T '

S	Največji slovenski dnevnik	1
lil	< v ZecJinjenih državah >	| |
Mi	Velja za vse leto ... $3.50	iT)
jj|	Za pol leta......$2.00	|!j
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TKLXFOH: M76 CORTLAHDT.
Knterod as Second-Olaas Matter, September H, 1003. t& the tat Office at Hew York, N. Y„ under the Act of
ot March S. 187».
TELEFON: 4687 C0RTULHD7
MO. 36. — 8TEV. 36.
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 11, 1918. — PONEDELJEK, 11. FEBRUARJA, 1918.
VOLUME XXVL — LETNIK XX VL
Lenin v nemški službi.
-ooo
BOLJfiEVIKOM JE POMAGALO NEMŠKO ZLATO. - PARIS KI LIST OBJAVLJA OFICJELNE NE MS KJE LISTINE. — ODKRITE ZAROTE. — LENIN JE PRE JEL VELIKE SVOTE. - NEM&KI BANČNI AGENTI V ŠVICI SO DOBILI NAROČILO, DA IZPLAČUJE JO LENINU ZAHTEVANE SVOTE.
-OOO-
Tro*> tranalafloc filed with t Ur pn«tuiu«t>r at NV» York. N. V. »n IVO. 11, IMS, u inquired l>y ti** Act of October 6. 1917.
Parix, 10. ft brun rja. — "Petit Parisicif' danes objavlja ofi<j«Iii< n<iii>kt' listin«*, katere je prinesel v Franci jo m*k pmunu fraimiMki znanstvenik, ki jih je dobil od nekega nizkega revoluejonarue^ lista.
Zadnja objava obstoji iz eele vrste listin, ki imajo nam* n pokazati, da j«- lK»ljševiško gibanje v Rusiji plačevala Nemčija.
M«ti temi listinami j«- tudi eirkular z dne 2. marca 1917, katri*t>^a je izdala nemška državna banka na vse svoje zastopnike v Švici ter jim naroča, naj vstrežejo vsem denarnim zahtevam Nikolaja Lenina, Leona Troe-kija. M. Zinonijeva, M. Kameueva, ki je bil ruski zastopnik pri mirovnih pogajanjih v Brest-Litovsku, nadalje zahtevam Soimiensona in Masta Kozlovskega, ki je Klavni nemški agent v Rusiji, gospe Aleksandre Kolantaje, generala Hi versa in Meivalua,
Vsi so igrali veliko ulogo v boljseviskem gibanju. A. Kolautaja je podpirala lunina in zavzema v boljševiaki vladi mesto ministra za javuo blagostanje.
Denar se je imel izplačevati pod gotovimi pogoji.
Druga listina je pismo Y. Fuerstenburga, pisano 21. s« pteinbra v Stoekholmu in je naslovljeno na R. Schau-manna v Haparandi ter se glasi:
—	8jx>Stovaui tovariš: — Varburgova banka je na brzojav predsednika rensko-westfalskega sindikata odprla račun na podjetja tovariša Troekija. Odvetnik je kupil oro/j« in preskrbel |>ošiljatev do Luleje in Varde. Ob-vesti t vrti ko Essenovi sinovi v Luleji, kamor je pošilja-tev namenjena in imenuj zaupno osebo, kateri se ima izplačati vsota, za katreo prosi tovariš Trocki.
Druga pisma odkrivajo, da se je Leninu plačalo vsote med 150,000 in 300,000 mark.
JSloviti nemški revolucjonarni socjalist Hermann Femau, ki je našel svoje pribežališče v Švici in ki je bil v tesni zvezi z boljseviskim voditeljem Leninom tekom njegovega bivanja v Švici, v nekem pismu, katerega je nagnil na Lenina i nkaterega prinaša švicarski list "Journal de Geneve", ostro napada i^r-nina zaradi tega, ker je pričel pogajanja s centralnimi aržavami.
-	- Stavite vprašanja na narod, — piše Hermann Fer-nau lenimi, — in dobivate odgovore od Kuehlmanna, Ilcrtlingm, Cerniua in Sevdlerjr, katere smatrate za pooblaščene in odgovorne zastopnike narodov. Obsojate tajno diplomacijo, vi pa se pogajate z vladami, katerih eksistenca obstoji v tajni diplomaciji. Trdite, da ste logičen, pa hočete skleniti mir v letu 1918 z istimi osebami, ki so leta 190."» pomagali carski vladi, da je poslala mnogo vabili prijateljev na vislice in zadušila revolucijo.
Oni. ki objavlja tajne listine carske vlade in obsoja mahinacije "zavezniške buržoazije", mora, da je dosleden. razglasiti absolutno obsodbo nad onimi, ki so privolili in izzvali vojno v svojih uradih in s pomočjo iajnih listin.
A ko imate pravico kritizirati one, ki so bili dosedaj zavezniki Rusije, je vaša absolutna demokratična dolžnost , da se vzdignete proti osebam, ki so pričele vojno s trdnim sklepom iztrebiti demokratična načela v Evropi.
Imenovati santega sebe narod, pa pogajati se z vladarji, ki trdijo, da vladajo po božji milosti, pomeni biti — nelogičen. Obsojati tajne pogodbe, pa sklepati mir s de-janskin/i izvrševat el j i tajne diplomacije, pomeni varati — d**nu »k racijo.
Pogajati se z nepoboljšljivimi avtokrati z namenom, da sv vstanovi splošna socjalistična republika je škandal, katerega vam zgodovine ne bo nikdar odpustila.
H katastrofi "Tuscanije'.
True truualMtioj filed wttfc the post luatrtt-r nt New York. N. Y. on Fab. 1L 11*18, a» rvqulrvd by the Act of October 6, 1017.
Balfast, 10. februarja. — raj popoldne spremile nugleike čete veliko število \ merilc an eev, k i no rešili * torpediranega par-liika ' Tuscania', na železniške postaje. Pri tej priliki j« bila dit. «ura sitim 'j udi. k a množica.
Ofenziva na Balkanu?
Trna trscurtalloa fUed with toe pro* master at York. X. Y. on Feb. 11. 19ia» u raqvirtd by th« Act of October a 1W7.
Washington^ D. 10. febr. — V neknti raverxi*kcui poslauStvu a j prrjeli aled^e poročilo: . U M^ite vira, i* katerega imo
da se bo prieela avstrijsko-nemška ofenziva »»roti Italiji, smo prejeli »leAeee informacije:
"Pripravlja se nova ofenziva r velikem obsegu. Nemčija bo vrgla na Halkaii vse oHe, katere bo potegnila z riv-ke fronte, ki se, kakor se razvidi iz resničnrb dogodkov, vedno bolj redči. Cilj te ofenzive bf>. da se pomore bolgarski armadi pognati Italjane iz Epira in Angleže ter Francoze iz Soluna. Ako se bo ta načrt uresničil, bo Konstantin xopct dobil grtki prestol in centralno države bodo go-spodfriec- celega bankanskega polotoka "
v Amazonke.
Vojne vesti.
Amerikanci v boju. j
True translation filed with the po« t master at New York, X. Y. on Feb. 11. 1918, as required by the Act of October | «, 1917.
Z ameriško armado v Farnciji
10. februarja. — Domneva se. dr I je bilo ubitih pet ameriških vojakov, štiri pogrešajo, eden pa je bi' ranjen, ko so Nemci na bojnem polju z veliko premočjo zalotili ameriško patrolo.
Kraj, kjer je prišlo do spopada je bolj osamljen in le malo poročil je, koliko izgub jc bilo na obeh straneh. Znano je samo o enem Aafc&rikaacu, da je ušel nemški zanki, k i je bila nastavljena na fronti naše žične ograje. Eden vo-jank, ki se je s krogljo v prsih priplazil do ameriške Črte, ne more govoriti.
Na&a artilerija je takoj vprizo-rila zavesni ogenj okoli napadajoč lh Nemcev in domneva se, da jih je bilo več zadetih. Po poro čilih, ki prihajajo s fronte, se je patrola ourila do zadnjega.
Ameriška patrola jc hodila pred žično ograjo, ko je nenadoma skočila močna nemška patrola. ki j t bilar azdeljena in skrita, in pričela streljati z majhne razdalje. Noč je bila svetla in Amerikanci so tvorili dober cilj skritim Nemcem.
Danes na ameriškem delu fronte artilerijski dvoboj nadaljuje. Mnogo letalcev opazuje in dela fotografije.
Zdaj poveljuje ameriški general sektorju, katere so pred kratkim zavzele naše čete. Ko so Amerikanci prišli v ta okraj, je bil pod poveljstvom nekega francoskega generala, ki je poveljeval večjemu delu francoske armade-
Ko jc 5. februarja francoski po-vel jnlk izročil ta del fronte ameriškemu generalu, je francoski general izdal splošno povelje, v ka terem je izrazil zadovoljstvo z a uieriškiini četami in rekel, da jc prepričan, da je sektor v dobrih rokah in da ga bodo z veliko hrabrostjo branili, ako bo napaden.
Cadoma je odpoklican.
Trne translation filed with the post master at New York, N. Y. on Feb. 11, 1918, as required by the Act of October , 6, 1917.
Paris, Francija, 10. februarja. Naznanja se. da je bil na mesto bivšega laškega vrhovnega poveljnika generala Cadorna za delegata v najvišjem vojnem svetu general Gaetano Giardino, namestnik šefa generalnega štaba generalu Diaza, ki je sedaj vrhovni laški poveljnik.
Proti strupenim plinom.
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on Feb. 11, 1916, as required by the Act of October 0, 1917.
Bern, &vrca, 10. februarja. — Mednarodni odbor Bdečega križa je izdal poziv na vse bojujoče sc armade, da naj s splošnim dogovorom opast« uporabo strupenih
CENTRAL NEWS W40T0 SCSVICC. P««
FELDMARŠAL VON WORYSCH,
•ki bo naj brž e vodil novo nemško ofenzivo.
Mir z Ukrajino.
-ooo-
UKRAJINA JE SKLENILA MIR Z AVSTRIJO IN NEMČIJO. — NEMČIJA JE OBLJUBILA UKRAJI NI POMOČ PROTI BOLJŠEVIKOM. — VESELJE V BERLINU IN JfA DUNAJU. — NEMČIJA JE POSLA LA RUMUNSKT ULTIMATUM. — V ŠTIRIH DNEH MORAJO PRIČETI Z MIROVNIMI POGAJANJI.
-ooo-
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Feb. 11. 1918, as required by the Act of October G, 1017.
London, Anglija, 10. februarja Včeraj zvečer je sovražnik pod 7-aačrto bombardiranja z zakopni mi možnarji napadel naše pošto janke zapadno od Gomielieu. Po grešamo pet naaili mož.
Sovražna artilerija je k;izalu na raščajočo aktivnost v bližini go zda Houtholsrta.
V soboto ponoči jc bil vpiizor jen uspešen zračni napad v Nem čijoi Vrženih je bilo okoli 10 to' bomb na važna Železniška križišči in železniški tir pri Courcelles-le; Metz, jugovzhodno od Metza. grešamo eno letalo.
Pariz, Francija, 10. februarja Drugih važnih poročil ni, razun i artilerijskem streljanju v Cham pagne in na desnem bregu Mozele Infanterijskih bojev ni bilo.
Vzhodno bojišče, 10. februarja Zapadno od Seresa jc angleški od delek vprizoril uspešen naskok n*1 oovraž2ie zakope. Na več krajin fronte je angleška in francoska artilerija zelo živahno streljala.
Angleške čete so prepodile bol garske ogleduške oddelke ob Stru mi, Srbi pa na desnem bregu Čr ne v smeri proti Gradišču. Sever no od Bitolja je živahno artilerijsko streljanje.
Rim, Italija, 10. februarja. — Na celi fronti so bili boji omejeni na artilerijsko streljanje, ki je bilo bolj živahno in potrosto v vzhodnem delu Asiago planote in zaparl-! „no od gore Grappa. V petek zve-. (;er so naše čuječe čete s hudim o gnjem odbile dva sovražna napada južno od Daone-Chiese.
Močan oddelek pomorskih leta.' je z velikim uspehom bombardiral sovražno taborišče pri Revedoli ob izlivu Pij a v«
Dunaj, Avstrija. 10 \ binarja Na planoti Sedmih občin in vzhodno od Brente je bilo živahno artilerijsko streljanje.
Aretiran Amerikanec.
True translation filed with the poet master at New York, N. Y. on Feb. 11, 1918, as required bj the Act of October 6, 1917.
Kodanj, Dansko, 10. februarja Feliks Bell, o katerem pravijo, da ie Amerikanec. je bil aretiran pod obtožbo,' da je glavni zarotnik za v tihotapijanje gumija in drugih prepovedanih izdelkov iz Danske v Švico.
True translation died with the postmaster at New York, TC. Y. on Teb.
1918. as required by the Act of October 6, 1917.
Bazel, 10. februarja. — Nemški listi, ki so prišli tušem, poročajo, da je feldmaršal Mackensen 6. februarja poslal rumuiiski vladi ultimatum, v katerem zahteva, da se v štirili dneh morajo pričeti mirovna pogajanja.
Nato je rumuuski kabinet resisrniral.
London, 10. februarja. — Ass. Press ima informacije, da se potrjuje v rumunskih krogih v Londonu, da je Nemčija poslala rumimski vladi ultimatum. Te vesti pravijo, da je bil ultimatum vročen v torek in je potekel včeraj. — Zunanje ministrstvo je prejelo poročilo, da je rumunski kabinet v petek resigniral.
Neko poročilo iz Ženeve pravi, kakor poroča Neue Zuricher Zeitung, da se je Nemcem posrečilo popraviti pe-trolejske vire v Rumunski in jih zdaj obratujejo. Angleži so ob času rumunskega umikanja uničili petrolejske ua-prave.
