/ NO. 90 Ameriška Domovina FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, MAY 7, 1954 ŠTEV- LIV —VOL. LTV DEMOKRATI UPAJO NA ZMA60 V JESENSKIH VOLITVAH CLEVELAND. — Clevelandski demokrati so z izidom primarnih volitev na .splošno zadovoljni: z dvema tako priljubljenima kandidatoma kakor sta governer Lausche in senator T. A. Burke, ki oba kandidirata za ponovno izvolitev, govorijo zdaj demokrati že o poppolni zmagi v novembru. Gov. Lausche, demokratski kandidat, ki kandidira zdaj že za peti termin, je dobil v Cuyahoga okraju 81,139 glasov, do-čim jih je dobil njegov republ. nasprotnik državni avditor J. A. Rhodes 64,502. Proti Burke ju kandidira republikanec Bender, ki se bo izkazal močnega kandidata za sedež v zveznem senatu. Edward L. Pucel Kaikor ob drugih volitvah je kandidiraloi v razne urade ob letošnjih volitvah tudi nekaj naših rojakov. Edward L. Pucel je bil izvoljen za člana državnega osrednjega odbora demokratske stranke za 20. kongresni distrikt. Vsega skupaj se je za toi mesto Potegovalo šest kandidatov, toda njegov najnevarnejši tekmec je bil Dan W. Duffy, ki je doslej zavzemal to mesto. Pucel je dobil 10,630 glasov, Dufy pa 8,492. Anthony F. Novak Med 17 'kandidati za državne Poslance, ki so izvojevali nomi-nacijo, je Anthony F. Novak, ki le slovenskega porekla. Po po-hcu je računski izvedenec — (Public Accountant) s pisarno ^ sredi slovenske naselbine na b Clair A ve. Zdaj je prvič Politično nastopil. Poleg teh so se poganjali za z lične položaje še sledeči lju- dje slovenskega porekla: Andrew Curry (Korincic) za državnega poslanca, ki je dobil 5,078 glasov, in Frank Mervar, ki je dobil 5820 glasov. — Milan A. Jaksic je dobil 7,523 glasov in tudi mi prodrl. Za državnega senatorja pa je kandidiral Jack Merrick (Marinko), ki je dobil 7,969 glasov. Ni zmagal. Nominacijo za državne poslance iz 1,921 precinktov so dobili sledeči: Antony O. Calabrese, Ray T. Miller Jr., Michael J. Grosser, Andrew C. Putka, Eugene J. Sawicki, J. F. McCaffe-ry, T. O. Matia, F M. Gorman, J. J. McGettrick, J. P. Kilbane, Anthony F. Novak, F. D. Sullivan, Wm. P. Day, J. J. Conway, N. A. Fuerst, J. J. Horvath, W. W. Klein. Vsi omenjeni so demokrati. Od drugih znanih ikandidatov, ki so zmagali v primarnih volitvah, naj omenimo še sledeče: V 20. kongresnem distriktu: M. A. Feighan, demokrat, John H. Ferguson, republikanec. V 22. kongresnem distriktu:— Paterson, demokrat; Frances. Bolton, republikanka. Za državni senat so zmagali med drugimi: Jos. W. Bartu-nek, Frank J. Svoboda, Julius J. Petrash, vsi Slovencem na-Ij on j eni in znani demokrati. ---------------o------ Delavstvo v arzenalu v Denverju vdihavalo strupene pline Oblasti pravijo, da ni nikake nevarnosti, da bi plini zastrupili ozračje. DENVER, Colo. — Dne 6. maja je tukaj zbolelo najmanj 70 delavcev, ki so zaposleni v Rocky Mountain Arsenalu, ker so vdihavali živcem nevaren plin, toda so si k sreči vsi kmalu opomogli, ne da bi pustil plin v njih organizmu kake resne ali nevarne posledice. Tako naznanja armadno poveljstvo Združenih držav. Vojaški zdravnki so sporočili, da so vsi delavci tekom petih ur popolnoma okrevali od vdihavanja tako imenovanega “G” plina. Ta plin, ki ga izdelujejo kot vojno orožje, more popolnoma ohrometi in uničiti živčni sistem. Toda delavci, ki so zboleli, so ga vdihnili primeroma malo in v omiljeni obliki, istočasno je armadno poveljstvo sporočilo, da plin ne bo v najmanjši meri škodoval atmosferi v Denverju. Delavci, ki so oboleli za tem plinom, so povedali, da so imeli v stanju obolelosti divje sanje in da so delali brezobzirne in o-bupne zaključke. ------o------ Petrolej v Turčiji ANKARA, Turčija. — Predsednik Celal Bayar je podpisal dekret, ki daje inozemskim družbam pravico, vrtanja in izkoriščanja nafte na turških oljnih Danes in ponoči dežni prši in adno. Enako vreme nam obe-a;io za jutri. poljih. Poizvedovalni kotiček Renata Boič, Zagreb, Daniči-čeva 10, Jugoslavija, išče svojega strica Aladar Dreissiger, ki je svoj čas živel v Rocky River 134. —-----o----- Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-ete držali prometnih predpisov. Materinski dan V nedeljo je dan, ki je posvečen ljubezni in spominu vseh mater — živi in mrtvih. Počastimo vsi ta dan dostojno in z globokim premišljevanjem zlasti oni, ki nimajo več te sreče, da bi gledali materi v njeno milo in dobro, obličje. -----o----- Preds. Eisenhower se je potegnil za tajnika R. T. Stevensa Izjave obrambnega tajnika Wilsona so v ostrem nasprotju z izjavami predsednika Eisenhowerja. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je v sredo dejal, da stoji še vedno trdno ob strani armadnega tajnika Roberta T. Stevensa v njegovem boju s senatorjem McCarthy jem. Rekel je dalje, da je večkrat govoril z armadnim tajnikom, odkar je bila,uvedena preiskava lojalnosti v armadi; zadnjič je govoril z njim pretekli petek. Dejal je, da bo Amerika bogatejša na izkušnjah po tem zasli-šavanju in da bo pridobila nazaj to, kar je izgubila na mednarodnem prestižu in narodnem samospoštovanju. Nato je pojasnil, da ko je pretekli teden rekel, da upa, da bodo. ta zaslišavanja kmalu zaključena, ni mislil s tem reči, da želi, da bi se jih kratkomalo končalo, preden bo dobil kongres učinkovite odgovore na najbolj pereča vprašanja. Stevens je bil izbran z veliko skrbnostjo za svojo položaj in to zgolj na podlagi njegovih kvalifikacij. Rekel je, da ni slišal o Stevensu še nikoli ničesar, kar bi utegnilo povzročiti, da bi izgubil svoje zaupanje vanj. Toda Eisenhowerjeve izjave so v ostrem nasprotju z odgovori, ki jih je dal obrambni tajnik Wilson, ki je neposredni boss armadnega tajnika, v sredo časnikarjem. Wilson je imel ob tej priliki dvakrat priložnost, da bi se potegnil za Stevensa, pa se je obema priložnostima izognil. Vprašan, če odobrava mero, s katero je Stevens kooperiral z McCarthyjem, je Wilson odgovoril: “Nimam komentarja.” In ko so ga pozneje vprašali, če je zadovoljen s Stevensom, je Wilson nevoljno odvrnil: “Na to vprašanje ne bom odgovoril.” -----o——— Policistke v N. Y. zahtevajo enakopravnost NEW YORK — Policistinje v New Yorku, katerih je 240, zahtevajo enakopravnost z moškimi člani policijske sile. One hočejo pravico polaganja izkušenj za “civil service” da bi lahko napredovale do častniških činov. -------------o----— Ogoljufal je elektr. stol RICHMOND, Va. — Joseph Robinson, ki je storil vse, kar se je dalo storiti, da bi izbegnil e-lektričnemu stolu, na katerega je bil obsojen, je v svojem prizadevanju končno vendarle uspel. Dve uri pred eksekucijo se je namreč obesil. PREDSEDNIK OB STRANI DULLESA Dulles je največji državni tajnik, kolikor jih on pozna, je rekel predsednik Eisenhower. ■ WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je v sredo slavil Mr. Dullesa kot “največjega državnega tajnika”, kolikor jih je on poznal, ter je ostro zavrnil vse govorice o diplomatskem porazu Združenh držav na konferenci v Ženevi. Nihče ne more reči o bitki, ki ie še vedno v teku, da je izgubljena, je rekel predsednik. Na konferenci s časnikarji v sredo je dejal, da bo brezpogojno podpiral Dullesova prizadevanja in da bo nadaljeval s prL pravami za kolektivno varnost v južnovzhodni Aziji. Predsednik je podal te izjave po konferenci z državnim tajnikom Dullesom, o katerem se je splošno mislilo, da se zbirajo nad njegovo glavo črni oblaki. Dulles je prišel s konference vedrega in nasmejanega obraza. Med drugim je predsednik povedal časnikarjem tudi sledeče: SPLOŠNE RAZMERE: Zadnja poročila so jako ugodna za izglede razmaha trgovine in industrije. FARMSKI PROGRAM: Predsednik je rekel, da ni nikoli slišal govoric, da je on, predsednik, pri volji sprejeti enoletno raztegnitev sedanjega zakona visokih federalnih podpor osnovnim poljskim pridelkom. VOJNI UJETNIKI: Kardinalni princip v razpravah proti o-nim amer. vojakom, ki so padli v vojno ujetništvo ter so obtoženi izdaje svojih tovarišev v Koreji, bo v vseh slučajih pravica, omiljena z usmiljenjem. — i Dejal je, da vlada globoko razumevanje strahotnega pritiska, ki se ga izvaja na ujetnike s tako imenovanim “umivanjem možgan.” -----o----— Demokrati obtožujejo vlado zavajanja v narodno nesrečo Senator pravi, da smo v Ženevi oslabili protikomunistično fronto po vsem svetu. WASHINGTON. — Sen. Guy M. Gillette, demokrat iz la., je dejal, da vodi administracija deželo v “diplomatsko ntesrečo” v Ženevi, “kjer je oslabila protikomunistično fronto po vsem svetu.” “Razsulo ameriškega vodstva svobodnih narodov v Ženevi je dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati”, je dejal senator. “To je že povzročilo težko izgubo vpliva Združenih držav v Evropi in izguba na vplivu bo še večja, če sploh ne izgubimo ‘obraza’ v Aziji”. Dalje je dejal, da “grožnje administracije o povračilu in represalijah, katerim so sledile eksplozije vodikovih bomb ter namigljaji na neposredno a-meriško intervencijo,”, — vse to je bil ogromen bluf, ki pa ni uspel.” -----o------ Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, sto krivi svoje nesreče sami. Razgled po Euclidu MICHAEL J. BOICH councilman 3. varde poročevalec EUCLID. — Mavec Construction Co., je naredila prošnjo za spremembo “zohinge”, da bi lahko zgradila neko poslopje na vogalu E. 261. St. in Euclid Ave. V tem poslopju bo več zdravniških uradov kakor tudi urad stavbenika Mr. Franka Mavec. Euclidska mestna zbornica je dala dovoljenje State highway departmentu, da sme pretlakati Euclid Ave. in E. 260 St. ter je dala državi dovoljenje, da lahko nadaljuje z načrti za prehod pod železniškim križiščem na E. 222. St. ------o----- Tekoči teden se bodo pričela pogajanja glede Indokine Francozi se hočejo pogajati o premirju ter odpremi ranjencev samo preko sovjetske delegacije. ŽENEVA. — Francija in Sovjetska zveza sta se v sredo zedinili, da se imajo pričeti razgovori in pogajanja v Indokini v petek ali najkasneje v soboto. Jen Chauvel, francoski ambasador v Švici, je imel eno uro trajajoč razgovor s sov j. pomožnim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom. Oba sta si bila edina, da se morajo ti razgovori čimprej pričeti. Pozneje je Chauvel sporočil rezultate svojega razgovora angleški in ameriški delegaciji. — Kakor se zdi, je samo zakasne-lost delegatov iz treh indokitaj-skih držav kriva, da se niso že pričeli razgovori o Indokini. — Vietnamska delegacija je imela priti včeraj z vlakom z Pariza v Ženevo. Francozi so med tem izjavili, da je bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče storiti, da se izposluje premirje v Indokini. Toda zakasnitvi pogajanj za premirje in za odpremo ranjencev iz oblegane trdnjave, je krivo v velik meri zadržanje Francozov samih, ki se hočejo pogajati z vietminhskim režimom samo posredno ali indirektno preko sovjetske delegacije. ------o----- Mati veteranov CHICAGO. — Zveza pohabljenih ameriških veteranov je naznanila, da je izbrala kot svojo mater na Materinski dan — Mrs. Millie E. Davis, staro 65 let in živečo v Independence, Mo. Mrs. Davis, ki je izgubila v nesreči pred petnajstimi leti o-be nogi, ima moža, dva sinova in zeta«, ki so vsi docela ali delno pohabljeni vsled ran, ki so jih dobili v prvi in drugi svetovni vojni. ------o----- Upor kitajskih kmetov TAIPEH, Formoza. — Tukajšnja tiskovna agencija poroča, da so se uprli (kmetje v severno-zapadni provinci Kansu. Rdeča vlada je poslala tja dve diviziji svojega vojaštva, da zadušita u-por. