GESLO: ZA VBRQ IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 170. CHICAGO, ILL., SREDA. 29. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER, 29, 1924. LETNIK XXXIII. Razkrinkani 'VdečkaijL'' V CHICAGO SO SE DELALE ZAROTE — V GARY PA BOMBE. — IZDELALI SO NAČRT ZA UMOR VEČ VIŠJIH DRŽAVNIKOV. — NJIH GLAVNI STAN SO PRENESLI V NEW YORK. * Kmalo po vojni so začele \Tste komunistov rasti do neverjetnega števila. Največ jih je pristopilo iz grup anarhistov, katerih je bilo pred vojno nad 40,000, ki so bili vsi kot delavni člani in so bili zapriseženi, da osvobodijo Zdr. države kapitalistične vlade s tem, da usmrtijo vse višje državnike, ako tudi jih pri temu stane njih lastno življenje. Med vojno je ta organizacija narasla in leta 1918. se je pridružila komunistom, nakar so se imenovali anarhistični komunisti. Postali so pa že»ta-ko drzni, da so imeli več zborovanj na prostem, kjer so javno hujskali na umor "na-siljcev." Taka zborovanja so imeli vsaki teden, in v New Yorku so izdajali dnevno neko glasilo, v katerem so tudi širili svoje ideje. Ameriška vlada je videla, da nevarnost narašča in je pustila zapreti leta 1919., 365 zloglasnih voditeljev anarhistične organizacije, nakar so jih deportirali. Ta deportaci-ja jim je napravila toliko strahu, da so odslej se družili le skupno s komunisti in niso več nastopali kot anarhisti sami. Več let so imeli anarhisti svoj glavni stan v Chicago, kjer so imeli svoje tajne seje redno vsaki teden enkrat. Prostor, kjer so se shajali, je bil dolgo časa tajnost za zvezne agente, posrečilo se jim je pa le dognati, da se nahaja na W. 14. cesti in Union ave. Spodaj v temu poslopju se nahaja salon, zgoraj v prvem nadstropju so se pa tiho zbirali člani in tudi mirno zborovali in delali načrte, kako bodo morili. Voditeljica teh tajnih zborovanj je bila Emma Goldman, katera je bila leta 1920. deportirana, ko so oblasti prišle na sled njeni delavnosti, v vrstah anarhističnih komunistom. Ko so zvedele oblasti za prostor kjer se zbirajo, so vprizorili napad in zaplenili veliko množino brošur in drugih knjig anarhistične vsebine. Po temu dogodku so postala tla tej organizaciji v Chicago vroča, nakar so se preselili s glavnim stanom v New York. " Anarhistično gibanje po celemu svetu vodi Nemec Rudolph Rocker, kateri se baha, da je on že anarhist od 13. leta. Pozneje se je dognalo, da je pomočnica temu voditelju, Emma Goldman. Ena najnevarnejših organizacij je sedaj društvo, ki fee i-menuje "Vitezi rdeče zvezde" kateremu pripada veliko število članov v Gary. Ta anarhistična družba ima svoje podružnice v vseh večjih mestih v Ameriki, katero vodi odbor, ki ie v Bostonu in obstoji iz šestih oseb, med njimi ena ženska. Ta odbor je znan med Člani organizacije pod imenom "dvojna trojica." Kar ta dvojna troiica veleva, to se mora zgoditi. Ako naprimer se določi katerega od članjov, da *}ora napraviti kakšno nasilje. on to mora storiti, drugače zapade smrti. Takemu """'bogljivcu je dano na iz- bero, ako hoče izvršiti samomor, ali pa da ga usmrti tovariš anarhist, katerega zopet določi dvojna trojica. Taktika anarhistov, ki se je nadaljevala v New Yorku, je bila kmalu znana oblastim. Podpihovali so delavce do malih lokalnih stavk, kar je po njihovem mnenju seme za generalno stavko, ki bi prešla v revolucijo. Dalje je v načrtu te orga-nizaicje, da se napravi delavce gospodarje splošnega imetja. Za to doseči se mora ne-vsmiljeno razde jati vse kar sedaj vlada, izpustiti jetnike na svobodo, razdejati ječe in meje, postreliti vse višje častnike, kakor tudi policijske častnike. Na to razvalino bi prišla vlada — proletarijata. RAZNE VESTI. JUNAŠKA ŽENA. POLITIČNI GLASOVI. La Follette zahteva, da se objavi lista 'davkoplačevalcev dohodninskega davka. Senator La Follette stopa na prste tistim, ki so se izognili obdavčenja dohodnine. Senator La Follette izjavlja, da bo takoj ko se prične delo v kongresu pričel s strogim preiskovanjem dohodninskim davkom podvrženim, kakor tudi, kaj je finančni oddelek odredil, da se temu nepostavnemu ravnanju nekaterih, napravi konec. Senator se največ zanima, kako to, da je Harry F. Sinclair plačal samo $213 in Morgan le $98.643 dohodninskega davka. Dalje tudi zahteva, da se pokliče pred preiskovalni odbor tajnik Mellon in davčni komisar Blair. Slednji se bo zagovarjal, zakaj se je grozilo vodstvom časopisja z denarno kaznijo in z ječo, ako objavijo listo davkoplačevalcev dohodninskega davka v listih. Senator je s tem pokazal, kako bo nastopal za slučaj a-ko pride on v Belo hišo. On si j želi kongres, ki bi bil sestav-j ljen iz demokratov, radikal-■ nih republikancev in iz mož I tretje stranke, ^ki bi nevstra-jšeno stali v boju, da bi se ne-|halo s zakrivanjem pred jav-Inostjo kako so obdavčeni vele-industrijci. -o- — Washington. — Kon-gresnik Phil Swing je vložil protest državnemu departments proti izdaji dovoljenja Japoncem za nakup in naseljevanje na spodnji del Kalifornije. Kongresnik je izja-j vil, da se mora vse »storiti za interese Amerikancev. — Washington. — Nastala je diplomatična napetost med Zdrž. državami in perzijsko vlado, ke^ slednja zadržuje izvršitev smrtne kazni nad morilci Robert W. Imbrie, a-meriškega podkonzula v Teheranu. — Jefferson City, Mo. — Tukaj so vprizorili slamnato volitev med Amerikanci nemškega pokolenja s sledečim j rezultatom: Coolidge, 242; La Follette, 50; Davis, 42. — Jackson, Mich. — Tukaj so aretirali 6 mož, ki so bili spoznani, da so oropali banko v Springport, za $120.000. — Huelva, Špansko. — Od tukaj poročajo, da je neki motorni bus zavozil s ceste v' reko, pri čemur sta bili dve osebi na mestu mrtvi, pet tež-J ko in 18 lahko ranjenih. Iz Jugoslavije. Dala je svojo kri, da je rešila otroka, nakar je umrla. San Bernardino, Cal. — Mrs. T. H. Kelty, se je peljala s svojim avtomobilom, v katerem je bila še poleg nje, njena 5-letna nečakinja. Zgubila pa je kontrolo nad avtom in zavozila čez pečine 300 čevljev globoko. Mrs. Kelty, je zadobila hude poškodbe in v strašnih mukah umrla 12 ur po nesreči. Kraj kamor sta padli je bil zakrit z grmovjem, radi tega ni bilo takoj pomoči, ker ni nihče videl. Mrs. Kelty je pa bila preslaba, da bi mogla se kam splaziti, pač pa je zadnjo moč porabila, da si je načela prsa z' nožem in s svojo krvjo hrani-| la otroka, kateremu je tudi-dala svojo obleko, da ga je va-j rova 1 a mraza. Junaška ženska je radi izgube krvi in poškodb, umrla, deklico so pa dobili živo, le malo ranjeno in bo o-; krevala. PRIJATELJ SLOVENCEV GROF BEGOUEN — LJUBLJANSKI GOST. — 800.000 DINARJEV PODPORE LJUBLJANSKI OBČINI. DRUGE ZANIMIVE VESTI. Preprečeni napad na državnega pravdnika Crowea. Chicago, 111. — Državni pravdnik Crowe se je nahajal v La Salle hotelu na banketu, katerega so priredili promi-nentni meščani grške narodnosti v prid Croweove kampanje. Tja pa tudi pride neki sumljivi človek, katerega takoj aretirajo. Dognalo se je, da je sumljivec Angelo Bar-. bos prijatelj morilcev nekega igralca, ki so bili pod administracijo Crowea obsojeni na dosmrtno ječo. Pri osumljencu so našli revolver in oblasti so splošno mnenja,-da je nameraval usmrtiti Mr. Crowea. Barbosa bodo obdržali v zaporu. — Lexington, Ky. — Mrs.