Leto LXV1II
PoSfnlna platna v gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 28. julija 1940
Stev. 171
Cena 2 din
Naročnina mesečne 25 Din, sa inoeem« ■tvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/M
SLOVENEC
Telefoni aredniitra hi aprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-04 — Izhaja vsalc dan sjntraj rasen ponedeljka in dneva p« praznika
Cakevnl računi Ljubljana ilovilka 10.650 in 10.349 sa inserate.
U prava: Kopitarjeva nlica itevtlkai.
Prvo je človek
Velikokrat smo na tem mestu že naglašali, kakšne temeljite gospodarske in socialne iz-premerabe, ki jih nepreklicno terja od nas porajajoča se nova doba, čakajo tudi našo državo in naš narod. Preurediti politično in gospodarsko skladnjo naše države in sicer ne suženjsko po izdelanih tujih vzorcih, marveč v skladu z našimi potrebami in narodno miselnostjo, to je stvar, ki je naložena tistim, ki so na vrhu za blagor naše celote odgovorni, da bi težave časa srečno in v mirnem razvoju prebredla.
Toda vsa ta politična in gospodarska vpra-< išanja se iztekajo v območje človekove vere in prepričanja, to je, kako človek gleda na temeljna vprašanja življenja, predvsem kar se tiče razumnega stvarstva: odkod je človek, čemu je in kakšen namen ima njegovo življenje in ustvarjanje v človeški družbi in v ve-soljstvu, ki ima tudi svoj pomen in namen. Tudi v sodobnem prevratu našega družabnega bitja in delovanja ne gre zgolj le za politične ustanove in gospodarske oblike, pa za socialni red v njega zunanjih obrisih, marveč tudi in to v prvi vrsti za človeka samega, ki je tisti, čigar oseba, mišljenje in delanje se mora prenoviti.
Vprašanje je torej, poglavitno vprašanje,
kaj je od našega duhovnega in nravstvenega podedovanega izročila bistveno, kaj pa nebistveno, kaj vedno veljavno, kaj važno samo za neko dobo, kaj za človeka nujno vselej in povsod, če hoče ostati človek, dostojen samega sebe, kaj pa izpremenljivo, kakor to pač zahtevajo menjajoče se razmere.
Prvo je, da moramo ohraniti krščansko gledan je človeške osebe, ki je bilo vedno enako na Zapadu in na Vzhodu, da mu namreč njegova vest govori o najvišjem Sodniku, čigar beseda in postava brezpogojno velja in je edino merodajna za pravilno oblikovanje in pravega duha v odnošajih do bližniega in do vseh socialnih družb, v katerih in s katerimi posameznik živi. Prav Gogolj, Dostojevski in Tolstoj so bili tisti največji geniji, ki so nas tega na pragu nove dobe učili in so to slovanski duši pa vsemu omikanemu svetu zabičali. Tega bi se morali zavedati posebno oni, ki danes toliko poudarjajo potrebo po »usmeritvi na vzhod«, ne čutijo pa, kako globoko sami tiče_ v miselnosti volemeščanskega načina življenja, ki ga izvajajo iz »propadajočega zapadac
Drugo je, da je največja vrednota kot ee^ lica vsega družabnega življenja naša družina, iz katere se pretakajo v narodovo in državno telo oživljajoči sokovi, če in dokler je družina zdrava ne samo telesno, ampak tudi in predvsem nravstveno. Le taka krščanska družina je šola medsebojne človeške vzajemnosti ne samo v pravicol jublju, ampak tudii v ljubezni kot najmočnejši vezi človeške družbe. Tudi to so verlno najbolj podčrtavali slovanski misleci, ki se nanje zopet tako glasno sklicjujejo in jih častijo. Vse njihovo pisateljsko delo je bilo ena sama visoka pesem krščanske ljubezni, ki svojo zvestobo in toploto ter preobraiževalno moč črpa iz družinske povezanosti človeka.
Dalje: Bodimo narodni iz najboljšega in najglobljega duhovnega zaklada, ki še počiva v našem ljudstvu; ne mečimo se brez lastnega razsodka in razbora za vsakim in za vsemi tujimi vzori; ne vdajajmo se močnejši stroji, kakor list, ki ga zanese vsak slučajni tok, temveč varujmo svoj lastni obraz. Hkrati moramo ohraniti duha vzajemnosti naše jugoslovanske tronarodne družine, ki iz njenega sodelovanja in soglasja nastaja vsa lepota in vzvišenost pa moč naše državne ideje.
Končno pa ne smemo žrtvovati, česnT nas je prav krščanstvo naučilo in kar se ta.ko zelo sklada z našo slovansko duševnostjo: da preko vseh plemen in narodov, nad vsemi jeziki in vesoljskimi ter družabnimi nazori obstaja enota in enakovrednost vseh pred Stvarnikom in da nam je On dal zakon pravice in ljubezni, ki nas strogo obvezuje, da vsakemu brez razlike krvi, jezika ali vere pomagamo ne samo v skrajni sili, ampak da pomagamo složno zgraditi skupnost vsega človeštva v dostojnem blagostanju, miru in nravstveni ter socialni vzajemnosti.
To je nepremakljiv duhovni okvir, v katerem se lahko izpremeni vse, če je in kolikor je potrebno. Duhovno in nravstveno območje, ki smo ga zgoraj naznačili, ne trpi nobenih od-stopkov, nobenega popuščanja, nobene pogojnosti: to je absolutna življenjska resnica, izven katere ne more biti drugega ko zmeda, prepir, sovraštvo, večen nered in vojska za jesti in piti ter uživati. Če pa držimo smernice od Boga in našega plemenitega srca nakazanega moralnega reda, se nam ni treba ničesar batii in se bomo lahko pogovorili z duhom časa. ki z nepremagljivo silo trka na vrnta in pretresa vse zemeljske zadeve do dna. Mirno mu lahko gledamo v oči, se otresemo nebistvenega, negod-noga in slabega ter se udeležimo njegovega očiščevalnega dela: saj je božji poslanec, če ga prav razumemo in prav razumemo svojo nalogo.