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Seja Društva Mir, 10, SDZ— Člani in članice Društva Mir št. 10 SDZ se opozarjajo, da je redna seja v nedeljo 9. maja ob enajstih dopoldne in ne ob eni popoldne. Prva obletnica— V soboto ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Rudolfa Smrke v spomin prve obletnice njegove smrti. Materinska proslava— Dramatsko društvo Lilija bo počastilo v nedeljo matere z igro “Triglavska roža” v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob 3:30. Po igri domača zabava s plesom. Koncert Adrije— V nedeljo ob štirih popoldne ima pevsko društvo Adrija v AJC na Recher Ave. koncert. Važna seja— V nedeljo, 9. maja, ima Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ važno sejo, na kateri bodo izvoljeni delegati za prihodnjo konvencijo. Seja bo v navadnem času in na navadnem kraju. Narodno-politično predavanje— V soboto ob 8:15 bo v Knau-sovi dvorani na E. 62 St. g. Vinko Lipovec predaval o “Vplivih prirode na življenje slovenskega naroda v preteklosti in sedanjosti”. Vsi vabljeni! Poroka— Miss Dorothy Kerze, hči Mr. in Mrs. Frank Kerze, 1446 E. 174 St., se bo v soboto ob devetih dopold. poročila v cerkvi sv. Jožefa na E. 144 St. z Michael Drenšek, sinom Mr. in Mrs. Mike Drenšek, 709 E. 160 St. — Čestitamo in želimo mnogo sreče! Pralniki— Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., ima na zalogi še nekaj pralnikov MAYTAG 1953. Naprodaj so pod izredno ugodnimi pogoji. Berite oglas tvrdke v današnji številki našega lista. Kulturni filmi— V Norwood Library na 6405 Superior Ave., bo v petek, 14. maja, ob osmih Zvečer običajna predstava kulturnih filmov. — Vstop brezplačen. Otroci samo v spremstvu odraslih! V bolnišnici— Joseph Menart, 1277 Norwood Rdi, je v St. Alexis bolnišnici. Obiski dovoljeni. Pevka vaja Korotana-— Mešani zbor bo imel v soboto ob šestih zvečer vajo v šoli sv. Vida. Na obisk v domovino— V torek, 4. maja, so se z leta-om odpeljali na obisk v Jugoslavijo: Mr. Matt Petrovich s svojo ženo in hčerko Mrs. Frances Kocjan. Potujejo v Ročinj na Primorskem in v Ljubljano. Istočasno sta odpotovala Rudolph Kukuljan v Dolnje Jelenje pri Sušaku in Frank Chesnik v Klenik na Krasu. — Na parniku Queen Elizabeth so v sredo odpotovali Mrs. Victoria Poljšak v Ljubljano, Mrs. Rose Jurman v Kamno Gorico, Mrs. Josephine Stanich v Cerknico, — Mrs. Terezija Ule v Cerknico, — Mrs. Rose Vičič v Zagreb, Mrs. Louise Bergoč v Rovišče pri Sevnici in Frank Knific v vas Valburga na Gorenjskem. — Na parniku Georgie so včeraj odpotovali iz New Yorka: Frank Sustarsich s soprogo Josephine v Sent Jernej, Frank Kepic v Dragomelj, Frank Smrekar v Toplice pri Novem mestu, John Snajdar v Klano, Istra, Mrs. Mary Žele iz Sharona v Sent Jernej in Anton žuga iz War- rena v Ljubljano. Potujejo s posredovanjem tvrdke Kollan-der. Vsem želimo srečno potovanje, mnogo prijetnih ur v stari domovini in zdrav povratek! ------------o----- Novi grobovi George J. Schmitz V sredo zvečer je nagloma u-mrl za srčno kapjo George Joseph Schmitz ,star 47 Ijet in stanujoč na 1921 Grand Blvd, Euclid, O. Rojen je bil v Clevelandu. Tu zapušča žalujočo soprogo Jeannette, sina Davida in hčer Geraldine, mater Catherine Schmitz, bralo Franka, Anthony, Michael in sestro Mrs. Ann Hoag. Oče George je umrl pred pol letom. — Pogreb bo v ponedeljek zjutraj ob 8:45 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na 478 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9:30 in od tam na Kalvarijo. Mary Kurnik Ponoči je umrla Mrs. Mary Kurnik, stanujoča na 15523 Saranac Rd. — Podrobnosti pozneje. -----o----- Ladja nasedla TOKIO. — Ameriški tovorni parnik Earnest je nasedel na pečine pri Muroranu, Hokkaido. Vseh 35 mož josadke je bilo rešenih. -----o----- Albanija v liniji DUNAJ. — Albanija je naznanila, da bo popolnoma preusmerila svojo agrikulturno politiko, da bo slednja docela v soglasju s sovjetsko “linijo”. ------------o----- Dva umrla v ognju COLUMBUS, O. — Tukaj sta se zadušila v dimu, ko je nastal ogenj v njiju iz lesa zgrajeni hiši, neka mati in njen 19 let stari sin. NAJMVEJšfVESTI WASHINGTON. — Kljub svarilu, da bi to ne bilo v javnem interesu, je senator McCarthy dejal, da bo objavil neko pismo, ki ga je prejel od FBI in ki se tiče armadnih zadev, ki so zdaj predmet zaslišanja. HONG KONG. — Veliko ameriško transportno letalo, ki je neslb potrebščine brambovcem v oblegano trdnjavo v Indokini in na katerem je bila ameriška posadka, se ni vrnilo s tega poleta na svoje oporišče. Vsi Amerikanci v tem letalu so bili civilisti. WASHINGTON. — Bivši predsednik Truman je dejal, da si mi “ne moremo pridobiti prijateljstva svobodnega sveta, če bomo žalili svoje zaveznike.” Dalje je dejal, da je njegov državni tajnik Acheson storil vse, kar je bilo v njego vib močeh, da bi izšolal in treniral Dullesa za svojega vrednega naslednika. HANOI, Indokina. — Jate francoskih letal so bombardirale vietminhske čete, ki oblegajo trdnjavo Dien Bien Phu. Njihove bombe so povzročile med oblegovalci velike vrzeli. WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je baje izgubil upanje, da bi bilo mogoče rešiti Vietnam, ki je največja izmed treh držav v Indokini. Danes zvečer ob 8:30 bo govoril po radiju in televiziji. Ameriška Domovina 50010 ■M C-/% (%l— H O f%1 ■ *117 St Clair Ave. HEndenon 1-WS8 Cleveland S, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z*>d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. 2a Kanado in sploh za dežele Izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. , Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; ?7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act .of March 3rd, 1879. No. 90 Fri., May 7, 1954 Dolgo v noč nisem spal. Oče in mati sta bedela., Oee je , šival mojo obleko, mati je gladila in spravljala moje perilo. Vroče in zatohlo ;e bilo v izbi. “Naj bi rajše šel za hlapca!” je rekel oče. Mati je močala. Ko sta upihnila uč, je žarko zasvetil mesec skozi okno; tako bela in sijajna je bila mesečina, da„bi bil lahko bral ob njej. Vedel sem, da bo treba zgodaj vstati, zato sem zatisnil oči, da bi zaspal. Kadar jih nisem klical, so potrkale sanje same na trepalnice in toliko jih je bilo, da sem izbiral med najlepšimi; ali kadar sem jih vabil in prosil, ni bilo glasu od nikoder. Pusto in težko mi je bilo srce. Okrenil sem se, da bi zastri okno, ker mi je sijala rezka mesečina že skozi trepalnice. Ugledal sem mater, ki je klečala ob svoji postelji. V mesečini je bil njen obraz bel in čist, kakor od kamna. Tudi ona se je ozrla name. “Kaj ne spiš?” “Ne morem!” Vstala je, stopila k meni ter me pokrižala; koj nato sem zaspal. Ko sem se ob rani zori vzdramil, sem imel lica vsa mokra od solz. Materam Od vseh slovenskih pisateljev je napisal o materi najlepše stvari Ivan Cankar. Zdi se nam prav, da za materinski dan, ki ga v nedeljo praznujemo, namesto uvodnika ponatisnemo eno izmed črtic tega pisatelja, ki prav posebno lepo označuje, požrtvovalnost matere. Na predvečer moje selitve v Ljubljano je stopila mati čez prag in mi je pogledala v lice; v tistem samem pogledu sem spoznal njo, ves svoj dom in svoje življenje od rojstva. Kar je bilo do tega trenutka, je bilo življenje v zraku, v vetru, v sončni luči, med zvezdami, v pesmi škrjanca in v vonju ajde, vsepovsod je bilo, samo ne med ljudmi, samo ne doma med črnimi stenami. Zdaj, v enem samem pogledu, v enem samem hipu je bilo mahoma vse razodeto, nasilno, neusmiljeno. Dolgo je stala mati na pragu, ali pa se mi je dolgo zdelo; in me je gledala naravnost, kakor gleda sama smrt ali sam Bog. Iz mojega presekanega srca ni bilo besede, komaj da je nepriklicana šinila preko suhih ustnic: “Saj ne maram v Ljubjano! Mati, saj ne maram!” Nenadoma je bil njen pogled ves drug, ves miren, kakor da se je razgledovala po cesti. “Zdaj boš večerjal!” Stala je v izbi, ozrla se še naokoli, kakor da bi hotela reči nekaj drugega, nekaj resničnega. Nazadnje je rekla še enkrat tako tiho, kakor da je mislila vse nekam drugam: “Zdaj boš večerjal!” In je šla; tako, kakor gre mati, ki je zvest suženj svojih otrok: tiho in plaho. Vse mi je bilo odkrito, planilo je v strašni goloti pred oči. “Nikogar nisi ljubil; še matere ne, še nje ne, te svetnice!” “Da bi vsaj ne bila rekla: “Zdaj boš večerjal!” Kajti rekla je s to besedo: “Večerjal boš, jaz ne bom; mojo kri in moje solze boš večerjal!” Spoznanje me je grobo sunilo ob tla. Ugledal in zaslišal sem tik pred seboj stvari, mimo katerih sem hodil prej slepec in gluhec. “Kar beži!” je reklo v meni. Kar beži iz teh krajev trohnobe in smrti! Kajti vse, kar je bilo — trohnoba in smrt! Na vsakem koscu kruha materina solza; v vsakem pogledu tiho očitanje; z vsako besedo grenek vzdih. Življenje od fiire do ure, od dne do dne, od vekomaj do vekomaj, zmerom enakomerno, vse to življenje suženjska miloščina, mimogrede ob jarek vržena. In še za to miloščino hvali Boga, hvali ga za ta koruzni močnik! V teh grenkih mislih pa je bil Bog sam s svojo ljubeznijo. Svoje najbližje, ki sem jih do tega hipa komaj zdaleč poznal, sem ugledal nenadoma v topli jasni, ljubeznivi luči, da bi jih po vrsti otrel in poljubil ter prosil odpuščanja. Šele ob žaru ljubezni zagleda človek vse mnogoštevilne črne pege na svoji duši. Nobena ne ostane skrita, nobena ni pozabljena, niti ena se ne da za zmerom izbrisati. Spovednik odpušča grehe in daje odvezo, srce samo pa ne odpusti nikoli in ničesar, pozna edinole vnebovpijoče grehe, “ki ne bodo odpuščeni ne na tem ne na onem svetu.” Srce ima svoj poseben katekizem. Pii sem v zakristiji mašno vino; to ni bil greh, srce ga ni zapisalo. Večerjal sem in nisem pomislil na mater, ki je sedela zunaj na pragu in ni večerjala; to je bil smrten greh. In še to pravično srce je polno hinavščine; še sodnik je grešnik. Kadar zapisuje grehe, mu je to zapisovanje milo in sladko opravilo; prijetne solze toči ob svoji lastni pravičnosti. Spoznanje nehvaležnosti me je bolelo do krvi, ali ob tisti bolečini se mi je stresalo vse telo v sladkem drgetu. Kajti greh mi je bil pokazal lepoto, ki sem jo žalil, dobrot-nost, ki jo nisem ljubil. Veliko prenese človek, to vem sam; par konj bi ne zvleklo tovora, ki ga nosi na plečih že otrok. Ali da se da trpeti toliko in tako dolgo, kakor je trpela moja mati, je bil čudež, I ki si ga še zdaj ne morem natanko razložiti. Žena je devet-1 krat močnejša od moža, mati pa devetkrat devetdesetkrat. Če ! bi bil rekel svoji materi, da naj mi za ped odmakne Ljub- i banski vrh, zato ker preveč tišči na Močilnik, bi ga bila naj-1 brž zares odmaknila. Bog daje materam čudne uganke. Na [ pnmer: Kako bi se pripravilo kosilo za osmero ljudi, če ni ■ groša v hiši in če ne da štucunar niti soli na upanje? Kosi- j lo je na mizi. Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne | in se ne ustavi. Strma in grapava je pot, težek je voz; na j vozu sede otroci, osmero jih je; jedo in pijo, smejo se in kriče, mati je vprežena; če bi se odpočila, če bi stopila prepočasi, bi ji švrknilo preko sključenih pleč: “Hej potegni!” Tam kje pod visokim klancem omahne. Omahne in umrje.; In še umreti jo je sram; zdi se ji, da je storila krivico tistim, ki so živeli c H njenega življenja. ( Čakajte, da vam povem, kako' ta reč gre: Nekateri, ne velikokrat, pa vendar zgodi se, da bi kdo rad. da omenim kako reč v “novicah.” To se more storiti in se z veseljem stori, če ni zadeva taka, da spada med oglase pa, če mi pravočasno povie, kaj bi rad dejal v to mešanico. Ker pa, morajo tam doli pri Ameriški Domovini imeti za petkovo številko vse skupaj do četrtka zjutraj in jaz pošljem moj rokopis že v torek večer, no ja, jis potem meni nemogoče vključiti' prošnjo, če jo prineso šele v sredo. Toliko glede tega, da me ne boste napačno sodili. * * * Pred leti, dolgimi leti, je stanoval v Minnesoti miljo in pol od nas mali farmar, ‘ki je imel samo “fircgar” sveta. Šimen Justin se je pisal. Da je mogel preživljati sebe in svojo ženo, ki je bila na vse kraje zelo o-bilne mere, je mož šival čevlje in jih popravljal. Temu možu sva z bratom Mattom večkrat; nesla strgane čevlje, katerih je bilo v naši družini vedno dosti; če pomislite, da je bilo samo med otroci 22 nog, ki so čevlje trgale. Ko sva prinesla čevlje, je mož sam, ali pa njegova boljša polovica, dala nekako mejo, to se pravi določen dan, do katerega bodo čevlji “fertik.” Ko sva potem na tisti dan, ali pa kmalu potem potrkala na vrata in se vstopila takoj znotraj vrat, in vprašala, “če so že ušili čevlje,” so se pa začeli naslednji psalmi: “Nak, niso jih ušili. (Otroci smo vse starejše ljudi vikali. Ko sva torej vprašala, če so že ušili čelje, je tudi ona vikala moža.) “Niso jih ušili. Saj bi jih bili, pa niso mogli. Radi bi jih bili ušili, pa niso imeli cajta. Ja, saj bi jih bili radi ušili, pa niso mogli, niso imeli cajta. Če bi imeli cajt, bi jih bili ušili. Tako pa niso i-meli cajta. Seveda, če bi imeli cajt, bi jih bili pa ušli,” itd. Z menoj gre ravno tako. Če bi cajt imel, bi še marsikaj dejal v cajtnge. * * * Ganljivo in lepo je bil v soboto večer, ko so šolska dekleta in Sodality dekleta kronale Marij-no podobo v cerkvi. John No-setova Judita je imela to čast, da je položila venec Mariji na glavo. Ta čast gre vsako leto dekletu iz osmega razreda, katero si izvolijo dekleta same. Šolske sestre so zelo okusno okrasile Marijin oltarček. Človeka gane ko stopi v cerkev. Kako začudenje bo vzbudila šele krasota naše nebeške Matere, Samo od nas je odvisno. Prihajajmo k šmarnicam. * » « Deset kardinalov in 5,000 duhovnikov je bilo navzočih pri zaključku prvega Marijinega dneva v Rimu. To je bil veličasten prizor. * * * Iskrene čestitke naj bodo iz ražene tudi od nas tukaj gori v Novem mestu Mr. in Mrs. Anton Grdina Sr. k osemdesetlet niči. Ni dvoma, da je Anton Grdina najbolj prominentei; Slovenec v Ameriki. Naj ju Bog ohrani še dolgo let med nami in vse skozi naj bodo dnevi kar jih še ostane, senčnati in polni sreče. Ko pa ju Bog pokliče, bosta pa že dobila kak prostor tam gori pri sv. Antonu kje. Ad multos canos, sanos annos. * Johnny: “Sister, zakaj dež pada?” Sister: “Bog nam pošlje dež. da kaj zraste. Če bi ne bilo dežja, bi ne imeli kruha, ne sadja, in ne cvetlic.” John: “Čemu pa potem dežuje na sidewalk?” * * v A V Matere, eno prošnjo imam do vas: Ne pustite vašim hčerkan; hoditi v cerkev opravljenim v moško obleko. Ne spodobi se Ko bi ženske yidele, kako nedostojno je viditi žensko v moški obleki, zlasti v cerkvi, bi sploh ne rabile moške oprave. Cerkev je hiša božja in v to hišo moramo prihajati tako oblečeni, kot je Bog namenil. So izjeme. So taka opravila, katera tudi ženska najlažje opravlja v moški obleki. Toda, to ni v cerkvi, ne v katoliški cerkvi, kjer je Bog pričujoč. Naj reče kdo>, kar hoče, v cerkev bomo prijahal v dostojni obleki — vsaj doklej bom jaz tukaj. Nuff said. * * * Farmar Miles Johnson je imel smolo. Poklican je bil na sodnijo, obtožen, da’ ne pošilja svojih sinov v šoli. Eden je bil devet, drugi pa enajst let star. Sodnik: :“Zakaj ne pošiljaš svojih sinov v šolo?” Farmar Johnson: “Zato, ker ni mate v šoli špuktriglov. Moja; sinova oba žvečita tobak. V šoli pa nimata nikamor pljuniti.” Ali na mislite, da je bil tc važen vzrok? * * * Kako je to, da katoličani dandanes Kristusove besede prena-tančno spolnjujejo. Gospod je rekel: “Kadar si povabljen na ženitnino, ne gedaj na prvo mesto.” In res, ko prihajajo ljudje ko stopimo enkrat pred njen] k maši, prav res ne sedajo na, tron v nebesih. Ne reci, kakor nekateri: “Ja, če pridemo tja gori.” Od nas je odvisno. Samo od nas. Bog in Marija nas hočeta tam gori. Kdor ne pridie, bo sam kriv. Zato se pa zdaj zatecimo k Kraljici nebes in zemlje, naj nam on izprosi to pamet, da se bomo nje držali kot dobri otroci svoje matere. Da. “prvo” mesto. Vsi so tako ponižni, da hočejo sedeti na zadnjem mestu in tako se zadnje klopi napolnijo in ljudje celo stopijo zadaj pri vratih, spredaj pa so klopi prazne. Ne smete tako. Gospod je rekel, “kadar si povabljen na ženitnino...” ne pa v cerkev k sv. maši. V cerkvi je pravilno, da greš v sprednjo klop ali vsaj bolj spred. Nič se ne boj! Če tudi. med pridigo zaspiš, saj pridgar ne gleda tako natančno po glavah, da bi videl, katera se je obesila k tlom. Pa če tudi bi videl, bo vsaj poprej nehal govoriti. * * * Zdravnik: “Ali si bil kedaj slučajno v kaki nesreči.” Pacient: “Enkrat me je bik vrgel čez plot. Pa to ni bil slučaj.” Zdravnik: “To je bil vendar slučaj. Ali ne?” Pacient: “Ne, ni bil slučaj. Namenoma me je vrgel bik. * * * Pri družini Richard Stoltz so dobili novega člana družine in pravijo, da ga bodo klicali za Richard Benedikt. Tako je. Zdaj so starši dvakrat štoltz. Mati je Hočevarjeva Jožefina iz Reno Ave. * * * Frank in Stefania Mirtič, ki sta se pred kratkem povrnila iz Floride, sta mnenja, da je Clevelandu tako prijazno zdaj kot v Floridi. Padpura. * * * Nekdo pravi: “Naše roke so majhne. Če pa jih sklenemo v molitvi, obsežejo cel svet.” Jaz bi pridejal—in segalo do nebes. * * * Podlistek Zadnjič smo se ustavili v Cut Bank, Montana. Ko sva se vkrcala v najino sobo, je bilo pa treba poiskati kaj za ministra za notranje zadeve. Restaurant ni bil daleč in kolikor se to sploh more po takih krajih človeškega futranja, sva za ta dan bila preskrbljena. Sedla sva v avto in se odpeljala, kot bi bila vsa Montana; najina. Od Bali parka se je čulo po zvočniku glasno govorjenje in gnala sva na kraj, da vidiva, kaj se godi. 1 - Tam so pravkar začeli pred stavljati v živih slikah tisti del zgodovine, ko je šlo za napeljavo železnice Great Northern na zapad. Najprvo je bila podana diskusija glede železnice. Opravljeni v tipično pionirsko; opravo so stali pred provizorično trgovino, “General Merchandise,” pionirji in modro ugibali ali bi bilo varno in koristno pustiti Jim Hillu, da napelje tega spaka mimo njih mesta ali ne. Eni so bili močno za, drugi pa še močnejše proti. “Če pustite železnico tu mimo,” je glasno govoril eden “vam bo povozila krave in otroke. Jaz sem odločno proti.” Kot so tako ugibali za in pro ti, so pridrveli Indijanci na svojih brankotih z velikim krikom, in začela se je pristna bitka, med belimi in rdečimi. Beli, seveda, so zmagali. Indijanci, bili so to pravi rdečekožci, so morali zbežati, kar jih ni popadalo. (Ko so za hip luči ugasnile in ie bila trda tema, so seveda “pobiti” Indijanci tudi zbežali.) “Zdaj spoznate, da je koristno, da imamo železnico,” je dejal župan. “Ko pride železnica bomo v slični nevarnosti lahko poklicali milicijo. Jaz sem odločno za železnico.” “Tako je, tako je. Železnico; potrebujemo,” je pritrjevala večina izmed njih. Le