| Susan Kaden, stara 87 let, je trgala rože v bližini nekega^ spanja, kar je pa čebele tako vjezilo, da so se zakadile vj starko in predno je prišla po-; moč, so jo tako opikale, da| I težko če bo okrevala. — Baltimore. — Ameriška' . i j mornarica si je priborila dva ' svetovna rekorda z morskimi letali. Italijo je pobila za 14 milj. Poročnik George Cuddi- hy, je preletel v eni uri 188.12! milj. — New London, Conn. — Poročnik Ralph Baile* Hunt, sin ameriškega kongresnika, ki se nahaja z ameriško mornarico na Kitajskem, se je v, Shanghaju poročil s baronico Eugenie pl. Drachenfels. — Leta 1923. se je izdela-j lo po ameriških tovarnah vseh | vrst radio aparatov za $43,-460.676. — Windsor, Ont. — Predj kratkem je tudi tukaj postala prohibicijska postava pra-vomočna. Temu bo sledilo tihotapstvo in že poročajo, da so pretečeno soboto oblasti zajele tihotapski čoln, v kateremu je bilo žganja in piva za $100.000. V nedeljo so pa za-; lotili neki manjši čoln, kjer so dobili žganja v vrednosti $15.000. | — Chicago. — Cornelius Donovan, star 90 let, ki je bil znan pod imenom "Uncle Sam" in je že več let beračil po Clark cesti, je v Salvation I Army hotelu umrl. Po njegovih žepih so našli drobiža za $390,82. S tem denarjem, so mu preskrbeli dostojni pogreb. — George Hoeck, 30 let , star čuvaj pri nadulični železnici je pregledoval kolesa pri, j vozu na postaji na 18 cesti,1 'pri tem pa padel na cesto in^ j bil na mestu mrtev. — Peter Radecek, star 38 let, je name-J jraval odpeljati 10-letno dekli-, 'co Antonia Gilska, 950 N.j Lincoln cesti, da bi zadostil j j pohotnosti, kar so pa sosedje še pravočasno preprečili in hoteli pohotneža linčati, kar pa je policija še pravočasno ' zabranila. 1 16-Jetr»a banditka v rokah praviče. Evelyn Krueger, stara 16 let, 921 Fairfield ave. Chicago, 111., ima kaj burno preteklost. S tremi tovariši je bila aretirana v Crown hotelu, kjer jo je spoznal neki človek,1 ki je dejal, da je ona dotična, ki ga je speljala s sabo na ne-! ki temni prostor, kjer so ga! potem napadli tovariši dekli-! ce in oropali. Med aretiranci: je tudi morilec policaja Mi-j chael Murtaugha. Ko so bili aretirani, so bili v posesti av-j tomobila, katerega so ukradli. Dalje so oropali več bla-j gajn in več moških, katere je| znala zvabiti dekle na temne prostore, kjer so jih potem to-| variši oropali. —-o- Pripoznal je rop na zahtevo zaročenke. Neki mladi človek je prišel na Kensington policijsko po-} stajo v Chicago, ter zahteval,! da se ga zapre. Dejal je, da| se piše Andrew Katin, star 25! let, in da je pred tremi leti; zašel med slabo družbo, nakar je neki večer-z dvema tovarišema sledil nekemu možu, katerega so orppali za $9.00 in uro. Kmalo pp temu dogodku se je pa seznanil z nekim dekletom, kateri je pa še le sedaj razkril, da se je udeležil omenjenega ropa. Deklica, katero Andrew v resnici ljubi in je poštena, mu je svetovala, da naj se gre sam javiti na policijo. Andrew je takoj storil in tudi izdal imena obeh, tovarišev s katerim so skupno se udeležili ropa. Policija se takoj podala na navedeni naslov in aretira oba tovariša.'; Ker pa omenjeni rop ni bil naj rekordu in ni bilo tožitelja/ so bili vsi trije izpuščeni —5 Andrew pa, ki je zopet na pošteni poti, si je pridobil, zaupanje zaročenke, katero v, kratkem poroči. -o- Samomor bogataša. t Santa Fee, N. M. — Samuel1 Hale, znani bogataš in solastnik jeklenega podjetja iz Kenosha, Wis. si je pognal kroglo v srce in^Tna mestu mrtev. Pustil je listek v kateremu toži o slabemu zdravju in da je najbolje ako gre s poti. Ljubljano je obiskal odlični gost, prijatelj Slovencev Francoz, grof Begouen. Kakor vedno na njegovih potovanjih, ga je tudi ta pot pripeljala k nam, čemur je iskati vzroka le iskrenem prijateljstvu, ki ga goji do nas. To nam je dokazal že neštetokrat s svojimi obiski, zlasti pa s svojim intenzivnim zanimanjem za Jugoslovane v najširšem pomenu te besede, pri čemer ni stavil Slovence na zadnje mesto, marveč jim je pripisoval vedno zelo važno vlogo, ki jo imajo igrati v razvoju južnih Slovanov. Oplojeni z zapadno kulturo so mu Slovenci poklicani, da z bratsko ljubeznijo ogrevajo z njo tudi južne brate, da se tako pripravlja močna kulturna in po njej politična zajednica, ki bo kos težki nalogi, ki jo nalaga Balkan svojim narodom. G. grof Begouen, ki je dovršil poleg filozofskih študijev tudi visoko politično šolo in pravne študije, se je že davno zanimal za avstro-ogrske Slovane, kakor tudi za one, ki so živeli izven njenih mej. Videl je, da taka razcepljenost ni in ne more biti kaj definitivnega. Zato mu svetovna vojna ni prinesla nikakih razočaranj, ampak mu je dala prav, ko je združila že znaten del južnih Slovanov v eno politično edinico. Sam pa se je v polni meri zavedal, da bo mlada tvorba rabila obilo podpore pri vnanjih politikih. In prav tod nam je on s svojim poznanjem naših razmer ter s svojim odličnim in obširnem znanjem z najvplivnejšimi politiki največ pomagal. Gosp. grof pa ni le ugleden politik, ampak zelo ugleden znanstvenik. Visoki gost je bil v Ljubljani prisrčno pozdravljen. Podpora ljubljanski občini. Poljedelski minister dr. Kulovec je odobril znesek 800.000 dinarjev kot podporo mestni občini ljubljanski da se zavaruje ogroženi mestni vodovod. Shod stanovanjskih najemnikov. V Belgradu je bilo veliko zborovanje stanovanjskih najemnikov, ki se ga je udeležilo krog tisoč ljudi. Na shodu se je ugotovilo, da je za gradnjo zadostnega števila stanovanj potrebna za vso državo 510 milijonov dinarjev. Sprejeta je bila sledeča resolucija : Zahtevamo, da se novi stanovanjski zakon ne izdeluje v kakem skritem kotu za socialno politiko, temveč da se skliče anketa, na kateri se bodo vpoštevali pogoji. Belgrajski nadškof. Za bel grajskega nadškofa je sv. oče imenoval apostolskega administratorja o. Rafaela