Poštnina plačana v so*ovini.
Leto ll ste«, no.
V uanilnfl. v petek 10. jnnilo »27.
Cena Din r
Izhaja vsak c'an popoldne, tzvzemi) nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano« izjave,   reklame,   preklici   beseda .
Popust po dogovoru InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din.
— Din.
UpravnlStvo: Knaflova ulica št 5, pritli čje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Konture resne vladne krize
Z novimi volitvami zaenkrat ni računati. — Spor med vladnima strankama. — Po kraljevem povratku izbruhne kriza.
Beograd, 9.-junija. Če tudi je glavna pozornost politične javnosti posvečena predvsem albanskemu sporu, politični krogi vendar budno zasledujejo tudi razvoj notranjepolitičnega položaja. Vse kaže, da je izbruhnila v vladni koaliciji težka notranja kriza ter da je že v najkrajšem času računati z dalekosežnimi izpremembami v vladi. Misel na razpust Narodne skupščine in razpis novih volitev je sedaj padla tudi že v vladnih krogih samih. Ministrski predsednik Vu-kioević je včeraj v razgovoru z novinarji izjavil, da v sedanjem trenutku z ozirom na zunanjepolitične dogodke ni misliti na to, da bi se položaj kompliciraj še z razpisom volitev. Naglasil je, da forsirajo volitve le še demokratje.
Veliko pozornost so vzbudile včerajšnje avdijence pri kralju v Topoli. Zunanji minister dr. Marinković je včeraj popoldne odpotoval v Topolo, kamor sta že pred njim prispela bivši ministrski predsednik Uzunovič in bivši notranji minister Boža Maksimovič. Dr. Alarinković, ki se je danes dopoldne vrnil v Beograd, je izjavil, da je poročal kralju izključno le o zunanjepolitičnem položaju. Avdijence Uzunovića in Maksimo vica se spravljajo v zvezo z notranjepolitičnim položajem in odgodit-vijo volitev. Značilno je, da poročajo vsi današnji jutranji listi, da bodo volitve bržkone odgođene, «Vreme» pa kategorično zatrjuje, da je odločitev v tem smislu že padla ob priliki včerajšnje avdijence zunanjega ministra v Topoli.
Dočim se je v vladnih krogih še včeraj zanikalo vsako nesoglasje med obe-
ma koaliranima strankama in zatrjevalo, da je glede velikih županov in srez-kih poglavarjev dosežen med radikali in demokrati popoln sporazum, se danes v dobro informiranih krogih pov-darja, da so izbruhnila v tem vprašanju taka nesoglasja, da se lahko govori že o odkritem sporu. V tem smislu se tolmači tudi izjava, ki jo je podal ministrski predsednik po včerajšnji večerni seji ministrskega sveta novinarjem pri odhodu z dvora, kjer se je mudil kratko časa po seji. Naglasil je namreč, da se v naglem tempu bliža onih 24 ur. o katerih je nekoč govoril, da bo mogel obvestiti novinarje o važnih dogodkih na vladi. Političen položaj je v splošnem zelo nejasen.
Povratek kralja v Beograd se pričakuje za soboto popoldne. Splošno prevladuje prepričanje, da bo s kraljevim povratkom izbruhnila vladna kriza. Po krizi diši tudi že po vseh ministrstvih, kjer je začelo delo vidno zastajati, ker čaka vse na nadaljni razvoj dogodkov.
Ministrski svet je imel včeraj zvečer sejo, ki je trajala do pol 9. ponoči. Po zatrdilu ministrov se je na tej seji razpravljalo izključno le o resornih vprašanjih ter sta bili sprejeti dve uredbi glede izsuševanja zemljišč, predvsem v Vojvodini. V to svrho je dobil finančni minister pooblastilo, da najame posojilo v znesku 600 milijonov Din. Ta vsota bo razdeljena v obliki posojil posameznim vodnim zadrugam. Ministru za agrarno reformo je bil odobren kredit v znesku 12 milijonov Din za kolonizacijo na Koso ve m polju.
Optimizem francoske javnosti. — Francosko in angleško posredovanje. — Položaj neizpremenjen.
_ Pariz, 9. junida. Sporu med Jugoslavijo ki Albanijo posvečajo tukajšnji politični in dipdamatsii krosi veliko pozornost Tudi francoski tisk se obširno bavi z najnovejšim zapletli a jem na Balkanu. >-Pedt Parisien« piše, da spora ni jemati preveč tragično, ker kaže Beograd hvalevredno hladnokrvnost in postopa skrađno previ dno. V splošnem izratža francoski tisk upanje, da bo spor poravnan mirnim potom. »Avenir« zahteva, naj Briand apelira na vDruštvo narodov«, »Ouotidien« pa domneva, da je vso stvar inscenirala Italija ter zatote/a radi tega revizijo triatlonske mirovne pogodbe. ►Hotrane Libre«, ki je še včerai zahteval intervencijo Društva nairodov, se danes zavzema za to, da bi vsa sporna vprašanja preiskala dipiornaitska anketa. »Ajtiora Fran-casse* zastopa stališče, da Društvo narodov v nobenem slučaju ne sme načeti teh vprašani, boječ se, da bi to dovedio do nadaljnih komplikacij. Pač pa zahtevajo vsi levičarski listi, da končno nastopi Društvo narodov in vso zadevo temeljSoo razčisti, ker bodo sicer neprestani incidenti še nadalje ogrožali mir ne ie na Balkanu, marveč v vsej Evropi.
_ Pariz, 9. junija. Ker ie demarša francoskega poslanika pri beograjski vladi glede mime likvidacije spora z Albanijo ostala doslej brez vidnih uspehov, je danes francoski zunanji minister naročil beograjskemu poslaniku, naj ponovno intervenira v Beogradu in pospeši rešitev spora. To de-maršo bo podprla tudi Anglija, ki bo istočasno mteđ-vendfrala pri tiranski vladi. Intervencijo v Rimu, ki so jo nasvetovaE francoski krogi, le angleška vlada gladko odklonila,
_Beograd, 9. junija. V sporu z Albanijo
čudi tekom današnjega dne niso nastopili nobeni novi momenti. Poročilo odpravnika poslov v Tirani, ki ga je včeraj podaj zunanjemu ministru, v poku meri potrjujejo prejšnje informacije o razvoju dogodkov. Kakor se zatrjuje v zunanjem rrfinisrtrsrvu, naša vlada doslej ni ©odvzela mkakib na-daljnib korakov. Na vsak način bo še počakala par ker se zartrjuje. da bo albanska vlada glede na intervencijo velesil ugodila zaiitevi, izraženi v no tj nase vlade. Ce pa se do konca tega tedna ne zgodi, bo vlada prosila albanskega poslanika Cena bega, naj zapusti Beograd. Istočasno bodo odpoklicani vsi naši ponzuli v Albaniii.
Včeraj zvečer je 64 odposlan Društvu narodov odgovor na albansko protestno norca ki je bila na inicijativo Italije pred par dnevi izročena v Ženevi.
Albanski poslanik Cena beg ie snoči urgiraj pri albanski vladi izpustitev aretiranega dragomama, naglasili oč, da pomeni spor za Albanijo največjo škodo. V zelo ostrem tonu apetoa Cena beg v tej taajav-
ki na Abmed bega Zogu češ. naj končno uvidi, kam vodi njegova politika ter da hodi Albanija le po kostanj v žerjavico za haljo. Končno ga opozarja, da je še vedno čas, da popravi svoje postopanje in obnovi prijateljske odnošaje med Albanijo in Jugoslavijo.
— Pariz, 9. junija. Včeraj je posetil zunanjega ministra Brianda jugoslovenski poslanik v Parizu g. Spalajkovič, ki je ostal dalje časa v zunanjem ministrstvu. Oba politika sta obširno razpravljala o jugoslovensko - albanskem sporu. Zunanji minister Briand je porabil tudi to priliko, da Je nasvetoval mirno poravnavo ter izjavil, da bo Francija v tej smeri storila vse, kar je v njeni moči. Takoi za tem je sledil poset albanskega poslanika Brionija.
Nagrade društvom in kulturnim delavcem v Sloveniji
— Beograd, 9 junija Uprava kraljevega fonda za nagrado dela na kulturnem, gospodarskem in prosvetnem polju je priznala med drugim za letošnje leto sledeče nagrade: 25.000 Din Engelbertu Ganglu, starosti JSS v Ljubi iami 10.000 Din Prosvetni Zvezi v Ljubljani, 5500 Din Izobraževalnemu društvu na Jesenicah iti Kolu jugoslov. sester Moste-Sv. Peter v LJubljani. 5000 Din Josipu Lapajnetu, šolskemu upravitelju v Cerkljah, 5000 Din Stanku Gradišniku, učitelju v Št. Ilju in Josipu Lusriku. šolskemu upravitelju v Prekmurju. Nadalje po 5000 Din Jakobu Špaliriu. gozdariu v Mariboru in Viktorju Bngernanu gozdarju pri Jelšah. Po 2500 Din Sokolskemu društvu v Gornjem Logatcu in slovenski župi skavtov v Ljubliani.
ARETACIJA POLJSKEGA VOHUNA
— Moskva, 9. junija. Sovjetske oblasti v Minsku so aretirale preoblečenega poljskega oficirja, ki je špijoniral v sovjetski Rusiji. Ko ga je policijski šef Opanski v spremstvu detektivov hotel odvesti z dre-zino v Minsk, so ga na odprti progi napadli člani bivše bele garde. Policijskega šefa so v boju ubili, ostale policijske uradnike pa težko ranili. Aretirani špijou je pobegnil. V moskovskih krogih se spravlja ta napad v zvezo z atentatom na varšavskega poslanika Vojkova. V vseh večjih mestih so se tekom včerajšnjega dne vršila protestna zborovanja, na katerih je bila iznesena zahteva, naj sovjetska vlada energično nastopi in za vsako ceno prepreči n^dalinia izzivanja.
Mohedonslii nezodouoljneži dvigajo slave
V zvezi z našim sporom z Albanijo je opažati živahno gibanje makedonstvujocih. — Kooperacija dveh puntarskih organizacij.
— Beograd, S. iunija p. Kakor se doznava iz Sofije, je bilo takoj po prelomu diplomatskih odnošajev med Albanijo in našo državo opaziti v vrstah makedonstvujočih posebno živahnost- V teh krogih se naglasa, da bo sedaj mnogo lažje ustvariti povoljne in zanesljive zveze med voditelji makedonskega in kosovskega komiteja. Vse kaže na to, da se ie v tet smeri že mnogo storilo in da je dogovorjeno kar najtesnejše sodelovanje med obema revolucionarnima organizacijama. Glasom zanesljivih informacij odpotuje te dni preko Italije v Albanijo poseben odposlanec, da se dogovori z zastopniki kosovskega komiteja in voditelji komitskih Čet glede skupnega nastopa. Po zanesljivih informaciiah obstoja namen, da se v Korči ponovno ustanovi centrala makedonskega komiteia za vso Makedonijo južno - vzhodno od Šarplanine. Če naša vlada ne bo odpokiicala našega konzula v Korči, se bo centralni komite nastanil v vasi Biklištu. Tam bi se za šefa komitskih čet in organizatorja napadov postavil glavni vodja bolgarskih komitov, ki je bil že prej dalje Časa v Albaniii. Kosovski komite bo vodil akcijo v Stari Srbiji severno od šarplanine.     Skupna akcija bo
obstojala predvsem v atentatih na naše nacionalne delavce na jugu, rušenju železniških objektov itd. Glavna naloga tega centralnega vodstva pa bi bila organizacija »trojk«, ki naj bi v slučaju mobiUzacije ali oboroženega konflikta na vsak način preprečile železniške zveze.
Dočim je postopanje bolgarskih vladnih krogov popolnoma korektno, trde krogi iz vrst makedonstvuiuščib in iz okolice Proto-gerova, da se je prelom diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in AlbanHo že delj časa pripravljal od strani Albanije. Abmed beg Zogu hoče na ta način dobiti svobodnejše roke za akcijo v naših kraiih, v upanju, da bo s podpiranjem komitskih akcij od\rnil našo pozornost od notraniih albanskih zadev. Neprestana izzivania na našem teritoriju naj bi mu olajšala notranji položaj, ker vedno bolj čuti, da kljub popolni zaslombi s strani Italiie ne more ostati na vladi brez prestiža v narodu. V krogih makedonstvujuščih se odkrito govori, da bo Ahmed beg Zogu v slučaju, da bi Jugoslavija podvzela napram Albaniji kakršnekoli represalije, zahteval od Italije zaščito v smislu dogovora v tiranskem paktu.
Por sbi fndustrllci in trgovci v Ljubljani
Prihod v Ljubljano. — Prisrčen sprejem v Zbornici trgovine, obrti in industrije. — Ogled zanimivosti mesta, tobačne tovarne.
Lfubljana, 9. junija.
