Ugotavljamo, da j^o tudi letošnje oletje na Celj- jkem (in seveda ^arsikje drugje) pfeživeli brez zelo j perečih In manj i perečih problemov: jp problematike. O (giti nas prepričuje jejstvo, da tudi se- stankov, sej in kon- ferenc ni bilo. Ali je potemtakem sploh |(ak zadržek, da že pO tradiciji ne bi smelo biti skoraj celotno vodstvo na kolektivnem dopu- stu?! Celje, dne 19. avgusta 1976 — Številka 33 — Leto XXIV — Cena 60 par LEP POZDRAV DOBOJU 9 Dobo i — mestece z več kot 20.000 prebivalci — je v 25 letih nekajkrat pre- raslo svoj prvotni obseg. % Najprej makadam, potlej asfalt. Novi kilometri cest, ki t)rinašajo bogatejše živ- ljenje v zaostalo sredino. 0 Industrija integrirana z velikimi, vendar je v ob- čini še vedno premalo de. lovnih mest za tiste, ki iščejo delo. Prijateljem za praznik stis- nemo roko, poklepetamo z njimi o vsakdanjih stvareh in se skupaj z njimi razve- selimo njihovih uspehov. Povsem enako je v primerih dveh pobratenih mest, dveh občin. Bratske vezi, skovane med Oeljem in Dobojem ie za časa narodnoosvobodilne borbe so čvrste, trajne. Kakšen ,je Doboj ob svojem prazniku, kako živi približno 100.000 občanov dobojske ob- čine, ki se z dobrim delom naslanja na ozemlje centralne Bosne? Ce uporabimo besedo bu- ren, potem je to ravno prav- šnji izraz za tisto, kar je do- bo,jska občina storila v svo- jem razvoju doslej. Pa to ne velja samo za Doboj kot re- gionalno središče več občin. Dobojska občina je prostrana in kot smo dejali, šte.je pri- bližno 100.000 prebivalcev. Vsega nekaj več kot 20.000 ljudi živi v Doboju, ostalih 80 odstotkov pa na va.sl. Ta vas je močno drugačna od te v okolici Cel,ja. Razumljivo, rasla je v drugačnih pogo.jih. Mnoge doboj.ske vasi so do- bile prvo električno žarnico šele lani in letos. 14. aprila letos so imeli slavje v posled- nji dobojski vasi, ki je dobi- la električno luč. Za elektriko in ceste ki naj posamezne zelo odročne kraje povežejo s tokom življenja, dajejo Ijud- ,je never,jetno veliko, vseka- kor več kot bi človek priča- koval v normalnih razmerah. Na vasi pač želijo hitreje na- predovati. Tudi v gospodarstvu so T dobojski občini ubrali pot združevanja z velikani. Kar 90 odstotkov delovnih orga- nizacij je integriranih z veli- kimi podjetji izven občine, a še vedno teh 11.000 delov- nih mest ne zadošča. Veliko ljudi išče dela. Ker ga ni do- ma, odhajajo v tujino in v druge republike. Tudi moder- nizacija železnice sprošča de- lovno silo. Blizu Doboja sedaj gradijo novo tovarno daleko- vodnih stebrov, vtem ko se bo Trudbenik izključno speci- aliziral na pnevmatska orod- ja. Znatne potrebe so tudi na drugih področjih, vendar lah- ko rečemo, da v danih okoli- ščinah v redu napredujejo. Na 4. strani Novega ted- nika objavljamo zapise z našega obiska v občini Doboj. Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec .,<^ ........____ SAVINJČANI BOGATEJŠI ZA PRINCESO. Letošnje praznovanje hmeljarjev je močno okrnil dež. No, organizatorji so kljub vsemu zadevo izpeljali do konca. Poleg novega starešine, ki smo ga že predstavili, so hmeljarji izvolili tudi novo princeso. To je nekaj več kot 16-letna Pavlica Srdoner, dijakinja pedagoške gimnazije v Celju, doma iz Šentruperta. Simpatično princeso, ki je v resnici skromno dekle, smo obiskali doma in jo našli v kuhinji, ko je pomagala materi. Vsa je bila še pod vtisom nedeljskih dogod- kov ob imenovanju, presenečena in zadovoljna. Foto: Janez Sever SEJEM OBRTI ODPRT v soboto dopoldne je pred- sednik slovenske republiške skupščine Sergej Kraigher od- prl tretji sejenn obrti, veliko obrtniško manifestacijo, naj- večjo doslej, ki je združila okoli 220 obrtnih delovnih or- ganizacij in obrtnikov, med njimi tudi razstavljavce iz Švice, zvezne republike Nem- čije Italije in Avstrije. Otvoritvene svečanosti so se začele dopoldne s sejo članov upravTiega odbora poslovnega združenja Agens, na kateri je predsednik Fedor Gradišnik govoril o vlogi, mestu in pro- blemih obrti v gospodarskem dogajanju, hkrati pa uteme- ljil potrebo po gradnji sejem- skih prostorov, člani uprav- nega odbora so to pobudo sprejeli in takoj imenovali pripravljalni odbor za grad- njo, ki ga bo vodil Fedor Gradišnik. Na otvoritvi sejma je naj- prej spregovoril direktor pos- slovnega združenja Agens, Ivan Uranjek, za njim pa še podpredsednik celjske občin- ske skupščine, inž. Dušan Burnik. V okviru celjskega sejma obrti bo tudi naslednje dni več zanimivih prireditev; se- jem pa bo odprt do vključno nedelje, 23. avgusta. M. BOŽIČ FRANČEK FRAKELJ — Ce bi se tule znašel pesnik A.škerc, bi lahko rekel: Joj, kdaj bi šel? ČESTITKA DOBOJU Občanom bratske občine Doboj, ki slavijo 23. avgusta občinski praznik kot spomin na začetek vstaje v teh krajih, čestitamo za njihov praz- nik. Naj razvoj in življenje prineseta v mesto in vasi novih uspehov in radosti. Občinska konferenca SZDL Celje Občinska konlerenca ZKS Celje Občinska skupščina Celje Uredništvo in uprava Novega tednika in Radia Celje NI NAKAZAL SMERI Devetega avgusta se je v štorah pripetila nesre- ča, pri kateri je bil težko poškodovan kolesar Jože Toplak iz Prožiniske vasi je peljal proti štoram ter pri železarni zavil v levo ne da bi prej nakazal smer. Tako ga je zbil po cestišču Oberžan Milan iz Kompol, ki je z ccsebnim avtomobilom prip^eljal na- sproti. PREVRNIL NA STREHO 10. avgusta je vozil Ogradi Ferdo iz Latkove vast 3 osebnim avtomobilom po cesti Velenje—Petrovče. V Veliki Pirešici ga je pričelo zanašati, tako da je avtomobil zdrsnil s ceste, se prevrrul na streho ter drsel 30 metrov po travniku. Težje je bila poškodo- vana sopotnica Operčkal Jožefa iz Celja, lažje pa vozniki ter dtva sopotnika., Škode je 7& 10.000 din. PODRL KOLESARKO 10. avgusta je v križišču Ljubljanske ceste in Čo- pove ulice Anton Klepej iz Laškega z motornim ko- lesom zbil po cestišču kolesarko Zdenko Jeram iz Celja. Klepaj ni imel vozniškega dovoljenja, njego vo vozilo pa ni bilo pravilno opremljeno. Kolesarka je dobila težje poškodbe in so jo prepeljali v celj- sko bolnišnico. ZDRSEL V SAVINJO 13. anrgusta se je na cesti Celje—Pečoivnik zgodila težja prometna nesreča. Vojak Idris Blakaj je vozil s tovornjakom ob levem bregu Savinje ter zaj^ljal ne neutrjeno banikino, taiko, da se je vozilo skotaililo po bregu v Savinjo, kjer je obstalo na strehi. Pri tem sta bila težko poškodovana vojaka Slobodan 2i- vanovič in Srečko Risbic, lažije pa Idris Blakaj, Prane Zorko, Karel Klenovšek ter oivilini delavec Anton Hojnik iz Celja. Materialne škode še niso mc^li ugotoviti, ker je vozilo še v Savinji ob času poročanja. PO ROBU V DREVO Adolf Banovšek iz Lipja je 13. avgusta vozil po cesti Velenje—Arja vas. V ŠaJeku ga je zaradi nepri- merne hitrosti zaneslo na desni rob ceste, po kate- rem je vozil 1(X) metrov in se nato zaletel v drevo. En sopotnik je bil težko ix)škodovan, voznik in so- potnica Juista črep pa lažje, škode je za 5000 di- narjev. ZARADI SUNKA POD TOVORNJAK v Kapli na cesti prvega reda Celje—Ljubljana je voznik tovornjaka Alojz Kuhelj iz Stranske vasi pre- prehiteval konjsko vprego, ki jo je upravljal Branko Vozlič. Ko je naspiroti pripeljal Janez Ozimič Le- narta, se je voznik tovornjaka umaknil na desno, pri tem pa je zadel v voz. Branko Vozlič in prečko Pustoslemšek sta padla z voza pod tovornjak, pri čemer je bil otrok Srečko težko poškodovan, voz- nik vprege pa lažje, škode je za 3000 dinarjev. NEPRAVILNO ZAVIJAL v nedeljo je voi23lI po cesti prvega reda v VoJ- niku mopedist Martin Košir z šmiklavža. Pri po- kopališču je zavijal v levo, ne da bi se prej pre- pričal, če je cesta prosta. Tako ga je zadel voznik osebnega avtomobila Pavel Ravnikar iz Bleda. Teako sta bila poškodovana Martin Košir, ki ima prelom lobanjskega dna ter zlom reber, ter sopot- nica na mopedu Terezija Komplet, ki je dobila pretres možganov. Oba sta bila odpeljana v celjsko bolnišnico. OBLEŽAL NEZAVESTEN v ned.eljo se je peljal po cesti dragega reda Grobekio—Šentjur kolesar Slavko Tacer, doma v Šrbendku. V Stopčah so se mu odlomile vilice in je padel po cesti ter obležal nezavesten. Našel ga je voznik avtobusa ter mu nudil prvo pomoč. Odipeljali so ga v bolmco Celje. SEKAL OVINEK v soboto je vozil avstrijski državljan Elmleitner Peter po cesti prvega reda Maribor—Celje ter je v Vojfndka iz neznanih vzrokov v levem ovinku zapeljal na levo stran ceste. Tako je trčil v Stanka Krofliča, ki je peljal v smeri proti Vojniku. Krof- lica je zMlo čez rob cesite, kjer je obležal z zlom- ljeno leivo st^enico. Poškodovana sta bila tudi dfva sapotrnka v avstrijskem avtomobilu. TESNO PREHITEVAL V soboto, 15. avgusta, se je peljal s kolesom po: cesti prvega reda Celje—Vransko Franc Perger iz Kasaz. V Levcu ga je zelo tesno prehiteval Ivan Lah iz Celja ter ga zadel v levo gonilfco. Kolesar je bil odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer so ugoto. vili, da ima odprt zlom leve krače, leve stegnenice, rano na levi roki ter odrgnine po telesu. OD PONEDELJKA DO NEDELJE Pretekli teden na celjskem območju ni bilo smrtnih primerov, čeprav se je zgodilo kar 36 pro- metnih nesreč. Pri tem je bilo 19 oseb težje po-, škodovanih, 2.5 lažje, materialno škodo pa ooenju-| jejo na približno 150.000 dinarjev. i Večino nesreč je povzročila neprimerna vožnja| itn neopremljenost vozil, precej pa je bilo tudi j primerov vožnje v vinjenem stanju. i Miha IVlastnak, 36, poškodo- val si je levo stopalo; Dušan Klinčar, 24, Zlakovo, poško- doval si je levo nogo; Milka Murn, 44, Vojnik, poškodova- la si je levo stran prsnega koša; Marko Bešvir, 36, Do- lenja vas, pKvškodoval si je levo koleno; Albin Ojsteršek, 15, Kompole, poškodoval si je desno roko; Mirko Zorko, 38, Golobinjek, hlod mu je poškodoval levo nogo; Franc Podergajs, 40, Zadobrova, po- škodoval si je levo roko; Franc Cuk, 47, Novake, po- škodoval si je levo roko; Asim Fazlič, 30, Velenje, z opeko se je poškodoval po glavi; Jože Marinčič, 21, Ve- lenje, premog mu je poško- doval glavo; Rihard Kisovec, 43, Celje, poškodoval si je po glavi; Lovrenc Ogriz, 16, Podvtn, poškodoval si je le- vo roko; Tine Peganc, 32, Laško, poškodoval si je levo roko; Ivan Juvan, 21, Sv. Florjan, poškodoval si je le- vo nogo; Milko Stopar, 18, Vel. Sir je, poškodoval si je desno roko; Majda Hrovatič, 33, Celje, urezala se je v de- sno dlan; Konrad Sikole, 34, Store, poškodoval si je de- sno roko; Obran Savič, 18, Celje, poškodoval si je levo zapestje; Jože Felicijan, 24 Dobrna, poškodoval si je le- vo nogo; Božidar Ivaščanin, 28, Velenje, poškodoval si je levo roko; Peter Potočnik, 46, Gornji grad, poškodoval si je desno roko; Jože Bele, Griže, p>oškodoval si je des- no roko; Ljubiša Stankovič, 22, Celje, poškodoval si je desno roko; Stane Kočevar, 18, Pesje, poškodoval si je desno roko; Mirko Andolšek, 48, Celje, poškodoval si je levo roko. ŽALEC: Orehovec Franc, 34, Ločica pri Vranskem in Modrej An- gela 38 Topolščica. Stajner Anton, 21, Velika Pirešica in Florjančič Zofija, 20, Gotov- Ije. Polanec Dragutin, 29, Za sadberg in žužek Marija, 28 Ljubljana. Pintarič Stanislav 47, Žalec in šalamon Leopol dina, 32, Žalec. Muhič Milan 21, Podlog in Berdnik Boži dara, 20, Celje. HRASTNIK: Kmet Marjan, Boben 15 in Novak Marija, Podkraj 82. ŠENTJUR PRI CELJU: Karel Stanislav, 41, Mačko- vec in Oprešnik Ljudmila, 42, Jelce. Vrečko Viktor, 21 Pod- grad in Curič Albina, 19, Ti- tov Veles. Vrečko Martin, 27, Ostrožno in Strašek Marija, 18. Boletina. ŠENTJUR PRI CELJU: Ro- dila se je ena deklica in en deček. ŽALEC Cilenšek Silvester, 25, Lat- kova vas. Oroča Marija roj. Planine, 84, Dobriša vas. Weis Matej, 85, Petrovče. Painkret Ivan 5, mesecev, Gotovlje. Podgoršek Marija, roj. Poano jelšek 80, Vransko. Gril Ma rija roj. Javomik, 78, Braslov- če. Dobnik Frančišek, 63, Ceplje. Rojnik Alojz, 69, Bras- lovče. Planinšek Franc, 59, Petrovče. Natlačan Frančiška, 81, Šmatevž. Usar Franc, 77, Letuš. ŠENTJUR PRI CELJU: Koštomaj Marija 86, Pod- gaja pri Ponikvi. Cerinšek An- gela, 68, Luterije. ŠMARJE PRI JELŠAH: Bele Štefan, 4, Zahenberc. Bunšek Mihael, 49, Zdole. Pere Leopold, 65, Kozje. U- mek Anton, 68, Vetemik. Bos- lič Anton, 77, Sopote. Gajšek Marija 66, Gaberce. UTONIL V SAVINJI V nedeljo je pri jezu ns Savinji v Podvmu pri Polzel, utonil petnajstletni Komeričk; Rudi, učenec osmega razred« osnovne šole v Kumrovcu, da ma pa je bil v Klanjcu. Pri. šel ie obirat hmelj h kmetu Hrovat Juliju v Podvin ter se je odšel kopat s še dvema prijateljema. Kopali so se pod jezom kjer je zelo ne- varno. Komeričkega je poteg- nilo na dno, prijatelja pa sta se komaj rešila. Rudija je po- skušal rešiti Radišek Zvone iz Braslovč, vendar je bilo že prepozno. I. SEVŠEK Tržnica je biLa ta teden dobro založena, tako da se gospodinje ne morejo prito- ževati. Primanjkovalo je le gob. Sadje: jabolka so se poce- nila od 3,5 na 2 dinarja. Ce- na hrušk se giblje od 2 do 4 dinarje, isto ceno imajo tudi slive in marelice. Bre skve so od 3 do 5 dinarjev, borovnic je manj in so po 8 dinarjev. Ta teden je bilo na trgu tudi nekaj svežih smokev. Zaenkrat so od 5 do 6 dinarjev, računajo pa, da se bodo že v prihodnjih dneh pocenile. Zelenjava: solata je od 4 do 5 dinarjev, isto ceno ima- ta tudi čebula in cvrtača. Krompir je po 2, zelje v gla- vah p>o 1,5, ohrovt in rdeča pesa pa po 3 dinarje. Zelo se je pocenil fižol v strokih in sicer od 3 do 5 dinarjev, Malo se je pocenila tud; pa- prika, ki je po 4 dinarje. Pa- radižnik in kumarice za vla- ganje so od 2 do 4 dinarje Jajčka imajo še vedno iste ceno, to je 60 par. S POLIC CELJSKE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Fabrizio N.: Standardizirani opisi del. Visoke gradnje Ljubljana 1969. S 34163 Uf5pešnost učencev v šoli Ljubljana 1970. S. 34163. Josimovič R.: Naturali^m Cetinje 1967. S. 34169 Konstantinovič Z.: Ekspresi onizam. Cetinje 1967 S. .34170 Jokič V.: Simbolizam. Četi nje 1967. S 34171 Whyte W. F.: Človek orera nizaci.ie. Ljubljana 1970. S 34172. Matvejevič P.: Razgovori * Miroslavom Krle/om. Zagrel 1969. S. 34173. Suvremene teme iz pneii moftiziologije. Zagreb 1969 S. 34176. Nikolič M N.: Uvodne t« me i metodika malematičkoa obrazovanja. Beograd 1967 S. 34177. 4 Ob vsaki prometni nesreči se skoraj praviloma zbere na kraju nesreče večja množica ljudi, ki ovirajo delo milice, s hojo uničujejo sledove ter ovirajo pro- met. Foto.?rafijo smo posneli ob prometni nesreči v Rogaški Slatini, kjer je dobro vidna velika množica ljudi. Ni nas treba napak razumeti! Mi vedno želimo priče, ki nam lahko karkoli povedo o prometni ne- sreči, vendar bi morali ljudje biti toliko strpni, da bi nas počakali na kraju, kjer ne bi ovirali našega dela. Opažamo tudi, da občani prav neradi sodelujejo z or- gani milice, kar ni prav in lahko celo škodi ljudem, ki so doživeli nesrečo. Naš cilj je, poiskati krivca in ljudje bi nam morali pri tem pomagati. BOGOMIR ZUPANČIČ Oddelek milice Rogaška Slatina MATO UBOJČIČ Po dolgi in težki bolej^j je zadnji dan julija m^^, v Zagrebu Mato Ubojčj^ znana osebnost iz predvojl nega revolucionarnega gj banja v Celju Ilodii se je 6. tebrua^ ja 1906. leta v Hrvašifj Kostanjici, član SK(),J postal 1922. leta, član Kpj pa 1926. V Celje je prišel 192$ leta in se je kot mlad frizerski pomočnik zapo. slil pri mo.istru Riku Gro. belniku. Pri njem je j manjšimi presledki delji vse do aprila 1941. leta ko je moral zbežati iz Q^ Ija. Takoj po prihodu v Ce, l.je se je vključi! v ilegal no partijsko delo. Po.seb. no uspešno je bilo njego- vo delo v organiziran,!« in delovanju »Rdeče po. moči« (pozne.je »Ljudske pomoči«). CELJSKA ŠPORTNA RAZGLEDNICA TEKMOVALNA MLADOST NA PLAVALIŠČU Celjski plavalni organiza- torji si lahko pribeležijo še en večji uspeh. Te dni so or- ganiz.irali republiško prven- stvo za mlajise pionirje in pi- onirke in povedati moramo, da je prvenstvo popolnoma uspelo. Na plavališču Neptu- na smo videli 250 mladih tekmovalcev med katerimi so biM nekateri pionirji, ki lansko leto niso znali niti plavati. - Toda ta mladost daje velike možnosti celjskemu in slovenskem plavalnem športu. Najboljši uspehi in mesta so odšla sicer v Rav- ne, Ljubljano in Krško, to- da' celjske plavalke so to- krat prijetno presenetile. Med dekleti so bile druge, skupno med moštvi pa šesti. To je zasluga neumornega trenerja Eda Goršiča, ki je lansko leto prevzel neznane začetnice in jih sedaj pope- ljal med najboljiše v Slove- niji. J. Kuzma TARTAN NA CELJSKEM ATLETSKEM STADIONU - SKRBNE PRI- PRAVE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV IN POSA- MEZNIC 12. IN 13. SEPTEMBRA Atletski stadion »Borisa »Kidriča« bo doživel v sobo- to, 12. septembra svojo dru- go otvorit-ev. Več ali manj. naključje je hotelo, da bo ta prajjrkisk združen z dvaj- setletnico stadiona ob Ker- snikovi ulici. Objekt sio na- mreč izsročili namenu 10. se- ptembra leta 1950. Celjski stadion je dobil novo oble- ko, dobil je tartanske na- prave na steaah rn drugih nastopnih mestih in tako le- gitimacijo za izvedibo najza- htevnejših teikmovanj. Hkra- ti s tem pa so oziroma ^ bodo obnovili druge napravic, posvetili poselHio po2!omost pomožnemu stadionu itd., Otvoritev obnovljenega sta- diona pa je vezana na še en dogodek, ki daje pravo legi- timaciji celjski atletiki in njenim ougandizatorjem. Ta dan se bo namreč prav tu aačelo 26. državno prvenstvo v atletiiki za člane in člani- ce. AD Kladivar bo tako že tretje letxD zai>ored organiaa-^ tor največjih domačih tek- movanj. Vtem ko so dru- štveni dedavci leta 1968 od- lično izvedli državno prven- stvo za posameznike in lani finale atletskega pokala SFRJ, bo letos vnovič v nji- hovih rokah državno' prven- stvo za moške in ženske. Domačini so se priprav r*a to prvenstvo lotili s tisto vnemo in odgovornostjo, ki sta več kot značilni za celj- ski atletski kolektiv. Celjaaii po vsej pravici slovijo kot odlični organizatorji velikih tekmovanj. To je laskavo in zasluženo priznanje! In tudi tokrat so priprave za sep- tembrsko drža'mo prvenstvo takšne, da lahko pričakuje- mo najboljše u-speEhe. V to armado delavcev, ki bodo sodelovaM v pripravah in 125- vedli tekmovanja, je vkljiiče- nih nad 120 ljudi, med nji- mi okoli 50 atletskih sodni- kov. Na nedavni seji atletskega sveta so vodstvo organizacij- skega odbora zaupali dru- štvenemu tajniku Petru Drofeniku, poleg tega pa so imenovaM tudi druga delov- na in častna telesa, ki sodi- jo v ta okvir. Četudi bo uradna otvori- tev obnovljenega stadiona 12. in 13. septembra, bo general- ka bržkone že prej. V pri- pravah je večji atletski mi- tirtg nekaj dni pred revijo najboljših jugoslovanskih at- letov rn atJebinj. Celje je tako znova prido- bilo na športnih objektih. Dvajest let steri stadion Je dobil tartan, to pa hkrati pomeni, da je družba pravil- no ocenila mesto in pomen kraljice športa v OePju in v okviru dri^benega dogovora namenila za ta dela okoli 23 milijona dinarjev. To je visok znesek, ki pa je hkra- ti priznanje za dosedanje atletsko delo v mestu ob Sa- vinji in napoved 2» prihod- nji še večji razmah! Milan Božič FRANJO KOČAR: JIZKI UDAREC GLINSKA" GLAZIJA, arbeJka celjskega nogometa, je bila te dni ob- novljena. Sedeži in prostori so obnovljeni, aelena površi- na zakrpana in negovana, rob- niki pobarvani in steza delno popravljena. Športni objekt daje ponovno prijeten videz ta s tem še bolj privablja ljubitelje športa. Vse to gre v dobro nove- niu nogometnemu odboru Ce- lje—Kladivarja, katerega us- pešno vodi Franjo Kočar. V Soboto in nedeljo smo ga sre- čali na Glaziji. Zadovoljen je, kajti njegovi sodelavci mu izdatno pomagajo pa tudi ig- ralci so napravili mnogo, da bi celjski nogomet dosegel nekdanjo raven. Toda kljub temu je Franjo Kočar, kakor tudi ostali, ra- zočaran nad razmerami v celjskem nogometu. V društvu Je vse v najlep- šem redu. Vsi prijatelji dru- štva 2 veseljem opravljajo svoje delo in uspehi so tu. Tudi novi trener Josip Mi- klavčič je napravil odličMi vtis. Igralci ga spoštujejo, sam pa poprime za vsako de- lo In s tem Je začetna ovira izginila. Kljub temu pa mo- ramo povedati, da nas je močno razočaral dosedanji trener Vlado GlinSek. Znano je, da je omenjeni trener vodil našo mladinsko in pionirsko ekipo. Po odhodu trenerjev pa je v zadnji se- zoni vršil posle trenerja pr- ve ekipe. Ko smo najeli no- vega trenerja smo Glinšku ponudili njegovo dosedanje mesto — to je vzgojo mladi- ne in pionirjev. On s tem ni bil jsadovoijOT čeravno nam je na sestankih potrdil naš predlog. Takoj po sestanku pa je šel v lov za našimi mladimi Igralci in jih nekaj pregovoril, da so prestopili k sosednemu Kovinarju. Ta- ko je iz prve ekipe izvlekel mlade igralce Matoha, Zi- dana, Hribermka in Brat- ca. Njegov lov je bil celo ta- ko podjeten, da je mlade ig- ralce obiskal na delovnih ak- cijah in brigadah v Zagrebu. S tem drugim nam Je na- pravil lepo uslugo, kajti t je- senskem delu prvenstva tako ne bomo mogli vključiti te mladince, sicer republiške mladinske reprezentante, v svnjo ekipo. Skoda, toda ur>.