Rodiča. Druge zanimive vesti. Škrlatica v Splitu. — V Splitu se škrlatica še vedno ni polegla. Srednje šole so odp-li šele 15. oktobra. — Nova zasebna gimnazija v Dalmaciji. V Bolu na otoku Braču so oo. dominikanci otvorili za- sebno gimnazijo za svoj re-dovniški naraščaj. Predavali bodo štirje mladi dominikanci, ki so dovršili svoje nauke na freiburški univerzi. — Li-ška železnica. Kakor javljajo iz Belgrada, so vse težkoče odstranjene za končno dograditev liške železnice ter je dobava tračnic zagotovljena še za tekoči mesec. — Velike poneverbe. V sarajevski mestni hranilnici se je bila zadnja revizija nekoliko zavlekla. Ko so začeli z revizijo so dognali, da manjka 178,000 dinarjev v blagajni. Dognali so„ da so denar vzajemno poneve-rili prokurist Dufek, blagajnik Drnda, njegov namestnik Sa-monkovič in uradnik Sarače-vič. Denar so potem zapravili po nočnih lokalih. Razen tega so trgovcu Barošu na lastno pest posjali denar proti visokim obrestim, ki so jih-spravili v svoj žep. Sleparje^ so zaprli. — Krvava borba z divjimi lovci. — V gozdu "Ba-bin glog" pri Jagodnjaku je prišlo do krvavega obračuna med gozdarji in divjimi lovci. Streljali so na obeh straneh. Pri tem sta dobila podlogar Anton Konrad iz Ceninca in divji lovec Steva Martič iz Jagodnjaka zelo težke poškodbe. — Vlak je povozil na progi med Varaždinom in Toplicami posestnika Avgusta Boroviča iz Kneginca. Kolo je možu popolnoma odtrgalo glavo. — Velik vlom v Kar-lovcu. Tatovi so vlomili v zlatarsko prodajalno Miroslava Bukovinca v Karlovcu in odnesli za 80,000 Din. dragocenosti. — Tragedija 15-Ietne-ga dekleta. V Osjeku se je s plinom zadušila 15-letna služkinja Irma Pappo. Poleg njenega trupla so našli pismo/v katerem izjavlja, da je pred 14. dnevi dobila od nekega gospoda 600 Din proti obljubi, da bo šla z njim v Zagreb. Toda goljufala ga je — ni šla v Zagreb, za denar si je pa irakupila nogovice in čevlje. Policija poizveduje za "gospodom." DENARNE POŠILJAT?! V JUGOSLAVIJO. ITALIJO), AVSTRIJO. ITJ>. Naša banka ima svoje lastne svete-s pošto m zanesljivimi HanWmi t-starem kraju in naše poŠiljatva to dostavljene prejemniku na dom a£ na zadnjo poito točno in brez vsake* Ra odbitka. Naše cene za pošiljke v ^"tfrph I* lirah so bile včeraj sledSeT Skupno s poštnima: 500 — Din ........$ 7 95 1,000 — Din........$ 15.55 2,500 — Din ........$ 38.75 5.000 — Din........$ 77 00 10,000 — Din........$153.00 100 -v Lir ................$ S.H> 200 — Lir ................$ 9,85 500 — Lir................$ 23.75 1.000 — Lir ................$ 46j>5 - Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. i nad/2,-000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokd meaja, dostikrat docela nepričakov* no, Jt obsolutno nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kaaejo po cenah onega dne. ko sprejmemo denar DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI yj£OOSLAVIJO m SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV-, Na \^se pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & i 1AREX 70—9th A VR, NEW "AMERIKANSKI SLOVENEC" III "EDIROST." Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen teta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinoet 1914. # Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Telephone: Canal 0098. Chicago, OL Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on apjAisstwe. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4-*> Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo let« . ..$4.75 Za Chicaga, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50 SUBSCRIPTION: For United Slates per year ..................$4-00 For United States per halt year ..............$-2-ox For Chicago, Canada and Europe per year ..'.$4-75 For Chicago. Canada and Europe per half $2.^0 "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3 1879." bere znanstvene socialistične publikacije, kakor je n. pr. , bruhnil požar, ki je povzro-Proletarec, ter ta^ko pomaga preganjati egiptovsko-rimsko ; čil nad $>1000 materialne ško-temo, da jo prej razžene in razblini solnce znanosti, pred de. Nastopiti so morali ognje-katerim se bodo temo ljubeči pobožnjaški netopirji sami poskrili v svoja dupla, ako ne bodo prenesli luči. To bi bil pozitiv k Mr. Frank Zaitzevi fotografiji pravega socialista. Vprašanje je zdaj, je li on s to fotografijo resno mislil, ali se je hotel le pomagati iz zagate. Kadar se namreč kako nečedno družbo do golega razkrinka, kakor je "Edinost" socialiste, je že stara navada, da boljši in resnejši elementi v njqj slabih in propadlih, nočejo več poznati, ampak se za vse svete rote in zaklinjajo, da jih ne poznajo, da nimajo z njim nič skupnega. Meni se zdi, da je isto potezo naredil tudi Mr. Fr. Zaitz, seveda sele potom, ko je videl, da je "Edinost" temu balastu preveč za petami, tako da ni bilo več misliti na njegovo rešitev. (Dalje prih.) 'visoki," temveč menda cel (najvišji" na svetu. Včasih nam zmanjkuje sape, a m»>n gasci, ki so s težavo pogasili da je nam ne bo zmanjkalo! ogenj, ki se je bil že precej pri odplačevanju dolga. Pq_ razširil v poslopju. tem, ko vse poravnamo, zopet — Radi kršitve prohibicij- lahko prosto dihamo, ske postave sta bila te dni ob- Zahvala za vspeh pri sojena na od tukajšnega o- zarju gre prav vsem. Omeniti krajnega sodnika Frank Lukič | pa moram, da sta največji vs in George Raub vsak na peh dosegli gospici Nežika $325 denarne globe in sodne Babič in Anica Selakovič pri stroške. kontestu za zapestno uro in Poročevalec. prstan. Prva je nabrala $254 - , -o—— 50, druga $196.00. Takega vs- So. Chiacgo, 111. peha nismo pričakovali. Vidj K fotografiji socialista. Urednik "Proletarca" Mr. Frank Zaitz v svojem listu z dne 16. okt. zavrača "Edinost," češ da je v članku: "Kak-! sni so naši rdeči socialisti," podala napačno definicijo, po-! tvorjeno fotografijo pravega pristnega socialista. Res žalost- \ na je bila tista fotografija. "Kdor se bo najbolj pridušal^ čez "farje" in čez cerkve zabavljal, ta je tipični ameriško-, slovenski rdeči socialist." Tako ga je "Edinost" fotografi-j rala. Kaj čud?, če je "Proletarčevemu" uredniku, kri za-! vrela ogorčenja. Kdo bi se ne jezil, če ga fotograf tako sla-: bo zadene, da samega sebe ne pozna. V sveti jezi je sam, i kot veščak seveda, pograbil za fotografski aparat, da nam! socialista tako fotografira, kakoršen je v resnici, Sicer nam je podal le negativ, s katerim si pa ni težko napraviti pozitivne slike. Tak-le je njegov negativ: • i "Protifarski zabavljači" "po naših