Mirno lahko priznamo, da je kritika navidezne demokracije v velikem obsegu upravičena. Da smo jo pokvarili z zamenjavanjem svojih in klikarskih koristi z občo blaginjo. Da smo posameznika z njegovo nebrzdano sebičnostjo predpostavljali blagru bližnjega, družbe, človeštva. Da smo pod geslom svobode v prvi vrsti osvobodili sebe vezi pravičnosti, vzajemnosti, ljubezni in prizadevanja za sočloveka, za delovne stanove, za občestvo, in smo to imenovali demokracijo. Pravtako pa ne sinemo pri temeljiti preosnovi tega nereda, ki se po krivici red imenuje, zapasti drugi skrajni zmoti, dn bi svobodo posameznika in posameznih pri-rorlnih družb in duhovnih stremljenj ter na obči blagor usmerjenih poštenih prepričanj popolnoma zastrli ali pretirano prikrajšali po diktaturah, ki ostanejo diktature, naj se ode-vajo v to ali ono barvo, naj so zapadnega ali vzhodnega izvora.
Poglaviten pa je novi človek, brez katerega so stvari lahko še tako dobro urejene, pa mora jo propasti, če jih ne oživi ja in usmerja človeški duh. Podlaga državnega, stanovskega
V Solno gradu: Romuni odžli
Bolgari prišli - Slovaki na poti
ITllMBMITHIIMMBMIlMMfflBMMIlinillMl	..................III	Mil
Glede sklepov, ki so bili sprejeti na balkanskih posvetih v Nemčiji ni znano nič točnega - Nadaljevanje posvetov v Rimu
Bolgari pri Hitlerju
Solnograd, 27. julija. L Predsednik bolgarske vlade dr. F i 1 o v in zunanji minister Popov sta s svojim spremstvom s posebnim vlakom prišla v Solnograd. Spremljal ju je tudi nemški poslanik v Sofiji Riechthofen. Bolgarske državnike je na kolodvoru pričakoval nemški zunanji minister v. R i b b e n-trop z višjimi uradniki zunanjega ministrstva ter predstavniki vojaških ia civilnih oblasti. Na kolodvoru je bila postrojena tudi častna četa. Bolgari so bili sprejeti z izredno prisrčnostjo.
Prvi razgovori so se začeli takoj dopoldne v dvorcu Fuschl, kjer stanuje nemški zunanji minister. Opoldne so Bolgarom na čast priredili kosilo. Napitnic ni bilo.
Popoldne sta dr. Filov in Popov odpotovala v Obersalzberg, kjer ju je sprejel drž. kancler Hitler. Razgovoru, ki je trajal zelo dolgo in je bil nad vse prisrčen, je prisostvoval tudi nemški zunanji minister kakor tudi nemški poslanik v Sofiji in bolgarski poslanik v Berlinu. Bolgarska državnika sta Obersalzberg zapustila zelo dobro razpoložena, toda kakšne izjave o vsebini razgovorov nista marala dati tLskn.
Bolgarski ministri so se že nocoj iz Solnograd a odpeljali nazaj v Sofijo.
Iz Slovaške prihajajo predsednik države, predsednik vlade in zunanji minister
Bratislava, 27. julija, t. Transcontinental Press: Predsednik slovaške vlade dr. Tu k a in zunanji minister dr. Durčansky sta v
spremstvu ministra Sano Macha davi odpotovala v Solnograd. Zadržala se bosta verjetno nekaj ur na Dunaju, nato pa nadaljevala pot v Solnograd v posebnem vlaiku Državni predsednik slovaške države dr. Tiso, ki je nil tudi {»vabljen v Nemčijo, bo v spremstvu nemškega poslanika v Bratislavi Bernarda potoval v posebnem častnem vlaku šele popoldne. Niso še bile objavljene nobene podrobnosti o dnevnem redu bivanja slovaškega predsednika in slovaških ministrov v Nemčiji. Prav tako ni prišlo v javnost ničesaT o vsebini razgovorov, ki jih bodo slovaški državniki imeli z nemškimi državniki
Romuni že v Rimu
Rim, 27. jul. AA. Štefani: Predsednik romunske vlade Gigurtu in zunanji minister Mannilescu sta prispela ob 1140 v Rim. Na železniški postaji je romunska državnika pozdravil zunanji minister grof Ciano s predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Romunska državnika sta obšla častno čete, nakar sta odšla v svoj hotel. Romunskima ministroma je prebivalstvo na poti skozi Rim priredilo prisrčne ovacije.
Zunanji minister grof Ciano je sprejel opoldne predsednika romunske vlade Gigurta an zunanjega ministra Manuilesca. Opoldne je grof Ciano priredil kosilo v čast romunskih gostov.
Zvečer je sprejel romunska državnika tudi Mnssolini. Sestanku je prisostvoval zunanji minister grof Ciano ter romunski poslanik v Rimu in italijanski poslanik v Bukarešti.
V Rimu naglašajo, da je s posveti v Rimu in Solnogradu doprinešen nadvse važen kamen k okrepitvi miru na Balkanu, ki je eden od najdeli-katnejših delov Evrope. V tej smeri se udejstvuje revizionistična politika Rima in Berlina, ki temelji na načelih miru in bo izpeljana do skrajnih možnosti.
Jugovzhod bo pomirjen še pred_ napadom na Anglijo
Curih, 27. julija, b. Romunski državniki, ki so včeraj končali svoje razgovore v Solnogradu, so odpotovali v Rim, kamor pridejo jutri dopoldne. Kakor je izvedel dopisnik »Neue Ztircher Zeitungc, sta državi osi Rim-Berlin že ob priliki zadnjega
in proizvajalnega življenja in obratovanja je živa oseba. Ni mogoče z uspehom preurejati zunanjih odnosov in naprav ter ustanov, če ne preosnujemo človeka. Kaj pomaga bodisi reforma, bodisi prevrat, če ljudje ostanejo prejšnji, če jim je prvi in zadnji namen zgolj le lastna sitost, dober položaj in ugodnosti ter prednosti na račun ljudstva; prepričanja, novi red in kakršenkoli že red ter načela pa so jim edi-nole stopnice na družabni lestvi navzgor? Brez poštenega prepričanja, vesti in idealizma, ki so mu žrtve samo po sebi umevne, nujne ter zaslužne, ni nobenega socialnega reda, naj bo zamišljen še tako popolno. Ljudi, ki so hoteli imeti vsak svoj korak zasiguran, so od vsega hoteli vleč.i dobiček in so si pustili svoja prepričanja dobro plačati, je stari svet in red imel zadosti in se je na njih zadušil.
