oz. kapitalizem in skrajni gospodarski kolektivizem oz. socializem. Ne e-den ne drugi noče biti sredstvo življenja, oba hočeta, da jima je gospodarstvo osnovni in vrhovni namen življenja. Z drugimi besedami se to pravi. Socializem in kapitalizem trdita:	Živimo zato, da
gospodarimo. Mi pa ta princip strogo odklanjamo, ker trdimo: Gospodaritno zato, da živimo!
Gospodarskemu 1 i b eraliz-mu-kapitalizmu je filozofska osnova materializem, dočim je socializmu ateizem-brez-boštvo. V obeh pa je internacionalni duh, ki nima živ-Ijenja v sebi, zato je v obeh taborih “kaj malo razumevanja za duhovno vrednotenje človeškega življenja pa. tudi za narodne in nacionalne potrebe prav malo veselja in zanimanja”.
In kakšen je “kulturni duh ’ v teh dveh skrajnostih, kjer vladajo socialisti, in tam, kjer odločajo kapitalisti? Kultura se kaj rada zamenjuje s civilizacijo. Lepe ceste, lepi avtomobili, mnogo strojev namesto srčne kulture, izobrazbe in splošne prosvete. Kultura je namreč sad duha, civilizacija pa sad tehnike. Tako je pri socializmu kot pri kapitalizmu, kjer sefkulturni napredek zamenja z razvojem teh nike.
V tem se vidi, zakaj je danes v gospodarstvu nekaj narobe. Zakaj ne gre, kot bi bilo
• želeti, zakaj ne služi človeštvu, kot bi moralo. Ker je gospodarstvo vzeto kot cilj in namen, ne pa kot sredstvo. Posledice tega gledanja: brezbožni materializem, tehno-kratični racionalizem m mrtvi ' internacionalizem. In rešitev?
' Rešitev je v ZADRUŽNI MISLI. ZADRUŽNIŠTVO je osnovano na izvengospodar-
ski ideji skupne pomoči in skupnega življenja. “Eden za vse, vsi za enega,” kar je v soglasju z naukom krščanstva, “ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe”.
Idejna ali če hočete filozofska podlaga zadružne misli pa je idealizem in naravnanost na Boga. Zato ta misel enakomerno varuje zasebno individualno in pa socialno kolekivno stran človeškega notranjega svojstva. Poudarek je torej na človeški osebnosti. Vsa dogajanja je treba ocenjevati z ozirom na to o-
sebnost. Tudi gospodarstvo, vse je le sredstvo, ki mora služiti človeku. Tudi na gospodarskem področju velja tista modrost, ki pravi, da je vsa perverznost v bistvu samo zamenjava sredstev s cilji.
Zadružni misli torej gre svetovnonazorsko f i 1 ozofski značaj. Pravi načelni nauk o zadružnem gibanju je res samo posebna gospodarska oblika edinega pravega življenjskega nauka.
(Misli in citati iz knjige “Zadružna misel” Veber-Simčič.)
Srebrni jubilej cerkve Marije Pomagaj
v Torontu
TORONTO, Ont. — Četrt stoletja mineva, odkar so se odprla vrata prve slovenske cerkve v Kanadi, od prve sv. daritve in prvih zaupnih prošenj in molitev pred podobo brezjanske Marije v novi cerkvi na Manning Ave. v Torontu. ;■
Torontski nadškof kardinal McGuigan je v nedeljo, 19. decembra 1954 blagoslovil naš novi skupni dom. Četrt stoletja je minilo od tistih časov, ko so mladi slovenski naseljenci v Torontu s svojini skromnim zaslužkom in - živim krščanskim idealizmom postavili sebi in Materi Marji drugi dom na zemlji, ki je še vedno središče našega življenja in rodov, ki prihajajo za nami.
Veliko pomeni vernemu človeku domača cerkev, zlasti, če živi v mednarodnem, versko mešanem okolju. V domači cerkvi vse bolj doživljamo nedeljo, domača Marijina pesem in duhovnikova beseda seže goblje v dušo. Tam se obnavljajo in krepijo krščanski nauki iz mladosti. Tu se razvija in dopolnjuje naše duhovno življenje, tu se vzgoja mladi rod. Pod večnim varstvom naše Matere Marije se duše prerajajo in vraščajo v slovensko versko skupnost, ki je pogoj srečnega osebnega in družinskega življenja.