Poljska delegacij*, obstoječa iz 12 od* ličnih predstavnikov raznih panog poljske velike industrije in trgovine, je danes ob 8. z malo zakasnitvijo prispela iz Sušaka v Ljubljano. Prispela je z dolenjskim vlakom v posebnem salonskem vozu I. razreda, ki ga je delegaciji dala na razpolago naša že* lezniška uprava in s katerim se Poljaki od* peljejo nocoj ob 24. tja do poljske meje v spremstvu zastopnika ministrstva trgovine in industrije ter zastopnika prometnega mi* nistrstva. Na glavnem kolodvoru je dele* gacijo sprejelo zastopstvo Zbornice za tr^*> vino, obrt in industrijo, obstoječe iz gg. komisarja Ivana Jelačina ml., glavnega taj* rika dr. Frana Windischerja in tajnika dr. Ivana Plessa, dalje so Poljake pozdravili ravnatelj velesejma, konzul g. Milan Dular, predsednik Zveze obrtnih zadrug gosp. E. Franchetti in predsednik Društva ljubite* Ijev poljskega naroda dr. Štele. Delegati so se nato v avtomobilih odpeljali v hotel <rUnion», kjer jim je bil pripravljen zajtrk.
OFICIJELNI SPREJEM V ZBORNICL
V krasni, na novo opremljeni sprejemni dvorani Zbornice za trgovmo, obrt in indu* strijo so se ob 10.30 zbrali k oficijelnemu sprejemu poljskih delegatov zastopniki ci* vilnih, samoupravnih oblasti in mestnega magistrata, predstavniki gospodarskih, tr» govskih, industrijskih in obrtnih korpora* cij, kakor tudi zastopnika Društva ljubite* Ijev poljskega naroda, gg. dr. Štele in dr. Mole.
Pozdrav Ivana Jelačina, Odlične goste je pozdravil v daljšem govoru zbornični komisar g. Jelačin, ki je izrazil obžalovanje, da jim ni dana mož* nost ogledati si podrobneje najlepše krajo Slovenije, proučiti naše poslovne prilike ter posetiti naša letovišča in alpske kraje, v katerih so bili poljski gostje doslej žal zelo redki. Slovenski poslovni krogi imajo s Foljsko že od prevrata mnogo stikov, ki jih je pa treba še poglobiti. Ko smo bili po razpadu avstro * ogrske monarhije brez obratnih sredstev in je grozil našemu pro* metu in industriji popoln zastoj, je bila Poljska tista, ki je v kritičnem položaju nudila pomoč. 2e v prvih mesecih po pre* vratu je Narodna vlada za Slovenijo z odo* britvijo poljske vlade sklenila kompenza* cijske pogodbe, s katerimi je zasigurala na* ši industriji in železnicam dobavo mineral« nih olj, bencina in mazil ter tako preprečila nevarnost ustavitve obrata. Kot kompenza* cijo smo nudili Poljakom takrat zaloge ta* nina, strojilnih izvlečkov in nekaterih dru* gih industrijskih sirovin.
Po teh pogodbah je 1. 1921. pričela pro* paganda za ekonomsko zbližanje naših in« teresentov z gospodarskimi krogi Poljske od strani neumornega poljskega konzula v Zagrebu. Razvila se je živahna mformativ* na korespondenca z ljubljansko Zbornico in 31. decembra 1921. se je vršilo v naši Zbornici propagandno predavanje o gospo* darskih razmerah na Poljskem, v katerem se je opozarjalo naše uvoznike na u god* nejše prilike nakupa industrijskih izdelkov na Poljskem, ki jih uživamo vsled konser* vativnosti za mnogo dražji denar iz dTugih držav. Kot prvo etapo gospodarskega zbli* žanja med obema državama lahko označi* mo naredbo naše vlade o carinjenju blaga, ki se uvaža iz Poljske po min imami carin* ski tarifi. Temu je sledila !. 1924. trgovska pogodba z našo kraljevino in končno tud5 ureditev direktnega železniškega prometa. Pričel se je izdaten uvoz usnja, čevljarskih in galanterijskih izdelkov, hmelja, tanina itd. Naša statistika zunanje trgovine pa ka* že v kirpčjj&kem prometu s Foljsko so ved*
no veliko nestalnost. Naš medsebojni pro* met je v resnici mnogo večji, a se vrši žal v veliki meri s tujim posredovanjem. Kul* turni stiki Slovencev s Poljsko, ki se Že več desetletij živahno razvijajo na manjše delo tudi na gospodarskem polju.
Končno je govornik naprosil goste, naj tolmačijo glavne želje slovenskih gospo* darskih krogov poljski gospodarski javno* sti. Poset odličnih gostov pomeni novo eta» po v poglobitvi medsebojnih stikov, iz ka* tere se bo razvila obširnejša baza za sode* lovanje gospodarskih krogov obeh držav.
Svoj govor je zaključil z iskreno željo, da bi se čimbolj poglobili medsebojni g o* spodarski, politični in kulturni stiki, da bi se vse zbornice čim tesneje zbližale. V po* zdrav jim kliče: «Dobro došli! Živeli Po* Ijaki!*
Veliki župan dr. Fran Vodopivec je pozdravil goste v imenu vlade, naglašajoc, da so nam dobrodošli ne samo kot zastopniki poljske veleindustrije in trgovine, temveč tudi kot zastopniki in sinovi velikega in slavnega bratskega nam poljskega naroda. Nadeja se, da bodo s svojim posetom slovenskega naroda zadovoljni ter želi, da obrodi ta poset najboljše uspehe tako v gospodarskem kakor tudi v kulturnem oziru.
Predsednfk ljubljanske oblastne skupščine dr. Marko Natlačen je pozdravil poljsko delegacijo v imenu najvišje samoupravne edinice v Sloveniji. Slovenija, slovenski narod jim kličeta: »Dobrodošli!« Obema bratskima narodoma naj bi prinesel ta poset najboljših uspehov, zlasti tudi v zbližan j u na kulturnem, političnem in nacijonalnem polju.
V imenu mestne občine ljubljanske je pozdravil Poljake direktor dr. Miljutin Zar-nik. Slovenci imajo napram Poljakom najugodnejše stališče, ker ne obstojajo med njimi nikake diference. Zelja naša je, da se medsebojni stiki poglobe in okrepe, da bi se ustvarila politična slovanska fronta!
Predsednik Zveze industrijcev g. Drago-tin Hribar je izročil gostom rjozdrave slovenske industrije, ki se je razvijala iz malega z velikimi težkoČami in napori ter želi, da bi se oba bratska naroda medsebojno podpirala na gospodarskem polju.
Generalni ravnatelj g. Tykač je izrekel prisrčne pozdrave v imenu slovenskih denarnih zavodov, ki so imeli že pred vojno tesne in živahne stike. Želi, da bi se mogli pri prihodnjem sestanku razgovoriti o že bolj urejenih gospodarskih prilikah, kajti pri obeh narodih vlada sedaj še gospodarska kriza.
Predsednik Društva ljubiteljev poljskega naroda dr. Štele je nato v svojem pozdravu omenil tesne stike, ki so se že pred 20 leti ustvarili na kulturnem in umstvenem polju med Poljaki in Slovenci.
V imenu slovenskih obrtnikov je predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Franchetti izrazil trdno nado in željo, da posetijo kmalu Slovenijo tudi poljski obrtniki.
Predsednik poljske delegacije g. Stanislav Landie se je nato toplo in prisrčno zahvalil vsem za izrečene pozdrave, naglašujoč potrebo, da se naj oba sedaj svobodna slovanska naroda na gospodarskem, kulturnem, nacijonalnem in političnem polju tesno okleneta drug drugega. Potrebna je vzajemna pomoč. Upa, da bo mnogo k temu pripomogla definitivno sklenjena trgovinska pogodba med Poljsko in Jugoslavijo. Poljska železna veleindustrija je v marsikaterem oziru vezana na sirovine iz Jugoslavije, zlasti na bau-ksit in druge železne rude. Te sirovine naj bi Poljska dobivala iz Jugoslavije brez posredovanja.
Po sprejemu so si poljski delegati v sjiremstvu naših prhTednikov ogledali oa>
prej naprave tobačne tovarne, nato pa muzej, nakar je bil ob 13. luneh v Unionu- Po-poldne ob 15. se delegacija odpelje z avtomobili v Vevče, da si ogleda vevško papirnico, katero jim bo razkazoval predeednik vevških papirnic g. Fran Bonač. Zvečer ie intimna večerja, nakar se Poljaki ob 24. ponoči odpeljejo z dunajskim brzovlakom t domovino.
ODMEVI ATENTATA V VARŠAVI
— Pariz, 9. junija. vParis Midi« piše. da trenutno še ni mogoče predvidevati diplomatskih posledic, ki jih bo rodil atentat na Vojkova v Varšavi. Naglasa pa, da poljska javnost soglasno obsoja teroristične metodi, ki se jih poslužujejo gotovi krogi ruske emigracije. Vendar pa se da iz pisave današnjih jutranjih listov posneti, da se presoja položaj zelo resno ter da je prav tako delikatne prirode, kaker svojca* povodom umora Vorovskega v Švici.
Konzul Gabriel Richard
N' vi francoski konzul g. Gabriel Richard je bil fcnsejTOvan za konzula v Ljubljani na svojo »rošnjo po odhodu prejšnjega, konzula ? lacha. Mnogo je potoval že kot dajafc in . .oznal tako na studijskih potovanjih našo Jžjo in širšo doovino. Slovenijo prav dobro pozna. Ne samo našo belo Ljubldano, temveč tudi skoraj vsa slovenska provinci-Jama mesta, kakor Ptuj, Kočevje, Bted itd. V dijaških letih in med vojno se je seznanil v Švici z irmogimi Slovenci tako, da se je takoj pri prihodu v slovensko piestotico počutil domačega v krogu svojih starih znancev. Zc pri prvem potovanju po naših kraj-ih je vzljubil Slovenijo in si želel bližje spoznati naš narod. Naše planine so ga privabile v našo sredo. Kaj d g. konzul je navdušen turist in hribolazec. Tudi naše kulturne razmere pozna; žc pred 10 leti je proučeval našo literamro, Cankarja, Zupančiča Ln druge naše kulturne pijonirae. Za slovenščino se zelo zanima in razume ze sedaj skoraj vse. V kratkem bo premagal tudi težkoče izgovarjave. Zadivil ga ie tudi prisrčni sprejem v Ljubljana in naše veliko zaninianje za francoski narod, njegov jezik in kulturo.
.Med 5-letnim službovanjem v Beogradu se je popolnoma priučil srbohrvaŠČjni, Rojen je bil v Lyonu, kjer je dovršil tudi srednješolske studije. Nadaljeval je nato visokošolske študije v Parizu ter po študijah potoval po Nemčiji m Češki. Vojna ga je zalotila v Nemčiji, kjer so ga internirati in potem v izmenjavo poslali v Švico. L. 1917 in 1918 je sodeloval pri Srbskem tiskovnem uradu v Ženevi. Prvo name ščeno e v Jugoslaviji je dobifl v Beogradu, nato nekaj časa v Dubrovniku in končno v Budimpešti od koder je bil premeščen v Ljubljano. Zc sedaj se g. konzul počuti med nama r.ad vs« dobro in upamo, da nas bo vzljubil še bolj ko nas globlje spozna. Naj bo prepričan, da ■mu bomo tudi mi vračali njegove odkrit* simpatije.
Ova lahkoživca pod ključem
Z včerajšnjim popoldanskim dolenjskim vlakom ie orožniška patrulja pripeljala iz lepega Omišlja na otoku Kriku v Ljubljano oba mlada izletnika, ki sta skušala na tu* račun brezskrbno životi v našem Primerili in ua morju. Nandeta in Gustava so oroi niki odpeljali v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Izletnika sta s seboj prinesla prav lepe zanimivosti in malenkosti. Kakor smo že javili, sita od zneska 40.000 r>*in porabite že 8.700 Din. Med drugim sta si nabavila nov gramofon in 16 plošč, ki so vseboval* najnovejše kuplete m moderne piesc.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti: Investicijsko posojilo S4.&(\ Vojna škoda 341.50—352. Zadolžnice Kram. dež. bke. 20—??, Zastavni list 30-^», CeJi-ska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150, Merkanrima 0—96, Praštedlcma 850, Kreditni zavod USD—' 170. Trbovlje 0— 400, Vevče 135, Stavbna družba .S5—-65, Šešir 1O4—0.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti. 7odsrt- in vest. poa. 1921 84 — 8^, 2 in polodst. drž. rente za ratnu štetu 339 in pol — 341, Ljubljanska kreditna 150, Jugo-banka 92-5 — 93, Prašlediona 850 — «56, Trboveljska 450 — 460, Union paromlin 305 — 310, Vevče IS — 145, Agraria 50 —51.
Devize: Amsterdam 22.78—22M. Dunaj 800—808, Berlin 13.477—13.507. Budimpešta 989.80—992.80, Itairja 313l25--315.25, London ček 276.10—276.90, Newyork 56.70 -^56.90, Pariš 332—234, Praga 166.30—169, CuTih 10.935—10.965.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.18, London 25.36, Newyork 520, Pariz 20.36, Milan 28.70, Prag« 15.40, Dunaj 72-15.
Trst: Beograd SLS3, Loodaa 88. Čarih 540.
8566
Stran 2.
SLOVENSKI   N A K O D« dne 10. junija 1927.
Stcv. 130
LJubljano 3 leto brez obcmsbegn sveta
Triletnica komisarijata in gerentstva na ljubljanskem magistratu, — Dosedanji gerenti in komisarji.
Dne 10. (junija 1924 je bil ljubljanski občinski svet raspušten. V petek bo torej že tri leta, odkar ie LJubljana brez občinskega -sveta in brez župana.
