mtmrnmm.
i . ^ ,,
i
lajv-ečji sWen*ki dnevnik f Združenih državah
V«Ua za rem leto . • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za taosemttvo celo teto	$7.00
list slovenskih delavcev v Ameriki.
fl !,: ' jI' "j. ,=
Tbe largest Slovenka Daily j te H tfc United State«.
tuned every day except Sunday* a and legal Holidays 75,000 Reader*.
»OUUtUf: OOBTULBTDT 2876	Hntorod u Second Clam Ma	r ~" . - .tur, September 21. 1903, al tbo Pošt Office at New York. N. Y., under Act of Congreao of March S. 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2876
NO. 194. — STEV. 194.		NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 19, 1926. — ČETRTEK, 19. AUOUSTA 1926.	VOLUME XXXIV.	— LETNIK XXXIV
SESTAVILI NOV NAČRT
rje razmišljajo o mirovnem načrtu, katerega hočejo predložiti Callesu. — Predlog involvira baje kongresno akcijo glede postav, ki so pro-vocirale konflikt . — Dvom o uspehu tega načrta.
MEXICO CITY, Mehika, 18. avgusta. — Po
sestanku voditeljev mehiškega episkopata v palači nadškoba Mora y del Rio je postalo znano, da razmišlja katoliška cerkev o načrtu, kojega namen je rešiti sedanje mrtvilo v konfliktu med cerkvijo in državo, katerega so povzročile zadnje vladne verske regulacije.
Skof Diaz, predstavitelj episkopata, je rekel včeraj zvečer, da izdelujejo sedaj voditelji cerkve 'načrt, tikajoč se posredovanja, z medlim upanjem, da ga bo vlada mogoče sprejela. Skof ni hotel razpravljati o podrobnostih, pač pa namignil, da bo* načrt mogoče že danes objavljen.
Dočim trdijo cerkveni voditelji, da ima bojkot velikanski učinek, so vendar "mnenja, da bi morala storiti cerkev vse, kar je v njeni moči, da uveljavi zopet brez vsakega zavlačevanja normalne raz-mere.	_ , » y ^ $
Cerkev poznava, da ne škodi bojkot le trgovini in prometu, temveč da povzroča tudi dosti trple-nja katolikom, ki se vzdržujejo uporabe razkošnih predmetov celo do takega obsega, da se ne vozijo z avtomobili in da ne pijejo sodavice.
En prediog, katerega predlagajo ponavadi v dobro informiranih krogih, se glasi, da naj vključuje modifikacijo^verskih postav, proti katerim katoliki najbolj trpko protestirajo.
C e bo načrt uspešen, je pričakovati, da se bo prvo gibanje za konec konflikta završilo, ko se bo v prvem tednu septembra sestal mehiški kongres.
Čeprav je predlog, o katerem se razpravlja, izhoden številnim odličnim Mehikancem in inozem-cem v Mexico City, se vendar resno dvomi, da bi dovedel do cilja.
Nobenega dvoma ne more biti o trdnosti vladnega stališča in vse izjave ministrov Callesovega kabineta in drugih, ki zavzemajo važna mesta, so se glasile, da ne more biti nobenega kompromisa s strani države, neglede na proteste od znotraj in zunaj, in da bo postava strogo izvedena.
Nikakih informacij ni iz oficijelnih virov, ki bi kazale, da se je završila tudi najmanjša izpremem-ba v stališču vlade.
MEXICO CITY, Mehika. 18. avgusta. — Mehiški vladni uradniki so izjavili včeraj, da so vedno bolj prepričani o zmožnosti vlade, da je kos kateremukoli položaju, ustvarjenemu vsled izvedenja zadnjih verskih postav.
Akcija agentov ameriškega justičnega depart-menta v Calif orni j i, ki so aretirali generala Estra-do ter njegove tovariše, ko so skušali vprizoriti v Mehiki novo revolucijo, je po mnenju uradnikov ojačila silo Callesove vlade, ker dokazuje ta akcija, da ne bodo Združene države trpele nobene vstaje proti mehiški vladi, ki bi bila organizirana na ameriških tleh.
Nova odkritja v Hallovi zadevi.
O umoru so baje govorili še predno so našli trupla obeh. — Razmerje med pastorjem in Mrs. MOls je bilo že leta javna skrivnost«
Kralj Boris je
zopet v Sofiji.
Boris se je vrnil v Sofijo, oči vidno brez neveste. Jugoslavija nasprotuje intervenciji Lige narodov.
DUX A J, Avstrija, 18. avgusta. V kratkem poročilu ofieijelne bolgarske brzojavne a^enture v Sofiji se glasi. da se je kralj Boris včeraj vrnil v Sofijo.
Poročilo niti ne potrjuje, niti ne zanikuje govoric, ki so že več dni krožile po centrali Evropi, da poklicala kralja Borisa domov vlada, radi spora med Bolgarsko
Bol jseviki se izneverjajo radikalizmu.
Trocki, Zinovjev in drugi izgubljajo tla. —ideja svetovne revolucije je pričela bledeti. — Tudi komunizem je pričel baje izginjati. — Javna brezbrižnost-vspričo sporov voditeljev postaja vedno večja.
Francija ne bo obdačila tujcev.
Francija se bo najbrž odrekla davku na tujce, ki se mude v deželi. — Juristi zunanjega urada so povedali vladi, da bi tak davek kršil pogodbe. — Sprejet bo mogoče davek na eksporte.
VARŠAVA, Poljska, 18. avgu-
in njenimi sosedi in radi domačih ~ ^V*?? P°slanik v MoskVl političnih zadreg.	'	I	kl ^ dospel včeraj
Poročevalec newvorSkega lista ! !Tmk.aj' ^ ?3avi1' da °^aziti v "Times" je bil informiran, da so 1 RllS,J1	Ribanj* proti des-
vse tozadevne govorice brez pod- nK'1 111 dfl St0ji Vlada Stfllina trd' lnjre. a so tako vztrajne in poro- n°' d0(',ra P°tiska St8re ™™luci-čila bolparske aventure so tako t	Polagoma v ozadje.
malobesedna. da imajo najbrž ka-»,	S<? Je Vrml °b ČaSU' ko SO
ko podlago.	j krožile po zapadni Evropi divje
,	.	- , . I frovorice, da je izbruhnila v Ru-
\ kolikor je mogoče dobiti av-! •••____....	..
.. ,.	'	.. . , .siji nova revolucija, je ugotovil
tontativne informacije, ni bilo	, M . .. , , ,
. , , • -	poslanik, da se je pričela doba
potovanje kralja Borisa v stiku z „„ • i •	,
I -. .... „ _ _ • razvoja, kojega posledic ni mogo-zenitovanjskimi načrti. Soglasno
z nekim poročilom iz Sofije je iz-
ANGLEŠKI PREMOGARJI ZA
OBNOVLJENJE POGAJANJ
i _
Angleški stavkujoči premogarji so glasovali za obnovljen je pogajanj. — Eksekutivni komitej je dobil prosto reko, da uveljavi uravnavo. — Sestal se bo z lastniki premogovnikov.
.»<
Sočasno ?e URotoviti vnaprej.
javil glavni bolgarski metropolit, da je skoro nemogoče kralju Borisu poročiti se z italijansko prin-cesinjo Giovanno. ker je rimskokatoliške vere.
BEOGRAD, Jugoslavija, 18. avgusta. — Jugoslavija ni sprejela prijazno ideje Bolgarske, da se predloži Ligi narodov mejni spor med obema deželama.
Poročevalec Timesa je izvedel iz oficijelnih virov, da ne tvorijo poslanice, izročene Bolgarski glede sedanjega položaja, nikakega razloga za intervencijo lige in da ni vsled tega mogoče smatrati za resno možnost take intervencije.
Domneva se, da bi neupravičena intervencija ne pomirila duha Balkana ter izboljšala odnošajev, temveč da bi proizvedla nasprotni učinek ter povzročila izjalov-ljenje Lige v tej nalogi.
Izjavil pa je, da so obsojena na pozabljenje gibanja, katera so započeli stari voditelji kot Trocki in Zinovjev in da stopajo novi in predvsem mladi voditelji na mesto starih postav, ki so o-boževale Lenina in njegov revo-lucijonarrii evangelij.
Ugotovil je, tudi, da narašča odločno protižido\ razjolo/.e-nje in da se vsaki trenutek lahko pričakuje protisemitskih izgredov.
Sedaj vladajoče skupine so prenehale gojiti resničnega, svetov-no-revolucijonarnega duha, so'izgubile svoja bojevita nagnenja ter se nagibajo vedno bolj k politiki vzdržanja pristne ruske državne politike, kar poraenja opustitev koromnistienih zavojevanj v inozemstvu.
Po mnenju poljskega diplomata je omejena vsa kriza v Rusiji
ATENE. Grška, 18. avgusta,— na ne ve{' sto voditeljev raz-Grška vlada je podpisala štiri tr- j Honib fakcij v vladi, dočjm raste govske konvencije z Jugoslavijo 'splošna brezbrižnost javnosti na včeraj opoldne in takoj nato po-	1
' vznemirljiv način.
Državni senator Snmpson, ki je bil imenovan posebnim obtožito-ljem v morilni zadevi Halls-Mills, je izjavil, da npa, da bo danes ali jutri zvečer zaključil zaslišanje. Na vsak način pa ima namen zaslišali poleg dveh sestra umorjene Mrs. Milk tudi še nadaljne priče. Namen g&ališanja je ojažiti
bratu vdove Willie Stevensu in proti njenemu nečaku Carpender-ju, da bi jih mogla na ta način
godbo prijateljstva in sprave.
Prva konvencija se tiče spornega vprašanja Gevgeli-Solun železnice, na kateri se ho nydilo vse mogoče ugodnosti jugoslovanski trgovini. Važna točka dogovora je. da se bo arbitracijske polno-moei poverilo stalnemu uradniku Lige narodov, ki bo Francoz.
Druga konvencija se tiče jugo-goslovanske zone v Solunu, temelječe "na pogojih pogodbe, sklenjene v Bukarešti leta 1913. Suve-renske pravice nad to zono pa bo ohranila grška vlada.
Pogodbe prijateljstva in sprave smatrajo za uvod k drugim sličnim pogodbam na Balkanu, za prvi korak k Locarnskemu dogovoru v južnoiztočni Evropi.
Pogodba, katero je podpisal za Jugoslavijo Gavrilovič in za Grško Ruphos, bo veljala tri leta.
velika porota obtožiti umora po^Lahko pa jo je obnoviti ter vse-
prvem redu. Kot znano, je bila Mrs. Hall aretirana pod isto ob-dolžbo že pred dvema tednoma, a je bila izpuščena proti jamščini $15,000.
Barbara Tough, ki je bila usluž-bena pred štirimi leti v hiši Hal-la, je presenetila v sakristiji pastorja, ko je imel Mrs. Mills v svojem naročju.
Priča je nadalje izpovedala, da je Mrs. Hall zelo mirno sprejela vest o umoru moža.
Malo železniških nesreč v Angliji,
buje določbo, da se jo lahko po daljša za nadaljnih šest mesecev v slučaju, da bi jo razveljavila ta ali ona stran.
Pogodba je sestavljena v okvirju dogovora glede Lige narodov na temelju vzdržanja teritorijal-nih dogovorov na Balkanu, kot so definirani v obstoječih mirovnih pogodbah. Pogodba - je izključno defenzivna ter jo bo Grška takoj odobrila potom zakonodajnega dekreta, dočim jo bo Jugoslavija 9 predložila skupščini, kakorhitro se bo slednja zopet sestala.