Berlin, 10. februarja. — Kakor pravi neko današnje uradno poročilo, je bil danes zjutraj ob dveh podpisan mir med centralnimi državami in Ukrajino.
V Berlinu so zvonovi oznanjali veselje in na Dunaju so se radovali nad sklepom separatnega miru s kijevsko Rado. Leon Trocki pa še vedno zanikuje pravico Rade, da bi predstavljala Ukrajino pri pogajanjih v Brest-Litov-sku in Ukrajina je raztrgana vsled državljanske vojne.
Kar se tiče pogojev za mir. ki se je tako tajno sklenil, se ni nič objavilo, toda domneva" se, da bo Avstrija odstopila ukrajinski del Galicije. Zato pa bo Avstrija imela nek protektorat in gotovo je, da se v pogodbi nahaja točka o trgovini in gospodarskih odnošajih.
Govori se tudi, da so centralne države ponudile kijev-ski Radi vojaško pomoč, da se ubrani bolj še viške invazije.
Znano pa ni, kako uspešna je bila invazija in ako bo kijevska Rada, katera predstavlja zmerne socjaliste, v stanu ustvariti avtoriteto proti liarkovski Radi, katero sestavljajo boljševikL
O poteku bojev v Ukrajini je le malo vesti in poročilo o zavzetju Moliileva in aretaciji boljševiškega poveljnika praporščaka Krvlenka sloni le na nemških virih.
■ Te vesti pa ne potrjuje nikako rusko ali pa neodvisno poročilo.
Prva posledica novega miru je bil nemški ultimatum, ki je imel namen prisiliti Rumunsko, da napravi ft^fc korak in nemška politika se je posvetila v to, da porabi mir z Ukrajino kot protiutež, da se vprizori pritisk na Leona Troekija.
Novica o sklenjenem miru je bila sprejeta na Dunaju z večjim entuzjazmom kot pa v Berlinu, to pa zaradi ga, ker odstranjuje nevarnost za avstrijske meje in vstvar-ja upanje, da se bo živilsko vprašanje izboljšalo z ukra*
Trne translation filed with the po$t master at New York, IS*. Y. on Feb. 11, 1H1S, as required by the Act of October 6, 1917.
London, Anglija, 10. februarja. Seržant-major Flora Sandes, ki je"^ po rodu iz Irske, je dve leti bila v srbski vojski in se sedaj nahaja v Londonu za nekaj tednov na dopustu.
"V avgustu 1914 sem šla v Srbijo kot boniška strežnica", je pripovedovala, ko so jo prosili, da koj pove iz svoje iskušn.je.
"Po strašnem umikanju, katerega sem se vdeležila, sem se pridružila polkoviii arubulanci. Ko sem bila odrezana od drugih, mi je bilo dovoljeno stopiti v srbsko armado kot prost a kin j a.
Skozi dve leti sem bila v najhujšem bojnem metežu. ri zavzetju hriba štv. 1212 na maccdonski fronti se je blizu mere razletela roC-na granata in bila sem hudo ra njena. Moji kompaniji,""ki je bila pred glavno silo, so Bolgari bili v premoči, toda vojaki se niso hoto-li umakniti, ko jim je bilo to za povedano ter so izjavili, da me no čejo zapustiti na nemilost sovražnika. Ko so me vlekli po snejju na varno, so sami ostali zadej ter ao se borili kot zadnja straža.
Naslednji dan so naše čete zopet napadle ter so pognale Bolgare iz zakopov, v katerih so našli večje število naših vojakov, kate-ili vsak je imel razrezan vrat od lšesa do ušesa. To je najbolj pri-jubljen naein postopati z ujetniki."'
Bilo je po zavzetju hriba štv 1212, ko. je srbski prestolonasled-lik podelil irski amazonki. ko je ežaJa v bolnišnici, karadžoidže-•Ticev red, ki je enakopraven angleškemu Victoria križcu. Za hrabrost v %-ojni je prejela še tri dru-^a odlikovanja.

Odpust tujcev.
True translation filed with thr* post master at New York, X. Y. on Feb. 11, l »18, as required by the AjI of October «, 1917.
Washington, D. C., 10. febr. — Danes se je v vojnem departmen-tu izvedelo, da se bodo tujci odpustili iz vojaškega službovanja v narodni gardi. Iz državne armaa-de je bil odpuščenih vec kot 500 vojakov, ki so vzeli samo prvi dr-žavljnski papir; mnogo jih pa bo še odpušč aib.
Tujci, ki so bili odpuščeni, so večinoma doma iz Nemčije in Avstrije in so živeli v tej deželi že od svoje mladosti, pa niso dopolnili naturalizacije in postali ameriški državljani. V nekaterih slučajih se je našlo, da so nenatura-lizirani vojaki izrazili neloja"nost proti Združenim državam. Take vojake pa bodo za čas vojne internirali.
Žlahtna kapljica bo izginila.
Po izjavah državnih uradnikov bode zmanjkovalo žganja v Združenih državah v enem letu in poL Uradniki natančno pazijo, koliko se jemlje iz skladišč na mesec in so prišli do zaključka, da ni več daleč čas, ko bode izginila zadnja kapljica.
Po uradnih poročilih je sedaj še 175,000,000 galon žganja na razpolago. kar je dovolj za 13 mesecev. Med tem pa se porabi vedno več alkohola za razne druge potrebščine. po večini za vojno. Samo v mesecu novembru se je pora-biol za vlado in za lekarne 10 milijonov galon špirita.

■ 1 ft--"* - __:
I'M	■ if I I ff^T-'-**.
O]	The largest Slovenian dally
ill	in the United States
m	Issued every day except Sundays fŽ
III	and Legal Holidays. M|t
[jj	SO,OOO Readers |
■*)elrf osndmjte m mm "G1m Nar»> aajvr€ji dreniId 4otrmik w Ur»
Cena vojno-varčevalnih znamk za mesec februar in marc.
FEBRUAR:
Bo« miril $4.13, poln certifikat * dvajseti«!	$8tM
JKARC:
Emm	$414, prtn eorttf&al s drajMiind mmšmmfi	$8SM
Ymk Jft labk* kopi kelibor mo draco, nikakor pa ae ve« kakor dvesto I aHHL
ft^Jt«	▼ Um lista Odas Tokw-varCevaliw znamke in SloveacT.
i«	» vojn^rarfermlne masake, priktiM«
1 TVRPKA FRAJfg flAKBKH, ""
' »
"OLAS NARODA"
(Hmota DaBy.)
Oimd and published by th<»
ILOYKRJO PUBLISHING COMPANY
<• corporation.)
HttVK XAKSgR. pTe»l<i*nt	LOUIS BENEDIK. Treasurer.
Plate* of Badness at the co^pormtlon and tddreaM of above officer«;
<g Oorftendt Street, Boroogb <rf Manhattan. New Tort City. N. T
Ca «elo leto velja Hat m. Ameriko	Za celo leto sa mesto Ne« Točk fS-OC
in Gsuado................... fSOO	Za pol leta aa mesto New York.. 3.00
tm pni leta.................... 2.00	Za Četrt leta aa dmXo New York uo
Ke »-trt leta .................. 1.00	Za lnouprnstro aa nelo leto...... «00
_NARODA" tzbaja vsak dan Izvzeto« nedelj In praznlko*_
"ti L A 8 NARODA"
I "Voice of tbe People"! la—iia every day except Sundajs and Holiday* Sof*Tljitloo yearly sua
I	brae podpise In oaebnoatt ae ne prlobtajeja.
Denar naj ae blasoeoU poJUJatl po — Money Order. Fr mrwi eihl k raja naročnikov prosimo, da aa nan tudl prej&aje fetvaJUBe oaaaanL da bttreje Mj<Vnvft naalovnlkn.
OupleMM ta potil ta t ran naredite ta naaior:
"GLAS NARODA"
• > rv.f-rM»fwtt M.	Hew York CUty
Telefon: 2876 Cortiandt.
Boljševiki in ruska cerkev.
Tm** translation filed «rlth tbe puat master at New York. N. Y. on Fi-b. 11.
1V1K a« required by the Art of October «, 1917.
S svojo javno opozicijo pit »t i ruski ortodoksni ccr-kvi u r > svojimi dekreti kojili cilj je j>opolno iztrebljenj«' t« n rkve. so pričeli boljševiki z bojem, ki bo Jiajbr-z<* prin«->el tloljfa leta zmešnjav ter notranjih bojev.
1 *«i 11 i;i tli i« h lin si je. dr. Tilion. ki je bil izvoljen, da nndonn -ti ear j a kot glavar niske cerkve, je izjavil glede radikalne izpremembe boljševikov naslednje:
O: i i >ku-ajo ubiti stvar Krista, vzbujati sovraštvo ter dovesti do bratomorne vojne.
se priznalo kot ]*» naravi veren narod, ki globoko >[»«. tuje simbolizem in ceremonije cerkve.
V	pivteklosti je dala vera njih številnim vojnam s Tuiri.jo /.i i a »"a j križarskih vojn za zopetno osvojitev Svete Hofije in <iprošeenje krščanskih plemen.
< » rk«*v je bil oden mogočnih uplivov naroda in vladar .)« «i"' I prav tako veliko moč kot 4<batjuska" kot jo je imel kot — csr.
Ikon, katerega je obesil mužik na svojo steno, kate-r* vn videl v svoji delavnici, v vseh javnih poslopjih iti na kn/|Mitih in katerega je poneselvs se"boj v bitko, je prv<Ntav!jal >i!o za dobro, misterijozno varstvo njegovega tt-b-siio^a in duševnega blagobita od strane eerkve in države.
Ta upliv skušajo boljševiki odpraviti potom oficijel-nega dekreta sovjeta delegatov delavcev in vojakov.
novfjšom «'asu so velikih verskih izjirememb v na-rudih ni izvršilo s pomočjo političnih revolucij. Bismarck je vojeval svoj "kulturni boj" (Kulturkanmf) ter dose-jjyl knlarizacijo samostanov potein ko je bilo nemško rt -ar-tvo že ustavrjeno ter so bili notranji politični spoli že poravnani
Fruneija je izvojevala zadnje korake v ločitev cerkvi ..d države, ko je bil narod združen ter je vladala splošna pru^peritetm. Koberspierre je obžaloval češčenje pameti slovesnosti v katedrali Notre Dame ter oboževanje znane igralke. Onefašfeuje eerkve se mu je studilo, kajti v svojem srcu je bil — deist.
Danton je istotako obsojal to pocenjasje, kajti on je bil politik ter dobro poznal človeško naravo ter prav posebno francoski narod. 1 H B
Vsi cd tega je bila "doba čistega razuma" kaj kratkega življenja.
D<
►sedaj sta govorila le vlada v Petrogradu ter glavar ruske eerkve.
V	odgovor na odlok, s katerim se odpravlja dohodke cerkve iz državnih sredstev ter zaplenja vso posest, vt?c premičnine in parafernalije eerkve, je izdal dr. Tihon dekret, v katerem grozi z ekskomunikacijo ter poživlja vernike, naj branijo svetost cerkve.
IVetnja ekskomunikacijo bo imela najbrž malo učinka na v* hI i tel je boljševikov. Da pa je veliko nevarnosti v oži vi jen ju proti-židovskih izgretlov. je razvidno iz iz-rasn dr. Tihotia o "bratomorni vojni" ter zaplenjenju cet kva in ^m<-sranov v Kijevu od strani "brezbožnih domina t or jov našega f*asa'\	. •
V	komentarju glede tega položaja pravi Fondonski "Tirne-", da ima 44patriarh na razpolago mogočno orožje". — l e bi stavil celo Kusijo p^xl eitikt, vwled katerega hi se moralo zapreti cerkve ter bi bilo duhovnikom prepovedano krščevati ali poročati ter pokopavati mrliče, bi bil lični« k n» ju »s red c n in dalekosežeu, kajti v kmetih bi vzbudil največji strah praznoverja.
Mužik bi nato odgovoril in Petrograd bi bil prisiljen poslušati
-ooo- >
Državni lakladničar pravi, da bo v kratkem razpisalo nadaljno jx>m»ji1o svobode.
Prepričani smo. da jih je med Slovenci v Združenih državah le malo, ki še nimajo nobenega Liberty bonda. — Nekaj iih je pa vseeno.
Brez dvoma bodo tudi ti stopili v armado, ki brani na domačih tleh domača tla ter pomaga svojim zaveznikom boriti se za najvišje cilje, kar si jih je kdaj postavil ta ali
oni narod.	** -
• # •
Ce kliče Nemčija v vojaško službo š»stnajbuetne dečke, ne del« tega iz wJwnre, pt£,pa vsled potiebe* ^ i
Dopisi
GLAS NAHODA. 11. FBPTL iftl«
Forest City, Pa. j
Vsak dan prebiram zanimivi list Glas Naroda in gotovo vedno , najprej pogledam, kaj je v dopisih.
Kaj mi bo dovoljeno malo prostora v teni IKtu, da napišem nekaj liovie. akoravno je že minilo 14 dni. odkar je pevsko društvo , "Zvon"' predstavljalo dve igri-' in sicer dvodtjanko "'Joža nad petelinom in kes" ter vuodejaukc 4' C arli jeva ženitev *
Nastopi so bili še zadosti dobri, kar se more pričakovati od deklet, ki »o tukaj roj one in le vedno med >eboj angleško govorijo; vendar *> pa vse pohvalno rešile svoje ulope. Ulojfo gospodinje Vtedke je imela gde. Sophie Žni-daršie in boljše i pre nismo moyli pric-akovaai od nje; ugodila jo je zelo dobro. (Jde. Sophie Ilucanel v ulogri Lenžik« je i-ešila svojo nalogo vlo dobro: njo že poznamo -xl zadnje igre 4'Ljudmila''. <la je zeio dobra igralka. Gdč. Ro-sie Mariairič je bila tudi dobra, samo besede tako težko izgovarja; I'jwmio, da bo drugič boljša. Kar je bilo najboljše, je bilo pa toT da smo zadnje ime«novane videli z ^rabljami na ramah Lu z moder-ei. Zopet smo se spomnili svoje m-sreene jstare domovine, ker to smo videli tain vsak dan; tain n a .n je bilo kaj takega vsakdanja stvar, tukaj pa je nam nekaj vzvišesneea. kn milo se je storilo vsakemu, ko se je spomnil, kaj in kako je bilo in kako je sedaj. Xe-xika, katero ulogo je izvajala gde. Sophie Drašler, je nastopila dobro prvikrat na odru; kako neustrašeno je zagovarjala petelina in kako je lepo izgovarjala besede! Le tako naprej, dekleta! Botra Katra Soseda, katero je predstavljala gospa Marv Spec, je zbudila obilo smeha s svojim nastopom z opravo in nosljan jem in prav starokranjskim nastopom. Režiserka je bila gospa Josephine Srnovršnik.
