Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 92. V LjoDlM v nedel o dne 24. aprila mi L810 XLIX. • SLOVENEC« velja m joitl na vae strta! Jugoslavija la v LJubljani: n otlo lato uprti. K 2M*— M pol lota m •• m 12**— H e«trt lata „ ... sa ta bmm ■ •• m 20-— ZalaeMBStro celoletno as Sobotna izdajat ss Sa Mlo loto.....K 40 — M laossaistTt ... „ 55 — Tnseratl: Unosiolpna petltvrata (59 mu široka In 3 mm visoka ali njo prostor) sa enkrat . . . po K 8'— poslana Itd. . . po K 9"— Pri večjem naročila popust. Najmanjši oglas a 9/9 mm -i 15. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka In Jneva do prazniku ob 5. url zjutraj. gtr Uredništvo j* t Kopitarjevi allol Stev. 6/UL Rokopisi st oo vračajo; netraaklrua pisma st m sprejemajo. Greda, telef. štv. 50, oprava, itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. In čeikt 24.797, ogr. 23.511, boun.-uaro, 7563. Dnbllanski volta c!! V torek Vas državljanska dolžnost kliče zopet na volišče, da oddate svoj glas za kandidate tiste stranke, o kateri po svoji lastni vesti sodite, da bo najbolj zastopala Vaše koristi v upravi ljubljanske mestne občine, da bo predstaviteljica potreb in zahtev vseh slojev prebivalstva, da bo pospeševala splošno blaginjo vsega meščanstva, ne pa zgolj interese ene same klike. Česar se mora vsak volivec v prvi vrsti zavedati, je to, da imajo volitve v občinsko zastopstvo naše prestolice v sedanjem momentu pomen, ki sega daleč preko zgolj upravno-gospodarskih interesov našega mesta. Kdor bo v torek oddal svoj glas za stranko, ki žc okoli 30 let na magistratu neomejeno gospodari in koje zastopniki so se v zvezi z ostalimi centralističnimi strankami Jugoslavije polastili vodstva naše celokupne države, bo oddal svoj glas za tisti centralizem, ki hoče Slovenijo razkosati na dva ali več delov, jo izipremeniti v brezpomembno količino brez vsake politične veljave in s tem tudi Ljubljano, to staro zgodovinsko središče Slovenije, degradirati daleč pod vsa ostala mesta v naši državi. Od nekdaj je bilo naše mesto in njega občinski zastop najvažnejša narodna upravna in gospodarska enota Slovenije, njeno kulturno žarišče in brarn-telj naših narodnih interesov nasproti vsakemu poizkusu, da se slovenstvo razcepi in oslabi. Vsak veliki narodni in kultumsi , pokret v Sloveniji je izhajal iz tega središča; kdor pa bo v torek pomagal vposta-viti na ljubljanskem magistratu tisto stranko, ki si je postavila za poglavitno točko svojega programa boj zoper enotno in nerazdeljeno Slovenijo, boj zoper politično in gospodarsko samoupravo slovenske dežele in njene prestolice, ki smatra za svojo najvažnejšo politično nalogo, da slo-eenstvo kot enakopraven faktor v tej državi izgine, — ta bo s tem pomagal pri tem razdiralnem delu, bo sankcioniral to proti-narodno politiko, ki bije v obraz vsem načelom, ki so bila od nekdaj sveta slovenskemu narodu, za katera so se borili najboljši slovenski rodoljubi od časa našega narodnega probujenja. Do kakšne stopnje pa bi padla Ljubljana v gospodarskem oziru, če se demokratski stranki posreči izvesti svoj centia-lizem, to naj vsak sam premisli. Kdor ljubi naše mesto, kdor mu želi kulturnega in gospodarskega procvita, kdor hoče, da Ljubljana ostane, kar je vedno bila, narodno središče ne samo nas, ki smo združeni v eni državi, ampak tudi središče osvobodilnega gibanja za vse naše neodre-šene brate, ta ne more preslišati glasu svoje vesti, ne more pogaziti svojih nar >d-nih čustev tako globoko, da bi oddal svoj glas za stanko centralistov. Če vpoštevamo izključno gospodarske in socialne interese ne samo ljubljanskega prebivalstva, marveč celokupnega našega naroda, ki se ozira na Ljubljano kot na svoje naravno središče, mora vsak ljubljanski volivec uvideti, da je zdaj od njega odvisno, se bo li vzdržala ali pa bo padla demokratska bankokracija, ki je vzrok dan na dan naraščajočega osiromašenja delavnih slojev, neprestano naraščajoče draginje najvažnejših življenskih produktov, vnebovpijoče stanovanjske bede in izkoriščanja konsumentov od strani vele-kapitala, ki ne upropašča samo »malih ljudi« v Ljubljani, ampak gospodarsko za-sužnjuje vso deželo in ustvarja neznosno življenje tudi po celi naši državi. Bankokracija vlada danes nad vsem našim javnim življenjem, komandira naše mesto, je ves narodni kapital združila v svojih rokah, kopiči blago, da potem špekulira s cenami, odpira in zapira meje uvozu in izvozu, kakor je v prid velekapitalu, ubija vsako realno trgovino in obrt, izžema delavca, uradnika, obrtnika, proti vsakemu upravičenemu odporu zoper to brezvestno oderuško, izvozničarsko in verižniško politiko pa kliče na pomoč policijski režim v obliki raznih »obznan«. Le kdor se strinja s tako gospodarsko politiko, komur je to v prid, Ie ta more v torek voliti za »Jugoslovansko demokratsko stranko« to izrazito zastopnico bank in velešpekulacije. Kdo vlada nad ljubljanskim trgom? Kdo je kriv, da naše mesto ne pozna apro-vizacijske politike, da nimamo komunalne preskrbe z mesom, mlekom, kruhom, da diktirajo cene prekupci, da še te naprave, katere imamo, n. pr. mesnica, kmalu preidejo popolnoma v roke veletrgovstva, da je pri nas življenje dan na dan dražje, med tem ko v ostalem svetu cene padajo, da je prebivalstvo na milost in nemilost izročeno organiziranemu oderuštvu? Kdo je zakrivil, da naše mesto ne pozna velikih komunalnih naprav, ki bi prebivalstvo oo ceni preskrbovale z vodo, razsvetljavo, prometnimi sredstvi? Da je naša elektrika škandal, da cestna železnica ne zadostuie prometnim potrebam mesta, da je socialno zdravstvo pod vsako kritiko, da so ceste v takem stanju, kakor da je šel ves socialni in gospodarski napredek mimo našega mesta brez sledu, da smo podobni vasi, ne pa stolici kulturnega naroda? Komu je pripisati, da mesto nima svojega stanovanjskega urada, da se je denar zabil v rarne stavbe, ki odgovarjajo potrebam raznih velepodietij, ni se pa uporabil za zidavo delavskih in uradniških hiš, kdo je odgovoren za to, da se je k vsem drugim zlom pridružila še stanovanjska beda, da se pri -.-stek našega prebivalstva v zadnih letih po vojni gnjete po raznih vagonih in zaduh'ih barakah? Vprašajte bivšo večino na magistratu, ki je tri desetletja gospodarila n zapušča danes za seboj mesto, ki že po svojem zunanjem vidu govori več nego cela knjiga o socialni in gospodarski politiki s'ovenske liberalne, danes »demokratske« stranke. Kdor je za Ljubljano, ki naj bo moderna, napredujoča, kulturna prestollca Slovenije, središče zdrave socialne ljudske politike, komur je kaj na tem, da bodo v njej procvitali gospodarsko krepki stanovi, ne pa, da bo v njej dobro živel samo velebogataš povojnega tipa — ta bo v torek vedel, kateri stranki oddati svoj glas. Kdor pa si želi, da ostane Ljubljana to, kar je iz nje naredila liberalna veleburžuazija, kdor jo hoče še bolj ponižati in gospodarsko upropastiti — ta lahko voli za Jugoslovansko bankokratsko stranko. Vsa!! d Peto Demokratje so oškodovali Ljubljano za en milijon dohodkov vsako leto. T o j e uspeh njihovega centralizma. Trboveljska premogokopna družba prenese svoj sedež iz Ljubljane v Belgrad in s tem odpade ljubljanski mestni občini vsakoletni milijonski dohodek. To so zakrivili demokratje vsled svoje centralistične manije. Vsled napadov »Slov. Naroda« je demokratska deželna vlada izjavila, da ni glede spora med trboveljsko premogokopno družbo in delavci kompe-tentna odločevati in je vso zadevo — brez vsake potrebe — poslala v rešitev centralni vladi. Posledica tega je, da prenese trboveljska družba svoj sedež v Belgrad, ker hoče imeti svoj sedež tam, kjer je zanjo kompetenčna oblast. S tem pa izgubi Ljubljana vsako leto en milijon, ki ga bo trboveljska družba odslej plačevala Belgradu. To je — uspeh centralistične politike ^demokratov«. Glasilo policajdemo-kratske stranke je pa pri tej polomiji še zatrjevalo, da se poteguje za — konsu-mente. Dejstvo je pa, da je železniško ministrstvo zahtevalo, da trboveljska družba oddaje železniškemu ministrstvu premog za 20 % ceneje, kakor privatnikom, škodo pa, ki jo pri tem utrpi, naj p r o v a 1 i na konsumente. Poverjenik Dušan Sernec, ki je varoval kompetenco avtonomije, je to zahtevo centralnega ministrstva kratkomalo odbil, da ščiti konsumente. Ko so pa dobili v roke deželno vlado demokratje, so odstopili kompelenco centralni vladi in posledica tega je dvojna škoda za Slovenijo: Ljubljana izgubi vsako leto en milijon dohodkov in privatni odjemalci ili SLS! M tirni, 26. t. m. osi