Sredi modernih zmot, sredi velemestnega nemira, se dvi ga v nebo križ nad slovensko cerkvijo Marije Pomagaj, v Torontu. Tam že petindvajset let gori Večna luč pred tabernakljem, kjer nas čaka Gospod s kruhom Življenja. V hudih in dobrih časih se zbiramo k nedeljskim opravilom, praznujemo v slovenskem duhu praznike Božiča in Velike noči, obhajamo slovenske nove maše, poroke, krste ter se poslavljamo od dragih, ki so prestopili prag v večnost. V slovenskih spovednicah iščemo sprave z Očetom, duhovnega miru in pomoči za borbo s svetom. Nikdar ni pot prenaporna in ni opravičila za vernega Slovenca, da ne bi obiskal svoje cerkve in ob nedeljah preživel dobro uro s svojimi rojaki v varstvu brezjanske Marije.
Rod odrašča za rodom. Iz prvih družin 1950-1960 vstaja druga, tretja generacija, ki napolnjuje cerkvene klopi. Mladina je poroštvo vsakega življenja. Ob Mariji Pomagaj se zdaj zbirajo dekleta in fantje, čigar očetje in matere so gradili in postavili temelje prvi slovenski župniji v Kanadi. Pridružili so se jim še mnogi, ki so tekom zadnjih dvajset let našli drugo domovino v Kanadi.
Ob , slovenski cerkvi se o-hranja še prava slovenska kultura. V cerkvenih prosto-
rih se sliši slovenska govorica, bodisi v šoli, v društvih in ostalih opravilih. Poleg verskega življenja se krepi in poživlja cerkvena in umetna pesem, oderska umetnost in mladinska družabnost za vso slovensko skupnost.
Vseh petindvajset let so slovenski sinovi sv. Vincencija varuhi cerkve Marije Pomagaj. Prvi župnik in graditelj dr. Jakob Kolarič živi zdaj v pokoju na Koroškem, č. g. Prebil, ki je sezidal župnišče
je misijonar v Južni Ameriki, č. g. Tone Zrnec je v času svojega župnikovanja olepšal prezbiterij in s svojim tmia-dinskim pevskim zborom u-ustvarjal umetnine slovenske pesmi in glasbe. Sedanjemu župniku č. g. Jožetu Mejaču pa prihaja nasproti nova mladina, ki išče dobrega in zvestega vodnika.
Cerkev Marije Pomagaj na Manning Ave. je v resnici naš drugi dom. Kot je preprosto naše ljudstvo, tako preprosta je njena zunanjost. V notranjosti pa so dela kiparja Franceta Goršeta (Križev pot, Kristus Kralj z angeli nad glavnim oltarjem, Mater Dolorosa, sv. Terezija itd.), barvana okna madžarskih sester, p r e z b iterij umetnika Staneta Kregarja in posnetek milostne podobe brezjanske Marije, delo v Argentini umrlega slikarja Koritnika.
Ob zaključku jubilejnega leta se dviga naša zahvala k Bogu za preživelih srečnili petindvajset let v varstvu Marijinem s prošnjo za živo vero, vztrajnost v dobrem in resnici, ki osvobaja svet in vodi k miru in sožitju med brati.
Anica Resnik
OLIMPIJSKE DROBTINE
LETHBRIDGE, Alta. — Zastopstvo iz Calgary j a, ki se bo potegovalo za priredbo zimskih olimpijskih iger 1. 1988, bo v Lake Placidu opazovalo organizacijo te velike prire-reditve in hoče biti seve vse dni čim bližje, tj. na licu mesta tekmovanj. Izgleda, da bo težava s-stanovanji, ker najeto hišo s 5 spalnicami in ostalimi prostori bo plačalo najemnino v znesku $25,000.
Zabeljeno, kaj?
*
Naš dobri znanec France Jerman, povojni naseljenec v smučarskem središču Barilo-che, na jugu Argentine, mi je z božičnimi voščili sporočil, da pojde spet na olimpijske igre v Lake Placid. Kot odličen smuški tekač se je uveljavil v smuškem šporfh tam, tekmoval in zmagoval in bil leta 1960 izbran od. argentinske zimskošportne zveze, da bo kot tekač na dolge proge zastopal tam Argentino. Tako je bil pred 20 leti na olimpijskih igrah v Squaw Valley.