Igra "'C ari i jeva ženit ev" je vzbudila obilo smeha, ker igralke in igralci so tudi dosti dobro redili svoje uloge. Igrali so: Čari i g. Frank Košir; Debelobrdar, bo-| trat trgovee, g. Peter Sruovr&ik: Spela, njegova žena. gottpa Fanv Susman: Slavka, njiju he i, gde. Sophie Bueanel; Boran, brez evenka. g. Charles Oraien: Pože-j ruh. posto|>ae, g. Joseph Kan cut. ( Režiser je bil g. Math. Kamin. —j Splošiio naj bo omenjeno, da vsi igralci in igralke so eastno rešili svoje uloge in občinstvo je imelo po vol j en užitek. Občinstvo je pa tudi vam pokaralo, da se zavzema za vaše prireditve, kajti vdoležbe v tako velikem številu niste pričakoval niti vi sami. In res to je vas navaajalo z veseljem do bolj-; šega igram j a in petja.	j
Pevskemu društvu "Zvon" pa kličem: Le tako naprej in zvese-lite nas še večkrat s kako predstavo, ker občinstvo je z vami. {
Le eca stvar je, ki zabranjuje. da ni igranje popolno, ker ni prave dvorane za take prireditve. Ce je že dvorana, pa n! druge priprave. Za nas je potreba najprej dvorane, da bo naša last, da nam ne bo treba stikati po drugih dvoranah. Sedaj ni bilo mogoče dobiti druge dvorano kot High School, ki ni popolnoma za nič ne za oder, ne za take igre. Toda moralo je biti. Ker si drugače ne moretno pomagati, xmo primorani iti tja. kjer dobuno • Zatorej, Slovenci ia Slovenke, zdramimo se in prva naša misel, naj bo ^ovenska dvorana, pa naj bo že taka ali taka. Ako pa nočejo narediti pri slovenski cerkvi, zakaj bi se društva ne zedinila in bi postavita svojo dvorana? Zatorej vsi na noge in pokažimo, da lahko kaj storimo; samo začeti je treba.
Iskren pozdrav vsem bralcem in
bralkam.	O.
Miners Mills, Pa.
Gotovo že mislijo rojakL da je Matijček iz Miners Mills odrinil ■na Fraaeosko po gobe, toda do danes sem še oetal ua svojem meni u in vsak dan pridno pregledujem časopise iz Wilkesbarre. kdaj bom zagledal svoje ime. kar bo gotovo kmalu, ker sem vpasan v prvem razredu.
Ker še ni bilo po roe an o o vese- i lici, katero je priredilo v biiž-j njem mestu Forest City slovenska pevsko društvo "Zvon", zato moram jaz nekoliko poročati Pri tej priliki je 4'Zvon" vprizoril dve šaljivi igri in imslhn, da je vsak-
firis orta, jas pa oekTafSri*
i vem, kaj je teinu vzrok: ali smeh, ali pa potice iii kranjske klobase, katerih smo se prav pošteno najedli.
Pri družini Ivana Keržica smo ravno na dan gospodarjevega godu obhajali krst in jo edinega sinčka, kateri je tudi prejel ime Ivan.
V	sredo C. februarja je stopil v zakonski stan Anton Zasgore. Čestitam iu ji-ma žel i ni vso srečo.
S pozdravom	Matijček.
Cleveland, Ohio.
Z velikim veseljem eitam na drugi strani "Glasa Naroda'' novice peelarakih društev, zato ker sem sam njih iz vezah, in j ako me vesoli, da je saj en dopis naše zveze, ker drugače se ne uasme-jeiu, se moram pa pri teiu našem napredovanju. Kako lepo evetejo naša društva, da je veselje in v ponos ter bi rekel vzgled dobrih družin. Marsikaka zakonca se te-peta, ker mož ne zna. nič v lonec djuAi, da bi tako pokazal svoji ženki, da ne pcioia samo ona kuhinjske umetnosti. V naših društvih vlada taka zadovoljnost, da se ne da popisali, j Slovensko dekle, ako dobiš peč-larja, si dobila vse bogastvo! Kako prijetno boš zjutraj še par ur sanjala, ako bo možiček vešč kavo naprariti. Neskončna sreča, če dobiš pečlarja*
Pozdravljam vse pečlarje sirom Amerike.
ClevelaniLski peči ar.
Chicago, 111.
Ker smo v North Side, eevudi v Ghieagi. vendar nas skoro lah-! ko primerjate s Sibirijo, vsaj za sedaj v tej hudi sibirski zimi. Zmrzne vse, ka: nima krvi v sebi. pa tudi to, če se ne giblje ali pa ee ni na gorskem prostoru. Gorki prostor imamo, ako imamo premoga za kurjavo, a tega nam tudi primanjkuje vsled slabega dova ž an j a |k> železnici.
okušamo si ogreti svoje ude s kurjavo plina, pa tudi ta nam odreka svojo službo, ker zmrzuje i" noče goreti.
Naposled imamo še tretje sredstvo za toplcrto in to obstoji iz — kaj mislite, iz česa? Enostavno iz grozdnega soka — vino imenovano. To nam ogreje naše grudi ter nas obvaruje, da ne zmrznemo popolnoma.
V	soboto 2. februarja je priredilo naše društvo, h kateremu spadamo vsi brez izjeme tukaj naseljeni Slovenci, društvo "Gorenjec" SSPZ. maškeradni ples, katerega smo se vdeležili z malo i/Jemo vsi obojega spola. Posetiii so nas tudi v dobrem številu rojaki iz bližnje okolice, kakor iz Waukegana in North Cliicage.
Maske so bile prav dobro ko-etuinirane in ne vam, katero bi bolj pohvali. Da se ne zamerim nobeni, naj rečem, da ne vem, katera je dobila kot taka prvo nagrado. Privoščim pa ji, četudi ne vem za njeno ime. Zabava je bila prav domače neprisiljena in se je končala v nedeljo zjutraj.
Prisedši domov, smo gledali v prv i vrsti za odmor in počitek, katerega smo dobili v toplih, pa tudi v mrzlih posteljah; zadnje smo pa ogreli, če niso bile prej tople. Vstali smo v nedeljo, ko nasi je solnce ogrelo, kajti poči ni imel kdo kuriti.
Ko smo se ponekoliko odpočili, čutili smo potrebo gasiti žejo, in da bi to mogli izvršiti, smo se napotili k rojaku Ludviku: ta je! imel k sreči toliko toplo klet. daj ni vse zmrznilo v njej ter smo se zopet po preteku ene ure poživili z dobro vinsko kapljico.	j
Nedelja je minula in za njo ponedeljek. Ker nismo šli na delo, smo še tega praznovali. Gospod Ludvik nas je vse najboljše zabaval. tako da nas je pripravil k pet ju m ker smo imeli prwneme glasove, smo nekatere narodne zapeli ter s tem zaključili maške-radno veselico za letos, a priporočamo se že sedaj za dr t o kdaj drugo leto.
S poedravom na vse vdedežence.
J. P.
North Chicago, m.
Ker se malo sliši iz našega mesta, hočem jaz malo opisati tukaj-«ije razmere.
Delamo v tovarni American Steel Wire Co., toda delamo le toliko, kolikor hoeetjo gospodje kapitalisti, in sicer po dva ali tri dni na teden; nekateri pa sploh nič.	|
Leto« nas je tudi mata narava
obdarila * mmysm, da gm hs&go
*
jfc *
Zadovoljstvo Antona Jakle v ica.
Ako trpite lia bolezni živcev, ledlc, želodca, splošni slabosti, glavobolu, ne-prebavo, sla!>ega teka. mrzlico, posledicam preobilih pijač in jedil, potem se ne dajte zapeljati vsakovrstnim, oglaševalnim sredstvam. ker se skoro v vsakem sluzjo lahko preslepite.
j Uživajte Iz čistih, priroduih zdravU-nili rrav sestavljene J111TO TABLETK. katere so že tisočerim povrnile zdravje in o katerih naš rojak g. Ant. Jaklovic Dakota .Su Youngstown. Ohio takole piše:
"Poročam Vam gospodje, da sem z Jrvrro TABLETAMI popolnoma zadovoljen In pri poznam njih čudovito delovanje. Prosim pošljite mi 3e eno Škatljo".
Kna škatlja JI "VITO TABLET za 1
dolar, šest žkatelj za 5 dolarjev, priporočeno 10c. več kamorkoli pošlje
JtTTTO LABORATORY, South Hill Branch Pittsburgh, Pa.
i Na željo pošljemo tudi vzorec zastonj
nekateri rojaki kakor dnujwodei odmetovat, da pri tem zaslužijo j kak dolar za vsakdanje potrebščine. •
I Kakor po več naselbinah, so se tudi tukaj nekatera društva zavzela za Slovensko Republikansko Združenje. Vsako društvo si .je izvolilo po dva zastopnika, ki |so se sešli dne 4. febr. k skupne-jmu posvetovanju in pri tem ukrenili vse potrebno za poslovanje podružnice in določili dan. kdaj se ima vršiti javen shod. Določil se je na nedeljo 17. februarja v Mat. Slanovi dvorani na 10. eesti v North Chicagi. Nastopil bo dober govoril, ki bo ljudem povedal namen in pomen tega shoda. Vabljeni so vsi rojaki in rojakinje iz Waukegana in North Chicage, da se tega velevažnega sestanka gotovo vdeleže.
Torej, cenjeni rojaki, vsi na (shod 17. februarja, da s tem po-I kažemo, da se zavedamo tiran-stva, ki mis je ti.ščalo k tlom v stari domovini. Odkrito povemo, da nismo ne za Petra in njegove 'privržence in ne za Karola, da smo za moža. ki Ki ga bo ljudska masa izvolila po izgledu Amerike, i Pozdrav vsem zavednim rojakom in rojakinjam.
Anton Kobal.
South Chicago, 111.
■ Ker so se pečlarji začeli nekaj oglašati v našem cenjenem listu "Glas Naroda ', sean se tudi jaz namenil napisati, ker sem tudi "samokuhar". Res je težavno delo pečlarja v tem hudem mrazu. Zjutraj ni nič kaj prijetno vstati, zvečer ja pa še bolj divje, ko mora še v prodajalno hoditi ter si nakupiti za naš nikdar siti želodec, katerega moramo negovati dan na dan, da nam ne odpove svojih inštrumentov, katere tako' skrbno goji. Pečlarju m zamere.' da se ne more tako lahko oženiti, -ker nima časa okoli hoditi, kakor , oni fant, kateri je na stanovanju, J ko domov pride, večerjo zaužije in obleko sčisti, pa jo mahne za ** komer1'" ter si hitro poišče eno teh žlahtnih rožic rn se podasta na zabavo, kamor se z govorita.' Pečlar si mora sam skuhati in še kaj
pripraviti za drugi dan. Ko* jo z vsem gotov, gre že ura na deset in treba se je vleči. Potem' si pa misli, kako revni je pečlar-ski stan. da moram vedno biti sam. Mislil bi lahko tudi na ono, ki pravi:
It is nice to be a single,
when the sunshine is bright.
but it's tough to be a bachelor
after tea o'clock at night-
Pa vseeno še ni pečlarski stan najzadjiji. V mnogem oziru prekaša celo zakonski stan. Mislim, da je vsem znano, da imajo Slovenci kaj radi dosti vina; skoro! v vsaki hiši. Možje odidejo na delo, žene se pa skupaj zberejo, kjer je bolj sladko vinee in si ga privoščijo prav podomaee, se raz-gov ar ja jo, kateri je boljsL "'Oh, kako je ta dober I Tvog je še boljši; oh, takega pa še nisem pila, ta je pa tako prijeten in dober okus ima, da bi ga celo večnost pila." Tako si ga privoščijo, da na vse pozabijo. Mož pride z dela domov in žena se po prsih baje, ker ni za večerjo še nič pripravila. Vin ce je sladko, teče prav gladko... .
Naj eadostuje za enkrat, pa še i prihodnjič kaj, kadar bolj toplo solnce prisije, ker zdaj me že v prste zebe.
Pozdrav Tsem trezno mislečim rojakom in rojakinjam. Hrom Amerike, Peclar Iz So. Chieage.'
Jugoslovanska	Katol. dsdnota
[ČD	===== ^lll^pF -
Ustanovljena leta ^98 — Inkorporirana leta 190<i
Glavni urad v ELY, MINIVJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Couemau<rh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave, Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISIILER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS C0STELL0 Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAIIEK. S43 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽR Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9041 Ave. "M" So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn.. Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St.. Calumet, Mi, h. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth. ifinn MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajuika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Rojaki naročajte se na "Glas N ar* da" največji slovenski dnevnik v Zd.«-traih driavsh.