š£ei Nsia skrinjica le četrta. premoga v Sloveniji bodo plačevali premog za 20 % dražje, kakor bi bilo treba. To je posledica centralizma, za katerega se pehajo policajdemokratje in samostoj- neži. imrtoil p oblemu. Celje, 23. aprila. (Izv.) V celjski občini so narodni socialisti in demokrati vezali svoji kandidatni listi. (So li celjski narodni socialisti drugega izvora kakor ljubljanski?) Sipfen sftoti SLS u mariboru. Maribor, 23. aprila. Sinoči se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma volivni shod SLS. Dvorana je bila nabito polna volivcev. Navzoči so bili vsi stanovi. Shodu je predsedoval dr. Leskovar. Govorili so kandidati dr. Leskovar o programu SLS, voditelj kršč. soc. delavstva Anton Krepek, urednik Žebot, ravnatelj dr. Jerov-šek o mestnem gospodarstvu, krojaški mo;-ster Kelc v imenu obrtnikov. Posebno zanimanje je zbudil govor dr. Jerovška, ki jc razkrinkal gospodarstvo demokratov na mariborskem magistratu, oziroma v mestnem gospodarskem uradu. Pri posameznih točkah, ko je govornik razkrival nezaslišano korupcijo demokratov, so zborovalci Vabimo na shod volivcev SLS, ki se vrši v nedeljo, dne 24. S. m. ob 10. uri dopoldne v vefikl dvorani hotela UNION. Govorijo: poslanca Dr. Anton Korošec in • iti ter kandidati SLS za I|ubliaEiski občinski zastop. «1, E pridite gotovo vsi na shodi Volilni ©dSjor SLS. z burnimi medklici obsojali nizkotno početje in škandalozno gospodarstvo demokratov. Tako lepega in živahnega zborovanja, kot je bil ta shod SLS, mariborski i Narodni dom že dolgo ni videl. Zborovanje je trajalo cd 8. do 11, zvečer. Maribor stoji danes pod vtisom tega shoda, s katerim e SLS pokazala, da so njene vrste ! vsak dan večje in močnejše. To dejstvo i bo prišlo do pravega izraza na dan volitve v torek 26. t. m. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki vseh nasprotnih strank. Maribor, 23. aprila. (Izv.) Po najnovejših poročilih je v mariborskem političnem okraju od 171 občin brez volitev pa- FCK uoiiteu W 1" ruši!!«®?« dlo v roke SLS 85 občin. Od vseh 554 občin na Štajerskem je dobila SLS brez volitev 2G4 občine. S a IV. 1. Mestne bolnišnice, sirotišnice in rekonval. domovi. Porodnišnice za revne matere delavke. Zdravstvene postaje za nezgode; mestne apoteke. Ustanovitev ob-činske-mestne zobotehnike. Mestna občina ljubljanska, si mora čimpreje zgraditi moderno občinsko bolnišnico in to iz več razlogov. Prvič, da razbremeni (deželno) javno državno bolnišnico, ki je "ravno vsled prirastka bolnikov iz Ljubljane vedno prenapolnjena in ob vsaki epidemiji grozi ravno mestu največja nevarnost, da epidemija zaokuži celotno prebivalsteo. Skoro vsaka večja občina ima svojo bolnišnico (na primer Celje, Vojnik, Maribor, Krško, No-vomesto itd.), zakaj bi jo Ljubljana ne napravila? Poleg mesta bi se dobilo dovolj dobrotnikov in podpornikov in ustanoviteljev za tako plemenito člsovckoljubno delo. Izgovor na javno bolnišnico tu ne velja, in oziri na državo tudi ne I Mestna občina je avtonomna! Pa tudi radi stanovanjske mizerije same, ki je ne bo še tako hitro konec, |e nujno potrebno, da ce čimpreje oživotvori mestna bolnišnica in tej naj se priklopijo porodniški oddelki in drugi: kakor rekon-va/lescentni, zobotehniški itd. Zakaj mora danes toliko ljudi v bolnišnico? Zaradi skrajno slabih, umazanih, nečednih stanovanj. Ker danes nimajo niti takozvani srednji sloji možnosti, lečiti sc doma, kaj šele delavci in delavke! Izgovori na bolniške podpore iz bolniške blagajne in delavske zavarovanice tu ne veljajo. Koliko je poslov, delavcev, služkinj, zusebnih uradnikov in uradnic in meščanov, ki sploh niso nikjer včlanjeni, ln državni uradniki kot meščani so v tem oziru na najslabšem. Zato je potreba po mestni bolnišnici v sedanjih težkih časih nujno potrebna žt z ozirom na splošno javno korist kakor tudi z ozirom na korist posameznih meščanov, zlasti revnejših slojev in uradnikov. Iz istih razlogov se mora čimpreje ustanoviti mestna (občinska) lekarna. Mestne apoteke se bodo gotovo bogato rentirale in čisti dobiček se bo porabil zato, da bodo lahko ubožnejši sloji: delavci, dijaki dobili zdravila bolj poceni. Ravnotako se mora otvoriti mestna zobotehnika, ki bo k boljšemu zdravstvenemu stanju mnogo pripomogla. Delavci, delavke, dijaki, revni meščani pa tudi bogati, vsi se bodo radi zatekali v občinsko zobetehniko, kjer si bodo dali lahko hitro, dobro in ne predrago svoje slabo zobovje »popraviti«. — Z mestno bolnišnico mora biti združen poseben oddelek za mestne dojenčke. To, kar imamo danes, ne zadostuje. Z eno besedo: zdravstvene razmere se morajo žc z ozirom na skrajno slabe stanovanjske razmere zboljšati in to se more zgoditi samo z ustanovitvijo moderno urejene mestne bolnišnice, V. Moderna zidava in prezidava mesta. Cestne električne železnice; vprašanje Ljubljanice; ljubljanski Grad in njegova izraba. — Stanovanjsko vprašanje. Zidanje stanov, hiš. O moderni zidavi in prezidavi ter razširjanju mesta tukaj nc bomo obširnejše razpravljali, ker bodo naši občinski zastopniki to vprašanje načeli naravnost v občinskem svetu. Rečemo samo to, da je sedanji mestni stavbni načrt že davno zastarel in to že z ozirom na predmestja, ki se bujno razvijajo (Vodmat, Zelena Jama, Šiška!) Kakor tudi z ozirom na bodočo industrijo, ki se bo morala razviti in cvesti, če bo hotela Ljubljana živeti življenje modernega mesta in nc kake večje pokrajinske vasi. Zato bo treba novega modernega stavbnega reda. Električna železnica se mora čisto ko-munalizirati in zvezati se mora čimpreje z električno železnico: Pokopališče Sv. Križ, Šiška in do Viča (tobačna tovarna). — Z vprašanjem električne želcznice je v te«nii Ijlv Jugoslovan. Ako bi bil to storil kak poslanec, ki mu ni zameriti, če črpa vsebino in obliko bojnih argumentov iz dnevnega časopisja, bi mi prešli preko tega mirno na dnevni red. Toda danes imamo pred seboj kulturnega delavca in vseučili-škega profesorja v boju s kulturnimi delavci, med katerimi so tudi vseučiliški profesorji. Ali se g. doktor zaveda, kako žalitev slovenskih kulturnih delavcev, njegovih lastnih tovarišev pomeni negova beseda? S tem, da vidi v njunem bivanju »v dunajski dvorni biblioteki« vir avtonomi-stičnih teženj dotičnih dveh bibliotekarjev, ki sta baje duševna očeta znane izja e — nam namreč ni o tem ničesar znanega — nc žali samo omenjenih kulturnih delavcev, ampak vse, ki so jima sledili. Proti argumentom nastopajmo z enakim orožjem, ne z vzbujanjem cenih instinktov! Volivna borba v Julijski Benečiji. Poizkus fašistovskih krogov, da se vse italijanske stranke združijo v en nacionalni blok proti Slovanom, se je le deloma posrečil. Laška ljudska stranka se bloku nc pridruži in postavi povsod svoje kandidate. Na Goriškem kandidirajo od krščanske ljudske stranke dr. Flego, župan v Fiumi-čelu Razzatti in učitelj Ceschia iz Ločni-ka. Svojo listo vlože tudi socialisti in komunisti. Advokat dr. Tuma baje ne kandidira. so posameznim voliščem odkazane spodaj navedene ulice. Opozarja pa se na sledeče: Volivci, ki so se udeležili volitev v usta-votvorno skupščino, volijo sedaj ravno v istem okraju in lokalu. Volivec, ki je bil vpisan v volivnem imeniku za volitev v ustavotvorno skupščino, pa se ni udeležil zadnjih volitev, ne sme iskati svoje volišče po sedanjem bivališču, temveč ie tudi za te volitve merodajna ulica in hišna številka, kjer je volivec stanoval koncem maja oziroma začetkom junija 1920. ker se vrše sedanje volitve v občinski odbor na podlagi volivnih imenikov, ki so bili sestavljeni lanskega leta za volitev v ustavotverno skupščino na podlagi stanovanjskih izkazov za maj in junij 1920. I. volišče — Mestni dom. Ambrožev trg, Barvarska steza, Ciril Metodovi ulica, Cesta na Kodeljevo, Delarnska ulica, Domobranska cesta, Kapiteljska ulica, Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Lingarjsva ul., Lončarska steza, Mesarska ulica, Na stolbi, Ozka ulica, Pogačarjev trg, Poljanska cesta, Poljanski nasip, Pred škofijo, Semeniška ul., Streliška ulica, Stritarjeva ulica, Strossmaver-jeva ulica. Strmi pot, Šolski drevored, Štu-dentovska ulica Ulica stare pravde, Vodnikov trg, Vojvode Mišiča cesta, Valentin Zarnikova ulica, Zrinjskega cesta, Živinozdravniška ulica, II. in III. volišče — Št. Jakobska dekliška šola, in sicer: stranke s črko A do N — II. volišče, stranke s črko O do Ž — III. volišče. Cankarjevo nabrežje, Grajska planota, Grubarjevo nabrežje, Hrenova ulica, Kariov-ška cesta, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Merosodna