V ogromni konkurenci sicer ni dosegel vidnejšega u-speha. Argentinski športni krogi so pa spoznali tudi njegovo organizacijsko sposobnost in ga imenovali za trenerja in vodjo argentinskih smuških tekačev in seve zdaj že nad desetletje potuje z njimi povsod, kjer tekmujejo in zastopajo argentinske barve. Tako je bil že večkrat na treningih in tekmovanjih v Evropi, posebno v Finski, od koder se mi je vedno s pozdravi oglasil.
Bil je tudi na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku, in kot vodja, njegovi sinovi pa reprezentant j e. Od tam so odpotovali na tekmovanja na češko, spotoma pa obiskali Spi Ital, kjer je sinovom pokazal, kje smo preživljali begunska leta, smučali ih obiskovali priljubljene nam gore. S prijetnega večera pri mojem bratu, ki jo zdravnik tam, so se mi vsi o-glasili s pozdravi. Torej oče P'rance vodja, sinovi pa reprezentant je! Pa recite, če ni nam vsem v ponos ta športna družina slovenskega rodu?!
Bil je France že pred in med vojno doma znan v slovenskih smuških in športnih
krogih nasploh, kot seve tudi kasneje v Avstriji v begunskih letih. Poln športnega duha je tudi poln korajže. Ko mu v taborišču menda ravnatelj begunske gimnazije ni verjel, koliko gimnazijskih razredov je končal, se je v res nevarnih povojnih letih, posebno doma, kjer je tekla nedolžna kri vrnjenih, podal čez gore “na črno”, v Dol pri Ljubljani po šolska spričevala, se z njimi vrnil na Koroško in nadaljeval šolanje!
Ko so se prvi begunci podali preko morja v Argentino, se je mlada skupina slovenskih športnikov, ki ni zmogla živeti brez gora, ustalila v Barilochu. Dr. Vojko Arko, Robert Petriček, Blaž Ranzinger, Tonček Pangerc, France Jerman, Dihko Bertoncelj in drugi, katerih imena so mi izpadla. Tam so nadaljevali z obiskovanjem in odkrivanjem takrat še ne preveč poznanih argentinskih gora, plezali nove smeri in tako vžgali slovenski pečat tudi v te gore. Več prvenstvenih vzponov nosi slovenska imena. So pa gore zahtevale tudi nekaj slovenskih žrtev.
S svojimi dejanji so vzbudili pozornost športnih krogov, ki so jih pritegnili v svojo organizacijo. Kot gotovo veste, je npr. Jeseničan Dinko Bertoncelj bil član argentinske himalajske odprave, ki je namerjala kot prva dostgi vrh Dhaulagiri, 8176 ra visoki himalajski vrh. Vrha sicer niso dosegli, vrnili so se, ker je na gori umrl njihov vodja. Eden v vrhnji skupini plezalnega moštva pa je bil naš Dinko. Dosegli so nad 7000 m višine in tam je Dinko zasadil v večni sneg in led ne-omadeževano slovensko zastavico in v sneg zakopal križec. Bil je torej prvi Slovenec v himalajskih gorah, saj so slovenske naveze šele 4 leta pozneje obiskale te gore v slovenski ekspediciji, seve ped jugoslovanskim okriljem. Po vrnitvi je to himalajsko doživetje popisal v lepi knjigi, ki jo je izdala slovenska založba- Kulturne akcije v Buenos Airesu. Dve leti pa je bil z Argentinci tudi na 'Južnem tečaju! ^
Nenadoma so olimpijske igre, ki naj bi se v poletju odigravale v Moskvi, postale točka mednarodne politike. Zavrelo je med svobodnimi narodi, ko so se Rusi povabili s tanki in ogromno vojno ropotijo v Afganistan, ga zasedli in v njem kratko malo zavladali.
Nekateri svetujejo bojkot iger v Moskvi, drugi pa žele. da naj bi se igre prenesle kam drugam. Omenjajo se Montreal, Monakovo in Mexico City. Misel o morebitni prestavitvi je skrajno naivna, ker za organizacijo tako obsežnih iger, s tolikimi športnimi panogami, zahteva večletne priprave, ne le kratko dobo nekaj mesecev. Naj-večji glavobol so vedno stanovanjske razmere, saj se za take igre vedno zgrade nove stavbe, ki se po tekmah namenijo za stanovanja, ki so kaj brž in za stalno oddana. Tudi športni prostori potrebujejo večnih izboljševanj itd. In to lačno gardo več tisoč atletov, vodij, sodnikov, zdravstvenega osobja je treba hraniti. Kot so zadnje igre pokazale, je pa spretna in obširna varstvena služba, v času u-grabljenj in terorizma vsepovsod po svetu, še zelo potrebna!