^- mo, da bodo igralci sami spregledali nešpo^-tno potezo njihovega sedani""^ trener- ja.« Tako je na obno'-'^°ni Gla- ziji, ki dPie seda i ^mogo upa- nja v ponovni dv'-" f^eljskega nogometa. J. KUZMA % V nadaljevanju tekmova- nja v občinski strelski ligi 2alec so se srečali strelci iz Šempetra, Prebolda in Li- boj. Ekipno je zmagala eki- pa Šempetra s 1569. krogi pred Preboldom 1250 in Libo- jami 1238 krogi. Med posa- mezniki je bil najboljši No- vak s 179. krogi pred Adijem Klaverjem 173, Alojzem Kla- verjem 160 (vsi SD Šempeter) itd. 9 Nogometaši F'artizan Pol- zela se že dalj časa priprav- ljajo na novo nogometno se- zono. Pretekli teden so odi- grali dve prijateljski tekmi. V prvem srečanju so gosto- vali v Šoštanju in izgubili s 3:0, v drugem pa so na do- mačem igrišču premagali isto ekipo s 3:1. % Rokometaši Partizana Griže iz Petrove bodo v ne- deljo startali v štajerski ro- kometni ligi. Za prvenstveno tekmovanje se že dalj časa pripravljajo in upajo, da nji- hov trud ne bo zaman. Minu- lo nedeljo so odigrali prija- teljsko tekmo v kateri so zmagali igralci Partizana Griž z 28:13. 9 Prvenstveno tekmovanje v VCSNL se bo začelo 30. avgusta. Nogometaši šmartne- ga se že več kot mesec dni pripravljajo na novo sezono. V minulem tednu so odigrali kar štiri prijateljske tekme in vse izgubili. Rezultati: Ve- lenje — Šmartno 2:6 Šmart- no — Rudar 1:5, Šoštanj — Šmartno 3:1 in Rudar — Šmartno 3:0. T. TAVČAR REMI IN ZMAGA Nogometaši Celje — Kla- divar se resno pripravljajo za novo sezono. V soboto so igrali z močno ekipo Ljub- ljane, ki je član II. zvezne lige. Celjani so bili boljši nasprotnik in kljub odsotno- sti Hribemika so v prvem polčasu goste popolnoma na- digrali. V tem času so tudi povedli z 2:1. Toda bolj ko se je tekma bližala h kraju, bolj so bili utrujeni in tako dovolili gostom, da so rezul- tat izenačili. Doseženi rezultat pa Je kljub temu usf>eh za celjsko ŽAVSKI — najboljši stre- lec Celje ■ Kladivar Foto: E. Kranjc vrsto v kateri so tokrat igrali vsi zelo dobro. Zadetka pa sta dosegla 2avski v 39. mi- nuti in Andjelovič v 44. mi- nuti. Srečanje je vodil Ro- mih iz Celja — dobro. Le dan pozneje pa je novi trener Miklavčič igralce ok- repljene z mirnim in preka- ljenim Hribemikom poslal v boj proti Velenju. Celjani so bili boljši in zlahka zmagali 7:1 (4:0). Zadetke so dosegli Huribemik 3 2avski 2 in Ku- der 2. Sodil je Pertir^ač iz Celja, častni zadetek 73 Ve- lenje pa je dosegel Majdak. ZDAJ ŠE NA 200 M: NOV KOCUVANOV DOSEŽEK Miro Kocuvan, prvi Slovenec, ki je v teku na 400 me- trov premagal mojo 47 sokiui;!, se je :opo uveljavil luda na polovico krajši stezi, v teku na 200 metrov. Bilo je ob zaključku enotedenskih priprav državnih repre- snentantov za nastop na letošnjih balkaniikili igrah v atletikj. In tudi tokrat je bil sarajevski stad om tisti, ki je videl nov slovens-ki rekord ter izenač-en najtx)1jši čas v državi. Miro je potreboval za iXX) m 20,9 sekunde in je tako izenačil Kri- žano>v državni rekord iz 1%3. leta, svojega slovenskega pa izboljšal za celih še-st d««tink sekunde. Kocuvan je v tem teku premagal odličnega Karasija, ki je ix>breboval desetinko sekunde več za isto progo. KOCUVAN SREBRNA MED.-VLJA — Na letošnjih balkan- skih igrah v Bukarešti so v državni reprezentanci nastopili tudi štirje Celjana: največji us.peh je dosegel Kocuvan, ki je na-sLopil v treh disciplir.ah. V teku na 400 m je s časom 47,2 osvojil drugo mesto, tekel pa je tiidi v obeh zmago- valnih štafetah: 4x100 m (40 sek.) in 4x400 m (3:08,4 — nov državni rekord). Uvrs.titve ostalih Celjanov: višina - 5. Vivod 208 cm, hoja 20 km — 5. Male 1:41.48,8 in 10 km — 4. Zuntar 31:06,2. SEDEM PRIZNANJ ZA MLADE ATLETE - V Velenju je bilo republiško prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Uvrstitve najboljših Celjanov: mladinca — tri prva mesta je osvojil Rotar — daljina 640 cm, 110 m o^e 16,8 in 300 m ovire 42,3. Prva mesta so še osvojili: Lukman v hoji na 10 km — 54:10,00, ter štafeti 4x100 m — 46,7 in 4x300 m — 2:39,1. Med mladinkami je bila Samčeva dvakrat druga (400 metrov — 61,2 in 800 m — 2:18,0), enkrat pa Pavšerjeva (100 m — 12,8). PRVA ŠTEVILKA INFORMACIJSKEGA BILTENA — AD Kladivar je pred organizacijo državnega prvenstva za posa- messnike izdalo prvo številko informacijskega biltena. I>rugo številko bodo izdali do 1. septembra, pred tekmovanjem pa še brošuro, kjer bo poleg zanimivih podatkov o prvenstvu, celjski atletiki in stadionu tudi celotna štartna lista. SODNIKI SE PRIPRAVLJAJO — Bližnje državno prvenstvo bo zahtevalo tudi močan sodniški zbor približno 60-tih ljudi. AD Kladivar bo vse soidnike pripravilo samo. Na posebnem sestanku so obnovili .sodnLška pravila, nova pa je tolma-čU prof. Miran Horvat. Ob tej priložnosti je več mladih aletov tudi opravilo sodnišfee izpite. POKAL GOSTOM IZ MADŽARSKE] TVD Partizan Braslovde je pripravil tradicionalni tumir aa prehodni pokal jezera Braslovče. Turnirja so se udeležile štiri ekipe: MisHnje. Šempeter, mladinska republiška repre- zentanca Sloven-te, Braslovče In ekipa Zalaegerszgi iz Ma- džarske. Rezultati: Bra&iovče — mladinska repree^tanca 1:2, nijla- dlnska reprezentanca — Šempeter 2:0. Braslovče — Mislinje 2:1, Braslovče - Zalaegerszgi 0:2, mladinska reprezentanca — Zaiaegerszg] 1:2. Ker je mladii^ika re>preeentaix9a Slovenije tekmovala izven koni>ureiKe, je prehodni pokal osvojila ekipa ZalaegetrsEg:! pred BraslovčMni, Mislinjem in Seny>etrora. Vse tekme so bile saradi slabega vremena t dronmi Partizana Braslovče. T. TAVČAR PRVE TEKME CELJSKIH NOGOMETAŠEV_ Nogometaši Celje-KladiTaj-je 90 med tednom ta v nadeOjo odigraU prve tekme. Tetane so služile za prve korake in pregledno oceno novega treaierj«. Tako so T četrtek celjski igralci premagaU Olimp 3:2 (3:1). v nedeljo 1» so istega na- sprotnika katastrofalno premagal z 11:0. V tem srečanju so za celjsko moStve dosegH zadetike: Zarski 6, Friganica 4 in Regnar 1. Srečanje je rodil Marisovič H V naslednjih dneh bodo orijsiki igralci odtgraM še v«č tebam. Na Glasdji bodo gostovali igratel Velenja, Varaždona, Zagreba in četo iz Trsfei. Igralci Olimpa bodo t tem ča«! odigraH kvalifacadiiske tekme. Jk Nogometaši Olimpa so t kvaMifcaoijetoem sreflandu srečanju v Bakovcih premaeU domačo ekipo 2:1. Prikaaali so dobpo igro in imajo s tem rse možnosti, da ai danes popoldne priborijo pravico sodelovanja t oonAi Mgi. Zadet- ka pa je Olimp doseged preko naj-boljSe^a Igradca Udoviča ta po avtogolu domačega branilca. Starovsitoi Kovinar je premagal Aluminij z 2:0. Zadeta sta dosegla »bivSa« celjska igralca Hribeimik in Motoh. Do- seženi rasultat je veUk UE^ieb aa 3«orane. CELJANI ŠTARTAJO V ZVEZNI LIGI v soboto startajo t zvenaii Hgi roikometea Ce^Ja. V prt- pravljalnem obdobju so odigrali ie tii prijateljic tekme — dve z Zagrebom (doma 13:13, 7 Zagreb« 31:1« aa domar eine) in eno 8 Slovanom iz rjubljane — 29:18 m CeSJaoe. Prvo tekmo bodo Celjani oddigraM t soboto ▼ VtaOsiem pwtt Bos:^. naslednjo soboto pa igrajo prvo teSono T a/M muacA pred domačim občinstvom z Metakžm iz Zagreba. V otMtM- aooi bodo barve celjskega kluba branili: Prastogor, X VSar- kovič, Marguč, Levstik, Atifcun, Piičko. Kac, Tefli*. Ktaon, Safarič,. Mejavšek, LubeJ, J. (5orši5, Mravlje Id N. UJaifBO- viA. Trener ekipe je prof. Tone Goršič. Kar Cefljani » aowl aessond nast05>ajo znatno oferepljer«! in ker so opraviU teme^- ta priprave lahko od njih pričakujemo dosle^J najboajS« (ksri- ke v zverau lisi. PONOVNI USPEH MLADIH CELJSKIH PLAVALCEV Na republiškem prvenstvu za starejSe pionirje in pionirke T plavanju, k; jo bilo v Trbovljah so celjski predstavnika pono-/no potrdili, da so pri najmlajših plavalcih med naj- boljšimi v republiki. Celjska ekipa je n-imreč os.-ojila odliCsno črtrto mesto potem, ko so jih prehiteli samo ptevaJod Ljubljane, Triglava in Delfina iz Rovinja. Za Neptunom pa so ostali plavalci sedjnih klubov. Med posamezniki sta bila tokrat naj^boijša Ledrrfk, M Je zmagal na 200 m mešano z rcTiultatom 2:50,8 in bil tretji na 1(X) m hrbtno v čn.su 1:18,0 ter Romana Leban, ki je osvojila dvakrat tretje mesto in to oa 20 m prsno 3:15,3 in 100 m poTsno 1:30,0. :\AŠ OBISK v DOBOJV CESTE, CESTE PRINAŠAJO ŽIVLJENJE Anto Bevanda, predsednik Občinske konference SZDL v Doboju o osrednjih letošnjih akcijah Socialistične zveze v občini. Politika - to je življenje, boljše življenje. Socialistična zveza in krajevne skupnosti na širnem območju dobojske občine, ki se razteza tudi do 70 kilometrov v dalj, nosilci akcij za povezovanje vseh predelov občine z občinskim središčem. Nekateri predeli dobojske občine so zastran cest tako na repu, da je moč do njih le prek dveh, treh sosednih občin. Predsednik Anto Bevanda se je že koj na začetku za- nimivega pogovora o aktiv- nosti organizacij Socialistične zveze, potrudil in prinesel na mizo zemljevid dolX)jske ob- čine, na katerem je vrisanih več kot 90 naselij. Kot gro- zdne jagode obdajajo doboj- sko občino, ki pomeni regio- nalno središče tega dela Bo- sne, številne občine kot so: Teslič, Tešanj, Maglaj, Gra- čanica,, Modrica, Derventa. Zemljevid je bil pravšnji pripomoček pri našem raz- govoru, zakaj kot podkrepi- tev raz-dalij, konfiguracije in marsičesa je dobro služil. Predsednikove besede ne bi bile dovolj prepričljive, ko je govoril, da lahko prispeš v odročen kraj Brestovo iz Dobo ja po 60 kilometrih vož- nje v glavnem po makada- mu čez več sosednjih občin in še potlej je potrebno 10 kilometrov pešačenja. In vendar so se v Brestovem, tako kot v številnih drugih razmeroma revnih bosenskih vaseh odločili za čim krajšo povezavo z občinskim sredi- šče. Prvih 10 kilometrov ce- ste že gradijo. E, krepko je treba grizti v zemljo Prnja- vora. Pa stanarski predel, reven in odmaknjen, želijo približati reki življenja — glavni cesti Derventa—Dobo j, ki je že asfaltirana z republi- škim posojilom. Kar 25 kilo- metrov trase so zakoličili in čez dol in brdo bo treba pri- ti v treh letih. Močna želja ljudi, never- jetna sila in pripravljenost je tisto, kar daje cestni ak- ciji na vaseh dobojske obči- ne tolikšno veljavo. In Soci- alistična zveza v občini je bila prva, ki je organizirano pristopila v akcijo, pomaga- la razreševati neštevilna vprašanja okrog samopri- spevkov, organizirala konfe- rence> referendume, skratka kot osrednja pomagala utir- jati slo po napredku. Kdo bi zameril ljudem v odmaknje- nih predelih, kamor je po- trebno ure in ure ipešačenja, da pridejo hitreje do življe- nja, do dobrin, kakršne že uživajo njihovi soobčani v razvitejšem občinskem cen- tru oz. centrih bliže Doboju? Občani Ovrtkovcev so se na referendumu odločila, da bo- do za cesto prispevali vsak. po 7 delovnih dni v letu, kdor ima traktor, bo 7 dni vozil zastonj, oz. s konij pravtako 7 dni razen tega pa bo vsaka kmetija dala v denarju letno 10 odstotkov od katastrskega prispevka, zaposleni pa po 3 odstotke od osebnih dohodkov letno. Tako tri leta. V mnogih pre- delih dajejo kmetje zastonj zemljo, kjer bo držala nova trasa njihove ceste. Še in še bi lahko naštevali primere, kako vroča je želja in pri- pravljenost, da se vsako po- membnejše napelje poveže z občinskim središčem. Anto Bevanda je pripovedoval o ganljivih srečanjih v gorah, kjer so šele pred dobrimi tremi meseci dobili prvi- krat električno razsvetljavo. Da, da Bosna je tudi vstran od že asfaltiranih cest. Sve- tloba, krajevne ceste, tele- fon, 'ambulante, to so naj- konkretnejša vprašanja, s ka- terimi se iikvarja SZDL v ogromnih predelih dobojske občine. Ne gre namreč pre- zreti, da šteje občina Doboj približno lOO.OOO pi-ebivalcev In da je vsega 11.000 ljudi zaposlenih. Le kakih 20.000 prebivalcev živi v mestu, vse oitalo na vasi. če bi ves občinsiki prora- čun dobojske občine name- nili samo za financiranje krajevnih cest, ne bi mogii napraviti toliko, kot napra- vijo ljudje letno s svojimi močmi in samoprispevki. Razgibana komunalna dejav- nost na vseh je tudi spod- budila k večji aktivnosti kra- jevne skupnosti. Predsednik Anto Bevanda je v pogovo- ru med drugim tudi dejal, da so jim pri začrtovanju akcij okrog samoprispevkov, referendumov in sploh poli- tičnega angažiranja ljudi okrog teh akcij znatno kori-^'; stdle izkušnje, ki so jih spo--' znali v pobrateni celjski ob- čini. Tako kot sedaj govorijo v dobojski občini o elektrifi- kaciji, bodo s ponosom na- števali kilometra čez leta, namreč kilometre novih cest. Leta 1945 so imeli v doboj- ski občini eno samo trafo- postajo, 7 km delovoda in 12 km nizkonapetostnega omrežja, vtem ko imajo se- daj 99 postaj, 2O0 km dale- kovodov in 758 km nizkega omrežja. „BOSANKA" V SKLOPU PPK % Sadni sokovi gredo »to- pli« v promet. Tovarna »Bo- sanka« že pol leta polni svo- je sokove v plastično emba- lažo — čaše po 2 del. Zakaj se slovenski trg zapira? # FLORIDA BOY — oran zada brez vsakršnih konzer- vansov. Nekoč je bila tovarna kon- zerviranega sadja in zelenja- ve ter sadnih sokov »Bosan- ka« Doboj samostojno pod- jetje. Močan integracijski val na kmetijsko proizvod- nem in prehrambenem pod- ročju pa je potegnil tudi »Bosanko« pod streho regio- nalnega kmetijskega prehran- benega kombinata Doboj, ki raztegnil svoje življenjske ti- palke na območja nekaj oko- liških občin. V »Bosanki« tr- dijo, da je bila takšna pot najbolj naravna in da je v sklopu PPK zanje zagotov- ljena trdnejša prihodnost. Tovarna zaposluje 250 stal- nih, občasno pa tudi do 1000 sezonskih delavcev. Največ pride sezonska delovna sila v poštev pri čiščenju sadja, gob in podobnem. Polovico letne realiizacije dosežejo s proizvodnjo sokov, drugo polovico pa s konzerviranjem sadja in povrtnine (grah, pa- radižnik, kumare, gobe ipd.). V sklopu kombinata je npr. uspešno uvedena proizvod- nja graha, ki ga je »Bosan- ka« doslej vozila cxi oddalje- nih proizvajalnih področij. Letos so pridelali ogromne količine graha na poljih v okolici Modrica. Celotna že- tev graha je bila sinhronizi- rana med proizvajalcem in predelovalcem do najnadrob- nejše potankosti. Želi so s kombajni »Brizer« in ,še či- sto sveži grah vozili na pre- delavo v Doboj. Tu ima »Bo- sanka« posebne linije za konzerviranje, ki v sezoni neprestano delajo noč in dan. -Proizvodnja in predela- va graha je prvi primer izre- dno posrečene koordinacije med proizvajalcem in prede- lovalcem, dveh enakopravnih partnerjev znotraj velikega podjetja. Da dobi bralec vsaj malce predstave o velikosti kmetijsko prehranbenega kombinata Doboj naj pove- mo, da je le-ta letos pride lal več kot 7000 vagonov pše- nice. Kljub nekaterim ne- ugodnim vremenskim razme- ram v času setve in poznej- še vegetacije, je ponekod bi- lo pridelane celo po 5 sto- lov pšenice na hektar več kot lani. Pa se spet povrnimo k našemu obisku v »Bosanki«. Pogovor z glavnim direktor- jem in tehničnim direktor- jem nam je med drugim odkril, da je »Bosanka« zelo orientirana v sokove. Z no- vo vrsto sokov so konkurenč- ni tudi slovenskemu tržišču, toda po njihovem se bo trži- šče preveč zapira. Za tak od- nos krivijo Fructal iz Ajdov- ščine. Srbija in Hrvatska sta bolj sprejemljivi za doboj- ske in ostale finalne izdelke. V vitrini pri tehnič-nem di- rektorju smo npr. laliko vi- deli številne medalje — tudi zlate — ki so jih doslej pre- jeli za svoje sokove na sej- mu vin in brezalkoholnih pi- jač v Ljubljani. Toda zadnje čase vinarji na ljubljanskem sejmu spodrivajo .sokove in tako tudi »Bosanka« ne po- šilja več svojih izdelkov na ocenjevanje v Ljubljano. Cki- sdej so se orientirali izključ- no na sejma v Zagrebu in Novem Sadu. In še beseda o bosanskih gobah. V obratih »Bosanka« v Doboju prede- lajo let-no tudi do 150.000 ki- logramov pravih gob, odvis- no od letine. Letošnja spo- mladanska sezona je bila ne- koliko slabša, a računajo, da bo bolje. Tedaj se v obra- tih »Bosanke« zbere na sto- tine ljudi in pomaga pri či- ščenju gob, ki jih odkupijo od zbiralcev z bosenskih go- ra. Sezona konzerviranja tra- je kvečjemu 14 dni, razum- ljivo, da se tedaj dela noč in dan. Precej gob v konzervah in druge konzervirane povrt- nine podjetje izvaža v