ulica, Mestni trg, Na prulah, Osojna pot in steza, Pod Trančo, Pred Pru-lami, Privoz, Reber, Ribja ulica, Rožna ulica Sodarska steza, Sredina. Stari trg, Sv. Florija-na ulica, Sv. Jakoba nabrežje, Sv. Jakoba trg, Tesarska ulica, Ulica na Grad, Vodna steza, Vožarski not, Za Gradom, Zatiška ulica, Zvez-darska ulica, Zvonarska ulica, Žabjek, IV. volišče — šola na Cojzovem grabnu. Cerkvena ulica, Cesta dveh cesarjev, Cesta na Loko, Cesta v mestni log, Emonska cesta, Gradrška ulica, Jeranova ulica, Karu-nova ulca, Kladezna ulica, Koleziiska ulica, Konjušna ulica, Kopališka ulica, Krakovski nasip, Krakovska ulica, Mala čolnarska ulica, Na Mirju, Na Mivki, Opekarska cesta, Pot na Pasji brod, Pot na Rakovo jelšo, Pred konjušnico, Pri brvi, Razpotna ulica, Rečna ulica. Stranska pot, Trnovski pristan. Trnovska ulica, Velika čolnarska ulica, Veliki štradon, Vogelna ulica, Vrtna ulica, Želena pot, Zeljarska ulica. V. volišče — I. državna gimnazija. Aškerčeva cesta, Breg, Čevljarska ulica, Dvorni trg, Glinžka ulica, Gorupova ulica, Gosposka ulica, Gradišče (h. št. 14, 15, 17), Igriška ulica (h. št. 111, Jurčičev trg, Križev-niška ulica, Lepi pot- Marmontova ulica, Na Bičevju, Pred Igriščem, Rimska cesta, Salen-drova ulica, Tobačna ulica, Tržaška cesta, Turjaški trg, Valvazorjev trg, Vegova ulica (h. št. 10 in 12), Vrtača (h. št. 3), Židovska steza, Židovska ulica. VI. volišče — državna realka. Aleksandrova cesta (leva strani, Beethovnova ulica (brez h. št. 15), Bleiv/eisova cesta, Cesta na Rožnik, Erjavčeva cesta, Gledališka ulica (brez h. št. 7 in 10), Gledališka stolba, Gradišče, Hi'5erieva ulica. Igriška ulica, Knafljeva ulica, Kongresni trg, Levstikova ulica. Marijin trg (h. št. 1, 2, 3), Muzejski trg, Nunska ulica, Pod Turnom. Pot v Rožno dolino, Prešernova ulica (h. št. 3, 5. 7, 9, 11), Simon Gregorčičeva ulica, Soteska, Šelenbur-gova ulica, Šubičeva ulica, Večna pot, Velova ulica fh. št. 2, 4, 6, 8), Wolfova ulica, Zadružna ulica, Zagata. VII, volišče — L državna gimnazija. Aleksandrova cesta fdesna stran), Cesta na Gorenjsko železnico, Dunajska cesta, Ga-jeva ulica, Gledališka ulica (h. št. 7 in 10), Gosposvetska cesta, Hranilnična cesta, Janez Trdinova ulica, Kolizejska ulica, Krsnikova ulica, Tomanova ulica, Vodovodna cesta (h. št. 24, 26, 28), Za Bežigradom. VHI. volišče — justična palača. Cesta na južno železnico, Cigaletova ulica, Dalmatinova ulica, Dovozna cesta, Frančiškanska ulica, Kolodvorska ulica, Kralja Petra trg, Linhartova ulica (do h. št. 30), Marijin trg, Miklošičeva cesta, Obrežna steza, Pokopališka ulica (do h. št. 19), Pražakova ulica, Prečna ulica, Prešernova ulica (desna stran), Slomškova ulica (do Rcsljeve ceste), Sodna ulica, Sv. Petra cesta (do h. št. 34), Sv. Petra nasip (do h. št. 36). IX. in X. volišče, in sfcer IX. vc"šče — žensko učiteljišč — stranke s črko A do Lj X. volišče — šola na Ledini — stranke s črko M do ž. Čopova ulica, Hrvatski trg, 1'irska ulica, Komenpkega ulica, Kotnikova ulica, Metelkova ulica, Na Friškovcu, Pokopališka ulica (od h. št. 19 dalie), Prisoina ulica, Resljsva cesta, Slomškova ulica, Stanko Vrnzov trg, Sv. Petra cesta (od h. št. 36 daljel, Sv. Petra nasip (od h. št. 37 daljel, Škofja ulica, Tabor, Usnjarska ulica, Vidovdanska cesta, Vojaška ulica, Vrhovčeva ulica, Župnijska ulica, Xf. volišče — mestna ubožnica. Ahacljeva cesta, Barake pri Kolinski tovarni, Bohoričeva ulica, Cegnarieva ulica, HoJzaoflova. ulica, .Tap1;eva ulica. Jenkova ul„ Korytkova ulica, Na Zavrteli, Poljska ccsta, Kavnikarjeva ulica, Stara pot, Sv. Martina cesta, Vodmatski trg, Zalokarieva ulica, Zaloška cesta. XII. voPšče — vofaško strelišče. Črna vas, Galjevica, Dolenjska cesta, Havptmanca, Hradeckega vas, Ilovica, Ižanska cesta, Orlova ulica, Rakovniška ulica. XIII. in XIV. volišče — šola v Spod. Šiški, in sicer XIII. volišče — stranke s črko A do L, XIV, volišče — stranke s črko M do Ž. Celovška cesta, Dolinska steza, Drenikov vrh, Frankopanska cesta, Gasilska cesta, Jer-nejeva cesta, Kamniška ulica, Kavškova ulica, Kmetiiska ulica. Knezova ulica, Kolodvorska ulica, Koslereva cesta, Lepodvorska ulica, Mauerieva ulica, Nova ulica, Planinska cesta, ! , cesta' Savska ti'ica. Slovenska cesta Šolska ulica, Štajercev grič, Tržna ulica, Vodovodna cesta, Vodnikova, cesta, Zeleniška ulica, Ži'-ertova ulica. Po oddaji svojega glasu se zglns;te v naši agitoc;iski pisarni, ki je za volišče Mestni dom: Krekova prosveta v Alojzijevi-šču, Poljanska cesta. Za volišče I. in II. v šentjakobski šoli: Šentjakobska Prosveta, Florijanska ulica 15, I. nadstr. Za volišče na deški šoli na Cojzovi cesti: v hiši g. M e j a č a , Krakovska ulica 5. Za volišče v obrtni šoli in v drž. realki: v kleti prvega ljubljanskega k o n-s umnega društva, Kongresni trg 2. Za volišče v prvi državni gimnaziji; v Medjatovi hiši, Dunajska cesta št. 17. Za volišče na sodišču: Pražakova ul. 3. Za vol'šče na državnem učiteljišču: Rokodelski dom, Komenskcga ulica. Za volišče na šeli na Ledini: Rokodelski dom, Komenskega ulica. Za volišče na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti: V hiši g. I. o v r o K o 1 n i k a na Dolenjski cesti 17. Za volišče v ubožnici na Japlfevi cesti: V hiši g. Antona Kluna, Bohoričeva ulica 13. Za volišče v Spodnji Šiški: Prostori šišenske »P r o s v e t e<>, Reininghaus. Tajništvo bo poslovalo v Jugoslov. tiskarni, II. nadstr., ccl dan. Volivci SLS v Ljubljani! Volivno krogljico spustite v ČETRTO SKRINJICO! Pazite, da se ne boste zmotili! Vsi na plan! V boj za samoupravo občine! Slovenska Ljudska Stranka. zvezi tudi moderna naprava električne centrale. Kakor smo že včeraj označili 301etno mestno liberalno gospodarstvo kot šušmarstvo, kot dobo nazadnjaštva ne pa naprednjaštva, kajti Ljubljančani imajo danes ogromno škodo, ker nimajo cenene luči in zadostne električne —mehanične gonilne sile. Kolika škoda je to za našo malo obrt (obrtnike) kakor tudi za veliko industrijo, to občutijo in vedo pred vsem naši m ai obrtniki in industrijci. Poglejte samo v Gradec ali v Celovec! Vsak obrtnik ima svojo gonilno električno moč! In pri nas? Dasiravno teko takorekoč tri močne rtke tik pred nosom Ljubljane in ena celo skozi Ljubljano, vendar mestni napredni očetje niso nikdar mislili na praktičen, modern in dobičkanosen napredek mesta. Sava, Kamniška Bistrica, ki se pri Beričevem izliva v Savo, Ljubljanica in Gradašica! Kaj pa hočete še več! Vsaka gorska vas takorekoč ima (n. pr. Sori-ca) danes svojo elektriko, samo naša napredna, bela Ljubljana je nima! Izgovor in kazanj na f dr. Lampeta tu ne drži. Zakaj pa jo niste že preje napravili, ko ste imeli v zvezi z Nemci v dež. zboru še večino in je bil vaš bivši župan dr. Tavčar deželni odbornik in njegov županski predhodnik g. Ivan Hribar, tedaj župan in deželni poslanec in vaš protek-toT baron Hein — deželni predsednik. Naprednega, socialnega duha, misli, idej in inlcijative je manjkalo liberalcem in ljubezni do svojih bližnjih someščanov. Delalo se je vse v osebni, sebični prid, a ne v korist mesta, občinar-jev. Dalekosežnih idej in načrtov niso poznali, zalo so zavirali pravo komunalno politiko. Delavci, ob tniki, uradniki! Nihče Vam ne sme kratiti volivne svobode. Liberalni bankoknti, ki imajo 24 ur prostega časa na dan, so določili, da trajajo volitve v torek 26. t m. samo od osmih zjutraj do petih popoldne. S tem so Vam hoteli vzeti možnost soodloče-vanja pri teh volitvah. Kaznujte njihovo zlobo. Doka-žite, da se zavedate, da tirajo cen ralisti naše mesto v propad. Vrzite vsi svojo krog-ljico v četrto skrinjico. Follfitne Ice. -f Izvrševalni odbor SLS je v svoji seji, dne 23. t, m, sprejel na znanje poročilo načelnika stranke in predsednika Jugoslovanskega kluba dr, Korošca o delovanju kluba v ustavo tvorni skupščini. Popolnoma je odobril klubovo delovanje in izrekel posebej še svoje priznanje članom kluba. ki so v ustavodajnem odboru vod.li odločen boj zoper centralistični načrt ustave vladnih strank in so nosili vso težo tega boja. Izrekajoč vsled tega klubu svoje popolno zaupanje, mu tudi za nadalje daje svobodno roko glede taktike pri njegovem nadaljnem parlamentarnem delu, -j- Volivni shodi za občinske volitve se morajo v smislu naredbe osrednje vlade z dne 20. aprila 1919 Uradni list št. 98, naznaniti, zjema, objavljena v Uradnem listu z dne 12. oktobra 1920, št. 117/368 je veljala samo za volitve v ustavotvorno skupščino. -f Dr. Vošnjak o izjavi slovenskih kulturnih delavcev. Dr. Vošnjak je v seji konstituante dne 21. aprila omenil tudi izjavo slovenskih kulturnih delavcev. Odpravil jo je s kratko pripombo, da sta »dušvna očeta tega manifesta dva bibliotekarja bivše dunajske dvorne biblioteke.