Ukrajinci in kavkašci se sploh ne nagibajo na nobeno stran, kar pomenj'a največji udarec za Zi-novjeva in Troekega. kajti ravno ta dva okraja sta bila preje kotiš-či revolueijonarne politike.
Skrivnostna zadeva maršala Kitchener ja.
LONDON, Anglja, 16. avgusta. Angleški notranji urad je včeraj uradno objavil, da je vseboval zavoj, ki je bil pred kratkim oddan na Waterloo postaji in ki moral vsebovati krsto z ostanki lorda Kitchenerja, le prazno krsto.
LONDON, Anglija, 16. avgusta. — Skrivnostni slučaj Kitche nerja je dobil včeraj zvečer novo obliko. Uradniki Scotland Tarda so vzeli krsto iz privatne mrtvašnice ter jo vedli v oficijelno mrtvašnico, kjer bo ostala do jutri nedotaknjena. Coroner bo uradno obveščen ter se bo moral odločiti, če naj priredi inkvest.
Angleški reporter Fr. Powell je trdil, da je našel v nekem norveškem grobu krsto s truplom lorda Kitchenerja. Spravil je krsto v London ter obvestil ministrskega predsednika. Angleška vlada pa ni vrjela izjavam Powella.
LONDON, Anglija, 1 8. avgusta. — Z večino 68,000 glasov, ki predstavljajo manj kot devet odstotkov premogarjev, so delegati na konferenci pre-mogarske federacije, ki je zborovala tukaj dva dni, opolnomočili svoj izvrševalni komitej, naj stopi v pogajanja z lastniki premogovnikov in vlado za u-ravnavo premogarske stavke.
Čeprav ni bila večina posebno velika, ni pričakovati, da se bo vnovič razpravljalo o tem sklepu.
Glavna važnost tega sklepa je, da bo odpravil neprestano zatrjevanje voditeljev stavke: "Niti penija od plače, niti minute od delavnega dne", odkar so pred štirimi meseci delegati sprejeli to geslo. To geslo je bilo razveljavljeno v glavnem vsled prizadevanj A. J. Cooka, tajnika federacije, ki ga je sam skoval. Ker je bilo to geslo umaknjeno, prične lahko eksekutiva s pogajanji z le eno omejitvijo, da morajo biti narodna in da se ne sme sprejeti separatnih okrajnih pogajanj.
Oficijelno ugotovilo, izdano včeraj, se peča z zadnjo poslanico Baldwina v Ameriko glede vprašanja bede med premogarji.
—	Konferenca odločno protestira proti 'akciji ministrskega predsednika, ko je poslal neresnično poročilo amer/škemu časopisju ob času, ko je dospela v Ameriko delegacija premogarske federacije. To se je storilo očividno v namenu, da se prepreči, če le mogoče, nabiranje skladov med ameriškimi unijami in splošno javnostjo, da se priskoči na pomoč ženam in otrokom stavkarjev, ki v glavnem trpe vsled izprtja premogarjev od strani lastnikov premogovnikov.
—	To nudi nadaljni dokaz, da je vlada defini-tivno sklenila pomagati lastnikom premogovnikov, da s stradanjem porazijo premogarje.
Premogarska eksekutiva je dobila vsled včeraj-šnega sklepa polnomoč, da otvori pogajanja z lastniki premogovnikov in vlado. Lastniki so imenovani prvi, vendar pa se glasi, da obstaja namen obrniti se najprej na vlado ter jo naprositi, naj u-gladi pot za konference z lastniki. VVjetno je, da bo poslano danes pismo BaJdwinu s prošnjo, naj sprejme deputacijo in da naj določi sestanek za popoldne.	K
Le malo je dvoma, da bo vlada pristala v sestanek s premogarji na novem temelju ob prvi mogoči priliki.
Glasi se, da je bil sprejem priporočila eksekuti-ve, da se ji da prosto roko pri pogajanjih posledica ■ prepričevalne zgovornosti škotskih delegatov. Pre-^,mogarji iz South Walesa so odločno nasprotovali bile ostale cene v Franciji na vi- predlogu ter imeli več oitrih in odločnih govorov, šini kot so bile pred vojno. ! naj se izvede boj do konca.
PARIZ. Francija, 18. avgusta. Glasi se, da so juristi zunanjega urada posvarili vlado, da bi bila naložitev posebnega davka na inozemce kršenje določb pogodb, katere je sklenila Francija z Anglijo, Združenimi državami in Špansko, torej z deželami, iz katerih pride pretežna večina turistov. Vsled tepra in kljub splošni ljudski zahtevi, da se sprejme tako postavo, domnevajo, da ne bo skušala vlada Poincareja slediti vzgledu Belgije, da bi zahtevala posebne pristojbine od državljanov drugih dežel, ki prihajajo v Francijo. V številnih krogih prevladuje celo mnenje, da je Belgija kršila določbe svojih popodb ter se tudi glasi, da bo angleška vlada protestirala v Bruselju.
V	zvezi s tem se je treba spomniti, da je pred poldrugim letom francoski parlament odobril postavo. soglasno s katero naj bi plačali tujci, ki bi kupili zemljišča v Franciji, francoski vladi davek tridesetih odstotkov vrednosti dotičnepra zemljišča. Ta postava pa je bila razveljavljena, potem ko je zunanji urad odredil. da nasprotuje konzularnim pogodbam z Anglijo in Ameriko.
Francoski sovražniki tujcev zahtevajo tako odredbo kot dejanje pravičnosti napram onim, ko-jih valuta je visoka, a FrancoziT ki se resno zavzemajo za tak davek na tu.ice, pra zagovarjajo kot sredstvo, da preprečijo obiskovalcem izvažanje velikih množin blaga iz Francije radi prednosti nakupovanja z dolarji, funti in pe-zetami.
Vlada bo skušala odpomoči položaju s tem, da bo naložila splošni eksportni davek, prav kot je storila Nemčija tekom dobe padanja vrednosti marke.
V	glavnem .je krivda francoskega časopisja, kar je francoska javnost, prepričana, da se godi inozeineem toliko boljše kot pa Francozom. Ne premine niti en dan, da bi kak pariški list ne o-pozoril Francozov, da lahko kupujejo Amerikanei in Anpleži v Parizu stvari za eno osmino ali . desetino tepra, kar stane Franco-j ze. To bi bilo m o proč e res. če
LONDON, Anglija, 17. avgusta. LeU 1925 je bil jr^Angliji pri, katere je dobiL
železniških nesrečah nbit le en sam potnik, a je umrl bolj na posledicah strahu kot pa vsled ran,
Izgnan prejšnji ministrski predsednik.
ATENE, Grška, 18. avgusta. — Prejšnji ministrski predsednik 'Kafandaris, ki je bil aretiran, predvčerajšnjim s številnimi ar-madnimi častniki, je bil pregnan
na neki otok y Egejskejn morju-*.
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je trčba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo te ponudba ugajala, posebno de, ako bo«te Vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire
Din.	600 ....	% 9.45	Lir ...	... 100 ..
Din.	.... 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ..
Din.	----- 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ..
Din.	.... 6.000 ....	$ 92.00	Lir ...	... 500 ..
Din.	.... 10,000 ....	$183.00	Lir ...	... 1000 ..
$ 7.80
Za pofilljatre, Id presegajo DesettlsoC Dinarjev aH pa Dv&tlgoC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popoat.
Izvršujemo v oajkr&J&eai
Nakazila p« brzojavnem rmi unmmo u stroške $1.—.
ter
Posebni po-• datki.
Pristojbina xa fxp!a čila. ameriška) dolar, jet ? Jugoslaviji In Italiji maša kakor sledi :sa $25. »11 manjl sneeek 75 centov; od |25. naprej do $300. po S eeote «d vsakega dolarja. Za ve£Jft svote po pismenem dogovoru.
. i
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	phone: cobtlanixt 4687	I^ew York, N. Y.
je edino slovensko podjetje v New Yorku, lei ima vplačan predpisani kapital za izvrševanj* poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo eamorp imenovati banka*
v leta 1*25 je
fM*2.«73.47, » besedah: — CrtmiliJeM - fetttstodetrettaa«* soe nMfglooedamdmuttri dolarjev Sa 47 centov.

v
Efagas
!
GLAS NARODA, 19. AUG. 1926
1»
n
wGLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOYBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakwr, president.	Louis Be-nedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
•• G LA S NARODA" "Voice of the People"

Dopis
Issued Ever$ Day Except Sunday* and Holidays.
Za telo leto velja list §a Ameriko
in Kanado_____________$6.00
%a pel leta ______$3.00
Za Četrt Ma___________$1.50
Za New Fork ta celo leto $7.00
Za pol leta______________+3AO
Za inozemstvo ta celo leto ~J$7.00 Za pol leta______________J- $3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Popita brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliiče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika._______
"G LAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. ¥.
Telephone: Cortlandt 2876•	_
Cleveland-Newbury, O.
Cenjeni p. urednik! Dovolite mi malo prostora v nam priljubljenem listu G. X.
Xe vem, kaj je vzrok, da se i* naše naselbine tako pored koma o-glašamo. Najbrž je vzrok sedanja vročina, ki nas že dalj časa mnei, tako da živimo v resnici v dobi pasjih dni. To je menda I vzrok, da se vsak naročnik tako težko pripravi k pisanju.
7i delom se ne moremo nič preveč pohvaliti, ker se vedno bolj pomalem dela. Veliko ljudi je brez dela. Kar se pa tiče društvenih prireditev, smo pa bolj aktivni. Letošnjo polptno sezono so nam razna društva priredila dosti izletov in raznih zabav, ki so v korist društvom in nam v razve-j

L
ŠE ENKRAT MEHIKA
Novice u Slovenije.
drilo, da se vsaj včasih poveseli-mo ter pozabimo na vsakdanje težave.
Omeniti hočem še žalostno vest. Rojak Joseph Merhar je bil zaposlen v Penna Round House na Kinpsman Road. Ko je dne 14. t m. nalil vodo v parni kotel, je slednji eksplodiral. Rojaka je na mestu ubilo.
Ranjki je bil doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Tukaj zapušča ženo, dva otroka in enepa brata v stari domovini. V Ameriki je bival nad 13 h>t ter je bil elan društva Sv. Janeza Krstnika, št. 37 J. S. K. J. Društvo mu je preskrbelo dostojen pogreb.
Bodi mu lahka ameriška pru-da!
Poročevalec.
Jugoslavia irredenta.
Premeščen je iz Gorice
komisar javne varnosti eav. F. Diaz. Xa njegovo mesto pride dr. L. Greco.
Ponovne izpite iz italijanščine
bodo morali delati slov. učitelji prihodnjega meseca. Tozadevne pozive so dobila te dni šolska vodstva.
V Nabrežini
so imeli ob zaključku šolskega leta kratko prireditev. Na vspore-tlu so bile pesmi, deklamacijf in žaljivi prizori, ali vse je bilo ita Jijansko, na vsporedu ni bilo prostora niti za eno slovensko točko.
Slovenski stariši so bili zelo u-žaljeni ali veliki gospod didaktični ravnatelj se za to ne briga.
Poroka.
Albert Komavpc, sodni svetnik v Vipitenu, se je poročil pdčno. Avpusto Klemenčičevo iz Solkana.
Italijanski trgovci v Gorici
t Ker je večina ameriškega prebivalstva na strani ameriških škofov in torej proti vladi, ni bilo posebno tefko izbirati sredstva za boj proti oblastuežem Calleso-Tega kalibra.