Uprava mestne občine ljubljanske se je od leta 1910 menjala že tolikokrat, da bo morda naie bralce zanimalo, ako jim podamo nekaj pregleda.
Z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 31. avgusta 1910 Je bil razouš-čen tedanji občinski svet in je prenehalo županovanje Ivana Hribarja (1895-1910).
Začasno oskrbovanje občinskih opravil je bilo izročeno vladnemu komisanju, c. kr. !\iad. svetrakiu Viljemu vitezu Laschamu, ki je posle prevzel dne 1. septembra 1910 in jih je Izvrševal do 20. januarja 1912. Nove volitve obč. sveta so bile že dne 23. aprila 1911. Proti izidu volitev pa je bil vložen ugovor ter so volitve postale pravomoćne šele po razsodbi upravnega sodiSča d'ne 22. novembra 1911. Volitev novega župana se je vršila šele 18. decembra 1911 ter je bil izvoljen za župana dr. Ivan Tavčar in zaprisežen 20. januarja 1912. Prva seja obč. sveta $e bila 23. januarja 1912; za podžupana je bil izvoljen dr. Karel Triller.
Zaradi vojne se nove volitve niso vršile v določenem času, nego je bila poslovalna doba obe. sveta z naredbo c. kr. vlade podaljšana. Dr. Iv. Tavčar je županoval do :34. ofctobra 1921.
Nova volitev je bila šele 26. apriL^ 1921. Prva seja novega obč. sveta je bila S. junija 1021 ter je bil za župana izvoljen Anton Pesek, za podžupana pa dr. Lj. Peric.
Ker pa je rrtiirostrstvo notranjih d?! razveljavilo vse mandate Detovsko-re^olikar-*ko-kmerske skupine ter je odklonilo ; ločitev županove izvolfrve kraljev,   »đofea c-m ju. a ni dovodilo novih dopolnilnih v©#tev, se ie vršila 2$. septembra 1021 iwa volit c\ župana. Na tej seji je bil za župana \z\ • > Ijen dr. Ljudevit Pcrič, za DodSupa i .. • '^k> Ambrožič. A 27. oktobra 1921 je hi* sa podžupana izvoljen Riko Jug. Dr ie nastopil službovanje 24. oktob .   iK :* mu je izročil funkcije dr. Iv. TavC^r.
Dr. Peric je županoval do 20. maje 1^22.
Z odlokom pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 19. matja 1922 ie bil ob Tiski mi raznuščen ter imenovan za vladm va komisarja direktor dr. Bogumil Senckovič.
Prevzel je posle dne ?0. maja 1922 in jih vršil do 4. marca 1923.
Nove volitve so bile dne 3. decembra
1922, volitev župana pa se je vršila 27. jan.
1923. Bil je vnovič izvoljen za župana dr. Ljudevit Peric, za podžupana Pa dr. Iv. Stanovnik
Dr. Peric je županoval drugič od 14. marca 1923 do 10. junija 1924. Z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti je bi! dne 10. junija 1924 občinski svet ponovno razpuščen in imenovan za vladnega komisarja dr. Vilijem Kr e j č i. ki je uradoval le do 1. avgus«ta 1924. Novi veliki župan dr. Spora je imenoval namreč za vladnega komisarja dr. Ljud. Perica.
Z odlokom z dne 10. novembra 1934 pa je novi veWki župan dr. V. Baltič razrešil komisarja dr. Perica ter je poveril oskrbovanje občanskih poslov gerentskemu svetu, ki so g? tvorili dr. Dinko P u c kot predsednik in Anton Lik oz ar "m Josip TiiTk kot člana. Ta gerentski svet ie uradoval in deloval do 7. oktobra 1926.
Tega dne je prevzel začasno oskrbovanje tekočih posiov mestne občine za vladnega komisarja imenovani vladni svetnik An-ton Mencinger.
Z odlokom z dne 30. marca 1927 je novi veliki župan dr. Vodopdvec vladnemu komisarju (pridelil sosvet sledečih meščanov:
Dr. Vladimir Ravnihar, dr. Iv. Stanovnik, dr. Val. Božič, Iv N. Jeglič. Jos. Pire Jos. Gagel, Fran Kollmaam m Fran Pust. — Fr. Kolhrrarai imenovanja ni sprejel.
Dne 6. maj a t. 1. pa so članstvo sosveta dložili dr. Stanovnik. Iv. N. Jeglič in dr. V. FožiČ, ker se potrebne občinske volitve ne • izpišejo in se predlogi gerentskega sosve-i i dejanski ne izvršujejo.
Kakor le vsesplošno znano, je JDS ope-ovano zahtevala, naj se izvrše nove vollt-e obč. sveta ter so bili imeniki volHcev fce pripravljeni. Toda SLS je nove volitve vedno preprečila. Tako smo že tri leta brez <ibč. sveta in župana, kar je tem bolj žalostno, ker zadene krivda one, ki naibolj kriče o avtonomiji našega stolnega mesta. BH bi že skrajni čas. da Ljubljana res dobi nazaj avtonomijo, ki jo ogromna večina i jubljančainov bas v sedanuih razmerah zelo pogreša.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Velika špijonažna afera ali intriga? — Avanture nemške mili-onarke. — Zagonetna s smrt osamljenega starca.
Senzacijonalna aretacija «Iepe Vi« <de», ge. Orensten, žene bivšega pod* ravnatelja Eng!eško*srpske banke v Iieogradu. vzbuja še vedno veliko po« zornost v beogradski javnosti, ki jo še povečuje dejstvo, da noče policija dati o tej aferi in o vzrokih aretacije nikakih informacij. Včeraj se jc raz* nesla po mestu vest, da je prišla poli* cija na sled veliki špijonažni aferi. Lc* pa Vida je namreč mnogo občevala z inozemskimi diplomati. Največ se je gibala v diplomatskih in vojaških kro* gih, kar je ta sum še bolj potrdilo. Ko« liko jc na tem resnice, bo dognala šele preiskava. Včeraj jc policija izvršila na njenem stanovanju hišno preiskavo ter zaplenila mnogo korespondence, ki so jo odnesli na policijo, kjer jo sedaj pregledujejo.
V nekaterih krogih se zatrjuje, da bo ta afera končala z blamažo policije, češ da je postala lepa Vida žrtev in* trig. Nedavno je namreč prekinila raz* mer je z neko osebo ter se posvetila drugemu oboževalcu. Zato sc v teh krogih domneva, da gre v celi zadevi le za spretno skovano intrigo in oseb* no maščevanje. Pa četudi se zadeva za lepo Vido še kolikor toliko ugodno iz* teče, je njen nadaljni obstanek v Beo* gradu nemogoč in tudi policija se baje že bavi z mislijo, da ji nujno nasvetujc, naj odide na svoje posestvo v Valj evo ali pa naj se napoti za svojim možem v prostrani, neznani svet. Zaenkrat pa jc ga. Orensten še vedno v policijskih zaporih, kjer jo neprestano zaslišujejo. Včeraj so se razširile tudi govorice, da bodo sledile še nadaljne senzacijonalne aretacije.
V Beograd je prispela hčerka znanega nemškega milijonarja Stinnesa, Eleonora Stinnes, ki je nedavno nastopila potovanje okrog sveta. Uredila si je v to svrho poseben avto, v katerem lahko prenočuje, kuha, piše, itd. Avto je opremljen z vsem potrebnim za prav udobno življenje, ne manjka uiti radio-, niti kino-aparata. Pred par dnevi je prispela na svojem potovanju v Beograd, kjer ie njen prihod vzbudil pravcato senzacijo. Gospodična Stinnes, krepka devojka 22 let se nameč ne oblači po najnovejši pariški modi, marveč ima od moškega krojača urezane hlače, moško srajco in prav na kratko pristrižene lase. Na sebi nima prav nič ženskega in tudi na ulici se giblje kakor pravi beograjski bečar. Če bi je ne izdajali vseeno še nekoliko daljši lasje, bi sploh nihče ne vedel, da to ni potomec Adama, marveč sestre rajske Eve.
Zdi se pa, da se gospodična Eleonora, ki preživlja dan za dnem do beograjskih nočnih lokalih bakanale. kakršne si morejo privoščiti le hčere milijonarjev, v naši prestolici prav dobro zabava. Ves dan brzi po mestu od enega konca do drugega ter fotografira in filma, da na ta način nabere kar največ spominov. Ko je minulo nedeljo razsajala nad Beogradom strahovita nevihta in burja, je gospodična Eleonora junaško stopala po ulicah in snimala zanimive prizore. Vse svoje snimke pa hoče takoj kopirati. Vsak trenutek se pojavi v delavnici beogradskega filmskega operaterja Novakovića in on ji mora takoj napraviti vse koplje. »Naj izgleda, kakor hoče. samo takoj mi napravite«
se odreže na njegova prigovarjanja češ, da je treba delati počasi in previdno. Po štirikrat na dan pribrzi v svojem avtomobilu in g. Novaković mora takoj pustiti vse drugo delo in ustreči njenim željam. Seveda ga zato tudi primerno nagradi. Beograd ji v splošnem zelo ugaja. Neprestano zatrjuje, da si je balkansko prestolico predstavljala povsem drugače. Posebno so se ji priljubila predmestja s svojim tipičnim beograjskim obeležjem. Tudi ciganski okraj se ji zdi sila privlačen in po cele ure prebije med ciganskimi- Šotori ter se poigrava s cigansko deco. V Beogradu namerava ostati Še par dni, nato pa bo nadaljevala svoje »svetovno« potov*« »je po Balkanu proti Carigradu. E, da. če se človek rodi kot otrok milijonarjev, življenje pač ni tako težko ...
V Zagrebu so na binkoštni pondeljek našli v njegovem stanovanju mrtvega bivšega srezkega poglavarja Ivo Voj-novlća Ivo Vojnovič, ki je delil usodo staroupokojencev, je živel zelo skromno ter popolnoma osamljen v svojem stanovanju, ki ga je imel še izza. prejšnje »boljše - dobe. Truplo jc ležalo dva dni doma. ne da bi bile o tem obveščene oblasti. Sorodniki namreč niso hoteli nositi stroškov za pogreb in tako se ni nihče zganil. Se le služkinja, ki je pokojniku stregla 19 let. je končno prijavila smrt oblastem. Policijska komisija je prvotno ugotovila, da je starec umrl na zaapnenju žil in oslabelosti srca. Ruska učiteljica jezikov Markovska, ki je stanovala pri njem kot podnajemnica, je opolnoči poklicala v sosedstvu sta-nujočega profesorja in pokojnikovega prijatelja. Ko je ta prišel v sobo. je bil Vojnovič že v nezavesti in je kmalu nato izdihnil.
Iz previdnosti pa je policija odredila prevoz trupla v prosekturo, kjer se je naslednjega dne Izvršila obdukcija. A tudi to ni šlo povsem gladko. Ko je namreč obdukcijska komisija prispela v prosekturo, je truplo izginilo. Pogrebno društvo je namreč glede na prvotno izdani mrtvaški list truplo spravilo v krsto in ga položilo v rodbinsko grobnico. Zato so morali krsto najprej od-kopati in še le nato se je lahko izvršila obdukcija, ki pa je imela nepričakovan uspeh. Sodni zdravnik je namreč ugotovil, da je imel pokojnik zlomljeno peto vretence hrbtenice, vsled česar je nastopilo notranje krvavenje in otrplost srca. Vsled te ugotovitve je postala Vojnovičeva smrt še bolj zagonetna. Ker kažejo vse okolnosti na to. da stvar ni povsem v redu, je policija uvedla preiskavo ter zaprla pokojnikovo služkinjo in njenega moža. Na podlagi oporoke, ki je predložila služkinja, je namreč pokojnik zapustil vse svoje sicer skromno imetje njej. Naj bob" zagonetno pri tem pa je. da na truplu ni opaziti niti najmanjših sledov nasilne smrti Kako je bila zlomljena hrbtenica, jc zdravnikom povsem nerazumljivo.
Da se razumemo
V štev. 116. z dne 22. maja, t. 1. smo priobčili odgovore na anketo o stanovanj* skem vprašanju, na katero se je odzvalo Dfuštvo stanovanjskih najemnikov, Zveza hišmh posestnikov. Zveza društev privatnih nameščencev, Delavska zbornica in Zveza obrtnih, zadrug. Obenem smo opozorili vse zainteresirane kroge, da smo pripravljeni tu« di v bodoče priobčevati stvarne, objektiv* ne razprave o stanovanjskem problemu, ker stojimo na stališču, da je stanovanjsko vprašanje baš sedaj ena najvažnejših so* cijalnih zadev. Vive odgovore na zadevno okrožnico smo objavili brez komentarja, kakor je običaj v takih primerih, dasi se z nekaterimi izvajanji in trditvami nismo strinjali Vsaka taka anketa predstavlja nekako svobodno tribuno, ki nudi poedb nim korporacijam in zasebnikom priliko iz* nesti pred javnost svoje nazirao je o do* tičnem vprašanju. Zato tudi odpadejo mo* rebitni komentarji, preko katerih bi ured* ništvo ne moglo, da se ni že z okrožnico samo, odnosno z anketo zavezalo pripustiti do veljave eno in drugo plat zvona.