Novi red po božji volii Dotrebuie novih ljudi.
obiska grofa Člana v Berlinu sklenili, da začneta
razčiščevati odnošaje med balkanskimi in podonavskimi državami. Predpogoj, za katerega je smatrati, da je dosežen, je bila odstranitev angleško-francoskih vplivov na tem prostoru in sporazum s Sovjetsko Rusijo, ki je v glavnem že zadovoljila svoje zahteve izza svetovne vojne.
V	rimskih krogih smatrajo, da ni izključeno, da utegnejo biti še pred nemškim napadom na Anglijo razčiščeni vsi ti odnosi. Na strani Romunije je opaziti očitno pripravljenost, da za ceno najtežjih žrtev zagotovi mir.
Madžari napeto pričakujejo odločitve
Curih, 27. julija, b. »Basler Nachrichten« objavlja vest iz Budimpešte, po kateri madžarska javnost napeto pričakuje vesii iz Solnograda, vendar ima kljub temu doslej le malo avtentičnih informacij. Zdi se, da nemška merodajna mesta postopajo zelo oprezno. V krogih balkanske diplomacije naglašajo, da nemška diplomacija ni več nedostopna zamisli, po kateri naj bi prišlo do nekaterih teritorialnih izprememb v jugovzhodni Evropi, katere pa se bodo odobrile ne glede na vojno z Anglijo. Na drugi strani so nemški diplomati priporočili voditeljem romunske zunanje politike, naj stopijo v stik z Madžari in Bolgari in da naj rešijo vsa pereča vprašanja 7, neposrednimi razgovori.
V	Berlinu in Rimu polagajo največjo važnost na to, da se vsi spori rešijo mirno.
Madžari zahtevajo sedaj še ' 30 milijard dinarjev odškodnine
Budimpešta, 27. julija, b. V zvezi s posveti v Solnogradu naglašajo madžarski krogi, da še nista rešeni dve glavni vprašanji, to sta:
1.	kako veliko bo ozemlje, ki ga bo Romunija vrnila Madžarski, in
2.	kdaj bo povsem nničena trianonska mirovna pogodba.
Madžarska pa ne pričakuje samo ozemeljskih odškodnin, ampak tudi odškodnino za škodo, ki so jo povzročili romunski vojaki po komunističnem udaru. To škodo cenijo Madžari na najmanj t r i milijarde zlatih frankov (30 milijard dinarjev).
ff
Tašmstveno obnašanje
Turčije" - ugotavlja italijanski tisk
Istanbnl, 27. jul. t. Transcontinental: Turško politično mnenje in tisk z največjo pozornostjo sledita razgovorom med balkanskimi državniki, ki so na obisku pri nemškem zunanjem ministru v Solnogradu. Iz dolgih poročil tiska izhaja, kakor da ima Turčija svoje posebne poglede glede Balkana. Posebno list »Tan« je zelo izrazit, ko daje bolgarskim državnikom, ki so odšli v Nemčijo in bodo verjetno odšli naprej v Rim, dobre nasvete na pot. »Tan« najprej podčrtava upravičene bolgarske težnje do Dobrudže in upa, da se bo ta stvar uredila zadovoljivo. Vendar pa meni; da se Bolgariji zaradi tega ni treba oslanjati na kakšne sile, ki ne pripadajo črnomorskemu področju, črnomorske sile da so same _ sposobne, da tn vprašanja urede z medsebojnimi sporazumi. Drugi turški listi, kot na primer »D ž u m h u r i j e t« pa pišejo, da je Sovjetska Rusija že davno Bojgarom obljubila, da bodo dobili Dobrudžo, brez ozira na to, kako se bodo razvili odnošaji med Romunijo in Madžarsko, češ da je to črnomorsko vprašanje, ki s podonavskimi problemi nima nobene zveze, V turških političnih krogih pa zanikajo verodostojnost poročil, da bi Sovjetska Rusija od Bolgarije zahtevala, naj ji na svoji obali prepusti kakšno oporišče, kakor tudi govorice, da hoče Sovjetska Rusija obenem s Turčijo, Bolgarijo in morda tudi Romunijo skleniti
črnomorsko zvezo. Trenutni mednarodni položaj da tem poročilom ne da je nobene osnove, ako-ravno je na drugi strani res, da se pri turški politiki opaža težnja za razjasnitev prijateljskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo v cilju, da ne bi do Črnega morja prišli tuji vplivi.
Rim, 27. julija, t. »Neue Ziircher Zeitung: Italijanski tisk posveča veliko pozornost potovanju romunskih in bolgarskih državnikov v Nemčijo in v Italijo ter podčrtava upanje, da se bo vse mirno uredilo. Položaj da je itak že jasen spričo odločenega stališča držav osišča Rim—Berlin, da se na jugovzhodu ohrani mir. Izjemo deln edi-nole Turčija, pravi italijanski ti«k, katere stališče je tajinstveno in ni videti, dn bi bila preveč navdušena, da se južnovzhodna Evrmpa urejuje pod vodstvom Nemčije in Italije,
Nemška razlaga dogajanj v Solnogradu
Solnograd, 27. julija, t. Transcontinental Press: Dobro poučeni krogi v svojih razlagah o razgovorih med nemškim zunanjim ministrom in romunskimi, odnosno danes bolgarskimi državniki, naglašajo, dn je Nemčija danes bolj kdaj pred naklonjena, da v pametnem obsrgn podpre madžarske in bolgarske težnje napram Romuniji. Nemški politični krogi poudarjajo, da so mirovne pogodbe, ki so zaključile svetovno vojno, zagrešile velike napake, ko so ustanovile državne edlnice, ki nasprotujejo zdravemu razumu. Isti krogi nnglaša.jo, da so se zahodne velesile nalašč posluževale Romunije za svoje spletkarije. Romunija je danes sama spoznala, da mora svojo dosedanjo politiko presekati. Zato je dozorel čas, da se sporna vprašanja, ki so vedno bila izvor političnih kriz na jugovzhodu, izginejo enkrat za vselej.