Callesovo ravnanje odobravajo le mehiški veletrgov-ci in nekateri delavski voditelji, najbrž v namenu in u-panju, da bodo nagrajeni za svojo podporo.
Priprost mehiški narod se je poslužil proti trgovcem in industrijalcem najuspešnejšega orožja, namreč bojkota.
i Mehikanci nočejo kupovati v trgovinah, oziroma so nakupe omejili le na najpotrebnejše reči. I Dobra dva tedna traja bojkot, pa je že moralo nešteto mehiških trgovin zapreti svoja vrata in nešteto tovarn je odpustilo svoje delavce.
Pri tem seveda največ trpi mehiški narod sam, povzročitelj tega bojkota. Toda pravijo, da vera gore podira, verski fanatizem je pa še bolj uničujoč.
Spor med vlado in cerkvijo ne more večno trajati.
Mehiški škofje so baje sestavili nov načrt, ki ga ] tllip nPki trgovec bodo predložili Callesu. Tudi Callesova vlada je začela kpleb&ti.
Dozdaj sta bili obe stranki precej trmoglavi, kajti obe sta bili v precejšnji zmoti.
Trmoglavca je pa težko pobotati.
Bpor ne bo tako hitro uravnan, kot bi kdo domneval.
Mehiški škofje skušajo izpremeniti postave, ki se tičejo verskih zadev. V to bi utegnili privoliti nekateri -odlični Mehikanci. \
Toda vsako izpremembo ustave oziroma postav mora odobriti mehiški kongres, ki se bo sestal šele meseca septembra.
Niti kongres niti vlada ne bosta hotela zlepa odnehati, ker bi s tem sama sebe počila po zobeh.
Tudi škofje ne bodo dali prevelikih koncesij. Vsled-tega bodo pogajanja takoj v začetku dospela na mrtvo točko.
Treba je pa tudi vpoštevati dejstvo, da se dva nasprotnika dosti lažje zmerjata na daljavo kot pa če sedita ob isti mizi.
Ako bi se sestala Calles in načelnik katoliške cerkve, bi v parumi debati najbrž lahko izbistrila položaj.
Coolidge^una prav, ker noče posredovati, dasi ga silijo k posredovanju z raznih vplivnih strani.
Pravi, da je spor med melii£ko cerkvijo in državo mehiška notranja stvar. V tem sporu se ni še nobenemu ameriškemu državljanu krivica godila in tudi ameriška lastnina v Mehiki ni utrpela nobene škode.
Oe bi v Združenih državah izbruhnil sličen spor, bi se Amerikanci prav lepo zahvalili tistemu, ki bi si drznil drezati v njihove zadeve.
Zverinsko mučenje otroka.
Pred kratkim sta kupila v Voj-niku posestvo 2t>-letni Jakob Ila-ložan in njegova 25-letna žena Marija, ki še nista dolgo poročena. S seboj sta pripeljala dve in polletnega sinčka Josipa. Dne 23. julija je prišel Jakob Haložan v župnišče v Vojniku naznanit, da je ob 11.30 dopoldne umrl' neza-koski sinček njegove žene. Mizarskemu mojstru v Vojniku je naroČil, da mora takoj napraviti krsto, češ, da je sin umrl za težko boleznijo, in ga mora brzo po-
ve(fovanje, a brez uspeha. Zato je izdala sedaj za šoferjem in njegovim pomočnikom tiralico z vsemi potrebnimi podatki. Pobegli šofer je Ljubljančan Albert Epih. njegov pomočnik pa Peter Stajic.
Nesreča pri delu.
Te dni se je pripetila na dvorišču tyiše št. 9 na Dunajski cesti nesreča, ki bi zahtevala skoro človeško življenje. Kleparski pomoč-' nik Iv. Cepelnik. uslužben j)ri 1 tvrdki Ecker v Puharpevi ulici
kopati. To se ie mojstru zdelo ze-1 ->e bl1 zaposlen na strehi nnenovn-lo čudno. Pojrreb bi se imel vršiti,no h,*e s Povijanjem strešnih dne 25. julija, a so ga orožniki i ž,ebov- Ko Je stal na 10 m visoki preprečili vsled ovadbe, da je de- ] lestivi; Se ^Jf (Mn P^* ™ te umrlo nasilne smrti.
Truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je bilo raztelešeno. Zdrav niki so dopnali, da je umrl otrok vsled po pretepanju zadobljenih.
pnil in izgubil ravnotežje. Nesrečnež je zprmel z lestve na tla ter dobil pri padcu težke telesne poškodbe. Ponesrečenca so takoj odpeljali z avtomobilom v javno
Trstu. Tudi staro podbeno društvo pri Sv. Križu pri Trstu so hoteli dobiti za fašistovski sindikat. Člani so se rajše odločili za razpust društva.
Godbeno društvo v Nabrežini se je pretvorilo v občinsko god-bo. Predsednik je podeštat.
Tržaški občinski podkomisar.
Občinski komisar Perez je do bil pomočnika. Za občinskegp podkomisarja je imenovan na predlog visokepa fašistovskegp komisarja Ricija "star tržaški pa-trijot" Carlo Banelli, ki je znan kot navdušen fašist. S tem imenovanjem so je hotela ublažiti tudi nevoljo. da ni bilo v vodstvu občine domačega Italijana.
Sedaj Rpdi pole? Pereza Trža-ča Banelli in 1a dva gospoda bosta tržaško občino in njeno upravo pofašistila.
Preiskava v Idriji.
Javna telovadba je bila v ne-dtljo 25. julija. Drujri dan pa so prišli varnostni organi v posete k imajo menda v svojih lastnih vr- VO(litp]ill telovadbe Fr. Krčniku stah ljudi, ki jih hočejo uničiti. izvrgm so pri njera hišno preiskn-V listu "Voce di Gorizia" nasve- yQ potpm SQ prebrRkaU vso telovadnico in po dolgem trudu so občevanju med poriškimi trgovci o<^u praznih roU.
in slovenskimi odjemalci uvesti italijanščina. Ravno še to manjka Gorici, potem bo popolnoma "od-reešna". V Trstu, Čedadu in Vidmu postrežejo našega človeka po
ra na zastrupijenju krvi. Zakon-J bolnico' k>r R0 k°nstatirali, da ska Haložan se nista protivila od- Ima tudi tež^e	poškodbe,
ločbam orožništva, šla mirno domov. zaklenila hišna vrata in se	Aretovan vlačugar. odpeljala v Ptuj, odkoder sta se' Lovro Sm^ajee. doma z Ježi-vrnila šele čez dva dni. Sosedje ce' ti]m-en vlačupar in delo-so večkrat slišali v pozni uri po-1 travno popolnoma pri 'noči kričati otroka, katerepa sta moeeh najraje postopa in se loti
le v skrajni sili dela za par dni.
Eoentgenovi žarki pri slabotnih otrocih.
Dr. Budejr in dr. Krftsehmer priporočata obžarivanje slabotnih otrok a Roentgenovimi žarki. — tuberkuloznim otrokom — na pljučih aH bronhijah — se ni izboljšala samo bolezen, ie so jih obžativali, temveč mo jih sploh popravili; dobili so boljši tek in so fee zredili. Ta skušnja je napotila itnenovana dva zdravnika, da sta vala tudi netuberkulozne o-. ki »o bili slabotni, snhi in imeli teka Že dva do tri dni m jim je povrnil tek

Če je izostalo, je zopetno obžarivanje imelo isti uspeh. Učinek ob-žarivanja z žarki višinskepa soln-ea je kvalitativno isti kakoi* pri Roentgenovih žarkih, kvantitativno pa slabši.
Razstava ostane odprta.
slovensko, v Gorici, ki je središče •roriakih Slovencev, pa hi moral italijanski trpovec slovenskepa kupca vreči iz trpovine, ako po vori slovensko. Tisti "trpovec" v "Voce di Gcrizia" je na plavo padel. Dolžnost Slovencev je. da za hajajo pred vsem v trpovine svojih rojakov.
Divjaški otroci.
Po mnenju tržaškepa "Piccola della Sera" so slovenski otroci divjaški in šele stik z italijansko deeo jim da nekoliko olike, da odpade od njih divjaška prevla-ka in postanejo živahni. Tiste zdravstvene kolonipe zasledujejo pod krinko človekoljubnosti raz-rodovalne namene. Omenjeni italijanski list opisuje življenje take kolonije v Stoji pri Puli. Čudi se, kako so se tujerodni otroci v par dneh skupnepa življenja z mestnimi otresli svojepa divja-štva . . .
Morda bodo v kratkem bolj meščanski kakor oni iz mesta!
PHILADELPHIA, Pa., 17. avg. Kljub prizadevanjem metodistov ter drugih hinavcev in svetohlin-cev, da se zapre ob nedeljah svetovno razstavo, bo ostala slednja odprta do konečne sodnijske odločitve, kot je objavilo ravaatelj-

"Alto Tirolo".
Zopet je prišlo v veljavo staro ime "Tirol". Italijani pravijo, da je ime Tirolo staro latinsko, ki priča o pripadnosti dežele k Italiji. Zavrpli so "Alto Adige* in italijanski funkcijonarji označajo sedaj pokrajino z "Alto Tirolo". Morda dobimo tudi za Primorje še kake imenske izpremembe!
Police
sta zadeli na en dan kar dve nesreči. Toča je pobila žito, strela pa je vžgala kaplanijo in jo uničila. Zgorel je tudi hlev posestnika Čelika. Škoda je 20,000 lir.
Godbe.	,
Fašisti so privabili v svoj krog godbi iz "Velikega Repna in Vrho-velj. Godbi nastopata pri vseh fa-Sislovskih pohodih po Krasfc in
Ali ne bo nikake podpore?
Slabo vreme, nalivi, toča, vse to je napravilo ogromno škodo kmetovalcu. Ljudje gledajo s štra hom v bodočnost in se vprašujejo, kaj bo? Spominjajo se časov, ko so bil iob vremenskih nezpo dali začasno oproščeni davkov in so v slučaju suše dobivali krmo po znižani ceni.
Italijanska davčna zakonodaja ne določa nikakih olajšav za o-škodovance po toči-in vlada more dati pomoč le v slučaju izred nili katastrofalnih nesreč.
Zastopniki trpečega ljudstva se oglasijo na vseh kompetentnih mestih. Tajnik goriškega pol. društva "Edinosti' je bil pri goriškem podprefektu v zadevi po moči kmetovalcem, ki trpijo vsled vremenskih nesreč, ali odpfivor, ki ga je dobil, ne kaže nikakega upanja na pomoč in podporo!
Hnda nevihta
je divjala nad Vrsarjem v Istri ter je napravila velikansko škodo! daleč naokoli. Vinogradi so uni-J čehi in tudi skoro vsa turščica. Občinski komisar A. Apollonro je takoj naznanil nesrečo višji oblasti, prošnjo do vlade, da pomaga hudo zadetemu kmetskemn prebivalstvu. Lani so dobili oškodovanci po toči nekaj podpore v denarju. Fašistovski zastopnik piše v "Piecolu", da bi se morali nesrečniki za letos oprostiti davkov in pričela naj bi se razna dela, kakor gradbe in poprave cest, šole itd., da bi ljudje kaj zaslužili in mogli živeti. Kaj bo torej? Ali prinesejo fašisti kako pomoč po vremenskih nezpodah tako hudo prozadetemu kmetijstvu v eeli Julijski Krajini?