_ ❖
Če bodo Združene države bojkotirale igre, so jim že nekatere države obljubile, storiti isto (Anglija, Kanada .. .) medtem ko je Savdska Arabija že sporočila bojkot.
*
Kanadske oblasti so pa že odpovedale vse športne prireditve mnogoterih te tekmovanj z Rusi, predvidene za letošnje leto v znak protesta ruskemu vpadu v Afganistan. Glede iger v Moskvi še ni izrečena zadnja beseda. Prijavilo se je za obisk iger v Moskvi 6500 Kandčanov — izletnikov, ki bodo plačali za 14-dnevno udeležbo 2000 dolarjev. V slučaju odpovedi udeležbe po 1. marcu pa izgub i 750 dolarjev predplačila.
*
Je pa svetovna situacija taka, da utegne ta prekrižati izvedbo letnih olimpijskih iger, ker mnogi menijo, da se trenutne iskre napadalnih sil lahko razplamte v vsesplošni požar, ki bi lahko zajel dele sveta, če ne celega. Vsekakor situacija je napeta in silno žalostna.. .
Pak
■-----o------
la naše zdravje
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
Beautiful House For Sale
iChesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Maiy Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, 1 (•> acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $89,900. Transferred. owner will consider all offers. For appt, Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971
________________(X)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
CaU 732-7880
(X)
HOUSE FOR SALE
E. 68 St. Single Home. 881-4692
(15-19)
MONEY
I want to buy wood ice-box or any old furniture.
.	942-8193
(12-25)
GARAGE FOR RENT
Single garage. Fireproof. Carl Ave. 531-2414.
(12-16)
FOR RENT-
1 bedroom suite, up. Off 60th and St. Clair. Call 442-4386 evenings only bet. 5 & 7.
(12-16)
- FOR SALE
Lake Shore, Westropp. 2 Family. 6 Rooms down, 6 up. 2 Car garage. For immediate sale. $28,900. Call 951-8530.
FOR SALE
Euclid, Ohio. Building lot, zoned 2 family, Goller Ave. $12,900. Call 951-8530.
(13-24)
STANOVANJE V NAJEM
4-sobno stanovanje z novo kopalnico s prho oddamo odraslim. F. 63 St. in St. Clair. Kličite Al na 432-1324
(13-17)
HIŠA NAPRODAJ
Blizu sv. Kristine v Euclidu. Velike sobe, klet, garaža za 2 avta. Velika vrednost, nizka cena! Kličite Ellen Forrester na 481-8287 ali:
Webster Realty 944-3300
(13-16)
Zdravilne snovi v česnu
Skrivnostim česna poskusa priti na sled Jack Vander-hoeck z ameriške univerze George Washington, česnove učinkovine bo pridobil v izvlečkih in jih identificiral, potem pa bi jih kot zdravila vključili v ^prodajo. Vander-hoeck se opira na analizo indijskih raziskovalcev, ki so leta 1976 ugotovili, da 50 gramov česna kot surovega dodatka h glavnemu obroku zmanjša količino koles ter ol.i in baje celo omeji nastanek krvnih strdkov. Seveda slej ko prej še ni znano, katera posamezna snov v česnu naj bi zavirala poapnelost žil. Česnovi stroki vsebujejo antibiotik alizin, brezbarvno olje, ki učinkuje na mnoge mikroorganizme, razen tega. pa povzročajo rahlo širjenje žil in v emulziji z vodo zdravijo vnetje zobnih jamic.
MALI OGLASI
Wanted
Lady needed to clean funeral home after services.
Zak Funeral Home 361-3113
y	(15,16)
v \
FOR SALE BY OWNER
Mentor Ranch, fenced, new carpet, Cent.-air and new Tappan furnace, large lot 180 ft. x 165, fireplace, 2 bedrooms, 2.bathrooms, 2^ garage (all tiled & paneled), Genie door opener, apt. over garage, large carport, large patio, off Lakeshore Blvd. Walking distance of 2 shopping centers. Appt. only.
Call 257-2871
(14-16)
HANDYMAN SPECIAL
3 bedroom, aluminum sided Ranch. Close to schools, shopping and freeway — $49,900.
Frank Perme 531-8788
LOCATION REALTY, INC.
(15,16)
Wanted
Case making company looking for a few young men to train as a new generation of craftsmen to replace those approaching retirement. Applicants must be reliable and use their hands well. Call Mr. Nosse 621-8447.