kolonijah sploh niso socialisti. Socialistični agitatorji imajo z njimi največ težav." "Proletarca" ne* naročajo, ker so siišali, da ne prinaša novic, ampak same težke, nerazumljive članke. Takih "'socialistov" je v Ameriki mnogo. V pivnicah in v družbi! Naj kdo reče karkoli hoče, se pa, da se veliko doseže, a-ampak So. Chicaška župnija ko se dela iz ljubezni do dob-sv. Jurija se pa dviga in ra-;bre stvari. — ste in vrlo napreduje na vseh i Vašemu poročevalcu se je koncih. Srečna si naselbina zadnjič urinila pomota. Bra- . sv. Jurija, da imaš tako agil-nega in delavnega duhovnika j v osebi Rev. Fr. Benvenuta ta, ki sta se izkazala kot iz-borna igralca pri irski igri v Opera House, sta brata John I Winkler, O. F. M. Malo časa j in Joseph Gornik, ne pa Dob-je v tej župniji, pa kolik na- nik, kakor je bilo tiskano. predek. Koliko se je odplačalo Naši društvi, ki lastujeta i že dolga, koliko popravilo in društveno dvorano, sta dvo- 1 kako se še dela. Župnija sv k*la Jurija ti zaslifžiš, da radi tega krasnega napredka zaslo-viš med slovenskim narodom po Ameriki. Dober duhovnik je največji blagoslov za naselbino in župnijo in tega blagoslova je rano znantno povečali in položili nova tla, kar je mladina z veseljem pozdravila, saj so plesali, kakor bi bilo vse 2 "žajfo" namazano. — Poročevalec. -o- Cleveland, O. , Z našo postrežbo je ____ Mnogim čitateljem v Cleve-! ženička "popolnoma zadovolj-landu je znano o Mrs. Mariji na in njene hvale zato ni bilo Pečjak, katera je več let zbi- konca ne kraja. Jokala je, ko rala milodare, da se odpravi je šla iz našega urada z uslužna pot v staro domovino k bencem na parrrik. Njeno prt-svojim otrokom, dasiravno je ljago ji je uslužbenec popol-bila že nad 70 let stara, je bi- no oskrbel ter ji je še pred la še vedno precej trdna in odhodom z parnika, .razložil sposobna, da je zamogla ob- vsako reč posamezno, tako, iskati rojake po hišah in si da bo potnica vedela kaj in pridobiti potrebnega sredstva, kako. Na parniku je dobila ]a krasna župnijska dvorana,! za na pot. Pr, naših dobrih Mrs. Pečjak kabino prve vr-;za katero je navdušil sochica- Qfl . . ljudeh je dobila potrebnih de- ste z prijazno tovarišijo, njo ške Slovence njih vrli duhov-! n^^L^^^r dl narmh sredstev, m pri trgov- je tudi naš uslužbenec pripo- nik. Father Winkler ie izbo-' ponovno izvolitev se euie Hi nI T\T*T liyoHniL-lVi in ■ 1 » 1 »i 1 • ■ 1-1 ; _.. _ Napredek katoliškega ca- v polni meri deležna župnija / sopisja je odvisen od Vase sv. Jurija. Kako krasna cer- agitacije! krasi to naselbino. Spo- " --— kev daj pa se bo vsak čas otvori- SODNIKI ODOBRILI državnega pravdnika ROBERT E. CROWA. dveh protikandidatov držav- S. , -------------. —----- . »uinic* ju seaaj delaio na ™ a tem torej mislimo, da je mela katoliška društ. svoj na- da ponovno izvolijo za drfa™,« x~ dolžnost v —1 • - - i * ---------- " ^ in sinove vrnivši se črez dol- - ----------------• -.........* — • —i , „ . naša dolžn<>st v tej zadevi; rodni dom,kjersebo gojila pravdnika Crowi^r j7v,\alne"S zabavljajo," in v tem je ves njihov napredek. V slučajih' Udhod te revne zenice je popolnoma izvršena. Pritožbe slovenska ' "" " "" ---- bil težaven, težko je zapusti- se ni bati. la to novo domovino, pot ji je| bila strašna in posebno ker si tom je za na pot nabavila še tež- ljujemo za vašo naklonjenost i pria ko prtljago, kamero ni zaupa- in priporočljivost, ter ostaje- nevarnih bolezni, rojstev ali smrti, jim je prva pot v žup-nišče po duhovno pomoč in blagoslov. Če je kak župnik tako pošten, da takim veščam pokaže vrata, ali da zahteva' vse prispevke, ki bi jih dotični imel plačati kot član svoje župnije, tedaj pošljejo dopis kakemu svobodomiselnemu listu, v katerem se znašajo čez farja, ki niti za denar ni hotel pokopati tega in tega rojaka. Če duhovnik vstraja, tedaj je posledica civilen pogreb in zopet najdete dopis v listu o polnem napredku naselbine, ki se je otresla verskih cerimo-nij pri pogrebih. — Socialistov, ki bi bili zavedno socialisti, med ameriškim delavstvom ni še rrtnogo. Razumnih delav-, cev, ki bi znali ločiti navadno zabavljanje od pravega zna-; nja o verah, postanku sveta in evoluciji, tudi ni posebno veliko. Večinoma so površni in večinoma so vzgojeni tako površno, ker jih vzgajajo površni učitelji. "To je Mr. Zaitzev negativ socialistove fotografije." Pozitiv bi bil: Pravemu socialistu so vera, cerkev, duhovnik, relikvije iz temnega srednjega veka, za katere v tako naprednem času kakor ^e naš, ni mesta. Zato se on kot prosvitljenec za vse to ne briga. Če gre k poroki gre na kort in .rajši pusti nevesto, kakor bi se iz ljubezni do nje pustil peljati pred altar. Ko ima krst, ne pusti otroka nesti v cerkev, ampak reče ženi naj ga ta dan malo bolj temeljito skoplje, kakor ga v cerkvi, sam se pa s prijatelji ob rujnem vincu malo poraduje, če je prvega ali druzega dobil. Ako po nesreči tretjega, naj pa napravi sedmino. Ko toliko do-rase, ga seveda pošlje v publično šolo, da bi se njegova mlada duša ne ostrupila z rimskim mračnjaštvom. Birma ga sam, kadar mu katero užaga. Spovedi in obhajila je tak o-trok seveda še manj potreben kot on. V bolezni kliče zdravnika, ne pa duhovnika. Za slučaj smrti testamentarično določi, naj ga tudi po smrti nikar ne silijo v cerkev. Če v življenju ni maral zanjo in njene "žegne", jih tudi po smrti noče. Pristnemu socialistu, je vse to zdravemu in umirajočemu humbug. Če mu ni, ima samo socialistična usta, ne pa bistva. Kljub temu pa pravi, pristni socialist tistih, ki na vse to še drže, ne zaničuje, še manj blati, ampak jih pomiluje, da so taki nazadnjaki. Nevedne je treba poučiti, ne pa sra-' motiti. On gori za čisto znanost, za pravo prosveto. To pospešuje kjer in kolikor more, sj:em, da noroča in pridno Junes Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. (Kanadski roman.) .dramatika in kjernost/ za v:ake^a poštenega državi«- , 1 • -i -j , na - tega okraia m zlasti se bo shajal okrog domače- troke kot tudi moi la drugim v roke. Osmega oktobra se je odpeljala iz Clevelanda v New York z namenom, da se odpelje s parnikom "President Wilson" na 10. oktobra na Trst. In ko je bila potnica z mo kakor vedno s prijateljskimi pozdravi Zakrajšek & Cesarek, Per: A. Cesarek. Naj tudi jaz dostavim, ne, ko bodo društva začela cije državne*a pravdnika PVc i uživati udobnosti in dobrote tega svojega lastnega doma, tedaj še le bodo' spoznali v polni meri, kaj pomeni farna dvorana za župnijo in nasel- ti njim. vsem preskrbljena sem prejel vsem, kateri so ji v temu ča-naslednje pismo, kako je bi- su pomagali do tega da je la imenovana dobro postreže- j zbrala toliko skupaj in odpo- da je bila potnica pri odhodtl j bino. So. Chicago Ti zaslužiš vsa solza polna hvaležnosti "Three Cheers!" Poročevalec štev. 2. na in odpravljena na pot 11. oktobra, 1924. Mr. Anton Grdina, Cleveland, Ohio. 