Angli- jo, Italijo, Avstrijo in v Za- hodno Nemčijo. Za nadalnji razvoj tovarne »Bosanka« v sklopu kombi- nata bo nedvomno velikega pomena nova hladilnica za 4600 ton pridelkov in final-, nih izdelkov. Veljala bo 15 milijonov dinarjev, ki jih podjetje v nekdanjih razme- rah i>ač nikoli ne bi zmoglo. Financerjev za hladilnico je več in mora biti zgrajena do avgusta prihodnjega leta. Potlej bo spet nekoliko laže, ugotavljajo v »Bosanki«. Pogled na stari del Doboja. Mestece je ob koncu mi- nule vojne štelo vsega 4000 prebivalcev. Radijski pozdrav Doboju Radio Celje bo prihod- njo soboto 22. avgusta v svoji oddaji posredoval tudi radijsko čestitko ob- čanom Doboja za njihov praznik. Za uvod h kraj- šemu prazničnemu zapisu in čestitki bo značilna ljudska pesem, kakršno pojo domačini v okolici Doboja. NOVI KOMUNALNI OBJEKTI, BANKA, BLAGOVNICE Kot je moč vsaj delno vi- deti na fotografijah, je naj- večji del Doboja zrasel na novo. Več kot 16.000 ljudi, ki je semkaj prišlo na novo, razumljivo, potrebuje najšte- vilnejše objekte komunalne- ga značaja. Stanovanja so le del standarda. Zato ni čud- no, če se sirom p>o Doboju veliko zida. Blizu starega dela mesta ob vznožju trdnjave urejajo zelo prostrano tržnico s šte- vilnimi pokritimi prostori in trgovinami, nasproti novi tr- žnici so začeli zasebniki zi- dati svojstven objekt — tako- imenovani obrtni center. V pritličju so prostori za loka- le, vtem ko v nadstropjih zi- dajo stanovanja za zasebne obrtnike. Sredstva za ta ob- jekt so zložili zasebniki. Nasproti hotela Bosna v grobem že postavljen^ zgradba podružnice Investi. cijske banke iz Sarajeva, kmalu pa bodo začeli s pt[. pravljalnimi deli za gradnjo veleblagovnice Robna kuča, Beograd, za gradnjo blagov. ne hiše pa se pripravlja tu. di INEX iz Beograda. Pro. dor »tujih« hiš v Doboju sprejemajo z odprtimi roka- mi, kajti domačim primanj. kuje kapitala za večje pose. ge v širitev trgovske mreže, Ob vsem tem ne gre zamo]. čati, da je že sedaj v doboj. ski občini 60 odstotkov trgo. vine od podjetij izven obči- ne. Le-tem gre tudi zahvala, da je več kot 20.000 Doboj. lijev v redu oskrbovanih. Največje domače trgovsko podjetje je IZBOR, ki šteje več kot 400 zaposlenih. VES DOBOJ ZA ROKOMET 0 Razgovor z Nusretom ša- hovičem, predsednikom SO PK-e (Zveze za občo fizično kulturo občine Doboj) in predsednikom turni rskega odbora VI. mednarodnega rokometnega turnirja v Do- boju. 0 Poziv Celjanom za so- delovanje v športu. Mednarodni rokometni tur- nir pomeni za prebivalce Doboja in okolice osrednji dogodek leta. Tako je že 6. leto zapored. Ves Doboj, ki sicer ne premore blesteče rokometne ekipe, živi z ro- kometnim turnirjem, ki ga vsako leto priredijo v poča- stitev 23. avgusta — to je v počastitev občinskega praz- nika. Povsem razimiljivo torej, da nas je ob našem obisku v Doboju v dneh velikega turnirja z;animalo, kako je lahko dobojski turnir prera- sel v mednarodne dimenzije in kako je mogoče, da pride na takšen turnir svetovno najboljša ekipa Dukle iz Prage? Nusret šahovič je zanimiv sogovornik. Predvsem je po- jasnil, da pomeni mednarod- ni rokometni tumdr v Dobo- ju vsako leto zanimivo pri- ložnost za številne ekipe, da se pred samim prvenstvom pomerijo med seboj. — Pred 6. leti so priredili prvi turnir, na katerem so sode- lovale vsega tri ekipe: roko- metna ekipa iz Doboja, Par- tizan iz sosednje Gračanice in vaška rokometna ekipa iz Bresnice, vasi v dobojski občini. Na 2. turnirju sta ra- zen domačih ekip sodelovali še dve republiški ekipi, od tretjega turnirja pa še zvez- ne. Na 3., 4. in 5. rokomet- nem turnirju je zmagalo ro- kometno moštvo Partizana iz Bjelovara. Lani npr. so ra- zen jugoslovanskih ekip so- delovale na mednarodnem turnirju v Doboju tudi eki- pe Spartakus iz Budimpešte, Bohemians iz Prage in Di- nama iz. Braševa.. Tumaj v Doboju je torej iz leta v leto doživljal bistvene transforma- cije tako zastran števila so- delujočih ekip kot zastran kvalitete sodelujočih moštev. Krona je vsekakor bil prav- kar minuli 6. mednarodni turnir, ki so se ga udeleži- le, razen 5 jugoslovanskih ekip (Partizan Bjelovar, Me- dveščak Zagreb, Borec Banja Luka, Dinamo Pančevo in Sloga Doboj) še moške ro- kometne ekipe Dukla iz Pra- ge, Univerzitata Kluž in Spartakus iz Budimpešte. Letošnji dobojski mednarod- ni rokometni turnir je bil po svoje zanimiv tudi za okoli- ška občinska središča, saj so tuje ekipe neposredno pred začetkom turnirja igra- le tekme z rokometnimi mo- štvi občin v okolici Doboja. Nedavno je bila dobojska ekipa na gostovanju v Bu- dimpešti. Nasploh imajo z Madžari izredno pristne sti- ke. O dobojskem mednarod- nem rokometnem turnirju moških ekip gre glas sirom po domovini. Sicer pa je te mu dokaz tudi dejstvo, da je letošnja tekmovanja v' Do- boju dvakrat prenašala ju- goslovanska televizijska mre ža. Nusret šahovič, predsednik SOFK je ob koncu razgovo- ra izrazil željo, da bi prišlo med športniki bratskih mest Doboja in Celja v prihodnje do tesnejših stikov. Srečali naj bi se v tistih discipli- nah, ki so obojim bolj bli- zu. Pobudo za tesnejše sti- ke na športnem področju bodo dali Dobojlije. Skoro ves Doboj je nov, zgrajen je v ravnini in arhitektonsko dokaj zaokrožen. Kolegoma Bošku Jeliču, uredniku radia Doboj in Feridu Cehiču, uredniku časopisa Glas Komuna, prisrčna hvala za gosto- ljubnost in pomoč okrog zbiranja gradiva za pri- čujočo stran o dobojski občini. Franjo Krivec KRAJEVNI ODBOR SZDL V DOBJU PA MISLI DRUGAČE - PREBERITE l^edavnd, to je 22. julija, v Novem tedniku izšel ^j.jspevek pod naslovom »Na planino pa ne!«. Prosimo ^ tiste, ki so kakorkoli ^livali na sestavek tega pri- spevka, da preberejo naš od- govor. jirajevni "odbor Socialistič- ^ zveze delovnega ljudstva ^ pobju je na razširjeni se- jj obravnaval ta članek in pjav tako še nekega druge- ga^ o katerem bomo spre- govorili pozneje. pja razširjeni seji, ki ji je prisostvovalo 30 ljudi, smo jlclenili, da je potrebno jav- nost opozoriti na nekatere pomanjkljivosti članka »Na planino pa ne!«. Pripom^be s t« seje so predvsem: V članku je napisano, da so »■.. prišle na dan stare trditve, da je Dobje zapo- stavljeno napram Planini. . .« S temi vrsticami se Dobja- oi ne moremo strinjati, tojti izzvenijo tako, kot da gre za kakšna stara nasprot- ja med prebivalci Dobja in planine. To nikakor ni res. Odnosi med Dobjem in Pla- nino so bili vedno normalni in o kakšnem nasprotju med obema ne moremo go- voriti. Članek jiadalje pravi: »Ko- misija, icalere člani sioer ni- so obiskali terena, je pred- lagala tri možne variante glede prešolanja.« Nato go- vori o teh treh variantaih. Menimo, da je malo pre- več mimofredc povedano, d« čland niso obiskaM terena. To je bila namreč fundamen- talna napaka te komisije in menimo, da bi jo kot ta- ko bilo treba tuidi v član- ku prikazati — če jo že ome- nimo in če govorimo o re- zultatih te komsije, njihove- ga dela, to je o treh vari- antah prešolanja dobjanskih j otrok. ' Prav zato bi morda v tem sestavku še ne bilo treba govoriti, ». .. da gre v ne- katerih primerih za nazad- njaštvo, ko so tu in tam ljudje prepričani, da je do- volj, da zna njihov otrok brati in pisati ter ničesar več,« kot je rečeno v sestav- Te vrstice se namreč be- rejo tako, kot da je v Dob- ju odpor proti prešolanju pogojen tudi s takim nazad- njaštvom. V resnici pa, me- nimo, je ta odpor prebi- valstva dobjanskega območja pogojen po tistih činiteljih, ki bi jih bila komisija mo- rala spoznati in preučiti, pa zanje sploh ne ve (ali i>a noče vedeti?), ker je »pro- 'ičila« možnosti prešolanja dobjanskih otrok kar lepo doma — za zeleno mizo —, teren dobjanskega šolskega območja pa si je približala in predočila e zemljevidom. Razširjena seja je o se- stavku »Na Planino pa ne« torej zavzela takole stališče: Sestavek je napisan tako, da nepoučen bralec lahko dobi dojem, da gre pri od- poru prebivalcev dobjanske- ga območja proti prešolanju le za neka nasprotja med Planino in Dobjem, morda za neko nevoščljivost, ker bo Planina dobila novo šo- lo in da poleg teh dveh 61- niteljev pogojuje ta odpor tudi splošno nazadnjaštvo prebivalcev dobjanskega šol- skega območja. Zato opozarjamo, da to ni res. Prešolanje dobjanskih otrok na Planino odklanja- mo zato, ker vemo, da zara- di specifičnih geografskih in socialnih raaaner na tem ob- močju prešolanje ne bo funkcioniralo, oziroma bo funkcioniralo na škodo na- šiih otrok. Zato je bil že od vsega začetka naš prediog takle: Na Planini se naj zgradi no- ra šola, ker je stara šola v izredno slabem stanju. V Dobju je šola še dobra, je pa premajhna — nima ' po- možnih šolskih prostorov (kabineti, šolske kuhinje, te- lovadnice in tako dalje). Za- to naj se v Dobju prične z gradnjo kulturnega doma, o katerem Dobjani razmišiljajo že desetletja, pod isto stre- ho pa bi zgradiM tudi te pomožne prostore aa šolo (telovadnica bi seveda služi- la istočasno kot prepotreb- na dvorana našemu kultur- noprosvetnemu društvoi). Do- bjani so seveda pripravljeni v velikem delu financirata to gradnjo sami. Tako bi imeli sodobne šol- ske prostore tako na Plani- ni kot v Dobju in nobenim otrokom — ne na planini, ne v Dobju — se ne bi bilo treba voziti, kajti obe šolski območj.i sta taki, da bi otro- ci bili v primeru vožnje tu- di pK) devet in celo preko deset ur zdoma. Namesto otrok bi se raje vozili samo tisti učitelji, ki na eni šoh ne bi imeli zaposlitve (na primer profesor za tuj je- zik, učitelj za tehnični po- uk, za gospodinjski pouk in še nekateri). To bi bilo ve- liko ceneje kot prevozi otrok z avtobusom (otroci bi morali imeti tudi toplo kosilo in malico, njih star- ši pa so v pretežnem delu revni, imajo pa več šoloob- veznih otrok in plačila ne bi zmogli), a kar je najvaž- nejše, od otrok ne bi zahte- vali vsakodnevnega naporne- ga potovanja. To je bil naš predlog, s katerim smo po uradni po- ta večkrat seznanili občin- sko skupščino in prepričani smo, da je ta predlog daleč od kakršnega koli »nasprot- ja med dvema krajema«, kot je rečeno v sestavku »Na Planino pa ne«. Prepri- čani smo, da s tem pred- logom pač niso » ... prišle na dan stare trditve, da je Dobje zapostavljeno napram Planini. ..«, kot piše v ome- njenem članku. Prav tako menimo, da ta naš predlog ne izžareva nazadnjaštva, ki nam ga očita sestavek, če- prav se zavedmo, da ta pred- log zaostaja za zamislijo o centralnih kvalitetnih šolah, ki na splošno res dajejo boljše rezultate —^veda, če so izvedljive. Toda v našem primeru, kot že rečeno, ta- ka šola ne bi funkcionirala, oziroma bi funkcionirala na škodo učencev — vozačev, rezultatov pa ne bi bilo, ker bi učenoi bili izpostavljeni prevelikim fizičnim naporom (članek o tem ni spregovo- ril, ali je morda komisija povprašala zdravnike po nji- hovem mnenju — tudi v se- stav komisije ni bil imeno- van noben zdravnik, noben socialni delavec... I). Naš predlog, čeprav to ve- mo, ni tako napreden kot ideja o centralni šoli, pa ima to dobro lastnost, da je prilagojen specifičnim razme- ram krajev. Ta način bi funkcioniral. Pomenil bi na- predek tako aa Planino kot za Dobje. Zato ga bomo za- govarjali in zato bomo na podobne članke kot je bil ta, ki je stvari prikazal ta- ko medlo in enostransko in ki je namigaval na neka med.sebojna nasprotovanja, ki jih ni, tudi v bodoče odgo- vorili. Na naši razširjeni seji pa smo obravnavali še en ča- sopisni sestavek in sicer je bil to članek »PRAZNIK ŠENTJURJA NA KALOBJU«, ki ga je objavilo Delo dne 11. julija 1970. V tem članku pisec naj- prej informira bralce o tem, da sta se za organizacijo praznika oziroma praznova- nja potegovala Kalobje in Dobje. Poglejmo, kako je v sestavku to dobesedno zapi- sano!: »Za letošnji praznik sta se zanimala dva kraja in sicer Dobje in Kalobje. Ker so Dobjani odklonili 60.000 dinarjev za obnovo osnovne šole, češ saj bomo tako zidali novo in zakaj bi vlagali sredstva za obnavlja- nje, bo letošnji občinski praznik v Kalo/bjri.« TAKO! ZDAJ PA PO- GLEJMO RESNICO Ta članek je bil objavljen v Delu dne 11. 7. 1970. Dne 12 . 6. 1970 pa je delovna skupnost Osnovne šole Dob- je sporočila Občinski skup- ščini Šentjur svoj sklep, s katerim je skupščino sezna- nila, katera obnovitvena de- la bi se morala izvršiti na šolski stavbi v Dobju in da se ta dela naj opravijo ne glede na to, ali bo občinski praznik v Dobju ali ne. Temeljna izobraževalna skupnost Šentjur E>a je na ta dopis odgovorila takole: »Izvršni odbor temeljne izo- braževalne skupnosti Šentjur je na svoji zadnji seji spre- jel sklep, da se zaradi zna- nih okoliščin glede nadalj- njega obstajanja popolne osemletke v Dobju ustavijo vsa obnovitvena dela na va- ši šoli, dokler se problem dokončno in zadovoljivo ne reši. Ker se tudi po seji Izvršilnega odbora razmere niso uredile, predvsem pa nevtralno stališče vašega ko- lektiva do vprašanja prešola- nja, smatramo, da je najbo- lje, da se sklep izvršilnega odbora spoštuje. Iz rednih sredstev, ki so šoli dodelje- na za materialne izdatke, je treba urediti v šolski stavbi vsa tista dela, ki bodo pri- spevala k nemotenemu delo- vanju šole.« To je bil odgovor temeljne izobraževalne skupnosti Šent- jur. Ce oba dopi-sa primerjamo, se nam pač mora zdeti, da ni bilo nobene odklonitve šestdesetih tisoč dinarjev. Naša jtrajevna organizacija Socialistične zveze tudi ni- česar ne ve o kakšni odklo- nitvi, čeprav se nam zdi, da bi mi to morali vedeti.^ Kot krajevna organizacija SZDL bi pri organizaciji praznovanja občinskega pra- znika gotovo imeli v Dob- ju eno od glavnih odgovor- nih vlog. Tudi mi smo bili tisti, ki smo se skupno s krajevno skupnostjo t Dob- ju potegovali za organizaci- jo praznika v Dobju in mi smo tisti, ki smo na zborih volivcev dobili zagotovilo, da bo praznik v Dobju. Toda o tem, da praznika v Dobju ne bo, nismo dobili nobene- ga obvestila s strani občin- ske skupščine in o tem, da smo v Dobju odklonili 60.000 dinarjev, tudi ničesar ne vemo. Sodbo o vsem tem naj si ustvari bralec sam! Krajevna organizacija SZDL DOBJE VEČ PORABLJENEGA KOT ZBRANEGA ŠE VEDNO VELIKO ZANIMANJE ZA ZDRAVLJENJE V DRUGIH REGIJAH Podatki o gospodarjenju Sklada zdravstvenega zava- rovanja delavcev celjskega območja se v letošnjem prvem polletju nekoliko razlikujejo od razmer v prejšnjih letih. To sicer ne velja za primanjkljaj, ki je bil včasih in je še zdaj, temveč bolj za ugo- tovitev, da so bili v mi- nulih letih tega v glavnem ^ri\i manjši dohodki. Le- *os pa so dohodki sklada Realizirani kot je bilo pred- yideno v finančnem na- črtu, izdatki pa so občutno preseženi. . Posledica tega nesorazmer- med dohodki in izdatki sklada zdravstvenega zavaro- vanja delavcev je primanjk- ljaj, ki znaša v prvem pol- letju 2 milijona 411 tisoč di- narjev, čeprav primanjkljaj ni tolikšen, da bd bili lahko hudo v skrbeh — v rezerv- nem skladu se je namreč zbralo milijon 450 tisoč di- narjev — pa vendarle opo- zarja, da so izdatki za zdrav- stveno varstvo in denarna nadomestila precej višji kot v enakem obdobju lanskega leta. Gre za 24,5 odstotkov ali za 10 milijonov 751 tisoč dinarjev. Največ smo pre- segli planirane izdatke pri zdravstvenih pregledih in drugih vrstah medicinske pomoči v ambulantah. To pa velja tudi jja izdatke za izboljšanje zdravstvenega sta- nja zavarovanih oseb, prevo- ze z rešilnimi avtomobili, zdravljenje v staoioniranih zdravstvenih zavodih s po- daljšanjem bolnišničnega zdravljenja in tako dalje. Za 34 odstotkov so v primerja- vi z lanskim letom višji tu- di izdatki za nadomestila osebnega dohodka zaradi bo- lezni in tako dalje. Poveča- lo se je tudi število bolnih in sicer za 15,3 odstotke v primerjavi s prvim pollet- jem lanskega leta. Morda je pri izdatkih sklada zanimiv še podatek o tem, da so se sredstva, porabljena za zdravljenje iz- ven regije sicer nekoliko I>ovečala, njihov delež v ma- si izdatkov pa je manjši kot lani. Čeprav podatki o bolnišničnem zdravljenju iz- ven regije niso povsem re- alni^ ker manjkajo še obm- čuni kliničnih bolnišnic, so izdatki za to vrsto zdravlje- nja izven regije vendarle manjši kot za zdravljenje v ambulantah in specialistične preglede, za zobozdravstvo in prevoze z rešilnimi avto- mobili. To pomeni, da naši zavarovanci še vedno v pre- cejšnjem obsegu iščejo zdrav- stvenih uslug drugje. Ta ugo- tovitev je sicer stara, ven- 'dar še vedno zelo pomembna. I. B. ODGOVOR K PISMU OTONA * LAJBAHERJA Ob prebiranju odgovora na moja članka, sem bil dvakrat presenečen. Prepričan pa sem, da hy, poleg mene presenečen .^e kdo, predvsem pa občani šmar- ske občin. To pa zato, ker tov. Lajbaher v odgovor na moje pi.sanje navaja celo vrsto trditev, sumni- čenj in obtožb, ki skozj njegovo pisanje prikazujejo razmere v tej siromašni kozjanski občini v dokaj čudni luči. Meni samemu pa kljub vsemu ne uspeva v tej zmedi citiranih trditev najti odgovor na moj dvom o moralnih kvalitetah, zdaj upokojenega nek- danjega direktorja stanovanjskega podjetja ki ie bil odstavljen s tega položaja in upokojen, ter prejel za določeno obdobje »dvojno plačo« Eno v obliki odškodnme, ki jo je dosegel v sodnem sporu, dru- g^o Pa v obliki pokojnine, ki jo je Zavod za socialno zavarovanje v Celju priznal In Izplačal. Moje vpra- šanje vsem arbitrom te nevsakdanje in zavozlane zadeve, katere konci dišijo po kriminalu, ostaja brez odgovora, ko sprašujem, ali je nekdo upravičen na »dvojno plačo«, pa če je Se takšna žrtev politične ali kakršnekoli intrige! Tovariš Lajbaher je namreč pri vsem navajanju in pojasnjevanju, ko seka po dolgem in počez, obto- žuje tega ali onega, zdi se mi, da Je ostalo le še malo funkcionarjev, ki po njegovih citatih niso v za- devi soudeleženi in timazani, enostavno pozabil ali vede preskočil tisto vprašanje, ki zadeva moralno plat njegove osebnosti! Odklanjam razčiščevanje vseh okoliščin, katerih žrtev bi naj tovariš Lajbaher bil ali je še, to bo, kot trdi, zopet dosegel na sodi- šču vendar n« morem mimo dveh, treh dokaj čud- nih in smelih trditev. V svojem pismu, že v prvem odstavku, me je pvoskušal lopniti z dokaj dvomljivo parolo, ko pravi: »... sedaj p«, so se zopet oglasili tisti, ki bi si radi oprali roke pred stanovalci in pred občani...« K sreči Si v nadaljevanju svojega pisanja že sam odgovarja, saj je iaredno jasno, seveda, če lahko svoje trditve, sumničenja in obtožbe tudi dokaže, kdo si naj poleg njega pere — roke. V pismu je še ena krilatica v petem odstavku, ko pravi: »... Detajlno sem moral objaviti be števil- ke iz razloga, ker zadeve novinar Sever močr*o na- pihuje. Ne vem, zakaj, morda po izrecnem naročilu nekoga...