(15-17)
Young Company needs experienced person in machine shop and assembly work. Call 851-8828 from 8 to 5.
(15-17)
Vtclav Benei-TrebizMky:
KRALJICA DAGMAR
. /
ZGODOVINSKI ROMAN
Stari jetnicar je kakor oka-menel gledal za odhajajočimi in v duhu blagoslavljal mlado Valdemarovo nevesto, ki je pri svojem prvem koraku v novem domu tako velikodušno pokazala svojo plemenitost.
'VIL
Ko je danski kralj po preteku let zopet gledal svojemu stricu iz obličja v obličje, ni mogel verjeti svojim očem in ušesom, da je škof Valdemar tako prijazen, tako ponižen, da se je tako popolnoma spremenil. Zahteval ni niti kake službe, niti častnega urada . najvišjega kanclerja ni hotel sprejeti.
Ko je izrekal kraljici zahvalo, da se ga je spomnila kot hči tako daljne dežele, ni mogel zaradi solza niti govoriti, pri vsaki besedi mu je glas ihtel in se mu tresel zaradi nenavadne ginjenosti. Nič drugega ni prosil za se, kakor to, da bi smel živeti dneve svojega življenja na dvoru, kjer zvezda na belem čelu gospe dneva obsveti s svojim sijajem tudi ostanek njegovega življenja, če pusti kralj nad vsem, kar se je kdaj zgodilo, zrasti travo pozabljenja, stori to tem bolj on, ki priznava svojo napako.
“Prav si imela, Draguška, nisi prosila za nevredneža, moj stric je spremenjen, ves spremenjen.”
Kralj Valdemar je izza dobe, ko je bila škofu istega imena dana prostost, ponovil te besede tolikokrat, da niti sam ni vedel kolikokrat. In bil je iz dna duše vesel, da ni odbil prošnje svoje mlade soproge. Morebiti bo torej njegovo vladanje srečno in prinese vsemu narodu resničen blagor.
škof Valdemar je hotel tudi blagosloviti njiju zakonsko zvezo.
Toda Draguška si je že naprosila očeta Dobrogosta.
Škof Valdemar je dobro-voljno odstopil.
Ko ga je kraljica prosila, naj ji odpusti, da velike njegove ljubezni in dobrotljivosti ni niti vredna, da je oče Dobrogost njen učitelj izza najnežnejšega detinstva in da nedaleč od tod širi vero križa med Bodrci in sosednimi rodovi, kjer je pred nedavnim časom sama našla najsrčnejše pribežališče in gostoljubje, se je nasmehljal, kar najprijaznejše je mogel in rekel: “Čeprav te ne blagoslovim na oi-tarjevih stopnicah, čeprav ne ovijem vajinih rok pred celim ljudstvom s posvečeno štolo, te bom vendarle blagoslavljal v duhu celo svoje življenje.’’
H kraljevski svatbi se je pripravljala vsa dežela kar najsvečanejše je mogla.
Za slavnosti je bil določen Bukovec ali nekdanja Ljubica, ki se je zdaj že oblekla v najkrasnejše oblačilo.
Z 'Ljubico, poznejšim Bu- ■ koVcem je bilo v spominu Bo-drcev najneločljivejše združeno ime Gotšalkovo. In če so prej spomin na tega kneza preklinjali, so ga v poslednjih dneh proslavljali. Če prej imena tega vladarja niso hoteli niti imenovati, so ga izza nedavna ubijali v glave tudi svojim otrokom. Če so se prej Ljubice izogibali, če niso hoteli v to stran niti pogledati, so zadnji čas najrajše prihajali seih. In vračali so se tudi k starodavnemu imenu ter ime Bukovec pozabljali. Ljubica je resnim Bodeat’-
kim očem do nedavna nudila prežalostno sliko.
Mesto samo je bilo krasno zgrajeno, zavarovano od vseh strani z visokimi, zidanimi u-trdbami, objeti z globokimi jarki, utrjeno z obilnimi ba-stijami in stolpi. Zvonika škofovske in marijanske cerkve sta gledala daleč naokoli po gričevnati pokrajini. Toda v mestu je bilo vse tuje. Na utrdbah in bastijah so vihrali prapori F riderika Rdečebrad-ca, pozneje vojvode Leva in šele izza nedavna so se belili na nasipih prapori kralja Val-demara.