'enjeni g. Grdina: vala v srečni kraj, kjer bo še svoje zadnja leta preživela _ med svojimi dragimi. Trvdki j Zakrajšek in Češarek se pa I tudi jaz zahvaljujem za tako Tem potom Vam sporoča- j dobro postrežbo, katero so mo, da je Vaša potnica M ari- potnici storili zastonj, ne da ja Pečjak srečno došla v New j so pri voznemu listku kaj za-York, kjer jo je na postaji služili. Hvala vam in priporo-pričakal naš uslužbenec ter jo I čam vaše podjetje vsakemu, 1- 1 Odlični državljani vseh narodno- MacTrigger je počakal, da je tulenje prenehalo. Nato je vzel iz čolna svojo staro puško, porinil vanjo nov naboj in se skril v grmovju ob bregu. Kazan se je bil naglo vrnil k Sivki. Dlaka se mu je divje ježila. Veter je pihal od reke in mu prinašal duh človeka; kar tresel se je. Sandy je bil lovil lisice v polarnih krajih in po načinu, ki so ga naučili Eskimi, je šel tako dolgo okoli divjačine, da se je nahajal proti vetru. Toda volkulja Sivka je imela še boljše čute kot arktična lisica z malimi rdečimi očmi. Klen podolgast gobec je "sle- dil krogu, v katerem se je premikal Sandy. Na tristo yardov je čula, kako je počila suha veja, sunila je Kazana v ramo in oba dva sta tiho izginila v nasprotni smeri. Sandy se je plažil kakor kača, a ni našel ničesar. Celo u-ro se je trudil, na to se je vrnil k čolnu. Robato je zaklel in njegov hudobni obraz se je nakremžil, ko je videl po sledeh, da sta oba volkova med tem časom prišla pit k reki. A kmalu nato se je glasno zasmejal. Iz svojega nahrbtnika, ki je ležal v čolnu, je potegnil malo kaveukasto moš- odvedel v hotel in tam preskr-bel hrano in vse kar je bilo za njo pač potrebno. Potnica se ni posebno dobro počutila v četrtek zjutraj, ko je prišla v New York, toda v petek preden je šla na parnik, se je počutila prav močno in poživ-ljeno, to pa najbrže radi tega, ker se je dobro naspala. Preden je bila odpeljana na parnik, je v našem uradu še naročila, da se ponovno zahvali vsem svetim dobrotnikom, posebno Vam g. Grdina, g. Pircu, Jakšiču, Anžlo-varju kakor pač vsem onim, ki so ji pripomogli do njenega "bogastva." ki želi potovati v stari kraj. Vaš Anton Grdina. -o- Jloliet, 111. — Volilni dan 4. novembra je skoro tukaj. Šli bomo na volišča, naredili krilce in konec bo volilnih komedij. Kampanjski hrup bo polegel in šli bomo staro pot. Obljube bodo ostale obljube, ki jih v deja-ja nikdar nihče spremenil ne bo. Kdor kandidatom vrjame se navadno ujame. Tako je še vedno bilo in tako bo! — V tukajsnem župnišču Leadville, Colo. Dne 18. in 19. okt. smo meli naš cerkveni bazar. Ker; so vsi skupaj pomagali v lepi j . slogi, smo dosegli vspeh, ka--Stl So za državnega pravdnika Cro- kršen še ni bil nikoli, odkar i wa{rda s.efa ponovno izvoli- • t t -i -it v naslednjem je par besedi iz eo- so se prirejali v Leadvillu cerJvorov, ki so bile izLvoJene v Pfd- kveni fairi. Vsi dohodki so poro Crowove izvolitve. znašali $1646.65. Stroški ni-L So_dnik WeIJs M. Cook pratf: so preobilni, tako da bo osta- TVaša. kandidaci'ja 2a ponovno izvo- lo cerkvi približno $15500.00. 117\^m?i°JO-»?™TČno odob;itev-0 j . , . , Jaz sem imel prilike opazovati dnev- Seveda smo potrebovali ta de- no Vaše delovanje in Vaših azisten- tov. Toda vedno je bilo označeno z veliko energijo, neustrašenostio in nar prav krvavo, ker smo morali plačati nad $1000.00 še za cerkvene stole in za obleko še nad $500.00. Ako ne bo treba novih naročil, ostane nam samo še cerkveni dolg, ki pa ni majhen, tako da bo treba še napornega dela, da se izkopamo iz nesreče, ki-nas je zadela, ko nam je 1. 1923. pogorela naša ljuba cerkvica. Kadar zmagamo še ta dolg, se energijo, neustrašenostjo nenavadno sposobnostjo. Interese javnosti so bili dobro čuvani po Vas." Glavni sodnik Harry Olson na ma-nicipalnem sodišču pravi: "J az \ am čestitam, na dobrem rekordu Vašega službovanja kot državnega pravdnika. To vzradošča vse, ki so z Vami." Sodnik Marcus Kavanagh pravit "Sprejmite moje čestitke za krasni rekord, ki ste ga dosegli kot državni pravdnik. Vi ste vršili zelo važno bomo Leadvillčanje zopet :.io- j službo ljudstvu tVga okraja p° SS gll postaviti, kaj nismo samo ] neustrašenem nastopu kot državnega 4 pravdnika. Potom Vaših nastopov je cerkve Matere Božje na 217,ka po reki navzdol. North Ottawa street, je iz- njo. Iz nje je vzel steklenico,, lja si je mel roke, kajti gotov ki je bila hermetično zaprta je bil, da najde v razdalji dve in v kateri so se nahajale kap- do tristo yardov svojo divjačino. A kruto se je varal. Našel je kos mesa, ki ga je bil zavil okoli strupa, razvit na tleh, in strup je ležal poleg. Klel je od jeze in divje gledal. Kaj takega se mu še nikoli ni bilo pripetilo. Sel je naprej. Četrta in peta vaba sta bile spet nedotaknje- sule iz želatine. V njih se je nahajal stdihnin. Na obrežju Yukona so mnogo slabega govorili o teh kapsulah. Trdilo se je, da je njih posestnik pustil neki dan pasti eno v čašo kave, ki jo je ponudil nekemu drugemu možaku. Toda dokazati mu ni mogel nihče ničesar. Za uporabo strupa na lovu pa je bil Sandy MacTrigger pravi mojster. Pred par dnevi je bil ustrelil karibuja in v kose njegovega mesa je začel zavijati po eno kapsulo. Položil je osem zastrupljenih. kosov mesa na različna mesta. Naslednji dan je šel gle-. Gold-City, dat učinek. Prve dve vabi sta] Po kosilu se je vsedel v svoj ostali nedotaknjeni, a tretje čoln, prižgal pipo, položil pu- ^ ATiai. ni bilo več na mestu. Od vese- ško čez kolena, vzel krmilo v je čisto pravi pes! ne, ostale pa razvite in strup, je bil raztresen po tleh. Poleg j bolečino na glavi in se vlstem 2apazil^ sledove obeh j trenutku onesvestil. Volkulja Sivka pa je tekla, kar so jo nesle noge. Sandy je bil izstopil in si veselo ogledoval svoj plen. S puškinim kopitom je obrnil Kazanovo glavo in dejal ves začuden: \ "Vraga, saj to ni volk. To je pes, Sandy MacTrigger! To roke in se pustil gnati od to- f^Ijenje veliko varnejše v Chicago, kakor je bdo, kot tudi lastnine so veliko bolj zavarovane kot so bile." Sodnik Hugo Pam Dravi: "Kriminalni problemi v velikih mestih kot Chicago niso špasi. Občina je srečna, da ima Vas za državnega pravdnika. Pozicija državnega pravdnika je brezdvomno njtežavneiša v okraju in zato ni druge poti kot da se močno podpre Vas in Vam P"* pomore do zopetne izvolitve. Vi to zaslužite in Vi to morate doseči. In predvsem, ker ta občina Vas potrebuje." Sodnik Walter P. Steften nravi: "Naj Vam izrazim moje spoštovanje do Vašepa krasnega nastopa in jj dela kot državnega pravdnika- Isto; 1________j.