« Mar res? Samo zato? Avtor žal ne pove, kaj U naj bilo napihnjeno. Mar tisto, da so tako »po do- mače« razdehli in tožarjenje zapravila okrog de- set milijonov S din? V občini, za katero slovenska javnost skuša najti neko rešitev in pomoč tudi t obliki zbiranja denarja in materiala, celo starih ob- lačil za socialno ogrožene, ki imajo na voljo celo manj. kot 200 gramov kruha na dan! Točno da sem tudi to zadevo pisal po naročilu! Vendar to ni tisti, ki ga v svojem pismu vsiljuje, čeprav mi ni jasno, kdo bi naj to bil, temveč je vzrok le novinarska eti» ka redakcije Dela, kjer je bil sestavek tudi najprej objavljen. Moja načela in novinarsko delo so tudi tovarišu Lajbaherju znana, verjetno je zato POL LETA odklanjal direktni razgovor o tej zadevi, zato takšne in podobne insunacije odklanjam. Medtem bi se naj jaz »malo prestrašil« ob raznih vesteh o tem, kdo vse stoji za kom! Kot novinar komimist in človek se nikoli ne bom strinjal z metodami in delom, ki ni uzakonjeno ali svojstveno naši družbi. To tembolj ne, če so med kršilci komunisti, funkcionarji in nekdanji borci, ki bi morali biti v resnici zastavonoše poštenja in bor- be za napredek ter pravico. • Morala, ki jo je skušal uzakoniti prizadeti iz Šmarja pri Jelšah celo na sodišču v Celju, je lažna in tuja, pa če jo kdorkoli, tudi tov. Lajbaher, ix>- SKUša opravičiti s spretnim manevrom številk sum- ničenj. obto>:b in podtikanj. Kako žalostno in neformalno bi namreč bilo, če bi javno ožigosali in preganjali le, ter samo tiste, ki zamude 5 minut na delo k svojemu stroju, ukrade- jo kos kruha, sadež z drevesa ali v besu iztegnejo pest, in ne tudi tistega nekdanjega borca, ki z opel rekordom »zaradi uboštva« mimo carinikov tihotapi s češkega k nam krznene plašče in jih preprodaja z lepim dobičkom . .. S tem se verjetno strinja tudi tovariš Lajbaher, ki namreč poudarja da se bori le in samd za pravi- vico. To pa je samo ena. To je tako njemu kot meni jasno. Torej? Janez Sever KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC ponovno objavlja za obrat MESNINE Celje učna mesta na živilski .šoli v Mariboru za poklice: mesar — sekač 1 mesar — klavničar mesar — predelovalec mesa K pro.šnji naj prosilci priložijo prepis zadnjega šolske.^a spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o višini osebnih dohodkov, i Prošnje z dokumenti pošljite do 25. avgusta i na naslov: KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC, Kadrovski' center. ' i BO VODA ALI JE NE BO? NEUREJEN VODNI REŽIM V ŠENTJURJU - NEKATERI VALIJO KRIVDO NA KOPALNI BAZEN - LEPŠI OBETI ZA PRIHODNJOST v Šentjurju imajo že neltaj let težave s preskrbo s pitno vodo. Pred časom so uredili nova zajetja pod Sv. Primožem, pa se razmere niso bistveno izboljšale. Ce je suša, vode še vedno zmanjkuje, ob dežju pa je precej časa zelo motna in torej neužitna. Ljudje pa se razburjajo in hočejo vodo cisto In ob vsakem času, kar je povsem razumljivo potrebno za normalno življenje. Vseh težav s pitno vodo v Šentjurju je verjetno kriv ne- urejen vodni režim. Tako staro zajetje kot novo pod Sv. Pri. možem sta namreč skoraj na isti nadmorski višini kot sam Šentjur in tako morajo vso vodo najprej prečrpati ▼ rezervoarje na zadostni višini. Pri tem pa lahko že najmanjša napaka pri črpalnem sistemu povzroči, da je Šentjur brea vode tako dolgo, dokler napake ne odpravijo, kar ni vedno mogoče tako hitro. Tudi težave z motnostjo vode so povsem objektivnega značaja. Zajetje pod Sv. Primožem je namreC jKjivTšinsko in je raz?um- Ijivo, da ob dežju vdre motna in onesnažena voda tudi v vodo- vodni sistem. Rešitev bi bila verjetno le novo ssajetje, ki bi bilo na Ravnem. Ko je v letošnjem letal aananj- kovalo vode, so ljudje t starem trgu za to obdolžili bazen, ki so ga letos res polnili iz vodovoda. Filtrime naprave pri kopalnem bazenu letos namreč .niso delo- vale vse do sedaj in tako niso mogili uporabiti vode iz Pesnice. Ker so jih pa sedaj že usposo- biU za normalno delo, bo odpa- del vzrok za razburjanje. Vzrok ea pomanjkanje vode pa je drugje. Etaevna poraba vode v Šentjurju se Ki'bdje nekako pri 5,5 Mtra na sekimdo, od tega jo samo tovarna aluminijaste opireme porabi okrog 3 litre na sekimdo. V sušnih dneh pa za- jetja ne morejo dati toliko vode in te razumljivo zmanjka. Pri- stojni organi so se že poskušali dogovoriti s predstavniki Alposa, da bi ta zgradil lasten cevovod iz Voglajne in tako zelo zmanj- šal porabo vode iz vodovoda, ki je ponekod v tehnološkem po- stopku neobhodna. Verjetno bo- do to uredih že konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega in tako bo vode v Sentjiirju dovolj vsaj za nekaj časa. V komimalnem podjetju se aa- vedajo, da mora biti preskrba z vodo urejena in prav zato se tudi trudijo. Ljudje, ki se raz- burjajo, pa bi morali razumeti, da pri tako kompliciranem vod- nem sistemu s prečrpavanjem lahko pride do okvare in do pomanjkanja vode ni kriv ko- palni bazen, ka so ga polnih le ponoči, ko je poraba vode naj- manjša. Upajo, da bodo vse te- žave z vodo avtomatsko odpadle, če bodo zgradili za Alpos lasten vodni sistem. Izdelali pa bodo tudi elaborat o novem zajetju na Ravnem, verjetno že do kon- ca letošnjega leta. Vse torej kaže na bolje, seveda pa bo treba še veliko dela in tudi denarja, da bodo ljudje Šentjurja imeli res dovolj vode, ki bo užitna tudi ob dežju. IVAN SEVŠEK Pred dnevi je pričel v pohištveni industriji Garant v Polzeli s poskusnim delom nov stroj za lakiranje s filmskim nano- som laka na površino. Stro.j je kolektiv veljal 600.000 din in je prvi te vrste v Jugoslaviji. (Foto: T. Tavčar) PUŠČICI PREDLOG Ce bi nad vsem Celjem zgradili ustrezno streho, ne bi bilo treba na posamez- nih stanovanjskih objek- tih kar naprej zamenjava- ti še skoraj novih streh. Treba bi bilo razmisliti o tem, kaj se bolj splača. CESTA BO GLADKA Vozniki ugotavljajo, da na novo asfaltirana Ker- snikova cesta ni čisto gladita, vendar pa menijo, da se bodo zlasti pri ža- rometih vidne izboklinice še usedle, ali da se bodo vboklinice dvignile. FRANC MAROVT S sivo brado, zavihanimi ro- kavi, oškropljen od blata je prihajal iz hmeljišča Veter mu je prevrnil nekaj de- set hmeljevk. »Tako je to. Garaš, vezeš svit z mrakom, pa bi ob koncu, ko je pridelek pred spravitvijo, narava zagode ...« Opral si je mišičaste roke in nas povabil v hišo. Sa- rrujL z ženo sta zdaj na kme- tiji. Sin, ki mu predstavlja up in nado, je vojakih. V soboto se je odpeljal ponj v Maribor, da ga je za »en dan ukradel«. Da bi se skupaj udeležili praznovanja hmeljarjev. Pa jim jo je zo- pet narava zagodla. Dež. Rod Marovtov izhaja iz- pod Dobrovelj. Star rod je to, s trdno prepletenimi ko- reninami. On, Franc se drži zemlje tu, v Zgornjih Gor- čah nad Braslovčami. Z že- no sta imela štiri otroke: tri dekleta in fanta. Franc Marovt je star 61 let, vendar mu ni videti. Le- ta se skrivajo za zagorelO' stjo obraza in gubami, ki fih je zgladil veter. Toda Franc Marovt ni zanimiv sa- mo zaradi tega, ker dobro kmetuje. Takih je mnogo, predvsem pa v Savinjski do- lini. Drži, da je njegovo kmetovanje kljub temu dru- gačno od ostalih, saj ustvar- ja na svoji sorazmerno majhni kmetiji več tržnih viškov kot marsikateri na večji, razlikuje se po tem, ker je prvi bankir Savinjske doline. Je namreč predsed- nik kreditne službe pri kme- tijskem kombinatu v Žalcu. »No, ja, tu ne gre za, ka- ko bi rekel, za bankirstvo .. .« — Toda pod vašim pred- sedovanjem obračate milijo- ne. Na desetine milijonov. »Drži. Vsota je nekajkra- ti večja od tiste, ki smo jo obračali pri hranilni službi v Braslovčah. Vsak obrat je imel namreč svoj odbor. Ta je vodil svojo politiko. Le- tos smo ustanovili kreditno službo pri kombinatu in smo vso to razdrobljenost zdru- žili.« — V čem je prednost? »V povečanju kapitala. Po- leg tega pa je naša investi- cijska moč mnogo večja in učinkovitejša. Pri tej obli- ki varčevanja, ki je nam kmetom mnogo bližja, gre za osnovno pridobitev, ki je v tem, da kmet lahko vsak trenutek dvigne svojo na- ložbo. Uspeh tega našega bankirstva se že odraža v pospeševanju našega kmetij- stva, saj je nešteto hlevov in žičnic bilo postavljeno prav na ta način, s kredi- tiranjem. Zdaj smo že odo- brili prvi kredit za Koz- jansko.« — Kdaj ste bankir in kdaj kmet? »Zdaj, ko sva z ženo sa- ma, sem kmet. Bankir sem le — na seji odbora. V res- nici pa poleg svojih skrbi zdaj mozgam še o tem de- narju. Veste, ni tako eno- stavno biti bankir, čeprav ne priznaš, je vendarle res, da mnogo razmišljaš ...« Nani PROIZVODNJA POD PRIČAKOVANJI Pomembni sklepi desete seje občinske skupščine Šentjur - Razprava o gibanju gospodarstva v prvem polletju ^ Industrija ni dosegla pričakovanega obsega proizvodnje Na desoti seji občinske skupščine občine Šentjur so ob. ravnavali gibanje gospodarstva v prvem polletju, sprejeli so odlok o družbeni pomoči, odlok o ustanovitvi sklada za fi. nanciranje negospodarskih investicij, potrdili statut sklada za pospeševanje kmetijstva, poleg tega pa so poslušali še po. ročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje, poročilo komisije za volitve in imenovanja in obravnavali zaključne račune davč. nega knjigovodstva. Odborniki so v razpravi o gi- banju gospodarstva v prvem pol- letju ugotovili, da predvsem in- dustrija ni dosegla načrtovanih rezultatov, predvsem zaradi iz- redno majhne proizvodnje šivnth cevi v Alposu. Ta obrat namreč več kot mesec dni ni obratoval, ker niso mogli dobiti jeklenih trakov. Lepe uspehe pa je dose- gla Lesna industrija Bohor, pred- vsem na področju izvoda, saj je v aprilu izvozila kar štirikrat toliko kot v istem mesecu la- ni. Pomemben je tuidi sklep o ustanovitvi sklada za financira- nje negospodarskih dejavnosti, kot so šolstvo, prosveta, zdrav- stvo, kulturne deia^Tiosti, pa tu- di stanovanjske in komimalne izgradnje. V ta sklad naj bi prispevala sredstva \'sa pod.ietja šentjurske občine, posebne proš- nje pa so poslali vsem delovnim kolektivom celjske občine, ki za- poslujejo delavce z območja Šentjurja. Do sedaj so dobili le ne?:ativne odgovore, češ da ko- lektive obvezuje dogovor s celj- sko občino. Le delavski svet že- lezarne štore .je^^jfir^i^,.,^^^^ da bo tretjino denarja, ki je namenjen skladu za financiranje ne.gospodarskih dejavnosti, na- kazal občini Šentjur. Vsak tret ji delavec v Železarni je namreč iz šentjurske občine. Odborniki so ostali trdno pri svojih stališčih v razpravi o prešolanju otrok iz Dobja v šo. lo na Planini. Hugo Salobir tz Dobja je namreč skupaj s kra- jevnimi organizacijami Dobja zahteval, da se obnovi razprava o tej šoli. Odborniki so to za. vrnili, češ da je komisija, ki je predlagala to prešolanje, za. dovoljivo opravila svoje delo. Občina nima dovolj sredstev, da bi obnoAT-la in vzdrževala dve šoli tako blizu skupaj in bo mnogo ceneje, če se bodo otroci višjih razredov v Dob ju vodili na Planino. Izkušnje iz drugih krajev tudi kažejo, da otroci ni- so fizično preobremenjeni, če se vozijo in da dosegajo v mo- dernejših šolah boljše uspehe. Na seji je bil na^oč tudi re- publiški poslanec Jože Praten- grazer, ki je odbom.ikom odgo- voril na nekaj ^-pra^pni. Ivan Sevšek Člani industrijskega gasilskega društva železarne Štore delajo aktivno — Skrbe za strokovno vzgojo članov kolektiva — Uspešna udeležba na tekmovanjih — Sodelovanje z druž- benopolitičnimi organizacijami. Industrijsko gasilsko društvo železarne Štore deluje v sklopu podjetja in je tudi njegova prva naloga, intervenirati v primeru požara v podjetju, ki ga ne bi mogla zaustaviti stalna požar- no varnostna služba Vendar se poleg te svoje osnovne naloge ukvarjajo še z drugimi aktivnost- mi. Tako se udeležujejo vseh večjih tekmovanj v občinskem, republiškem in zveznem merilu. Letos so tekmovali celo v Avst- riji v Brucka, kjer so v zelo močni konkurenci zasedli tret- je mesto. Tudi njihova pionir- ska ekipa tekmuje zelo uspeš- no, saj so bili letos prvi na ob- činskem, medobčinskem in med- republiškem srečanju gasilcev. V društvu pa pravijo, da tek- movanja niso njihova najvažnej- ša aktivnost, tem.več da je še pomembnejša stroko\ma vzgoja članov delovnega kolektiva o ra- vnanju v primeru požara. Prav zato prirejajo razne seminarje in tečaje, na katerih tudi prak- tično pokažejo, kako je treba ravnati. Pomembno je namreč, da vsak delavec ve, kaj mora najprej storiti in da nikogar ne zajame panika. Tako lahko vsak požar zatro že v kali in ni po- trebna intervencija poklicnih ga- silcev, ki bi prišla morda že prepozno. Ker gasUce dobro ra- zirnie tudi sindikat in uprava podjetja, so njihovi seminarji vedno dobro obiskani. V žele- zarni niso imeli zadnji čas no- benega požara, ki bi povzročil večjo škodo. Vsi člani industrijskega ga- silskega društva sodelujejo v društvu prostvoljno in ne dobi- vajo nobenega denarnega nado- mestila za porabljen čas. Dmštvo sodeluje tudi z dru- gimi organiazoijami pri organizi- ranju raznih proslav in prazno- vanj. Tako so se tudi letos vklju- čili v priprave za praznovanje 25-letnice osvoboditve in 20-let- nice ustanovitve delavskega sve- ta, ki bo 20. septembra. Ta- krat bodo pripravili veliko ga- silsko tekmovanje gasilskih enot metalne in kovinsko predeloval- ne stroke iz vse Slovenije. Po- vabili so 34 ekip m upajo, da se bo več kot polovica teh ekip tekmovanja tudi udeležila. Tek- movanje bo delno financiral sin- dikat železarne, nekaj denarja pa bo prisp>evalo samo društvo. Ob praznovanju bodo pripravili tudi kresovanje. člani industrijskega gasilskega društva trdijo, da bodo tudi v prihodnje delali prav tako pri- zadevno in uspešno kot do se- daj. I. S. Delavci Železarne štore znajo dobro ravnati z gasilnimi napravami in jiH v piniicni požara ne za.jaine panika. Za to se ima.jo zativalili dobri strokovni vzsoji, ki .jim .jo nudi.jo člani industri.jskeiia gasilskepa društva. Na sliki vidimo delavce, ki poslušajo predavanje o ravnanju z gasilnimi napravami, ki .ga sprem- ljajo tudi s praktičnimi demonstracijami. T. S. VLOGA REPUBLIKE V KULTURI SkupiJia za prosveU), kulturo m znanost pri r^xibliš.ki konfe- ^enoi SZDL je pripravila pogo- vor o tezah o vlogi republike na področju kulture, ki jih je pripravil republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Pogovo- ra so se udeležili predstavniki nekaterih iniciativnih odborov za usttmovitev kulturnih skupno- sti Ln predsedniki sekcij za kul- turo pri občinskih konferencah SZDL. V pogovoru so bili soglasni, da pomenijo teze dovolj dobro podlago za razpravo o vlogi re- publike na področju kulture in o položaju kulture v Sloveniji sploh. Ena osrednjih točk v te- zah je posvečena kulturnim usta- novam, katerih ustanovitelj je republika. Udeleženci pogovora so se strinjali s stališčem, naj bi ustanoviteljstvo teh usta«ov prenesli z republike, hkrati pa menili, da je odločilna kvalite- ta dela, oziroma da so za vred- notenje dejavnosti važna pred^ vsem merila Tak.šna stališča so bila v jav- na razpravi o osnutku zakona o kultumili skupnostih večkrat iz- ražena tudi v Celju. Slo je pred- vsem za to, da je treba pri ob- ravnavanju kulture videti dejav- nost in jo financirati po meri- lih, enako veljavnih za ves slo- venski prostor, to pa pomeni, izključiti geografske okoliščine; z drugimi besedami, ni logično, da so v privilegiranem položaju ustanove, locirane v republiškem središču, če kulturne ustanove v provinci opravljajo enako po- membno dejavnost. Kot je pokazala zadnja raz- prava, pa bi morali za uresni- čitev takšnega stališča urediti predvsem finančna vprašanja. Osnutek zakona tovrstne rešit- ve ne predvideva, z odstopom sredstev občinam pa bo republi- ški kulturni skupnosti ostalo za financiranje republiških ustanov premalo denarja (doslej je šlo za te namene dve tretjini sred- stev sklada za pospeševanje kul- turnih dejavnosti). Verjetno bo potemtakem v zadregi tudi celj- ska kulturna skupnost, če bo razen s svojimi računala še z viri iz republike. V tezah, o katerih je bilo go- vora, je tudi premalo oprede- ljen odnos med republiko in manj razvitimi občinami. Meni- jo, da sicer obstoje oblike pod- piranja kulturnih dejavnosti v teh občinah, vendar bi morali v bodoče točneje opredeliti pro- gramsko in finančno stran tega odnosa. Ne nazadnje naj bi bila jasnejša vloga republike pri ob- likovanju kulturne politike na podlagi družbenega dogovarjanja v okviru republiške kulturne, skupnosti. . REVIJA »FESTIVAL« V založbi Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota je te dni izšla revija »Festival«. Gre za lično brošu- ro, namenjeno vsem tistim, ki jim je pri srcu zaniimivo bra- nje ter ljubiteljem narodno za- bavne glasbe. Revija je zanimiva tudi zavo- ljo tega, ker sta v njej našla prostor tudi prispevka, ki pred- stavljata anasambla s širšega celjskega območja. Gre za ko- morni moški zbor ter za instru- mentalni kvintet Jožeta šal"ja iz Velenja. M. B. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE Na deseti seji občinske skup,ščme so obravnavali tu- di predlog o ustanovitvi ko- misije za štipendiranje Ta komisija naj bi enotno vo- dila politiko štipendiranja v vseh šentjurskih delovnih organizacijah. Vsa sredstva bi združili in dobUi tako letno 30 milijonov Sdin. CELJSKO KATOLIŠKO GLEDALIŠČE V obdobju sedemdesetih ln osemdesetih let prejšnjega sto- letja je bdi podpredsednik celj- ske Čitalnice duhovnik dr. Josip Zičkar, mož, ki je p>ozneje za- vzemal odlično mesto v taiko imenovanem katoliškem politič- nem gibanju štajerskih Sloven- cev. Od leta do leta bolj se čuti tudi v celjski Čitalnici vpliv tega moža. Nastajala so trenja med mladimi, naprednejšimi čitalni- čarji posvetnega stanu in duhov- niki pod Zičkarjevim vodstvom. V ostalem pa je kljub očitnim znakom, da sta bila v Čitalnici dva tabora, še dolgo vladala »narodna sloga«, ki so jo imeli za edino pravilno politično tak- tiko v borbi proti a^esivni po- litiki celjskega nemštva. Kljub tej navidezni slogi Je Zičkar usta- novil v Celju svoje »Slovensko katoliško podporno društvo«, ki je bilo v bistvu naperjeno proti Čitalnici, ostal pa je kljub temu njen podpredsednik. Tako je skušal od znotraj hromiti na- = prednejša stremljenja mladega rodu. Zanimivo je, da Čitalnica v tem obdobju ni in ni mogla priredflitd nobene gledališke pred- stave, čeprav je imela ko]ik.