« Poslušalci so se seveda po teh besedah oddahnili, češ, sedaj je vse jasno. Nekdo je zaklical, naj govornik imenuje imeni dotičnikov, kar je pa dr. Vošnjak odklonil. Pri nas smo lahko večlirat opazovali smešne načine debate. Če sta se prepirala dva pristaša napredne stranke, pa eden ni vedel v debati več dalje, je obračunal z nasprotnikovimi argumenti s kratko izjavo: »Ti si klerikalec!« Bili so tudi pristaši SLS, ki so skušali razorožiti neprijetnega debaterja somišljenika s konstatacijo. »Ti si liberalec L Sedaj je pa prišlo v modo še novo sredstvo, s katerim se pobija neprijetno mnenje, ki se mu težko pride do kože z argumenti. Nasprotnika počiš po glavi z »av-strijanščino« in »avstrijskim mentalite-tom«. Ako še zdaj ne kapitulira, je že sum- Dnevne rsovSce. — Dr. Baltič in uradništvo. Vest o nameravani spremembi uradnih ur pri državnih uradih je spravila vse uradništvo v nejevoljo. V listih se je o tem že pisalo in sedaj vse čaka, kaj ho prvega maja. Novi -»demokratski«; deželni gospodarji in stari holrati, ki so si izmislili to dobroto, bi pač lahko vedeli, da z uvedbo popoldanskih uradnih ur v letnem času ne bodo prav n i č zvišali dnevnega uradnega dtia, ki ga je uradnik dosedaj napravil. Uradi v Sloveniji funkcionirajo priznano dobro in dosti boljše kot drugje v kraljevini četudi jc drugod uradništvo bolje plačano. Ravnotako je tudi znano, da jc v zimskem času vedno veliko več uradnega deia kot poleti. In če se je pozimi moglo izhajati z dosedanjimi uradnimi urami od 8. do 14. ure, bi se pač tudi po leti. Marljiv uradnik, ki svojega nujnega dela ni mogel opraviti v tem času, je itak pros.ovolj-no prišel tudi popoldne v urad. Ce mi da država vsaj deloma prost popoldan, zakaj bi tudi jaz ne žrtvoval, kadar je treba, kako uro za državo? Pustite državnemu uradniku, ki itak nima drugega kot to, da popoldan lahko uživa naravo, plačan je itak veliko slab5r kot vsak profesionist, vsaj dosedanjo ugodnost in niknri ga ne pehajte iz ene nevolje in razočaranja v drugo. Rajši naj se poskrbi, da se bodo vsi -»• tudi višji gospodje — strogo držali dosedanjih uradnih ar ter da bodo tudi delali ln uspeh bo brezdvomno večji, kot pa po načrtu, ki ga namerava vlada. Pa tudi za stranke je nedeljen uradni čas prikladnejši: oni iz dežele, ki se ob 3. uri popoldne že vračajo, morejo doslej z lahkoto opraviti svoje zadeve. Po novem bi tega ne mogli, ne glede na to, da bi konceplni uradnik sploh ne prišel do koncentriranega dela. Pa za uradnika so menda samo dobre prisilne potrošažke zadruge, za katere bo samo plačeval, kupoval pa dražje kot povsod drugod. — Naročnikom »Miadosti«! Od noštnega urada so nam vrnili nekaj zavojev »Mladosti«, katerim so odpadli naslovni ovitki. Prosimo, da nam naznanite naslov in število izvodov vsi, ki »Mladosti« štev. 4 niste šc prejeli. — Uprava »Mladosti«. — Prosvetno društvo Bled priredi v nedeljo 24. aprila ob 20. v Ljudskem domu Bled (stara šola) predstavo dveh iger: dvodejanko »Kjer ljubezen, tam Bog« (po Tolstega povesti spisal Milčinski) ter burko »Damoklcjev meč«. — Umrl na tajnost. »Slovenec jc poročal, da »o Nevljani vložili ugovor proti sprejetju barona Biilowa v občinsko zvezo, a še do sedaj niso prejeli odgovora nn vlogo. Nič novega! Ločani, v kateri občini je grad Hobach so storili isto še preje, uspeh je pa isti, namreč nič. V občini Loka je bil namreč baron Pt)Io\v najpreje protizakonito spre« jet, ker niso bili vsi odborniki vabljeni. Župan je oa v svoji gorečnosti za baronico Lichtenberg in njenega posinovljenca hitro sporočil, da je BUlow sprejet. Precej se je peljalo 13 mož na glavarstvo v Kamnik, kjer so vložili pravilno kolekovan ugovor in priložili koleke za odgovor. Odgovora pa ni. Kar naenkrat se je pa zvedelo, da je ugovor v rokah gospode v Hobachu in da odgovora nikoli ne bodo dobili. Prizadeti ^o silno radovedni, kako je prišel ugovor v roke Nemcem v Hobachu. Mogoče bi znalo uganko rešiti okrajno glavarstvo v Kamniku, ali župan v Loki. . — Razpisana posta. Razpisano je uprav-mi/S sto Pfi Poštnem uradu Nemška Loka (I1I/2). Prošnje je vložiti v teku dveh tednov. — Dalmatinski poštni uradi: Drniš, Er-venik, Kistanje, Knin, Kosovo, Kruščica, Muč, Novalja, Obrovac, Pag, Siratovec, Siverič in Unešič so prešli te dni iz italijanske v jugoslovansko poštno upravo, Omenjeni uradi vzdržujejo zazdaj samo promet pisemskih pošiljk in pa državnih in službenih brzojavk. — Dobrnič ali Dobrniče? V >Uradnem listus z dno 14. aprila 1C21 objavlja deželna vlada za Slovenijo, da je določila uradno po zaslišanju me-rodajnih oblastev in Slovenske Matice v Ljubljani, da se naziva dobrniška občina na Dolenjskem: Dobrniče. Zdi se da vsi merodajni uradi niso bili zaslišani. Ti bi bili gotovo potrdili, da tako ime ni naravno, kakor ga rabi ljudstvo. Tu in daleč okoli ne reče nihče drugače, kakor Dobrnič. »Kje si bil?-* »V Dobrniču.i: s Kam greš?« >V Dobrnič.'?: »Kaj govore v Dobrniču.« »Si videl po-gorelca iz Dobrniča.« Nihče pa ne govori: »Sem bil v DobrniČah, grem v Hobrničo«' itd. Kako bomo torej pisali in govorili? Kakor govori" in piše ljudstvo, ali uradno- prisiljeno? — Sejem. V ponedeljek, 25. aprila se vrši v Št. Jurju ob južni železnici veliki sejem za govejo živino, konje in tudi kramarski sejem. — Polirjom, delovodjam se priporoča zapisnik delavcev (Schichtenbuch), kalori jo na razpolago ]e še v kaj izvodih. fJaroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 57 kron . — Razpis tesarskih in kleparskih del. Razpisana so Z razglasom št 1291 v 38. št. »Uradnega lista- tesarska in kleparska dela pri stiskalnici elektrarno v Žirovnici. Potrebna pojasnila daje odd. IV. b gradbene direkcije in gradbeno vodstvo v Žirovnici ter se ponudna obravnava vrši dne 25. t. m. ob 11. uri pri gradbeni direkciji v Ljubljani. — Zaprlje. La Gazette Medicale de Pari-ris poroča, da >Franz-Josef«-grenčica pogosto že v majhnih množinah izborno deluje. Ljubi aučam! Vsi ki ste za samouprav® občine volite Slovensko ljudsko stranko, njena skrinjica je četrta. swr.ee. lj Zaupniki SLS šentpeterskega in vod-matskega okraja naj sc polnoštevilno zbe-ro v ponedeljek dne 25. t. m. zvečer ob 8. v društvenih prostorih pri Sv. Petru. lj Poročil se je v petek v rakovniški cerkvi g. Josip W e b e r , knjigovodja tbvarno C. Pollak, z gospodično Roziko K orni č, sestro gospe Magdičeve, trgovke v Ljubljani. Obilo sreče! lj Socialisti in komunisti v laseh. Sinoči se je vršil v Mestnem domu volivni shod Jug. Soc. Dem. Stranke, ki se ga je udeležilo okrog" 400 ljudi. Prvi je govoril nosilec socialdemokratske kandidatne liste Ivan Kocmur. Že med njegovim govorom se ie videlo, da tvorijo veliko večino poslušalcev komunisti. Ko je Kocmur končal, so ti zahtevali, da govori njihov poslanec Fabjančič, dočim so hoteli soc. demokrati, da govori Marn. Nastal ie v dvorani velik hrušč, med katerim ie Fabjančič skočil na oder ter po kratkem prepiru s Kocmurjem pričel ob viharnem odobravanju komunistov govoriti. Rekel je med drugim, da ne nameravajo razbiti shodu, ampak so prišli nanj le zato, ker jim vlada nc dovoli prirediti lasten shod. Prišli bodo tudi na shode drugih strank in tam skušali dobiti besedo. Ko je Fabjpnčič končal, so komunisti odšli in shod se je vršil v skoro prazni dvorani mirno dalje. lj Globokoumnost magistratnih JDSarskih centralistov pri snaženiu cest bo ostala zapisana v ljubljanski kroniki. Mestne ceste, ki so slabše kot poljski kolovozi v ljubljanski okolici, so začeli snažiti, seveda šele za agitacijo za obč. volitve. Najeli so par delavcev, da stržejo blato z železnimi strguljami. Reveži iih stržejo in stržejo in čimbolj iih stržejo, tem boli kažejo ceste rebra, tem nižie so in bolj globoke so jame po njih. Po vsakem dežju je več blata in po vsakem spomladanskem vetru več prahu kot prej. Namesto da bi ceste na-suli ter zasuli mlake po njih in vzdignili cestni greben, da bi se voda odtekala in bi nalivi spirali tudi prah s cest, da bi se ne delalo blato, jih pa stržejo in razdirajo. Tisti, ki je nosil vodo v rešetu in Kriavelj, ki je učil kozo stradati tako, da nazadnje res ni več mogla jesti, sta bila prava >tiča«! Je to centralistična logika in pamet. Kadar bodo po Ljubljani ceste globoke kot gorski jarki, kadar bodo iz Ljubljane