Švicarsko mnenie o načrtih Nemčife in Italije
Bern, 27. julija. AA. DNB: V tukajšnjih političnih krogih posvečajo največjo pozornost razgovorom v Solnogradu za rešitev vprašanj v jugovzhodni Evropi. 7, nemške strani poudarjajo, da se Nemčija in Italija v enaki meri zanimata za to, da bi vi lelj stalni red in mir ter urejenost v tem prostoru že iz gospodarskih potreb. Značilno pa je n. pr.. da je Anglija po 22 letih ko se je z vspmi silami zavzemala za status rjuo na jugovzhodu, zdaj nenadoma spremenila vloao in se pojavlja kot glavni zagovornik revizionističnih zahtev, in sicer edino za to. da bi se na ta način mngla vmešavati v jugovzhodno Evropo in vzdrževati tam žarišče kriz, ki bi prinašali njej koristi. Toda Anglija je končnoveljavno izločena. V Berlinu zastopajo mnenje, da bo mogoče zadovoljivo urediti vse samo v primeru, če bodo narodi, katerih se sporna vprašanja tičejo, vse to uredili po svobtvdnih sporazumih v znaku pravičnosti in razuma.
Dva pogo:a za sporazum z Anglifo?
Rim, 27. julija, b. V rimskih diplomatskih krogih poudarjajo, da je še zmerom mogoč sporazum med Anglijo in Nemčijo, ako Anglija izpolni naslednja dva pogoja: T
1.	Odstop Churchillovega kabineta, nakar naj bi novo vlado sestavil Mosley ali pa bi le ta prevzel vsaj zunanjo politiko.
2.	Ustavitev oboroževanja in priznanje nemške nadvlade na evropskem kontinentu.
Washington, 27. julija, b. Predsednik Roosevelt je izjavil, da ni še ničesar slišal o kakem sporočilu iz Nizozemske, po katerem naj bi bil zaprošen za posredovanje, da bi prišlo do mirovnih pogajanj.
Sporazum v Havani
Newyork, 27. julija. AA. Reuter: Newyork Times poroča iz Havane, da 6e je zaključil sestanek odbora, ki se je bavil z načrtom za nadzoretvo nad evropskimi posestvi na zahodni polkrogli, in katerega je sklical Cordell Hull, ker ni prišlo do sporazuma. Pododbor se bo sestal še danes. Argentinski podtajnik Milon je izjavil snoči po seji: Skušali bomo najti rešitev in mislim, da se nam bo to posrečilo. Lahko bo najti rešitev, če bo za to, dosti dobre volje.
Pozno zvečer poročajo, da je konferenca v Havani prišla do sporazuma in da bodo do jutri sestavili besedilo skupne izjave vseh ameriških držav glede zadržanja, ako bi nastopila nevarnost, dn se zaradi evropskih posesti na ameriški celini približa vojna tudi ameriškemu kontinentu. Ameriški predlog, ki predvideva neke vrste skupno varuštvo nad evropskimi kolonijami, ie bil spre-
jet v glavnem, dodali so samo še argentinsko željo, da bi se dotična kolonija najprej vprašala za mnenje, predno bi ameriške države podvzele kakšne nadaljne ukrepe.
Pogodbo, ki je sprejeta v Havani. bodo predložili posameznim parlamentom v odobritev. V pogodbi ho izrecno poudarjeno, da Ognjeni otoki ne spadajo pod pojem »kolonij«, torej tudi ne spadajo v objem tistih držav, čez katere bodo ameriške države prevzele vloco varuhov. Zahteve Argentine glede teh otokov so bile zavrnjeno.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno s krajevnimi padavinami.
Zemunska vremenska napoved: Postopno se bo pooblačilo. Tu pa tam nevihte. Ohladilo se bo. Nalivi bodo skoraj v vsej državi. Samo v iužnih krajih bo nekoliko vedro.
»Nova Srpska Riječ« se boji stanovske premoči
»Nova Srpska Riječ« se zelo boji, (la hi z novim redom, ki je l>il najavljen tudi za našo državo, ne prišel (lo kakšne premoči kakšen določeni stan, češ, »da naše ljudstvo ne hi preneslo ne diktature delavskega stanu, ne iliKtature kmclsktga stanu, ne borbe med mestom in podeželjem, marveč bi sprejel samo sodelovanje vseh tvornih sil ljudstva, vseh skupin in organizacij za splošni pospodurski m socialni napreden«. I a list sprejme » otulitu-rizeni državne ali nacionalne zamisli, tuda rie diktaturo enega samega stanu. Proti takšnemu poskusu, da sta se dvignila Mussolnu in Hitler in sta zmagala.«
»Obzorove« pritožbe
Zagrebški »O b z o r« objavlja uvodnik, kjer razpravlja o očitkih, ki sc ponekod slisijo ^ naslov onih, ki bi radi mrtirektno Hrvatom, očitali, da so preveč občutljivi in do hočejo uresničiti tudi vse svoje drugovrstne zelje, kar da je v današnjih časih, ki zahtevajo, da se gotova vprašanja v interesu ohranitve državne
celote postavijo v ozadje. »Obzor« na to odgovarja, da je res. da je treba vprašanju obstanka zares podrediti vse drugo, u da je potrebno najprej vedeti, kaj je v interesu državne skupnosti in kaj ne. Potem našteva nekatere težnje, ki da še do danes niso bile v prilog Hrvatov ugodno rešene. »Obzor« se čudi, zakaj na primer še do danes poslanik v Zedinjenih državah, ali v Argentini, kjer da so hrvatski izseljenci najbolj številni, še ni Hrvat. Čudi se, zakaj v diplomaciji ni hrvatskega naraščaja, zakaj \ Centralnem Presbiroju na vodilnih mestih se vedno ne sede Hrvati. »Obzor« trdi, da vse to ni v interesu državne skupnosti. Hrvati da M svojih teženj po popolni enakopravnosti ne bodo odstopili,'češ. d j »samo Jugoslavija, preurejena na enakopravnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev lahko vedro gleda v bodočnost.« ........