Zrelotni izpiti.
Pred komisijo v Vidmu so napravili zrelostni izpit s tolminskega učiteljišča: Fran Daksobler, Angela TnSar, Iva Urbančie in Vladimir Makarovič, z goriškega, pa Ivana Vrtovec.
zakonca pretepala, ter so se zpra-žali nad nečloveškim ravnanjem. Opazili so tudi cesto na otroku čr ne podplutbe in krvave znake ii. svarili stariše, da je tako ravnanje nečloveško. A to je imelo za posledico še hujše pretepanje in mučenje otroka.
Teden pred smrtjo otroka je žena pripovedovala sosedom, da se je otrok na peči hudo opekel in s peči padel, kar pa si je seveda Izmislila. Dopnano je namreč, da je sinček še 21. julija, torej dva dni pred smrtjo, tekal zdrav o-Urop hiše.
Ko sta se Haložana priselila v Vojnik, je bilo dote čilo in zdravo, a je vsled zverinskega pretepanja vidoma slabelo. Alojzij KalČnik, ki je stanoval en mesec pri Halozami, pa je večkrat svaril. naj nikar tako neusmiljeno ne pretepa ubopepa črvička. ki vendar ni ničesar zakrivil.
Oba zakonca sta bila aretirana in prepeljana v celjske zapore, kjer se bosta morala zagovarjati, radi neusmiljenepa ravnanja z ne-1 dolžnim otrokom.
Radi svojepa hudobnepa srca zaslužita pač najstrožjo kazen.
Ljubljančan pobegnil z avtomobilom iz Beograda.
V Beopradn se dogodil originalen slučaj, fiofer nekega privat-nepa avto-taksija, čegar lastnik je neki upokojeni ministrski načelnik, je pobegnil pred kratkim avtomobilom in odpeljal s seboj tudi svojega pomočnika. Zvečer se avto nepričakovano dolgo ni vrnil v paražo. Lastnik je mislil, da ima šofer očividno kako daljšo vožnjo in se spočetka ni niti zmenil, za to. Čakal je brezskrbno en dan, dva dni. Ker pa šoferja z avto-taksijem le ni bilo nazaj, je pričel slutiti, da ne more biti vse v redu in je do&odek naznanil policiji.
Policijske oblasti so odredile takoj obsežno preiskavo in poiz-
V starih romanih večkrat naleti na sledeči odstavek :
— On jo je nežno objel krog pasu ter jo vprašal: — Ali me imaš rada ?
Ona je vsa vztrepetala. zardela in povesila pogled. Po par minutah je komaj slišno dahnila: Da !
Tako se čita v starih romanih.
Toda izza onepa časa se je svet jako izpremenil.
Današuja dekleta ne zardevajo več. Ako jo danes vprašaš, če te ima rada, bo rekla ali "šur" ali ti bo pa prisolila eno krog ušes.
V newyorški mestni upravi povzroča veliko prahu vprašanje, če smejo biti kinematografi v neposredni bližini ljudskih šol ali ne.
Lastniki kinematoprafov pravijo, da to šoli nič ne škoduje, do-čim zatajujejo vzgojitelji, da so
v	tem slučaju otroci preveč raztreseni ter da jim bolj roji po gla
vi	kinematopraf kot pa šola. Kdo ve. kako bo rešeno to vprašanje.
Jaz bi le toliko rekel, da nekateri kinematopraf ski ipralei in
Na vesti ima že najrazličnejše prehe, ki jih je zaprešil tudi vj Ljubljani, radi česar je izpnan i7» ^kateri kinematografski ravna-mesta. To pa pa ne ovira, da se	lliso niti v svoii mladosti ni-
ne bi od časa do časa pojavil na*fi l)0znfl.ie imeli H kftkih ljubljanskih ulicah in sicer p0.'sebnih stikov. To je razvidno iz
steno natrkan. Xase opozarja te-,
daj navadno z vpitjem in petjem, dokler ne pride stražnik, ki ga odvede spat na "prične", nakar pa zjutraj spremi po Dunajski Cesti do policijske meje. Tako se, mu je pripetilo tudi te dni, pa je, dejal, da kinalu zopet pride.
"Som deseti brat in si ne morem pomagati!" je zdihnil ter odkorakal po cesti proti domu.
Ciganska nadloga.
Posestnica Uršula Meze. stanu-jočo v Črni vasi št. 17,. se je za nekaj minut
njihovih del in iz njihovega igranja.
Oblast je izpnala bivšega grškega ministra Papanastasiona na neki samotni otok v Egejskem morju.
Tudi Jugoslaviji bi ne škodilo,
če bi par svojih ministrov poslala na dotiC-ni otok, da bi revežu ne bilo dolgčas.
V tej koloni sem večkrat ume-
odstranila iz domače!1"1 neredek tehnike, hiše ter pustila pritlično okno od- ^najdbe se neprestano izpopol-prto. Slučaj >e nanesti, da se jte ™jefo. Vsak prihajajo malo nato priplazila okrog voga- svetovai trS nova euda"
na
la ciganka..članica ciganske družine, ki se je že nekaj dni zadrževala v obližju. Čim je ciganka o-pazila priliko, se je takoj opleda-la okrop, nato pa smuk in že je bila skozi okno v spalni sobi Me-zetove. V naglici je vlamila tamkaj v neko omaro in pospravila v ^vojo torbo dve ženski zlati verižici. srebrno in zlato žensko uro ter nekaj prstanov, vredno vse
Pred kratkim se je nekemu učenjaku posrečilo iznajti aparat, ki bo s telefonom v zvezi. Človek, ki bo po telefonu govoril, bo v aparatu videl dotičnika, s katerim bo govoril.
To je iznajdba in pol, kaj ne?
Toda mimogrede omenjeno, da učenjakom ni treba segati predaleč.
Ali bi ne bilo boljše, če bi naj-
skupaj okrop 1500 Din. Čipanka^Prej iznašli tak telefon, da bi člo je nato po isti poti prišla zopet ^ ^j slišal. Če bi poslušal vanj na cesto.
Ko je Mezetova tatvino opazi-
Taka iznajdba bi bila zaenkrat najvažnejša.
V Angliji se bodo premogarji pobotali s premogovnimi baroni.
Delavska solidarnost se je morala ukloniti prazneimi želodcu.
Poroke so vsakovrstne. Pred kratkim se je ena vršila v zraku, Vzela sta se neki profesor in
la je bilo že prekasno, kajti cigani so medtem že pobe pnil i. Neurje s točo na Gorjancih.
Te dni je obiskala nevihta tudi Gorjance. Mt-d nevihto se je vsula prozovita toča, debela kakor kurja jajca tei* Uničila vse poljske pridelke vasi Popoviči, Buliči, Gaj, Doljani. Česar ni toča potolkla, to je polomil vihar. Toča je sepla tudi do Težke vode proti i Novemu mestu. Že itak revno] učiteljica. Spremljal ju je duhov-liudstvo obupuje vcled te elemen-] "ik. Ko se je nahajal aeroplan tarne nesreče.	| 4000 čevljev visoko, je opravil du-
hovnik poročno cerimonijo.
• Nato se je aeroplan zopet apu-{stil na tla. Bog daj, da bi bil ta 1 zakon srečnejši kot so nekateri,
1 sklenjeni na tleh. Marsikaterima l zakoncema, ki sta na tleh poročena, se po par mesecih zdi, kot da bi padla z nebes.
Kako zaslužiti
brez truda $5.
To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—.
Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe.
Frank Sakser State Bank
82 0artlft*dt Street
New York, N. T.
m*- -V^u-'——Jtsrssj.
V West Virginiji je bil neki petnajstletni . fant obsojen na smrt, ker je ubil neko devetletno d^eklieo.
Petnajstletni fant najbrž ni vedel, kaj je počel, ko je umoril dekleta.
In twdi sodnik najbrž ni vedel, kaj je delal, ko je obsodil petnajstletnega fanta na smrt.
V Downtownu je neki rojak, ki se ne brani božje kapljice.
Zadnjič ga je zmerjala žena, da bi najrajše vse požrl.
On ji je odvrnil: •— Ne, vsega pa ne. Jaz pijem le tisto, kar V 'želodec teče m. kar v glavo g ne.
l



ssssss
GLAS NARODA, 19. AUG. 1926

ZANIMIVI IN KOtmi PODATKI
OBLETNICA ZNAMENITIH AMEBIKANCEV.
Dne 8. Avgusta 1816. — Charles Dana, ae je rodil tega dne. Dana je bil ameriški časnikar, slovit po literarni vrednosti svojih člankov. Rodil se je v Hinsdale, N. li. Leta 1»47 je postal glavni urednik newyorskc Tribune in je ostal v tem položaju 14 let. Pod Lincolnom je služil kot pomožni vojni minister. Od leta 1868 pa do »roje smrti leta 1897 je bil urednik tista Sun. Bil je vpliveD žur-nalist, izrazitega značaja in dovršen mojster angleškega stila.
Dne 9. avgusta 1780. — Francis Bcott Key, avtor ameriške himne The IStar Spanpled Banner. Rodil se je v državi Maryland. Začel je odvetniško karijero v rojstnem kraju, nakar se je preselil v Washington. kjer je bil dolgo vrsto let državni pravdnik, .
Dne 24. avgusta so Angleži, ki SO bili tedaj V vojni z Združenimi državami, zasedli glavno mesto Washington. Ko so se umaknili iz tega mesta, so vzeli seboj nekega dr. William Beane, civilista, ki so ga obdolžili manjšega pregreska. Seott Kev je bil sosed in prijatelj gori imenovanega dr. Beane-a. — Dobil je dovoljenje od predsednika Maditwma, da poišče angleško brodovje in da prosi za izpustitev svojega prijatelja. V spremstvu angleškega častnika, ki je nosi1 belo zastavo, in nekoliko prijateljev je odplnl na mali ladji Min-den, da poišče angleško brodovje. Našel je Angleže blizu Baltimora Admiral Cochrane, angleški p' Vfljnik, se je udal prošnji Keva in izpustil Beane-a, ali ukazal jr vsem, naj ostanejo na ladji Min den, kajti Angleži so se pravkn pripravljali, da napadejo mesto Baltimore, in zato niso seveda hoteli, da bi Key odplul in prinesel
v	Baltimore vest o nameravanem napadu. Tako je bilo mali ladji Minden odkazano mesto nekje v ozadju pod topovi angleških vojnih ladij. Glavna vojaška obrai ba mesta Baltimore je bila trdnjava Fort McIIenrv, kjer je bila gar-nizija kakih tritisoe mož. Ob zori dne 13. septembra se je 16 angleš kih bojnih ladij približalo trdnja
vi	i« jo bombardiralo. Ves dan ir vso noč se jc nadaljevalo streljanje brez prestanka. Temu prizori: jc prisostvoval Key s krova ladjf Minden. V dnevni svetlobi je mo gel s svojega opazovališča natančno videti zastavo zvezd in prog ki je plapolala nad nasipi trdnja ve. Britanci so upali in Key se je bal, da bo trdnjava vsak čas pad la in da bo mesto ameriške zasta ve zaplapolala beia zastava preda je. Vso noč se je bombardiranje nadaljevalo. Kev in njegovi pri jatelji niso vedeti, da li se je trd njava predala ali so Angleži o pustili nadaljni napad. XestVpnr »o čakali na prvi svit zarje, dri izvedo, kako stvar stoji. Stali sr 7. daljnogledi, naperjenimi proti trdnjavi, da ulove prvi odsev zar j*. — Naša zastava še vedno pla pola, — je zavpil Key v svoji ra dosti. — Isti dan je Key na krovi ladje Minden napisal prvi površni načrt kitic svoje pesmi na zadnji strani nekega pisma, ki ga je ime1 slučajno pri sebi. Kmalu potem sr dobili on in njegovi prijatelji dovoljenje, da se izkrcajo. Britansk napad je bil brez uspeha. Naslednjega dne je Key pokazal pesem svojemu sorodniku, sodniku Ni cholsonu, ki jo je poslal uredništvu nekega časopisa v Baltitnoru. Pesem je bila objavljena dne 2\ septembra pod naslovom "Defense of Fort MeHenrv"'. Na zahteve avtorja ni bilo navedeno njegovo ime. Ktaro melodijo pesmi — To atišrreon in Heaven — je a v tur sam prilagodil za pevauje tc pesmi. Tako je nastala pesem Tke Star 8pangled Banner, — himna Združenih Arž&v.