___ j _ 1 ___tudi i Kazan in Sivka sta bila pol milje daleč nižje ob reki in pila vodo. Veter je pihal v nasprotno smer, tako da nista mogla zaduhati človeka, ki se jima je bližal popolnoma neslišno, ker ni veslal. Ko ju je Sandy zapazil, je naglo zagrabil puško. Pri pe-ketu jekla je Sivka naglo izginila v grmičevju, Kazan pa je z divjim renčanje gledal proti čolnu. V tem trenutku je počil strel, Kazan je čutil strašno skrivnostnih volkov. MacTrigger je bil naravnost obupan. Smatral je to za višek poloma in nesreče, češ da se mu je vse žoperstavilo. Sklenil je vrniti se v Red- tako sem gotov, da tako cenijo tudi državljani tega okraja Vaše hvalevredno delo." Sodnik Mary M. Barthelme na mladinskem sodišču pravi: "Jaz dobrujem kandidacijo Robert ^ Crowa za ponovno izvolitev v uraM državnega pravdnika za okraj CooK-Mnenje teh mož in žena. ki 50 vsak dan s državnim r^avdnA*001 pri delp na sodniti mora biti zado no za vsakeea volilca teea okraia, je zainteresiran v potrebo s nia nostav in zakonov, da de močio in vplivom za izvo Crowa. 1 - Socialna Razmotrivanja krščanski socializem^ in sv. frančišek ASISKI. (Dalje.) Sedanji moderni kapitalizem je sicer zlo, ni pa s tem še nikakor Pečeno, da bi moral biti zlo vobče vsak kapitalizem. Nasprotno pa je jasno, da moramo izrastke bogastva, pa naj bodo kapitalistični, ali ne, vedno in v vsakem slučaju z moraličnega, kakor tudi družabnega vidika obsojati in pobijati. Ako imam n. pr. veliko premoženje, pa nisem udeležen z njim niti neposredno, niti posredno v nobenem kapitalističnem podjetju, marveč ga porabljam samo zato, da živim v velikem slogu in z velikim razkošjem, mi sicer ne more nihče očitati, da sem kapitalist. kljub temu pa sem družabni škodljivec, ujedav-ka, ki živi v brezdelju razkošno na račun družbe ter morda še toliko in toliko drugih ljudi odvrača od potrebnega in koristnega dela. Ako tako ravnam, je to z moraličnega' in socialnega stališča gotovo mnogo bolj obsodbe vredno, kot pa če svoje premoženje porabim za produktivno delo, pa najsibo tudi na kapitalistični podlagi. Prav za prav sem to naravnost dolžan storiti, seveda ne da bi pri tem sebično izkoriščal delavstvo jo drugega premoženja, kot e-no ali dve delnici. In vendar bi moralo biti, tudi v tem skrajnem slučaju, podjetje take delniške družbe popolnoma kapitalistično. To se pravi, da bi se v vsem svojem poslovanju moralo držati popolnoma istih načel in istih pravil, po katerih se ravna podjetje, ki je morda last enega samega bogatega kapitalista. Mislim, da se na tem vzgledu dobro vidi, da sta kapitalizem in bogastvo dejansko dve različni stvari. Izgovor, da je v tem slučaju delniška družba lastnik kapitalističnega podjetja, ne pove prav za prav ničesar. Delniška družba, to so delničarji. Ti si pač izvolijo svoj izvršilni organ, kateri pa ima nalogo upravljati podjetje v njihovem interesu in v njihovo korist. Če so torej delničarji sami siromaki, se to pravi, da ne more biti v tem slučaju kljub vsemu kapitalizmu, o bogastvu in njegovih izrastkih niti govora. * * * S tem, če rečemo, da hočemo pobijati izrodke bogastva, ni toraj za praktičen boj proti kapitalizmu še nič, ali le prav malo storjenega. Proti izrodkom bogastva so se ljudje vedno z večjim ali manjšim vspehom borili in bodo to gotovo v vsakem času storili. Ali če hočemo v naših posebnih razmerah naše posebne in konsumente. In ako dejan sko tako izvršujem to svojo I socialne težave zmanjšati, če socialno dolžnost, imam tudi ne popoinoma odpraviti, tedaj lahko popolnoma mirno vest, i si moramo zastaviti temu pri-ter se smem po vsej pravicij meren, čisto določen cilj: Se-smatrati za vrednega člove- le tedaj> če se nam p0sreči> ške družbe. dosežemo tu zaželjeni vs- Napačno je torej staviti ka- J ^ bo največje zlo pitalizem in pa izrastke bogastva v eno in isto vrsto. Sedanji moderni kapitalizem predstavlja sicer dejansko zle premagano in odstranjeno. Moderni kapitalijem pa se bo iz sedanjega socialnega zla spremenil v vir družabnega blagosta- gospodarskega in vobče dru-'nja in zadovoljstva, žabne izrodke, toda ft imajo. Kapitalizem ni torej fraza ali navaden izrastek bogastva, marveč je nekaj povsem samoraslega, nekaj kar nima z bogastvom samim na sebi nobene bistvene zveze. On je, kakor smo videli, čisto posebna, z modernim načinom proizvajanja bistveno spojena gospodarska organizacija, poseben gospodarski sistem s svojimi posebnimi lastnostmi,] izrodki in izrastki. Kdor hoče te iztrebiti in izkoreniniti, se mora naravnost proti njim boriti, ne pa se zadovoljevati z bogastvom samo toliko zve-1 ze, kolikor si pač brez velikega premoženja tudi kapitalizma ne moremo predstavljati. V ostalem pa zlo, ki ga opažamo v sedanjem modernem kapitalizmu, ni posledica bogastva samega na sebi, marveč je predvsem le posledica sedanjega kapitalističnega gospodarskega sistema. Bogastvo in njegovi izrastki, vse to je obstojalo že davno pred modernim kapitalizmom. Tudi socialna beda, ali če hočemo, socialno vpraša-. s Spiognim bojem proti izrast-nje je obstojalo že davno prej. | ^om bogastva Toda sedanje, takozvano mo- derno socialno vprašanje, sedanji socialni problemi (n. pr. vprašanje pravične plače industrijskega delavstva in s tem v zvezi vprašanje delitve dobička ter soudeležbe delavstva pri upravi podjetij) to je plod modernega kapitalizma, to je posebnost našega modernega gospodarskega reda in sistema. Končno naj opozorim še na eno okolnost, ki tudi lepo kaže, da pomenijo kapitalizem, oziroma irastki kapitalizma nekaj povsem drugega, kot pa bogastvo, odnosno izrastke bogastva. Kadar govorimo o bogastvu, si pri tem večino mislimo tudi nekoga ki je lastnik ' tega imetja. O bogastvu je mogoče govoriti pravzaprav samo tam, kjer imamo bogate ljudi, ali recimo bogate ustanove, katere predstavljajo svojo lastno, čisto samostojno osebnost. Mi govorimo n. pr. o bogatih delničarjih, nimamo j pa navade rabiti izraza boga-jta delniška družba. Delniška družba je namreč samo svota ali, če že hočemo, predstavnica in nositeljica povsem določene ter omejene interesne skupnosti delničarjev. Ti pa so lahko po večini, ali pa morda tudi prav vsi, če si mislimo vsakega samega zase, pra-Vl S1™mak, ki morebiti nima- (Dalje.) Pozor Evelethčani! V nasi trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Nase blago je prvovrstno. Dobra xn točna postrežba ter nizke cente je nase geslo! Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN. o i I i i 1 i i I S 1 m § D I i i i i I il Republikanska stranka okraja W predstavlja Slovenskim volilcem sledečo listo. Močni MOŽJE TVORIJO VEDNO MOČNO LISTO! Zgodovina REP U B L I K A N SKE STRANKE JE JAMSTVO ZA NADALJEVANJE PROSPERITETE! j I ^V I - CALVIN COOLIDGE, LEN. SMALL, za guvernerja države BL Prosperiteta se je ravno začela. Vzelo je štiri leta, da se je izčistilo obzorje in položilo temelj konstruktivnim akcijam. Se štiri leta Coolidge-ve vlade in vlade guvernerja Smalla vlili-noisu pomeni velikanski korak k prosperi-teti za nas vse! za ZATO VOLITE CELO- predsednika Zdrž. držav. TNO REPUBLIKANSKO LISTO! CHARLES G. DAWES, za podpredsednika Zdrž. drž. Naša vlada, kot je Vam znano je vlada oblasti za vse državljane enako. Zato ne boste ničesar pridobili, ako boste volili kandidate tu-in-tam radi priljubljenosti ali nepriljubljenosti posameznih kandidatov. Volitev celotne strankine liste je to pot najvarnejše in ta volitev naj bo za celotno republikansko listo. To je najvarnejši in najboljši načrt za vsakega volilca. Naredite samo en križec in sicer v ta velikem okvirju na vrhu poleg republikanske liste, ki naj znači tako le: ® REPUBLICAN Ako volite na ta način, volite najboljše, ker volite može na narodni, državni in okrajni listi skupaj, kateri so dobili na poiz-kusnih (primary) volitvah večino glasov in so bili na ta način nominirani direktno od ljudstva. Mi verujemo v večino, da ona vlada in zato prosimo tudi vo-lilce, da to upoštevajo kot najboljše in izvolijo celotno narodno, državno in okrajno republikansko listo dne: 4. NOVEMBRA 1924. UiSttflUlRORUHflilURI NEPOZABITE DOBRIH CEST IN POTOV! Ako ne boste volili za "YES" for bond issue — za izdajanje bondov za gradbo dobrih cest in potov — boste volili "NO." Zakon zahteva, da ta predloga za dobre ceste in pota dobi večino oddanih glasov za kandidate za državno zakonodajo. Glasov za zakonodajo bo veliko več, kot pa bo oddanih glasov za glavne kandidate na listi, ker vsak glas, ki bo oddan za celotno listo ali "straight ticket" — bo štel glas in pol za vsakega kandidata za zakonodajo. Ako predloga za dobre ceste in pota ne dobi zadostne večine, bo grajenje cest in potov prenehalo, ker bo manjkalo potrebnega denarja.. ZATO VOLITE VSI DO ZADNJEGA ZA PREDLOGO ZA DOBRE CESTE IN POTA! NAGOVORITE TUDI VAŠE PRIJATELJE, DA BODO VOLILI ISTOTAKO! s. s Naročen oglas po Publicitetnemu odboru Republikanskega centralnega odbora za okraj Will s sedežem v Jolietu. ftiVf - • . išf a fo^foahMti! • - - j • . . . t p SLOVENEC" IN "EDINOST." r * 1 PEGAM 1! N LAMBERGAR POVEST. Spisal Dr. Fr. Detela. Med Lambergarjevimi borilci se je izkazoval Gregor. Bil je take volje, da se ni menil za nobeno reč več na svetu. Cemu bi še dalje živel ? Da se bode dolgočasif po pustem Gornjem gradu in se spominjal lepih nad, ki so mu splavale po vodi! Nikogar nima več, komur bi posvetil sov-je življenje. Kako ga je pehnila od sebe Tajda! Morebiti jo potolaži njegova smrt, da potoči vendar solzico za njim, ko ga ne bode več na svetu. S to mislijo v srcu je vihtel meč nad trdovratnimi sovragi in jih potiskal nazaj proti samostanu. Dolžnost in sila sta ga gnali, in kako prijetno in uspešno je delo, kadar se sklada ona zavest s tem čuvstvom! Ko je omahnila sovražna četa na eni strani, je jela tudi ona na drugi strani misliti bolj na svojo rešitev ko na pogubo sovražnikov. A kadar prešine ta misel borilce, jih je težko zadrževati. Ko so se eni počasi uhikali, so počeli drugi že bežati, v zavistnem strahu, da jih prehite tovariši. S podvojeno silo so se vrgli nanje osrčeni nasprotniki in jih sekali, ko so se gnetli pri vratih. Gregorju pa je prišlo na misel, da bi prodrl s sovražniki vred v samostan, Neudržen se je gnal za njimi na čelu predrzne čete. Na stolpu nad vhodom je stal poleg poveljnika opat, nejevoljen, da mu je izpodletela hakana; in z bridkostjo je gledal, kako mu padajo vojaki. Ko pa so se jeli umikati, se ga je polotil strah, da se ne bi zgodilo to, kar je nameraval Gregor. Ukazal je donesti na rob zidovja hlodov in kamenja, da bi se zvalilo na napadnike. Bolj in bolj so se bližali ti, oni na trdnjavi pa so čakali povelja, da spro-' žijo grmado. Tovariš je opozoril Gregorja, kaj da.se pri-, pravlja; a tega je bila tako prevzela bojaželjnost, da ni ne j videl, ne slišal ničesar in le drl tja, kjer so pod sklonjenim oblokom režala široka vrata. Še kratek napor, in izvršen bi. bil smeli naklep; a en migljaj, in zdrčala je ob zidu težka | klada, odkrhnila kameniti grb nad vrati, odskočila na o-; krajku in polomastila pod seboj konje in moštvo. Zmagovit krik se je razlegnil raz obzidje, napadnike pa je stresla groža, ko so videli pomendrane tovariše in culi ječanje izmed razmesarjenih trupel. Krištofu Lamber-garju se je stisnilo srce od bridkosti* zaradi Gregorja, in u-kazal je rešiti njegovo telo. Priskočili s o najpogumnejši vojaki, odvalili hlod in odnesli nezavednega. Nesli so ga v stanovanje, položili na posteljo in mu odpeli šlem in oklep. Na blazino se je nagnila bleda glava, in mrtvi sta ležali roki ob truplu. Prestrašena je prihitela Tajdina mati in se križala, ko ga je zagledala. Tekla je hčeri pravit, da je mrtev Gregor ali da umira, in prišla zopet, če bi mogla kaj pomagati. Tajda pa je prebledela, in zastala ji je beseda y grlu. Zdaj ni bil Gregor več sovražnik; stal( ji je pred očmi v tisti podobi, kakršnega je videla prvikrat, oni mlade- dni svoje Kovali & Sons _____ELY, MINN. Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocenjo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočanic v naklonjenost! +mmmašmam Phone: CANAL 6516. 