(5(r toliko urejen gledališki oder s potrebnimi kulisami, medtem ko je Žičkarjevo »Katoliško podpor- no društvo« vsaj enkrat na leto imelo svojo gledališko predstavo, za katero si je oder s potrebno opremo izposojala od Čitalnice. Žičkarjevo katoliško gledališče je imelo svoje prostore v dvora- ni hotela »Beli vol« (danf^ Sta- notova ulica). Vsa nadaljnja leta je bilo Žič- karjevo katoliško gledališče Ci- talničin najhujši konkurent. Edi- ne prireditve Čitalnice so bile plesne zabave s tombolo, v osta- lem pa je vladal v Čitalnici dolg- čas. Žičkarjevo katoliško gledar lišče pa je ves čas uspešno delovalo. Prišlo je tako daleč, da je bila Čitalnica slednjič celo brez gledališkega odra in zaradi tega ni mogla uprizoriti nobene gledališke predstave. Dne 7. mar- ca 1. 1887. je društveni tajnik Jerman poročal, da se je za nas gledališki oder obrnil na od^ bor Katoliškega podporega dru- štva. »Njegov predsednik, česti- t.i gospod Zičkar mu je obljubil, da si ga lahko Čitalnica izpo- sodi«. — Nastal je torej zanimiv položaj. Svoj čas se je žičkar obračal na Čitalnico s prošnjo, naj mu za njegove prireditve posodi gledališki oder, zdaj se, je stvar obrnila: Čitalnica ni imela več gledališkega odra, ia- posojati si ga je morala od ti- stega konkureaičnega društva, ki pred leti nI imelo še noben^^a Inventarja iai si je moralo za s"/oje prireditve izposojati oder od Čitalnice. Tako so tefcla leta in kortoi- renčnlh bojev med Citalndco in zičkarjevim katoliškim gledali- ščem ni bito konec prej, dokler celjski Slovenci ndso doibiii svo- jega pravda kulturnega zato- čišča T iKjnosni stavbi Narod- nega doma. TalK) je bdto sJednjiifi konec tudi ŽiOkarjevega ka*cAiS- kega gledaliSfia. PedOT Gradišnik Pre.).šnjo soboto so se vrnili z Dunaja celjski otroci, ki so se udeležili 55. svetovnega esperant skepa kongresa. Na sliki: Dušan Cafuta, učenec 4, razreda osnovne šole Franja Vrunča v dražbi vrstnikov iz Nemčije, Madžarske in Francije v imenu 39 otrok pozdravlja predsednika avstrij- ske republike Franza Jonasa, predsednika svetovne zveze esperantistov prof. dr. Iva Lapeno in druge udeležence. RUŠILEC »NESPOKOJ- Nl« GRE NA DNO Podmornica »U17« je kljub svoji majhnosti in omejenim možnostim gibanja obirala ves Jadraji. Pogosto so zjapluli v minska polja in poslušaH srh- ljiv drsanje sidmih vrvi ob boku, kar je vse prej kot pri- jetna muzika. Hudeček je bil drzen, pogumen in vrh vsega še preudaren poveljnik. Zave- dal se je ducata Ahilovih pet, ki jih je taka podmornica imela, zato je vselej igral na karto presenečenja. Plul je tam. kjer so ga sovražniki najmanj priča- kovali. Na takšnih »sprehodih« so nekoč pripluli tako globoko v luko italijanskega Barija, da so lahko na cerkvenem stolpu o- pazovali uro koliko kasni. Na, smolo imajo, tudi Italijani so jih opazili. Začel se je lov in tako si je pc«adka »U 17« oskr- bela dokaj nevšečno spremstvo daleč v odprto morje. Mimo podvodnih min so za boj proti podmornicam izumili podmomiške mreže. Nek sadi- stični izumitelj je menda preveč prebiral zgodovino vojn, ali pa^ taktiko in oborožitev rimskih gladiatorjev v rimskem kolose- umu. Kako bi drugače prišeJ na idejo s mrežo, ki jo je rimski borec vrgel čez nasprot- nika in tako zapletnega kot paj- ka potem prepiknil s svojo tri- zx3>bo suMoo? Izum za lov na podmornice je liiil podoben. Na- vadno so rušilcl vlekli veliko mrežo in k» so biH nad pod- mornico, so posekali vrvi, da se je okinčana z minamd potopila čez podvodno ladjico. Mine so bile izumitelju nadomestilo za Neptunov trizob. Tako pogrnje- na jjodmomica seveda ni nikoli več ugledala belega dne in po- sadka seveda tudi ne. Naključje je naneslo, da se je »U 17« blizu vzhodne obale Ja- drana znašla na dosegu itali- janskega konvoja. Podmornice, ki so takrat plule v majhni glo- bini, so mogle torpedirati le, če so se dvignile na periskopsko globino, torej tik pod vrhom. Torpeda po izstrelitvi šinejo na površino in z motorjem v krmi rišejo za sabo radočno sled. Kar pa T vojnem času nalad,jaih kar mrgoli stražarjev in opazovalcev, ni čudno, če so večino torpe- dov opazili in se jim v cdk cak. vožnji, s ix>večano ali zmanijša- no hitrostjo izognili. Italijan- ski konvoj je plul v bojni for- maciji, torej v dveh vzpored- nih vrstah. Sredina med obema vrstama je bila za opazovalce nezanimiva, toliko bolj pa boč- ne strani konvoja. To je vedeS tudi poveljnik Hudeček in se odločil zapluti v .sršenie gnez- do. S plečatim Cehom ni bilo do- bro češenj zobati. »U 17« se je potopila pred čelnimi ladjami konvoja in pod vodo zaplula pravokotno pod konvoj. Posad- ka pKKimomice je slišala raaloč- no nad seboj hrumeti motorje sovražnih ladij in ko je hrup za krmo p>odmomice |x>j€njal, je Hudeček ukazal dvigniti svo- je plovilo na periskopsko globi- no. Zavrtel se je s perisko- pom nekajkrat za poln krog in opazil, da je sredi sovražne for- macije. Potem je izbral cdlj, iz- meril daljavo, hitrost vožnje, za- kričal »torpiljerju«, naj bo pri- pravljen tn ko je imel v zrfchi sredi križa namišljeno pozicijo ladje po času. ki .to bo prevo- zil torpedo, je odsekano vzklik- nil: — Ogenj! . Vsak član posadke je razloč- no slišal bitje svojega srca in pritisk v sencih. Z obrazov jim je teked pot v potokih in se mešaJ z oljem, raasmazanim po licih. Vsi so na tihem šteH in potem je zamoklo butnilo. Tor- pedo je zade! natančno v bok. Zdaj ni bilo časa za nasla- janje ob občutku zmage. Itali- jani so po prvem presenečenju uprizorili divjo jago na »U 17«. Bili so razdraženi kot sršeni. Kajti pred njihovimi očaaad se je iz sestava italijanske vojne mornarice na neslaven način po- slavljal rušilec »Inpetuzo« ali Nespokojni. Kot predrto korito je zginil na dno. Medtem se je »17« borila za izhod iz kroga sovraaiih ladij, v katerega je prej tako prebri- sano in F>o lastni volji priplula. Potopili so se na globdno 77 metrov, čeprav je bila železna riba konstruirana za maksimal- no globino petdesetih metrov. Tokrat je manever podmornice vodil štumberger, prvi oficir. Tretji oficir, ka se je tudi na vse kriplje trudil, da bi prišel na podmornico, se je ustrašil, da jih bo zcfaTfflnilo in je krl- čai: — Ne! Ne tako globoko! Stumbei^er pa z enako trmo, kot takrat v šoli, ko je pred- lagad radiranje slabih redov: — Pa glah! Podmornica je škripala v glo- bini. Mine so se razletavale mnogo previsoko nad njimi, kaj- ti ix>ročnik in prvi oficir sta dobro vedela, kako trešči in trese, kadar mina pK>či tako bli- zu, da ožge barvo s podnKimi- činega trupa. Poročnik Stumiberger je imel svoj razlog za tako odločnost. S podmornico je moral priti do obale in na varno m lepo prek veznega mosUča stopiti na suho. Seveda tega vsem ostaldm ni razlagal — morski volk Miro- slav Stumberger namreč še da- nes ne zna plavata. Strah ga Je vodne globine. Neverjetno, toda res. Ko je kot pokaveč v Šmarju enkrat preveč razsajal in rats- ^aj^, ga je dekla pograbila aa hlače pri zadniji plati in za ov- ratnik ter ga nesla naravnost nad vodnjak tn mu z odločnim glasom dopovedovala, da ga bo ^Mstila v globino, če se pti priči ne poboljša. (Se nadajljuje) v PIŽAMAH OB CESTI Na postajališču lokalnega avtobusa v Novem Celju so potniki in mimoidoči ne- kajkrat srečali enega, dva, tri, včasih pa tudi več ljudi, oblečenih v pižame in do- mače halje, kakršne nosijo v bolnišnicah. »Iz doma oskrbovancev so,« bi mm po- vedali, če bi vprašali, če morda vedo. kaj tu počno. Morda je kateri od njih kdaj zaprosil za cigareto ogenj, dinar aH kaj podobnega, in raznesel se je glas, da ne- kateri oskrbovanci iz bližnjega doma nad- legujejo potnike in — beračijo ob glavni cesti, na očeh v~s'ej reki avtomobilov, ki drve v to in ono smer. Uprava doma bi sicer verjetno lahko poskrbela za to, da občutljivo oko ne bi več srečavalo »čudno« napravljenih ljudi in morda je prav, da bi to tudi storili. Pa vendar — dom oskrbovancev ni kaznilni- ca ali poboljševalni zavod, pa tudi prava bolnišnica ne. da bi bilo treba vsak korale^ prijaviti pazniku, vratarju aH strežniku. njem živijo ljudje, od katerih se je za to^ večina sajna odločila, ali pa so jih v to prisilile življenjske okoliščine. »če bi v Parizu šel kdo nag po cesti, ga ne bi tako obrekovali, kot teh nekaj ljudi, ki so bili na nesreče drugače oble- čeni kot drugi,« je dejala direktorica cent- ra za socialno delo v Celju Zofka Stojano- vičeva, ko smo jo vprašali, kako so ure- jeni izhodi oskrbovancev in kaj meni o problemu. Kajti to, kar smo opisali za nekatere je problem; kot je morda problem življe- nje v skupini, podrejanje hišnemu redu, občutek nezaželenosti, pomilovanja in vse- ga drugega, kar v človeku vzbuja misel na življenje v domu za stare ljudi... REVIJA ZLATA v nedeljo, 23. tega mese- ca bodo zaprli vrata tretje- ga sejma obrti v Celju. V tem času bo več zanimivih prireditev. Tako so danes od 10. do 17. ure v celjski zlatarni demonstracije upo- rabe srebrnih in drugih spajk. Kot vse dnii bo ob 17.30 na sejemskem prostoru modna revija, ob 20. pa v zlatarni revija zlata in dru- gega nakita. Enaka revija bo tudi v četrtek ob 16. ter v petek, 21. avgusta ob 20. uri, prav tako v zlatarni. Vse dni do zaključka sej- ma, vsakokrat ob 17.30, bo- do budi modne revije. Sobot- ni program, 23. avgusta, na- poveduje ob 20. uri revijo pričesk in demonstracijo frizerskih preparatov. Ta pri- reditev bo ob 20. v hotelu Celeia. Ta dan pa je rezervi- ran tudi za revijo melodij in sejemski ples NOVA CESTNA RAZSVETLJAVA v škof j i vasi bodo letos dobili novo cestno razsvet- ljavo. Novo razsvetljavo bo- do uredili do Zadobrave v dolžini dveh kilometrov. Ure- ditev razsvetljave bo veljala 2 mil. SD. 900.000 dinarjev bo prispevala občina, osta- lo pa bodo zbrali občani v obliki prostovoljnih prispev- kov in udarniškega dela. TEŽAVE S PITNO VODO Občani v Zadobravi in No- vi šmarjeti še vedno nima- jo vodovoda. Voda iz vod- njakov pa se večkrat okuži. Prišlo je tudi že do epidemi- je tifusa. S pomočjo krajevne skup- nosti in občine bodo občani dobili pitno vodo iz vodovo- da. I,etos bodo položili vo- dovod v Novo šmarjeto v dolžini enega kilometra, pri- hodnje leto pa še 2.5 kilo- metra v Zadobravo. Tako bo dobili vodovodno napeljavo okoli "Mi gospodinjstev. . sš CVETJE NITI NA GROBOVIH NI VARNO Na celjskem mestnem po- kopališču so si>et na delu zmikavti. S cvetjem okraše- ni grobovi so njihov najpo- gostejši cilj. Pogosto se pri- meri, da sveže cvetje, po možnosti tudi z vazo ali okrasnim loncem, izgine že naslednji dan, svojci pa za- man sprašujejo čuvaja, ka- ko je to mogoče, čeprav je razumljivo, da en sam člo- vek ne more nadzorovati raz- sežnega pokopališkega pro- stora, pa bi pogrebno pod- jetje vendarle moralo poskr- beti za primerno zavarovanje cvetja in urejenosti grobov, še vedno se namreč spo- mnimo skupine, ki je pred časom preprodajala sveže cvetje in vence s celjskega mestnega pokopališča na druga območja in čeprav tokrat ne gre za kriminal v večjem obsegu, bi morali za red poskrbeti že zaradi spo- štovanja čustev svojcev in prostora, kakršno je poko- pališče. TRIJE SEMAFORJI z ureditvijo in razširitvijo križišča med Gregorčičevo, Kersnikovo in Miklošičevo ulico je začel delati tudi tretji semafor. Kot oni pri stiku Vodnikove, Stanetove in Cankarjeve ulice, je tudi ta viseči. REVIJA MELODIJ Celjsko olepševalno in tu- ristično društvo se je znova odločilo za organizacijo, veli- ke zabavne prireditve. Tok- rat bo v sodelovanju s po- slovnim združenjem Agens ter HDK Celjem pripravilo v soboto, 22. t. m. zvečer v mestnem parku (umetno dr- sališče) revijo melodij, na kateri bodo nastopUi i)€vci Mišo Kovač, Djimi Stanič, Ana štefok. Višnja Korbar ter Branko Ivanševič, igral pa bo odličen ansambel Edi- ja Radosavljeviča. Po pev- skem nastopu bo na drsali- šču še sejemski ples ob zvo- kih istega orkestra in sode- lovanju pevcev-gostov iz Za- greba. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani kina Metropol z dvema nastopoma in sicer ob 18. in 20. uri. ŠOLO BODO OBNOVILI Vodstvo osnovne šole v Braslovčah se je odločilo, da bo med poletnimi počitnicami obnovilo podružnično šolo v Letu.šu. Najprej so mislili, da bi v šoli napeljaU centralno kurjavo, vendar pa so si po zadnji seji ogledali šolske prostore in ugotovili, da bo- do namesto centralne kurja ve popravili strope na štirih učilnicah, ki so nujno p>o- trebni. Dela bodo do šolske- ga leta gotova' in bodo ve- ljala 150.000 dinarjev. •T. TAVČAR VELIKO SLAVJE v Motniku, majhni gorski vasici, je te dni zelo veselo. Letos praznujejo motniški gasilci že 70-letnico svojega društva. V nedeljo so veliki jubilej počastili s slovesno prireditvijo in veselim ljud- skim rajanjem. P. M. POMANJKANJE OBIRALCEV v žalski kmetijski zadrugi so letos v velikih skrbeh, ka- ko bodo spravili pod streho obilno hmelj sko letino v Sa- vinjski dolini. Vrste obiral- cev s stalnih področij Prek- murja, Medžimurja in Hi-va- škega Zagorja so se letos močno razredčile, ker so šte- vilni med njimi odšli na delo v tujino. Poleg tega morajo odšteti tudi matere otrok, ki že 1. septembra začno s šol- skim poukom. Računajo, da bo letos za četrtino manj obiralcev. P. M. OBČINSKO GASIL- SKO PRVENSTVO Občinska gasilska zveza Ža- lec je v Šempetru pripravila občinsko gasilsko tekmovanje za člane. Tekmovanja se je udeležilo trinajst desetin in pred kratkim ustanovljena ženska desetina tovarne no- gavic Polzela. Zmagala je de- setina Dolenja vas-Prebold pred Drešinjo vasjo in Mat- kami. Čeprav je ves čas de- ževalo, so bili doseženi 2sa- dovoljivi rezultati. T. TAVČAR IZLET V AVSTRIJSKE LEDENE JAME Poletni in jesenski mese- ci so kot naročeni za razi- skovanje in odkrivanje raz- ličnih i>odzemskih jam. Tega se jamarski klub črni galeb iz Prebolda dobro zaveda in zato v sezoni hitijo, da bi opravili čim več dela. Ker želijo svoje člane in razisko- valce seznaniti tudi s tujimi jamami, so se odločili, da pripravijo septembra poučno potovanje v avstrijske lede- ne »Dachsteinske jame«. Za- nimanje za ta izlet je zelo veliko. P. M. HITROSTNE VAJE V ZABUKOVCI v Zabukovci se lahko po hvalijo z živahno dejavnostjo. To potrjuje tudi sobotna pri- reditev pred gasilskim do- mom, kjer so se v hitrostnih vajah pomerila različna dru- štva, v meddruštvenem tek- movanju so tekmovale števil- ne skupine, .še več i>a je bi- lo gledalcev, ki so z zanima- njem spremljali njihove spret- nosti. HMELJARSKO RAJANJE Po mokrem hmeljarskem prazniku v Savinjski dolini ne mirujejo, ampak priprav- ljajo nove in nove proslave. Letos se zares lahko veseli- jo, ker se obeta bogata hme- ljarska letina. Ponovno so se hmeljarji zbrali v Braslovčah, kjer je turistično društvo pripravilo preteklo soboto v prostorih zadružnega doma veselo hmeljarsko rajanje z bogatim srečolovom. P. M. GASILSKA PROSLA- VA V PERNOVEM Slabo vreme ni ponagajalo le hmeljarjem v Braslovčah, ampak je okrnilo tudi slav- nostno proslavo gasilcev v Pernovem. Gasilsko društvo Velika Pirešica, ki praznuje letos 40-letnico svojega ob- stoja, je prav to deževno ne- deljo prosljavljalo svoj jubi- lej. Zanimiva verižna vaja v gasilskem domu je poteka- la nemoteno, z vrtno ve.selico pa žal ni vse steklo tako gladko. P. M. SREDSTEV Ni DOVOLJ Krajevna skupnost Po|^! je imela minuli teden jeno sejo, na kateri go^ voriU o gradnji nove ^ Gradnja in opVema bo predvidevanjih veljala 3 milijone 600 dinarjev : doslej zbranimi sredstvi J do lahko zgradili šolo, ' bodo pa je mogli opreim^ Za šolsko opremo ho bnih še okrog 450.000 ^ Odbor pričakuje, da bodo^ teh sredstev zbrali pri oij^ nih, ostalo pa naj bi še p. spevala kolektiva tovarne^^ gavic in Garanta Polzela deli bodo pričeli prve (j, septembra. TONE TAVč^ V RAVNAH ŽIVAHNO v Ravnah pri Šoštanju li letos osrednja proslava pra nika velenjske občine. Gi za prireditve v spomin j prvi partizanski napad i Šoštanj v noči od 7. na oktober 1941. leta. v tem okviru bodo" v Ra nah odprli novo šolo ter a faltirano cesto. Vsa dela p tekajo zadovoljivo, zlasti l po pa so se domačini izkaza pri prostovoljni delovni al ciji pri gradnji ceste. PREGLED REZULTATOV Prejšnji teden je bila Šentjurju seja sveta za j spodarstvo in finance, i kateri so obravnavali gili nje gospodarstva v prve polletju letos, poleg tega ] še proračunske dohodke izdatke, zaposlenost in osf ne dohodke, posebej pa ! analizirali migracijo zaposi nih v šentjurski občini.' MALI INTERVJU Vprašuje: Ivica Bumik Odgovarja: Franc Vidič Že nekaj mesecev je od takrat, ko smo tov. Francu Vidicu iz Medloga poslali po- vabilo za srečanje v našem uredništvu. Bil je namreč v skupini dolgoletnih dioižbeno- političnih in kulturnih delav- cev, ki so letos dobili priz- nanje OF. Pa ga žal tedaj ni bilo doma. Toda ljudje, kakršen je tov. Vidic, j^lje- jo taka vabila zelo resno. Tako se je torej zgodilo, da se je lepega dne javil pri nas krepak mož ki ima za sabo že 83 let življenja, veliko tr- dih preizkušenj in polno me- ro zadovoljstva, ki ga daje plodno delo in dolgo pošte- nje. »Bi mi, prosim povedali o sebi — kje ste rojeni, kdaj ste prišli v Celje in podob- no?« »Rodil sem se pri Gorici kot malega kmeta sin. Bil sem v I. svetovni vojni in v Maribor sem prišel iz Ukra- jine. V Celje sem bil preme- ščen 1931. leta in tu me je zatekla tudi vojna. V službi sem bil v mestnih zaporih.« »Menda ste že zelo zgodaj začeli sodelovati v narodno-, osvobodilnem gibanju?! Kako, da ste se izpostavili tolikšni nevarnosti?« »O tem človek ne premiš- ljuje, to začutiš. Mislim, da sem pomagal mnogim zapor- nikom. Nosil sem hrano Vrunču, žmaucu, sodeloval z Marico Zorko, Frančiško Drolčevo, Bernardom Hojni- kom in drugimi. Ko pa sem trem zapornikom, obsojenim na smrt omogočil srečanje v ječi, sem za Nemce postal po- litično sumljiv in 22. novem- bra 1941. leta so me odpu- stili.« »In odtlej svo,jega politič- nega in družbenega dela ni- ste prekinili?« »Nisem. Med vojno sem prenašal pošto, oskrbovali smo naše z municijo, po voj- ni pa smo začeli delati vsak na svojem terenu. Najprej sem v Medlogu in drugod pobiral denar za socialno pomoč, po- tem za članarino OF in SZDL, za Rdeči križ pa pobiram članarino še danes. 17 let sem bil predsednik RK na terenu, dobil sem nekaj pohval in priznanj in vseh sem enako vesel.« »Vam ni zdravje nikoli one- mogočilo dela?« »Tudi to je bilo. Dvakrat me je celo avto povozil — 1919. leta v Mariboru in 1953. leta na Ljubljanski cesti. Pa se ne dam, veste!« »Ste si že kdaj rekli: tako zdaj je pa konec s tem de- lom, naj še drugi nadaljuje- jo? « »Pomislil sem že, potem pa sem naredil tako kot pri RK — namesto predsedništva, sem sprejel blagajniško funkcijo!« »Tako ste torej eden naj- starejših aktivistov RK. Bo- ste to še ostali?« »Dokler bom pač lahko kaj koristil!