1*. t«*«*! G. Mtiid, ameriški pisatelj, se je rodil tega dne v Philidelphiji. — Po dovriitvi Princeton univerze 1 na Nemškem in V Pa il se je popolnoma pi Oivihit voj i satiro V Od 1
— -t*-»
k življenja slavnega pevca
Slavni ruski operni in kohcert-j tolkli po ceveh, kožicah in loncih ni pevec Šaljapin je nedavno iz- udarjali so na pokrivače in po dal svoje spomine. Izšli so v Le- deskah uprav nečloveško.
RASHJ1W0VA SMRT
1886 do smrti v letu 1903 je večinoma živel v Evi-opi, zlasti v Florenci. Spisal in prevel je veliko število knjig literarne vrednosti. V nekaterih svojih delih se je norčeval iz izobraženih nemških priseljencev, ki so prišli v Ameriko okoli leta 1848 in ki so v slabi angleščini debatirali med seboj o visokih filozofskih vprašanjih v veliko zabavo bolj praktičnih doma činov. Zadnje njegovo delo je bi la knjiga o indijanskih običajih in ljudski umetnosti.
18. avgusta 1774. — Meriwether Lewis, rojen blizu Charlottesville Va. On je bil poročnik v amerišk' vojski, ko ga je predsednik .Teffer son imenoval za svojega privatne ga tajnika. Dve leti kasneje ga je predsednik postavil na čelo eks-pedicije, ki naj prepotuje ameriški kontinent do Pacifika. Pod-poveljnik te ekspedicije je bil ka-petan William Clark. Svrha tr ekspedicije je bila raziskava og romnega ozemlja na zapadu. ki so ga Združene države pridobile o z' roma nakupile, odkar so postale neodvisne. O vsej tej tedaj divj" pokrajini, zlasti o onem delu za pada. ki se razprostira onkraj reke Mississippi, so imeli ljudje k motne pojme. Dne 31. avgusta 1 ta 1803 se je četa raziskovalce^ odpravila na pot: poleg dveh vo dileljeV je obstojala četa iz tr narednikov, 23 vojakov, 3 tolma •ev in enega črnega sužnja. ! šli so do reke Mississippi in spo mladi leta 1804 so sledili reki Mi souri do njenega izvira. Nato j Lewis nadaljeval svojo pot če; prerijo do Skalnatega gorovja, od kril reko Columbijo in končno do spel na plavili po tej reki do Pa cifika. Tu je raziskal velik del O regona. Prepotoval je 4000 milj začenši od izliva rek Mississipp in Missouri. Večino te daljave jt Lewis prepotoval s svojo četo pe« in pri tem hodil na lov, nabiral jc zanimive najdbe in vodil zapiski o potovanju. Potem, ko je preži mil ob reki Columbia, je dne 23 marca začel povratno potovanj-ter dospel v Washington 14. feb ruarja 1807. Lewis in Clark sta ob iavila svoje zapiske o tem zgodr. vinskem pohodu, ki je tedaj Vzbu dil nepopisno zanimanje po vsen svetu. Ob svojem povratku je bi Lewis imenovan za governerja velikega teritorija Louisiana.
25. avgusta 1839. — Franci' Bret Harte, slavni ameriški nove list in pesnik, se je rodil v Albany X. Y. Zaslovel je zlasti po svojih povestih iz življenja na divjem za padu, zlasti v Californiji. Leta 1854 se je podal v Californijo. — privabljen od navala na zlato Najprej je učiteljeva!, potem jr 2ačel sam kopati zlato, ali brc; uspeha. Končno je vstopil v nekr tiskarno. Kmalu so njegove krat ke povesti začele vzbujati pozor nost. Prispeval je svoja dela ča sopisju in leta 1868 spisal svojr najboljšo povest "Luck of Roa ring Camp". Potem je bil imeno van za ameriškega konznla nr Škotskem in Nemškem in kontur se je naselil v Londonu. Spisal jr mnogo in večinoma je v svojih povestih obdeloval življenje kali fornijskih pijonirjev in srečelov cev. Njegove povesti se odlikujejo po dramatičnosti, fini karakte rizaciji in humorju. On ni prav nič skušal ublažiti temne strani pregrešnosti in bede na divjem za padu, ali vse njegove spise preveva širokogrudna simpatija in ču stvovanje.
Dne 29. avgusta 1809. — Rojstni d&n pesnika Holmes-a. — Oliver Wendell Holmes, ameriški pesnik, esejist in zdravnik, se je rodil Cambridge, Mass., dne 29. avgusta 1809. Njegova najbolj znana knji <?a je "The Autoefat of the breakfast Table", ki je našla mnogo ei-t.ateljev tukaj in v inozemstvu Tem sijajnim konverzacijskim čr ticam je leta 1859 sledila enaka serija "The Professor at the Break fast Table" in leta 1872 "The Poet at the Breakfast Table'-'- Te knj ge so ugajale radi sijajne dovtip nosti in radT pisateljeve drzne to da ijtrdonule filozofij«.
Taki so bili začetki Šaljapino-ve umetniške karijere in zakonskega življenja^.
ningradu. Zapiski so zelo zanimivi, kajti v njih zapisuje Šaljapin svoje prve umetniške poizkuse in uspehe, ki so sledili. Najzanimivejši poglavji sta pa poročili o pripravah za kreacijo "Borisa Godimova" in o Saljapinovi že-nitbi.
Leta 1898 je gostoval Šaljapin v Brnu je umrl te dni popular-v LjubatoviČu, ki leži v jaroslav- ni krčmar Leopold Lojk. ki je vo-
_..I____: :: rr«	» i
FERDINANDOV ŠOFER
ski guberniji. Tu je začel umetnik ( «1 avstrijskega prestolonasledni-prončevati historično vlogo Bori- ka Franca Ferdinanda usodnega sa Godu nova pod nadzorstvomj dne, ko je bil izvršen skladatelja Rahmaninova.
dunajski dvorni inventar in postal j Ppt opomogel.
^ V neki franeoski reviji priobču-je bivši francoski poslanik na ruskem dvoru podrobnosti o Ras-putinovi smrti. Med francoskimi zdravniki so vzbudile te podrobnosti veliko zanimanje in je prišlo celo do spora. Paleolog pripoveduje v svojem članku, da so hoteli Rasputinovi sovražniki zastrupiti tega zagonetnega favorita dvornih dam in carice same s ciankalijem. Kakor znano, zadostuje za zastrupljenje neznatna količina tega strupa. Toda na Ra-sputina baje niti ciankalij ni vpli-
Divji zapad v Bratislavi
ja je aretirala te dni 10 glav bro-ječo tolpo razbojnikov, ki so izvrševali že nad j>o! leta ponoči po mestu roparske napade in ropar-
POZOR BOJAXX1
Prosta pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak Četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli
ska izsiljevanja. Njihove žrtve so[gtv> 52 Hester & Essex Street,
bile večinoma šetalci na promena dah. Od članov roparske tolpe so trije trgovski potniki, pet trgovskih nameščencev, eden je tehnik, ena pa služkinja. Doslej je ugotovljenih devet slučajev roparskih napadov, policija pa domneva, da imajo lopovi na vesti mnogo več zločinov.	»
je takoj ugajal Šaljaplnu, lik. ka '
i----, — .....sarajevski 1 val. Po zastrupljenju mu je po-
Boriš atentat. Lojk je prišel pozneje v j stalo sicer slabo, a kmalu si je zo-
terega je imel ustvariti, je napravil na pevca tako velik vtis. da se ie takoj omejil samo na proučevanje te vloge. Da bi pa bolje pro-niknil vanjo, se je vrgel na študij istinitih dogodkov ter je skušal prodreti do dna v vse ostale ženske in moške partije, da bi laglje doumel, kakšen mora biti Boris Godunov.
V kratkem času je znal celo
Posledica tega je
šofer zadnjega avstrijskega cesar-1 bila legenda, da je Rasputin z ne-ja. Po razpadu Avstrije se je vr-)ko nadnaravno demonsko silo pro-
nil v Znojm, kjer je imel več let skromno gostilno. Pred dvema letoma se je preselil v Brno. Tu je prodajal vino in pivo, dokler ga ni pred dnevi zadela kap.
Lojk je služil v mladosti pri dragoncih. Ko se je vrnil od vojakov. je dobil službo pri znanem grofu Haraehu. Po njegovi pro-
partituro opere na pamet. Ta me-j tekoiji je prM na avstrijski dvor. toda mu je prinesla, kakor se je kjer jp postal šofor pri Primfill pozneje uveril, velikanske koristi. Toda čim bolj je umetnik pronical v glasbo Musorskega,
fem bolj je razumeval, da se ope-"n ne sme samo peti, temveč da se mora tudi recitirati. Šel je in či-tal biografijo Mnsorskega. moža velikega talenta in originalnih 'dej, ki je vse svoje življenje bedno živel in žalostno umrl. Primerjal je smrt Musogorskega s smrtjo drugih ruskih genijev in našel, da ima ruski narod mnogo ge-nijalnih sinov, ki so končali ena-':o ali pa še bolj žalostno. Ko je dodobra proučil Puškina in Ka-ramzina ter je dobil točno predstavo o tedanjem času, je poiskal .godovinarja Ključevskega, ki je živel v Jaroslavski guberniji ter'
Ferdinandu. Lojk je vozil Ferdi nanda 28. junija 1914 po sarajevskih ulicah, ko so začele padati bombe. Svojim znancem je rad pripovedoval, kako je v Sarajevu ; obračal avtomobil 111 dirjal zdaj j sem zdaj tja. da bi rešil prestolonaslednika. Coz nekaj minut so padli v bližnji ulici usodni streli, ki bi pa ne bili povzročili katastrofe, ako bi vojvodinja ne zaklicala Lojku, naj vozi dalje. Lojk je hranil za spomin okrvavljeni košček Ferdinandove šerpe.
Po sarajevskem atentatu je bil sprejet Lojk v službo poznejšega cesarja Karla. O Karlu je pripovedoval cele romane. Med znano ofenzivo na Piavi je potegnil Lojk
magal eelo smrt. Ko je knez .Jusu-pov videl, da Rasputinu s stmpom ne more doživega, je potegnil revolver in pognal trdoživemu mu-j žiku več krogel v glavo oziroma v prsa. Nato ga je s pomočjo prija-' teljev še živega vrgel v Nevo. Toda francoski učenjaki niso zado-* voljni s to trditvijo.