eden je bil odločno proti in ta, ko se je pokazalo, je bil mož, ki je z jezikom veliko naredil, z rokami pa bore malo. Smejali so se mu. Nastali so še drugi prizori pionirske zgodovine. -Prav z u-žitkom sva poslušala in gledala, kako so z velikimi težkimi vozovi prihajale trupe ljudi v mesto in mešetarile za razne potrebščine. Seveda, saloon je. bil med prvimi zgradbami,, ki so nastale vse iz debelega papirja, ko se je mesto začelo. Torej, železnica je zmagala in Cut Bank je bil dobil svojo postaj o-station. Tudi trampov — večnih popotnikov — ni manj- (Zbira Vera K.) Kdor svojo mater časti, je kakor oni, ki zaklade nabira Vsako drugo razmerje med ljudmi se lahko spremeni: ali mati ostane mati. Naša duša se ji lahko odtuji, srce se lahko okrene od nje, toda vedno ostajamo del nje same, plod, ki ga je iona dala svetu. Lahko begamo po drugih potih, kot je hodila ona, naš duh lahko zasleduje druge cilje, ali njeno dete ostajamo kljub vsemu. V stoterih naših navadah, mislih, čustvih se očituje kri, ki smo jo prejeli od nje. in v ’Onem, o čemer mislimo, da nas najbolj loči od nje, tudi ondi je ona. Zofka Kveder. * * * Bratje in sestre! Pesem slavilno zapojmo, temu, kar večno v tem svetu in času, v tem žitju in občutju živi: pesem Najlepšega, pesem Najvišjega, pesem Nesmrtnega, pesem Neskončnega v mrtvi minljivosti tega sveta in teh dni . . . Pesem slavilno zapojmo . največjemu dobremu v nas! Pesem prve in zadnje lepote v nas! kalo. Zanimivo je bilo gledati prvi vlak, ki se je vstavil. Vlak je privozil kar po travi v Cut Bank. Od vseh strani so leteli ljudje občudovat ta velikanski napredek. Eni so uganjali burke, drugi pa so strmeli zlasti, ko je lokomotiva zatulila in je zvonec zapel in je prišel prvi bruh dima iz te črne pošasti. Vse se je vršilo nekako po resničnem dogodljaju in je bilo: za naju kot za številne gledalce tako zanimivo, da niti komarjev, ki so nas obirali, nismo preveč čutili. Predstava je bila končana, midva pa sva se vle-gla k počiku, takoj povečerni molitvi. “Kovašev študent” v soil Sv. Vida Cleveland, Ohio. — V soboto dne 15. maja ob 8. uri zvečer priredi Slovenska šola spevoigro “Kovačev študent.” Igrali bodo naši najboljši pevci in igralci. Imena kakor Dovjak, Borštnik, dr. Pavlovčič, Štran-cer, Hauptman, Sevčnikar, O-dar in Mimica Veider, nam obetajo, da bo to prav prijeten večer za vas, ki ljubijo petje. Spevoigra ’’Kovačev študent” s svojo melodioznostjo in domačnostjo vedno znova zajame človeka in se je ne naveliča, četudi jo je že večkrat slišal. Igralci bodo s svojim russebič-iiim in požrtvovalnim delom znatno podprli slovensko šolo pri Sv. Vidu. Cisti dobiček je namreč namenjen za osnovanje slovenske mladinske knjižnice. Upamo, do se bo javnost, ki ji je slovenska šola gotovo pri srcu, v velikem številu odzvala in prišla na prireditev. “Ne zakrknite Vaših src” ko bodo otroci slovenske šole te dni prišli k Vam z vstopnicami. Vstopnice dobite tudi v predprodaji v Oražmovi slaščičarni in v Oblakovi trgovini za pohištvo. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker je dvorana majhna in število vstopnic omejeno. Father Varga. Prve in zadnje svetlobe v nas! Pesem vse odrešilne ljubezni, pesem nas vseh in za vse, pesem ene Skrivnosti: Matere. . . * Matere . . . Vrela življenj, viri zvestobe, čistih plamenov svete Vestalke, blagoslovljeno, Vestalke, Vaše ime! V pušči Hagara usehla umira, z mrtvim še mlekom dete doji. . . Blagoslovljeno, Hagara, Tvoje ime! Ptica Pelikan je grudi razrila, v hrano mladičem krvi je prelila . . . Blagoslovljeno, Pelikan, Tvoje ime! Matere . . . V solzah umirajo nedolžne mučenice, težko krivdo očetov in svojih nesrečnih sinov, krhajo srd, lomijo meč, še sovražnika gomilam so ljubeče odvetnice, še tujim ranam v smrtni sragi zadnja, zadnja sladkost. . . * Bratje in sestre! Pesem zapojmo slavilno temu, kar večno v tem času in svetu, v tem žitju in občutju živi: pesem Najlepšega, pesem Najvišjega, pesem iz sanje in zadnje modrosti vseh mož! Matere, Matere! Troje oznanja in priča vesoljnost Boga: Luč, Lepota, Ljubezen! Luč Njegovo? — Imamo nebo! Lepoto Božjo? — imamo zemljo! Ljubezen nebes? — Mati zrcali jo! * Bratje in sestre! Pesem zapojmo slavilno, pesem Najlepšega, pesem Najvišjega, pesem iz sanje in zadnje ljubezni vseh mož; pesem, ki sama sebi odpeva, sama sebe razodeva in kakor Bog sama sebe slavi; Mati. Ivan Pregelj. * * * Ko je Bog ustvaril človeku srce, mu je vložil vanj vso obilnost čiste in svete ljubezni. Ljubezen, naj večji božji dar, se pa obrača in razodeva najprej do predrage matere. Mati je srcu največja dragotina, mati je zaklad vse lepote in dobrote. Po materi izteza zapuščeni otročiček svoje nežne ročice, mati je prva beseda, ki jo izrečejo njegova usteča, ter za vse bodoče čase najslajša otroškemu srcu. Materino naročje je detetu raj in materine podobe ne pozabi, čeprav jo krije gomila še toliko' let. Spomin na mater ga spremlja do konca dni in celo cb smrtni uri mu tolaži srce živo upanje, da se bo za večno združil z nepozabno materjo. Luiza Pesjakova. * * * Izmerile so se globočine morja, izmerile visočine gora; kdo pa pride kdaj do dna skrivnostim materinega srca? Josip Stritar. * * * Ženska moč v rodbini je brezmejna materin um in vpliv delata čudeže; žena ozdravlja bolnike, prestvar j a trde značaje v čuteče in premehke v junaške; žena oživlja lene, pretvarja ma-Icdušne v delavne in marljive. Pavlina Pajkova. * % * Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo! Podobna si muli, ki ogarana in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju! Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož ne znosil preveč v pivnice, da bi se otroci ne spridili. Malo imaš od. življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina ostala skupaj! Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in ped raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otroku ostane. Dr. Ivan Tavčar* Zgodovina slovenskega naroda II. Doba državnega absolutizma in (enlralizadje Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (1619-1792) 7. šolstvo pred Marijo Terezijo. Ustanovitev ljudske šole i JOŽE GRDINA: PO VZHODU IN ZAPADU | Nova zadrega. Pri aremiškem konzulu. Na Oljsko goro. V cerkvi Očenaša. Slovenski očenaš. V spomin slovenskim romarjem. Nova neprijetnost za me. Daj “Kaj, da že imate egiptsko ne bi šel v Izrasel, na to še mi-, vizo?” Ko nekaj časa lista po slil nisem; tja pojdem, če tudi potnem listu ter jo najde pravi: “Ker pa žje imate vizo in bi samo stanujejo Tudi v Trstu je bilo več nemških zasebnih šol. Okoli 1. 1608. se je tja preselil učitelj Ludo-vik Mordax iz Ljubljane. Sredi 18. stoletja so našteli' v Trstu celo 17 nemških šol s 514 učenci — Na deželi pa po vsem Primorju o kaki redni šoli ni bilo sledu. Okoli 1. 1750, je'umrl na Goriškem neki Boštjan Lieben-Ws in v svoji oporoki volil otekaj denarja za nameščenje stalnega učitelja v Batujah ter dostavil, da veljaj volilo za Čer-nico, ako bi se v Batujah delale °vire. Glavni dedič pa ni hotel Izpolniti volje pokojnikov?, ternveč je ponudil le 600 goldinarjev za popravo černiške cer, Kve, češ da bi bila šola v Banjah odveč, ker je tam ^ hiš, v katerih kmetje. Ti pa rabijo svoje otroke za Pastirje in bi jih nikdar ne pokljali v šolo. Tudi batujska k'enja je izjavila, da bi ji bila Lria maša na teden za rajne SOrodnike ljubša nego šola Glavna ovira napredku šolstva "e killa tudi tu, ker ljudje niso Poznali druge šole kakor nem-sk°i oziroma italijansko. Obe pa se jim zdeli za navadno mečko ljudstvo * * Do srede 18. stoletja je ve-Jala šola za cerkveno potrebo, katero se država navadno ^1 brigala. Le skrb za pravo-jmrnost učiteljev je v 16. sto-, Ik povzročila, da so avstrij-^ 1 vladarji izdali nekaj odlo-' v> ki so ukazali obnovitev ka-mkih šol, prepovedali pouk ^teranskim učiteljem ali obisk i(ll0zemskih učilišč. Šele doba prosvetljenega absolutizma” se ■;e začela zanimati za ljudsko dražbo. ^Neštetokrat se izza časov Ma-Tierezije ponavlja terjatev! j, c,'*6 tceba seznaniti podanike Pristnimi” pojmi o njihovi uolznosti m a (Nadaljevanje) Mrak je legal na Betanijo, ko sem se poslovil od tega Gospodu tako ljubega kraja ter se vršo nepotrebni. * Boga in države, po-§ati jimj ^ bode) živeli kre-stneje, da bodo marljivejši 0 imovitejši, in tako ložje pla-j. Va^ davke. Posjebno zadnji . e.n ie značilen za tedanje j. skrijske državnike, ki so hote-§o .^rn°l;no ln duševno povzdi- gat'^UC*Stva vsem poma- rak <^avni bagajni. Prvi ko-jb V novi smeri je bil ta, da Poizvedovala, kje so ^akš ^a^ane učitelje imajo in Preiskovanja so se pričela PrVl Ž je denarna podlaga. Td de ° °N L 1750. in se zaradi se-, Gme voj nje zategnila celo v p^nje desetletje, so 0tl:ienljiva so zlasti zato, ker dav, 0C^a vladi pristno sliko te->8* šolstva (28. Leta 1770. sarj SePb) je' potem izdala ce-kj h a barija Terezija naredbo, &tVaaj. določila razmerje šol-^koč^i u^Neljstva do cerkve, ta, ^ ' Nloja volja je bila in je ako o S° cerkovniki in učitelji, ti, kotPravliaj° oba posla hkra-0(1 a,., cerkovniki edino odvisni učitelje in preskrbi zadostni šolski zaklad. Ta odlok potrebuje nekaj pojasnila. Vlada se ni le trudila, da bi pomnožila ljudske šole, ampak tudi izboljšala način poučevanja, ki je bil dotlej popolnoma I nil v Jeruzalem. Gostje, ki prepuščen samovoljnosti raznih stanovali v kolegiju so bili ze “učiteljev”, pri katerem pa je pri večerji; tako sem še nekam bila navadno palica glavno, prav prišel in ne preveč mudil, sredstvo. Saganski opat Felbi- Sicer so mi pa prav radi opro-ger, rodom Nemec iz Vratislave, stili to in pozneje še kako poje prav, takrat v svojih šolah dobno zamudo, ker včasih le ta-uvedel nov način poučevanja, ko nanese, da človek pri naj-katerega i^o vsled tega imenova- boljši volji ne more biti točen li “sagansko metodo”. Bilo je Pri večerji so bili trije duhov-to poučevanje po “tabelah” ali niki: eden Amerikanec, drugi črkah”. Tabela obsega v krat- Belgijec, tretji pa hišni kaplan kih stavkih to, kar uči