V zvezi s to anketo smo prejeli od ne* kega vpokojenega srezkega tajnika prispe« vek k stanovanjskemu vprašanju, ki smo ga v zadnji sobotni številki v celoti priob* čili, dasi moramo tudi to ugotoviti, da sc z avtorjem v marsičem nc strinjamo. Ker pa stojimo v tem primeru strogo na nepri* stranskem stališču in ker smo vedno pri*
Frank Hellet:
37
Novi Napoleon
Roman.
Ko pa začne ogenj pojemati, pomečejo > ojaki molče nanj svoje naropane za* klade — mandoline, kitare, tabernakle, mojstrska Murillova in Velasquezova dela, samo da bi cesarja nc zeblo. Pri ognju, ki je plapolal sredi korziških gozdov, jc tudi Stal pohodni stol in na njem jc sedel mož v majhnem črnem plašču in trioglatem klobuku. Njegov pogled je bil uprt v plamen, oči vseh njegovih spremljevalcev pa vanj. Zdaj se je obrnila sugestivna silhueta počasi k nama. Odsev plamena je drhtel na marmornati koži njegovega obraza in odseval iz temnih zenic. Ustavila sva se. Gledal je naju dolgo — Graham* ne tako uporno kakor mene. Kljub vsemu, kar 6em preživel od prvega sreča* nja s tem fatalnim možicom, je vplival njegov pogled name tudi to pot nepo* pisno. Vsi moji živci so začeli vibrirati. Nedvomno bi bil začel kričati karkoli: Živel cesar ali na kol z Bonapartom, — da ni spregovoril sam. Njegov glas je bil spočetka zamolkel, potem se je pa naenkrat razvnel
— Ah. tu sta naša dva inozemska ujetnika, prostovoljna zaveznika mojega neprijatelja v boju proti meni! Eden je sin angleške narodnosti kramarjev. Kakor pred sto leti se mu mudi dati svoje zlato na razpolago vsakomur, kdor dvigne meč proti cesarju. Drugi je Šved. Nekaj časa je bil deležen gostoljubnosti pod mojo streho, toda pobegnil je, da se pridruži mojemu smrtnemu sovražniku. To je vedenje, vredno naroda, ki se ni sramoval izbrati veleizdajalca Berna-dotta za svojega vladarja! Vidita, gospoda, da vaju poznam. Ne bojte se mojega gneva, toda bojta se moje pravičnosti !
Okrenil je glavo in zaklical v diskan-
tu: '
— Kje je ideolog? Privedite ga sem*
Odsev ognja, napetost in onemoglost vsled izgubljene krvi mi je zmešala misli. Toda naenkrat sem opazil znano koščeno postavo, ki se Je pojavila v razsvetjenem krogu. Bil je avtor znanstvenih razprav iz poljubne stroke. Dva vojaka sta ga porinila iz teme k ognju. Njegov obraz ie bil izmučen, vendar pa n! bilo na njem znakov strahu. Možic na pohodnem stolu ga je srdito pogledal, rekoč'.
' — Vzemite pero in zapišite vse. Kar
vidite! Vsaj enkrat bo beležilo vaše pero zgodovinska dejstva.
Nato se je obrnil in spregovoril s povsem drugačnim glasom:
— Škoda, madame. da vašega moža ni tu. Dejali ste mi. da ima politične interese. Vsaj enkrat bi imel priliko naučiti se. kako je treba voditi politiko.
Tik za pohodnim stolom sem zagledal dve osebi, ki bi ju bil že poprej spoznal, da ni bil ves prizor tako čudovit. Bili sta madame Delatour in mlada dama iz letala, Marija Louisa in Joseiina, kakor sem ju nazval v pogovoru z Laver-tissom. Sedeti sta vsaka na eni strani možica na pohodnem stolu. Obe nista mogli odvrniti pogleda od njega. Madame ga je gledala z nepopisnim navdušenjem, gospodična pa z zasmehljivo pozornostjo. Pri zadnjih Napoleonovih besedah je dadame Delatour vzkliknila:
— Politik! On sploh ni politik. Za cesarjevo politiko, za edino politiko, ki je kaj vredna, rrima razumevanja. Kdor hoče voditi tako politiko, mora biti mož, mora biti —---
Njene oči so končale ta stavek. Naslednje besede je izgovoril biserni glas. ki mi ie bil dobro znan.
— Toda Delatourja ni tu! Zares škoda! Da bi vsaj vedela, kje je.
Cltal sem v njenih očeh vse. kar ji je
pravljeni priobčiti zunanji prispevek s po* poln orna nasprotnimi izvajanji glede sta* novanjske zaščite, smo objavili tudi ta čla* nek. Pisec članka pa najbrž ni pomislil na to, da bi bili s popolno odpravo stanovanj* ske zaščite težko prizadeti mnogi najem* r.iki, osobito državni uradniki, pri katerih so naletela njegova izvajanja po pravici na veliko ogorčenje. 2al so nekateri držav* ni uradniki naše prizadevanje v tem pri* meru napačno razumeli in obsodili nas, češ da zagovarjamo hišne posestnike, namesto da bi se potegovali za najemnike. Ugotav* ljamo ponovno, da se v zadevi stanovanj* ske zaščite ne potegujemo za nobeno pri* zadetih strank, marveč da nudimo vsem zainteresiranim krogom brez razlike prili* ko, da stopijo pred javnost s svojimi na* zori o stanovanjskem vprašanju. Prepriča* ni smo, da bodo vznevoljeni uradniki to naše prizadevanje, ki absolutno ni naper* jeno proti temu ali onemu stanu, pravilno razumeli in upoštevali dejstvo, da smo mo* rali priobčiti tudi preveč tendencijozen čla* nek, ako smo hoteli ostati dosledni svoje* mu stališču stroge nepristranosti.
Kar se pa tiče stanovanjskega vpraša* nja samega, smo mnenja, da /adene ma» Ione vsa odgovornost za neurejene stano* vanjske razmere državo. Vaj država miza pretirani najemninski davek, naj zviša svo* jim uradnikom stanarino sorazmerno na* jemnini, ki jo plačujejo, naj pospešuje gradbeno akcijo po večjih mestih potom posojil proti nizkim obrestiro, in naj tudi sama skrbi za nove stanovanjske hiše, pa bo stanovanjsko vprašanje kmalu rešeno tako, da Kodo zadovoljni eni in drugi. V razmerah, ki vladajo zdaj. pa mora biti drživa z odpravo stanovanjske zaščite zelo previdna.
Prosveta
Gostovanje slavne japonske pevke Teiko Klwa ie določeno za petek 17. t. m.
Pevka nastopi v naslovni partiji Puccinue-ve opere »Madame Buttenlv«. s katero partijo je prepotovala ves kulturni svet. Poles njene ;nevs!ke in igralske umetnosti je od ©osebnega interesa to. da totenpretira to za za na-s erotično britje prava Japanka, ki bo vse detajle prinesla verno po običaHh svo-jejca naroda. Teiko Kiwo ie doslej vzbudila v vsakem anestu t*ravo senzacijo s svoiim nastopam, V želji, da prinese naša opera po možnosti vsako svetovno atrakcijo, se jc uprava odločSla za to costovanjc. Prenota-cije za vstopnice, ki so določene na cene
km pri srostovanju Reinhardiove trupe, se sprejemajo dnevno na operni blagajni. — Pozivajo se interesenti, da to čim prej store, ker se zarad; deffe&rvaeca odloka ore-notiraaije zaključi v soboto 11. t. m. ob 12. dopokine.
V včerajšnjem interwiewu z ravnateljem opere M. PoUčem se ie vsled netočne sulizacdje vrinil stavek o sodbi snlitske kriltifke o ge. Thieyry-Kavčnikovi kot Veneri, •ki bi se lahko krivo 'tolmačil. Da sc izognemo nesporaztimlieniju, prinašamo tozadevni odsiavek iz »Nove dobe«: »Partiia Venere je nešito više položena od glasovnih dispozicija gdje. Thierry-Kav Čaikove, uo ona zna
da to nadoknadi izvrsnim načinom pjevanja. I najviše pozicije debljaju u njenoj interpretaciji pintu zvočnost, oa-stozn-jst.«
Narodnemu gledališču v Mariboru grozi težka izjcuba, Prihodnje leto ne bo več opere. Lahko i o rešimo, če naberemo dovolj abonent o v. Zato se je osnoval poseben odbor, ki bo zbiral prihodnje dni obvezne prijavnice ne le v Mariboru, temveč tudi V okolici. Odbor bo organiziral avtorrtobil-ne zveze proti Konjicam, Dravogradu in v Slov. gorice, da se bodo abonenti lahko vozili k predstavam. Neokrnjeno gledališče je maš ponos, je merilo kulturne zavesti in kulturne moči. Danes opero Še lahko reŠiino. Ce jo bomo izgubili, je najbrž ntkoti več ne bomo imeli. Rešimo kulturno čast Maribora: abonlraimo se na opero!
Društvo konservatoristov priredi v pelek 10. t. in. v sobi št. 17 (Gosposka ul.. priti.) na konservaitoriju ob 18. (6. pop.) predavanje. — Tema: Diskusija in debata o clasbesiih stikih in o metodah glasbene kritike, o Čemer ie preteku mesec na kon-seravtoriju predaval dr. Stanko Vumik. — Debatirali bodo: konservajtoirist Rado Mi-glič kot slavni konierent: Laiovic, Kogoj, Debevec C. i. dr. — Društvo konserva/rori-stov vabi k temu disfcutiranju vse, ki se za esttersko-krrtidna muzikalna vprašanja in za umetnostno politiko interesi rajo.
Koncert Orkestralnega društva ulas. Matice v Zagorju ob Savi Po krasno uspelih koncertih v Murski Soboti in Ljutomeru priredi zodakii orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod tafcurko profesorja Adamiča svoj tretui koncert v soboto 11. . m. ob 8. uri zvečer v Zagorju ob Savi. Na sporedu so orke&traL skladbe Adamiča, San tla, Suka, Dvofaka, Cajkovskega ter dvoje \ioBnsikib solov kooservatorista Kar-
la Rupla in Oervero basovskih pesmi kon-servatori^ta Marta* Rusa Pri k3av.ru bo konserv»aftori>t Pavel S:\ic. Rc^ni in iHnetoiško našrudiraui progxa:n. ki ie navdušil c4>čins*vo Mu: k< Sobote in L : >mera do najvišje mere. bo sigurno tudi v Zagor'; ob Savi privabil h konce::j najmnogobro'-nejše poslušal^-.. tIdealna ^:re:rijenja Or-kesvtraineza druStva Glasbene Matice to tudi brez dvoma zaslužno.
eležnica
KOLEDAR. S
Danes: Ce:r.efc. 9. junija 1927; kanoličani: Prim i Feliojan; pravoslavni: 27. maja. Te-rapont 4
Jutri: Petek 10. junija 1°?7: kanoličani; Mars:*; pravoslavni: 38. maja. Nikita. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: Mnogo hrupa za nič<.
Kino Matica: »Ljubavne noči v Firencu. DE2URNE LEKARNE.
Danes: Rccoli. Dunajska cesta 6: Bi-karčič Kanlovska cesta 2.
Jutri: Banovce, Kongresni trg 12: Ustar, Sv. Petra ces«a 78: Hočevar. Sp. SdSka.
ZA NASE NAROČNIKE.
Danes so na vrsti naročniki serij Z in 2.
RONALD COLMAN
D
L I L L IAN GISH
ELITNI KINO MATICA
Lepše kot »Bela sestra«.
—— ■—— ■ ———mm
Porotne obravnave
Novomeška porota.
Pred novomeško poroto se je zagovarjala v >torek posestmica Aca Czasarieva radi hudodelstva goljufije Ln prigovarjanja 1» kriveirMi pričevanju. Pod lažnjivim naved-bajini je izimamLa cd raznih ljudi večje UM -ske nato »a skušala pregovoriti priče, da bi izpovedale njej v prilog. Razprava jc trajala pozno v noč. Porotniki      \*o\r*i\\i z 11 glM*
sovi clavno vprašanje 'j.ledc i!julije in \t bila cfttoženka obsojena na euio loto tcžVc joče.
Včeraj je stal pred poroamki biv^: z:-tejndiški čuvaj France Koklič \i UrSriih iei ki se je moral zagovarjati radi umora svek ždne. Ki ii jc aprila 1927 prereza! vrat. Poročil se ie Sele 5. februari n 1927, a se ie v zakonu hitro razočaral.    V Svoj zagovor
navedel, da je izvršil dejanje 'z ljuboMi u-nosii in v trenutni duševni zmedeno v. i. rotnilvi so vprašanje slede umora zaoUcati, potrdili na vprašanje slede uDoi:i. na kar ie bil Koklič obsojen na 3 in r>o1 leti :e/k'.*
ječe.
Mariborska porota.
V torek 7. t. m. jc bilo otvor j eno or mariborskem okrožnem sodišču poletno r>o-rouio zasedanje. Prva sta se za sov ar j j ^a radi zavratmega umora 77-1 enni delavec ivu-lia Seruga iz Radove pr- Murski Soboti in njesov tovariš delavce Franc Bab:č \z Po-zmancev v Prekmurju. Leta 1921. sia DfOi nagradi umorila pcses>tni!ka Janosa Borovnjaka. Najela jn je žena umor lenega m ufe-na mati. Obe povzročiteljici umora s'a b:Li obsojeni že leta 1922 na Madžarskem. Obtoženca sla takra' nobegnila in so iu šek sedaj izsledili. Obsojena sta bila vsak na 9 let težke ječe.