N Petek 13 avgusta----4
Profesor higijene na unierzi v Marseillu Violia je priobčil nedavno zanimiv članek o zastrupljenju s ciankalijem. Avtor pravi, da je bilo na podlagi znanstvenih poizkusov dognano. da je večja množina glikoze. ki se nahaja v sladkem vinu, najboljši protistrup proti ciankaliju. Nastane torej vprašanje, da ni bil Rasputin pravočasno poučen o vplivu glikoze na zastrupljeni organizem. Sicer pa ni izključeno, da se je Rasputin pred zastrupljenjem napil vina tako, da mu eiankalij ni mogel <lo živega.
IMPORTIRANO ORODJE
Kranjske KOSE z rtnC-kom, iz caran-tirajiega Jakla, 24. 2«, 28. 30 palcev $2.
KLEPILNO ORODJE ..........$1.25
MOTI K A .........................90
SRP .............................as
PRAI^OA .........................30
BP.rSXt KAMEN .............. 50
PUBEŽEN za repo. z 2 nožema $1.35
KosišeC .................... —
r*o5tn5na prosta.
Math. Pezdir
Box 772. City Hall Sta., New York, N. Y.
New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
Prav vsakdo- ~
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prizna-va, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
"G1
a s
N
aro
1
vinjenega cesarja iz reke, za kar za prosil, naj mu pove o Borisu' • , .,	, , ,
J	1	j mu je podaru Karel zlato uro z
Godnnovu vse, kar ve. KIjučevski	n
„	J	1 monogramom in napisom: — Znr
je povabil Saljapina na gozdni j Erinnerung. —
■iprehod. o katerem pravi umetnik	• i i • »
'	. 1	j i jo j k je vedel o privatnem ziv-
da mu ne pojde nikoli iz sporni- i- • A •• i -i	*
„ .. , _	i««« i 1 j en ju avstrijskih mogotcev vec
na. Aa setnji skozi divne gaje mu	• • i • i * • A •» •
,	" J	kot mnogi visoki dostojanstveniki.
*e stari zgodovinar opisoval dobo	_	.	,
^ ; n 5	x , „. t esto so mu bile poverjene zelo
delikatne misije in Lojk se je mo-
Jugoslovanska Kat Jednota
v Ely, Minnesota
brat sla podponw organizacija, ki ne vieSa niti vere, v it i poli. tihe i? svoja pravila in poslovanje. Njeno premoženje znaša okoli $900.000.00 in je po proračunu veščakov več kot .solvent na.
Stejc okoli 17.000 članov in članic v obeli oddelkih. Njenp lastno glru-ilo "Nova Doba" izhaja tedensko in je do istejra opravičen vsak član odraslega oddelka.
Člani J. S. K. Jednote se zamorejo zavarovati za $250. $500, $1000. $1500, ali $2000 posmrtnine in $1. $2 ali $3 dnevne bolniške podpore. Plačuje tudi odškodnine in operacijske podpore.
Za vstanovitev novega druitva zadostuje osem novih kandidatov. Vsa nadaljna pojasnila daje drage volje glavni tajnik J. S. K. Jednote: JOSEPH PISHLER: ELY, MINNESOTA

JUSTIFIKACIJA V SMIRNI
in lik Borisa Godunova tako živo in plastično, da je Šaljapin videl, kako se gibljejo osebe pred njim. Figura Borisa se mu je zde-"a velika in silna, največji vtis pa je napravil nanj dvogovor med Borisom in Šujskim.
Ko so bile prve skušnje v operi, je Šaljapin brž opazil, da se njegovi tovariši niso pripravil vestno na svoje vloge. Videl je ja-<no, da so popolnoma zanemarili psihološko stran vlog, vsled česar osebe, ki so jih hotele predstavljati, niso živele v dobi. katero slika delo. Profesorji, ki so poučevali umetnike v petju, jim niso snali raztolmačiti, kakšne občutke mora vzbujati interpretacija serenad, balad in romanc.
Prišel je dan premijere v nabito polni hiši. Šaljapin je na mah zrasel preko svojih tovarišev, zainteresiral je občinstvo za delo in postal čez noč popularen umetnik. Njegov uspeh v vlogi Borisa Godunova se je od leta do leta razvijal, potenciral, in šc danes ga ni umetnika, ki bi se mogel uspešno meriti s Šaljapinov v tej vlogi.
Originalna je bila tudi Šaljapi-nova svatba. Umetnik se je oženil leta 1898, baš tisto leto, ko je študiral Borisa Godunova. Izbral si je za ženo plesalko Tornagi. — Poročna ceremonija se je vršila v mali vaški cerkvici. Po cerkvenem opravilu so se odpravili svat-je na gostijo, ki je bila prirejena čisto v turškem slogu.. Vsi so posedli v travo, použili nekoliko hrane ter s zabavali kakor otroci. — Svatba je bila zelo priprosta. Ker ni bilo ne miz ne stolov, so izostali tudi govori, zdraviee in slične pritikline. Edino par buteljk vina in veliki šopi poljskih rož so pričali, da ta pojedina ni nekaj vsakdanjega.
Naslednje jutro ob šestih je začul Šaljapin pod svojimi okni peklensko topotanje. tMšli so njegovi prijatelji z ravnateljem orkestra Mamontovom, ki je kotel zbuditi Šaljapina iz prvega zakonskega sna in je radi tega razporedil rabo instrumentov - cisto neobičajno. Njegovi godci sdM
ral temu primerno obleči, da bi ne d^lal dvoru sramote. Tako se je dogajalo, da je bil cesarjev šofer često lepše oblečen kot prvi minister.
Po Karlovi detronizaciji je dobil Lojk odpravnino v znesku — 600.000 kron. Včasih so se spomnili bivšega dvornega šoferja tudi drugi avstrijski dostojanstveniki. Veleposestnik Haraeli je celo krstni boter Lojkovega sina. Nekaj dni pred smrtjo je poslal Harrah Lojkn 6000 čeških kron. ki so naložene zdaj pri sodišču. Lojk je imel sicer stike z mnogimi avstrijskimi plemiči, vendar pa ni bil premožen. Dragocena darila je pa hranil kot spomin na "karijero" v stari Avstriji in jih tudi v času pomanjkanja ni hotel prodati.
Težka avtomobilska nesreča.
T dni sta trčila na .Južnem Tirolskem dva avtomobila, privatni avto vojvode iz Rpoleta in poštni avtomobil. V privatnem avtomobilu so sedeli poleg vojvode še ab-ruški vojvoda markiz Teodoldij in neka dvorna dama. Njihov avtomobil se je prekucnil ter pokopal nesrečne potnike pod seboj, poštni avtomboil pa je ostal popolnoma nepoškodovan. Abruški vojvoda in dvorna dama sta bila lahko ranjena, vsi ostali pa so odnesli težke poškodbe in so se morali podvreči operaciji v bolhišni-«i. Časopisi poročajo, da ni mnogo nade, da bi okrevali.
FEYA IV NAJSTAREJŠA TGVAfiNA
TAMBTTRIC . V AMERIKI—
let fsdešnje najbolje taa-burlce ln dede dela prekosi vse tvrdke te Trste.
T&mburice Is moje tovarne so priznata o naj-boljfee fclede obtflce. tofi-norti in glasuj kar pn-
Cajo priznanja »borov ta poeffineer. Naročeno 1At-potBJtm v t* kraje ■veta. PiSIte po cenik, fertenefea panjem salte*].
IVAH BEBČIČ
C »sir Ave., etKVCbANO, O.
V parku pred poslopjem mestnega poveljstva v Smirni. je viselo 13. julija na vešalih 13 zarotnikov proti prezidentn turške republike Kemal paši. Med obešenimi, ki so bili v belih haljah, je bil tudi general, poveljnik armadne-ga zbora, dalje bivši prosvetni minister. bivši pravosodni minister, bivši notranji minister, poznejši *prefekt mesta Smirne, pet poslancev in trije poklicni morilci. Tudi ostali obešenci so bili člani opo-zicijonalne republikansko napredne stranke. Niso pa bili voditelji te stranke. Vse voditelje je namreč sodišče oprostilo.
Londonski listi priobčujejo zanimiva poročila o zadnjih trenot-kih obsojenih zarotnikov. Ivo je jetniški paznik odprl pred justi-fikacijo celico, jc Šukri paša ironično pripomnil: — Iločete očivid-no pričeti z menoj. No, pa naj bo!
—	Šukri paša je ostal miren, in ko se je vrv, na kateri je bil obešen, pretrgala, je padlo njegovo truplo na tla. Hilmi paša jc dejal pred smrtjo rablju: — Dajte mi cigareto v usta in prižgite jo. — Ko so Nazim bega vprašali, da-li ima še kako željo, je odgovoril: — Želim samo to, da bi bila moja domovina rešena! — General Rudži paša je rekel: — Star sem 54 let in rad nmrem. Dosmrtna ječa bi bila strašnejša kot smrt na vešalih. — Halis Trn gut paša je dejal: — 'Zabičite mojim sinovom, naj se o-gibljejo policije in naj se posvetijo samo intelektualnemu delu. — Arif bej je do zadnjega trenotka upal, da ga bo Kemal paša pomi-lostil. -— Dvajset let sva bila prijatelja, — je dejal na predvečer justifikacije. — odhesite mu moje pismo in počakajte, da odgovori.
—	Ko je bila prošnja za njegovo pomilosčenje odklonjena, je Arif beg vzkliknil: — Pojdimo torej na morišče! Živela Turčija! — Zia Hursid, ki je bil obešen zadnji, je prosil svojega brata, naj da za njegov pogreb 150 turških lir. Na morišču je dejal rabljem: — Vrv ste mi zadrgnili narobe. Nikar se tako ne žurite. Saj gre samo za mojo, ne pa za vašo smrt. — Oba najeta morilca. Ismail in Jusuf sta pred justifikacijo plakala in prosila pomiloečenja.
ČUDO MODERNEGA VINOREJSTVA
GRAP0VIN
Koncentrirani mošt
iz izbranega kalifornijskega in importiranega svežega grozdja.
Rdeče in belo California. Razne importlrane vrste, med temi Teran in Muškatel
Zn vTiako galono Koncentriranega mošta dodaj po tri galnno vode, drugega nif\ Potem ravnaj kot z izpre.š.inim grozdjem.
CEXR, vStevši eksrires na dom: Kanta (ran) od gal. (xu 3 gaj. pijače) >3.75. C takih kartt ali pa ena. kanta od a gal. $19.50. Za $1. Vam pošljem posebno kanto kot vzorec.
Prodajam tudi v sodčkih. Za preprodajalce poseben popust.
PoSljite naročila z denarjem aH pišite za pojasnila na —
FRANK
377 Terrace Avenue
PRIMOŽIČ
Hasbrouck Heights, N. J.
ROJAKI: —
Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti
JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET
s parnikom
fto*Am, 1C4KO0A m m HA "0LA8 KASOtMk". KAJVBSJT fitoTOMBki fttamiiK v teR.
"PARIS w
KI ODPLUJE IZ NEW YORKA,
dne 11. septembra, t. 1.
V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razre-d v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami.
Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo.
Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek.
PRANK SAKSER STATE BANK V
Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, H.
.wV-
fes
€LAS NARODA, 19. AUG. 1928
rssm
stoi
, * ■ _ 7-fT~
AVSTRALEC
A
" 11 i ML

ROMAM IZ ŽIVLJENJA.
Za 44GLrAS KARODA" priredil G. P.
12
(Nadaljevanje.)