1 SLOVENCI! | Kadar ste se namenili dati slikati. Eodisi o priliki ženitve, 5 g ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slo- | I venski fotografist, ki izdeluje prav tako fine slike, če' še ne I | boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je: M. Arbanas s SLOVRNSKI FOTOGRAFIST '1 1147 — W. 18th St^ Cor. May St. CHICAGO. = 1""1,11 1111 CI I nn II11 «1C ^ Razsvetlite Vašo klet! i Tekom jesenskih H dni je klet jako po- 45 pularen prostor v hi- 0 ši. Tja se spravlja £] razne stvari za zimo. H In kako je pusto, a- ff ko v kleti ni svetlo- fl be. — In zakaj bi ■] delali v temi ? Po- H kličite nas, da vam BI razsvetljimo vaše jS temne kota in jih na- H redimo za vas prijazne in koristne. ■h Pokličite nas, ali pa k nam pridite, da se po- la govorimo! g mladosti. Sama je začela opravičevati njegoy> ravnanje., Kaj pa hoče! Ali si more pomagati, ko ga sili dolžnost ? A s koliko ozirnostjo je olajšal trdi ukaz! Kako hudo mu je delo izvrševanje! Ni ji rekel, žale besede, da^l ga je ona tako žalila. In sedaj umira, in ona ne bode mogla več poravnati storjene krivice. "Ne, ne, ne sme umreti," si je dejala tiho, hitela za materjo in zaječala na glas, ko ga je videla kakor smrt bledeg#. "Stok ne pomaga nič," je menil star vojak, ki je otipaval Gregorja. "Pripravita rajši povojev in deščic, da mu naravnamo zdrobljeno nogo. Nemara je še živ." In razlagal je, da je padel Gregor na oglu tik odnašavca, tako d& ga ni zadel hlod z vso težo. Mati je skrbna tekala semtertja in pripravljala potrebnih reči; Tajda pa je bila tako zmešana, da ni bila za nobeno rabo. V tedanjih časih, ko še ni bilo toliko zdravnikov po svetu, so morali ljudje bolj sami skrbeti za svoje zdravje. Potreba jih je učila spoznavati zdravilna zelišča, in teorijo je nameščala izkušnja. Spretno so si obvezavali vojaki rane in uravnavali zlomljene ude. Tudi za bradatega saipouka, ki se je sukal pri Gregorjevi postelji, ni bil to prvi zanimivi slučaj. Po njegovi pameti bi se imel bolnik kmalu zavedeti; zakaj kolikor je on spoznal, je imel le nogo zdrobljeno, udarec na glavo pa ga je bil omotil, a ni prebil črepinje. Brzgnil mu je-vode v obraz, in Gregor je odprl motne oči, in mrtvaška bledoba je ginila s trudnega obličja. A kmalu je zaspal zopet, dokler ga niso zdramile bolečine v nogi, ki so mu izvile zamolkel stok iz krepkih prsi. "Ne bo še umrl," je zagodrnjal vojak, zadovoljen samN s seboj. "Hvala bodi Bogu!" je vzdihnila Tajda, a oni je popravljal prav po eskulapsko ^svojo prognozo, češ, da umrje še tudi lahko. Tajda pa se je oklepala te mrvice upanja in si ni mogla misliti, da bi umrl Gregor; kakor sploh mladi ljudje brzo in brez pravih vzrokov menjavajo misli in čuvstva. Koliko se je bila prej hudovala Tajda, koliko si je bila napravila nepotrebnega dela, ko se je odpravljala iz Gornjega grada! Zdaj je bilo treba zopet odklepati skrinje, razvezovati zavoje in razkladati pospravljeno robo; zakaj takšnega vendar ne moreta ostavljati Gregorja, zlasti ko jima je Krištof Lambergar tako naročal, da naj mu skrbno strežeta. And. Glavach EDINI SLOVENSKI AUTO LIVERY Cenjenim rojakom v Chicagi in 0-kolici se toplo priporpčam. Na razpolago imam najmodernejše avtomobile za poroke, krstinje in pogrebe. Pokličite me na telefon. Prišel bom na Vaš dom in vse potrebno uredil, ji Zapomnite si mojo telefon številko-CANAL: 5889 1844 — W. 22nd Place • CHICAGO. Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. o217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. vr POZOR! POZOR! Cenjenim drustvam v Chicagi in okolici naznanjam, da sem kupil dobroznano NARODNO DVORANO na Racine in 18-ulici. Prenovil sem vse dvorane fca seje, kakor tudi veliko plesno dvorano. Zatorej se priporočam cenjenim društvam. kakor tudi cenjenemu občinstvu za obilen poset. Postrežba točna in solidnai Frank Mubi (LASTNIK) 1800—1802 — So. Racine avenue. Phone: CANAL 2675 (S— 11. —2.) CHICAGO IT.L SLOVENCI V JOLIETU POZOR! Samo ta teden se nudi slovenskim gospodinjam izvanredna prilika. TA TEDEN PRODAJAMO LEPE KRASNE CARPETE 9X12 GOLD SEAL CONGOLEUM ART RUGS, KI SE PRODAJAJO NAVADNO VEDNO $18 DO $20 Ta teden samo $14.95 Pridite gotovo v našo trgovino ta teden in oglejte si še druge bogate zaloge pohištva, ki jih imamo na prodaj te dni. VANCE-FITZGIBBONS FURNITURE CO' 314-316 Van Buren Street, JOLIET, ILL. (S. 22) fl FIDELITY ELECTRIC PRANK SCHONTA, lastnik. fl ' . _ »049 West aand Street. Chicago, III. 0 Pošiljamo blago tudi izven Chicape. Pišite po nai cenik. (9—27. 10—1.) SEDAJ JE SEZONA ZA NAKUP PEČI Citateljem "Amerikanskega Slovenca in Edinosti" se s tem naznanja, da je dosedaj obstoječa trgovina s pohištvom glaseča se • GRDINA FURNITURE CO., last treh oseb — postala te dni zopet last ustanovitelja in sicer je pod vodstvom Anton Grdina in Sinov OD 1. OKTOBRA NAPREJ JE NOVO GOSPODARSTVO IN NOVI RED. Nove znižane cene — večja odgovornost in hitra točna postrežba. Vse blago nahajajoče se v prodajalni je namenjeno za razprodajo za ceno kar stane na debelo in nekaj celo pod to ceno. V teku prvih dni smo prodali nad deset tisoč blaga. Z novim čistim blagom nado-mestujemo izpraznjena mesta. Ker se je toliko ljudi odzvalo v prvih dneh novega podjetja, smo sklenili ostati pri tem, da bomo lahko izhajali prav z malimi odstotki in zato bomo prodajali vedno po nizkih cenah, kakor nikjer drugje. Od tega bodo imeli največ dobička naši ljudje, ker za naše ljudi je cena manjša, kakor za druge. To bomo držali zato, da domači hodijo k domačim. Ker smo omenili nekaj radi peči, naznanjamo, da imamo istih vseh vrst velikosti in tipov. Torej, ako potrebujete novih peči, tedaj pridite si jih ogledati k nam poprej nego greste drugam. To bo dobiček Vaš! Peči imamo za premog in plin vseh vrst, kakor tudi posebno fine peci za premog in drva za farmarje. Pošiljamo peči tudi izven Cleve* landa, kamorkoli kdo naroči. Vsaka peč je jamčena, da odgovarja svojemu namenu, da peče kruh in da je drugače perfektna. Rojake od kjerkoli opozarjamo, da pridejo, ali pa pišejo naročilo za peči, kakoršne mi prodajamo. Tudi drugo pohištvo pošiljamo ne glede na razdaljo, kamorkoli po drugih državah po naročilu in dogovoru. vOnim, ki pridejo iz bližnjih mest povrnemo potne stroške. Blago v sosedna mesta prepeljemo s trucki. V bolj oddaljene kraje pa pošiljamo naravnost iz tovaren. Marsikateri si prihrani denar, ako poskuša kupiti od nas. Za naklonjenost se slovenski javnosti prav toplo priporočamo' ANTON GRDINA IN SINOVI TRGOVCI S POHIŠTVOM IN VODITELJI PRVEGA SLOVENSKEGA POGREBNEGA ZAVODA V CLEVELAND, OHIO. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE CHICAGO, ILL. Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada v preraž&lno obrt. Pokli&tt gra po telefonu t Phone Roosevelt: 8221 J. KOSMACH 1804 W. 22nd St Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490. jj GRDINA IN SINO1 PRVI SLOV. POGREBI ZAVOD 1053 *E. 62nd St. CLEVELAND, O. Randolph 1881 PREJELI SMO direktno iz farm najbolj* Wisconsin krompir. Prodajamo ga bušelj po stari navadni ceni. Krompir dostavimo na dom vsakemu, ki ga noroči. Kdor ga želi naročiti naj pri,./ (