« | LEKTRIKA - GRAMOFONI . jot ^ namreč v občini širilo elek- %inrežje od vasi do ' od lunetije do kmeti- •j so Sli v promet elek- jra^ofoni in radijski Ij^iki; toda dosti bolj ^ gramofoni. V č-em ^ pojasnilo za to je ,Boško Jelič, odgo- jjrednik Radia Doboj. ^ ustanova —• »Glas jia« dobojske regije, ki , tudi istoimenski te- jl časnik, je začela dobrim letom z iadajo gramofonskih plošč izvirnih ljudskih napevov iz širne okolice Doboja. Gre za ljud- ski rnelos, zelo ohranjen in priljubljen. Doslej je Glas komuna za- ložil že 17 gramofonskih plošč s takšnimi pesmimi, vtem ko bodo naslednje tri izšle v kratkem. Najbolj po- pularne plošče dosežejo na- klado tudi do 40.000 izvodov in tako je v letu dni Glas komuna prodal že več kot 500.0000 gramofonskih plošč. Prve plošče sta posnela na- rodna pevca Ilija in Marko Begič. AVGUT jtAZNIK DOBOJA 0 spomin na dan vsta- prazrtujejo v dobo.jski- jčjni 23. avgust v obli- občinskega praznika, med 23. in 24. avgu- m 1941. je pomenila za predel Bosne začetek o- jroženega upora ljudi teh rajev proti okupatorju. I, av.^usta pa se je na ironkih planine Ozren inniral ozrenski parti- inski odred, ki je še isto X izvršil napad v tri neri — na Doboj, Gra- inico in Maglaj. Ozren- 1 partizani so tedaj os- ibodili večji del Doboja , tu opravili eno največ- I diverzantskih akcij v ffopi. Tu so namreč mi- rali 150 vagonov munici- , iti jo je okupator pri- ravil* za transport na ihodno fronto. Razumlji- » je, da je imela ta ak- ja partizanskega odseda leden odmev v predelu koli Dobo.ia in v vsej o-, iipirani Bosni. I 5905 DIJAKOV V ŠOLAH Z razvojem mesta ob Bosni in Usori se je zad- nja leta razvilo tudi šol- stvo. Tako imajo sedaj v Doboju od srednjih šol gimnazijo, srednjo eko- nomsko, srednjo medicin- sko šolo in srednjo teh- nično šolo. Razen teh ima- jo še strokovno šolo za trgovino in gostinstvo. Skupaj obiskuje srednje in strokovne šole 5000 di- jakov. BREZ KOPALIŠČA IN LEPIH REK V vročih poletnih dneh tarejo Dobojlije, zlasti še mladino, hude skrbi za- stran kopanja. Obe reki, ki tečeta v neposredni bli- žini mesta, sta umazani in tako neprimerni za ko- panje, če se hočeš vsaj za silo namočiti, moraš nekaj .kilometrov ven in še tam je vse res samo za silo. Glavna želja pre- bivalcev Doboja je, da bi v doglednem času zgradi- li novo kopališče. IZLET ZA ODBORNIKE Občinska skupščina bo konec avgusta organizirala izlet za vse odbornike. Sli bodo v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer si bodo ogledali več vzorčnih kmetij, LIP Nazarje, nato pa se bodo zapeljali še na Veliko pla- nino. I. S. ZANIMIVA PRIREDITEV v soboto je priredilo ga- silsko društvo iz Prožinske vasi prav zanimivo priredi- tev. Popoldan so imeli vrt- no veselico, kjer so igrali Fantje s Pohorja, ko se je stemnilo, pa so prikazali ve- liko nočno vajo gasilskih enot, ki je precej bolj zah- tevna kakor vaja pri dnev- ni svetlobi. I. S. TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO ODDELEK ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA IVANČNA GORICA Nabiralcem zdravilnih zelišč Priporočamo, da nabirate PREDVSEM naslednja zdravilna' zelišča, ki jih plačujemo po sledečih cenah: CVET: sinja 30 din, slezenovca 20 din, mo- čvirskega oslada 5 din, rmana 2 din. LIST: volčje češnje 6 din, jedilnega kosta- nja 1,20 din, Šmarnice 12 din, slezenovca 4 din, robide - kupine 2,50 din, regrata 3,50 din, pljučnika 4,20 din. RASTLINE: hribske rese - navadne piahtice 7 din, kopitnika s korenino 3 din, rumene lakote 2 din, sinja 20 din, škržolice 5 din, ženiklja 6 din, zlate rozge 1,40 din, urhovke 2,50 din. KORENINE: medvedovih tac 6 din, arnike 32 din, velikega divjega janeža 10 din, ma- lega divjega janeža 19 din, sladkih koreni- nic 10 din. Po navedenih cenah plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem. Nabiralcem, ki nam bodo sporočili, da nabirajo zdravilna zelišča za našo tovarno, bomo zdravUna zelišča plačali po objavljeni ceni tudi v primeru, če se bodo cene znižale. Če se bodo cene zvišale, bomo zelišča plačali po višjih cenah, t. j. po cenah, ki bodo veljale na dan prevzema. Odkupujemo 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Zahte- vajte naš cenik! Odkupujemo tudi suhe gobe in lisičke po najvišjih dnevnih cenah. V jeseni bomo odkupovali tudi plod divjega kosta- nja po zelo ugodnih cenah. Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje zdra- vilnih aelišč in gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v IVANČNI GORICI (zadružni dom) in v odkupni postaji Novo mesto. Novi trg 9. ZAKAJ V LAŠKO Turistična sezona v Laškem je na višku. V zdraviliškem domu in v hotelu Savinja ni več mogoče dobiti proste so- be. Pri privatnikih pa, ki skupno oddajajo 54 sob, je za sedaj še nekaj prostora, vendar ga bo tudi tu gotovo kma- lu zmanjkalo. Prav zaradi tolikšnega zanimanja turistov za Laško smo nekaterim gostom zastavili nekaj vprašanj. To- krat smo imeli manj sreče pri domačih turistih, saj jih ni bilo mogoče pritegniti k pogovoru, zato pa smo imeli bolj srečno roko pri tujcih, ki so nam prav radi povedali, kako se počutijo v Laškem. FRANZ GUSSMACH, upo- kojenec iz Gradca, 68 let: 2e večkrat sem preživel po- čitnice v Jugoslaviji in kot vedno sem tudi tokrat- pri- šel za okrogla dva tedna. Na Laško so me opozorili prijatelji, ko smo se nekoč peljali skozi mesto. Letos sva se z ženo pripeljala sem in svoje odločitve ne obža- lujeva. Povsod sva izredno prijazno in hitro postrežena, iahko se po mili volji kopa- va in počivava. MARGARETH GUSSMACH, gospodinja iz Gradca, kot ženska seveda brez starosti: Laško mi je všeč, ker nudi mnogo raznolike zabave. Ne mislim sicer na mestece sa- mo, ki je ubrano predvsem na mir in počitek, ampak so tod prijetne kiletniške točke in seveda Rimske Top- lice, kjer se z možem rada kopava. Pri vas se zares dobro počutim in z možem bova še večkrat prišla v Laško. GERTRUDE SCHINKO, upravitelj ica šole iz Gradca, 58 let: O svojih počitnicah v Laškem lahko govorim le v presežnikih. Odlično in še enkrat odlično. Z možem pa nisva navdušena le nad La- škim, lepe so tudi Rimske Toplice in kaj šele Radeče. Ne razumite me narobe, ne hvalim kar tako, ampak ker mi je pri vas v Sloveniji res- nično všeč. BLA2 ŠTER, upokojeni komercialist iz Tržiča, 63 let: V Laško sem prišel zopet po 30 letih. Mesto se je povsem spremenilo, postalo je bolj čedno, urejeno in v njem je mnogo parkov, na- sadov, ki jih pred leti ni bilo. Stanujem v zdravilišču, saj sem tukaj predvsem zaradi zdravljenja. S preskr- bo sem zadovoljen, le hrana je mnogo preveč enolična, preveč je testenin in škod- ljivih ogljikovih hidratov. RUPERT SCHINKO, sindi- kalni uslužbenec, 58 let: Pri- trditi moram svoji ženi. Tu- di meni pri vas zelo ugaja, hrana je dobra in o postrež- bi ne morem reči nič slabe- ga, kar pa ne velja za pri- morske turistične kraje. Po- sebno rad se kopam v Rim- skih Toplicah, kjer me mo- ti le to, da ni dovolj pre- skrbljeno s sončniki in po- dobnimi kopalnimi rekviziti. TUDI ŽALOSTNI PASTIRJE PRISLUHNIL... člani Itomornega moškega zbora in njihove soproge na Trgu junakov v Budimpešti Tokrat se je nasmejal tudi »žalostni pastir«, ki se je uta- boril nad mc-tom, da bi ga venomer gledal v siju neštetih utripov luči in v lesku mirne Donave. Njegov žalostni obraz ob misli na ljubljeno in izgub- ljeno dekle, je za hip dobil po- dobo vedrega fanta. Trde pote- ze so se izgubile v šiirokem nasmehu, polnem optimizma, sreče . . . Mar res? I Da! Tudii »žalostnega pastirja«^; ki si je našel svoj počitek sredi; starodavnega Budima, in lai ta- ko rad vabi goste, da bi poeabal na svojo boiečdno, je prevzeia pesem. Prevzela ga je naša slo- venska pesem, tista, ki poje o ljubezni, sreči in žalosti. Toda, tokrat je bila ljubezen močnej- ša, saj je omehčala tudi trdo srce, že skoraj okameneik), in ga vrnila v taste čase, ko je še gorelo za defeletom. Pa ni bil samo »žalostni pa- stir«, o katerem nam pripovedu- je tudi spreten vodnik Ibusza, tisti, ki je prisluhnil slovenski pesmi. Tiste dni so prebivalci Budimpešte, domačini in števil- ni turisti, poslušali še več ne- najavljenih koncertov uglednega zbora. Tokrat se niso polnile ve-, like koncertne dvorane, dost^ več poslušalcev se je ustavljal« kar na cestah, na griču Gelertj v parkih, ob hotelu in še kje, pač tam, kjer so se ustavili tu- dd člani celjsk^a komornega moškega zibora, ki so kratek po- čitek na izletu po budimpeštan- skih ulicah izkoristili budi za pesem. Tako je bilo tistega ju- nijskega dne v glavnem mestu Madžarske, v mestu, ki postaja čedalje bolj zanimivo za turi- sta, več nastopov celjskih pev- cev, reč trenutkov, ki so vabu- dm veliko zanimanje in nešte- to toplih stiskov rok, odobra- vanj in ... solza. Olani celjskega komornega moškega zbora so bih sicer na izletu, v resnici pa so spletli mnoge stike s tamošnjimi ljud- mi. Bili so pristni, domači in zato pris.rčni ... XXX Domača pesem aveni v tujini drugače, je bolj domača in bolj veže na tiste spomine, ki so ta- ko značilni za rodno okolje. Za- to ni naključje, da je prevzela spremljevalce, osvojila pa je tii- di... Člani komornega moškega zbo- ra, tiidd tokrat pod vodstvom dirigenta Egona Kirneja, so sta- novali v Šport hotelu in eden prvih »koncertov« je bil prav na ploščadi pred mogočnim pos- lopjem. Ljudje so se ustavljali, pri- sluhnili in poslušali. Med njiimi sta bila tudi starejša, bržkone mož in žena. Pesem ju je pri- tegnila ... in ko so iazveneli zadnji akordi, sta zaploskala in zajokala. In šele potem, ko je prvi sledila druga in tretja, sta vprašala, od kod so pevci. Bila sta hvaležna in ganjena, bila sta srečna. Tega nista skri- vala in če bi mogla, bi tisti ve- čer preživela kar s pevci, jih poslušala in se morda v spomi- nih vračala v mlada leta ... Nekaj podobnega se je pripe- tilo na Gelertu, na tistem hribč- ku, kamor zaide sleherni tujec. Bila je že skoraj trda tema. Spodaj je na milijone drobnih in močnejših luča opozarjalo, da ležd na bregovih mogočne reke veliko mesto. Lep in topel ve- čer. In spet se je oglasila pe- sem. Zdaj je bila na vrsti tista »Ko so fantje. ..« Prometni živ—žav je zamrl, avtomobili so se ustavljali, tisti, ki so sedeli r njih pa so izstopali in poslu-, šali... Na vrsti je bil večerni, koncert, kratek sicer pa vendar nadvse uspešen. Zdaj niso bili le domačini tisti, kd so zaplo- skali; med poslušalci je bilo ve- liko več tujih turistov. In spet je bila slovenska pesem tista, ki je vžgala in prispevala k prijetnemu razpoloženju. Izlet članov komornega mo- škega zbora v Budimpešto je uspel, to tudi po zaslugi celj- skega Kompasa in njegovega še- fa, Leopolda Perca, ki ni izgubil živcev niti tedaj, ko so mu v hotelu, kjer bi morala skupina spati, povedali, da je povsem zaseden. In spet sta bili iznajd- ljivost in vztrajnost tisti, ki sta reševali in rešili zamotan klop- čič. Glavno mesto Madžarske, Blat- no jezero in nekateri drugi kra- ji postajajo ix>meTObna turistič- na središča. Čeprav so naši so- sedi v tej dejavnosti na začetku poti, so v mnogočem dosegli več kot imamo doma. Milan Božiči DVA, KOT EDEN DVOJČKA IVAN IN JURIJ JEREB DOMA S PONIKVE, STA TUDI PRI VOJAKIH NE- RAZDRUŽUIVA. RAZEN, KO KATERI ZA- VIJE NA OBISK K - DEKLETU ... Vse naokoli je že nefeaj ua: trepetalo ▼ vročtni. Soaice, ta raabeiloeaa to tokrat prevroča kepa, pa se ni in ni hotelo obesiti k zatonu. Po raz5X>kani in prašni cesti je ▼ 2n-alEU še dolgo lebdea prah, ki ti je v hipu napolnil nosnice. Sesedal se je na travo in od potu svetlikajoče hrbte mladih fan- tov, ka so riU po zemlji. Po tej obsoteljslci aemlji. 2e drugič po druga vojni. »Koga iščete?« je uradno iz- zvenelo vprašanje vodnika Ig- njatoviča. »Brata Jereba. Tista dvojčka, ki sta v vaši enoti. ..« »Zakaj?« »Zakaj? Da bi se z njima ma- lo pogovorili. O tem in onem. Tudi o tem, kako je v arma- di...« »To sta pridna fanta. Pridna tako in tako... Tamkaj sita. Ti- sta dva, ki se zdaj smejeta.« Visokorasla, plava fanta, ki sta v resnici pravkar sončila zobe, sta me pričakala s smehom. Odpirala sta konzervo. Ah za- pirala. Ne vem. Naokrog so sta- li drugi, enako bleščeči od son- ca in potu, enako mladi, raz- ^rand. »Fotografiraj me, da t>am po- slal sliko dekletu,« reče eden. »Da jo bo kazala stari ma- mi, ki ne more umreti,« doda njegov kolega. In smeh. »Kateri je Jurij in kateri Ivan? Kateri je starejši?« »Jaz sem Jurij, on pa Ivan. Jaa sem starejši. Za nekaj mi- nut.« »Te mdaošd uiboga?« »Mora.« »Kaj bo on, ko sem moč- nejši.« Brata Jereb, doma s Ponikve št. 10 pri Grobelnem, sta veno- mer skupaj. Oba vihrava, raz- posajena, zdi se mi, da enako pridna, sta p>osebnost te vojaške enote. Kot je bo že tolikokrat bilo in bo. V resnici pa to z ni- čemer ne poudarjata. Mogoče le s prihodnostjo, zaradi katere sta tudi priljubljena v enoti. Skupaj sta prišla v enoto, skupaj jo bosta čez 146 dni zapustila. Le nekaj ju razdvaja. Zdaj se za vse na svetu ne morem sp>o- mniti, kateri je tisti, ki ima de- kle v Bezgovici pri Sodni va- si. Ne, ni je tu spoznal, že prej, ko je še delal pri Suro- vini v Celju, se je iz Ponikve vozil k njej v Bezgovico. Poza- bil sem, ko sta si tako podob- na, kateri je ge prejšnji večer na tihem zlezel iz šotora in jo popihaj v noč, da hi zažvigal pod oknom. Verjetno se mu je dekle oglasilo, saj je bil ob našem srečanju dobre volje . . . »Zdaj, ko sva tu, pa tudi tam v Mariboru, kjer služiva kad- rovski rok, sploh nimava ob- čutka, da sva v armadi, saj je vse tako domače in blizu. Sko- čiva domov k mami ali pa ona pride k nama.« Ob praznovanju borcev sta o- ba dobila več dmi dopusta, ki sta ga prebila doma. Tisti, ki ima dekle v Bezsgovici, je seveda moral nekoliko dalj k njej, saj je Ponikva bolj odmaknjena kot Podčetrtek. Zdaj, ob zaključku dela na obsoteljslci cesti, sta bila oba zaradi pridnosti še en- krat nagrajena z nagradnim do- pustom, Tako, da bosta še več časa prebila tu med svojimi ljudmi. Doma. Med pogovorom sta posprav- ljala svoje stvari, kajti že čez nekaj minut bo kolona krenila naprej. Za njih je delo konča- no. Zadnji list dnevnika je bil obrnjen. Iz kovčka sta metala razno drobnjarijo, ki se je v teh šestih dneh nabrala. Vmes sem videl nekaj pisemskih ovoj- nic. Vsako posebej sta obrnila in jih vsak zase zla,gala nazaj. Vsako od teh za njiju predstav- lja del tistega dragocenega, ka- terega ceno ugotoviš in sprej- meš šele takrat, ko si izločen iz vsakdanjosti. Jerebova nista sicer čisto izločena, vendar sta, zato enako štejeta dni.,. Nani Težko Je ločiti, kdo je Ivan in kdo je Jurij Roman poklanja svojim strankam in bralcem No- vega tednika KOMBINAT ŽALEC (nadaljevanje) XIII MARVEL SE PRITOŽUJE Mrak se je delal, ko je stopal po cesti proti Branuble- !tu debelušast človek kratkih nog, velikega, valjarju »bnega, rdečkastega nosu, z oguljenim mehkim klo- »m iz zajčje dlake na glavi. Tri knjige je nosil pod hiho in zavoj, povit z modrim namiznim prtom. Nje rdečkast obraz je kazal utrujenost in obuip in s krče- najglico je hitel naprej. Spremljal ga je glas, ki ni hjegov, in zdaj pa zdaj se je stresel pod dotikom ne- te Toike. *Ako mi še enkrat poskusite uiti,« je grozil glas, »ako le še samo enkrat poskusite uti...« >0 Bog!« je stokal Marvel. »Moja ramena so že polna ev!« »— na mojo čast, da vas ubijem!« »Nisem- vam hotel uiti!« je ugovarjal Marvel z glasom, ki je bil zelo blizu joku. »Prisegam, da vam nisem hotel! Nisem vedel za tisti ovinek, to je bilo! Kako vraga naj vem za vsak cestni ovir.ek v tej blagoslovljeni deželi? In suvali ste me . . .« »Še vse huje vas bom nasuval, ako ne ubogate!« je grozil glas in Marvel je nagloma utihnil. Napihnil je lice in njegove oči so pripovedovale o obupu v njegovi duši. »Slabo dovolj zame, da so tile trapasti vaščani z^^edeli za mojo skrivnost, sedaj pa m: hočete še moje knjige od- nesti, mojo edino rešitev. Sreča zanje, da so pobegnili! Tule sem! Nihče ni vedel, da sem neviden... In sedaj, kaj naj storim?« »In kaj naj jaz torim?« je vprašal Marvel polglasno. »Zvedelo se bo. Po vseh časopisih se oo bralo. Vse bo prežalo name. Ljudje bomo pazili. . .« Glas je divje zaklel rn utihnil. Obup na Marvelovem obrazu se je poglobil. Korak mu je zastal. »Naprej!« je zapovedal glas. Marvelov obraz je dobival sivkasto barvo med rdečd- mi pegami. »Da ne izgubiš knjig, budalo! je rekel glas ostro. »Dejstvo je,« j'e nadaljeval, «da vas hočem m moram uporabiti za svoje namene Igračica ste v mojih rokah. Ampak moram!« »Ubogia igračica sem!« je tarnal Marvel. »Da!« »Najnesrečnejša igračica!« »Nisem močen, slaboten sem!« je pristavil po kratkem molku. »No...?« »Moje srce je slabo. Tisti posel pri »Poštnem vozu« sem opravil, seve. Ampak, onesvestil bi se bil skoraj!« »No . . .?« »Nimam živcev in moči za taka podjetja.« »Podkuril vam bom-« »Rajši ne! Ne bi vam rad zmešal vaših načrtov, ve- ste. Pa lahko bi vam. Iz same hudobije in jeze...« »Ne drznite se!« jte svaril glas s i>oudarkom. »To je krivica! Priznati morate. Mislim, da imam pravico.. .« Marvel je stopil naglej e in nekaj časa sta tiho nada- ljevala svojo poi. »Vražje težko je!« je iznova poskusil Marvel. Brez uspeha. Poskusil je drugo. »Čemu nosim tole?« je vprašal nestrpno. »Molčite, pazil bom na vas! Storite kar vam rečem! In prav bo. Bed.ak ste tn še mnogo drugega, pa storili boste!« »Povem vam, gospod, jaz nisem za tak posel! Brez zamere, pa jaz nisem za to!« »Molčite, če ne, vam zlomim roko!« je pretil nevidni človek. »Tiho sedaj! Premišljevati moram!« Dvoje rumenih luči je zasijalo skozi drevje m cerkveni stolp se je pokazal v večernem mraku. Bližala sta se vasi. »Držal vas bom za ramo po vasi,« je pretil glas. »Pojdite naravnost skozi njo! Ne delajte neumnosti! Ne- srečni bodete, ako ne ubogate!« »Vem!« je vzdihoval ubogi Tomaž Marvel. »Dobro vem!« Potrtih korakov je stopal skozi vas s svojim bremenom pod pazduhami in je izginil v temi onstran zadnjih hiš. XIV ZLATO, KI POTUJE PO ZRAKU Druigi dan ob desetih predpK)ldne je sedel Tomaž Mar- vel neobrit, zamazan in prašen na klopi pred neznatno krčmo v okolici mesta Port Stowe. Roke je tiščal globoko v žepe, pogosto j'e napihoval lica, utrujeno je izgledal, ne- miren je bil in nič dobro se ni počutil. Poleg njega so ležale knjige. Obleko sta pustila v bo- rovju blizu Brambiehursta, ker je nevidni človek izpre- menil svoje načrte. Nihče se ni brigal zanj. Vkljub f^mu je kazal Tomaž Marvel naravnost vročinski nemir in skrajno zbeganost. Zdaj pa zdaj je radovedno in poželjivo potipal z roko po žepih. Skoraj celo uro je tako sedel, ko se mu je pribLžal po- staran mormar. Iz gostilne jte prišel in prisedel k njemu na klop. »Prijeten dan,« je začel. Tomaž Marvel se je strahoma ozrl okrog sebo. »Zelo prijeten,« je odgovoril. »Pravo vreme za tale letni čas!