Včeraj sia ie zagovarjala pred poroaiiki oo-sestnik Ivan Cahuk in njegov 17-letn: da Kalman radi umora po,=«c-stnice RoBov iz Gorice v Preknrurjt:. Roškarieva je nvreC obdolžila Kalmana Cahuka, da ii ie ukradel 200 Din. Radi te obdolžatve le na* t a' o med njimi hudo sovraštvo, ki ie končalo z umorom Roškaraeve. Ko je prišel umor na d<*n< sta oba obdolžila umora druge. Obsojena s4a bila Ivam Cahuk na 2 leti težke u-čc Kalman Cahuk pa na 16 mescev. Urcdn -mrla kazen je bila izrečena na podlagi kriv. doreka rjororoikov. ki -o zanikali glavno vDraŠ^an-le slede umora.
■*i ■
težalo srce. V tistem hipu se je obrnil Napoleon k mr. Graham in meni z osornim vprašanjem:
— Kakšne namene je imel moj sovražnik Pozzo di Borzo, ko se je napotil danes zjutraj na ekspedicijo? Odgovorita!
Z mr. Graliamom sva imel istočasno skupni impuls, impuls, ki nastane pri vseh ljudeh, iz katerih hoče nekdo izvabiti kaj proti njihovi volji. Sklenila sva trdovratno tajiti. Ne da bi se spogledala, sva v en glas odgovorila:
— Ne veva!
Oči v marmornatem obličju so sc za-iskrile.
— Ne spominjata se. kakšni so bili njegovi načrti? Pomagati hočem vajinemu swnrimi. Nameraval je nekoga napasti. Mar ni tako?
— Nc! — sva odgovorila v en glas.
— Tako? Mar je vzel trideset oboroženih mož samo na irlet? Koga je hotel napasti? Odgovorita!
— Ne veva! sva trdrla z mr. Graha-mom. ne da bi se obotavljala.
— Vesta, prav dobro vesta. Napasti je hotel voz z denarno pošiljko.
Molčala sva. Kako za vraga je mogel to vedeti?
— Denarno pošiljko, namenjeno meni.
ra banka mu
Zopet sva molčala, i je pošiljala denar?
— Spremljala sta sa, da bi mu pomagala.
— Ne! sva vzkliknila z mr. Graha-mom v en glas.
Stvar je postajala resna. Saj niti slutila nisva, da bi se mogla zadeva obrniti v to smer. Kako ie mogel izvedeti za Pozzo di Borgove načrte? Zakaj se nisva dala ubogemu Pozzo d i Borgu zve-zati raje kakor pa vzbujati sum, da sva ga sprem jala prostovoljno?
— Molčita! Zaslišujem vaju samo pro forma. Vse vem! Samo moj spomin prekaša mojo strategijo. Ko ie Massena — pri tem je pokazal na enega svojih častnikov — ko mi je Massena nedavno predložil raport sem se samo mimogrede ozrl nanj in že sem vedel, da ima sicer vse zabeleženo, samo dva topa na trdnjavi pri Pontremoli je pozabil omeniti.
Pogledal je naju s plamtečimi očrni Nato je nadaljeval tiSe:
— Kdaj in kako ie sestavil Pozzo & Borgo načrt o napadu na mojo denarno pošiljko?
Tedaj smo prišli do stadija, ko najini glasovi niti najinim lastnim ušesom niso več zveneH tako prepričevalno, ko sva odgovorila:
Štev. 130
«SEOVENSKI  NAROD* dne 10. junija 1927.
Mrao 3.
Dnevne vesti.
Va Ljubljani, dne 9. junija 1927.
ne vedno visae ob ravnih kolih. Na obronkih in vmes po iasah pa zore črešnie Vsak dan so bolj prešerne, svetlejše, lesKJa rumena barva se zliva v rdečico in nekatere so že vse kipeče med. zelenim listjem m igrajo kot rdeče zvezdice in vabijo — škorce, žijoleče kose in deco. Kmalu bodo prista-vili lestve in dekleta se bodo snemala od veje do veje, prav dr zrno do vrha in trg a'a sočne, rdeče črešnjc v košaro. V senci sedi deca :ia travi in zobtje. Pomlad se poslavlja in zliva v poletje. Včasih so vozili naši ljudje erešnje daleč »tia Čez Muro, o polnoči so že zapre.gli nailoižene koJeslje i-t l« je vstajala jutranja zora tam za Glatjhenbcr-
gom, so hrzali naii konji med. njivami nen.-
šlch kmetov, ki nimajo črešen-j. 8t4\j
ca velikem mostu  v Cmurcku carma m
straži mejo ob Muri. Zato pa je tem bo'j poki tuariborski trg, ki je eno samo veliko tihožrrjc. Dopoldne le kakor pester cvetoC travnik ah pravljični vrt s cvetjem, dišečim in vabljivim, zelenjavo, vonjavimi ja^oj t-mi, dekleti z rumenimi, pikastimi ru;ami in črešnjarra v jorbasih, košarah in kolese-jnih. Najlepše so p«a vendar na drevesih, ko ijr.i-jo v solnčinih žarkih po sadonoMukih m na liribčkili iz zelenih pašnikov. Kakor oenjenc oči sipljeio radost v dolino isza zcletku listov..,
Po Chamberlinovem poletu
Painleve o novem letalskem uspehu. — E n tuzi jaz em v Ameriki. — Nemci vidijo v Chamberlinovem poletu simbol zbližanja z Ameriko. — Kaj pripoveduje Chamberlin.
— Kraljica Marila odpotovala iz Marian-
&kth Lažni. Včeraj zjutraj je odpotovala kraljtea Marija iz Marlanskih Lažni. Ker se je mudila v kopališču ineognito, je odpadlo tudi svečano slovo. Kraljica se je v priljubljenem češko - slovaškem kopališču zelo dobro počutila in je pred odhodom izrazila željo, da bi se rada čira prej vr-j nila. Baje se namerava prihodnjič ustaviti v kopališču Jachymov.
— Kraljica Marija na Bledu. Danes ob 7.55 je prispela na postajo Lesce kraljica Marija s svojim spremstvom. Na kolodvo-
I ru na Lescah je kraljico pozdravil veliki župan dr. Fran Vodoplvec, na kar je njegova gospa soproga izročila kraljici šopek svežih rož, ki jih je kraljica prijazno sprejela. Kraljica se ie nato z dvornim avtomobilom odpeljala v spremstvu adjutantov majorjev Pogačnika in M a šalov i-ća na Bled na kraljev dvorec Suvobor, i kjer že biva prestolonaslednik PeteT. Kraljica ostane na Bledu nekaj dni.
— Naš novi poslanik v Berun. V soboto odpotuje v Bern bivši pomočnik zunanjega ; ministra 2- Jova Marković, ki ie bil nedavno imenovan za poslanika v Bernu.
— Prometni minister m železnice v Slo* ventji. Prometni minister general Milosav-jljević se zadnji čas nahaja na neprestanem inšpekcijskem potovanju.    Nadzira in proučava  zlasti položaj železnic v Dalmaciji in prometno službo na Sušaku. Za binkošt-ine praznike je bil na Sušaku.    Cim je iz f časopisov izvedel, da se je pričela stavka •železniških ulužbencev v mariborski delavnici, se je odločil odpotovati v Maribor
;in proučiti tamošnie razmere. Prometni mi-j nister je prispel v torek 7. t. m. zjutraj v j Maribor v spremstvu ljubljanskega direk-; terja inž. Dimitrija Kneževića. V Mariboru :ie proučil situacijo ter se zanimal za poslovanje mariborske delavnice. Iziavil je, da ] bo njegova skrb nabaviti iz računa nemških J reparacij delavnici materijal, da bo tako delavstvo zaposleno in izvršilo določeni maksimalni program. Izposloval bo za ljubljansko direkcijo tudi nabavo 6 novih lokomotiv iz Nemčije in večje kredite. Prometni minister se je dalje v Zidanem mo-jstu zanimal za tamošnje, promet otežkujoče razmere ter se bo iz tehtnih razlogov zavzel za čimprejšnjo izvedbo načrtov glede razširjenja kolodvora v Zidanem mostu. S tem bo zelo olajšan promet na vse strani, zlasti proti Zagrebu. Vprašanje odvzetja 'esitrrnacij rodbinskim članom železničarjev namerava prometni minister rešiti po povratku v Beograd.
— Poziv! Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša: Usodna elementarna nesreča :v ljubljanski oblasti me zopet sili. da ape-' liram na človekoliubje in radodarnost prebivalcev ljubljanske oblasti. V Starem trgu v črnomaljskem srezu ie uničil dne 21. maja t. 1. silen požar 8 hiš z gospodarskimi poslopji, vsemi hlevi, skednii, svinjaki in kletmi, z vsem orodjem, obleko, živežem in krmo. vpepelil trem trgovcem vse zaloge in več obrtnikom vso opremo. Poginila je živina, pokončani so sadovnjaki in vrtovi. Devet posestnikov s 40 družinskimi člani je brez strehe in ob premoženje. Nizke zavarovalnine ne morejo kriti prizadetim ogromne škode, ki znaša preko 3,700.000 Din. Da se olajša nesrečnim po-gorelcem beda, pozivam prebivalstvo ljubljanske oblasti, da jim pomaga z milimi darovi, ki jih sprejemajo: v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat, na deželi pa vsi sreski poglavarji in oblastva, ki jih bodo oni določili.
— Imenovanja pri Poštni hranilnici. Po
\pokoiitvi direktorja dr. Ignacija Rutarja za začasnega vodjo ljubljanske podružnice Poštne hranilnice imenovani g. Iliia Obra-dovič, ki je bil pred tem dodeljen zagrebški podružnici, je imenovan za direktorja podružnice v Skoplju. Za glavnega tajnika ! glavne direkcije Poštne hranilnice je imenovan g. Vladimir Špagnut.
— Uredba o stavbni obrti. Med ministrom javnih del in ministrom trgovine je dosežen sporazum glede uredbe o stavbni cbrti. Uredba začasno ureia vse pod stavbno stroko spadajoče obrti, predpisuje za vsako teh obrti posebno strokovno izobrazbo in deli te obrti v posamne kategorije. Uredba bo zakonito veljavna do sprejetja enotnega modernega zakona o stavbnih obrtih.
— Vpokoien državni svetnik. Vpokojen le član državnega sveta Velisiav N. V u -! o v i ć.
— Veterinarski kongres. V Beogradu se
prične dne 12- t. m. dva dni trajajoči kongres jugoslovenskih veterinariev. Železniška uprava ie dovolila udeležencem kongresa polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic.
— Iz poštne službe. Premeščeni so: od pošte Ljubljana 1. k direkciji pošte v Ljubljani za tajnika uradnik Ivan Zupancc, iz Laškega k pošti v Kranju uradnik Ivan Slavec, iz Maribora v Rajhenburg uradnik Mihael Straus; za upravnika pošte Bled L je imenovan poštni uradnik Ivan B t e g a n t, v višjo skupino ie pomaknjen uradnik pošte Maribor I. Viktor Zagorski.
— Razpisana občinska služba. Pri mestnem magistratu v Celiu se odda začasna služba pomožnega konceptnega uradnika -jurista. Ta služba je pogodbena. Plača po dogovoru. Prednost imajo prosilci s praktičnim izpitom za politično administrativno poslovanje in z daljšo prakso. Prošnje je treba vložiti do 17. junija pri predsedništvu mestnega magistrata.
— Nov občinski gerent v Petišovclh. Veliki župan mariborske oblasti ie razrešil dosedanjega občinskega gerenta v Petišovclh. srez dolenjelendavski. Franca Vu£-kiča in ves gerentski sosvet niihovm dolžnosti. Za novega gerenta je imenovan po-
sestnik v Pctišovcifa Jožef Vrečic, kateremu Je dodeljen tudi nov gerentski sosvet.
— Taks je oproščeno Društvo železniških uradnikov s fakultetno izobrazbo v Sloveniji in kulturno društvo >Atenac v Ljubljani.
— Iz geometerske službe. Dne 20. junija se prično v Beogradu izpiti jreom etrov, h katerim je priglašenih iz raznih krajev države 130 kandidatov. Izpiti trajajo 15 dni. V generalni direkciji katastra je sestavljena posebna komisija, ki izdela pravilnik o katastrski službi.
— Seja tarifnega odbora. V centrali industrijskih korporacij v Beogradu se vrši jutri seja eksekutive tarifnega odbora. Na tej seji se bo razdelilo delo na posamezne sekcije, ki bodo zasedale prihodnje dni. Prometni minister je predložil odboru obširen elaborat o izpremembah in dopolnitvah lokalnih in pomorskih železniških tarif za prevoz blaga.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na I. ofertno Kcitacijo za dovršitev državne ceste Kraljevo-Ra-ška. ki se vrši v računskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu in sicer: dne 23. junija t. 1. za prvi del ceste od km 0.800—15.000 In dne 2A. junija od km 15.000 —29.000. Natančnejši pogoji so razvidnj iz oglasov, ki sta nabita na uradni deski v prvem nadstropju srradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
— Dražbe lovov. Lov občine Crna pri Prevaljah se bo oddajal na iavni dražbi v zakup od 1. julija 1927 do 31. marca 1933. v sredo 29. junija ob 10. v občinski pisarni v Crni. Razglas glede oddaje lova krajevnih občin Dragatuša, Radovice in Starega trga se izpreminja v toliko, da se bo vršila dražba lova v torek 28. junija pri sreskem poglavarju v Črnomlju.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 30. maja je bilo v mariborski oblasti 16 slučajev svinjske kuge, 4 svinjske rdečice, 2 stekline, 2 konjskih garij in 1 smrkavosti.