učitelj, g. Sounen, rodom Nemec z Ba-namesto celih besedi se smejo | varskega, zelo dober in preuda- so zapreke pa razne ovire; ampak, da ne bi šel potem tudi v Egipt, kakor sem si napravil v! mo pa napravili drugače: na-načrtu; s to mislijo se pa nika- pravil vam bom poseben doku šli zelo radi tudi v Egipt, bo- rabiti tudi začetnice (črkovna al iliteralna metoda). Mladina sie nauči tabele na pamet in z njo vred si lahko zapomni vso učno snov, ki jo dal. ren mož, ki me je med večerje vprašal, kako sem kaj zadovoljen v Jeruzalemu in kako m je ugajalo v Betlehemu? N; je učitelj po-1 vse to sem z velikim zadovolj stvom odgovarjal, da izborno Saganski učni način je našel! kajti kaj takega resnično nisem na Nemškem in v Avstriji obilo pričakoval; zato v prvi vrst; priznanja. — L. 1771. so uvedli hvala Bogu, pa tako veliki go-novo metodo v šoli pri sv. Šte-1 stoljubnosti v Schmidts Col fanu na Dunaju, ki se je od tedaj imenovala “normalka”, to je vzorna šola, uravnana po pravih učnih pravilih. Dunaj .ka nomalka pa ni lo služila pouku otrok, ampak tudi izobrazbi učiteljev, ki so imeli priliko na njej seznaniti se z novim učnim načinom in ga tudi praktično preizkusiti. Enako naj bi se zdaj godilo po vseh strijskih deželah. Kakšen odmev so našle nared-fco Marije Terezije po Slovenskem? lege, kjer sem kakor doma. Pa me' vpraša Amerikanec: “Kam ste pa namenjeni potem, ko boste tukaj- končali?” “Potem? No, potem pa grem v Izrael.” “V Izrael mislite iti? Tja bo pa težavno priti,” pravi Amerikanec, pa vpraša dalje: “No in potem?” “Potem grem pa v Egipt.” “Kaj, v Egipt? Iz Izraela v Egipt?” se zavzame Amerikanec ter mi enostavno odvrne, de kor nisem mogel sprijazniti. Toda končno, de že res moram izbirati med Izraelom in Egiptom, potem seve ostanem samo pri Izraelu. Žal pa mi je bilo, če ne bom mogel v Egipt. G. Sounen, ki je ves čas poslušal ter vidtel v kakšnem neprijetnem položaju se nahajam, pravi dobrodušno: “Veste kaj Pojdite k ameriškemu konzulu, pa se o vsej tej stvari z njim posvetujte. Povejte mu celo zadevo in sem prepričan, da vam bo on najbolj vedel svetovati in pomagati. Vam kot Amerikan-eu bo to rad storil; le verjemite.’ Ta nasvet g. Sounjana se mi je zdel jako dober. Izkazalo se je, da je bil tudi jako pameten. Zjutraj, takoj po zajtrku grem v baziliko Božjega groba, potem pa naravnost na ameriški konzulat, ki je bil ma daleč od Schmidts College. V uradu je bil podkonzul g. Alexander S. C. Fuller. Ko se mu predstavim ter se legitimiram s potnim listom, izrazim željo, da bi sel rad od tu tudi v Izrael, toda vize za. tja nimam. G. Fuller je dobro vedel, da j0 nimam, ker če bi jo imel, ne bi mogel v Jordanijo, pa pravi: “Priti \ Izrael, od tukaj je zelo težavno; toda jaz Vam bom kljub temu. poskrbel dovoljenjia za v Izrael. Kdaj pa želite iti tja?” ment, tako, da boste lahko potovali tudi v Egipt.” Nato prepiše vse podatke iz mojega potnega lista, nekaj stvari še vpraša, ter mi naroči, da mu prinesem dve osebni fotografiji. V torek pred odhodom v Izrael pa naj pridem v njegov urad, da mi izroči vse potrebne dokumente, s katerimi bom neovirano potoval v- Izrael in Egipt.” Voščil mi je mnogo sreče v Jeruzalemu in vsem mojem potovanju in dodal, če rabim kako pomoč, naj kar k njemu pridem. (Dalje prihodnjič) . -------c------- Iščejo stanovanje Zakonski par z 11-letno hčerko, iščeta 4 sobe z kopalnice, med E. 62 in E. 65 St. Bi sami popravljali. Kličite EN 1-8028. (92) Hiša naprodaj 6 sob, v dobrem stanju na 17113 Neff Rd. Lastnik sam prodaja. Kličite KE-1-7332. (90) NA PRODAJ na Chatworth Drive, Beverly Hills, prijazna 6-sobna Colonial hiša, stopnišče v sredini; plinska kurjava, kamin (fireplace) za drva; umivalnica na 1. nadstropju, karpetirana, vteranda omrežena, garaža priključena $23,900. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 690 E. 185 St. KE 1-5030 (90) Shaffer & Hribar WALLPAPER & PAINT CO. 16603 Waterloo Rd. KE 1-2146 Kadar želite prenoviti »tene v vašem domu, obr-lite se do nas. Imamo novo SPOMLADANSKO zalogo vseh najboljših MODERNIH barv in div-ne MODERNE vzorce stenskega papirja. Naše delo je PRVOVRSTNO in SIGURNA. Pokličite ali pridite sami v trgovino.— Postrežba je točna in sigurna. PRORAČUN ZASTONJ! LXi XJ".X ZXXXT2 . Hiša naprodaj Na 5915 Dibble Ave., 12 sob, spremenjene v 2 stanovanji, krasno znotraj, velika predelana kuhinja, nov “Vynil plastic” pod v 4 sobah, velika shramba i obleko, velik lot 40x156, dvojna garaža. Kličite EN 1-8310 po 6. uri. (Sl) je potovanje iz Izraela v Egipt Na Kranjskem je sprožil šol- nemogoče Iz Jordanije v Egipt sko vprašanje najprej Blaž Ku-| ^ iz Izraela pa n&_ merdej, rojan na Bledu 1. 1738. in takrat učitelj orientalske a-kademije na Dunaju. Videl je prvo uspehe nove dunajske nor- “Saj imam žo egiptsko vize, ki sem jo dobil še v Ameriki.” “Jo lahko imate,” mi odvrne , v , Amerikanec, “ampak vam vse .nalke in splosno zanimanje za njv šolstvo, ki je zavladalo po avstrijskih deželah, želel je iz boljšati tudi šolske razmere v svoji ožji domovini kranjski in je 1. 1773. predložil nenaprošen dunajski vladi “Domoljufcon načrt, kako bi se dalo kranjsko prebivalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in čitanju.” Kumerdej poudarja v tej ne pomaga. V Ameriki so mi povedali, da egiptski konzul da vizo na potni list, pa čeprav je tam že izraelska viza; zato jaz smatram, da ne more biti ovir.” “Kdor vam je to povedal, vas je napačno poučil, kajti ravno Egipt je najbolj nasproten Izraelu,” mi razlaga Amerikanec ter mi svetuje, naj se odločim, Šol; Stv, ,tvUohov-ine in njej podložni; Pa je in ostane državna S'; tPoliticum).” p0cbž • naGe^orn se je mahoma av^° vesoljno šolstvo. Dr- sko (O*. Prevzela skrb za Ijud-načelih absolutizma.— ^ ^etl- seveda P° ie 3enega °cUok 11 Pozneje (1772.) je izšel ^riCa’ S ^aterim je pozvala ce- Jij, na.notranjeavstrijski gubier- nike za njih šolski posel b°ljša J Se z vso vnemo loti iz-Jah. ^a šolstva v vseh deže-^Jfej naj ustanovi ^bpalkr-0 Po zgledu dunajske spomenici, da ima Kranjska ja- alf za Izrael ali za Egipt; kajti ko ugodno lego za trgovino in oboje ne bo šlo , trepetajočemu in plahemu bitju slabo. Dostikrat je mislil, če je res samo za to na svetu, da odgovarja ljudem, ki ne vidijo preko ozkih šolskih sob in stisnjenih paragrafov, ki ne poznajo mlade otrokove duše, (ko dan za dnem lepijo s svojim rdečim svinčnikom v razrednico tudi drobne kapljice otroške krvi. Misli na razred, kjer jih toliko vsak dan in vsako uro trepeta, upa in obupava. Ko si poklican pred črno tablo, stiska srce nekaj neznano grenkega in duši grlo. Potem pa le nekaj trenutkov in se odloči. Si ali nisi. Si sposoben za življenje, ali pa postaneš zaznamovan kot jetnik, ki so ga spustili po dolgih letih iz jetni-šnice. Milan se je vsedel poleg Jožeta. Tudi njemu danes ni za o-trcško dužbo. Iskal je Jožeta in ga končno našel na teh stopnicah. Pozdravila sta se s pogledom in sedela nekaj časa, ne da bi spregovorila. Milan je vedel, kaj teži Jožeta. Pa da bi se zato kislo držal in jokal, to mu ne’ gre v glavo. Zato ga skuša potolažiti. Jože ne reče nobene. Da bi bil kdo drugi, bi ga gotovo napodil. Milanu pa dovoli, da pove, (kar misli. Saj sta prijatelja, ki dostikrat sanjata in govorita o svetu in ljudeh, ki hodijo po široki cesti na oni strani visoke ograje. Jože' ga ima rad, ker je kot on brez staršev. Od nekod so ga poslali med te zidove in sestra prednica mu je naredila ob sprejemu svečano pridigo in mu dala kopico dobrih nasvetov povrhu. Bil je tiha, zaprta duša, posebno prve mesece zavodarskega življenja. Tudi zdaj čepita z Jožetom ob prostem času v najbolj samotnem kraju in urejata svet. — Odločata, kaj je prav in kaj bi bilo lahko bolje. Mislita na o-ne, ki dobivajo bele maslene štruce z doma in na one, ki se zadovoljijo s polento. Otroško filozofiranje, nekaj kar tiči V srcu in hoče na svetlo, na široko cesto, brez ovir. Tudi Jože ve, kaj boli Milana1 danes. Vsi bodo odšli. Zavetišče se bo čez noč spraznilo, le on in nekaj drugih, ki nimajo kam iti, bo ostalo. Potem bo tako isam in prazniki bodo tako določeni in zavodski, brez tiste širokosti in lepote, brez pomladi za, cvetočo mejo. Jože bi ga najraje povabil s seboj. Pa ve, da >ga ne bi pustili, ker ga tudi ne smejo. Zvonec je zmotil misli dveh mladih src, M ju je težilo prvo spoznanje bolečine in osamelosti. Ločila sa se in odšla v svojo spalnico, da pospravita in' pripravita, kar je treba. Završalo je po hodnikih in zavetišče je bilo po nekaj trenutkih prazno. Fantje so se za- podili preko ceste na tramvaj, ki jih je odpeljal kot odrasle in svobodne po široki cesti z lepimi mislimi in upanji. * * * Jožetu so počitnice potekle. Spet je moral zbasati svojo revščino v oguljen (kovček in se pripraviti. Letos zanj ni bilo pravih,praznikov, takih kot so bili do sedaj. Čudno tih in plah je hodil po domu, šele zunaj se je nekoliko sprostil in razvedril. Že je zbiral moči, da bi stopil pred mater in ji odkrito povedal, kaj - je z njim, pa je bil preslab. Odlašal je za zadnji dan, prav do slovesa. Pa tudi zdaj ni šlo. Čisto na dnu srca so ga pekle njene dobre oči, ki bi jih orosila žalost in razočaranje, po- Moji pokojni mamici za njen dan Tužnost stiska mi srce, v njem budijo se želje; da bi rada poljubila moje mamice gomilo. Zemljico zrahljala bi, drobne roz’ce vsjala Ti! Zalila jih s solzo, da se lepše razcveta. Ne morem želje izpolnit’, ne morem na gomilo prit’! Preveč visoke so gore, preveč globoko je morje! V tujini hčerka Tvoja misli na Te, mama moja! In na tisti mirni kraj, kjer počivaš Ti sedaj! Naj Ti zemlja lahka bo, ki pokriva Ti telo. Duša naj se veseli pri Kraljici Majniški! Pozdrav vsem materam! Mrs. Apolonija Kic. drti upi; tih skrit ponos. Morda bi mu ne rekla ničesar, morda bi le na skrivaj obrisala solzo za njim, ki ga je poslala v šole, da bi si lažje služil kruh — kot je večkrat dejala. Sonce je že lezlo izza morav-ških hribov, ko je Jože segel materi v roke. Ustnice so se mu rahlo tresle, kot bi hotele še nekaj povedati, nekaj prositi. — Potem je v srcu reklo, ne! — Mati ga je pokrižala in mu že-lea vse dobro. On pa je dšel preko praga, ne da bi se obrnil. Videl in čutil je materine oči globoko v svoji duši. Stopil je hitreje, da bi bil že za ovinkom, za vasjo. Ni mislil na to, kaj bo v šoli, fco (Dalje na 6. strani) GOJ1LEC LILIJ — Howard E. D. Smith že nad 45 let goji lilije. Nekoč je bil za uspehe na tem polju imenovan celo za člana “Reda Brit. imperija” in ena izmed lilij je dobila ime “Lilium Howardi.” Zdaj je na Bermudih vzgojil vrsto, ki jo vidimo na sliki. Baje so to najlepše lilije, kar jih je kdaj cvetelo. , ISBSSmlAJL NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI V zalogi imamo še nekaj Maytag avtomatičnih pralnih strojev 1953 modelov, katere sedaj prodajamo za samo $^^g.00. LAHKA MESEČNA ODPLAČILA Norwood Appliance & Furniture 6202 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 1-3634 Odprto zvečer JOHN SUSNIK oIsIg enostavno je dala nov SIMGER dragim . . . . .. JUGOSLAVIJI Da, čisto enostavno in ni vam treba skrbeti .zaradi’ prevoza, kajti SINGER šivalni stroji so že tam. Zato poklonite SINGER šivalni stroj .