« »Zares!« Se nadaljuje tedenski mozaik v Indiji še vedno živi dosti maharadžov, ki sicer nimajo več toliko privilegijev in ob- lasti kot nekoč, imajo pa še vedno dosti denarja in včasih tudi še kakšne privilegije. Tudi v mestu Aron še imajo svojega maharadža. Zadnjih tristo let so njegovim pred- nikom in njemu v čast vsako noč ob treh s topom ustrelili z mestnega obzidja, takoj za- tem pa se je oglasil nočni stražar: »Tišina! Njegovo ve- ličanstvo spi!« Zadnje čase so se meščani začeli pritože- vati zaradi te stoletne na- vade, ki jih je vsako noč zbudila in oblasti so prepo- vedale streljanje. Meščani zdaj mirneje spijo, maha- radža pa najbrž ne... Južno- afriški radio je razpisal tek- movanje pianistov ob dvesto- letnici rojstva Ludivika van Beethovena. Za tekmovanje MO se prijavili tudi štirje temnopolti pianisti, ki pa jim niso dovolili nastc\M. Prepo- ved so razložili s tem, da črnci ne smejo igrati del be- lega skladatelja, češ da mora »vsaka rasa tekmovati le na področju svoje kultre« ... Pa- riški župan je nedavno izja- vil, da je znameniti Eiffelov itolp, ki je že od leta 1889 simbol francoske prestolnice »zrel za rušenje«, ker je star in zarjavel. Ta izjava je iz- zvala silno razburjenje med Parižani in k županu so za- čela deževati protestna pisma z ne ravno ljubeznivimi iz- razi. Razburjenje in ogorče- nje javnosti je bilo tolikšno, da so morali uradno sporo- čiti, da rušenje Eiffelovega stolpa ne pride v poštev in da je v takem stanju, da bo zdržal še najmanj sto let. Skrbi Parižanov zaradi Eiffe. lovega stolpa so torej vsaj še za eno stoletje nepotrebne ... Ko is raznih krajev Evrope poročajo o poplavah in ne- vihtah pa je te dni prišla iz indijskega mesta Džaisal- meru novica, da je po osmih letih prvič padel dež. Mnogi otroci, ki še nikoli niso vi- deli dežja, so se silno pre- strašili kapljic, ki so padale z neba .. . Mleko in mineralna (kisla) voda Osnovna živila naj bodo poceni, vendar ne v škodo kmetovalcev - Ali so proizvajalci dobro prodajajočega se blaga voljni prispevati svoj delež? v Radencih so hudi, čfe kmetovalci primerjajo ce- ni mleka in njihove mine- ralne vode v trgovini, kjer sta skoraj enaki. V Ma- riboru je liter pasteri- ziranega mleka v stekle- nici dražji le za pet par. član njihovega kolektiva Feri Horvat je na široko razložil v časopisu, da je tako zaradi tega, ker se cene radenske slatine for- mirajo prosto po zakoni- tostih trga, cene mleka pa določajo drtižbeni or- gani. ■ Kmetovalci to vedo prav dobro in že dolgo. Nihče pa jim še ni na drobno razložil in jih pre- pričal, da je tako prav in pošteno ter da ustreza nagrajevanju po delu vseh delovnih ljudi v naši druž- bi. Tudi Feri Horvat s svojim odgovorom ne. V članku, na katerega je odgovarjal, je bilo jasno zapisano, naj bi se del izrednega dohodka od mineralne vode (in dru- gih konjimkturnih proiz- vodov) stekal v poseben sklad, iz katerega bi re- gresirali prodajo oisnovnih živil, da bi jili porabniki dobili po nizki oend, pro- izvajalci pa ne bi bili pri- krajšani pri svojih do- hodkih in osebnih pre- jemkih Le tako je moči nagrajevanje po delu uveljaviti za vse delovne ljudi v naši domovini. ■ Tega res ne more urediti en sam kolektiv, npr. radenski. Ureja naj ga širša družba. Tiste, Id pravijo" tako, pa vpraša- mo: ali širša družba ni- so vsi delovni kolektivi skupaj? Kateri je pripra- vljen sodelovati za uredi- tev takega nagrajevanja po delu, da ne bi kmeto- valci morali dajati pose- ben prispevek za boljši življenjski standard vseh delovnih ljudi? ■ V Radencih še ni ču- titi takega vzdušja. Sicer pravijo, da njihov kolek- tiv daje vsako leto sto- milijonska sredstva zsa šir- še družbene potrebe, npr. za vodovod, ceste in po- dobno. Mar mislijo, da kolektivi sosednjih kme- tij skih o rganizaci j ne bi raj e dajali sredstva za podob- ne namene, če bd jim trg omogočal take dohodke, ko da hlevarji ne morejo dobiti ustrezne nagrade za svoje delo? Delo v hle- vih je težje in bolj uma- zano kot pri polnjenju steklenic, a vzlic tem\i na- grajeno veliko slabše. Slabo nagrajeni delavci pa/ morajo prispevati, da tudi delovni ljudje z vi- sokimi osebnimi prejem- ki dobivajo mleko in me- so po nižji ceni! ■ Opravičevanje, da je radenska voda bila že včasih dražja kot mleko je točno. Drugačno podo- bo bi dobili, če bi jo pri- merjali s črnim kruhom, ki je bil včasih, pred zadnjo vojno precej draž- ji, zdaj pa imata v trgo^ vini oba enako ceno. ■ S primerjavo cen mleka in mineralne vode nočemo očitaiti Radenski nobenega izkoriščanja. Na takih, izraatih primerih želijo kmetovalci le doka- zati, dokler bomo imeli dve vrsti cen: proste in od družbe določene, če družba želi, da bodo osnovna živila poceni, mo- ra za to skrbeti s svoji- mi sredstvi, ne na račun le nekaterih proizvajal- cev in živilske industrije! Seveda so taka sredstva morala zbirati pri prodaji konjunkturnega (dobro prodajajočega se) blaga, ki prinaša izredne dohod- ke. To bi morda bilo možno z različnimi stop- njami prometnega davka. JOŽE PETEK KONGRES NUDISTOV — V North Kentu v jugovzhodni Angliji je bil mednarodni kongres nudislov, ki se ga je udeležilo 10() delegatov iz raznih držav. IVFetl kongresom so nekateri hoteli iti tudi k maši, vendar jim krajevna cerkvena oblast ni hotela pustiti, da bi v svoji »obleki« prišli k maši. Namesto tega so raje poslali k njim duhovnika, ki jim je bral mašo v njihovem skrbno ograjenem taborišču. Na sliki je posnetek s te nenavadne maše. TELEGRAMI MOSKVA — v Sovjetski zvezi so izstrelili avtomatsko vesoljsko ladjo brez človeške posadke »Ve- nera 7«. Ladja je težka 1,180 kilo- gramov. Z njo bodo nadaljevali raziskovanje Venere, ki so ga za- čeli s prejšnjimi ladjami tega ti- pa. Ni pa še znano ali je naloga najnovejše »Venere«, da se spusti na površino Venere ali bo samo letela blizu nje. LONDON — Prihodnji mesec se bodo y Rimu sestali zunanji mini- stri več evropskih držav. Razprav- ljali bodo o tem, kako zagotoviti varnost diplomatov v tujini. To vprašanje je postalo zelo pereče zadnje mesece, ko so se začel« množiti ugrabitve tujih diploma- tov, predvsem v Južni Ameriki. Domači gverilci ugrabljajo tuje diplomate in jih potem spuščajo v zaineno za zaprte gverilce. Bilo pa je že več primerov, da so diplomate tudi ubili, ker oblasti niso hotele izpustiti gverilcev. MOSKVA — V Moskvi se je T ponedeljek začel svetovni kongres zgodovinarjev, ki je doslej naj- večji sestanek te vrste. Na njem sodeluje okrog 6,000 zgodovinarjev z vsega sveta, med njimi tudi iz Jugoslavije, DAR ES SALAM — V glavnem mestu Tanzanije so podpisali spo- razum o tehničnem sodelovanju med Tanzanijo in Jugoslavijo za leti 1971 in 1972. Po tem spora- zumu bosta državi zamenjavali .strokovnjake in študente ter sku- paj izdelali nekaj gospodarskih projektov. tedenski zunanjepolitični pregled Potem ko sta Združena arabska republika in Izrael izredno hitro pristala na pre- dlog o premirju vzdolž linije prekinitve ognja in tudi na predlog o posrednih mirovnih pogajanjih, so se zdaj začeli zapleti, ki jih je bilo priča- kovati. Prvi so začeli postav- ljati pogoje Izraelci. Pravijo namreč, da so Elgipčani že po premirja postavili nekaj no\ih raket na svoji strani Sueškega prekopa. Izrael zah- teva, naj Egipčani rakete od- stranijo, preden se bodo za- čela pogajanja. Prav tako ni- so zadovoljni z New Tor- kom kot krajem za pogaja- nja, češ da bi tam zbujala preveč pozornosti, ampak predlagajo Ciper. Egipčani seveda zanikajo obtožbe o namestitvi novih raket ob Suezu in očitajo Izraelu, da namenoma povzroča hrup in o\ira začetek pogajanj, ki bi jih moral voditi posebni U Tantov odposlanec Gunnar Jarring. Takšne zapreke na poti k pogajan,iem, ki bi utegnila približati mir na Srednjem vzhodu, seveda niso dobro- došle, reči pa je treba, da ni nihče pričakoval, da bo šlo vse gladko in brez težav. Dejstvo je. da niti Izrael ni- ti ZAR nista povsem prosto- voljno pristala na pogajanja in da sta obe državi v pre- cejšnji meri popustili pred pritiskom ZD.4, oziroma Sov- jetske zveze. Zato .je tudi ra- zumljivo, da bosta obe strani pred pogajanji in med njimi skušali ustvariti tako ozrač- je, ki bi bilo njima kar naj- bolj v prid. Postavljanje po- gojev in razne obtožbe o kr- šitvah premirja vsekakor vsaj delno služijo temu na- menu. Kljub temu pa .je tež- ko verjeti, da bi taki ma- nevri lahko resne,je ogrozili začetek pogajanj. Lahko pri- čakujemo, da bo do njih že kmalu prišlo, pri čemer go- tovo ni posebno važno ali bodo v New Yorku, na Ci- pru ali k.je drugje. Seveda pa je drugo vprašanje ali bodo na njih lahko našli pot k trajnejšemu in bolj zaneslji- vemu miru na tem vročem področju. Na.jl)rž bo to veliko težja naloga in najbrž je tudi ne bo mogoče zadovoljivo opraviti kar na prvih poga- janjih. Pretirano upanje v bi- ro in laliko rešitev ni na tem mestu, res pa ,ie, da zdaj prvič po skoraj dveh letih molčijo topovi in da vse od junijske vojne leta 1967 poli- tična rešitev še nikoli ni bila videti tako dosegljiva kot zdaj. V kratkem bo prišel na obisk v Jugoslavijo sekretar papeža Pavla VI. za medna- rodne zadeve kardinal Ago- stino Casaroli. Njegov obisk je povezan z nedavno skle- mali/acija odnosov med Va- tikanom in Jugoslavijo, da bosta svoji diplomatski prei stavništvi dvignili lia rav« veleposlaništev. Ta dogod« je logična posledica proč« normalizacije odnosov nM Vatikanom in Jugoslavijo, 1 se je začel že leta 1966. Onfi gočila ga je predvsem n«i vatikanska politika, ki je zadnjih letih mnogo bolj stri na, realistična in pripravljen za sodelovanje z vsemi drži vami, ne glede na njihov diTižbeno ureditev. Te pod tivne spremembe v Vatikan so vplivale tudi na njego odnos do Jugoslavije in tu^ na politiko katoliške cerki zlasti na Hrvatskem in v ^ veniji, kjer imajo katolič« veliko večino med vemil Povsem upravičeno pričaki jemo, da bo nadaljnja no malizaci.}a odnosov med Vi tikanom in Jugoslavijo ugo no vplivala tudi na stan in razvoj odnosov med kat liško cerkvijo in državo zn 4raj naših meja. V petek bosta minili dv leti, odkar so čete Sovjetsh zveze. Vzhodne Nemčije, Pol ske. Madžarske in Bolgari, nenaprošene in nezaželei vkorakale v Češkoslovaško i zadušile splošni preporod tej državi, ki je bil znan p« imenom »češka pomlad«. Ka je sledilo potem, se najbr še v.si spominjamo: vsi, k so se zavzemali za preporod na čelu z .\leksandrom Dubt kom, so zgubili položaje, mnfl gi so se morali zateči v tu jino. na tisoče ljudi so po metaU iz služb, ukinili s< praktično vse svoboščine i' pridobitve, ki si jih je CA škoslovaška izborila leta 19( in tudi že prej in se na vse področjih začeli vračati na za j. Sedanji položaj v dežel je slab. Ljudje so sicer mir ni, ker se bojijo policije ii vojaščine, vendar morajo ce lo novi voditel,)i priznati, d' je večina prebivalstva apatič na, nezainteresirana in da n pripravljena sodelovati z no vimi oblastmi. Zelo resen 'f gospodarski položaj, življen ski stroški so se močno p večali, številnih izdelkov I blaga manjka, svoboda tisK in izražanja različnih mnett je samo še spomin. Po dvd letih, odkar so tuje čete »rt šile socializem«, je položa veliko slabši kot je bil prfi in nobenega od resnih gospo darsikh, političnih in social nih problemov, ki so obsta jali že prej, zdaj pa se Šf povečali, doslej niso rešili še več: nihče tudi ne ve p" vedati, kako naj bi jih rešili tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ TITOVI POGOVORI V BIH IN DALMACIJI — Po tridnevnem biva- nju v Črni gori je predsednik re- publike Tito odpotoval v začetku minulega tedna v Bosno in Herce- govino. Najprej se je ustavil v Vi- šegradu, Goraždah in Foči. Od tod ga je vodila pot na Tjentište, kjer je med drugim obiskal naselje mla- dinskih brigad, ki sodelujejo v de- lovni akciji »Sutjeska 70«. Po pri- srčnem pogovoru z brigadirji, je le- tem zaželel uspehe pri nadaljnji gradnji tamkajšnjega mladinskega centra. Tu se je predsednik Tito sestal tudi z voditelji BiH, ki so ga seznanili z nerešenimi vprašanji, kako bi odpravili posledice potresa v Bosenski Krajini in pomagali pri- zadetemu prebivalstvu. Zvečer pa je bil spet gost brigadirjev. Ob ta- bornem ognju je obujal spomine na zgodovinske dogodke med bitko na Sutjeski. S Tjentišta je predsed- nik nadaljeval pot v Gacko, Mostar in Metkovič, od koder je odpotoval v Split. Tu je sprejel malijskega zunanjega ministra Šorija Couliba- Iy,]a, ki je bil tiste dni na obisku v Jugoslaviji. V Splitu si je med drugim ogledal nova tamkajšnja na- selja in nekatere tovarne, pogovar- jal pa se je tudi s predstavniki družbenopolitičnega življenja. H NAJVIŠJI IN NAJNIŽJI DOHO- DEK — V Ju.goslaviji še naprej pre- jemajo najvišje mesečne osebne do- hodke v projektantskih organizaci- jah. Ti znašajo 2.13.5 dinarjev v povprečju. V tekstilni in tobačni industriji, kjer so najnižji, pa zna- šajo povprečni mesečni dohodki 804 oziroma 863 dinarjev. Nominalni mesečni prejemki v driižbenem^sekji torju znašajo 1.079 dinarjev. Zapo- sleni v gospodarskih zbornicah do bivajo na mesec povprečno po 1.882 dinarjev, v letalskem prometu 1.701, v poslovnih združenjih 1.682 itd, ■ SODOBNE NAPRAVE NA MET- NIH PREHODIH — Zvezna carin ska uprava je sporočila, da bodo na' naših mejnih prehodih in letališčih v kratkem poskrbeli za najbolj so- dobne naprave, ki jih bodo upo rahljali pri carinskih pregledih pot- nikov in njihove prtljage. Med dru- gim nameravajo uvesti signalni si- stem za potnike, ki potujejo čez prehode. Mimo rdeče luči bodo mo- rali na primer tisti, ki bodo' prija- vili blago za carinjenje, za zeleno luč pa se bodo odločili tisti, ki ne bodo imeli ničesar za carinjenje. ■ NAKAZANA POT IZ TEŽAV — Zvezni izvršni svet je minuli teden razpravljal o razmerah v železniš- kem transportu, predvsem o po- manjkanju vagonov in menil, da te- ga pioblema ni mogoče rešiti na- enkrat, teonveč šele v nekaj letih. Na seji so menili, da so neumestne pripombe in zahteve, naj bi ZIS posredoval in reševal problem ne- posredno, saj je doslej že storil, kar je storiti mogoče — od olajšav do posredovanja za dodelitev do- mačih in tujih kreditov itd. ZIS je tudi sklenil, naj do začetka sep- tembra skupnosti Jž in pristojni organi pripravijo poročilo o raz- merah pri prevozu na železnici in o izvajanju ukrepov, pa tudi pred- loge ukrepov za hitrejše urejanje razmer v prometu. ■ UGODEN KMETIJSKI IZ- VOZ — V zvezni gospodarski zbornici so sporočili, da smo v pr- vih sedmih mesecih letos izvozili za skoraj 200 milijonov dolarjev raznih kmetijskih, živilskih in to bačnih izdelkov, kar je za 12 od- stotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je povečal izvoz koruze, krompirja, sončnic in to ■ VEČ KORUZE KOT LANI — Po napovedih strokovnjakov bodo v jugovzhodni Srbiji, kjer je s ko ruzo zasejanih skoraj 300.000 hek- tarov, pridelali letos dvakrat več koruze kot lani, ko je bila letina rekordna. Pričakujejo, da bodo tod pridelali približno 105.000 va- gonov koruze ali 40.000 vagonov več kot lani. ■ NESREČO JE ZAKRIVIL BRZOVLAK — Preiskovalna komi- sija je prejšnji teden končala pre- iskavo o vzrokih železniške pro- metne nesreče, ki se je pripetila 7. avgusta letos na železniški po- staji škofja Loka in izdala uradno sporočilo, v katerem je med dru- gim rečeno, da je nesrečo povzro- čil brzi vlak štev. 905, ki je prevo zil izvozni signal na postaji škofja Loka ki je kazal signalni znak »stoj« in je bil predpisano pred- si.gnaliziran. Med brigadirji na Tjentištu VESTI IZ EMO STROŠKI NEVERJETNO NARAŠČAJO Tovarna, kakršna je EMO, je zaradi značaja proizvod- nje vezana na dobave najrazličnejšega reprodukcijskega materiala. Na proizvodnjo vplivajo tudi drugi izdatki; po- gonsko gorivo, elektrika, razne dajatve. Kot je znano, ni skoro reprodukcijskega materiala, ki v zadnjih mesecih ne bi doživel korekture cen. Kako se to odraža v vrednosti 350 milijonov dinarjev, najbrž ni potrebno posebej raz- členjevati. V EMO imajo cel spisek o najrazličnejših po- dražitvah reprodukcijskih materialov, ki silno vplivajo na končni poslovni uspeh. Samo letos bo na primer zaradi podražitve reprodukcijskih materialov in drugega za 30 milijonov dinarjev več stroškov kot lani. Vsega tega ni moč nadomestiti z notranjimi rezervami, niti na račun dohodka. Tu in tam je sicer uspelo tovarni EMO korigi- rati cene .svojih izdelkov, vendar ne tolikanj, da bi krili vse podražitve. Ostanek čistega dohodka je prav zaradi takšne nestabilnosti cen pičlejši kot bi pričakovali glede na vložene napore v proizvodnji in obdelavi tržišča. Ra- zumljivo, da kolektiv na vse te težave ne more tvorno vplivati, kaj šele, da bi nezdrave razmere na tem pod- ročju odpravil. K. POTREBNO JE SPREMLJATI NOVOSTI v tovarni EMO v Celju deluje poleg številnih ostalih stroko\mih služb, tudi dokumentacijska služba. Ta deluje fce od 1964. leta. To službo so uvedli zato, ker strokovna knjižnica ne more zadovoljiti potrebam po najnovejših dognanjih v znanosti in tehniki, ki jih prinašajo strokovne revije. Ta služba izlušči iz strokovnih revij ixxiatke; ki so za njihovo tovarno zanimivi in jih zbere ter izda v obliki biltena. Za izdajo enega biltena morajo predelati čez 70 strokovnih revij in časopisov. Seveda je od teh največ tujih, podatke pa zbirajo tudi iz periodičnega in dnevnega časopisja. Ta- ko kot bi morala sicer ta služba še ni razvita, saj vse delo opravlja en sam, in to je tov. Jože Keber. Za uspe- šen razvoj tovarne EMO se bo morala ta služba vedno bolj razvijati. Znano je, da se imajo v zahodnih državah zahvaliti za velike uspehe prav dokumentacijski službi. V prihodnje, ko bo na trgu vedno več strokovne literature, bo F>ostalo strokovnjakom nemogoče predelati samim vso literaturo. J. V. STE ZA POČITNICE V CRIKVENICI? Prva polovica poletja je žal že za nami in veliko družin je že preživelo svoj letni oddih. Za tiste, ki ne marajo prehude obmorske vročine, pa bi bil dopust v prvih dneh septembra najbolj idealen. V počitniškem domu EMO v Crikvenioi je v zadnji dekadi avgusta to je od 20. do 30. in v prvi septembra od 1. do 10. še nekaj prostora. Cena dnevne oskrbe je 40 novih dinarjev, pre voz s tovarniškim avtobusom pa stane 18 dinarjev. Po izjavah tistih, ki so letos že letovali v domu EMO, pa tudi onih, ki ga poznajo že od prej, je tam zelo pri- jetno. Sodobno urejena kuhinja in jedilnica zagotavljata dobro hrano, lastna plaža pa udobno kopanje. Crikvenica je kot eno naših največjih obmorskih letovišč gotovo zelo zanimiva, možnosti za razvedrilo pa so prav tako pestre. In kot je v takih mestih pogosto, sd z malo iz- najdljivosti lahilM> marsikaj privoščimo — tudi za majhen denar. GRAFIČNO PODJETJE CETIS CEUE razpisuj e štipendijo na strojni fakulteti v Ljubljani štipendijo na Vi.