NEMŠKE VOJNE TROFEJE ZA AMERIŠKI
MUZEJ

Dagmar je bila prepričana, da ne sme pričakovali od teh ljudi ttikakepa usmiljenja. Iz njili jrovjorie je spoznala, da bo v najboljšem slučaju grad s celim svojim inventarjem ravno pokril tirjatve upnikov. Vsled te^a ni bilo mogoče upati, da bi se kaj rešilo za mater in sestro.	*
»S tisnjenimi zobmi je skušala kontesa obraniti hladnokrvnost.
Najhujše pa jo šfle čakalo.
Kmalu pw kosilu *>«> j«* oglasil neki vojak, ki je sporočil, da je prinesel pismo od barona Korfa.
Takoj je MjKiroeil Dagmar Henrik.
8ree Da^iini r je pričelo burno utripati. Vedela je, da se bliža odločilna ura.
— Naj vstopi, — je rekla.
To se j«* tudi zjrodilo. Vojak je izročil kontesi pismo.
Ko je bila I)a$*uiar saiua. je pritisnila pismo na svoje burno u-tripajoče srce.
Kaj je pač vsebovalo.* Nemogoče je bilo, da bi Korf že dobil njeno pismo. Mogoče pa je izvedel na kak drugi način o smrti njenega očuta ter se podvizal, da jo potolaži in pomiri. Sama je hotela biti, ko bo čitala njegove ljube besede.
Polna sladkega upanja je odprla pismo, ki je vsebovalo dve poli. Razgrnila je pismo ter se stresla, ko je prečitala naslov. Njen o-braz je postajal vedno bledejši, čim dalje je čitala. Pismo se je glasilo:
Visoko čestita, milostijiva kontesa!
Ko sem zapustil včeraj zvečer vaš grad. sem imel sla-' bo vest. Moral sem si očitati,- da sem ravnal labkomišljeno. Ne bi smel pustiti prostega teka svojim čustvom. Ne bi smel govoriti z vami o ljubezni. Povsem odkrito vam moram priznati, da sem dal izraza svoji ljubezni le raditega, ker sem vas smatral za bogato. Saj veste, da sem reven in da razf>olagam z neznatno rento, ki ne zadostuje uiti za moje lastne potrebe.
—	Vi sama ste vajena razkošnega življenja in midva oba bi prišla v skrajno mučen položaj, če bi sledil svojemu sreu ter prosil za vašo roko. Tega ne smem, če nočem napraviti naju obeh nesrečnim. Nisva človeka, ki bi bila A*a-jena pomajkanja. Oprostite mi. na mislim tako na Vas kot .nase. in v večji meri na Vas, če sledim trezni pameti.
—	Vsled tega ne morem priti k vaiu ter prositi stariše za vašo roko. Ne sme me motiti dejstvo, da bo ta odpoved skrajno težka zame.
—	Da napravim svoje »poročilo nedolžnim, če bi vas moj služabnik ne dobil same, sem priložil drugo pisanje, v katerem Va prosim za knjigo, o katero sva govorila. To drugo pismo lahko eventualno pokažete, če bi vas vprašali, kaj me je napotilo poslati Vam pismo. Prosim vas, da izročite služabniku katerokoli knjigo, da se vzdrži liavidez-nost. Nisem vedel, kako bi Vam na kak drugi način sporočil vse to. Brezčastno se mi je zdelo pustiti Vas čakati brez sporočila na moj prihod.
—	Prosim Vas še enkrat za odpuščanja raili mojega včerajšnjega prenagljenja ter Vas prosim, da me obžalujete, ker sem prisiljen odpovedati se veliki sreči.
Priporočam Sf-Vam, Vaš udani
*■*■«-.-	Korf.
Kot okamenela je zrla Dagmar na to suhoparno pisanje, kajti te hlad ne in premišljene besede so se ji zdele kot strupena slana za yse, kar je živelo v njeni duši. Taka je bila torej velika ljubezen, o kateri ji je ta mož še včeraj zvečer govoril, s tako strastno zgovor-nostjp! Ta velita ljubezen se je izpremenila v kupec pepela, ko je čul, davnima dosti denarja. Kako visoko jo je cenil! Za kakšno svo-.jto se.jT je hotel prodati?
In pri tem ni niti vedel, da je dosti bolj revna kot je sama domnevala.'Bodeč po njegovih besedah ni mogel še ničesar vedeti o katastrofi, kk i se je za vršila. Kako zelo se mu je mudilo oprostiti •e vseh vezi! Sedaj je naenkrat razumela njegovo hladno reservira-nost tekom prejšnjega večera, po promenadi v parku. Domnevala '^e, da skrbi za njen sloves. Ne, na to je mislil šele takrat, ko je izvedel, da ne zadostuje lijeua dota njegovim zahtevam.
Prevzel jo je trpek, moreč občutek.
S tresočo se roko je zmečkala pismo ter ga skrila. Avtomatično je utaknila drugo, oficijelno pismo v kuverto ter ga položila na mizo, kjer bi ga lahko vsakdo čital. Nikdo ni smel slutiti, kaj ji je pisal baron. Za vsako ceno je morala ohraniti svojo hladnost. Kajše : umreti kot pokazati, kar je občutila v tem trenutku.
Ponosno se je vzravnala ter napisala z varno roko na vizitnieo: Spoštovani gospod baron!
Na bolj lahek način bi se lahko oprostili, če bi se Vam ne mudilo tako, da popravite svoje prenagljeuje. Moje pismo, ki Vam vrača prostost, je že od danes zjutraj na poti.
Dagmar.
To vizitpieo je utaknila v kuverto ter jo zalepila. Nato je vzela neko knjigo ter jo izročila z biletom služabniku.
Le ona sama je vedela, kaj jo je stala hladnokrvnost, katero je kpzala. Ko je odslovila služabnika, je odšla v svojo sobo. Morala je biti sama. čeprav le za malo časa. Premagati je morla v sebi vse, kar ; j« j? tlačilo in morilo. .
Ko je bila sama, se je vrgla na divan ter pričela iliteti. Njeno ubogo srce se je treslo kljub vsemu ponosu pod težo bolesti, katero f je povzročala njena izdana ljubezen. Odvzeto ji je bilo, kar jo je dr-ialo pokonci kljub vsej bedi. Njabolj pa jo je mučil občutek, da ni mogla Utrgati njegove slike is svojega srca, da je tr)M>la bolečine «a človek«, katerega je morala zaničevati.
Niso ji pustili dolgo časa miru, da bi se udajala svojim bolestim.
Nove zadrege in neprijetnosti so navalile nanjo.
Dagmar je stala zopet brez moči pred usiljivimi upniki, ko je - prišel dr. Ha rt ling, da se informira glede zdravja njene matere.
Zapazit je, da je kontesa smrtnobleda in da se trese po celem životu. Brez vsakega obotavljanja se je postavil poleg nje ter se , ostro ozrl na upnike.
- Vedeti bi morali, gospoda moja, da se ne sme motiti mirn žalne hiše toliko časa, dokler ni mrtvec pod zemljo. Kontesa potre-} buje nujno miru. Vase zadeve lahko Čakajo par dni, dokler se dame ne opomorejo od velikega udarca, ki jih je zadel.
je odvedei Dagmar prač in ko je bil sam ž njo, je rekel
UMOM WOO O 4 IMHIWtM. M. V.
Ospredje Narodnega muzeja v Wasliingtonu bo krasilo več topov, katere so odvzeli Amerikauci tekom vojne Nemcem. Topove so pred kratkim prevedli iz Francije v Ameriko.
—	In kdo naj jih vodi, gospod doktor? Moja mama je popolnoma nezmožna.
Stari zdravnik si je pričel brisati očala ter si jih zopet nataknil, kot da bo s tem boljše pregledali eeli položaj.
—	Ali nimate nikogar, ki bi Vam stal na strani? To je stvar moškega. Tukaj mora nastopiti moški ter pokazati svojo pest onim vampirjem zunaj. Ali nimate v svojem sorodstvu nobenega inoške-
a, katerega bi lahko poklicali?
Dagmar je zmajala z glavo.
—	Kazven dveh starih tet ter neporočene setrične moje matere nimamo nikakih sorodnikov, gos|>od doktor.
—	Hm. in drugače? Vaš oče je pač imel kakega dobrega prijatelja ali soseda, ki bi se sedaj zavzel za Vas ter Vam pomagal.
Trpek usrnev se je pojavil krog ustnic Dagmar. Njeno zaupanje v dobro, ki tiči v človeku, je bilo danes grdo omajano.
—	Prijatelji v sili, gospod doktor, so vedno ret)ko blago. Tudi bi nikogar ne prosila pomoči, če bi mi je ne ponudil prostovoljno. Za kaj takega sem kljub vsej svoji nesreči preveč ponosna.
Zdravnik se je negotovo ozrl vanjo.
(Dalje prihodnjič.")
Giovanni Amadeo:
Prva in zadnja ljubezen.
I»ilo mi je takrat 18 let, ko sem na potu iz Firence v Bologno spoznal vitko, plavkasto devojlco. — Iz njene postave, iz vsega njenega glasu je odsevala ona čudna in mistična privlačnost, ki jo romantiki nazivi jejo magično, t'etudi ji nisem vedel kaj povedati, sem jo vendar vprašal:
—	Ali potujete v Franeijo, gospodična ?
—	V Firenco.
—	Prihajate iz Bologne?
—	Ne, iz Solnograda.
—	Iz Solnograda ! — sem vzkik-ni ves razočaran z otroškim začudenjem. — Iz Solnograda!
kojem človek gine, drhti in umi ra. . .
Ko je Magda spoznala, da jo ljubim, me je pogledala globoko in iznenadeno:
—	Toda stara sem komaj sedemnajst let.
—	In jaz šele osemnajst.
—	Preveiki otroci smo še, zato se morava ljubiti kot prijatelja. Najina ljubezen bo sčasom sama vznikla.
—	Toda jaz te ljubim že sedaj, Magda, ljubim, kakor da imam že 40 let.
—	AH odkod to veš? Kaj občutiš? Kaj te sili k temu. da mi raz-
Cemu je od tako daleč prišla v! krivaš svojo ljubezen?
Italijo, se danes ne spominjam več točno, ali v duši čutim še danes živo bol, ki mu jo je zbudilo njeno pripovedovanje, polno tuge in žalosti.
Ne bi mogel več reči. ali je bile
—	Neizmerna želja, da radi tebe umrem.
—	Ubogi Giovanni! Ne ljubi nesrečnega dekleta, bedne stvarice, ki ji je usojeno, da izgine. . . Ti ne veš, da grozi mojemu življenju nedoumljivo zlo. Ah. tega ti ne
sirota, ali so jo gonili v daljni tu-j
ji svet njeni ničvredni starši; ali Ves" ' " Morda Je to zadn^a Pomlad je bilo njeno življenje že polno tugob in težkih izkušenj, ali pa je šele komaj zapustila samostan, turoben in tesen, kakor ječa ; ali jo
mojega zivjenja.
Solze so mi stopile v oči. Uboga Magda!
Neslišno se mi je približala. Ni-
Firenei pričakovala kaka je.' ^ein mogel odoleti želji, da jo po-
je v
žična ai kaka dobrodušna teta. ali pa je šla na posete h kaki prijateljski rodbini. Spominjam se samo nje in njenega zvenečega nemškega imena : Magda Bittner je bila divno lepa.
A' Firenei sem jo spremil do hiše, kjer so jo pričakovali. Dogovorila sva sestanek za drugi dan. Postal sem njen prijatelj in cesto sva se sestajala na samotnih in tihih stezah, dokler nisem končno dobil prilike, da se sestanem ž njo v njeni krasni in kokefni sobici.
ljubim.