I C^X^X^X* »X**** »X*
Rad bi izvedel za mojega strica MARTINA PAVLIN. Pred kakimi petimi leti je bil v Cleve-j landu, Ohio, in potem rni je zad-njikrat pisal iz Tonesasa, \*. Y.: Prosim, ako kateri cenjenih ro-j jakov ve, kje se nahaja, da mi sporoči, mu bom zelo hvaležen, ali pa naj se mi sam oglasi. — John Po vi in, Box Coalton, Okla.	^J-12—2)
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA ZADNIKAR doma iz Novi vasi št. pri Kra- j nju. Preje jr bival v Clintonu,1 Ind.. potem pa se je preselil ne- j kam v drŽavo Illinois. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi nama- j ni, ali naj se pa sam oglasi. — Lawrence Z&dnikar, Box 723, Gilbert, Minn.	(9-15—2«
Prof. dr. Mullin
Zdravnik - špecjalist
za Slovence. 4-11- 4th Avenue,
nasproti pošte
Pittsburgh, Pa.
■s?	-—Jl
ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X-ŽARK»
»l-U- lr> izkusil zdravnik z BS-letno prakso. Zdravi naglo In vee bolezni. Posebno Izkušnjo Imam v zdravljenju tajnih moikih bolezni. Ozdravim vsako bo -l«z^n, katere ue lotim zdravit!. Najboljia zdravila Iz Evrope. Amerike In ostalih delov sveta. Nizke cene In nasveti zastonl. Točna preiskava In popolnoma zajam -dena. PrMile k meni, pomagal vam bom v resnici. ITI meni Fe zdravi veliko It«-vito Slovencev. Ziravitn toette v.« mcilte in tru-»Ve bolezni.
Uradne Ur»: od 9, z'utrsj do f. zvsitri tK n.(t»liih tapio r>d «0. do I. ur* poMI
ICRaSINA ponudba.
Doctor Sloan Blavnl Specialist X-žarkov nudi svojo službo vsem bolnikom in s tem da priliko vsem onim. id so bili neappežno zdravljeni od drugih zdravnikov in potrofiill velike svote denarja ne da bi doseglJ kake uspehe-
Ne plačajte za ne-' J!L	uspešno zdravljenje. ;
flBpai^L^ijf^^i —^	Moj urad ima vse moderne
x	priprave za popolno preiska- ,
/. ^	vo in zdravljenje vseh dolgo-
i 39 H n	trajnih bolezni. Moj namen |
' j	en sam obisk vas bo pre- I
g^l / j ^^ lia S	pričal. Ise čakajte svojega '
y^^iUgjt	zdravnika, da vas pusti in j
i ^gjf^^tijjŽ^*^	pošlje k meni, pridite sami. |
tr^y***	je ozdraviti vsakega bolnika | POSEBNO NAZNANILO.
Jas hočem Vaše zaupanje, jaz hočem, da se z Vami pomenim o rseo	!
I težavah v vašem lastnem jeziku. Zapomnite, da Jaz nisem navaden	I
| zdravnik, ampak Specialist z več let sknšnje ▼ zdravljenju bolezni kot	I
Je VaSa, take. Id so drugi opustili, člmdalje ste bili bolni in čimbolj	1
I komplicirana Je VaSa bolezen, tembolje volim, ker Jaz Želim storiti,	I
I kar so drugi poskusili, pa niso mogli storiti. Jaz nečem niti centa vaSega	I
! težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj anam narediti.	'
NI Vam potrebno izgubiti delavni čas in zdravljenje Je prijetno bres	1
vsakih bolečin; torej različno od vseh drugih. Jaz 'm»m Čudovite stroje	I
ta zdravljenje vsakovrstnih bolezni In čudili se. boste. Ako me obiščete,	'
Vas bom oeebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem času.	'
MoJa popolna preiskava % rabljenjem X-£arkov bo pokazala pravo bo-	1 lezen če so dragi le mlaHH, pridite k meni in dokazal bom. Ne cdla'-njte
ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le prišli, zakaj ne zdaj J	I
Vabim sa preiskavo in nasvete zastonj.
PROF. DOCTOR SLOAN
Specialist	Kaufman Baers prodajalni I
raft Jezik. 408 sixth avenue	pittsburgh, PA.
Uradne ure: dnevno od ». zjutraj do 8.	zvečer. Ob nedeljah od 9JTO ' samo do 1. popoldne.
| Dr. J. V. GRAHEK I edini slovenski zdravnik v Pennsylvania
IMSROMOSL,	N. B. Ftnsbnrgtk, Pft. |
Iz Urmije v Perziji.
True Ll-ftBfti«tka filed wttt tftw pommmnter at New York, Ji. T on Feb. 11. 1018. a* required by the Act of October 6, 1017.
GLAS NARODA, 11. FEBR. 191S
i*n v**iki aroji krotaiji. v tem i ■tarem me*tu, v katerem je bil ro- > jen Zoroaster pred petindvajseti- i ni stoletji, nalete) na dogo- i dek, ki je nadkriljeval vse dm- 1 ge. - namreč na obleganju a me- j rikke misije, t Hi tega, dogodka j datirajo ljudje, posebno pa krisi- j jatn. v mit, kot navajajo Taeaeanij Johnatowna avojo ;>ovodenj ali'l prebival .-i :5an Franeiaee veliki; j potrea. Zopet in zopet ie mi jej1 movcmio /ugotovilo, da bi dane>, ne bilo asirstkegu naroda več. če^J bi ne bilo Amerikancev. Možje,J< ki so govorili iiu tak načui, 1 •allienjaki njih naroda. Ta izjava ' pa je tudi resnična, čeprav *e < lahko vzame vpeatev običajno o-j rijeutoisko pretiravanje.
Večji uti-s kot k;ka govorjena j b«-vda glede velikega obleganja.'' kt j«- trajalo pet meaccev in kij da* mi v no sploiino nepoznane v Ameriki, predstavlja eno najbolj aijajnih epizod v zgodovini nnše-j ga iutroda. j« napravila nameni deiuon*traeija, kat»-ro se mi jei priredilo v nedeljo v bližnji viu»i tievfUpH, zgrajeni ua v etiketa i kupu pepela, ki jr oertal iz dni j oboževanja ognja, kajti vera, ka j tero je ustanovil, je dolgo cvetela v rojstnem mestu Zoroastra.
Hi] sem navzoč pri službi boiji v ya£ki cerkvi, ki je podružnica presbiterijauske misije, in dr. She*Id je napn»sil vse titvitče, ki
bili v ameriški :»*isiji tekom irbh-gauja, naj s*- dvignejo. Navzočih je I lilo kakih štiri do petsto o«**b. Ž»ii»ke so bile čedno, a priprosto oblečen« ter izgledale! dobro rej« ue in zadovoljne. Na tozadevna poziv je valala >koro vsa
Ni bilo Lahko predstavljati si. da so je inu'la eela ta velika dru-rba svoje dejansko življenje za h\aliii ameriaki zastavi ter da so bil> vse te ženske oskrunjen*- in * si ti moški, ali večina njih. ubiti.
• u s.• l ilo ameriških in-sij<*iar-| je v m njih iznajdljivosti. Raz veni tega pa pred manj kot dvemi let i I imbenn izmed v eetkvi navzočih osrb ni tmelu kaj drugega kot obleko, ki jo je no«ila ob priliki iz domače vosi. Ameriškemu! potno/..-mu skladu pa se je poučilo zopet rehabilitirati vas ter ju stavi«! na mu*drŽ2 vallio pod-1 lago. Pet jM-isto kristjanov pa jej predstavljalo le d«vl 15,000 pribež-ntkoT }Hxi ameriško zastavo, koj m v prič« t ku leta 1915 Rusi iz-j praznili 1'runiijo, nakar so prKlii > mesto Turki rn Kurdi.
Tako iznajdljivost kot pogum!
|»okaz.'tli v nvstu bivajoči ame 1 riški misijonarji, ko je ta nopri-J čakovani udarce padel na mesto! v prvih dneh novega leta. V I n-Mri ji ni ikakili ;i'»vin.-«-v tried*' i
nevarno ti Iztoka* kajti pnxbite-rijanaka misija je bila ustanov-Ijoua ns tem mestu pred o^emde-
hetimi Iet< ter nekateri izmed delavcev vt dnu;a trene racija uiisi-
»*. . i | j^narjev nav tako n s ravno je za j
ogrožene A>ir«-e obrnili ae na A
merikan« - /a peneč. k«»t je 1
V»olno dete pohiteti v naročje ma-l
tore. Ko so torej prišli Turki in I
Jvurdi na plan na lik voil.evou:'
z gora, krščanski taščam teri
prebivalci niessa metinktivno pri j
Wiali v ameriško misijo, kjer soj
\hi, nizki ali visoki, že iz navade i
i
nkuUli najti utehe za svoje te-j
/a ve.
Zapa*ltiJ strt tnma tzktMM-noet..j tla bi si ntogt'l pre<iatavijati tano /iee, k) so oblegale vrata amen • ske tndiuj«' \ .uestu m se naliaja ia d\a po slopja, in aieer teo v. ineatu aa^iem, drugo p* v enem! prwknest jn. v katr^ecn je b3a iota in tudi l>»>lni(-t. Dik> je mestno1 iioalopje, kaioor so begu i<ei v ■ glavnem pribežah, dokler jih tti
bil o najmanj 1	no
se je to poslopje tn ozetolje naokrog razširilo v biarabne uame-| ne ter m t sprej«'i pnbeijuke tudi ¥ angleško miat|a in % stanovanja MMictanjth knatjaanv, vendar ni vas pn*Uor ««b^egal več kot š«*t akrov, ki so Pili \tmkriti s p«»-slapji. Nikjer ai bilo kakega trav-mka, dvoriš- a ali <xi(>rteea pn»-•rtora t ►Hfcioje. « p<mlo|>ja p* »o bila ie v petni a«eri v rat)i v nu-mjoaiffekr in»:nene.
kujub tflw pa je vrei« na ta t4aaen prostor <iaiuadnt:m na tiso 1 če mož, še na in otrok ter v&ak' je iaaeJ poxedati pon.^rt, kako j« pobegnil pred Turki, in marši k* t«ri je bd edmi preiiteli »v* dn&une. Bile so -uatere, ki s^jidP dala woje awto ia sino~T pouiir ter svoj« bdere ▼ najnedaejai n«-read, sdtrfiar od aster ter isro-
e«^oe hujši usodi kot je start, kajti j
v nekaterih vaseh je bila oneča-j levila vj»aka deklica in žena v sta-j rosti od osmih do osemdeset lot. Treoa je jtf-iti v Orient, -da se spo-j zna. kako ulogo igrata strast iui plen v vsakem pohodu, v katerem je prizadet mobamedanee.
Nekega dne je rekia neka sku j pina Kurdov dr. Muellerju, uiisi ' jonarju. ki je ^tal na straži pred vrati uiisi je:
—	Pri-Ui smo semkaj iut i'avaii| z iLhinenom, da vas ui>ij«-m«». Niti! eden Lamed va» bi ne ušel, a to z« ' stave — in pokazal je 2ia ameriško zaituvo — si ne upamo one-leawtitL —
Misijonarji obdali vsa pove-| » ana poslopja z zidom, ki je imel | le ena vrata zastražena noč iu jdan.
ltila je seveda lo moraliu«. sila | ni ugied J^uftave, da je ostal ta I prostor nedotaknjen, kajti turška armada bi si lahko v vsakem času j izsilila vbod.
<>b vsakem času pa so imeli milijonarji, posebno dr. Shedd, ki J je državnik misije, posvetovanje'
turškimi in perzijskimi častniki! 'ter ta diplomatična posvetovanja 'so še bolj ojačevala zido\ja mi-j I sije.	!
Vpraaai sem Mr. Allena, enega izmed junakov obleganja, kaj bi se dejanski zgodilo, če bi lurk}, in Kurrli i silo vdrli v misijo. Odvrnil je:
—	V«, kar bi se moglo storili, bi bilo, da prodamo trvoja življenja tako drago kot mogoče. Jai hem imel na primernem mestu v svojem dt-mu 4:"» nožev, nam roj ta tub, k<* jih nosijo asirski go rail m katere sem vzel beguneeir.. Izbral .s»-iu si izmed moških one,] katerim bi <ial te nuže, če bi pri-j šl« najhujše in vedel sem, da bi vjiuk izmed njih dobro trporabi!' svoj nož. —
Razen misijonarjev ni biio v) Trumi j i noben« ga rojenega Ame-j
Inkane,
V	časa oble it an j a biio 1?» uu-j sijonarjev, iznuxl katerih jih je1 trinajst obolelo na iegarju, da>i-j
no ne ^ si ob istem času. Tri žene so umrle. S prirojeno zmož-j j mastjo za organizacijo je bila ti.' mrla sila razdeljena tako, da je bil \etlno en Amerikanec lis stra-j jži in da je bil vsak department' j velikanskega dela kot pod odgo-' i vornisn nadzorstvom enega, j Ia mislite si. kaj pomeni skr j j beti za	zapušč-enih ljudi j
i prestrašenih, brez pomoči ter ne-I vaj .itih organizacije ali življenja | j v civilizirani družbi. Vse je bilo jtreba prehrauiti. nastaniti ter jih' j obdržati gorke. če le mogoče, kar pa smeda kuneem obleganja ni i bilo mogoče.
I. ne mu ruo^u, Mr. McLhraellu. ie lila poverjena velikanska na-loga sanitarije ter obetiem zavarovanja pitne vode. Osebna čist ca* je bila seveda izven vpraša-. nja za t»- pri bežni k e in tozade^Tie jraZiiK-re. posebno med Gora I i. so.
IjH^stale take, da jih ni m^go*;e o-p.sati drasje kot v kak«\n zdrav-Jnišketu strokovnem listu. | Tiidi ni primerno goyvriti glede: mrčesa v Ameriki, vendar pa je
I\ «akdo. ki s*- je mudil v hišah mi-vi.ir, videl ta niivti-vii k vseli razno-(nn»<>stiii tesr jib tudi občutil na I lastnem telesu. l>egar. ki je tako j**: rasno divjal med Asirei in Ame-[rikau-i. j.* prenašal nek prav po-|wbn<- škodljiv mrčes.