šji grafični šoli v Za.sjrebu pOGOJ za dodelitev štipendije je končana srednja tehnična šola grafične, strojne ali ke- piijske smeri objavlja prosto delovno mesto POMOČNIKA VODJE prodaje masovnih tiskovin zahteva se višja šolska izobrazba komercialno- ekonomske smen. Temeljna izobraževalna skupnosti^2alec razpisuje ^ prosto delovno mesto ^ MATERIALNEGA KNJIGOVODJE za osnovne šole ; POGOJ: srednja šolska izobrazba. I i Nastop službe po dogovoru oziroma takoj. ^ Prijave pošljite na naš naslov v roku 15 dni po; objavi. ! M A L I OGLASA Vsaka beseda v ma tem oglasu stane U,5() NdiD (za naročnike) In i.Hd Ndin (za vse dru ge) Ob posredovanji) naslova v upravi lista ^'.uračunaino še dodat mh 1,0(1 Ndin; za ogla se pod šifro pa po 2,00 Ndin PO U(;()DNI CENI prodam dobro ohranjeno opremo dnevne sobe. Gizela Vudler, Zidanškova 13-11, od 15. do 17. ure. ST.\VBNO PAitCELO, 2500 kv. m., prodam po ugodni ceni v Dragi nad Storami. Franc Brecl, Laška vas 11, Štore. W.\LO RABUEN stroj za izdela- vo cementne zidne opeke, pro- dam. Naslov v upravi lista. KOMPLETNO SUŠILNICO za hmelj 12 kv. m. leseno ogrod- je, cevi in peč, prodam. Naslov v upravi lista. MIM MOTORČEK, skoraj nov, prodam. Franc štante, mizar- ska delavnica, Šempeter. FI.\T 750, leto izdelave 1964, pro- dam za 750 .OCO. V račun vzamem tudi ček. Drago Laznik, Trnov- Ije 154. ENOST.^NOVANJSKO HIŠO pro- dam. Naslov v upravi lista. CrAKRALNO POPRAVLJENO za- stavo 750, &4, prodam. Og'ed na Zg. Hudinji 2, Celje. VSELJIVO visokopritlično hišo, 2 km od železniške postaje Ce- lje, 12 arov zemlje, sadni vrt in brajde, prodam za 150.000 Ndin. Naslov v upravi lista. FI.AT - 1968, dobro ohranjen — prodam Cena 1,080.000 din. V račun vzamem tudi ček. Celje, Trnovlje 156. VEC STAVBNIH P.ARCEL z vodo in elektriko, prodam. Jože Ško- ta, Orla vas 14, Braslovče. BAK.\KO 5 krat 4 metre, prodam. Guber, Ulica Florjana Pahlina 2, Žalec. PARCELO 2370 kv. m. v Zagradu, ' ob lepi cesti, primemo za vino- grad, vekend —- hišo (vodovod ob cesti» prodam. Naslov v up- ravi lista. ZARADI SELITVE prodam po ugo- dni ceni televizor RR elektro stabilizatoi, radio Tesla, nova garažna vrata 2 krat 2, drokril- na, kletna dnevna in kuhinjska vrata, malo rabljen parket za dv^ sobi 6x5 ter strešno opetko — ki- kinda malo rabljeno, prodam. Pečovnik 16, Celje. PLICTNI STROJ Regina za zidno opeko prodam ali menjam. Na- slov v upravi lista. KRAVO, 7 mesecev brejo, pro- dam. Prane Koželj. Bukovžlalt 4B, Teharje. KOZOLEC na 6 oken prodam. Gregor Petrin, Loke 29, MoBirje. KEMIČNO ČISTILNICO, dobro vpeljano, prodam zaradi sl.ibe- ga zdravja. Mozirje 99. KOMPLETNO SPALNICO, trd les, rabljeno z žimnicami, prodam. Naslov v upravi lista. DVK PE£9, kopalno kad, elek- trični radiator, mv/ii, poceni pio- dam. Informacije od 11. do 12J. ure v Oblakovi 18. Vl\(KiRAD s sadnim drevjem — 9,50 ha, na lepi sončni legi, prodam. Naslov v upravi lista. RlbPF.D Ta 2, prevožer ih 4500 km orodam za 2100 din. Andrej Centrih, Šmartno ob Paki :«). DOBRO OHRANJEN moped T 12 v voznem stanju, prodam. Iv:in Jug. CrnoUca 33, Šentjur pri Celju. P(XSESTVO prodam zaradi staro- sti. Tzmera 8,40 ha — 4 ha. goz- da, 4,40 ha travnika in njive, prodam. Ivan Cigler, Marija Re- ka, Prebo'd. TRODELNI KOZOI-EC: prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO. zgrajeno do prve plošče, v Mozirju, prodam. Vprašati prt Vioavec v Trafiki. RABLJENO žen,sko kolo in tran- zistor, ]X)ceni prodam. Celje — I-oavčeva 16, Celje, pritličje levo. P<)iX)VlC;0 starejše hiše, 8,9 m. z vrtom, prodam po ugodni ce- ni. Pogoj za predelavo v stano- vanje, masivno visoko. Zidano z opeko. Bližina Celja. Pismene ponudbe pošljite na upravo li- sta pod »8 krat 9 kv. m«. GLOBOK otroški voziček in cen- trifugo Himo, prodam po ugod- ni ceni Kiš. Celje, Partizanska 8 a. DOBRO OHRANJEN fiat 7.50 pro dam. Ivan Mimik — Trnovlje 116 a, škofja vas. POSESTVO vseh kultur, velikost 4 ha, prodam po ugodni ceni. Ogled vsak dan. Stanko Križnik, Lamberg 47, Podplat. POSEST\'0 4 ha zemlje z novo hišo in gospodarskim poslop- jem, prodam. Na-slov v upravi lista. P.ARCELE za vikende in zazidalno parcelo z gozdom (voda, elek- trika) prodam. Cena 5—7 Ndin kv m. Franc Mežner. Koblek 4. Vojnik Dri Celju. KOMBINIRAN otroški voziček - prodam Marija Jan. Petrovče 13. MOTORNO KOLO NSU prima — 150 ccm, ugodno prodam. Celje, Trubarjeva 49. CITROEN — žabo. letnik 1963—64, primemo ohranjen, prod.am ali zamenjam za manjši avtomobil. Ponudbe sprejema: Bogomir Moj- silovič. Celje. Dranšinova 15, dopoldne telefon: 29 01. KL\VTR dunajske znamke prodam. Janez Cepin. Celje. Trubarjeva 53 a. .STARINSKE FOTTEIJE in harmo- nij prodam po ugodni ceni. — Ljudmila Hleb. Družmirie 10 — Šoštanj FOTOAPARAT Praktika 4 M in ki- noprojektor Silna super 8, po- polnoma nov. prodam. Flis. Ce- lje, Žagarieva 8. CrOZD na Gomilskem ugodno pro- dam. Dovoz s traktorjem. Dro- bež, Ceije. Klima. POSLOVNI PROSTOR v Žalcu s posebnim vhodom !n sanitarija- mi dam v najem. Primenv) sa pisamiSko dejavnost. Naslov v ui»«vi lista. KUHINJ.SKO POHIŠTVO, tapeci- rane stole, razno posodo ln teht- nico po najnižji ceni prodam. Vprašati pri Fon, Celje, Stane- tova 8 a na dvorišču, vhod iz Lilekove ul. pri novograjenem poslopju Tehnomercatorja. FIAT 750, letnik 1966, prodam. Oe- 750.000 — Franjo Snajder, Celje, Cesta na Oslrožno 2. LtlI'U, rodovTtiško, nemško ovčar- ko in mladiča, čistokrvnega šar- planinca, prodam. Naslov v up- ravi lista. ELEKTROMOTOR 75 KW 710 ob- ratov, .nerabljen, nov, z zaganja- čem, proda Alojz Druškovič -— Brode, Vransko. DOBRO OHRANJENO kompletno spalnico, orehov furnir in ku- hinjsko kredenco prodam. O'4lod vsak dan, od 18. do 20. ure v Trubarjevi ulici 1, I. nadstropje levo. ENODNEVNE PIŠČANCE si lahko nabavite v valilnici Klančnik — Smarjeta 17, Skofja vas, vsako nedeljo dopoldne. FIAT (iOO — po generalni, novo la- kiran in opremljen prodam ugo- dno za gotovino ali ček. Fonda, Celje, Ulica Moše Pijade 8. P()!»iSTVO za dnevno sobo, do- bro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled vsak dan po 17. uri: Bur- nik, Vojkova 17. — Otok III., Celje. DEKLE z gimnazijo in maturo iš- če primerno zaposlitev. Pismene ponudbe pod oznako »Delo osre- čuje«. 15-LETNO DEKLE sprejmem na delo — takoj. Kincl, Grobelno. OPREMLJENO SOBO oddam. — Plankarjeva 4 — Hudinja. USLUŽBENKA išče opremljeno so- bo — ogrevano. Naslov v upra- vi lista. MIREN FANT išče prazno ali op- remljeno sobo v mestu ^ah oko- lici. Plačam za eno leto vna- prej. Nudim tudi posojilo. Na- slov v upravi lista. ENOSOBNO stanovanje zamenjam. Fredo črepinšek, Celje, Maribor- ska 28 a. SOBO, po možnosti s oosebnim vhodom iščem v središču mesta ali pa na Mariborski cesti. Na- slov v upravi lista. SOBO iSCera nujno t Celju. Pla- mene ponudbe pošljite na upra- vo Usta pod »Profesorica«. OPREMIJENO ali neopremljeno sobo išče miren uslužbenec. Po- nudbe na upravo Usta pod »So- liden« . PONV EKSPRES ali T 12 kupim. Naslov v upravi lista. STRESNO OPEKO, zareznik (gol- cer) kupim. Celje Resljeva 15. 350 KOM. ZIDNE OPEKE kupim. Jože Rozman, Laško Dr-bro 21. ŠEST CILINDERSKI STROJ — perkinsa v dobrem stanju, takoj kupim. Ivan Vračim, Završe 19, Grobelno ENO ALI DVOSOBNO stanovanje s centralno v bloku ali zasebni hiši v Celju kupim. Plačam ta- koj. Ponudbe pošljite na upra- vo lista pod oznako »Takoj ali ka.sneje«. GAR.AŽO v središču mesta Celja oddam. Naslov v upravi lista. NUJNO POTREBUJEM 400.000 Sdin za dobo 2 let. Kasnejši mogoč odkup parcele za vikend. Naslov v upravi lista. PO.MOC v gospodinjstvu za 6—8 ur dnevno iščemo. Naslov v up- ravi lista. ZA 8-URNO VARSTVO 2 leti sta- rega fantka iščem žensko, po možnosti upokojenko. Naslov v upravi lista. HIŠO z dvosobnim stanovanjegi, malo oddaljeno od masta, z od- ločbo, zamenjam za enosobno stanovanje v mestu. Ostalo po dogovom Naslov v upravi lista. C8VESTIL0 (Vlale oglase sprejemamo načelno v upravi lista vsak teden do lU ure v soboto Izjemoma spre- .jemamo naročila za mal« oglase 12 oddaljenih kra,iev bolnišnic, zavodov in podobno, tudi v pismib če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja N TEDNIK OGLASNI ODDELEK fN SPRE fKM RADiJSKiH OBJAV TER ČESTITK. Ce I je. Trg V. kongresa 10 ABSOLVENTI SREDNJIH ŠOL ZŽTP — Transportno podjetje Maribor vaij^ nudi možnost šolanja v ŽELEZNIŠKI PROMETNI ŠOLI LJUBLJANA Po enoletnem šolanju si pridobite strokovno izobrazbo prometno-transportnega tehnika, v času šolanja prejemate štipendijo in brezplačno stanujete v železniškem dijaškem domu. Po končanem šolanju se zaposlite kot vlakovni odpravnik na železniški postaji. Po nekajletni praksi pa imate možnost napredovanja oziroma nadaljnjega šolanja na višji železniški šoli. Prošnjo za sprejem pošljite do 1. septembra 1970 na ZŽTP — Transportno podjetje Maribor, Kopitarjeva 5. Spričevala lahko dostavite na^ knadno. Z2TP — Transportno podjetje Maribor, Kopitarjeva 5 29. Kajpada, nič ni pomagal Paradižnikov obupni l KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RISANIH (Zagreb) 18.05 M.ALI SVET (Zagreb) 18.30 TELESPORT (Zagreb) 19.00 PPJ3PAGANDNA ODDAJA - (Zagreb) 19.05 NARODNA GLASBA (Zgb) 19.20 TV POŠTA (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 26. AVGUSTA 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.25 RACICA — lutkovna igra — (Ljubljana) 18.55 H. Škofič: LAŽNI BOLNIK — basen (Ljubljana) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Skop- je) 19.20 NA SEDMI STEZI (Lj) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 29.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 LONDON CONTEMPORARY DANCE COMPANV — balet (Ljubljana) 22.35 PROPAGANDNA ODDAJA — (Moda) (Ljubljana) 22.37 PARIŠKI MOZAIK: Pisatelji- ce (Ljubljana) 23.18 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 ZAKLAD KAPETANA PARAN- GALA (Zagreb) 18.30 TURIZEM (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Skop- je) 19.20 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 27. AVGUSTA 17.15 M.ADZ.ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 ZAPOJTE Z NAMI — Bnil Adamič (Ljubljana) 18.45 RISANKA (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (I^j) 19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana) I9..50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA S FESTIVALA V MON- TREUXU (Beograd) 21.25 IN ODŠEL BOM TAVAT PO TUJINAH — večer z Loui- som A(iamičem (Ljubljana) 21.45 PRIMERI DR. FINLAYA — serijski film (Ljubljana) 22.35 PROPAGANDNA ODDAJA — (Moda) (Ljubljana) 22.37 PORCCTIA (Ljubljana) PETEK, 28. AVGUSTA 16.45 \LADŽARSK1 TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 17.55 OBZORNIK (Ljubljana) 18.10 MC PHEETERSOVO POPO- TOVANJE — serij skj film (Ljubljana) 19.00 PO DOLINI DRAVE — od- daja iz cikla Med včeraj in danes (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ZNOVA TVOJ — amer. film (Ljubljana) 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Moda) (Ljubljana) 22.07 MALO JAZ, MALO TI — quiz TV Zagreb (Ljubljana) 23.25 POROČITA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 ODDAJA ZA OTROKE — (Skopje) 18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 PANORAMA (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA, 29. AVGUSTA 16 00 Stockholm: EVROPSKO AT- LETSKO PRVENSTVO ZA MOŠKE — prenos (EVR) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 J. Pehr: KLJUKEC TRETJI — lutkovna oddaja (Ljub- ljana) _ 19.20 S KAMERO PO SVETU — Japonska (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 TV MAGAZIN (Zagreb) 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA — (Moda) (Ljubljana) 21.37 SKRIVNOSTI MORJA — do- kumentarna serija (LJ) 22.07 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJA — serijski film (Ljubljana) 23.07 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.25 POROČILA (LJubljana) Drugi spored: 18.20 MLADINSKA IGRA (Bgd) 19.20 SPREHOD SKOZI CAS — (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV Svet Osnovne šole Planina pri Sevnici razpisuje delovni mesti učitelja MA-FI učitelja KEBIO P ali PRU za nedoločen čas ali U za določen čas; učitelja za razredni pouk PRU aH U za nedoločen čas. Razpisi veljajo do zasedbe mest. FOTO VESTI ZC;ORAJ LEVO: Celjski sejem je odprt. Na svečanosti je o pome« prireditve pa tudi o vlogi obrti govoril podpredsednik celjske obči ske skupščine inž. Dušan Burnik. (Foto: M. B V SREDINI LEVO: POLETJE V SREDIŠČU DOBOJA — E, vroče bUo v teh poletnih dneh tudi na dobojskih ulicah, čez opoldne Id skoro izumrejo, zato pa je proti večeru precej živahnejše in na stinskih mizah ob pločnikih pridno srkajo turško in najpogost zagrebško pivo. Mesto se širi letno za približno 100 stanova^ blokih. Edini hotel postaja veliko pretesen in bodo zato v kratk začeli zidati novega. (Foto: F. Krvn SPODAJ LEVO: Za sejmom obrti ko^ osrednjo letošnjo priredita v Celju bo čez nekaj dni v Celju odprta vrtnarska razstava v oi nizaciji celjskega hortikultiirnega društva. Prireditev bo v znal večjem obsegu in ob večjem številu sodelujočih kot tista pred dv« letoma. Tudi po površini bo letošnja vrtnarska razstava v Celju p kosila dosedanje. Sedaj tečejo v Medlogu še zadnja ureditvena d( (Foto: F. Krivi IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČK( Tokrat dvojčici iz Sedlarjevega: Lidija in Herminica Kliček. Ro^ sta se 5. januarja 1961. leta, in zdaj v desetem letu — zdravi veseli deklici. NOVI TEDNIK - Glasilo 1 iMinskih organizacij So-' Jialistične zveze delovnega ljudstva: Celje, Laško in Žalec — Uredništvo U: jprava Celje, Gregorčičevi 5, poštni predal 161 — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni ured- nik: Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- formacije propaganda Ce-' ije - Tisk In Idišejl CGP »Delo« LJubljana — Roko- pisov ne vračamo — Cena, posamezne Številke 60 par;' letna naročnina 30 din; ' polletna 15 din. Za tujino i znaša naročnina 60 din — ; Tekoč! račun 507—1—1280' - TELEFONI: uredništvo 33 69 tn 31-05, mali oglajti In naročnine 28-00 Toni Hercfeler« OCVIRKI MLEČNA PRHA O, to poznamo, da so se namreč nekatere dive, vsaj svoječasno je bilo tako, kopale v mleku, ker to, baje, vpliva na lepoto. Nasploh mleko priporoča- jo za nego obraza, toda nikjer še nisem bral ali slišal, da je mlečna prha priporočljiva za avtomobi- le. Meni in še nekaterim se je namreč na relaciji Velenje—Celje primerilo, da smo vozili za zaseb- nim tovornjakom, ki pre- važa cisterne z mlekom, seveda polne mleka. Ker so pokrovi cistern očitno premalo zatesnjeni, ob vsakem tresljaju brizga mleko na cesto. Zato ob prehitevanju doživiš prav- cato mlečno prho, ki ne ostane brez sledov na av- tomobilu. GOSJTE IN »GOSTJE« Znancu od konkurenčne- ga časopisa sem zažugal, češ, toliko reklame si de- lal za zgornjesavmski tu- rizem in ko ga praktično gre človek preizkusiti, do- živi svoje. Tako se je ne- davno — bila je nedelja — primerilo, da družba 6 lač- nih, ki so se specialno na- menili v odročnejše Ljub- no, tu ni dobila ničesar za pod zob, V »Planinki« so jih odpravili kar pri vratih, češ saj že imamo vse polno stacioniranih gostov. Potlej se je druž- ba odpravila v gornji del Ljubnega, pa tudi tu v go- stilni ni bilo nič, ker so imeli hrano samo za »svo- je goste«. Za tolažbo so vprašali še na tretjem koncu, v gostilni blizu Pla- ninke, pa tudi tu ni bilo nič za pod zob Tako v Ljubnem. Na srečo je zasebnica — go- stilničarka v Lučah ob Sa- vinji — rešila vsaj čast lučkih gostincev Kako je teknilo sveže pripravljeno kosilo ob nladni Lučnici in pod dišečo lipo! E, bratje, v Luče se splača tudi v posezoni. BRADAVICKA Za steklom v celjskih kioskih je zadnje čase to- liko golote z naslovnih in sredinskih strani sex in nesex revij, da bi kioskom lahko mirno nadeli napis- ne table — bradavička. mt i iju ZA TRAKTOR če se zaradi številčnosti Henrikov v britanskem kraljestvu ne motim, je bil Henrik IV. tisti, kt je hotel dati kraljestvo za konja. Pri nas kraljev in kraljestev nimamo, imamo pa kmete, ki bi dali kmetijo za traktor. Tako je v revni socialistični vasi živel, oziroma životaril kmet ki se je, da bi razrešit svoj problem in rešil sebe, odločil, da zamenja kmetijo za trak- tor. Po zdravi kmečki logiki je prišel namreč do za- ključka, da bo bolje živel in mu bo bolje šlo na tej zemlji, če bo imel samo traktor, s katerim bo delal usluge drugim kmetom, ki traktorjev tudi niso ime- li, imeli pa so nekoliko večje in donosnejše kmetije. Kasneje, ko bo s traktorjem dovolj zaslužil, st bo kupil kmetijo in naše socialistično kmetijstvo bo do- bilo sodobnega kmeta. »Kmetijo dam za konja!« je torej zaklical na kmetijski sceni kot »kraljestt^o za konja!« omenje- ni Henrik v Sfiakespearovi drami. Dobil je traktor, sicer ne nov, ampak v voznem stanju. Traktor, po imenu ferguson s prikolico^ Tu Pa so se začele težave. Nastalo je vprašanje, kaj naj dela s traktorjem, ki ima samo prikolico. Lahko bi prevažal recimo premog in kmetijske pri- delke ali karkoli drugega, ampajc kako naj s priko- lico obdeluje zemljo, če bi hotel biti tako rekoč traktorist Za vse, bi njegov traktor moral imeti pri- ključke. ^ »Kaj pa zdaj?« je vprašal bivšega soseda. »Kfe naj dobim denar? Priključki stanejo več kot cel traktor.« »In še dobiti se jih ne da, če nimaš deviz ali ka- ke posebne sreče,« je rekel sosed. »Kaj da bi zdaj naredil? Traktor nazaj za kmetijo. To ti Je edina rešitev.« Nesrečni traktorist je brž stopil do bivšega last- nika traktorja sedaj lastnika njegove kmetije in mu razložil, da si s fergusonom ne more nič pomagati. »Ali kupčija ni bila poštena?« je rekel ta »Bila je poštena, nič ne rečem, ampak, saj razu- m.ete, to ni kompleten traktor, hočem reči da bi vsaj za nekaj priključkov že spravil skupaj toliko denarja, pa priključkov ni mogoče dobiti_ Mislim, da bi kupčijo razveljavila.« Ni znano kako se je zadeva končala, do nedav- na so bili nekateri vodilni ljudje v občini v skrbeh, da bo traktorist obubožal in bodo imeli na spisku enega socialnega podpiranca več. oh VREME od 20. do 30. avgusta Okrog 22. in 30. avg»> sta dež z ohladitvijo nevihtami. V ostaleii' bo prevladovalo lep" vreme, vendar so vmc^ možna manjša poslal sanja. Dr. V. M