Načrti A
za »nacionalno mlado črnogoro«
»SI ob od na m i s a o«, ki izhaja v Nikši-ču razmotriva o podobi mlade, nacionalne Cr-negore in pravi, (la jc ustvaritev taksne Crne-gore mogoča samo |io osnovi petletke. ki 1)1 si vanske usmerjenosti«. Nacionalna Crnagora pa ljudi. Treba, da sc najprej ustvari »kader.vodilnih ljudi« ln ta kader, da mora biti »vseslo-vanske usmerjenosti«. Nacionalna Crnogora pa mora biti tudi vse.jugoslovanska. List je proti \seni pojavom »individualizmo«. Ljudje^ ki za-
Pravilnik o hmeljskih združenjih
Beigrad. 27. julija. Po fl. 0 uredbe o hmelju je kmetijski minister predpisal pravilnik o hmeljskih združenjih, ki se glasi:
Čl. 1. V vsakem hmeljskem okolišu se ustanovi po eno hmeljsko društvo. Vsak lastnik hmeljskih nasadov mora bili član hmeljskega društva. Če v hmeljskem okolišu tako društvo ne obstoja, se morajo lastniki hmeljskih nasadov priključiti bližnjemu sosednemu lnneljskemu okolišu. Če na istem področju pri uveljavljenju tega posiovnika že obstoja eno ali več društev, sc morajo ta društva prilagoditi tem odredbam ter preosnovati svoja pravila v tem smislu, da so združijo v hmeljsko zvezo.
Čl. 2. Cilj hmeljske zvezo je, da zastopa interese hmeljarjev in da dela za napredek pridelovanja in prodaje hmelja, da ureja sezonske cene, vodi evidenco o lastnikih hmeljskih nasadov in površini zemlje, znsajene s hmeljem, ter statistiko o pridelovanju in prodaji hmelja.
Čl. 3. Sredstva društva so: 1. vpisnina in letna članarina, ki jo določi občni zbor društva; 2. prispevek najmanj 1 % cene prodanega hmelja. Občni zbor lahko ta prispevek poveča do največ 2%. Ta prispevek je dolžan plačati vsak kupec hme-
lja, ki ga odbije od prodajno cone in ga mo;a izročiti društvu najdalje v roku desetih (lin po sklenjeni kupčiji; 3. darovi in zapuščine.
Čl. 4. Društvo se bo ustanovilo v doticnem kram najpozneje dva meseca po objavi tega pravilnika v ^Službenih novinah« in no razglasitvi na običajni način v dotičnem kraju. Vsi lastniki hmeljskih nasadov bodo povabljeni nn ustanovni občni zlx)r. Ta občni zbor se bo vršil v kraju, ki «e nahaja v središču pridelovanja hmelja.
Čl 5. Do izvolitve upravnega odbora bo predsedoval in vodil ustanovni občni zbor delegat kmetijskega ministrstva. Občni zbor sprejme pravilnik društva, ki pa mora vsebovati odredbe iz čl 1., 2.. 3. in 4. tega pravilnika, in se mora poli"*' tega prilagoditi uredbi o hmelju in zakonu o društvih, shodih in zborovanjih od 1«. septembra 1931 ter spremembam in dopolnitvam oil 24. marca 1933.
Čl. 0. Hmeljsko združenje lahko prenese svoje poslovanje lia skupno centralo (zvezo) za zaščito interesov, napredek hmeljarstva in prodajo hmelja v kraljevini Jugoslaviji. Ta pravilnik ie objavljen v današnjih Službenih novinah in stopi z današnjim dnem v veljavo.
Strašna nesreča v aleksinskem rudniku
V ^tilll un |u » »'iu ................................- ,	ag	' «
govarjajo individualizem posameznih »plemen«, ■ _	. . .
da je treba označiti za sovražnika Jugoslavije ■ PriftOtl StainS
Niš, 27. jul. m. V bližini mesta Aleksinca se nahaja premogovnik, ki je last neke belgijske družbe in v katerem je zaposlenih nad 1200 rudarjev. V tem rudniku se je pripetila v rovu sv. Aleksander strahovita nesreča. V tem rovu je delalo 35 rudarjev, ki so delali pri nezavarovanih karbid-nih svetilkah. Nenadoma je eksplodiral metan in nastal požar. Prestrašeni rudarji so hiteli proti izhodu. 24. rudarjem se je posrečilo doseči izhod, 11 rudarjev se je pa zadušilo z ogljikovim oksidom v 2Š3 metrov globokem rovu. Med ponesrečenimi rudarji je tudi 22-letni Slovenec Anton Ce-
Novice
iz banovine Hrvatske
Zagreb, 27. julija, b. Banovinsko društvo državnih upckojcnccv je podvzelo korake, da bi se popravila vsa škoda ooim uradnikom, ki so bili upokojeni ali drugače zapostavljeni za časa preteklih političnih borb. Zastopniki banske oblasti so obljubili, da bodo pričeli lo vprašanje nemudoma naj-resneje proučevati.
rinski, vsi ostali pa so starejši očetje iz okolice Aleksinca in Arnavti. Rudniška uprava in policijska oblast sta takoj storili potrebne ukrepe, da se ogenj ne bi razširil tudi na druge rove. Nadzornik rova je bil Ivan Strnad iz Šoštanja v Sloveniji, ki je prvi opazil nesrečo in priskočil na pomoč ponesrečenim rudarjem. Rudniška uprava poroča, da je nesreča povzročila nad milijon din škode. Danes popoldne je ban moravske banovine g. Krasojevič z nekoliko višjimi uradniki prispel na lice mesta ter dal podporo članom ponesrečenih rudarjev.
■ i.« ■
na ie itcuj utum-m ■•« ............- ■■ .". . , j.
štev. 1. Nacionalna Crnagora mora biti tudi kmetska, ne siccr razredno kmetska, ampak seljačka in »v znatni meri tudi socialistična«, ki bo »socialistična načela sintetizirala z ideologijami Stambulijskega in Stjepana Kadita«. Ii ljudje da so pravi voditelji, katerih misli da je treba prevzeti za preureditev Jugoslavije »A onda, kad se formira, sj)ontano če pruniti din-girahu privredu ..«
Črnogorci, ki so to brozgo brali, so se morali s strahom vprašati, kaj neki hočejo ti »mladi Črnogorci« napraviti iz njih domovine.
davkov ne bo
»Hrvatski dnevnik« jKHOČa, da so dvanajstine za proračunsko leto že izdelane. Res, ministrski svet jih je v petek na vladni seji sprejel. Toda dvanajstine ne bodo naložile ljudstvu nobenih novih bremen, za to, ker se je finančni minister dr. šutej potrudil, da se vsi redni izdatki pokrijejo z obstoječimi državnimi dohodki. Uredba k tem dvanajstinam pa tudi ne bo imela nobenih amandmanov, ter se bo nanašala samo za izvedbo proračuna. I o da je novost v naših finančnih zakonih, lo novost pa da je uvedel finančni minister, ker da je pravilno razumel pravno naravo finančnik zakonov.	( .