Zazgal je denar
V	mgstonu. Pa. živi Ho-letmi (Jo/ef Carlos. Praznoval je svoji 'J rojstni .lan. K«-r na je vedel, da ni j
mkakega praznovaopja brez zaba-v. m je o^'e«ial naokrog, kje bi ' n rse; kaj pripravnega, toda z* •^mar. kraj je suh in Carlos je iskal "'.zastonj prostora, kjer bi m- razve-1 —- Sil, To na ga je tako razljutilo 1 da je v za! aassokrea in dvoto die i la rje v v papirju ter šel na eeat*. Tsm je nanrsril ogenj iu pričel metati >awj d«*nar. Navzoči m> ga hoteli odvrniti od tega početja tod« «>n jih je odgnal s samokre ' s^Hij. Proti policiji je izjavil, da je boljše, de »e denar uniči, ako ni tlobeoega prostora, ds bi se ga za
' sseg to izdati.
i
-	jI
$3000 Č*amme globe radi kršitve živilskih odredb.
|vjj~e^tra1 leaking kompanija v To I um bus. 0^ je bila kaznovana ^ ■ tri tisoč dolarji denarne globe, k«T jc njena filijalka ▼ Cantooa. O.. kršila živilske odredbe.
CUT^k KIWI WlflTf
JOHN £. DENSMORE,
solicitor delavskega departmenta.
V Alpah.
V Ivrei izgine viak pod zentljo rn pride šele četrt ure zunaj mesta. zopet na dan. Nekaj časa je dolina se piveej široka. Polje je jako rodovitno in ]M/vsod vidiš trio in južno sadje. Na nizkih gričih stoje bele zidanice, tuintam samevajo na poraščenem holmu kake razvaline in n*1 manjka se tudi dobro ohranjenih srednjeveških gradov
Onstran }K*stajc l%»nt. St, >rar-tin	lolina nenadoma tako
.stisne, da dobili «»b šumeči Doli komaj prostora za železnico. Cesta poleg struge bi nam lahko maisikaj povedala iz stare in nove zgodovine, ko bi ie Aiala govoriti.	nj: je vodil Hannibal svoje čete nad Rimljane, potem ko skoraj polovico vojske izgubil v l.K»ju z gorami. Takrat pač n bilo še planinskih društev in zato so bili Puii'-i tako nci*odui biibolazci.
Vn': kakor u\'a tihk'- lei pozneje ie korakal tudi Napoleon todi s \ojimi sardami. Kmalu onkraj Arnaza se pa vsa annada ustavi. Z.igledaii so namreč nad cesto na strmi skali malo trdnjavico Hard, ki je bila za»*edena od par stotin avstrijskih vojakov. Seveda se t» -ii t liso ustrašili, zato pa imeli veH ko ve«*je sj»o>t<'Vanje pred to-[>"vi. k: so bili nainorjetn na cest«,- —
Avstrijci so biii Francozov jako veseli ter so streljali, da so komaj -proti basali. Francozom je ta pozdrav tako ugajal, da so sklenili pred trdnjavo polivati. Napoleonu ta počitek ni bil posebno všeč. ker >•• mu je mudilo v Marengo^ Zalo ponudi trdnjavici in njeni »rijazni posadki svoje varstvo in "«►sioljubuost. ako puste njegove vojake {h. rest t naprej. Toda poveljnik trdnjavice jc odgovoril, da si, njegovi vojaki podvrženi ncrromosti ter da bi jih jako vznemirjalo, oko bi francoska armada stopala po trdi eesti skozi llard.
Napoleon je bil, tako vljuden, da jc res upošteval av^strijsko uervoznost. Najprej odpravi vse svoje čete po stianskih stezah naprej p«> dolini. Nato ukaže eeeto [pokriti s slamo in eunjami ter se. nlpelje s topništvo ponoči skozi f>ani. TA i al je pa tako previdnOj da se v trdnjavici ni nihče zbu-<liL —
Tudi dandanes je Baixl še rnie-•litna trdnjsx'a; sevtxla ne varu iejn eest»* več a\"Stri jski topoli, .tiapak it«ljan>ki. >1 i smo se nji-lo-. iU žr»'l tako ustrašili, da smo smuknili kar pod zetnljo.
Najsdikovitejši del cele doline ie pa gotovo Moatjovetska soteska. Žal. da meti vožnjo vidiš le malo te krasote. Kajti predori sc tako hitro vi^te drug za diiigua. da skoraj tk* ut^gm-š pogledati v globoko giobcL ki po nji drvi sr-lita Dora.
Fn . Vmcentu »c dolina zopet raaširi. Sedaj se iznova vrste ( večji in manjši kraji, ki kažojo! vedno isto lice. Nekaj ozkih ulic t umazanimi hišami, sredi vino-! gradov in oljkimh gajev moderni hoteli, nad vasjo pa erne razvaline ali pa mogočen grad.
( im bolj se bliža<no Aosti, tem , višje liore st<»j.»ajo iz ozadja, in že Kačenjajo tuintam pogledavati ( i:ianjši iu večji ledemki v dolino. Prav vesel sem bil teb znamenj ki so mi naznanjala, da bo kmalu konec dolge vožnje po želeamci. zlasti ker se je voz jel prav nepii-jetno polrJti.
Potniki so bili sila zgovorni ter radov<xbii. Na vsak način so hoteli vedeti, kam 1 m s cepinoau namenjen. Ker set jim pa odgovarjal slovenski. nehali vame silili. Samo eden izmed njih, velik možie z lepo bradavico na ogromnem nosu. ni hotel za nobeno ceno odnehati. Ker nii z italjanščmo ni mogel blizu, l<»til se me je nemški. Govoril je tako "lepo*' nemščino. da sem se podal ž njim v daljši pogovor. Ko sem mu povedal. da sem iz Avstrije, mi je tudi on takoj zaupal, da jo bil že večkrat ** iix Extra j k *' in da je pri nas zelo "sen". Silno se pa začudi, ko izve. da grem na Mont-blaiic.
Slednjič sva postala taka prijatelja. da me je celo povabil, naj se pri povratku oglasim pri njem. češ. da bom lahko šel na lov ira divje koze.
Žtl, da mi je prijazni Italjan pozabil povedati svoj naslov. Tako se torej nisem mogel pri najboljši t>o1}i odz>ati njegovemu vabilu.
1 ra je bila s t in proč, ko nam naznani sprevodnik- da moramo izprazniti vozove, ker je konec; železnice.
Bdi siliti v Aobti.
To mesto je ustanovil Augustus leta 2o pred Krisstom ter mu dal imenitno ime "Augusta Pnetoria Salassorum'\ Ker je imelo nalogo! čuvati dohod do Malega Sv. Ber-| narda. je bilo preskrbijeno z moč-! niuti utrdbami, ki stoje še danda-' nes. Seveda nima to Šest metrov^ vLstiko obzidje za naše razmere ^ nobenega pomena v vojnem ozaru. "Starinarji" pa brskajo v euo-mer ^>o tistrh rimskih ostankih in mai-sikdo vzame domov kak iz zidu izdrt kannen kot ' * relikvijo'' j za spomin.
Razven mestnih vrat "Porta1 Pnetoria"*je tudi jako dobro o-hranjen kraseu Avgustov slavolok s korintskimi polustebrL Sc bolj pa zanimajo zlasti "umetnega potovalca" stare cerkve, v katerih je veliko umetnin iz prve polovice srednjega veka. V letu olio zgrajeni cerkvi Si. Ouis stoji kripta celo ua rimskih stebrih. Cc si zgodovinar, podaj se v stolno eerkev in pokazali ti bodo jako! lepe slonokoščene spominke koti-j rala Proba ter cesarja Honorija.l V gradu Chaliant pa lahko bereš ]>isanje. ki se v njem SaVassi zahvaljujejo Avgustu, da jih je bla-gcnolil premagati. Nato si oglej' rapol izkopana vrata "Portal principalis dextra" in se vrnii ^Jiozi cesto Avenue de la G are na! (kolodvor.
j . Tako ti svetuje Badekerjev ka-| jžipot. ki sein iz njega vse to pre-: j pi-aL Kajti jaz nisem nnel časaj ' ogledati si mesta, ker se mi je pre-i več mudilo na Monte Bianeo ali j ' Montbianc.	I
---.	v -- . ..	—
. ■ ..... • —
Akoravno nadkriljuje ilont-^g
bianc v-se svoje sosede daleč v vi- v .ločini, se je vendar xnoral v pri- j
I meri ž njimi jako zgodaj ukloniti v "gospodu stvarstva". Stiriin-j dvajsetletni Jakob Baliuat je bil z
tisti junak, ki ie prvi stopil na <-ujegovo ledeno teme. K temu res 3 ; drznemu činu ga je bil vzpobudil ^ iSaussure. ki ,ie mzpLsal nagrado , j za prvega zmagovalca kralja Sa- j j vojdkih planin.	j
Balmat je dcial prav na skriv- r j nem. Najpi-cj si je ogledal s\oje- j |sra nasj>r- tnika z Breveranta, kje i S bi mu mogel najlažje do živega Ledenik ties Itois se niu je zdel za , napad liajpripravnejši. A velikan-jske ledene stene Mont Maaxii-jr-! ; inn zastavijo pot. Totla mož ne! ! obupa, marveč poskuša svojo siv j'-o r.a ltsleniku Boasons. Takoj j pni ddn je prišel do Grands Mu-j leto. Tu prenoči kar v snegu. Si-J cer mu ni bilo posebno toplo. zato| mu i>a tudi ni bilo treba plačati! S frankov prenočnine, kakor seiu1 jo jaz, da sem smel v ]K>stelji prezebata ter jK>slnšati bučanje viliar-ja. ki jc divjal krog "Cabana b-s trrands Mulets". Drug<» juti-o bilo pa tako megleno, da jo je Balmat kar pobral nazaj v Chain oni x.
Pri drugem poskusu je prenočil že precej višje, nekako blizu skalovja Kochers Rouges. Ko ae cada-rii, sjtozna takoj, da se da cd te strani prilezti na vrh. To ga je tako razveselilo, da se je ročno i podal na pot. in popoldne je bil ie v Chamonisu. Tu »e je zaril v seno in spal nepreneJiorma 2-1 ur. Ko a se zbudi, pokliče nemudoma dr. c Paeeaixla in ga takoj pregovori, 1 da je šel ž njim.
V ponedeljek 8. avgusta 1786 ^ se poda.sta ua tih«m na pot. Edini / človek, ki je vedel za njun na-I klep, je bila neka branjevka. ki je prodajala na trgu pred nio-r stom, odkoder se tako lepo vidi na Montblanc. Prvo noč prenočita v s-nepu na pi-oetem. Drugi dan gre-U sta naprej in dospeta krog dva-najste ure d<» Petits^IuJets. Tu ^ /apuste Paccarda moči. da obleži ves utrujen v snegu. Balmat pa
i-
Iz zaMadniškega urada.
^ ws.s.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED »V THE.
UNITED STATES GOVERNMENT
HBANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
STRICU 8AMU.
On jih potrebuje sedaj! Vi jih boste potrebovali po vojni
KUPUJTE VOJNO VAB0EVAL2OE ZNAMKE	_
OBVEZNICE VLADE ZDRUŽENIH DEŽAV.
Nosijo Mri odstotna obrseti. plačljive na četrt lcU. Lahko pričneta
S PETINDVAJSETIMI CENTI,
če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vas poštar, vai bankir, vaš časopi« in atevilno drugih prodajalnih a-gentur vam bo povedalo vse. glede teh znamk. Oglejte si jihl
TO JE VAfeA DOIiŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE.
TO BO IZVOJEVALO VOJNO.
Vojno-varževalne znamke in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupauja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo ža sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav-ljanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.1«, vsak prihodnji mesec do konca decembral918, bodo stale po en cent vec; isto bomo priiepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v TVasliingtonu, ali pa katerakoli posta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanjo dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku deblih dni s približno 3% obresti, najsi bode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Oineujene znamke prodajajo vse pošte in banke sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo. da ae jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naSi tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in ? zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni tderi, v koriti samim sebi, i o slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veselje0® smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v nasi moči.
Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v voj no-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih za m ore, dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njib brez odloka, vsak po svoji moči
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalnc znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj posije poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER
n CORTLAKDT 8TBEXT,	HXW YORK, H. Y.
gre neustrašno naprej in prileze'n srečno ua vrh- Bil je že gori, ko C je vedno še dvomiL je-li res na C vrhu.	j
I " Izprva"', je pripovedoval po- s zneje sam. "sem se boječe oziral F okrog, ker sem se bal, da ne bi V zagledal kje še kakega višjega 1 vrha. Gotovo bi ne mogel nikamor več višje zlesti. Zdelo se mi je namreč, kakor bi noge stale le s pomočjo hlač, v katerih so tičale. Toda bil sem res na vrhu. Ozrem se doli v Ch »m on is. in zamahnem j s klobukom.*'
Branjevka je stala zvesto naj j stra/.i. Skozi daljnogled je opazila pozdrav Balmatov in — saj p"-', j znate branjevko -- takoj nato ie i bila vsa vas '-brana na trgu. Po- j jteui naj p*1 še kdo reče. da je. brezžični brzojav iznajdba našega . |časa___
j Balmat je šel nato >e po 1'ac-j ! carda ter ga j*- deloma zlepa, de-j ' loma zgrda privlekel ae isto . " poldne na vrh. Ob krasnem lun- j nem svitu i«ta jo arahalai potem. drairr hriltolazca proti svojem!> 1 prenočišču na grel>euu de la Cot v. t kamor sta prišla šele ob enajst' | ' uri. Mrzlo je bilo ležišč** v ledenih, "skalah. 45(NJ metrov visoko, zatoj je bil pa drugi dan sprejem v.