spravili vse, kar so si Slovenci s težavo ustvarili, proč in ne bo razen kakega županijskega urada ne vseučilišča, ne višjih uradov, ne podjetij, bo Ljubliana »naoredna« in bo ohranjena »napredna«, kot pravijo centralistični volivni letaki. Ostalo bo nekaj »na-farbanib« .IDS-rjev in to ^o zadosti. lj Ljubljanska mestna ubožnica in človekoljubje centralistov. V vodmatskem predmestiu sloji to zadnje zatočišče ljubljanskih občanov, ki so postali — ne po lastni krivdi — siromaki. Med niimi so bili že tudi taki, ki so uživali, ko jih šc ni zadela nesreča, vse dobrote življenja. Kako se je godilo liubljansk'm občanom in se jim še godi v ubožnici, dočim so centralisti na magistratu imeli denarja za vsa mogoča reprezentacijska potovania in druge podobne stvari, vedo naiboli prebivalci Vod-mata. Ne le med voisko so stradali prebivalci ubožnice, da se jim ie videlo skozi trebuh ter niso mogli mnogi vsled oslabelosti niti izood strehe, tudi po prevratu so jih nosili k Sv. Križu trumoma. Dobro bi bilo dognati, koliko časa prestane revež, ki pride v ubožnico, v ti hiši, Želodova kava brez sladkorja, zjutraj, opoldne malo repe. zvečer kaj podobnega kot želodova ... Reveži iz ubožnice morajo seveda hoditi prosit hrane od hiše do hiše po mestu, če se hočejo najesii do sitega sai tuintam. lj Zamujena prilika. V središču bele Ljubljane, popravljajo zdaj Dalmatinovo ulico in parni valjar puha svoj smrdljivi dim ravno v Del-niško »Jutrovoc tiskarno. Moderno posipanje ceet z dovozom bo zdaj Ljubljančane stalo ogromno denarja. Koliko bi sc bilo lahko prihranilo, te bi bila ljubljanska občina kupila valjar že pred vojsko, na kar je mislil zastopnik SLS že 1. 1910. v sosvetu pridejenera vladnemu komisarju g. La-schanu, ko jc prvič prišla SLS v ljubljanski občinski upravi do bfsede. Na predlo«; c?. Rojino so ie namreč postavilo v letih 1010 in 1011 vsako leto 10.000 kron za nabavo cestnega valjarja, ki bi bil takrat stal 45.000 kron. In dobili smo ga - šele 1. 19211 lj Naroden škandal. Svoj čas so je dalo upravičeno javno duška ogorčenju, ker se je nateplo v Samopomoč več italijanašev. Človeku so jo zdelo, ko je stopil v prodajalno Samopomoči, da se nahaja kje v Italiji. Razočaran se jc moral prijeti za glavo vsak narodno količkaj zaveden član, kako je mogoče trpeti tako izzivanje v prestolici Slovenije. N-č ui pomagalo zabavljanje od različnih strani. Šele aretacija Iv. Kavčiča in de Gregoria, ki se je izvršila zadnji čas, je naredila tem škandaloznim razmeram konec. Javno pritožbe članov so ti famozni funkcionarji Samopomoči briakantno odpravili s par frazami svojčas v »Našem Glasu« (ft. 45 1. 1020) pod znano notico: »V Samopomoči se italijančl.« Tu so zagovarjali Kavčiča, češ, ».Kavčič je pristen^ Slovenec, sin slovenskih staršev jo, bival ie v Trstu izza svojih mladih let, posečati je moral (!) italijanske šole, zato zna dobro italiiansko in le za silo slovensko. Bežati je moral po prevratu iz Trsta pred fašisti, zatekel se ie'kot strokovnjak (!?) manu-fakturist k Samopomoči, ki mu je dala brezplačno — kot — brez pogodbe (1), kjer jo prodajal lastno blago in od Samopomoči in je dajal Samopomoči od skupi čka lastne robe —- 5 % (D provizije, ter, da moramo biti torej veseli, na man izkazuje usluge« itd. podobna zavijanja Resnica je, da je Kavčič italijanaš. V Trstu je bilo dovolj slovenskih šol na razpolago in narodna zavednost v Trstu stoji na višku Ali mislijo kulturo-nosci pri Samopomoči, da bodo člani tujerodnim pritepencem na ljubo zanemarjali svojo narodno zavednost? Italijančilo so ie dosledno med poslovnim osobjem v Samopomoči in sramotno je, da je Samopomoč to početje javno zagovarjala. Kavčič, italijanaš. jo bežal pred fašisti (?) iz Trsta. Sa-mopomo* vW prav dobro, da to ni res! In če ne ve, bi se t ala o tem prej prepričati, prt: d no jc sprejela moža v svoje gnezdeče, zakaj, da je pravzaprav bežal iz Trsta! Samopomoč jo prepustila Kavčiču v svojih prostorih na najbolj prometnem kraju prodajalne lokale. Omogočila mu jo, da je pod njene firmo obešai članom za drag denar znano ničvredno tržaško kramo. Za tak »kotiček: bi bil vsak drug trgovsko naobražen človek, domačin izkazal Samopomoči »protiusluge<, ki bi bile vredne tega imena. Zelo smo radovedni, kakšno obrestno vsoto bodo izkazali revizorji, ki jo je Samopomoč dobila od Kavčiča. — Laški fašisti pobijajo naše rojake v uropanih slovenskih pokrajinah, požigajo njih domove, onemogočajo jim vsak razvoj v kulturnem in gospodarskem življenju. Laški teror preganja naše učiteljstvo, izganja in z.vnra brez pravega povoda našo inteligenco. Z eno besedo, čez noč hočejo pobesneli Italijani uničiti vse, kar je našega. V zahvalo seveda za vse te bestialnosti, pa sprejema Samopomoč, zavod, kateiega vzdržujejo državni in javni nameščenci, inteligenca naroda torej, kava-lirsko v svoje okrilje laške pritepence, ki so zanje zanima državno pravdništvo. Če to ni do neba kričeč naroden škandal, potem res ne vemo, kaj naj se tak?,, nazivi je. Liberalna klika gotove vrste, je seveiK< drugačnega mnenja. —r. ' lj V mamenju pleš«. »Slovenski Narod« piše dobesedno: >Ko so klerikalci v Ljubljani pregledovali listo svojih kandidatov za občinsko volitve, so se grabili za lase, oni, ki jih nimajo več, pa so se bili po svojih plešah... Kakor čujemo, se tudi g. glavni urednik sSlov. Narodne, ko jo pregledoval demokratsko kandidatno listo, na kateri ni njegovega imena, ni grabil za lase, marveč se je krepko udaril po svoji pleši. lj Kdo mere postati ljubljanski župan? Ljubljanski župan more postati vsak izmed izvoljenih občinskih odbornikov, ako dobi pri volitvi župana nadpolovično večino glasov navzočih odbornikov. Torej postane lahko župan vsak izmed izvoljenih občinskih odbornikov, ako se le združi zanj nadpolovična večina glasov občinskih odbornikov. lj Stanovanjsko vprašanje in državni uradniki! Državni uradniki brezstrešnikil Da se nam krivica godi, ip Brno vsled tega nad vse ogorčeni, ni treba več poudarjati. Saj bi nam to tudi nič ne pomagalo, ker bi nas nikdo ne slišal. Beračenja smo sedaj do grla siti. Ne pričakujemo več odpo-moči od druge strani. Naša lastna moč je sedaj do skrajnosti napeta in nam da dosti eneržije, da napravimo sami konec stanovanjske bede. Začnemo takoj gromaditi stavbeno ksmenje za temelj naše strehe, brez katere ne moremo in nočemo več živeti. Vsak naj javi višino ''.noska, katerega bi mogel prispevati enkratno ali (če to ne bi bilo mogoče) mesečno. Tudi vsi drugi, kateri uvidevajo, da je stanovanje državnih uradnikov najpotrebnejši temelj države in hočejo pomagati, naj se javijo na naslov: Inž. Matevž Kolarič, stavbeni svetnik, Poštno in brzojavno ravnateljstvo (tehnični oddelek). lj Elizabetna konfcrcnca pri sv. Petru ima redno sejo v ponedeljek, 25. aprila ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. (k) lj Šentpctcrsko prosvetno društvo. V ponedeljek, dne 25. t. m. ob 7. uri se bo darovala pri sv. Petru za našega pok. člana Stanka Rupnika sv. maša, katere naj se člani po možnosti udeleže. — Za ponedeljek napovedano predavanje se vrši šele v četrtek, dne 28. t. m, in sicer točuo ob 8. uri zvečer. lj Izmišljena vest »Slov. Narod« poroča, da je kavarno Balkan v Mariboru prevzel kavarnar v ljubljanski »Zvezdic g. Ivančič. Ta vest je neresnična Kavarno Balkan je prevzel lastnik hiše g. Šerec, v družbo pa je vzel plačilnega natakarja kavarne »Zvezda« g. Alojzija Ivančiča. Poročanje >Slov. Naroda« o g. Jos. lvančiču ima, kakor vedno, tudi sedaj svoje posebno ozadje. lj Policijska obsodba opernega pevca Kovača. Zaradi napada na gospoda komponista Kogoja dne 13. aprila 1021 pred Dramskim gledališčem je bil leta 1887 v Ljubljani rojeni operni pevec Leopold Kovač na policijskem ravnateljstvu praiomočno kaznovan po § U. naredbe z dne 20. aprila 1854 z globo 400 kron. Zaradi prestopka po § 411. kaz. zak. se bo pa moral g. Kovač zagovarjati pred okrajnim sodiščem. lj izjava članov »Društva državnih uslužbencev« se v toliko popravlja, da predsednik ni Anton, temveč Karol Zorko, sluga pri gradbenem ravnateljstvu. lj Obrtni oddelek mestnega magistrata bo v torek dne 26. t. m. za stranke zaprt, ker bo uradništvo zaposleno pri volilnih komisijah in se bo dan vporabil za snašenje uradnih prostorov, . , lj Umrli so t Ljubljani? Alojzij Visintin, bivši pek, 32 let. — Bernard Jelnikar, tesar, 73 let. — Uršula Trobiš, užitkarica. 