Komunistična propaganda
»Hrvatska Straža« piše o boljševiški propagandi po raznih državah in pravi med drugim: »Sovjetska vlada službeno zastopa mnenje, da je Kominterna popolnoma neodvisna ustanova. Za to se pri vsaki obnovitvi di-plomatičnih odnošajev s Sovjetsko Rusijo vedno naglaša, da obnovitev v ničemer ne bo okrepila delovanje Kominterne.« '1 uko da je bilo rečeno tudi v našem primeru, pravi list. nakar pa navaja knjigo italijanskega j>isca Guida Slanacorde, ki dokazuje nasprotno in v zvezi s tem tudi obravnava vprašanje »Društev prijateljev Sovjetske Rusije«. To vprašanje da se pojavlja v'vsaki državi, ki ima s Sovjetsko Rusijo redne odnošaje Sedež in centrala teli društev je v Moskvi, Osnovano pa je bilo 1. 102; Centrala izdaje več listov, francoskega, angleškega. ameriškega. Ti izhajajo v Moskvi in nosijo naslov »Današnja Rusija«. Izdajala pa je •"e druge liste po raznih državah Evrope in \merike. List na koncu pravi: »To vprašanje je posebno pereče danes tudi pri nas, ko so nastopile nove razmere povodom obnove fliplo-matičnih odnošajev s Sovjetsko Rusi jo, lo dejstvo je dulo povoda razmahu komunistične propagande posebno v tisku. V najnovejšem času se isto pojavlja tudi v filmu. V Zagrebu so v nekem kinu priredili navdušeno manifestacijo ko je film prikazoval posnetke velike vo-iaške parade v Moskvi dne I. majnika. I oskit--i, da se osnuje »Društvo prijateljev Sovjetske Rusije«, so tudi znani.c
Somrak masonov
»Zagrebški list« piše k policijskim preiskavam pri jugoslovanskih masonih, da , lom ki ga je masonerija doživela v 1' ranču i. ni mogel ostati brez posledic tudi pri nas. Čeprav «o =e od strani hrvatskih in srbskih masonov podvzemali razni koraki, da bi se odvrnila od njih težka roka. ki se je spuseula na zakrinkane brate masonskih lož, se dogodki razvijajo po svojih lastnih zakonih, lldar jw "lavah belgrajskih masonov je prestrašil tud, Zagrebške, med tem ko je v vseh zdravih p a-steh iz/val neomejno odobravanje. He\oltn proti podtalnemu delovanju masonskih bratov te po [Klinoma upravičena. S tem, da bo masonerija zatrta, bo prišla do i/raza čista nepokvarjena volja ljudstva, ki zeli imeti zdrave razmere v svoji domovini.<
Beigrad, 27. jul. m. Trgovinsko delegacijo Sovjetske Rusije, ki je prispela v Beigrad, so med ! drugimi pozdravili na postaji dr. Mežulič, šef od-I seka za zunanjo trgovino, in Jasinski, osebni tajnik dr. Bičaniča. Za pozdrav šefa odseka za zunanjo trgovino se je zahvalil Vorobijev. Stalno ' gospodarsko delegacijo Sovjetske Rusije v Belgradu predstavljajo poleg Vorobijeva Gligorije« Josi-povič, Valentin Fedorovič Majčev, Nikolajevič Ver-ženko in Aleksander Petrovič Antonov.
Osebne novice
Beigrad, 27. julija, m. Z odlokom pravosodnega ministra so imenovani za sodniške pripravnike: v Mariboru: dr. Valter Pipan, dipl. pravnik iz Maribora. Pri okrožnem sodišču v Celju Alojzij Jager, dipl. pravnik iz Celja; Fran Artuak, dipl. pravnik iz Ljubljane; Miha Dermota, dipl. pravnik iz Železnikov, in Jurij Picek, dipl. pravnik iz Novega mesta.	v
Premeščena je kanclistinja Mira Trzan od okrajnega sodišča' v Tržiču k okrajnemu sodišču v Kranju. Imenovani so za kanclistinje 10 skup.: Franja Kuštrin pri apelacijskem sodišču v Ljubljani; zvaničnica Mihaela Berlieri pri okrožnem sodišču v Ljubljani, in uradniška pripravnica Martina Geter pri okrajnem sodišču v Tržiču. — Pomaknjeni so v 9. skup. naslednji kanclisti: Josip Zuec pri apelacijskem sodišču v Ljubljani; Niko Trstenjak pri okrajnem sodišču na Brdu, in Josip Horvat pri okrajnem sodišču v Kostanjevici.
Beigrad, 27. julija, m. S kraljevim ukazom so upokojeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: Berce Matevž, inšpektor 5. pol. skup., Raj-mund Rot, kontrolor 6. pol. skup. in Pavla Kle-ment, glavna arhivarka 7. pol. skup.
pravo Dušanovo silo. Duhovno in nacionalno zedinjeni Srbi ne bodo ohranili samo svojo duhovno zajednico, marveč bodo doprinesli svoj delež k ustalitvi miru, k slovanskemu bratstvu in k utrditvi južnovzhodne Evrope. Srbija pa je vsak tisti de.lič zemlje, kjer žive Srbi, naj so te vere ali one. Srbi iz vseh srbskhi krajev, posebno pa oni iz zahodnih krajev, so uspeli, da iztrebilo iz svoje srede vse. kar je tujega srbskemu kultu in srbskim izročilom. Tako je izgubila vsako smisel »Nova riječ« in vsak dan je manj pogojev za to, da bi se med zahodnimi Srbi mogla ohraniti kakšna ideja, ki nima popolnoma skupno srbskega obeležja«.