-	Chamonisn toliko topleji.
Balmat je dobil Caussurovo na-* grado in nasdov **le Montblanc" e Odslej dobiva Montblanc \^s«.ko e leto več obiskov. Marsikdo. Ki bi 3 si niti tie upal na naš Jalovec, bt| to kljub žicam in vi-vem. premaga
-	jnnjuško tega velikana; kajti vo»l- j u niki ter nosači so v tem lw>ju do-|
bri zavefcniki. Tudi vojni strošk:; i> niso tako veliki. ' Mala svotiva' 300 frankov ti popolnoma zado-6 stuje. V<*lnikoina daš po stotaku, i nosač dobi pet-desetak. ostalo pa i- vzame oskrbnik v "hotelu pri veli likih mulah" (Orauds Muj-eta). h Zato pa prideš prav gotovo na a Montblanc. ako ti pusti vreme, v Kadar pa ta savojski o<**ka kade
-	iz svoje ogromne pij>e, ali ako ča-L- kajo plazovi prebujenja. «»st an i u raje v dolini! Zakaj stavilo tist-Hi. rj\ ki so našli kljub vodnikom, nosa-a čem in vrvem svoj večni i>očit^k
na ledenikih nad skalami Grands Mulets. ni ravuo -majhno. Ostali so v snežnem meteJu. ali Jili je pa plaz poki>p<d. Nekateri se m- dane«? hlade v globokih razpokah ter čakajo, kdaj jih valovi ledeniškf^ga potoka prlneso izpod ledenika n& dan.
Janko Mlakar. V Belgiji ni mila.
True translation filed wllb tbe poet master at New York, X. Y. on Feb. 11. i 1918, as required by the Act of October C, 1917.
I Washington, D. C.. 8. februarja, j Belg.jsko poslaništvo je danes pro-jclo sledeče poročilo o pomanjkanju mila:
*' Večkrat se je že omenilo, da pu nekaterih krajih okupirane Belgije popolnoma primanjkuje ■ mila, katero se prtnlaja po nciz-tmerno visokih cenah. Ta slučaj jc j v okraju Charleroi. j Nek nemški list v Bruselju pra-■jvi, da ie detanr«ko prebivalstvo ne j umiva več, razun p<» vzgledu i.mačk,
.) Majhen vzrok, velik učinek.
; j V italijanskem prenočevaiišču v 1 - Pituburghu, Pa., se je >*priu p»-t i Italjauov radi treh steklenic pi-• va. Poslediea tejra je, <la >o prep<«-Jljaii Seviua Ha vinu o v bolnišnico - s prestreljenimi	Zadele so ga
tri krogle in nekaj ur kasneje je j umrl.
i Policija je aretirala dve priči in i Jam<y> 8aviniia. brata utsreljenc-Italijana, o katerem trdita pri-|či. da je streljal.
i	i LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. N., Waukegan, 111. — Za k<»-1, liker let ste prisegli, zatoliko ste a obvezani. Te«ra Vas državljanstvo
I ne oprosti.
M. Z., Canon City, Colo. — Ja-..(nuar. februar itd. i?iso nemika, e.'.te!«ive.'- latinska imena, katera pa e rabijo »dtoro v<i narodi, ravno ta-1- ko tudi Slovenci in Nemci ter
ii	j drugi. . Prosinec, svečan itd. so slo 1.j vedska imena. Nentei nimajo z;i t- mese**e nemških imen, temveč ro> k bi jo izključno latinska imena.
Boj proti pro-nemškemu elementu ▼
zakopih.
Trm> translation filed wttto tbe poet m**!* r »t NVh York. N. V*. <>u t Vb. 11, j 1018, M required bj tka Act uf Oetobe* 8, 1917.
&len najbolj tuoff »enih i/tiiffl v»efe pro-nennikih elementov v tej! ' mi jc bil hii i mrui. Zadnji viharji >«# rosno ogrožali prevažanje; pretaoga in drugih lobav ter napravili precejšno »kodo tzgtadanj m dobro let um Ukoet-ga b>Ta. Poljedelstvo ji* trpelo, a obsesra škode I lie ih» »ipuxnaW preje kol \ iMMCtii •spomladi in p»lHjn. V«	Jiii fr»»i>ti j.- izkazalo mn4o vnewe kot zavrat*«* j
\.««/u * -t k. jti umt bil v/mk. tla je razvila rn*ka nova vtvtal Inkksu*' « lii Mlš. th (»otežen, ki	ni ravno nevarna bo-
/«'», - m« <ijj>- .tk «|ifi ali vojna nephritic ter vse kaže, da jo j«' mr«< i i v!,(ja. Z.ir.tvjuki so nekoliko v zadregi pri na-šu»vnn jn 1«»-.'nti /n:k raavwjuili delov Te bolezni. Tako se naprimer j''a»*Hj« / j .)> ''H i titio t*-]« -t an jo izključno po*Lt*dicu živ-K*Mjc v zatopiL. tivilnu prebivalstvo, ki /ivi v iueiu ozt-miju, trpi j..ak» ali -pioii iuč Vftlcd le vr*»te bolezni.
rRXi i' t« hi ra/lien* stick" vojaške .vii/uo in snccr na iu;iiiu, ki ni in	pMjamiiti	dvoma ni, da so infant-rUti ve
hko	/rtve /skupnega unetnja ledie kot pa kavalerktti m:
, -rUt.. Tn m' za v r »it ji ■ ta pa J tesra nevidnega -ovražnika, zdravja! ' w„M*«ca it'*ivtduo ustavi, kajti častniki trpe k* redkokoJaj vs»l«d te bolezni, kateru dejstvo j, m -tr« '•«• pojasniti e-liuo le z razmerami, v -ka-t r:i >,\ - »tuli-, f i.-r / K*Ijio brano in jrotkejšo obleko. Ker je to itejslVi>. ni uvba «lieati na j.»-.»it»C^ nekoga u«pomaneg% bacila aii mikrob* k«> wro>v t n<»w /akopne bolezni, Mraz in vlaga, napor ir • ruaevna napetost: v«-e to j« iMl«rovorm» /a bolezen ter nudi popol-notna narawio poj^ndo.
Zdravljenje te bolezni je baje popolni una prrprosto in usjpeano. K.>f«jfe*itijo ledie ter nalik kong« stijl prenapolnjene ee<te olajša poeitkooi ter |m> viatkoni k. red neonu življenju. Takim nevarnostim je iz|M»^tavtjrii<« j nf»irt'*rija v zakopih. Infanterija je vajena korakati v polni opremi iih dolgo razdalje. Taki p»liodi pa ne izčrpajo iufan t- r;j. i - 'pa j » io-pre*»t«ni'» i/nwiavl jen jc v>eni vremenskim nepri-iikarii n i/ rjjit jo jo neprestani alarmi. V bojni črti jc prikovan mož a	ni ter mora vzdržati obstreljevanje. V tem velikanskem,
razburjenju je neke vi ste počitka. Kakorhitro pa je ta napetost koučana ter nahajajo čet»' n i | "ti inLri ali pet milj v ozadje, manjka vojaku »na uafirtost. Oprema >e mu i dvojna težko in mraz in blatna e* *»ta -ta /e!. trda z# noge. ki so bile omebeane v«»led tri ali •luvliievi«« nušn je gumijevih e.-vi je v .v zakopih. V* tvin slučaju štejejo v reakciji dnevi in noči, kater«' ^c je preživelo v mrazu.
G boleti na bolezni, ki je pttbletliea mraza, vlage, ni ravno prijetja -t\ar, a se ji je lahko izagni*L Mraz iu \laga sta spojena z življenjem v zakopih in dežel«, ki se briga za zdravje svojih vojakov, bi morala gledati na to, da opremi svoje časrrnilte in vojake z gorko o-bieko. srajcami nogavicami in čevlji. Take stvari kot je zakopna iM phri'i-, bi morale pokazati der« li potrebo obilnih rezerv mož in oblek.
Nob' nega vzrok« ni. zakaj t«i inteligej§tno občinstvo ur za-vtHlalo napak gbsle kroja in kakovosti kake annadne uniforme. \ ^iik. k»ioj* jo primerjal blago, i/, katerega je napravljena francoska, nemaka ali italijanska umika. je prepra-al, .la je to blag<i v ploinem dvakat tako .lobro k"t naie in da je boljše glede barve, debelosti, kakovt^ti in kroja /a prav posebni namen. Kratka kaki-siik-iija ameriškega ustnika je mogoče lupa. vendar pa ne pokriva kot bi mora a. bokov, ki so najbolj izpostavljeni uplivu mrazu. Ta napaka je o tem v.»*ja v sled dejstva. «la mora nositi vojak regulacijsko srajco, ki ma ravno iste napake kot tunika.
Francoski ali angleški častnik ima suknjo, koje široki krajci jnu ! dovoljujejo n..-ili pot n.i - dve ali tri srajce. Posledica tega-je, da iz! gleda gorkejši. ,tar je gotovo bodreče za njegove ljudi. Prezebajoč! a blej častnik g-rtovo ne nu ii razveseljivega pogieila. Ko se bo ko-nečno pisalo zgodovino "No Man's Laind", bo zajemala uniforma vojaka sorazmerno odlično mesto.
/a t: i ulitek. k' gre za vprašanje dejanske službe, je neposred-i re); ek nezadostne dobave gorko obleke zvišanje slučajev obole-ja ,'edii- Da ni tu vrsta bolezni bolj rcsi:a. je sreča, na katero pa bi
bilo nespametno zanašat: >v preveč.
K.. S4- prikažejo prvi simptomi, ko izjmbi mož sapo ter .se hitro /mit.-i .	«i at i mu j«.čitka ter omenjati tudi njegovo obleko.
\ >«a: sanje jt. - čivuluo on o dobave rezerv vsake vi-ste. To ni povsem aii \ g uinm zdravniško vprašanje. To je važna točka pri urjenju kompansj-kiu častnikov. Kuuivik> pa je to t>osel štaba glavnega s"ta-na, -lo« ini na < »i -v javno mnenje '»vaide-vno prosvctlilc.
j
Razkol med socijalisti.
avstrijski socijalisti dolžijo nemške sodeuoe, da 80 prodali svoje načelo. — scheidemann in tovariši pomagajo imperjalistom. — odobravali so anek-suo belgije - zagovarjali so tudi osvojitev sr bije — socijalisti so sužnji vlade
True trsutiatb« Gk*l *rltU the port master iit Ww York. X. Y. ou I eb. 11. 1018, as required by the Act of October 6, 1017.
Washington, D. ( .. li ). februarja. — Kakor se je izvedelo iz di-J ptotnat -n:, sporočil, je avstrijska socialistična manjšina tajno objavila hi ra/(x>slala manifest, v katerem napada soeijaliste večino ali vladne -oeijalist.* Avstro-Ogi ske in Nemčije. Najvažnejše točke \ teiu manifestu so s Us leče :
s'M-ijijlisii manjšine nemško govoreče Avstrije obsojajo Scliei-dtteauna, i>a\ ida iu ElH*rta. voditelje nemške soeijalistične večine, ravno tako trdi avstrijske xnijaliste Adlcrja, K«imerja in Xett*a, ki uiso jm šteni demokrati in zavedni revolueijonarji.
Kakor si želrmo, obračunati s cesarsko vlado, katero smatramo, da je po V Tfr i!a vojno, ravm* tako želimo obračunati z njenimi soei-jalističuimi zavezniki. Naaarno «^lpuščanja za avstrijsko rn nemško vpijal »stično večino, ki je v.uuja ei^arsk;h v»ad teh dveh držav. Nikakor jim ne Luoremo odpustili njihovega zioeina proti socijallzmu Ln ne more biti gjvur«, da bi se i njimi s.priju/-uili.
Sot«ijilUt rečioe Karol Renner je odobraval invazijo Belgije iti iti'ienje belgijske nevtralnosti Roimer. Seil/. i V iktor Adler niso samo odobravali vpada v IV-ljrijo, temveč mi ti*1? -nVobravali anck-ssjuii od strani Nemčije.
Drum av^trtjaki soeijaliio. vevuie Viijem E.o. nix*ff«su je postal zagovornik anekaije SHnje od strani Amrtrije
i evropski mir more biti zagotovljen le na sledeči način:
1.	V stanov hi t-e morajo države na principih narodnosti.
2.	Države morajo biti izključno demokratične, organizirane rra t ierativnib prioeipih. la; teh razlogov je popoliKvma nebistveiio. ali ».ijtane Avstrija po vajai nedotaknjena ali pa ne.
Ako Avjitrij« ue more bili organizirana kot popoinoma tieino-kratičiit	kar tad: \«>\ habsbnrSko dinastijo more biti, po-
s m se m »rj razdeliti v posameiae ilržave. k? bodo ^ittmiovljene na podlagi narodnosti
Goreča si, s kaiero ne tuša a in avstri>sKa MKijalistiena večina zagovarja is •dotaklj:vo«t Avstro-Ogrske in Turčne, je satco nov do-l -juc, iia --o uiuu oro ije nemških in av-strgskih knperjaliatov.