Ljubica je bila popolnoma podobna levinji, kateri so v zasmeh prevlekli glavo in hrbet z ovčjo kožo.
To mesto je bila najjasnejša slika suženjstva, ki je vladalo v Bodrcki deželi. In koliko je bilo gospodarjem do tega, da bi se v Bukovcu zavarovali, so pričale utrdbe in bastije z branami, kakršnih pred tem v tukajšnjih krajih ni bilo videti še nikdar. Že takrat je bilo tu središče kupčije in v mestu so imeli svoja skladišča tudi trgovci s Francoskega in Španskega.
Slovanske glasove je bilo slišati tukaj šele izza onega časa, ko je Jitrenec postavil na stolpe in bastije danske prapore. Prej je bilo tu slišati le nemški govor; tudi v cerkvah se ni govorilo drugače. Zdaj je bilo vendar zopet vse po starem. Tujci, katerim se ni ljubilo od tod, so bili ponižni. Po tukajšnjih ulicah je bilo polno vaškega ljudstva v n a j p r a zničnejših oblačilih. Tudi z Danskega je prihajalo poslanstvo za poslanstvom. Mesto take množice ni niti moglo sprejeti pod svoje strehe. Mnogi tisoči so se utaborili v šotorih pod gradom.
Poletni dnevi so bili najrazkošnejši. Niti oblačka ni bilo na temnomodrem nebu, in če so pihali vetrovi, so prihajali od poldanske strani.
Med množicami, ki so prišle v mesto z dežele, najbrže ni bilo niti enega staroverca več. Ljubezen, katere oznanjevalec je bil oče Dobrogost, je premagala vse, povsod je našla pristop, omečila je tudi srce, ki je bilo trše od bazal-ta...
Oče Dobrogost je bil znan po celi bodrski deželi... Tukajšnjemu ljudstvu je res postal Metod, seveda ne brez sovražnikov. Najzagrizenejši njegovi sovražniki so bili sosedje Nemci, ki so se iz same krščanske ljubezni družili z vlhevci, jih iskali in ščuvali kar najstrupenejše so mogli.
A žreci so se sami zbali peklenskih sredstev, katera so jim nudili proti Dobrogostu njihovi dosedanji najzagrizenejši sovražniki.
V Ljubici je bilo cvetočega viteštva od vseh strani, celo iz Anglije in Francije. Nemcev je bilo med gosti, da bi jih lahko seštel na prste. Pred stanovanji tujih vitezov so bili obešeni ščiti z njihovimi znaki in prapori z njihovimi barvami. Raz oken so padale skoraj do tal dragocene preproge z bajnimi okraski; v njih so bile izšite velikanske rože, katerih vsak list je bil druge barve, na vejah je bilo sadje mavričnih barv, ptiči so imeli prečudne oblike. Po ulicah ni bilo skoraj niti mogočo hoditi, kaj šele jezditi.
(Dalje prihodnjič)
——o ...... .
Darovi za Slovenski dom za ostarele
Cleveland, O. — Slovenski dom za ostarele na Neff Road je dobil v mesecu, septembru 1979 naslednje darove:
Za splošni in gradbeni sklad $62: Phyliss Carter.
$55: Frances Wohlgemuth. $21.85: Josephine Sušnik. $20: Edward Bradach in žena, Fred Cesnik.
$15: Ann Bencina, Tončka Mohorčič.
$10: Florence Unetich.
$5: Mary Fugina, Olga Sargent.
Za sorodnike in prijatelje
$25: Jan Mraz v spomin Mrs.. Joseph Suhadolnik, Anne Urbas v spomin Cyrila Pengera.
$10: Frances Forsythe v spomin Mildred Stražišar, Joanne Jadrich v spomin Edwarda Bella, Joanne Jadrich v spomin. Ottnara Jevnika, Antonia Kapel v rspomin Antona Kapela in Frances Rotter William Lepenski v spomin Juliusa Pirnata, John Stran-car v spomin Franka Becay-a, Joe in Louise Trunkely v spomin Emily Smrdel, Anna Žagar v spomin Louise Pucel.
$5: Walter Stasienko v spomin Louis Pucela, Edward in Mary Sadar v spomin Helen Lucic.
V	spomin Anne Alick
$25: Thomas in Anne Ka-pudja.
$10: Frances Potočnik.
$5: Angie Cvek, Bob McHugh in žena.
V	spomin Albin-a Barbisha
$13: Sosedje.
$10: Joe Dovgan in' žena, družina Anne Sterle.