— Podpora za s3rote invalidov. Ministrstvo za socijalno politiko ie odobrilo centralni upravi udruženja invalidov izredno podporo v znesku 500.000 Din za oskrbo sirot vojnih invalidov in vojnih sirot.
— Sabor hrvatske starokatoliške cer. k ve. Danes se vrši v Zagrebu sabor hrvatske starokatoliške cerkve, radi katere so nastali nedavno hudi spori med katoliškim episkopatom in starokatoliško duhovščino. Na saboru se bo predvsem razpravljalo o notranjih zadevah cerkve ter o razmerju napram rimsko - katoliški cerkvi.
— DrugI pomorsko - propagandistični tečaj Jadranske Straže v Splitu se vrši v času od 1. do 31. julija t. 1. Kakor lansko leto, posije tudi letos glavni odbor Jadranske Straže v LJubljani na ta tečaj enega udeleženca. Sprejem in ceiomesečna preskrba (stanovanje in hrana ter vožnja tja in nazaj) je brezplačna. Natančnejše informacije In prijave sprejema Glavni odbor v Ljubljani do 15. junija t. 1.
— Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Mirni peči trgovec in posestnik g. Alojzij Hude. Pokojni je bil znan daleč naokrog kot izredno agilen, značajen in pošten mož. Imel je mnogo iskrenih prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalte!
— Javni telovadni nastop Sokola na Viču, ki se vrši v nedeljo dne 12. t. m. ob 15. uri na vrtu Pavličeve gostilne, bo združen z veliko vrtno veselico. Poleg srečo-lova in streljanja na dobitke bo zelo zanimiv in posrečen ribolov. Ker je vsa prireditev v društveni režiji, je pričakovati obilo udeležbo tudi s strani ljubljanskih in okoliških bratskih društev. 4S7u
—Bohinjska Bistrica. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi v nedeljo, dne 12. t m. prvo veliko tombolo v Bohinju. Pripravljeni so krasni dobitki, n. pr. opTava, šivalni stroj, moško kolo. krava, vreča moke itd., vse popolnoma novo, v skupni vrednosti 20.000 Din. Pridite, nakupite si tablice po 3 Din in poizkusite svojo srečo. — Zdravo! 471-n
Iz Ljubljane
—i j Današnja operna predstava odpovedana. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča posetnike opernih predstav, v prvi vrsti abonente reda D, <Ja mora današnja predstava žal odpasti iu to vsled razloga, ker dotični vagon s kostumi, notnim materijalom In instrumenti do tega trenutka še ni dospel v LJubljano, navzlic temu, da je bil že v soboto odpravljen v Splitu. Uprava prosi tozadevnega upoštevanja. Za jutri napovedana predstava »Orlov« pa se vrši v vsakem slučaju.
— lj Članom godalnega orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice! Ker je
koncert v soboto 11. t. m. v Zagorju ob Savi, se vrši vaja in za njo važen razgovor v petek ob 8. zvečer. Odbor prosi vse člane (tudi tiste, ki niso mogli o Binkoštih na turnejo), naj se vaje zanesljivo udeleže.
—lj Izprase valna komisija za državni izpit Iz glasbe v Ljubljani razglaša, da se bodo izpiti za leto 1927. vršili koncem meseca junija t. I. v prostorih ljubljanskega konservatorija (Gosposvetska ulica 8). Kandidati, ki želijo v letošnjem terminu polagati izpit iz glasbe (petja, klavirja, gosli ali orgel), naj predložijo svojo, z dokumenti opremljeno in kolekovano prijavo iz-praševalno komisiji do 20. juniia t. 1. (v pisarni konservatorija).
—lj Za slepce je darovalo uradništvo delegacije min. financ kot preostanek od venca Din 60.
—lj Prva žrtev avtomobilske nesreče pri Kranju. V državni javni bojnici ie včeraj popoldne umrl 40-ieuii trgovec iz- Siska g.
Fran Pavlin. Podlegel ie težkim ranam, ki Jih }e dobi] pri znani avtomob&iski nesreći uri Kranju na bickosml pondeijek. Zadnji čas so nastale komplikacije, ki so povzročile njegovo smrt Pri padcu si je namreč g. Pavtoi močno pretresel možgane. Pokojnikovo truplo prepeljejo najbrž v Sisak. Njegova soproga Katica je bUa o njegovi smrti obveščena. Njeno stanje je neispremenjeno, vendar pa ni nevarnosti, ker so njene poškodbe lažjega značaja.
—lj Sokolsko društvo v štepanjl vasi priredi v nedeljo, dne 12. hmaja 1927 na idiličnem Tolstem gričku pri bratu Antonu No-vatku-Lozarju v Stopanji vasi lav. telovadbo s sodelovanjem godbe Sokola 1. Po končanem sporedu se vrši istotam narodna veselica. — Zdravo! — Odbor.
—lj Občni zbor »Kluba ljubiteljev jamarjev« se vrši z običajnim sporedom v sredo, dne 22 junija t. 1. »V Rožicah«, hotel Union ob 18. uri. 4SS-n
—lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Letni redni občni zrjor se vrši dne 20. junija 1927 ob S. uri zvečer v pevski dvorani št. 14 Glasbene Matice, Vegova uL —lj Zainenjena kolo. Mesarskemu pomočniku Lovrencu Logarju je bilo v mestni klavnici zamenjano 2000 Din vredno kolo, znamke -Opel-. Nezuan tat je dobro kolo odpeljal, svoje, prav staro in nerabljivo, vredno okoli 300 Din pa ie pustil v klavnici. Zamenjeno kolo ima št 678.560.
—If Drobiž policijske kronike. Aretiranih je bilo od včerai do danes zjutraj 7 oseb. Policija je napravila ponoči racijo ter prijela 4 ženske radi tajne prostitucije. Ostale tri osebe so bile aretirane radi drugih deliktov. Policijsko poročilo je danes bogato na prijavah radi lahkih telesnih poškodb. Te poškodbe izvirajo iz pretepov, ki so se na binkoštni ponedeljek vršili po raznih gostilnah, odnosno na ulici. Dva veseljaka sta nocoj kalila nočni mir. nagrada od strani policije ne izostane. Zonet je prijavljen slučaj pasjega vgriza. V Groharjevi ulici je namreč včeraj popadel hud pes, ki je drugače vedno privezan, llletno Slavo Svetič ter jo ugriznil v levo pleče.
* Velika izbira raznega perila, modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk, kravat, itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri tvrdki Ign. Ž a r g i, Ljubljana Sv. Petra cesta. 844
Iz Celja
—c Orjuna v Celju sklicuje za nedeljo, dne 12. junija ob 9. uri dopoldne v malo dvorano Narodnega doma sestanek celokupnega članstva. Vabila so raaposLaina. Udeležba je za člane strogo obvezna.
—c Cvetlični dan priredi Državna zaščita dece in .mladine v Celju v soboto ti. junija. Pri tej priliki naj nihče ne odreče daru naši deci.
—c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 30. maja do o. junija se je zaklalo: 9 konj, 28 volov, 22 krav, l telico, 41 telet in 51 svinj- — Uvozilo se je: 507 kg govedine, 1817 kg teletme in 342 kg svinjine.
—c Požar. V toreik zvečer okrog 10. ure je začelo goreti v župnijski pristavi v Št. Paviu pri Preboldu. Gospodarsko poslopje je kljub delu gasilcev pogorelo do tal. zlasti, ker se radi tesnega prostora požarna bramba nd mogla razviti. Na lice mesta sta prihiteli tudi. celjska in gaberska požarna bramba. V ognju ie zgorelo šest goved, med njimi dve breji kravi. Skoda je precejšnja. Kako je požair nastal, ni znano.
Iz Maribora
—m Spor radi popravljanja cerkve in stolpa je nastal med občl.no in kapucini v Studencih pri Mariboru. Cerkev že res precej žalostno izgleda, toda socijalisti, ki ima-je občino v rokah, ugovarjajo, češ, da bi se naj bila raje popravite cerkev, mesto da so zidali farovš, ki obsega 16 sob in ga hočejo še razširiti. Občina se brani prevzeti stroške za (poplavilo cerkve. Sploh vlada v Studencih precej napeto razmerje med voditelji občine In cerkvijo, ki se je poostrilo zlastn zadnje čase radi dtmovniske gonje proti so-cUadlstfČnim listom.
—m Gradbena akcija v predmestjih. Vsa zadnja leta je opažati, da okolica in predmestja anmogo več gradijo, kakor Maribor. Letos je nastala cela vrsta novih hiš na Teznu, ki so si jih postavil; žeiezmčarii. Pa tudi v Studencih, kjer je delavnica južnih železnic, so se železničarji krepko oprijeli samopomoči v stanovanjski bedi Čedne enodružinske hiše rastejo tam ena za dirugo in'jih ie bade za letos projektiranih okrog 40. Stavbne prostore so si odkupili železničarji po zelo ugodnih conah od kmetov.
—-m Stavbna akcija studenSke občine. Svojčas smo že poročali, da tudi lndus-trij-ska ali bolje rečeno proletarska obči na Studenci pri Mariboru stvarao rešuje stanovanjsko bedo. Sklenila ie sama sezidati primerno stanovanjsko hišo, v kateri bi imela tudi prostore za svoj občinski urad. Sedaj pa je občina kupila 2 hiši od g. Štfbia v SlomSkovi ulici, kjer je bila do sedaj gostilniška m mesarska obrt, katero pa bodo seve opustili in prekidali obe hiši v stanovanja in uradne prostore.
—m Redukcija mestnih avtokoncesij. Ker ima mestna občina za enkraft dovolj opravka s svojima progami proti Celju, Dravski doiini in Št. HJu, je sklenila pri zadnji talni občinski seji, da se odreče že naprošesšm koncesijam za proge Maribor-Rogaska Slatina, Marabor-Radenci, Marfbor-Murska Sobota, Maribor - Dobrna, Maribor - Vitanje -Šoštanj in progi okrog Pahorja. Pač pa bo prevzela v svoj obrat avtopromet po mestu, ker se podjetnik g. Uamfngar. Id bi moral začeti s temd vožmantl že s 1. majem, sedaj odložil <to koncesžjo. Občina si bo v to svrho nabavila tri nove avtobuse. Kakor je videti, se naš avtopromet vendar počasi razvija.
—m Črešaic zorijo... Naii griči okrog mesta dihajo s polnim duSkom pod žgočim solncem. Po dolinah so zapele «xrve kose v sočne travnike, ki jih komaj vidno ziblje lahen veter. V vinograde pa se od juira do večera upira razgaljeno azurie m trte zele-
*Petit Parisien.< objavlja izjavo vojue^a 'min'stra PaLmkveja o Chambediciovem ki Levinovem poletu iz Newyorka v Nemčijo.
Painleve je izjavil: »Nov prelet Atlantskega oceana je -presenetljiv uspeli, ki ga moramo vsi občudovati. Omeniti je treba, da imajo ameriška letala motorje z 200 do 250 HP. docim so opremljena francoska letala večinoma z 'mnogo neprimerno močnejšimi motorji. Toda ta letala so namenjena raxnim svrhara, dočim srrade Američani zadnje čase aeroplane izključno za velike polete.
Zajiiniainjc aimeriške javnosti za aeroplan > Miss ColumbiaK je nepopisno. Ker so ameriški Isti poročali, da ie zašlo Chamber-Ikiovo letado v Nemčiji v gosto meglo in nalive, se je javnost zeio bala za letalčevo usodo. V mnogih cerkvah <o se vršile v nedeljo zvečer službe božje za oba letalca, v nekaterih cerkvah so pa duhovniki celo uiied pridigo omenjali, kako se letalca žrtvujeta za napredek modeme avijatike. Polarni letalec Bvrd je izjavil, da je Chamberlin ponovno dokazal, da je odličen letalec in pilot. Njegov polet pomeni obenem misijo irraru in prijateljstva Ze d i ni en: h držav napram Nemčiji. Predsednik VVrighto-ve letalske družbe Lawrance je izjavil, da je Chamberlin dokazal, da bodo imele Ze-dinjene države v dveh letih prvovrstno letalsko službo.
Brooklynska trgovska zbornica je izročila Levinovi soprogi zlato uro. namenjeno njenemu možu. Trgovski at^e nemškega posteništva je odpotoval s Ch&.i oei lin ovo in Levingovo soprogo v Berlin. Ameriški seološki urad je izračunal, da znaša daljinski rekord, ki ga je dosege! le.alec Lind-berglu 5808 km 500 m, deč' n je preletel Chamberli-n 6283 km. Šef ameriškega vojaškega letalstva komraadmiral Mofictt je izjavil, da je Chamberlin s svoji-m poletom dokazal, da more Amerika pošiljati Evropi z letali orožje in druge vojaške potrebščine.