■ . . nobeno drugo darilo ni boljše in koristnejše. Za nadaljne informacije Obiščite vaš krajevni SINGER ŠIVALNI CENTER SINGER SEWING MACHINE CO. • A Trade Mark of THE SINGER MANUFACTURING COMP ANT POZDRAVE MATERAM IN STARIM MATERAM OD MARY MARSICH in FRANCES RUSS MARSICH & RUSS 8108 St. Clair Ave. V _____ yll BOLJŠI stavbeni pogodbeniki INSTALIRAJO 11§S0|!EF cONDfflOJflf • H L/A D I poleti »GREJE P011'" ' THE HENRY TURN A C E -€ O M E D I N A, O Iz vetrovne (hkage in okolice kak, 0r jo tvorijo ljudje drugih prodov. Ampak najlepše in J bolj dostojno, pa predstavlja vV°j slovenski narod oni del Slo-cev, ki so ostali zvesti veri l1'1 slovenskih očetov in malo*-' živijo in delujejo z ges-lep^-- nairC;(l' In 1° je naj- Vsak in naj svetlejši ideal narod in vsako ljudstvo, jj^ovenskih podpornih društev dr ra2nlk klubov kulturnih in št^ih imamo v Chicagi veliko jjj' 1 °' Večinoma so to društva Sl0 ^ časov, ko smo VpjiVenci vsepovsod kar tekmo-l’ kdo bo več društev ustano ■ Chicago, 111. — Ker je “Ameriška Domovina” edini slovenski list, ki se res zanima za pravo, svobodno, demokratično in pošteno demokracijo, zato je tudi priznan in priljubljen med poštenimi in pravicoljubnimi slovenskimi ljudmi tu v Ameriki, kakor tudi drugod po svetu. Radi teh značilnosti svobode in demokracije seveda “Ameriška Domovina” nima dostopa v Titovo Jugoslavijo, kar je samo ob sebi razumljivo. Ako bi bila A. D. kak sopotniški list, bi jo kajpada vsakokrat z godbami in Titovimi zastavami sprejemali, kadar koli bi jo kak vlak pripeljal preko meje v Titovo Jugoslavijo. Ampak ne mislite, da se Titovi agentje tu v Ameriki, posebno pa seveda še v Titovi Jugoslaviji ne zanimajo za “Ameriško Domovino.” Kadar dobijo v roke A. D., si nataknejo najboljša očala, ki jih zmore Titova Jugoslavija in skrbno bero od prve vrste do zadnje. Pravijo celo, da kadar odpirajo Titovi agenti pakete, ki jih pošiljajo iz Amerike naši ljudje svojim sorodnikom, tedaj po dvakrat trikrat preobrnejo vsak artikel in pogledajo vsak papir, če ni to kak: del “A. D.” in če kaj takega najdejo, tedaj gre tak košček s prvim avijonom v Belgrad in tamkaj ga predihaj aj o in prevohajo in nazadnje ga pošljejo v ogled in presojo še znanemu komunistu Tonetu Seliškarju, ki ga pograbi s tresočimi rokami od same nervoze, kakor da se bliža sodni dan zanj in za Titov paradiž v Jugoslaviji. Vidite, tako veljavo ima “A. D.” v Titovi Jugoslaviji! Ko sem vse to zvedel, sem dejal sam pri sebi: “Primaruha tak časopis se pa že splača citati, pa tudi vanj kaj napisati, naj vsaj taki komunistični “knezi” kot so Tito in Seliškar in njuna ostala tovarišija znajo, kaj pošteni slovanski ljudje po svetu mislimo o njih in njihovi komunistični pomiki. Vidite, to mi je potisnilo y mojo desno roko pero, da pišem to le, kar je tukaj le tiska-n° in kar vi v tem listu tukajle berete. Chicage upam, da ni treba nikomur predstavljati. Je to ena velika “Kurja vas,” da je treba dobro in glasno zavriskati, da se čuje iz enega konca v drugega. T’a; dobre pljuča mora imet, kdor hoče tako zavriskat. V tej vasi” živi precej naših ljudi. bTavijo, da mora nas biti vsega skupaj kakih osem do dvanajst tisoč že s tu rojenimi našimi potomci. Preštet nas seveda še nih_ ce ni. Bi bil to tudi težak posel, 'er nekateri tu in tam so se že tako “udomačili” med tujci, da s° pozabili iz katerega kraja so Sem prišli. So to redke izjeme, a jih je nekaj. Potem imamo Piecej tudi takih, ki so “poštri-ani” g političnimi barvami. Oni, 1 jim je priljubljena “rdeča arbca,” se svoje “farbce” tako 2Vesto držijo, da se niti po smrti Pokopat ne dajo dopoldne, ker 'i -Poldne se pri nas še vedno m.a-oUje, popoldne pa. ne. No, da se razumemo, jaz jih ne kritiziram 2ato, sem že toliko demokrata, a vsakemu privoščim presto v°ijo, da sam odleči na kateri. ak se hoče vsesti, ki vozijo v Večnost. To je čisto njihova Zadeva. Le omenjam. Zato, da ^c-ite vedeli, da tudi tukaj Slo-enci tvorimo pisano družbo. vil. Imeli smo jih toliko, da smo bili v zagati radi imen. Kajti izčrpali smo skoro vsa imena naših slovanskih gora in krajev tam za morjem. Tam okrog Lawndale, kjer ne obrajtajo dosti ne narodnih imen, še manj pa seveda ime kakega svetnika so si pa pomagali s tem, da so hodili po imena za društva iskat na posodo med Italijane in Špance, ki so se proslavili v kakih revolucijah, štrajkih in uporih. Pravijo, da tako jim pač veleva njihova “naprednost”! Zdaj pa zgleda, da smo se vsi skupaj vsega že naveličali. Na seje ne hodimo več radi, pa ma-gari da za vsako sejo pripravimo prigrizek in dobro pijačo. Izgovarjamo se, da ne smemo več piti, da imamo krvni pritisk, nekateri, da ne smejo več kaditi, drugi da šepajo, tretji, da jim vsako razburjenje škoduje, ker na sejah je samo ob sebi umevno, da se je treba včasih malo pokregati. Vsega tega mnogi ne prenesejo več. Zato večinoma sedimo doma za pečjo, “večamo” televižne, poslušamo razne razlage, itd. in zraven čakamo zad-njega “cuga,” da nas odpelje v večnost. Ja, kje jie pa mladina? Mladina pa gre ven na “gud-time.” Danes ima že vsak fantiček, kakor hitro dolge hlače obuje, svoj avto, tako tudi vsaka dekle, kakor hitro začne rabiti “lipstick.’ Gredo vien na zrak, kakor račke po vodi, ven v amerikansko življenje. Stari pa pravimo, zdaj ni več tako, kakor je bilo nekoč in res ni več tako. Smo pač svojo dobo preživeli, zdaj so novi časi, ki so prinesli na površje nove ljudi. S tem se moramo sprijazniti in v novih razmerah naprej, dokler ne pridemo do zadnjega “cuga.” Ni druge pomoči. Kaj pa ta novi? Ali niso nam ti prinesli nekaj novega slovenskega življenja? Precej so ga prinesli. Tem se imamo zahvaliti, da so marsikaj poživeli. Na kulturnem polju se čuti novo življenje. V Chicago imamo odkar so novi tukaj zelo zanimivo slovensko radio uro vsako soboto popoldne od pol 4 do pol 5 ure. Dr. Ludvik Leskovar, je ravnatelj te radio ure in pomagajo mu nekateri drugi. Ob zelo pičli podpbri se požrtvovalno trudi in nadaljuje s svojim koristnim delom za naš narod. Dolžni smo mu priznanja in zahvale, pa tudi podpore, ker brez te tako delo ne gre. Novi so pokazali tudi precej navdušenja na polju dramatike, posebno prve dve leti. Priredili so par oderskih iger, ki so lepo uspele in veseli smo jih bili. Upali smo, da bodo nadaljevali. Toda to navdušenje se je poleglo in le obžalovati je, da ga ni več. Zakaj ne? Pravijo, da nimajo pripravnih prostorov. Ali jih res ni? Čemu pa je nova dvorana? Ali naj služi samo kakemu košarkanju? Zakaj ne bi tudi dramatiki? Velika narodna škoda bo za Slovence, če bo med nami navdušenje in zanimanje za dramatiko zaspalo za vedno. To je vsekakor važen problem, ki bi se ga moralo nekako rešiti. Treba bi ga bilo rešiti čimpreje, dokler vse navdušenje in zanimanje ne izgine. Kajti, ko bodo enkrat še tudi novi izgubili zanimanje in navdušenje za prirejanje dramskih predstav, jih ne boste dobili več nazaj na to polje. In za Slovence bi bila to velika škoda. Dokler smo Slovenci, moramo čutiti slovensko! V naši krvi je to! Kakor je naš pesnik Jakob Gomilšak že pred leti zapel: “Slovenec sem! To jasna pamet v glavi, to v srcu blagi čut ni pravi: S ponosom reči smem*: Slovenec sem!” Naj bi ta blaga zavest živela med nami, dokler bo živela slovenska beseda v Chicagi in tej okolici! % Oprostite! ------o------ — MATI (Nadaljevanje s 4. strani) prinese nepodpisano knjižico. — Ne. Mislil je le na mater, ki stoji na pragu in misli nanj, in ga spremlja z zvestimi očmi vso pot. Oddahnil se je, kot hi se ustavil vrh klanca, ko je pripeljal vlak. Sedel je v kot in zadnjič pozdravil domačo vas. Sonce je mežikalo na zamazanih oknih vagona v pozdrav in slovo, pa Jože tega ni čutil, ne videl. Videl je le materine vprašujoče oči in zdaj je bežal pred njimi. 1 Nedeljo po praznikih se je mati podala peš proti zavetišču, Prišlo je pismo s prošnjo, naj se čimpreje oglasi. Skrbelo jo je, da bi se kaj hudega ne zgodilo. Ves teden ni zatisnila mirno očesa, skrbi so ji legle na srce, skrbi za Jožeta. Mislila je, da je gotovo bolan, iker drugače je ne bi klicali. Spekla je visok kolač in dodala v culo še nekaj jabolk, ‘ki so ostali od Velike noči. Sonce je skoraj pripekalo, ko je hodila po zaprašeni cesti preko polja. Zvonovi sv. Vida so slovesno vabili k večernicam, ko je ona stala pred visokimi vrati zavetišča. Morala je počakati, da so se otroci vrnili od božje službe. Zato je tiho sedela na vrtu in odložila naglavno ruto, da se je sonce igralo v belih laseh. Jože je mater zapazil že od daleč. Vedel je zakaj je tu. Ne bi prišla danes takoj po praznikih, če je ne bi klicali. Plaho je pozdravil in ni mogel vprašati, kaj da je danes prišla, ko preje tega ni omenila. Vprašala ga je, če ve, zakaj ja kličejo. Jože je zatajil. Mati je odvila kolač in mu odrezala lep kos. Nič mu ni teknil, čeprav bi ga ob drugi priliki mimo grede zmanjkalo. Kmalu so mater poklicali v pisarno in ji povedali, da se je dvojki pridružil še ukor, ker knjižica ni bila podpisana. Mati je molčala in šele na hodniku ji je zdrknila preko zgubanega lica velika solza. Vrnila se je na dvorišče. Nič ni rekla, samo vzdihnila je globoko in Jože je vedel vse. Potem mu je mirno naročila, naj spravi kolač in ga dobro zavije, da se ne bo preveč posušil. Jožetu so ustnice trepetale ob slovesu. Ni mogel spraviti besede iz sebe. Misli so begale pO' glavi in se vsebolj zamotavale. Mati je to opazila. Prijela je Jožeta za reko in ga potegnila k sebi, ga poljubila na čelo ter rekla: ti ubogi fant, kaj bo iz tebe .. . Potem je tiho odšla kot bi se ničesar ne zgodilo. Jože je gledal za njo in zdelo se mu je, da so se ji rame za spoznanje povesile in da si j e na cesti obrisala mokre oči. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFKER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE BUKOVNIK STUDIO MOJSTER ZA FOTOGRAFIJE POROKE - DRUŽINE - PORTRETI - OTROCI 762 E. 185 Street IVanhoe 1-1797 Odprto vsak dan od 9 do 8 zvečer Ob nedeljah od 10 do 3 popoldne ________Slike za identifikacijo — Kopije starih fotografij •>ry ' " : ~ ; ~ 1 1882 JVaznanilo in JZ,ah%)ala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla ljubljena in nikdar pozabna soproga, mati in stara mati V' Margareta Skoda rojena CENTA ki. je p/revidena s sv. zakramenti zaspala v Gospodu dne 8. aprila 1954. Pokojna je bila rojena dne 4. februarja 1882 v vasi Mala Slivca, župnija Velike Lašče na Dolenjskem. Pogreb drage pokojnice se je vršil dne 12. aprila iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi, v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Louis B. Baznik ob asistenci. Rev. Victor N. Tomca in Rev. Jos. Var ga. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi p/oloženo k zemeljskemu počitku. Na tem mestu: se prav iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve ter za spremstvo trupi A iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida ter od tam na Kalvarijo vse do njenega groba. Dalje se zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu in Rev. Jos. Vargi za asistenco pri sv. maši ter druge pogrebne molitve. Za vse to naš iskreni; Bog plačaj. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili ob krsti pokojne toliko lepih vencev ter ji tako izkazali zadnjo čast. Enako se tudi iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki. se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne. Prav iskrena hvala tudi vsem onim, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba. Dalje zahvala vsem, ki so prišli' pokojnico kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njene duše, posebej pa še onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti sv. maše, ter spremili pokojno na pokopališče, vse do njenega groba. Naša iskrena zahvala društvu sv. Cecilije št. 37 SDZ za vso pomoč in naklonjenost ter ker so članice molile ob krsti. Dalje zahvala za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno ter za vso pomoč, ki so nam jo nudili ob tej uri žalosti. Dalje se zahvalimo pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in za vso poslugo, ki so nam jo dali. Hvala so-rodnikom-nosilcem krste. Končno se zahvalimo vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob smrti naše ljubljene pokojnice. \ A Ti, ljubljena soproga in skrbna mati, p*očivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo, da bi ga uživala kot plačilo za vse Tvoje trpljenje in skrbi v družbi izvoljenih. Bog Ti daj sveti raj in nam v sem pa enkrat srečno in veselo snidenje nad zvezdami. Enkrat glas Odrešenikov nas iz groba zbudil bo in poklical pred Sodnika našo dušo in telo. Tvoji žalujoči: LOUIS ŠKODA, soprog MARY p-or. REDMOND, JOSEPHINE, LOUISE por. OSTER, ROSE por. HAJEK, HELEN por. KAZEL, hčere LOUIS in JOSEPH, sinova CLARENCE, JOSEPH, HARRY, in FRANK, zetje ROSE, snaha RICHARD OSTER, vnuk, in TERRY KAZEL, vnukinja Zapušča sestri ANNA KNAUS in JENNIE LEVSTIK-CENTA ter brata JOSEPH CENTA in več urugih sorodnikov tukaj in v stari domovini Cleveland, Ohio, 7. maja 1954. tl \\ S ŽENINI IN NEVESTE! ;i Naša slovenska unijska tiskarna vara tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite, k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina B117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 !;S --- - __^ PRIJATELJ PTIC — C. S. Edmiston iz San Diego, Calif, je velik prijatelj golobov. Dolgo vrsto let jih krmi na tamkajšnjem trgu. Kot kaže slika, se ga golobi prav nič ne boje. Eden se je lotil kar sam zaloge v žepu. LE KAJ JE TAKO SMEŠNEGA? - Nero in Titus, pet tednov stara leva v živalskem vrtu na Dunaju, ogledujeta Ljudi, ki se trumoma ustavljajo pred njuno kletko. Zgleda, kot bi jima bila vsa zadeva precej smešna. a Emil Ludwigs NAPOLEON ZGODOVINSKI ROMAN MORJE Toda zgodi se, kakor je nekoč Kretanje, povelje, povsod rekel car: “Čudeži se gode sa- gumno razpoloženje. Ko mo tam, kjer je cesar navzoč o-sebno.” To mu ne da začeti kake velike opracijie, marveč ne-razpoloženje, slaba prehrana in dezerterstvo v stranski armadah mu dajo toliko opraviti, da neprestano potuje sem in tja in da mu da ljudski glas ime Bautzjenskega postiljona. Hkra-tu postaja prehrana armade vedno težja, kajti vojska je stisnjena na majhno ozemlje, ki ga je že popolnoma izčrpala. Navzlic temu ima vse premalo čet. Zato zahteva od senata še 15. letnik, kajti 14. se že bije, in celo poslednjih sedem starostnih razredov: torej tudi tistega kmeta, ki ga je še pravkar pri odhodu na vojno zavidal v bolestnem pogledu na svoj živi jenski položaj. Ali kdaj bodo te čete nared? Kdo jih bo oblačil in kako dolgo se bodo vežbale? Zaman pošlje zdaj, koncem septembra svojemu tastu mirovnega odposlanca: češ pripravljen je na velike žrtve, “samo če ga hoče poslu šati.” Ali Franc ostane trden, da, posreči se mu celo zasekati prvo vrzel v Rensko zvezo, !ko pregovori bavarskega kralja k odpadu. In zaskrbljeni igralec, ki vidi, kako se oblaki vedno gosteje zgrinjajo okrog njega, pravi svojemu staremu tovarišu besedo, ki je doslej ni poznal: “Marmont, moj šah se je zmedel.’* S tem spoznanjem zapusti cesarja njegov genij. XI Na Dubenski goljavi stoji sa-ški grad Duben. Cesar je ob jutranji uri že na nogah in izdeluje načrt za pohod proti Berlinu. Poraziti namerava Ber-nadotta, nato Blucherja in sovražnikovi nameni bodo prekrižani. Tedaj se prijavi sfkupina generalov. Stopi jim iz svojega kabineta naproti, znano mu je, kaj hočejo: že zdavnaj so mu zaupniki razodeli to rastoče ne-raapoloženje voditeljev, ki bi radi prezimili ob Renu. “Jaz nimam več oblasti nad svojo armado,” mu je pred nedavnim sporočil maršal Ney. Eden izmed generalov si jecljaj e upa navesti nekaj slabih razlogov, nato se .oglasi drugi, naposled kimajo vsi in izražajo svojo e-dinost glede pokorne prošnje, da ne bi marširali proti Berlinu, marveč rajši proti Lipskemu. Cesar jih posluša molče in si misli: “Tako gineva oblast?” Toda reče jim: “Pričakovati je, da bo Bavarska odpadla. Pomakniti se proti Lipskem, to se pravi nazaj, bi učinkovalo na naše čete kakor obup. Premislil bom.” Nato ostane ves dan sam, ne pusti nikogar k sebi, ždi nad svojimi zemljevidi. Zu naj čaka Caulaincourt, prisluška; na vrata in čuje samo, kako drgetajo šipe v oktoberskem vetru, ki tuli okoli gradu. Naposled sme vstopiti. Cesar hodi sme in tja in pravi bolj samemu sebi nego njemu: “Francozi ne znajo prenašati smole.” Nato se zatopi v nekake sanje, kakor poroča Caulaincourt. Prihodnji dan izjavi, da pojde proti Lipskem: 15. oktober. pogovori z Marmontom o poslednjih ukrepih Habsburžana, zaključi takole: “Ljubši mi je poštenjak, za j, mu poda orla in se zgrudi. ‘“Kakšne sinove ima Francija!” pravi cesar tiho. V tej dvodnevni bitki je izgubil 60,000 mož. Poražen je, ali celo nemški kritiki pravijo: sledujoči sovražnik na cestah veliko zmedo. Neki most zleti prezgodaj v zrak, da se mora zadnja straža udati. Neki maršal preplava čez reko in se reši, neki drugi maršal utone, o bitki: “Odločilne zmage, ki' mnogo jih je ranjenih in uje- bi ustrezala njihovi premoči, zavezniki niso dosegih” Ko vse drvi skozi Lipsko nazaj, narekuje cesar Berthierjul povelja za umik. “Prinesli so leseno pručico,” piše neki očividec, “na kateri je izčrpan od naporov zadremal, roke so mu malomarno zložene počivale v naročju. Mračni in nemi so sta- ki je kratko malo mož-beseda,111 generali okrog ognja, čete so nego človek vesti, ki se posvetuje s svojo razsodnostjo . . . cesar Franc je storil, kar je spoznal, da je v korist njegovim podložnikom, vtesten človek je — ni pa poštenjak.” Prihodnji dan se prične bitka narodov, cesar ima 180.000 mož zoper 300.000 zaveznikov; do večera si pribori le majhen del bojišča. Drugo jutro prispe k sovražniku Bjernadotte s svojimi četami; cesar vidi da bo ta okrepitev prinesla slab konec, se hoče umakniti, a si ne upa ustvariti videza, da je doživel poraz. Skuša se zopet izviti s pogajanji. Ujeti general Mer-veldt mu mora dati častno besedo, da bo cesarju Francu ponudil premirje. Nato mu vrnejo meč. “Umaknil se bom, če hoče, za Saalo, Rusi in Prusi naj gredo za Labo, vi na Češko, Čaška o-stani nevtralna.” Nato se razvname in razvije sovražniku kar cel nov zemljevid Evrope: Hannover dobe Angleži, obala Severnega morja ostane prosta^ vsak suveren Renske zveze, ki izrazi željo, postane svoboden, Poljaka, Španska, Nizozemska so neodvisne, le Italija ne sme postati avstrijska. “Naprej! Vaše mirovno poslanstvo je lepo. Če boste uspeli, boste deležni ljubezni velikega naroda. Če pa nam odreko mir, se bomo umeli braniti.’” Strme se vrne general k svoji armadi, njegovemu gospodu se zdi poročilo neverjetno. Kako? Cesar Napoleon odstopa sredi vojne, sredi btike pol Evrope, in sporoča svojo pripravljenost po ujetniku? Da je tako slab, nismo vedeli. Na nasprotni strani pa čaka cesar razburjen na Merveldtov povratek. Zato odlaša s povelji do pozne noči in dolgo govori o sorodstvu, ženi in otroku. Nenadoma pa ga napade njegova