$5: Ernest Bajc in žena, Lud Barbish in žena, Charles Bar-bis in žena, Joseph Barbish in žena, Frank Brundula in žena, Mary Brundula, Tony Corrado in žena, družina Kompare, Rudy Lokar in žena, Anton Mihelčič in žena, Charles Penko in žena, Joseph Randazzo in žena, John Sen-kine ml. in žena, John Škerl in žena, Joseph Sterle in žena, Joe Štucin in žena, Rudy Tomsich in žena, Joseph Ur-banick in. žena, Rudy Urba-nick in žena, Josephine Valencie, George Vavrek in žena, FTances Žele in družina, Albert Žnidaršič, Frank Žnidaršič.
V	spomin Louis-a Belaja
$30: George Blaško vic in žena.
$20: Frances Tavčar.
$15: Kluba slov. upokojencev na St. Clairju.
$10: Dan Belay in žena, John Cendol in žena, Mildred Dob-bert, Mary Froelich, William Jerse in žena, Irene Klupin-ski, James Kos in žena, John Kovcic in žena, Pauline Ker-bus in Sandy Obrochta, Louis Peterin in žena, Mrs. John Petrick, Ladd Zachary in žena, Betty Zigmund in oče.
$5: Millie Ambrose, Rudy Brooks in žena, Gabriel Drob-nich, Frank Glavan in žena, Margaret Kane, W. E. Sawal-da in žena, Mary Schartner in Mrs. Schartner.
V spomin
Therese Cerkvenik
$50: Joanne Jadrich.
$25: Mary Adamic, National City Bank podr. v Solonu, Justine Neuman, Edward Pucel in žena.
$20: Girbd in Žele, Carl Primeseh in žena, Joe Doljak.
$15:	The Round Lander
Club.
$10: Ann Dejak, Anton Daus in žena, Antoinette Simcic, Adolph Simončič in žena, Fred Spelic, SNPJ št. 28, Mary Zivoder.
$5: Bencin sestre, Rudy Doljack in žena, Wallace Kus-tek in žena, Peter Runjevic in žena, John in Jean Samsa,
Michael Segedi in žena, Anion vvapouen in žena.
V	spomin Louis-a Uolinarja
$25: Sosedje Helen Uolinar.
$20: Ed Debelak in žena.
$10: Cubby-Lee in Ken Ku-bachkar.
$10: John Debelak in žena, Denise Justine, Ed Potochan in žena, Martin. Resnik in žena.
$5: Steve Brunsky in žena, Hank Dermotta in žena, Kenneth Dermotta, Ed Novak in žena, Mrs. Charles Skully, G. Stankovich in žena.
V	spomin Leonarda Kure-ta
$15: Frances Sietz.
$10 Matt in Rose Križman.
V	spomin Katherine Lekson
$50: Preformed. Line Products Co. (Max Products).
$15: John Krafcik in žena, William Marchand in žena.
$10:	Mrs. Steve Barton,
Emanuel Berardinelli, Lillian Gorenc, Paul Hirsch in žena. Albert Hoegler in žena, John in Stephen Lekson, William in Eleanor Mah, Lawrence Martin in žena, James Quinn in žena, Frank Slejko ml. in žena, Rose Slejko.
$5: Mary Bogolin, A. Bohinc, Don in Marlene Dea, Hedy Durand, Charles Femec in žena, Raymond Fennell in žena, Josephine Glazar, Jeanne Hrovat, Mary Hoegler, Martha Hurtuk, Joseph Matjašič, Edward Meglic in žena, John Oshaben in žena, Stanley Oshaben, Margaret Pecsak, R. Strain in družina, Chester Ward in žena.
V	spomin Leo-a Lukeka
$35: Anna Lukek.
$30: John Zlatoper.
$25: Zila Stevenson.
$20: Anna Pozar, Joe Zab in žena, Mr. in Mrs. Zabuko-
vec, Marie in Jean Zakrajšek.
$15: Anna Sietz, Sarah Stevenson, Walter Zlatopher in žena.
$10: P. Antonin in žena, Harry Blatnik in žena, John Cech in žena, C. Cetinsky in žena, T. Debelak in žena, C. Kodra in žena, Anna Kosic, Frank Krivec in žena, C. Leoni in žena, J. Linn in žena, Anna Mihelich, Rose Mosbacher, Jenny Novinc, Julia. Opalik, John Petrič, Frances Phelps, J. Primožič in žena, Amalia Raab, C. Schabethal, Ann Schmerheim, Mike Seolak in družina, Frank Slejko in žena, Jennie in Eleanor Suhadolnik, W. Topolnicki in žena, Frank Urankar in žena, Mrs. Max Urankar, Stanley Urankar in ž.ena. Wm. Urankar in žena, G. Woolley in žena, Dorothy Zdešar.