Ona pa je sramežljivo zakrila lice s svojimi ročicami:
— Zakaj si to napravil! Bog. o Bog, ako bi to zvedeli moji sorodniki !
Pogledal sem jo začuden. Ona pa je naslonila svojo nežno glavico na moja prsa in komaj slišno zašepetala :
_— Vseeno! Vseeno T Tudi tako moram umreti. Ljubi me, se bolj , me ljubi... . !
Mnogo meseeev je trajala naji-na vroča ljubezen. Nekoč je Mag-Veste-H, kaj se to pravi, ako se'ida iznenada prejela brzojavko in 18-lethi človek znajde sam v ele-l^ moraia takoj odpotovati. — V gantni. koketni sobici mlade dek- moji duSi je zapnstila vzduh svoje lice, iz čije pojave in glasu odseva j poslednje pomladi, v mojih očeh čudna mistična privlačnost, ki jo dve vejiki sojzi £util sem da je nekateri naziva jo magično?	j ne boin nikoli več videl, da je od-
To se pravi, da občutiš v duši Sla od mene za vedno, da umre v
Uosni in neodoljivi miriš, kojemu je nežna pesnikova .duš? dala epi-tet: moja ljubezen ne umre.
Gospa me je ogledovala, in jaz sem jo nagovoril:
—	Potujete v Benetke, gospa ?
—	V Benetke.
—	Prihajate iz Mrfana ?
—	Ne. Iz Madrida.
—	Iz Madrida. / Čemu je prihajala iz tako oddaljenih krajev v Benetke, iz njenega hladnega govora nisem mogel prav posnet i* toda spominjam se še, da je omenila svojega lju bosumnega moža in njegovo rodbin«, ki jo je preganjala, toda kdo pravzaprav in zakaj jo je prega njal, ne vem več. S]>ominjam se le da je mno«ro pretrpela in da je bila zelo žalostna. Cvetoča bujnost njenih divnih oblik me še danes
spominja na šopek svežih rož. Se danes mi je njeno zveneče špansko ime neizbrisno v spominu: — Fernanda Mignoz.'
Ko smo dospeli v Benetke, sem jo spremil tja do hotelskih vrat. Ponudil sem ji častitljivi kon-fort svojega čistega prijateljstva in ji obljubil, da jo posetiui.
Često
sem jo videl rja trgu sv. Marka in nekega dne 'sem se odločil, da jo posetim v strogo nmet-niiki sobi enega najboljših hotelov, v katerem, je stanovala.
Veste li, kaj se to pravi, ako se človek s štiridesetimi leti znajde
v	strogo umetniški sobi velikega hotela v družbi mlade, še vedno lepe žene. od koje veje duh. ki ga pesniki naziva jo: moja ljubezen ne umre?
To se pravi, biti skoz in skoz perfiden in lažnjiv. Bitje brez srca in brez občutka. Redek primer cinizma in pretvarjanja, ki je v stanju, da vam pripoveduje o ljubezni s sladkimi in nežnimi besedami, dočim je intimno zavzet misli na klijenta. na menico in na zamujen posel.
—	Vi me ljubite?
—	Neskončno.
■— Iu moj*Tdobro ime? .
—	Ne bom ga kompromitiral.
—	Toda jaz sem poštena žena.
—	Ali sem jaz morda lopov?
—	Dobri moj Giovanni! Zahvaljujem se vam za vaše prijateljstvo za vašo skrb in udanost. katero ste mi izkazali, toda prosim vas, ne pripovedujte mi o ljubezni. — Ostaniva prijatelja! Nisva več v letih, da bi počela take neumnosti.
—	Toda jaz vas ljubim. Fernanda; ljubim vas, kakor da imam le še osemnajst let!
—	Plemenito srce! Toda ne ljubite žene, ki jo preganjata usoda in človeška zloba. Vi ne veste, da je moje srce ubito od muk in u-ničeno od neizmerne bolesti. Ah,
vi	ne veste. . . Vi ne veste, da je to morda zadnja pomlad mojega življenja. . .
Uboga Fernanda! Objelo me je globoko sočustvovanje in nisem mogel odoleti želji, da jo objamem. Ona se mi je iz trgala, ihteč:
—	Bog, Bog, ka počnete! t'e bi. moj mož, ki je že itak do skrajnosti ljubosumen, to izvedel! . . .
Sklicevanje na ljubosumnega moža je neugodno vplivalo name. Ona je to opazila. Tnžno me je pogledala, naslonila svojo nežno glavico na moja prsa in zašepetala tiho kot večerni zefir:
—	Vseeno. . . Vseeno. . . Objemi me, močno me objemi. . . Tudi tako moram umreti.
Vzdrhtel sem. Prešinil me je čuden občutek.
Dolgo sem jo gledal, nazadnje pa radostno vzkliknil:
—	Resnica je, ne motim se! Ti si! Moja mladost, ki se vrača!
In dočim me je ona ginjena opa zovala, sein se jaz radoval, kakor
■UIWMWMI.

SG=
Kretanje parniko* - Shipping News
21. avguste:
Olympic, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg.
24.	avgusta:
AquiUnia, Cherbourg; Rssolute, Cherbourg, Hamburg.
25.	svQusta:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 2«. avgusta:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta:
Majestic, Cherbourg. SI. avgusta:
Pre«. Wilson. Trst.
1.	septembra:
Berengaria. Cherbourg; George Washington. Cherbourg, Bremen; DerfUinger, Bremen.
2.	septembra t
Hamburg. Cherbourg. Hamburg: Andania. Hamburg.
8. septembra:
Columbus. Cherbourg, Bremen.
4. septembra:
France. Havr«:
bourg: Bremen.
Bomartc. Char-
7.	septembra:
Reliance. Cherbourg. Hamburg.
8.	septembra:
Mauretanla. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
S. septembra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen: Republic, Cherbourg, Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hamburg.
11. septembra:
PARIS. IH. SKUPNI IZLET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Sierra Ven tana. Bremen.
18. septembrs:
Aqultanla, Cherbourg.
18. septembra:
Albert BalUn. Cherbourg, Hamburg.
18. septembra:
Majestic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
81. septembra:
Resolute, Cherbourg. Hamburg.
22. septembra:
Berengaxla. -Cherbourg; Arable
Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg.
Bremen.
S3, ssptembra: Thuring la, Cherbourg, Hamburg.
CS. septembra:
France, Havre.
28.	septembre: Mueochen, Hremen.
29.	septembrs:
Mauritania, Cherbourg; Geo. Wash« ington. Cherbourg, Bremen.
30.	septembra:
Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg. Bremen.
NAJCENEJŠA
V82MJA v JUGOSLAVIJO
COSUUCH^
DIREKTNA SMM^
POTOVANJA Kratka ielezniika vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu In Dubrovniku;
PRESIDENTS WILSON
31. AVGUSTA — 1». OKTOBRA
MARTHA WASHINGTON
30. SEPTEMBRA — 1». NOVEMBRA Vprafiajte za cene in prostore v bližnji
agen tu n. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y.
da je zopet vzklila sreča mojih osemnajstih hit.
—	Takrat si bila plavkasta, vitka, bolestna in si se še imenovala Magda Bittner.
Sedaj se je Vzradostila tudi ona in se je čudila, da me ni že prej spoznala, dasi sem ji bil povedal svoje ime, ki ga je bila pa pozabila v brezmejni muki in bolesti svojega življenja.
Postala sva prijatelja kakor nekoč ter oživljala spomine na svojo prvo mladost, ki je bila že tako daleko. Nekega dne pa je prejela brzojavko in morala je takoj odpotovati.
Spremil sem jo na postajo in zopet gledal, kako izgineva kot san.
—	Zbogom, Magda Bittner, Fernanda Mignoz. meteor, ki se pojavljaš v dolgih presledkih mojega življenja. Zbogom!
Kdo Ye. morda se najina pota eez dolgih dvajset let zopet križajo?
za v*8, kontesa. 2	pogledom.
pesem, slieno pesmi gozda v sol učnem pomladnem jutru. V srcu čutiš poezijo, pa ne najdeš besed, da jo izraziš. Iznenada si oeaarn, pre-vladan od čustev, zdi se ti, da so te vrgli v ječo, pa zopet te prekipeva slast in požel j en je, razkošje, nežnost in omotica, ki veje okrog
fx* , \ tebe kakor pritajen južni veter,
svoji zasneženi, melanholični do movini.
To je bila moja prva ljubavna avantura. In Če mi dovolite, vam hočem povedati še svojo zadnjo.
Dolgo, dolgo pozneje sem imel srečo, da sem na poti iz Milana v Benetke spoznal" lepo in. mlado gasp^ odMje B$ie razširjal srni jraž-
_
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi Imam Jedilne dl3ave, Knajpovo Ječmenovo kavo In Import i runa domala zdravila, katera priporoča rogr, Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
PISIte po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku bodete naflll Se mnogo drugih koristnih stvari.
Math. Pezdir
Box 772. City H sil Ste.
New Yerk, N. V.
IŠČEM SLOVENKO,
ki je zmožna nekaj angleščine in vešča nemščine, še bolje za pomoč v groeeriji in za lahka hišna opravila. Prava oseba bo našla prijazen dom. Plača po zmožnostih. Za pojasnila se vprašajte pri: Upravi Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. New York, N Y.
NAZNANILO.
Našim naročnikom v ^-državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih •10 v kratkem obiskal zopet na* zAaJii zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naro£-cino.
x UpravniStvo.
Pozor rojaki!
V Kilogi imamo
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) je krasno trdo vezana te stane $3*00.
Slovenic Publishing Company
SAMO 6 DNI PREKO
* ofromnlml parni KI na olje
FRANCE 4. sep.; 25. septembra PARIS 11. sept. — 2. oktobra. Havre — Pariiko pristanišče.

-A tr
Kabine tretjega rasreda s um".Tilniki In tekočo voda sa 2. 4 ali « oeeb Francoska kuhinja tn p t Je? a,
efreneh J&u*
1» »TATE ST..	NEW YORK
alt lokalni sfentje.
Kako se potuje v
stari kraj in nazaj
v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, »la je poučen o jtolnib listih, prtljagi iu <lru-fflh stvareh. Vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam uii zumoreuio dati ajboljša pojasnila in prljioro^auio, najboljša jMijasnihi in pripontčamo, uike.
Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washiugtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en meseo pred od potovanjem In to naravnost v Washington, D. C. na genera lega naselni-škega komisarja.
Glasom odredt»e. ki je stopila r veljavo 31. julija, 1926 se ulkoinur več ne poSlje permit po po&tl, ampak ga mora iti iskati vsak posilee osebno, bodisi v najbllSnji naselni-fcki urad ali pa ga dobi v New Yo-ku pred odj»otovauJein, kakor kedo v proSuji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljeuja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Zeli dobiti sorodnike ali svojce Iz starega kraja, naj nam prej pttte za pojasnila. Iz Jugoslavije ho pripuftčenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je dotočena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem starlfie ln otroke od 18. do 21. leta !n pa za poljedelske delavce.
Amerl&ki džavljani pa zamorejo dobiti sem žene In otroke do 18. leta brez da 1>1 bili Stetl v kvoto, potrebno pa je delati proSnjo v Washington.
Predno podvzamete laki korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT 8T„ NEW YOKE
Pozor čitalelJL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu " Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.

__________i.______J___