80 let. — Ana Pavčič, posestnikova žena, 50 let. — Tomaž Soštarič, posestnik, 46 let. — Neža Mlinar, užitkarica, 69 let. — Maks Kolar, kro- jaški pomočnik, 22 let. — Marjeta Kartnik, hi-ralka, 12 let. lj Star mož, vpokojenec, jc zgubil žepno nikelnasto uro od Wolfove ulice do Rožne doline. Prosi poštenega najditelja, da bi jo oddal v Rožni dolini št. 145, kjer bo dobil dobro nagrado. lj Ukraden je bil iz dvorišča Jugoslovanske tiskarne majhen štirikolesni ročni voz. Kdor ga izsledi, dobi primerno nagrado. IZ KONSTITUANTE. Dr. Trumbic /a sporazum. Belgrad, 23. aprila. (Izvirno) Današnja seja ustavotvorne skupščine se je pričela ob 9. uri 40 minut. — Početkom seje je predsednik dr. R i b a r sporočil, da so po zadnji seji komunistični poslanci pri odhodu iz dvorane rabili neparlamen-tarne izrazo o poslancih, predsedništvu itd. Z raznimi klici se jim je pridružilo tudi občinstvo na drugi galeriji. Prosi poslance, da se v prihodnjič vzdrže takega postopanja. — Nato je zemljoradnik L a -z i č stavil vprašanje radi prepovedi vstopa v skupščino novinarju Komadiniču in rekel, da za tako prepoved ni podlage v poslovniku. — Poslanec Joca J o v a -novic je vložil interpelacijo radi prihoda ekscesarja Karla na Madžarsko. Po nekaterih vprašanjih radi povratka naših državljanov iz Amerike in postopanja Italijanov v okupiranih krajih je dobil besedo posl. dr. Trumbič, ki je govoril tri ure ter bo nadaljeval svoj govor v ponedeljek. Ton njegovega govora je bil, da bi vladni ustavni predlog moral zadovoljiti ves narod ter definitivno rešiti ustavno vprašanje. Poslanci niso za pomirjenje duhov doslej ničesar storili. Istotako se ni ničesar storilo, da bi prišlo do zbližanja pojmov glede ustave. Glavni razlog, da ni do zbližanja prišlo, je predložitev ustave v pretres brez primernih priprav, ki so potrebne za to veliko delo. Ustavna borba se mora končati na zadovoljnost vseh delov naroda, ker si ne moremo dovoliti tajnih težkih borb za ustavo, ki čakajo drugače naš narod. Pravi, da dosedanji merodajni poslanci, ki bi to morali storiti, niso pokazali volje, da bi prišlo do zbližanja glede ustave. Nadalje se je bavil dr. Trumbic s problemom spora med Hrvati in Srbi. Pravi, da obstoje težke razlike in da brez izravnanja diference med Hrvati in Srbi ne more biti miru v državi. Misli, da obstoje psihične in ne plemenske razlike. Z vprašanjem, kateri elementi so ustvarili to duševnost, se noče baviti. Te diference so največ nastale v Hrvatski, kjer so manifestirale z edinstvenim nastopom seljačke mase, ki so izvolile 49 Radičevcev kot poslance. Ti ljudje niso prišli v Belgrad. To jo zelo važno in zasluži vso pozornost. Ne smemo se omejiti samo na to, da tukaj ne glasujejo, ker se s takim postopanjem ne rešuje dobra stvar. Nadalje je omenjal dr. Trumbič dogodkov izza poslednjo pobune seljakov v belovarski-križevaeki županiji. Radi-čevci niso dosedaj prišli v konstituanto in radi tega se čuti praznina v sestavi konstituante sami. Razen tega ni v konstituanti zastopnikov okupiranih krajev, tako da greh ni samo na njeni strani. Ustavo-Radičeva stranka je storila velik greh napram narodu, ker nt prišla v Belgrad, toda greh ni sam na njeni strani. Ustavo-| tvorna skupščina bi morala podvzeti korake, da bi prišla Radičeva stranka v Belgrarl. Treba bi jih bilo pozvati in ako se no bi odzvali bi se morale podvzeti potrebne sankcije. Zatem se je bavil dr. Trumbič z nezadovoljstvom v Hrvatski in pravi, da je imela stvarne razloge, ki- iz-' virajo iz prepričanja naroda, da država ne ! brani zadostno interesov Hrvatske kakor bi jih mogla vlada Hrvatske. To je globoko prepričanje in se ne more pripisovati i samo demagogiji. Tu je polno stvarnih vzrokov, sil, ki so dvignile konservativne ; hrvatske seljake tudi k pobuni, ki mora tudi imeti stvarne razloge. Zatem je go-; voril o brošuri dr. Rojca ter iz nje navajal primere, ki so jasen dokaz razmer, katere so izzvale nezadovoljstvo. Pravi, da se more to z malo dobre volje popraviti. Pomisliti je treba na to, da so Hrvati znali skozi vsa stoletja ohraniti svojo politično individualnost. Čuvali so jo med ostalimi | narodi do prevrata, ko so jo predali skupni državi. Oni so svojevoljno vstopili v sedanje odnošaje in s tem se mora računali. Hrvati in Srbi niso več posebni individui in zato je treba, da vodi država, v kateri so se zlili vsi individui, račun enako o vseh. Tudi Radičeva struja na Hrvatskem je sila, ki jo je treba izrabiti v interesu države. Hrvatska je važen kulturni, gospodarski in politični element v življenju naše države in brez nje ne more biti edin-stva. To se mora imeti v mislih, ko se ustvarja ustava za vso državo. Govoril je nadalje v kriški deklaraciji, o kateri pravi, da je zgodovinska manifestacija, ki je služila za podlago našemu uiedinieniu. S tem faktom so je pojavilo ujedinjenje države. 2 njim ji je bilo dano življenje. Akt od 1. decembra ni mogel biti samo gola manifestacija kakor je to rekel minister Svetozar Pribičevič, temveč je bil konsti-tuirajoči akt naše države. To je ono, na katerem moramo čvrsto vztrajati. To je temelj, ki ga imamo, meja, ki jo usvajamo. S tem je dr. Trumbič končal svoj govor, ki ga bo nadaljeval še v ponedeljek. Demokrati in radikalci so besno motili dr. Trumbiča z medklici, zlasti ko je opisoval razmere, ki jih je izzval centralistični režim v Hrvatski Demokrati so pričakovali, da bo dr. Trumbič pristal na njihov program in zato so tudi njegov govor smatrali kot nepotreben. Sodijo, da bo v nadaljevanju svojega govora zavzel posebno stališče, različno od vseh drugih ^ strank, ki pa bo precej daleč od centralističnega. KONEC GENERALNE DEBATE 12. MAJA. Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja načelnikov parlamentarnih skupin o nadaljnjem poteku generalne debate v konstituanti. Sklenjeno je, da se debata nadaljuje v ponedeljek, torek, sredo in četrtek do pravoslavnih velikonočnih praznikov. Po velikonočnih praznikih se generalna debata nadaljuje v ponedeljek 9. maja ter bo trajala do četrtka 12. maja, ko bo glasovanje o sprejemu ustave v splošnem. Govoriti, iraajo še govorniki posameznih skupin. Dosedaj jih je priglašenih okoli 50. INTERPELACIJA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA O EVAKUACIJI DALMACIJE. Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Danes so no-slanci dr. Dulibič, Milanovič in dr. Mazzi vložili interpelacijo na zunanjega ministra, v kateri ga opozarjajo na italijansko zavlačevanje izpraznitve okupirane Dalmacije, zlasti drugega in tretjega pasa, kakor tudi na glasove, ki prihajajo iz okupirane Dalmacije in ki poročajo, da bi se mogel med prebivalstvom pojaviti upor. Poslanci vprašujejo, kaj je storil zunanii minister za pospešitev evakuacije. Nadalje zahtevajo, da se ustavijo trgovinska pogajanja z italiiansko delegacijo, dokler se ne izpraznijo okupirani kraji. NESOGLASJE V DEMOKRATSKEM KLUBU. Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Danes dopoldne so imeli parlamentarni klubi se c, na katerih so razpravljali o nadaljnjem poteku generalne debate. V demokratskem klubu je došlo do nesoglasja, ker so nekateri poslanci zahtevali, da sc mora prenehati s popuščanjem napram radikal-cem in da se mora vprašanje Protičevcga mandata definitivno rešiti. Istotako so zahtevali, da se mora rešiti vprašanje notranjega ministra, na čegar mesto bi moral priti Pribičevič. c V Križankih bo danes popoldne ob po! 5. uri glavni letni zbor ondotne Moške in mladeniške Marijine družbe v dvorani v prvem nadstropju. Udje-družbeniki se vabijo, da se zborovanja zanesljivo udeleže. c Procesija sv. Marka se letos in prihodnje vrši drugače kot dosedaj. V stolnici bo na dan sv. Marka ob 5. uri zjutraj sv. maša, nato ob pol šestih odide procesija v frančiškansko cerkev, kjer se vrši slovesno opravilo. c .Teiuitska kapela. Danes zvečer ob 7. uri propoved in litanije. Predmet prepovedi: Plesišča naša vzgojevališča. karseda učinkovito, osebe, ki nastopajo, so takoj izpočetka na kratko, z nekaj potezami tako očrtane, da sc nam njih značaj in iz njega nujno sledeča dejanja v vsi jasnosti prikažejo. Poleg tega je skrbljeno za kontrast: pred vsem zlobna, demonska Carmen — poosebljeni zli duh — in otroško nedolžna, čista Ml-caela — glas poštenja in vesti v Joseju, To, s nenavadno dramatično intuitivnostjo urejeno besedilo je pa vdelano v čudovito solnčno. od življenja prekipevajočo glasbo, ki se odlikuje po nenavadno bogati melodiki, živi, dražljivi, lahni, ljubki, pa tudi nad vse prevejam ritmiki poskočni ognjevitosti, pa tudi po skritem, uničujočem, strastnem žaru, kar vse