$5: Mary in Vince Flocevar, Katie Pavli, Anna Petrie, Robert Rižnar in žena.
V	spomin J. Miklavčič
$10: družina Kompare.
$5:-Anthony Maletic, Marica Miklavčič.
V	spomin
Louis-a Petrovicha
$10:	Frances Petrovich,
Trunkely družina.
Vsem darovalcem lepa hvala! Odbor zaupnikov in arhitekti pripravljajo načrt za mo- — rebitno povečanje Doma. Ko bo načrt končan, bo sklicana izredna seja vseh članov Slovenskega doma za ostarele.
Na seji bodo predložene članstvu več možnosti glede povečanja Doma. Debati bo sledilo glasovanje vseh članov in le-ti bodo s svojimi glasovi izrekli zadnjo besedo glede povečanja Doma za ostarele.
Za odbor Cecilia M. Wolf
Slovenska izseljenska nedelja na Brezjah
V nedeljo, 30. novembra 1979, to je na lansko slovensko izseljensko nedeljo, so se zbrali slovenski zdomci in izseljenci s svojimi domačimi, kakor že nekaj let nazaj, pri Mariji Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem. Somaševanje je vodil škof dr. Stanislav Lenič, vrhovni voditelj za dušnopa-stirsko skrb zdomcev in izseljencev. Lepo število zdomcev in izseljencev se je zbralo v cerkvi. Po avtomobilih na parkirnem prostoru pa je bilo videti, da so le-ti prišli iz različnih držav. Škof je zbrane nagovoril z besedami sv. očeta Janeza Pavla II. ter posebej poudaril, naj ohranimo vero staršev, ljubezen do domačega ognjišča, naj ljubimo Cerkev, kjerkoli že smo in ljubimo svojo domovino. Tako se v tujem svetu ne bomo utopili. Tiste pa, ki so doma, pa je povabil, naj nam pri tem pomagajo s pogostnimi stiki, vsaj s pismenimi, s toplim sprejemom in seveda z redno molitvijo. Tudi mašne prošnje so vse izzvenele v klic k naši zvestobi in ljubezni Bogu in
domovini.
Konec maše je vse zbrane pozdravil slovenski duhovnik iz Frankfurta na Nemškem g. Mirko Jereb. Med drugim je v svojem govoru dejal, da tujina ni le mercedes, ford, opel itd., kateri se kar sam pripelje, marveč: tujina je trdo delo. Pri vsem svojem trdem garanju za tvarne dobrine ne smemo na noben način pozabiti na duhovne vrednote. Govoreč o svojem dušno-pastirskem delu na tujem, je gospod dejal, da je za duhovnika naj večje veselje in najbolj trdna opora, če po več sto kilometrih, kadar pride med svoje verne rojake, vidi lep obisk nedeljske službe božje in zlasti še velik sprejem sv. evharistije.
Za sklep celotne pobožnosti in slavnosti pa je vsa zbrana množica zapela zdomsko-iz-seljensko himno Marija skoz življenje, voditi srečno znaš, nakar se je množica z duhovščino podala na trg pred cerkvijo, kjer je bil potem še blagoslov vozil. (Prirejeno po Družini)
f
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO

A
•	OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
. PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
. SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	dopisujte v / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
20% DISCOUNT SME
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
@214 Si. Blair Ave.
All Merchandise Is Reduced At Least 20% Sale Ends Feb. 16
SALE ALSO INCLUDES:
50% OFF ON MEN’S AND BOYS SHIRTS, SLACKS AND SWEATERS
50% OFF ON LADIES AND GIRLS BLOUSES, SKIRTS AND SLACKS
50% OFF ON LADIES DRESSES

f V-
\V


esomovA pogrebna zavoda
E»st 82 S"
(.7019 Lake Sfeorfc £J)vd.
131-286«
«31-8308
GRBflfOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15381 Waterloo Road	S31-1233
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek In ga nam takoj pošljite. NI potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
8117 St Clair Ave
Moj novi naslov:
Cleveland, Ohio 44103
MOJE IME:
Moj stari naslov;
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combine? your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Name
Street City ...
State