Chaniberllnov spremil i evalec Levin je poslal svoji rodbini brzojavko, v kateri prosi oproščenja, da je odletel v Evropo, ne da bi rodbino poprej o svojem namenu obvestil. Vedel je namreč, da bi žej^ pod nobenim pogojem ne pristala n\ ta riskantni korak. Lindbersh je poslal Chamberlinu s iparnika .Ylemiphis.< radiobrzoja-^ do čestitko. Konstru&ter letala »Miss Columbia« je izjavil, da se pripravlja letos v septembru ali oktobru polet iz Newyorka v Rim. Brooklvnska trgovska zbornica je izročila Chaniberlinovi soprosi 15.000 dolarjev kot nagrado, ki mu je bila namenjena, ako prvi preleti Atlantski ocean. Chamberlin sicer ni izpolnil tega pogoja, vendar pa mu je bila nasrada priznana in sicer kot priznanje za doseženi rekord v daljavi.
Nemški Isti Še vedno priobčujejo obširna poročila o ameriških letalcih. »Vossische Zeitung; poroča, da je Chamberlin pred ponovnim startom izjavil zastopnikom tiska, da je bil Berlin že spočetka cilj njegovega poleta. Imel je sicer namen pozdraviti tudi Pariz in bi bil obletel Eifflov stolp, da ga ni
ovirala gosta megla. Na čast ameriška].a letalcema se je vršila v torek zvečer na ameriškem poslaništvu v Berlinu svečana recepcija. Včeraj opoldne sta bila sprejeia oba ameriška letalca pri prezidentu riinden-burzu in državnem kancelariu. Danes opoldne priredi zunainji minister dr. Sirc^c-marai na čast ameriških letalcev baaiket. Na-daljni program proslave uspešnega polc.a je bil določen na posebni seji, ki se je vršila v prometnem ministrstvu.
Chamberlin i;i Levim pripovedujeta, da ju pri poiotu ni podpiralo lepo vreme. Zlasti nad Irsko so bile vremenske prilike celo neugodne in morala sta se dvigniti visoko •nad oblake, da se izogneta viharju in nalivom. V velikem loku sta krenila proti jugu čez Rokavski zaliv misleč, da je vreme tam ugodnejše. In res se nista zmotila. Do Dordr,muuda je bilo vreme ugodno, za Dordtmundom sta pa zopet priletela v gosto ine?lo in ker sita letala samo po kompasu, sta /-^reši^a smer proti Berlinu. Dejstvo, da nista imela nemških zemljevidov, jima je bilo zope: usodno pri startu po prvem prisilnem pristanku v Eislcbnu. Chamberlin je v Eislebnu izjavil:
— Proti pričakovanju sem imel ugoden veter za hrbtom m preletei sem Atlantski ocean med Novo Škotsko in Irsko približno v 24 urali. Slaba nama je predla nad Rokav-skim zalivam, kjer so pihali močni uasproi-ni vetrovi in kjer sva zašla v silne nalive. .Med poletom nisva ničesar zavžila. Zato ni ouda, da sva bila zelo lačna in žejna. Najtežje |e bilo nalivati bencin. Prazne pločevinaste posode sva metala v morje. Žal sva morala vreči v morje tudi nekaj polnih posod, ker je bil aeropJan že Itak preobtežen.
V svojem pozdravnem nagovoru je nemški minister narodnega gospodarstva dr. Curtius nanašal pomen poleta za zbližanje med Ameriko iu Nemčijo. Dnžavni tajnik dr. Schubert je izjavil, da vidi nemško zunanje minibtrs'tvo v presenetljivem uspehu ameriških letalcev simbol odstranitve vseh ovir na poti k zbliianju dveh velrkih narodov. Posebno navdušeno je "pozdravil letaica a meriš, poslanik Schunnan rekoč, da so \>i Američani ponosni na svoja junaka in da ju svet pozdravlja kot nosilca miru in prijateljstva med dvema najkulturnejšima narodom j.
V torek je govoril Chamberlin po telefonu z Londonom in potrdil vest, da namerava v kraikcm poleteti v angleško preitci Hco. Izjavil je, da je njegov aeroplan le toiiko osnažen m popravljen, da lahko nastop; zračno pot v Ameriko. Angleški letalski krogi pa dvounijo. da bi se Chamber-Ihti odločil za povratek v Ameriko z letalom. Preleteti ocean v zapadni smeri je neprimerno težje, ker je treba računati z močnimi nasprotinlmi vetrovi. V tej smeri oceani brez pristanka Še nihče ni preletel. Tudi v Londonu pripravljajo Chajtnberlinu iveca i sprejem. Kraljevski Aenoklub priredi letalcema na čast svečan banke:.
Sport
—//. kolo državnega pri'enstva v nogometu, — Ilirija : Hašk v nedeljo v Ljublja* ni. JKS je moral na torkovi seji z ozirom na razne urjravičene proteste deloma spre> meniti prvotno razmestitev tekem za držav* no prvenstvo. Med drugim sta prvaku ljub* ljanskega podsaveza SK Iliriji, ki je bila po prvotnem razporedu najbolj oškodovan na, zagotovljeni sedaj dve tekmi v L j ubij a* ni, in sicer Hašk (Zagreb) dne 12. t. m. ter S AND (Subotica) dne 3. VII. ali Hajduk (Split) dne 10. VII. V nedeljo 12. t. m. se odigra II. kolo sledeče: v Ljubljani Ilirija — Hašk, v Splitu Hajduk : BSK, v Subotici Sand : SASK (Sarajevo). Definitivno razmestitev III. do V. kola bo določil savez pri* hodnji torek, 14. t. m. — Tekma s Haškom, prvakom Zagreba in favoritom za letošnje državno prvenstvo, stavi Ilirijo prihodnjo nedeljo pred novo težko nalogo. Njena efektna zmaga nad Gradjanskim in častni rezultat proti BSK v Beogradu upravičujejo nado. da bo tudi proti Hašku znalo častno, morda zmagovito zastopati belo^zelene ljub* ljanske barve.
— Atena : Primorje. Danes zvečer se vrši na igrišču Atene II. kolo prvenstvenih tekem rezervnih družin v katerem si stojita nasproti družini Atene in Primorja. — Tekma nam obeta zanimivo in napeto borbo, ker bo odločila, kdo od obeh nasprotnikov zasede II. mesto v prvenstveni tabeli. Kot favorit zre v boj vsekakor Primorje, čigar sedJmorica se je v zadnji tekmi proti Iliriji izvrstno obnesla. Tekma se vrši ob 19. uri; sodnik g. Dekleva. $
— Kje se igra //. kolo prvenstva? Na torkovi seji je savez določil za nedeljo sle* deča mesta: Ilirija : Hašk v Ljubljani (sod* nik Csajagi, rez. Nedoklan); Hajduk — BSK v Splitu (Fabris, Padjen); Sand : Sašk v Subotici (Jelačič, Rabel). Vsa že odre je* na mesta za na aaljna kola je savez prek I i« cal ter bo pred vsako tekmo ponovno do* ločil mesto. Savez je nadalje odredil, da se morajo klubi, ki tekmujejo v državnem pr« venstvu, igrati vse tekme, ki so določene v njegovem sedežu, igrati na svojem igrišču, ako ga imajo. Ta sklep velja i v bodoče.
— Službeno iz LUP (iz seje 8. VI). Pr. venstvena tekma Primorje — Atena sc pre* loži na soboto 11. t. m. ob 19. igrišče Ate* ne. — G. Vončina se poziva, da nemudoma pošlje sodniško poročilo. SK Ilirija sc k a* znuje z Din 100, ker ni postavil k tekmi Ilirija — Primorje rediteljev. Znesek ima poravnati do 20. t. m. — Vsi sodniki ponovno opozarjajo, da je treba najkasneje 48 ur po tekmi poslati pod^avezu sodniško poročilo v dvojniku in priložiti taksu. — Tajnik.
—. Hašk : Ilirija. Tekma za drz&vno pr* venstvo. Glasom zadnjega sklepa JNS igra Hašk v nedeljo proti Iliriji v Ljubljani. Za to tekmo vlada upravičeno veliko zanimanje, ker se srečata povsem enaka protivni? ka. Ilirija je v Beogradu dosegla nepričakovano dober rezultat in s tem dokumen-tirla svojo dobro iormo. Hašk si je v Stra> jevu priboril dve točki in bo vsekakor sku« šal proti Iliriji doseči zmagovit izid. Ha* škovce bo v Ljubljano spremila velika ko* Iona navijačev in bodo vsled tega feeii dobro zaslumbo. — Tekma sc vrši na i^ri* šču Ilirije ob 17.30.
Izpred sodišča
Delavec Bolha: — A zdaj me pa hočete še kaznovati, saj nisem nič hudega storil?
Sodnik: — Zakaj* ste uplli na magistratu nad uradnikom N., di je nesramen?
— I kaj se hoče, pijan sem bil in tak' sem ga prišel prosit z* podporo.
Pa tedaj, aprila ste tudi kričali, da boste že pokazali, kdo ste?
— Lahko da sem vpil, ne vem pa ne.
— Kar grozili ste; ampak spomin imate zelo kratek. Ali boste raogii zapomniti, na koliko boste obsojeni? Ker ste bili tako divji, boste zaprti 14 dni.
— Ovbe, to ie Pa kar preveč, ah bi sc ne mogli malo drugače pomeniti in sc nekoliko »zjdihati«?
—Sodba ie izrečena in sedeli boste. Sicer se pa lahko pritožite, če hočete.
Državni pravdnik: — Saj je malo dobil, če se bo pritožil, se bom oa tudi Jaz.
Bolha: — O, sc pa raje uc bom, <Tc nc mi znajo še malo priložiti.
Stran 4.
^SLOVENSKI  NAROD* dne 10. junija 1927.
Stev 130
Justifikacija litovskega generala
Tragedija sovjetskega vohuna v Kovnu, — Bivši načelnik litovskega generalnega štaba vohun. — Smrtna obsodba izvršena v
24 urah.
Te dni so priobčili evropski listi , kratko vest, da je bil glasom obsodbe litovskega vojnega sodišča v Kovnu ustreljen bivši šef generalnega štaba general Konstantin KarIovič*Klečinski, in sicer takoj po končanem procesu, kakor določa zakon o obsednem sta* nju. Justifikacija se je izvršila v Kov* nu. Tiho in neopaženo se je odigrala tragedija, ki živo spominja na znanega avstrijskega veleizdajalca Redla.
General Klečinski je bil bivši car* ski častnik, ki se je udeležil svetovne vojne kot polkovnik generalnega šta* ba, toda že leta 1916. so ga Nemci uje* li. Ko je prišel iz ujetništva, je vstopil kot dobrovoljec v novo ustanovljeno litovsko armado, ostal je pa ruski dr* žavljan in je pustil svojo rodbino v Rusiji. V litovski armadi je napravil sijajno karijero. Najprej je bil komandant polka, potem pa divizije. Odliko-* val se je v bojih proti boljševikom, za kar je dobil najvišje litovsko odliko* vanje. Istočasno je bil imenovan za ge* nerala in načelnika litovskega general* nega štaba.
Po končani vojni z boljševiki se je lotil Klečinski organizacije litovske armade. Takrat se je razširila vest, da je general podvržen alkoholizmu, da tad pije vodko in vino ter da počenja v pijanosti razne budalosti, ki načel* niku generalnega štaba ne delajo časti. Vlada mu je diskretno namignila, da bi bilo najbolje, ako zaprosi za vpoko* jitev. General je ta migljaj razumel in leta 1922. je izstopil iz armade ter se posvetil privatnim trgovskim poslom. lVlada litovske republike mu je poklo* nila poleg dosmrtne pokojnine velik kompleks zemlje, na katerem si je ure* dil kmetijo. Kakor poprej, tako je bil Klečinski tudi v zasebnem življenju splošno priljubljen in spoštovan. Na* enkrat se je pa razširila vest, da je Kle* črnski veleizdajalec in da dela za ruski boljševizem. Govorice o tem niso ho« tele utihniti in tako je bila litovska vlada končno prisiljena uvesti preiska* vo. Vojaške oblasti so sklenile aretirati foivšega načelnika generalnega Štaba. Pred aretacijo so pa odredile hišno preiskavo, in sicer pet dni potem, ko |je vojno ministrstvo Klečinskemu do* jvolilo nositi do smrti generalsko uni* formo in ko je zapovedalo, da morajo ivojaške edinice pred njim defilirati. Dne 20. maja so se zglasili pri njem itajni agenti, da preiščejo njegovo sta* n ovan je.
Stopili so v kabinet in zalotili Kle* .črnskega v intimnem pogovoru z voja* škim agentom sovjetske vlade, Sokolom
vim. General Klečinski je bil tako pre* senečen in zbegan, da važnih listin, ki jih je držal v roki, ni skril v žep svoje generalske uniforme, marveč jih je vrgel v kot. Agent je listine pobral in se prepričal, da gre za strogo zaupno povelje generalnega štaba, tičoče se organizacije litovske armade. Pri za« slišan ju je Klečinski priznal, da je že lani v juliju deloval za bolj še viško vi a* do, za kar je dobival mesečno 1250 frankov. Za te posle se je odloČil baje pod pritiskom, kajti boljševiki so mu zagrozili, da ustrele v nasprotnem slu* čaju njegovo mater, ki biva še vedno v Leningradu. Temu izgovoru pa litov* ske oblasti niso hotele verjeti. V listi« nah moskovske vohunske službe je bil Klečinski označen pod imenom Iva« nov 12.