\ »dfrUkijivo»t Avatro-Ograke in Turčije ae predstavlja ideala, , *a?ercgf«-t5r nrmtki in anrtrr^i narrxt irtviwal reoj* iiidjvuje." i.. .......... ,.sit.:i!w	"ŽM^jjfift^--	l(
NAKOPA. 11. FK13K. 1916
S pota«
Po dolgi, celodnevni vožnji seinj se izkreai nekje v hribih. Lačen bil, tia s*- mi je svetli mesec dozdmal kou velik hlebec švicar-j s k-ga sira kar se seveda ne spodobi va scJitimenJEalnega človeka.) Zadiuuil «em hlačni jermen nu zadnjo luknjo in jo mahnil v prvo restavracijo. Ko je bilo vse gotovo. st-ui zunaj izbral največjega "Forda ' in hajdi na pot.	J
Zjpel sem suknjo do vrata iu. za rinil roke do komolca v žepe.] >š-dt i sem tako k »modno zadaj in. se jR čuti! tako rzvrf^tno kot tisti ruski človek v Gogoljevem Aka-J kij Akakjeviču'_Vii vsalco ze-j meljsko veselja- je nestalno, pravi Sveto i*ismo. in to moram na žalost pritrditi iiprvega jo je moj *4Koidck " sijajno pobiral, šli smo namreč navzdol, ali ko je prišla |Kit uavkrelier, je začel hropsti k«-i angleški "tanki" pred (Jam-J brni. Razlika je bila samo v tem.
mi nismo imeli kanonov ter da.! tanki vozijo čez hribe in doline, do'im jc moj *'Fordek" samo hropeL Kaj je sledilo, si lahkoj vs;ikdo misli.
Konce je bilo tis lib. ugodnosti tam zadaj. Izprva smo šo delaU male postaje, ali konočno se je samo še eno zadnje kolo vrtilo.
Rinil sem izpočetka z zapeto suknjo ter rokavicami na rokah J ali jk> preteku pol ure sem slekell sukajo ter rinil za žive in mrtve.( Medtem so minile ure. Kaj storiti ' Nič. Porivati. Hiše ni bilo nobene, sami bregovi in goizdi.1 l"<lal M'i:i se kot pobožen kristjan v božjo voljo ter porival in pre-l.linjal, da je bilo groiza.
Konečno srno prišli na vrb. Zlezel sem zopet na voz, ali to pot. nisem več užival. Šele ob polena j-stih sem prišel na mojo destina-ei.io.
Veselo so plesal« inaskt% ko sem prišeL Jia plesišče, liil sem utrujen. ali ko sem zagledal tako vesele ljudi, se je veselje polastilo tudi mojega srca. Da me niso poznali, sem se že zunaj oblekel v "Domino".
Oh, te punce! Kako srečen, neskončno srečen je človek, ko jih gleda ter drži tiste mehke roke©! Bila j iii jc polna dvorana. Vitke iu visoke, male in debele, temno-laske in hlondinke. Ej, to je bil paradiž, prav kot se mi je -sanjalo.
Spominjam se. bila jo črnola-ska, oči kot oglje. Pride k meni ter ogleduje mojo dolgo, rdečo haljo, nato pa reče: "Are you a bov or a girl Ila-lia! Dopadlo mi je to vprašanje kot buteljka šampanjca. Gotovo sem ji odgovori! v najvišjem tonu: "Vaša prijateljica sem. punčka." Itekei setu ii če mi da poljub. Gledala me je tako dobrodušno in končno u slišal h že i jo.
Sledili so lepi dnevi. Ženske, kjer sem bil kot gost, so me spodile spat že ob devetih zvečer, časih še preje. Spal sem v jutro, dokler ni bil zajutrek gotov; nato sem malo čital in popoldne puško na ramo ter na lov.
Ae da bi mislili, da sem krvo-loi; in da sem ■vstreM! naprimer kakšno sruo. Kaj še! Nič nisem vstreSil. Sedel sem cele ure na podrtem hrastu ter gledal na -s sne-!epo svetile v solneu. Ko sem postal lačen, seiu šel domov.
Dan pred odhodom sem v drvarnici seka! drva. Premišljal sem minljivost, kako vse mine na tem božjem svetu. Ali zopet smo I a ! Sredi lepih misli mi pi*ileti kos j polena ravno pod nos. Zaiskrilo se mi je pred očmi in drvarnica je zažarela kot kresna noč. Svetilo •se mi je še dolgo. Šele ko mi je toia domačih hčerk privezala mokro cunjo pod nos, tolažeč me, češ, da imam srečo, da md ni poleno odbilo nosa, sem se potolaži L Sedel sem za mizo ter gledal, kako je hčerka mesila. štruklje. Napravili so mi jih za slovo, ve-doč kako jih IjiAim. Bila je lepa m mali beM predpasnik ji je tako lepo pri stoj al, da sem se nehote s pomenil svojega prijatelja Joeže4a Anžjčka, kateri je, kadar je videl uevanredno lepo evetko. vzkliknil: "Jazes, Mareja. tako je leapa kot Mati božja!"
Moj prijatelj Anžiček je xnoj rojak, Dolenv, Mireneaai. Je j ako dabra duša. Ujezim ga samo takrat. kadar trdim, kako smo Kri-Seani pretepali Mirenčane. To ga pa razjezi.
Zopet sent se pe^jaT. Docfvevei v metropolo, aem obiskal prijatelja H. Bil je dobro razpoložen, pisal jc ravno poročilo ter kritiko ve-aeiioe, katera «e jr vriOa nedrtjo poprej.
... .: • - - . V IMS« ■ ........................
"Vidiš. Jože", pravi, "kako je lepo, kadar človek za svoj trud žan-je sad."
In pero je naprej drselo po papirju.
Popoldne me je prijatelj H. peljal ogledat mesto. Ogledavala sva, dokler nisva prišla do pošte, nakar je moj prijatelj H. zavil na' levo v malo ozko ulico. Dobro ve-j doč. tla j ni pokaže kaj silno zanimivega. s.m ntu ra(lovt dno sledil..
Hišii. v katero me je peljal, je ( bila stnra. saj tako seru stalil po zunanjosti. Okna so bila prepre J dena s pajčeviuo. Dišalo je v njej kot a* 1-laubertovi kleti v Mar-1 se i lie. Sedla sva za mizo. Kmalu je došel mali bra d as ti Francoz in vprašal, kakšne barve želiva. Vede] seui takoj, kje sem. kot tisti gorjanec, ki je pravil o svojih I vremenskih izkušnjah, češ: "Tre-j ščdlo je, ploha se jc vlila in j&z sem takoj vedel, da bo dež."
Sedeia sva celo popoldne. Proti večeru jo prišel še eden popotnik ter prinesel zavoj orehov, katere smo v prijateljstvu pojt^dli-
Moj prijatelj H. je bil j ako dobre volje. Govorili smo najrazličnejše stvari Ko je prišel pogovor
0	lepoti smo so zapletli v protislovja. 11. mi je stavil j ako kočljivo vprašanje, katerega še do danes nisem rešil.
Zatem je sledilo par zelo lepili dni. Obiskal sem veliko zaniindvo-sti. katere nudi metropola. Sploh jo bilo lepo.
Danes .sneži že celi dan. Gledam skozi okno v sneženi vrtinec in misli potujejo daleč, daleč...
Hvala vam, prijatelji in vam, dobri ljudje, za vašo prijaznost iu gostoljubnost. Zdi se mi, da sem bil med vami dolgo ter da sem izgubi! nekaj, kar zelo pogrešam.
Vsem prijateljem in prijateljicam iskren pozdrav!
Josip Oven.
Terctne o ljubezni.
Veneče rože skoz somrak dehtijo, jesen v- cipresah tajen spev šumi V večer oči sanjavc ti strmijo
in govor tih iz tvojih ust drhti, tla tonejo mi v duše dno besede •kot zvezde v noč, ki jih nebo solzi
Kot lilije iso tvoje roke blede, kot lilije cvetoče v jasno noč iz sanj. ki mesec jih nad vrti prede,
iz sanj. ki zbuja jih tvoj glas tresoč —
O. ljubiš me 1 Ljubezen je kot cvetje,
ki seje v dušah era skrivnostna moč,
da \ njenih vrtih vstane mlado, letje,
ko t^re čez zlate lese smrtni sen; da v njenih daljah se predrami petje,
ko nad gozdovi v mrak ihti jes^en O, ljubiš me? Ljubezen kot opojen
je sen, iz samih zlatih zvezd »pleten,
jc spev, k«u drh nad rožami pokojen,
kipeč kot gorskih rek peneči val, gasnoč kot dan v morja prelestju rojen —	^	j
O, ljubiš met Ljubezen je kristal, kristalna časa mojega življenja iin v njej sem svojo dušo tebi dal.
1	O koliko je v duši sanj, brstenja! Vso dalj zagrne cvetje in vse dni ljubezen najina nikdar ne jen ja — Molčiš? V opojnem snu ti dlan
drhti____
ZASTONJ FARME
HE DAJEMO, POCENI p&O-PAJAMO.
V slovenskih kolonijah v državah Ohio, Pennsylvania in Ten-nessee v bližini meat Cleveland, Youngs town, Erie in Pittsburgh. Zemlja neišciačena po ♦LOO za aker na desetletna odplačila. Imamo tudi farme z blagom t najem. Vožnje stroške vračamo kupcem. Pišite po novi katalog na:
R* T» fihBpJfe - fcjlB^f 0o»i
*M9 aKt 56tb ffc, Cleveland, -O.
*	i. r	. "
■ --, *
Termopite.
V izgubjlenih urah, k;uiar res nimam nič opraviti, niti notirati dovtipov za kek slovenski humo-ri^tični list, v onih izgubljenih u-rah se raki pomenkujem z gospodom profesorjem Pečatarjem o zgodovini To je koristno, ker prvič si pritrdim v spominu zopet enkrat letnico vladanja Nabuho-donozorja in ono bitke pri Trafalgam, -kateri letnici navatfcno zamenjam meti sabo, ali pa tudi s kakšno povsem drugačno; drugič pa je zgodovina učiteljica našega življenja. To poslednje pripozna vam jaz -tudi rad in se ravnam vsikdar po njenih zlatih naukih. Tako n. pr. me ne spravi noben hud za nobeno eeino na Filipinske otoke, odkar so tam Magalhaesj. ubili.
Poleg vseh teh razlogov pa je tudi ta, da g. prof. Pečatar rad obravnava kak predmet iz zgodovine. Nu, in čemu bi mu kvaril veselje ?
Nekega dne prideva v pogovoru na Spartance.
"Jak narod!" pripomnim jaz.
"To je tudi umevno, ker.___"
Seveda, seveda, ker so imeli dobre izglede."
'To uže, vendar glavna stvar...' povzame on.
"Prosim, g. profesor, izgledi so glavna stvar. Le poglejte malo na nas Slovence. Če jo eden takole' zakroži, Indo vsi drugi za njim »tn -1 di takole. Špartanei so pa imeli' uobre izglede: Termopil pri Leonid ah. Prosim!"
"Leonid pri Termopilahr\ me popravi on, ki je imel sploh to gr-go navado popravljati mi vsa zgodovinska imena.
"Naj bo po vašem, to ne spremeni dejstva. Vendar mi boste priznali, da je to dejstvo unikum v vsej zgodovini, če abstrahiramo našo črkarsko pravdo."
"Res je", pritrdi nato on, — "vendar dovolite mi vprašanje: Zakaj niso Spartanei sprejeli ponudbe svojih sovražnikov, naj odrinejo domov, temveč so raje vstra1 jali do slediujega in slednjega diha?"
"Ni težko odgovoriti: Vzgojeni so bili tako. Vsak Špartauec je moral naučiti se junaško umreti."
"Bosa!"
"Pa naj bo bosa. Veste vi bolje!"
'' Vem; ali pomislite vi"'
"Hm! — Aha že imam. Siti so bili one črne juhe, ki so jim jo kuhali dan za dnevom doma."
"Bosa!"
"Črna juha?"
"Ne. ampak vaša trditev." ! "Aha, tale bo! Zato so vstraja-lii, ker so hoteli dati kaj zaslužka domačim umetnikom.
"Kako?"
"Nu mislim na ono spominsko ploščo z napisom: Krulontaj en trebuho, kaj pajčevne v njem se deluntaj. Te plošče bi potem ne mogli vzidati v tamošnjo krčmo ee bi oni ne padli, in umetniki bi bili ob zaslužek ter krčuiar ob dobiček."
"Bosa!" ~ "Koliko bosih l>o še danes? — Menda ne mislite pripeljati kar celega samostana bosonogih menihov v kavarno."
*'Ne, ne! A ugibajte dalje."
"Hm! Morda so imeli.hudobne babure doma, in jim ni kazalo vrniti se no zf ne na, ne poni ščitom."
"Bosa!" zopet on,
"Hvala! Veste, zakaj so Špar-tanei padli pri' LeonLdah ali Termopilah?" nato jaz. 44Vem; a ugibajte vi!"
"Jaz za svoj del sem žc na čistem, g. profesor, in če se Špar tancem še ljubi pad art i. za svoj del jim privoščim iz srca. A vi ne veste!"
"Vem; a ugibajte vi!"
"Ne, dragj gospod profeosr, jaz ne ugibam; to je vaaa stvar — ker ravno zato so padli Špertanci pri Termopilah, da bodo ugibali o tem še pozni profesorski rodovi.'
Wilson Hooaeveltn.
Trne translating fllad with tka peat master at New York, N. T. on Feb. 11,
1018, as required by the Act of October 6, 1017.
Washington, D. C., 8. februarja Ob priliki nevarne operacije polkovnika in prejšnjega predsednika Coosevelta je predsednik Wilson poslal Mrs. Boosevelt sledečo brzojavko z
''Aii naj hi na izrazil svojih najtoplejših simpatij in fckranaga upanja, da ae položaj Mr. Roo*?-velta bol jia T"
i, t . -	' sr -v?~
Nemški pogoji Rumunski.
NEMCI SO STAVILI RDMUKSKI MIROVNE POGOJE. — TURČIJA ODOERUJE NEMŠKO POSTOPANJE GLEDE WILS0N0- 1 VIH VOJNIH CILJEV. — RUMUNSKA DOBI LAHKO ODŠKODNINO ZA DOERUDŽO V BES ARABIJI. — TURŠKA DRŽAVA OSTANE, SAMOSTOJNI PA MORAJO OSTATI TUJI NARODI POD SEDANJO TURŠKO VLADO.