bolezen, bled se nasloni na ponjavo, pobočniki hočejo poklicati zdravnika. “Ne! Moj šotor je prozoren! Dokler sem tu, stoji vsakdo na svojem mestu.” '‘Lezite, Sire!” “Ne! Umreti hočem stoje!” “Zdravnika, Sire!” “Ne, vam pravim. Bolnemu vojaku dam bolniški list. Kdo ga bo napisal meni.” Strahoviti trenutki. “Saj že mineva. Samo pazite, da nihče ne vstopi.” Čez pol ure razdeli povelja, toda ne za umik, le nekoliko bližje k Lipskemu strne svojo armado. Zdaj ima natančno polovico sovražnih čet. Prihodnji dan stoji pri nekem mlinu. Sovražnik podi njegovo armado v tri smeri. V naj-viečji zmedi: Bernadotte je menda pregovoril Sage, da so obrnili topove proti Francozom. “Nesramnost! zakliče cesar. Vse zarjove besedo za njim. Saški < častniki, ki so ostali zvesti, polomijo svoje meče. Neki dragonec njegove eskorte okrene konja: “Jih bomo že dobili, te lopove! Francozi smo tudi že tukaj! Živel cesar!” Vsa eskor-ta plane kmalu k cesarju na- korakale v neveliki razdalji mimo njih.” Prihodnje jutro povzroči za- tih. Ko se Macdonald kesneje sestane z Augereaujem, na katerega je čakal s svojim zborom, se mu ta posmehuje: “Ali me imate za tako blaznega, da se bom dal v Lipskem zaklati v kakem predmestju? Takemu norcu na čast že ne!” Tu je prvič popolna brezbrižnost enega izmed naj starejših cesarjevih tovarišev do njegove zmage in slave. Tu govori samo še gola želja po življenju ki je razumljiva pri vojaku, ne pa pri francoskem maršalu, kateremu bi moralo rokodelstvo pomeniti srečo in slavo. Isti dan piše cesarju neki drugi njegov mladostni tovariš: da ga je v včerašnjem bojnem poročilu prezfl, čeprav je celih deset ur sam držal del ravnine, za katere obrambo da je prejel pohvalo nekdo drugi. “Še nikoli v življenju Vam nisem vršil službe zvesteje nego tokrat . . Sire, ne poznam hujše stvari, kakor biti prezrt ob taki priliki.” To je pisal Marmont. Ta dva tona istega dne pripravljata cesarju usodo, ki se napoveduje v takih znamenjih: oba, Marmont in Augereau ga bosta v odločilni uri izdala. Isti dan sedi nekaj milj od- tod Goethe v svoji Weimarski sobi. Napoleonova slika je padla z žeblja, od Lipskega ste čuje grmenje topov, prve vesti o-porazu prihajajo iz daljave. Noben general še ne ve, ali se ne' bo cesar kmalu zopet zbral ali ne bo kmalu zopet zmagal, pesnik, ki ga je še pred kratkimi mieseci imenoval nepremagljivega, pa že čuti pravo usodo tega dne in napiše na dan umika tele nemške stihe, ki se bero, kakor da bi bilo po teh dogod- trona, pozna nevarnosti in mirno tvega. Obroča zlatega ogromne teže ne tehta nič; odločen in pripravljen si dene jo vesel na drzno glavo in nosi jo lahko kot zelen vtenec. Tako si stori ti. Vse nedosežno si znal primakniti si, vzeti, kar prečilo ti divjega je pot, opazil si, preudaril in spoznal. Prišel je dan vesel, pozval te je in te proglasil, bilo je storjeno- kih že seto let in kakor da bi|jn ge stojiš kljub vsemu, kar si bilo vse samo še legenda: čutil “Mož, ki v .kraljevskih prsih čuti srčnost, nič,ne okleva, marveč stopi veder na podkopano, strmo pot do in kljub sovragom, tujim in domačim, ki so grozili z vojno ti in smrtjo. Ljudstva mar jim drugo, iger jim je treba! — Sedaj ... Na 9 Prikladnih Kraji COLLINWOOD BRANCH 14707 St. Clair Ave heights branch ’ lee Rd.& Meadowbrook Blvd. SOUTH EUCLID BRANCH Mayfield & Green Roads VAN AKEN BRANCH 20313 Van Aken Boulevard 9 I - if POSLUŽITE SE TEH SOCIETY BANČNIH POSLIH • Hranilne vloge • čekovni računi • šolske hranilne vloge • Poslovanje po pošti Poštnina plačana • Bančna denarna nakazila • Denarna nakazila v tujino, potovalni čeki • Posojila na posest in pomoč pri nakupu • Osebna posojila • Posojila na premičnine • Avto financiranje • Dodatna posojila • • Varnostna shramba • Varnostni dep. predali rtjg VI IN VAŠA DRUŽINA STE PRISRČNO VABLJENI, da ob priliki obiščete vašo najbližjio novo Society podružnico. Uradne ure iso: Od ponedeljka do četrtka....9:30 dop do 2:30 pop. V petek......................9 :30 dop. do 6. zvečer Prav tako vas vabimo, da se poslužujete naših uradov v vseh bančnih poslih, katere vam Society nudi. Pridite kmalu! pjamtoj glarings! IN THE CITY OF CLEVELAND Founded 1849 MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION Dramatiko društvo LILIJA proslavi v nedeljo, 9. maja V SLOVENSKEM DOMU na HOLMES AVE. MATERINSKI DAN z igro TRIGLAVSKA ROŽA Začetek ob 3:30 pop. (j)wx)0M A/AND ^(ruS&ce... /Imeri$k/i Domoviim/i *:• ;^v v.,.. ■ /l- IVI' E W €/%!%»— HO IW1P AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Her Day... May f!Si r i Today belongs to Mother dear ... It is her special ay ... We love her and we honor her ... In our die- v®ted way . . . We cannot ever say our thanks . . . Suffl- ieilt to her name . . . But we can add our praises to . . . Her ^rlasting fame . . . And she deserves the very blest . . . For that she has done . . . To form the finest character . . . ^ daughter and in son . . . Her sacrifices never end . . . ar Words are never . trite . . . And we are always happy ^en • . . She kisses us goodnight . . . God bless each Mother this earth . . . Wherever she may be . . . And keep hier in lS loving care ... For all eternity. . . /iMERisii/i MWWAHa ^OiNDtiNSED NEWS FROM OUR HOME FRONT leveland, Ohio ~ ~~~ Taken to St. Vin-j Charity Hospital. j»s Week was Martin 680stanjsek of 1124 E. Sr, We wish him a P6edy recovery! 670ftrS' Mary Zupančič, tet ° Bonna Ave., has th Uyned home from es6 hospital. She wish- fd t° thank all her eat6?^3 tor flowers, ^ etc. . * » e isaw 0j a recent meeting bai Cleveland Em-^ tflerg Ass’n, Louis rf„ ^ele was elected esident. He is also lr!?dent of the Ohio '^hairnet’s Ass’n. j^thony Stampfel of ketl f' 150 St., was tarn to Euclid-Glenvillei CPital- We wisb ery, a speedy recov- lu •.*•»»»» I7t, olnce November of i c Erank Špenko \vk ^10 Calcutta Ave., oct stiti under the - °r s care at home, ej! has improved: loWert now to 136 a1' 6-th visitors after 3 bo He • * In ■stl EuSene p- K°- Mr, g S01i of Mr. and N T^'011 Pel- Hospi T talcuHrank sPenko of MVsek- Cjc Et Ave. We wish Ofyi sPeedy recov- T * * » Queer.ayin2 on the is 111” Ivlary this week 6ic, j Josephine Sta-to vi o Norwood Rd. Vagn', her relatives in on gab! Out ’facciiie RECIPES compiled by / czrfrnziLcian-cStou'z.nz dtulj % The Cook Book is divided into the following divisions; TORTES TOAST, OMELETTES and PANCAKES BREADS, YEAST, and QUICK BREADS COO,KIES PUDDINGS, DESSERTS, etc. CAKES VEGETABLES MEATLESS DISHES NOODLES, DUMPLINGS STRUDELS, PASTRIES BEVERAGES SANDWICHES SALADS RELISHES, PICKLES, DRESSINGS JAMS, PRESERVES CANDIES PIES MEAT DISHES FROSTINGS, TOPPINGS, FILLINGS SOUPS FISH MISCELLANEOUS This book may be purchased thru mail for $1.50 plus a handling charge of 15c—total $1.65 at the Frank Cerne Jewelry Company 6412 St. Clair Avenue HF.nderson 1-0465 Cleveland 3, Ohio Good breeding consists of successfully hiding how much you. think of yourself and how lit-le you think of others. —Mark Twain. Do You Wish !o looaiv® This English Edition Regularly? If any of our young readers are interested in receiving our Friday English page edition by mail or if you want to order same for someone in military service, just send in §2.25 for (he year with the name and iddress. A Lifetime Gilt for Mother Give a gift that the whole family will cherish for generations GIVE... The Family Rosary Edition of The (athoik Bible Over 1800 pages.—Beautiful whole page colored illustrations. This edition of the Catholic Bible should be in every Catholic home. Order one today. Call for an appointment. C. K. McNeill—UT-1-0435 Body and Fender Repairs on Your Automobile SUPERIOR BODY & PAINT GO. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 FRANK CVELBAR. Owner J Charles & Olga Slapnik. FLOWER SHOP FLOWERS FOR ALL OCCASIONS 6026 St. Clair Ave.—EX 1-2134 Rich's Auto Body Shop COMPLETE AUTO SERVICE Painting - Motor Service Ignition - Brake Service 1078-80 East 64th Street Tel. HE 1-9231 — HE 1-4*47 NOTICE You can pay Gas, Water, Electric and Telephone bills every day at the office of MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 ST. CLAIR AVE. With our Special Money Orders you can pay all other bills, such as doctors; hospitals, rents, stores, etc. Office Hours: 9 A.M. to 6 P.M. ON YOUR SAVINGS WE WEMEVOUR SfflIK c HLUant HDISAL DUOSn UtSUKAAd CoiPouim BER0S STUDIO 6116 ST. CLAIR AVENUE TEL.: EN 1-0670 g, For the Best in Photography — Weddings in Studio; Candida; in Church and Home; Satisfaction Guaranteed. ^On cJ MEMBER m L GRDINA & SONS FUNERAL DIRECTORS and FURNITURE DEALERS 1053 East 62 St. HEnderson 1-2088 OFFICES: KEnmore 1-589« KEnmore 1-1285 C O L L I N W 0.0 D 17002-10 Lakeshore Blvd. 15301 Waterloo Road IZB.,*GET THE MOST OUT OF LIFE) Growing funds in a savings account here will help you get the things you want fnost — a home, a new car, or perhaps the security of a "nest egg for retire* ment years. Whatever your aims, you — find it easy and convenient to put asia? money every payday in an insured savings account here. Service is prompt, friend,j5 and helpful. Start with a convenisEž amount. SAVINGS INSURED SAFE UP TO $10,000 Current Interesi Rate 21/2% Per Year Savings-Loan Co* 813 E. 185th ST. IV 1-7800 6235 ST. CLAIR HE 1-5670 DON’T FORGET . . . SUNDAY, MAY 9, IS MOTHER'S DAY ☆ ☆ ☆ Wear a Flower on Mother's Day ☆ ☆ ☆ Houis ^lapnilz b MAIN STORE 6102 St. Clair Ave. HE-1-1126 BRANCH STOR® 15436 Waterloo Rd' IV-6-0226 -bnianFair Convenient Jf terms — call os for on for perfect winter comfort get the furnace with lajtfeionVate (jit assures Ideal comfort regardless •f pressure conditions) and ‘FINGER-TIP* IGNITER (It lights the furnace at the touch of a button).. .and “SAFETY SENTINEL* PILOT (It MV*r let* yow furnace go out) GAS-FIRED, FORCED AU on estimate FOR PROMPT SERVICE CALL JOE AHLIN SHEET METAL & FURNACE ROOFING — GUTTERS — SPOUTING * 5837 Dumbarton Blvd. KE 1-43»' Richmond Heights —36 MONTHS TO PAY— Make Your Payments With Your Gas Bill gaiiCigsa