Nemčija očita švedski »politiko gugalnice«
Berlin, 27. jul. AA. DNB. Današnja »Berliner Biirsen Zeitung« se dotika člankov švedskih listov »Socialdemokrate«« in »Nia Daglicht Allehanda«
na nemške očitke da se pisanje švedskih listov imenuje politiko gugalnice. »Borsen Zeitung« pravi nato: Mi že vemo, kaj razume »Socialdemokraten« pod nevtralnostjo. Če je kak švedski list s svojim dosedanjim zadržanjem kompromitiral nevtralnost svoje države, potem je bil prav »Socialdemokra-ten«. Simpatije tega lista do zapadnih velesil se je dalo prav fizično otipati. Kar se tiče lista »Nia Daglicht Allehanda«, se mu je v odgovoru na pisanje našega lista ponesrečil stavek, ki potrjuje naše trditve Ta list piše, da Švedska želi živeti v miru in prijateljstvu s svojimi sosedi da mora pa računati z drugimi možnostmi ki se lahko pojavijo v mednarodni politiki. To pa pomeni, da Švedska zahteva zase pravico voditi politiko gugalnice. V Stockholmu računajo torej, če že ne ravno z nemško-rusk'm spopadom, vsaj to, da bosta zapadni sili imeli vpliv na usodo Evrope.
Tudi v Bolgariji zatirajo framasons
Rim, 27. julija, b. »Gazzeta del Popolo« objavlja da je po ukrepih ki jih je podvzcla proti masonom jugoslovanska vlada, tudi vlada v Sofiji začela energično akcijo proti prostozidarjem v Bolgariji. Prvi uspeh teh ukrepov, pi še »Gazzeta del Popolo«, je ta, da je kongres velikih masonskih lož v Sofiji sklenil, da se prostovoljno razpuste vse masonske lože v Bolgariji.
Sovjetska Rusija — Japonska
Moskva, 27. julija. AA. Tass: V začetku avgusta se sestane v Citi sovjetsko-mongolsko-man-džurska mešana komisija, ki ima nalogo določiti končne meje. Komisija se sestane na osnovi sporazuma, ki je bil 18. julija t. 1. sklenjen med pomočnikom komisarja za zunanje zadeve Lozovskim in japonskim veleposlanikom Togom.
Drobne novice
Bukarešta, 27. jul. m. Transcontinental Press: Minister za vere je interveniral pri pristojnih ministrih, da se prepove zbiranje prispevkov za popravljanje cerkev in cerkvenih poslopij, ker ta način zbiranja škodi ugledu cerkve.	<
Čunking, 27. jul. m. Tukjšnji politični krogi javljajo, da se ne veruje v točnost agencije Domej, da se je dosegel sporazum med Kitajsko in Anglijo o dovozu orožja iz Indije čez Tibet.
Beigrad, 27. jul. m. Jutri bo v prostorih glavnega odbora Jugorasa seja, katere se bodo udeležili člani glavnega odbora iz vse države.
Newyork, 27. julija, m. Reuter. Zveza narodov se bo kmalu preselila iz Ženeve v Princetown v Severni Ameriki, kjer bo ostala do konca vojske.
Ženeva, 27. julija. AA. DNB. Iz Havane poročajo, da misli več držav latinske Amerike izstopiti iz Društva narodov. Ostavka generalnega tajnika Avenola bo te namere še pospešila.
Rim, 27. julija. AA. DNB. Ameriški veleposlanik v Rimu Philipps bo odpotoval v |)onedeljek čez Lizbono v Združene države. S poučene strani se izve, du bo veleposlanik verjetno izkoristil svoj odmor za podajanje poročila v Beli hiši.
Bukarešta, 27. julija. AA. DNB. Uradno sporočajo, da je pobegnilo iz Besarabije v Romunijo 59.444 oseb. medtem ko jih je iz severne Bukovine pribežalo 16.813.
Čungking, 27. julija. AA. DNB. Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da je neresnična vest agencije Domej, da bi bil med Kitajsko in Anglijo sklenjen lajni sporazum za jrevoz orožja iz Indije čez Tibet na Kitajsko.
»V tej vojni odlocujc sam človek...«
Izjava nemškega vojaškega strokovnjaka na podlagi opazovanj in razgovorov na frontah v Franciji
novice
Beigrad, 27 julija. Finančni minister dr. Šutej je podpisal odlok, s katerim se pooblašča devizno ravnateljstvo Narodne backe, da uveljavi sporazum o blagovnem prometu in plačilu med kraljevino Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo, sklenjen 11. maja 1940 v Moskvi, in da izda potrebna navodila in pojasnila o njegovi uporabi.
Beigrad, 27. julija, m V kabinetu ministra brez listnice dr. Konstantinoviča je danes bila konferenca, ki je trajala dve uri. Konferenci so p-iso-stvovali podpredsednik vlade dr. Mačeft, poljedelski minister dr. Čubrilovič, prometni minister inž. Beslič, pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obra-dovič in ravnatelj Prizada dr. Dragotin Toth.
Beigrad, 27. julija. AA. Minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič je odpotoval v Rosansko Krajino, kjer bo ostal več dni in bo imel več sestankov s svojimi prijatelji.
Beigrad, 27. julija. A A. Danes dopoldne se je 22. razred dijaškega eskadrona konjeniške šole iz Zornima poklonil na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja na Oclencu. Vojaki so položili srebrn venec z napisom »22. razred dijaškega eskadrona konjeniške šole v Zeniunu — •Viteškemu kralju Zedinitelju 1910«. Po polaganju venca je komandant major Dimitrijcvič imel govor, v katerem se je spominjal blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra in njegovih prednikov.
Beigrad, 27. julija, m. Pred dnevi smo poročali, da je končnim stavka rudarjev v državnem rudniku Ravna Reka. Pred nekaj dnevi je pa stavka znova izbruhnila, ker rudniška uprava ni izpolnila svojih obljub, ki jih je dala stavkajočim rudarjem.