Boljševiški vojaški agent Sokolov je zapustil s svojo rodbino Kovno še istega dne, ko je bil Klečinski aretiran. Tudi Sokolov je bil poprej carski čast* nik, ki je absolviral takozvano rdečo akademijo generalnega štaba. Med re» volucijo je bil poveljnik boljševiške di* vizije. Litovska vlada ni izvajala iz vo* hunske afere svojega generala diplo« matičnih posledic napram Rusiji, ker je spadalo vohunstvo v tem primeru k delovanju vojaškega agenta. Pač pa je rigorozno nastopila proti Klečinskemu in ga izročila vojnemu sodišču. Vojno sodišče je soglasno proglasilo generala za veleizdajalca in ga obsodilo na smrt. Smrtna obsodba je bila v petih urah potrjena in čez 24 ur izvršena.
Roparski umor v Bratislavi
V torek popoldne, ko je bil brati* slavski mestni park poln občinstva, so našli na vrtu za teniskim igriščem tru* plo neznane devojke. na katerem na prvi pogled ni bilo nobenih znakov nasilne smrti. Policija je prvotno do* mnevala, da gre za samomor. Kmalu se je pa prepričala, da je postala mla* denka žrtev roparskega umora. Njene noge so bile namreč skrbno pokrite z vejami in listjem. Policija je uvedla takoj strogo preiskavo, da izsledi mo* rilca.
Preiskava je dognala, da je žrtev umora 31 letna prostitutka Rozalija Ku* čera. Javile so se priče, ki so izpove* dale, da so videle mladenko usodnega dne v družbi nekega visokega mlade* niča, ki je govoril nemščino v dunaj« skem dialektu. Nadaljna preiskava je imela presenetljiv uspeh. Čez tri ure po odkritem umoru so našli morilca v
osebi znanega vlomilca, ki je bil že opetovano kaznovan. Mož je prvotno svpjo krivdo tajil« ko je p« priznal, da se je usodnega dne izprehajal z dekle* tom po parku, ni bilo več dvoma, da je morilec on. Vse kaže, da je šlo za rop. Zločinec je zahteval od svoje ž rt* ve denar in ko ga mu ni hotela dati, jo je vrgel na tla in davil dotlej, da je izdihnila. Sledovi davljeni a se poznajo na nosu in na čelu. Po Krvavem činu je pobral morilec svoji žrtvi denar, celih 80 kron, ter pokril njeno truplo z vejami in listjem.
Nevarne pustolovščine v aeroplanih
V zvezi z malo nezgodo, ki jo je imel ameriški letalec Chamberlin na svojem poletu v Nemčijo, bosta naše čitatelje gotovo -zanimala dva senzaci* jonalna dogodka, ki sta se odigrala pred leti visoko v oblakih. Junak prve* ga dogodka je ostal živ, dasi je njegov aeroplan visoko pod oblaki izgubil obe krili Gre za ameriškega letalca poroč* nika Mac Clellana. *
Ob navzočnosti nadzorne komisije vojaškega letalstva se je dvignil Clel* lan z letalom tipa Comanche, da bi iz« vaj al v zraku razne akrobatske vaje. V višini 1700 m je začel pilot demonstri* rati svojo spretnost, in sicer tako zva* ni padec letala, to je manever, ki dan« današnji ne pomeni nič posebnega. Spustil se je z ogromno brzino navpič* no proti zemlji. Hitrostni kazalec je kazal za 340 km na uro. Naenkrat je začul letalec močan pok in v tistem hi s pu se je prepričal, da pada brez obeh kril. Vsled silne hitrosti sta se namreč obe krili odtrgali. Bil je zelo kritičen trenutek, kajti do tal je imel letalec še 800 m. Clellan se je naglo oprostil jermenov in odvezal padalo, ki je za« čelo takoj funkcionirati. Aeroplan je treščil na tla, letalec se je pa počasi spustil na letališče, kjer ga je sprejela množica radovednežev z nepopisnim navdušenjem. Gledalci so trdili, da je minilo od trenutka, ko je treščil aero* krili, do trenutka, ko je treščil aero* plan na tla, samo 6 sekund.
*
V stičnem kritičnem položaju je bil tudi ameriški mornariški letalec Tsac Schlossback, ki je delal drzne poizku* se, da ugotovi, koliko obratov lahko doseže v zraku okrog daljinske osi le« tala. Zadnji poizkus mu je ostal vse življenje v spominu. S svojim letalom je ležal v zraku z zadnjim delom na* vzdol in se hotel prevrniti z nosom navzgor. V tistem hipu je opazil, da se aeroplan noče obrniti okrog svoje osi. Letalec je napel vse sile, in se uprl z nogo oh steno, pri tem so se pa pre« trgali jermeni, s katerimi je bil privezan h kabmi. 2e je padel z glavo navzdol iz kabine, ko se je v zadnjem hipu
ujel za naslonjalo, dočim je začelo letalo v največji brzini padati. Vse to se je odigralo v dveh, treh sekundah. K sreči se je letalo med vratolomnim padcem vzravnalo, in ta trenutek je Schlossbach porabil, da je spravil aero= plan v normalno lego. Ko je srečno pristal, je imel nad senci sive lase, ki so bili nekaj sekund poprej še črni.
NC6AVI CE
zato najcenejše
Poroka Guglieima Marconija
12. t m. se znani italijanski izumitelj senator Guglielmo Marconi poroči z Marijo Kristino Bezzi Scali. Po svatbeni pojedin v palači Bezzi Scali se napoti Marconi s svojo mlado ženo po svetu na svoji jahti »Elektra«.
Marconijeva poroka zanima ne le Rim, temveč tudi ostalo Evropo in Ameriko. Saj pozna Marconija ves svet in znano je. da je ločen od svoje prve žene. Pred tremi leti se je že govorilo, da se Marconi namerava oženiti z neko lepo in odlično Angležinjo iz angleške visoke aristokracije. Marconi je pa sam to vest dementiral. Senatorjeva prva žena donna Beatrice Marconi O* Brien se je rodila 1. 1885 in je 5 let mlajša od Marconija. Doma je iz Irske kakor Marconijeva mati Annetta Ja-meson. Prvi izumiteljev zakon je potekel nad vse čudno. 2e pred poroko sta se zakonca pogodila, da se moreta ločiti, če bi po značaju ne mogla har-monirati. Že ta predpogoj je služil zakoncema pri ločitvi pred civilnimi oblastmi, ko sta se sporazumno odločila, da pretrgata zakonske vezu
Težje je bilo pretrgati cerkveni zakon, ker je trajal nad 20 let in je bil tudi blagoslovljen s potomci. Preteklo
poletje je Marconi spoznal konteso Bezzi Scali in se vanjo zaljubil. Na zakon z ločencem pa ni bilo misliti kajti kontesin oče konte Don Francesco Bezzi Scali in njena mati sta se poroki odločno protivila; pripadata namreč najbolj >Črni< rimski aristokraciji. Katoliška cerkev ne more razvezati. kar je bilo zavezano, more pa izreči neveljavnost kakega zakona. Tako se je Marconiju posrečilo doseči neveljavnost svojega prvega zakona in s tem ni bilo nobene ovire več za zakon z Marijo Bezzi Scali.
flosoodorstuo
—g Konferenca gospodarskih zbornic v Splitu, V torek se je pričela v Splitu kon* ferenca gospodarskih zoornic, ki se je udele* žujejo delegati vseh zbornic. Po običajnih formalnostih je poročal načelnik ministr* stva trgovine in industrije dr. Krpan o ob* stoječih obrtnih zakonih in principih z« iz* enačenje naše zakonodaje. Referat je bil zelo obsežen, ker je referent zbral v njem ves materijal, ki se tiče tega važnega pro. blema. Ljubljanska trgovska zbornica je predložila referat o profesijonalnih organi* zacijah, sarajevska pa referat o obrtni ob* lasti v novem zakonu o trgovskih podjetjih.
—g Zamenjava obveznic vojne škode. V ponedeljek je 3topil v veljavo pravilnik gl»>-<ie obtoka obveznic 2 in pol odst. loterijske državne rente za vojno škodo v komadih po 5000 in 10.000 Din nom. vrednosti. Obveznice po 1000 Din nom. vrednosti bodo vzete iz. prometa.
—g Mednarodni sejem v Bratislavi. Vil. mednarodni podonavski sejem v Bratislav: (CSR) se vrši letos od 21. Vili. do 2 IX 1027. Prospekte dobijo interesenti v pisarn Zbornice za trgovino« obrt in industrijo v Ljubljani.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14- junija t. 1 ponudbe glede dobave 1000 komadov bre* zovih metel, gledalnih stekel, signalnih vrvi, brusnih kamnov, 5000 kg surovega železa ter glede dobave 700 m poljskih tračnic. Predmetni pogoji so na vpogled pri eko» nomskem odelenju te direkcije.
Je že mogoče.
Župnik pokara mladega fanta, o katerem je izvedel, da zapeljuje dekleta Lii jim obljublja zakon: Ti Janez, z Nežo pri nas si zaročen, v sosednji vasi imaš razmer.e z Julko. a onstran hodiš za Mico. Kako je vendar to mogoče?
— O, čisto lahko, g. župnik, imam namreč motorno kolo...
Srečke 14. kola dospele
Razpošiljati jih začnemo te dni. Za Ljubljano in osebno prodajo jc prevzel Oglasni oddelek cjutra» v Prešernovi ulici štev. 4, na kar opozarjamo vse interesente.
ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. LJUBLJANA, slavna razpe-čevalnlca srečk za Slovenijo.
Ljubavne noči v Firenci...
Sredina mesta ELITNI KINO  MATICA Telefon 2124.
Dražba
štafeti trave in prvo koiofo sa bo vršila v aobota .11. lnnlja 1927 v kon*urini zadevi Antona Stanar a. Travniki latila v Mestnem logn Interesenti se sni delo ob dveL popoldne an Opekarski cesti 31.
14 S
Vse^amogočni je sklenil v svoji sveti pravični volji, da odpokliče k sebi za večno plačilo in povračilo ljubega našega moža, očeta, sina in brata, gospoda
Alojzija Hude
trgovca in posestnika,
danes dne S. junija 1927 ob 21. uri po daljši mučni bolezni, previdenega več* krat s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto dne 11. t. m. ob V* 10. tiri do* poldne is hiše žalosti na farno pokopališče v Mirni peči.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Mirna peč, 8. junija 1927.
Lojzika, roj. Bukovec, soproga; Vekoslava, Vida, Bogomira, Marija, Gabrijela in Lojzek, otroci; Josip Hude, oče; sestra in bratje ter
ostali sorodniki.
... i   : i ■
— Kopalne hlače —
nirn&lrp rnaiirp ln nogavičke v raznih UirUMkC UldJIlC barvah, svilnati trakovi, sralce pisane, kravate, palice, nahibt-nike, d šeće milo, Odet« potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike nalcenelie lepri
Josip Peteline
ob vodi bli/u Prešernovega spomenika.
Velika predtiskarija ženskih ročnih del
za trgovino, selo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtisku jemo samo na prinesenem blagu. - Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. «L Matek & Mi kes, Ljubljana, Dalmatinova 13
la. čajno presno maslo kg Din 42
la. domači irapisiovski sle* Panonija kg Din 24
la. trapi sto irski domači,  stirioglati kilogram Din 24, postavljeno na vsako pošto. — Raz^ošilia mliekarna ca*nicky, Dežanovac (Slavonija)
Gramofoni gramafonske plotte in igle
Edison Bell Penkala
prUnano najbojši aparati z neslišno mehaniko, enostavna man pulaclja, čudov to Čisti glasovi, prikupi j va zunanjost z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami.
Namizni, potovalni, stoječi in otroški gramofoni
najrazličnejših vrst.
Edison Bell Penkala plošča
je najboljša in najcenejša. Pred nakupom si oglejte zalogo. Edina ivrdka,  ki  prodaja  oa obroke.
zastopstvo 3v. ijonač, I ubijana
tUra trgovina-Selenbupyowa ul.
Invalid
Išče službo nočnega čuvaja ali
vratarja. — Ponudbe pod «Ubog/1430» oa upravo «Slov.
Naroda*.
__Stanovanje__
1—2 sob s kuhinjo išče boljši zakonski par v stari ali novi hiši — Ponudbe pod cjulij 1434» na upravo «Slov. Nar j*.
Strojni ključavničar
(mlad) izručen v večji tovarni, vajen vsakršnega dela — išče službo. V začetku gre za manj* So plačo. Ponudbo pod *Mar* ljiv/1433» na upravo »Sloven* skega Naroda*._'
Kupujem posjed a Sloveniji
do 60 jutara oranice, po mo* gućnoati bez vinograda. Ozbiljne ponude na Intermissor, Sa* mostanaka ulica 9. Zagreb V 12.
1393
r
«ar v- mm   e • 83 L
= Kliseje =
•
vseh vrst, Črtne in avtotfpije izdeluje po predloženih risbah* peroplslb aH slikah za navaden tisk ali za finejso izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času
Jugograf ika,- —
v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23
Urejuje: Josip aVaaaflfi. — Za «N anodno rakimca? Fran Jeaalmt — Za mt+ratzu dei bata; Oton Cbnatot - Vrti Ljubljani