skupaj da nenavadno dramatično silo in napetost, pred vsem pa jasnost in tipičnost izraza — v smislu kot smo ga včeraj določili. Zato ni čuda. če taka glasba užiga, užiga zlasti, če človek iz nekoliko težke, goste, mefistovski vase pogreznjene novejše germanske glasbe (izza Wa-gnerja) iznenada pogleda v solnčno jasni, neskaljeni, južne opojne toplote polni dan. Sinočnja predstava je bila dobra, da tako dobre morebiti celo sezono — v kolikor smo jo mogli zasledovati — nismo doživeli. Vloge so bile razdeljene med odličnejše moči, orkester in tudi zbor je bil v celoti dobro pripravljen, oprema za naše razmere skoro razkošna, tako da je bil učinek velik in pohvala obilna. Pred vsemi se je odlikovala gdč. T h i e r r y -jeva kot Carmen. To je vloga kot nalašč zanjo, njen temačni, globoki, skoro skrivnostno v barvi in intonaciji grozljivi glas, ki je v vsem svojem velikem obsegu popolnoma izenačen, jo posebej usposablja za predstavljanje tega groznega bitja, sestavljenega iz lepe forme in satanske krvi in drzovitosti. Tudi igrala ni nič mani dobro kot pela. Njenega nesrečnega tovariša, po naravi tako poštenega Josčja ie prav dobro pel g. Drvo-ta , ki nas jc zlasti v zadnjem dejanju tudi v igri v polni meri zadovoljil. Njegov prožni, mehki, skoro božajoči glas, mirni — včasih premimi —: nastop se je prav dobro podal v celotno sliko. Gdč. Z i k o v o smo imeli že nekatere krati priliko pohvalno omenjati. Tudi la večer je bila kot skromna, poštena, deviški naivna Micaela jalco mila s svojim zvon-kim, komaj toliko da zameglelim glasom in svojo, vlogi povsem primerno ponašo; sploh se zna dobro vživeti v osebo, ki naj jo predstavlja. Poudarimo nuj še to, da smo ta večer' mogli videti v njej samo Micaelo in izven nje ničesar. Prav tako je za nekoliko ropotajočega častnika g. Z a t h e v ustvaril sprejemljiv tip, bolj še v petju v nekoliko pasivni igri. Tudi domišljavi, bahavi zmagovalec v borbi z biki, torrcro Escamillo se ie g. P r i b i s 1 a v-s k e m u dokaj posrečil. Glas ima obsežen, krepak, vendar pa bi pri tej moči moral bolj doneti, jc nekam hladen, kakor tudi v igri. Manjše vloge so imeli gg. Mohorlč, Trbu-hovič, Šterkova (kar dobra), Zorman (nekoliko trd, vezan, mestoma plehek), Thalerjeva (pogosto z nekako tc?o oblaga svoje petje); v celoti so se n. pr. tihotapski kovintet. ali s kartami vedc"cvajoči ciganski tercct dali s pridom uživali. Tako smo nazadnje proti koncu celotno sezone, vendar le dočakali vobče prav zadovoljive, dobre operne predstave — če bi se bit kakšen tempo v 1. dej. malo manj podil, bi nič ne škodilo. Vprašanje se nam vsiljuje: ali jc bilo treba csle sezone, srcdr.je, površno urejene, semtert;e — skoro bi se človek žarek«! — hotč (komu nnljubo?) slabo zasedene-, • da se je nazadnje pod bičem javnosti vodstvo vendar enkrat osokolilo, zbralo svoje moči in storilo to, kar bi bilo ves čas moralo. Ali ni morda s tem samo podalo dokaza, k*kor bi ga težko kdo mogel za trditev, ki se dlje časa, pa vedno trdovratneie in odločneje ponavlja: da sedanji vodia naše opere za ravnatelja ni? Bič v rokah mora imeti ravnatelj, nikakor pa sc ne sme zgoditi, da bi bilo zanj treba biča, ne biča! — škorpiionov, on, če je podal še kak dokaz, je ta, da bi bil v trdi, jekleni roki odločnega gospodarja morda po-rabna moč, da pa je kot samostoien, neodgovoren gospodar nezanesljiv. Ali bo ta nauk izdal? ; K. d Plenarna skupščina katoliških vlsokošolcev v Ljubljani se bo vršila v torek, 26. t. m. ob 2. uri popoldne v Akademskem domu. Vabljena vsa jugosl. kat. akad. društva! — P. O. d Danica. V torek dno ?G. t. m. so vrši ob 8. uri zvečer v akad. domu, Miklošičeva cesta reden diskusijski večer Danice. Dnevni rod: 1. či-tanje zapisnika zadnjega dis. večera. 2. Tov. Ter-seglav: Krščanstvo kot svetovni nazor v luči ruskih miselcev — nadaljevanje. 3. Slučajnosti. Vsi tovariši in tovarišice se poživljajo, da se disk. večera sigurno udeleže. Gosp. starešini in tov. Zar-jani uljudno vabljeni. — Papež, predsednik. pr Frančiškov III. red in inteligenca. Predava g. dr. Božidar Vodušek Scdino predavanje iz cikla referatov o sv. Frančišku Asiškem. G. predavatelj namerja v kratkih potezah podati zgodovino in razvoj III. reda, poudariti njegov praktični pomen in socialni vpliv na našo dobo. Letos teče sedemstoletnica te mogočne organizacije, ki kljub sedmerim vekom še ni izgubila svežosti in mladostne prožnosti. O tem priča visoko število udov III. reda; sedaj znaša isto blizu 8 milijone. Po- udariti pa moramo, da III. red v drugih narodih ni morda samo za nižje sloje, kakor je to javno zmotno mnenje pri nas, temveč je v njegovih vrstah lepo število odlične inteligence, kulturnih do lavcev in sploli izobraženstva. Predavanje so vrši v nedeljo, dne 24. t. m ob 8. url zvečer v jugoslovanski tiskarni (III. nadstr.) Vsi izobraženi krogi, uljudno vabljeni! NB. Nadaljevanje in konec predavanja: »Frančišek As. in umetnost« (vseuč. prof. in muz. ravnatelj dr. Jos. Mantuani) ee vrši radi obolelosti istega prihodnje dni enkrat Objavljeno bo v časopisih! — Odbor >D. sv. Bona-venturec. pr Glasbena Matica. Koncerta pevskega društva »Hlahol« iz Prage sc vršita definitivno v petek 13. maja v Mariboru v Gotzovi dvorani; v soboto dne 14 .maja pa v Ljubljani v Unionovi dvorani. Spored v obeh mestih različen. Obsezal bo reprezentativne krasne vokalne skladbe iz klasične in modeme češke glasbene iiterature, pr Carmen v na§i operi. Opera ^Carmen« ja poletf Verdijevih del najsijajneiši plod ro-j manskega duha, njega *ibkosti, duhovitosti, te besedilo ie polno dramatične moči, sconično TEDENSKI PREGLED BORZE O DEVIZAH IN VALUTAH. Početkom tedna sc je okrepila Budimpešta ter se vzdržala na tečaju 52 K do 54 K. Povpraševanje ie bilo preko celega tedna dokaj čvrsto. Berlin js na tečaju preko celega tedna padal ter dosegel svoj minimum na petkovi borzi 200 K do 208 K. Vzrok padanju so represalije zavezniških držav, vendar tt je dvignilo povpraševanje izven borze včeraj, ko sc je plačeval ter iskal Berlin po 216 K, O kakem izrednem izboljšanju nemške marke ni upanja pričakovati. Po velikem povpraševanju Prage prošlega tedna ie nastala nekolika stagnacija v kupovanju te devize, radi česar je utrpel tudi tečaj na višini. Najnižji tečaj zaznamuje petkova borza s 189 K, a v privatnem prometu se ie tečaj Pra^c v soboto dokaj opomogel; kupčiie so bile sklepčne s 193 K. Dunaj je cel teden slabel ter dosegel svojo stagnacijo v priv prometu v soboto. Kupčije so se vrSile po največ s 21.45 K, dočim je ponujal Dunaj za Zagreb n. a. 466.50 K do 467 in pol, kar odgovarja pariteti 21.42 K. Jako nejasna situacija se je pokazala preko celega tedna v de-vizi Italije, dočim se tečaj ni mnogo spreminjal. V obče sc jc poleglo povpraševanje po Italiji, vendar se pričakuje zonetna hausse. Povprečni tečaj Italije je bil 674 K. Nasprotno se je jako dvignilo povpraševanje preko celega tedna za Pari?-, ki ie dnserfej svoj višek v 1040 K, pričakuje sc nadaljnje dviganje cene; Zlato ie nekoliko izgubilo na svoji prejšnji i ceni. Najcenejši so se tržili napoleondori s 473 K, a bilo je le malo blaga. — V obče le I bila velika stagnacija v kupčijah, čemur je pripisovati vzrok ncstalnosti v cenah ter vedno in vedno pričakovanje izdatnega zboljšanja naše valute. Po5vano/ Ker se je tudi v mojem slučaju našlo vso polno moralnih propalic, ki so skušali v »Novi dobi«, »Jutru« in drugih časopisih blatiti mene in mojo družino, sc pridružuiem gospodu Pranju Hergu v »Poslanem« v »Jutru* z dne 22. aprila 1921 in imenujem dotične osebe moralne propalice in brezvestne lopove, Ljubljana, 23. aprila 1921. Ciril Dolena * UrrdmflHvo m spis« p«' »«■ mmIovoid «1 odgovorno. luan lieskouec truouec flntca liEsfcousc roj. Čeme poročena Šmartno pri Litiji Ljubljana 3osip Vebcr T^ozika l^ornič poročena-Ljubljana, 22. 4. 1921. V. Zahvala. Ifnhflrlrn se sprejme takoj, katera mora illillUl iuU znati dobro kuhati. Prednost imajo one z daljšimi spričevali. PlaCa dobra. Istotam se spre|me iivllja na dom. Naslov pove uprava Slovenca pod St. 1425. ■■■■EBBHHHgaSHS VozlCek za poni-io si pri sedlarju, Rimska cesta 11. Samostojen knjigovodja vešč tudi korespondenco in strojepisja, znanje srbohrvaščine prednost, s e sprejme pod ugodnimi pogoji. Istotam se sprejme dober stenograf in strojepisec. Ponudbe z navedbo plače in dosedanje službe na: Ljubljana 1, poštni predal 163. Kuharico samostojno gospodinio. sprejme »Uradniška menza« v Dol. Lendavi, Prekmurje. Plača po dogovoru. Potni stroški se poravnajo. zaloga DO Vit OVOKOlBS [SM« otročje vozičke, Šivalni stroji in vsakovrstni deli po ceni pri Batjet-u, Ljub-l ana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvo-kolesa, otrofji vozički, šivalni stroji i. t. d. v popravo, mehanična delavnica Kar-lovska cesta St. 4. Povodom svoje preselitve iz Ljubljane izrekam tem potom cenjenim odjemalcem najtoplejšo zahvalo in srčen pozdrav. /os. Fabiani, trgovec. ClanAVaniO na Gosposvetski cesti obsto-UlUliUlUUjC ječe iz 2sob in pritiklin, se zamenja za enako. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1493. NrnfSi^altn dobra moč se sDrejme "pri j i I UUUjlSlftU rnanufak. in. galantr. tvrdki Vinko Savnik, Radovljica-Gorenjsko Prednost imajo iz dežele, plača po dogovoru, 1265 Masivna oneiiča ssanus sc proda zekna svilena obleka in nekaj anamk. Tomše, Rimska cesta 23. v večjem kraju zasedenega ozemlja želi spremeniti svoje službeno mesto. Zmožen je voditi tudi Večje zbore in orkestre. Ponudbe pod >Organist« na upravništvo Slovenca. 3 I0t0». »t!18^24 so naprodaj! v ivivsi. ujiui hii ■ Vpraša se Valantln Volilni, Jesenice-Frilna 45. Gorujik«. v -— . ----------———— Samostojen obrtnik in posestnik v večjem trgu Slovenije želi v svrho ženitve znanja z gospico ali vdovo v starosti do 30 tet. Zeli ge premoženja do K 30.000,— Glavni pogoj pridna in varčna gospodinja. — Samo resne ponudbe s sliko pod »Stečna bodočnost 1437.« na upravo lista. IMene stvari. Oni, ki je pustil meseca februarja pleteno košaro z žensko obleko v vrednosti 2 do 3 tisoč kron pri posestniku Kralja na Dolgem-brdu, pošta Pravalje, Koroško, naj se oglasi pri županstvu iUibnča, (jugoslovanski del) pošta Prevale. »t se proda. Jenkova ul. št, 9. Žagarja za venecijanski jarem in hlapca h konjem sprejmem takoj. Al. Kane, Mengeš, Gorenjsko. Išče sa v dobro meSčansko hišo DEKLE za vsa hišna dela. Znanje nekoliko kuhanja se želi. Pametne in čedne imajo prednost. Nastop 15. maja ali pozneje. Plača dobra. Ponudbe pod A A. 211313 na upr. Slov. Krojifeijica oziroma delovodkSnja, oe£ pomočnic in 2 n£en!ifi se takoj sprejmejo. Išče se tudi več šivilij, ki bi sprejemale delo na dom. Vprašati: Izdelovalnica pe-{. rila G. VOJSKA, LJubljana, Poljanski nasip 10. \ Knjigovodjo popolnoma samostojna moč, bilančnik, zmožen za pisarniškega vodjo se išče zatakoišnji nastop v večje industrPsko jiodietjo v Ljubljani. — Pouudbe z m htevo plače na upravo lisia pod št. 1407. 12 vagonov tračnic za gozdne ozkotirne železnice, neznatni del teh je montiran na železne pragove, 7 kg tek. meter težkih, s spojkami in vijiki, dalje 20 popolno rabljivih va$ončkov in 3 motorji na bencin vsak s 4 HP., 60 cm širine kot va-gontki, dalje 12X00 kosov t'— do l'20m dolgih starih in popolno rabljivih hrastovih pragov, vsega skupaj — tračnic in pragov — za okoli 8 km gozdne železnice, nripravljeno za dobavo od pofetka junija d? konca julija tek. leta. Naslov prodajalca pove uprava lista pod St. 1122. Gostilničarji pozor! Vsled ugodnega nakupa ponudimo iz naše kleti v Brežicah pristna dobra iz tukajšnjih goric Bizelisko, Sromija, Pižece itd. rudeče po 15 K do 16 K in belo po 16 K do 18 K franko Brežice V slučaju potrebe posodimo tud> sode proti kavciji. „Gto£si!s", Srg. ar. z o. z. Br f.kc. pocbioičeni borzni mo:'6tar, ZAGREB, S;. Puh 19. Posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjuv izplačilih in čekih na zunanje trge in tujem denarju. Telefon: 6 — 09. Brzojavni naslov: Vučkov Zagreb. J Za občinske volitve priporočamo Občinski volilni red za Slovenijo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6, in vel,a s poštnino vred naprei plačan 4'40 K. Jllf sladno kavo, kavine konser-ve s sladkorjem kavine konser-ve brez sladkorja in marmelado nudi po najnižji ceni in v vsaki množini mm flružua „ii8 uv" tovarna Hranil v SmcI uri Kamniku. Kupuje tudi tozadevne surovine. 2 dvojna valjčka za mlin kompletna s stolom vred, 340 mm dolgosti, rabliena, v dobrem .stanju ima naprodaj »BiVrBfl" valjčni mlin, Domžale. Kopi se I za Um vroe dobro ohranjen Prijazne ponudbe na Mm parni valjCoi mlin & Forgics Topola (Bačka) Večia množina srebrnih in nikclnastili ur rabljenih, malo za popraviti, se c9no proda. &otina ulica b, vnds r. J. Č. kolo novo, 31 konjskih sil. premer 5 m, šl-rokost 2 m kakor tudi ktetnu prlpad-iioCi gonilni deli, se ceno proda, »BiSTBA« valčni mlin, Domžale. Jt.ip1!!^, i*. MliClUS UiMIm, Mestni H2 Sts*.l5 prii orofin hvoio /.aiogo Mm io sG nCn.hov /m ter sirsfiaialiiiii palic. ravila se zvržnjajo rodno in solidno. VeSiiko si iile v kolodvorskem okraju, z vrtom, s pritličnimi stHvbami za skladišča, obrtnike, voznike se proda. Naslov pove uprava .Slovenc i* pod Stev. 1492. M širita .SJsssoca4! Čevljar, stroj »Cilinder Poceni se proda TsavTr. Naslov pove uprava lista pod št. 1455. 3 ple- ipjfrn vojene, so naprodai na menske iulilb Poljanski ccsti št. 55. ♦♦♦♦♦♦»♦♦■»♦♦<»»♦♦»»» KHlir hi UOfll vdresurol5 mesecev sta-1111 Ul luul re«a psa-ptičarja proti dobri plači naj pošlje ■voj naslov na upravništvo »Slovenca« pod »Lovec « OBVESTILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem otvoril podružnico na KarloFskI cesti št. 30. Svoje cen'ene odjemalce bom solidno in točno postregel ter prodajal vse blago po najnižjih cenah. Priporočam se za obilen poset ter beležim z odličnim spoštovanjem Oroslav Čertalič, Ljubljana, trgovina z mešanim blagom, Sv. Petra cesta štev. 33. gradbeno potile Ljubljana, Eesljeva c. 9. se priporoča za vsa v to stroko spada,oča dela. s stanovanjsko hišo (6 do 10 sob), gospodarskim poslopjem, vrtom, 30 do 40 oralov zemlje (gozd, vinogr. tr^vn.) blizu farne cerkve najrajši ni Dolenjskem se kupi. Ponudbe po „E 85" m iin. zav. Drago Beseliak, Ljubljana. 0 gensko zdravilišče h toplice DOBi^NR p. Celju Akratoterma 37 1 C, izredno bogata na radiju In ogljikovi kislini. Izvanradni uspehi pri ženskih In iivtnlh boleznih, pri boleznih srca, ladvlo, slabokrvnosti, ravmatlzmu, protlnu In vseh pojavih oslabelosti. Termalna naravna oglj *ova kopeli, želaznatl vrelec, mas»Is, električna, solnBna In zračna kopeli, tor kopeli v vročem zraxu. Krasen park. Smrekovi gozdovi. Dlvnl Izleti. Nikdar megleno. Vojaška zdraviliška godba. Sazlja: maj—ok.obar. Prospekti zastonj pri upravi : opallšča. Automobllna zvaza C Ijs—Dobrna. 160 sodov s skladišča v Zagrebu se zelo poceni proda. Vprašanja pod šifro „Modra galica 1417" na E ccžtter ev zavod za oglaševanje Zagreb, Jurjevska ulica 31. čar & Melač lana, Prešernova 9. Naivečia zaSosga izootoviienih ■ . " 1 11 1 ' "* ' • o?s,ek z* gospode, derke in otroke. B ago za obleke in saiaise. Obtoke po meri se z^ototršjo tožno po t>airočitu. za dame. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata itd. Franc Zaje-a finančnega svetnika izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za častno spremstvo na zadnji poti rajnkega vsem zastopnikom drž. uradov, vojaške oblasti, privatnih zavodov in društev, ki so v tako izvanredno obilnem številu počastili pokojnega. Prav prisrčna hvala tudi za darove v dobrodelne namene in za prekrasne vence. Vsi ti tako mnogobrojni dokazi rodkritosčnega sočustvovanja nas tolažijo in nam lajšajo prenašati nenadomestljivo izguba uštrin na Količevera, poŠta Dob pri Domžalah sprejme U ključavnica**ia, ki so razume na parne :n električne stroje in1 kt samostojno izvrši vsaka popravila, j 4 cSefawce, kt so že delati v tovarnah ; za lepenko ali karton. Ponudbe ust- i meno ali pismeno na gornjo tovarno.1 oblastveno poverjeni stavbni inženor Ljubljana, HiUerjeTR ulica it. 7. Spcci|etno stavben« po^Jrtf« f« betonske, železobetonsk« in roda* i«radbe. Izraba vodnih sil. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2. Tehnični, elektrotehnični In gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obroCev za tovorne automo-bile tovarne Walter Msrting. - Auto-gsraže in autodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, R rnska cesta 2. - Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20, Jurčičeva ul.9, Knez Mihaj-tel. št. 470. tel. št. 133. lovaul.3. Žalujoči ostali. Bencina ne primanjkuje več! Preu8tro]itev vseh motorjev na bencin od 4 HP višje na s kurjavo z ogljem. Novi motorji na bencin, surovo olje, sesalni plin od i do 100 HP. — Nove lokomobile za mlačvo. Koioren- und Kolorpiiug-Fabrlks-A.-G. 0SERS & BAUER Wien XX. Bezirk, DresdneratraDe 81-85 s. S Izdaja konzorcij »SIovumm, Odgovorni urednik Mihael Muškete v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.