Berlin, 27. julija. AA. DNB: »Volkischer
Beobachtei« objavlja članek polkovnika dr. Hesca pod naslovom »Vojno orožje in človek«, V tem članku pravi, da je lahko razumeti, kadar mislimo na Maginotovo črto, kakšno izredno vlogo ima orožje, ki pesega v borbo. Ta članek je rezultat razgovorov z nekim francoskim kapitanom, ki je poveljeval neki četi v neki utrdbi v Maginotovi črti ter je vzdržal napade nemške divizije. Ko so narodi novembra 1918 položili orožje, so to storili s prepričanja, da je material izvojeval zmago nad človekom, in da je bil necniki vojak potolčen Zaradi 6labe oborožitve, pomanjkanja streliva, pomanjkanja tankov, in zaradi svoje slabosti v zraku. Res pa je, da je nemška vojska pokazala ne samo svojo vrednost tudi napram številni premoči in napram kapaciteti oborožitve največjih industrijskih držav, temveč je izvojevala tudi zmago v velikih bitkah. Mislili so, da se je dokazalo, da je pretekel čas operacij na odprtem polju in to je posebno važno za francoski generalni štab, kakor tudi za francosko vojaško šolo in vojaško literaturo. Oba zadnja meseca sta pokazala, da se v Franciji v tem pogledu ni zgodila nobena sprememba. Francozi 6e niso mogli odločiti za stvarno operacijo. Bolj 60 cenili nepremakljivost kakor pa gibčnost. Ni bilo voditelja, ki bi bil soosoben velikih sklepov. Ni ga bilo tudi vojaka ki bi se boril tako kakor nemški pešcc, pionir in oklopnik. Za francoskega častnika, ki je po porazu še vedno mislil, da je pravilno njegovo pojmovanje glede načina borbe, je bila nerazumljiva drznost nemškega vojaškega vodstva, ka-
»Srbi izven Srbije«
Vinkovška »Slavonija« objavlja pod gornjim naslovom članek, v katerem pravi, da dandanes pričakujejo srbstvo nove naloge v Evropi. Za to predstavlja z okrepljevnnjem in medsebojnim povezovanjem vseh svojih delov
kor tudi borbenost naše pehote in pionirjev. Ofc(s!< v Maginotovi črti mi je pomagal k dvem važnim spoznanjem. Vojna se ne da matematično izračunati ter je ni mogoče navzlic V6emu priznavanju njenega pomena in neobhodnosti za vodstvo vojne precenjevati. To je karakteristika nemškega vodstva vo;ne, da Nemci namreč niso do zadnje potankosti' izračunali vojne, temveč so napovedali sklepe od trenutka do trenutka. Tisto, čemur se mi čudimo, je genialno predvidevanje bodočega razvoja dogodkov, ter zmožnost, znati se »najti v položaju, ki je nenadno nastopil. MnogcUaj je nemško vojaško vodstvo v tej vojni presenetilo, vendar pa je vodstvo premagalo take okoliščine in zmerom pripravilo za sovražnika nov položaj, v katerem se ni mogel znajti. Maginotova črta predstavlja brez dvema tehnično popolnost. Pa vendar ni zmagala tehnika trmveč človek, namreč nemški borec. Jaz nisem mogel nagnati vojake, ki so pretrpeli kanonado nemških topov, naj gredo na opa-zovališča, tako mi je govoril francoski kapitan. Na vprašanje, ali )e bilo pri tej priliki kaj mrtvih in ranjenih, mi je odgovoril, da tega ni bilo, toda moralni učinek nemškega orožja je bil strahovit in nevzdržen. Vseh 500 vojakov, ki so bili v tej utrdbi, se je polastila zmeda. Nihče ni hotel iti v oklepno kupolo. To jamo dokazuje, zaključuje člankar, da smo opravičeno ponoeni na vojaško vodstvo, ki je fctlo duhovno močnejše. Vsak nemški vojak obvladuje popolnoma svoje orožje, ki ga smatra kot sredstvo za zmago. V tel vojni odločuje samo čloevek — borec.
lowa maga Ilirije v driavm plavalnem prvenstvu
V Zagrebu je Ilirija zmagala nad ZPK s 70:39 točkami, v waterpolu
pa je podlegla s 4 i 2 (3 : fi)
' "	• iZagreb, 27. julija.
Dane« je bila tu plavalna tekma med ljubljansko Ilirijo in Zagrebškim plavalnim klubom, v kateri si je Ilirija močno utrdila svoj položaj na tabeli jugoslovanske plavalne lige. Rezultati so bili naslednji:
40 m prosto gospodje: 1. Mihalek (I) 5:30, 2. Vidovič (ZPK) 5:37.5, 3 Cerei (1) 5:47.5, 4. Kova-čevič (ZPK) 5:59. Točke: Ilirija 7, ZPK 4.
100 m prosto dame: 1. Fine Draguša (I) 1:16, 2 Kržan Dana (I) 1:21.2, 3. Brkič Dora (ZPK) 1:219, 4. Bašič Zdenka (ZPK) 1:29.9. Točke: Ilirija 15, ZPK 7.
100 m hrbtno gospodje; 1, Pelhan (I) 1:16.4, 2. Drobnič (ZPK) 1:17, 3. Strnuc (ZKP) 1:19.4, 4 Pe-stevšek (I) 1:19.1. Točke: Ilirija 21, ZPK 12.
200 m prsno dame: 1. Martin Anda (1) 3:31.4, 2 Fišer Olga (ZPK1) 3:36, 3. Fine Saša (I) 3:48.4, 4 Petkovič Jasna (ZPK) 3:54.4. Točke: Ilirija 28. ZKP 16.
109 m prosto gospodje: 1. Pelhan (I.) 1:05.1.
2. Vidovič (ZPK) 1:05.6. 3. Skarpa (I.) 1:06.8. 4. Bergler (ZPK) 1:08.9.
Točke: Ilirija 35, ZPK 20 100 m hrbtno dame: 1. l"inc Draguša (I.) 1:41. 2. Fišer Olga (ZPK) 1:43. 3. Bradač Zorka (1.) 1:45.4. 4. Bronzinčevič (ZPK) 1:47.4. Točke: Ilirija 42, ZPK 24. 200 m prsno gospodje: 1. Cerer (I.) 3:01.5.
2 Hercog 3:05.2. 3. Rajzer 3:08. 4. Dvorak 3:10.4.
Točke: Ilirija 50, ZPK 27.
4 krat 100 m prosto dame: 1. Ilirija (Fine Saša, Kržan Dana. Martin Anda, Fine Draguša) 5:35. 2 ZPK (Brkič, Vadah, Bašič, Bronzinčevič) 5:55.8. Točke: Ilirija 60. ZPK 33.	__
4 krat 200 m prosto gospodje: 1. Ilirija (Pe-stevšek, Mihalek, Skarpa, Pelhan) 10:09. 2. ZPK 10:36.9.
Točke: Ilirija 70, ZPK 39. Vaterpolo ZPK : Ilirija 4:2 (1:1). Ilirija: Linhart, žiža. Mihalek, Skarpa. Leser, Pestevšek. — ZPK: Mirkovič. Beran 1, Strmac 2, Beran 2, Bašič, Strmac 1 in Repuš.