True translation filed with the post master ut New \\.rb, X. V t.u Feb. 11, 191.S, as required by the Act of October 6, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 10. februarja. — Neko p«., »čilo iz Berlina pravi, da so cent ml ne države prišle do .sporazuma glede mirovnih pogojev, katere bodo stavili Rumunski Za znak nadaljnjega edinstva v praktičnih namenih >e smatra tudi govor tu škejra zunanjega ministra Xessimy beja. ki jc rekel, tla jc Turčija popolnoma zadovoljna s postopanjem Nemčije in Avstrije, kar se tiče Wilsono-ve in Llovd Georgeve izjave o vojnih eiljih.
berlinska brzojavka, katero objavlja EascUcr Ailgemeiue Zeitnng, pravi, da Rumunska lahko dobi odškodnino za Dobnulio, katero bo anektirala Bolgarska, ^ jugozapadni Besavabiji. Ta li.^t tudi priporoča, da bi Kumun^ka in Berabija se združili v -kupnih interesih proti ruskim boljševikom.
Nessym bej je včeraj rekel v poslanski zbornici.
Dardanele botlo v bodoče ostale odprte meklmiro i.;, trgovini, , kakor v preteklosti in pod istimi pogoji."
Turški zunanji minister je rekel tudi, da so nastali pri mirovnih pogajanjih v Brest-Litovsku velike te/koč- tla pa ;. ni izgubil upanja. Dasi ravno >c zavisi a. da se splošno želi, da bi sklenil mir, je vendar rekel, "du nikdar ne bomo sklenili miru za -viiko ceno."
Glede govorov o vojnih ciljih predsednika WiUona ministrskega predsednika Lloyd Georgea je Nt s>imy bej rek--!:
"Strinjamo se s stališčem, da se usoda narodnih skupin, ki pred vojno niso bile neodvisne, ne more odločiti drugače kot s pomočjo držav, ki so bile vstvarjeue v soglasju z ustavami vsake posamezne dežele."
V svoji poslanici na kongres. !!a kar je turški zunanji minister v svojem govoru odgovoril, je predsednik Wilson rekel da se zagotavlja obstoj turškega dela otomanske države, toda drugi narodi pod turško vlado morajo imeti nenadlegovano priložnost svoj avtonomni razvoj.
Koliko stane oprema vojaka?
Dejstvo, ki meče zanimivo luč j na velikanske stroške vojne, je najti v ugotovilu, da ''-da naša vlada povprečno $15b, da opremi vsakega infanterista za službo v, Franciji. Malo računa je treba in! človek vidi takoj, koliko stane, če se opremi milijon vojakov ali mi-j lijon in pol za fronto. Izdatki za j opremo infanterista so razdeljeni na tri dele, namreč obekla, jedilno orodje in orožje. V zadnji skupini je puška, ki stane $19.50. To je največja posamezna svota. Pli-nova maska, koje cena se tudi menja od časa clo časa, stane približno $12.00 in sto patron $5.00. —J
j Skupni stroŠk- za obleko znašajo j nekaj nad #100 ter je najvišja svota $18.75 za ti i volnene odeje. •^14.92 za vrhnjo suknjo, $15.20 za ' d ve službeni suknji in $10.20 za 'dva para čevljev, i V splošnem je naštetih pod rubriko obleka 23 različnih predme-j tov. v skupino jedilnega orodja je j vključena tudi hrana, katero nosi !s seboj vojak, kadar se nahaja v* i.službi nadalje č;tšu. n >ž. vilice, žli-jca, poscK.la za meso, turnistia, ob-'vezaza prvo šilu. \ to stane približno $7.750.
Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik t Združenih ririarah
Posebno namantlo*
^^»•woecowdrle*. o*jtečji ip*«l»li«t, j* prismel ■ Mbo| t ci«r*l&as tm cima msomum itro]« aa sdravijenje bolnih mo* m Tukaj bo nAdmOu val u« oatta BdiaTUcnJa. kakor gm im uporabljal ▼ najboljtlh kUnikab v JBrropl. rola» n* r«cuna ni« aa ztaaveta In prt>l*C« v« a. k o bolno oaabo * X-Ur»! breapU^ac, ako m puaU potom prt nJem »"lrarlU. Vseeno J«, kdo ln kako Va« ja adr»tU. mJS kako flolao ate la bolal: arldlta k tarna vaUkama *»a«laU»ta t« »okillt »m.. kU ■or« aa Vu atoriML
Ali imate ^ft ^^
boi*«irw ,	priložnost.
^	f jfulssi*t2
Solačlna na	I i | Ji	By<t vamag. ipaai-
cah, alt * ir-ahupju, B1-!—F^M^Fff^^	«»ata, ki Vaa pra.
na Jatrahf Ravma-	H "*'Jji^H	IU* s *-
tisam, alavobot, m-	■ J&^Jmfrlf*1* I	lMtM' U
DTtla? na£l«te trn	n vi i	"ud!l tak* up*
PTtjai NaCIato krt,	^ 11 9	Uka bolnim molklm
boMlna Ni telava.	| I j	In ženskam * tam
Uaboaft, narvexnoat,	H "Tft-JH |j I i	m»«to. Nujna Va«
onamoflloat, kila,	^ /tf | i j	!C!SW1,J*m°'x?f "**
but .i.k.hn.a.	rm m ril s
katalj, alaba pljuta,	^jj^^jf fl^J V A \	svat. Na (akajtai
•rtvatna balaanl iN.	odlaftanja Ja mw<
ZA $1069.00 X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
—-i«^*^*/**03 10 Z***11* —	o pretakati po tam »padaUata, pota* bo«aM
v**>	boleaan ln ako morata oxdraveU. njo«ot napeh ln dobar ciaa
m Z0^??10* T«tn« preiskave In uCenlH metod, k&Urtb a« poalulu'e t vaakam turn-
ss WmLS?**01**"^ taure 3t babraj ■ v"h ■t®tvoruo mjpottol-
W^foi^1^1 ZT* T tem mom}u	moM Anoco euaodainlb .^r.
W aoaetajo avoj namen, ko va« dru*o nI reč pomaaalo. Ja raeano kak« la vkL
vaa Prtčna adrarltl. da ata na potu boljianja ln atalneaa adi»vja. EdramUi na a«.
DOCTOR C0WDRICK, Specialist
*i*7eest 9th 8tmt 4th Floor betw. Enclld ft Prospect, GiSTSlaatf, o.
Wraaiva urai ak Mamikih md a. una alutral mm a i»»lhi on »1, l>k »s «a a* •
I Veliki vojni atlas |
S ▼ojskojočih se evropskih drža? in pa ko- f Z lonijskih posestev vseh velesil. I
Z Obsega 11 raznih zemljevidov,
•	CENA SAMO 25 CENTOV.
z	stensko mapo cele evrope $3.00.
4	veliko stensko mapo, na eni stkani ze. 9 m din jene države in na drugi pa celi svet w
•	osna $3.00.	' z
j	zemljevid primorske, kranjske in dal- m
5	MAGIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO - W J CENA JE 26 CENTOV.	»
Z Naročila in det^r pošljite na:	W
S Slovenk Publishing Company] S
•	83 Cortlaadt Street,	Sew York, JT T. S
Gospodarstvo na Slovenskem. H
✓	ooo
I Vi iuis ua Slowiwkem priti«* povpixwio 50 ljudi ua kilnim»T<T To no pomen ja jfiistc naselitve. .
Imamo sicer Kms in Gorenjsko, v drupih krajih bi pa lahko bilo v zdajšnjih razmerah do 100 nrebivak-ev na kilometer. Morda ti slednji kraji preživljajo do 100 prebi-1 valeer.
Na> poljidcUki svet j»» mduvitcn. imamo dobre zem-i Ij« za raitit* stilric, «1«»mi vlap*. host, dosti holmnategn j sv< ta, zemlja je pripravna za Vse kulture in tudi za višje. kulturi*. Na na^rn pr!mor*kt m svetu so tri take vi*j<* kul- j lure: pTiMwIjt , sadje iti srivje.
frniiu^a j* bilo pivrrj v naših krajih in jra je se, —j m mara Jn^slss jaj<« \ polovici naše zemlje premog« »vi skladi. Atipie-ki, X« m- iji je {»»uiagal prvH«og do visokega raz-! voja kapitalisti«"nega ^OBfMxianrtva. Fabrika s*- do zdaj ni ® tlala misliti brez prvui«»|*a.
Na vsem sb»vauiskem jugu je dosti premoga.! tudi v« f >almariji, kjer l*i avstrijskim ladjam prišel v dobro. ako, bi jili kaj bilo zn trgovin«*. Pa še antrac it, najboljši pre-j HM>f je v teh krajih.	*
Stavbeni b-s se j<- dobival v naših krajih najboljši, tra' ,}♦■ veliko. Saj -o ga Rimljani, Italjani v Benetkah in drugih primor>kili m«.-stih dobivali iz našega ozemlja: — milijon,' vri diiosti so jemali tujei iz te^a bogastva našega, sedaj nianj.^p, v easu naatditve pa veejega ozemlja.
l>o*ti je j ni nas vrtnarskega sveta, pridelamo veliko! trave, detelje. Za svin jen* jo je pri nas dovolj krme in pri-i pravnih rok.
Slovenski kitu t je prideloval do sedaj v>e >adeže, hi j m- navadil » rabijo za preživi jen je: imamo vseh vrst žita,] krompir, fižol, peso, zelje, re]>o. sadje vseh vrst, kuretni-l no. milijone jaje — vina mnogo vrst. ribe iz morja in te*.
In — nas kftiet iu naša žena sta bila pridna kot tnrav-j ije. lep rlnvi ški pr, med avstrijskimi ljudmi poleg dalma-j tinskih Hrvatov iu i*«»ljakov v osprt*dju.
Ia kmet. ta kmetica sta bila jako nadarjena. Trpi je-; nje prejšnjih dob jim je ojaeilo tun. Lega našega ozem-; Ija, po<lnebje, pospeštge razvoj duševnih sil. Nas kmet sij je znal še kot tlačan pridobivati precej kmetijskega! sveta.
Vaš poljedelski svet je primeroma k drugim deželam dobro razdeljen, tako. da je xu«»goee v nekaterih hišah blagostanje in 111 toliko Ui j farjev, ki žive iz n»k do ust,; kakor na pr. na Huskem, v Kumuniji.
Srednjih kmetij od 10—15 oralov zemlje je precej, ki m«»rejo dobro preživljati srednjo družino. Marsikatero! vel«*j>osestvo je pri nas šlo na k a nt, katero je kmet poku- i pil. Ako še pridobimo za kmeta ostala veleposestvn. —i
imamo kar najlepše razdeljeno kmetijstvo.
• •
K*»nitali*tieno gospodarstvo, gosjMHlarstvo prost«;] lastnine se j«' ukoreniuilo tudi pri nas. Iz Trsta sem se je! razširilo in vstvarilo nekaj trgovine z lesom, s pridelki kmetije. Kmet sam se je poprijel trgovine z živino in deželnimi produkti.
Pričakovati bi s«- tedaj smelo, da nastane kooperacija v naših mestih, ki bi ujio rahljala 'množino domaeili 1 ljudi. —
Ostal nam je najboljši učitelj — Adrijaiisko morje... j Žal, da se v Avstriji vlade niso dosti brigale za povzdigo našega gospodarstva. Novodobno visoko kapitalistično|
.....larstvo. kakor se je razvilo na Angleškem. Franco-'
s* krm. Nemškem, v Italiji, zahteva izobraženih ljudi v —i jiod jetnikih, voditeljih jiodjetij, pa tudi v delavcih.
I Vir« m los lovne znanosti {»odpirajo izvajanje tega go-j *l»odar*tva in ves organizem trgovine, fabrike, promet-! nih sred^trv zahteva izobraženosti delavcev, ki jih uspo-j soblja, da so spretni, vestni, tla mislijo samostojno, da soi si svesti. da j«* v njih rokah veliko premoženja. Današnji fabrični, prometni, trg<»vski delavec mora biti deležen i splošne izobrazi«'.
Država ima šolo v rokah. V Avstriji šola ni storila! svoje dolžnosti, nadziral jo je katoliški duhovnik kot —j državni komisar. V Avstriji še danes vlada oligarhija ka-j toliškega duhovenatva ]»oleg posvetile vlade.
Jožef TI. je hotel drugače, pa ga je oligarhija ubila. Xa čeških tleh je njegovo delo kali pognalo, pri nas niso zasnovali ne priseljeni Nemci, ne domačim kaj prida novodobnega gospodarstva. Veliko je prišlo v naša mesta Xemeev. ali le malo se j** to poznalo v razvoju gospodar-j siva od navadno rokodelskega v kapitalistično; Maribor,; rtu j. Celje, Ljubljana in druga mesta ostala so majhna.
Drugod odprli so mogočne zavode, slovenska zemlja pa jxmjlja svoje trdne kmete v delo tuje industrije.
Nemčija je bila razkosana v veliko manjših državic, nekatere teh niso bile večje od Kranjske ali Goriške, — m vendar kako lepo se je razvilo moderno gospodarstvo v teh državicah! Xa Italijanskem so mesta ognjišča indu-strijelnega razvoja.
Nas Slovence je državna vlada v šoli in pri gospo- j darstvu — zanemarila. Protezirala je brezobzirno Xem-i ce iu Madjare, Slovane med seboj razdružila.
Dolgo je trajalo, preden se umirijo in izprevidijo, da je treba složnosti za skupno gospodarstvo in izobrazbo.
V pomanjkanju domače industrije in modernih strokovnih šol v nasi katoliški Avstriji in v velikanskem razvoju kapitalističnega gospodarstva ua Anglešem, Nemškem, v Ameriki, ki more plačevati večje mezde, je iskati vzroka za vedno večjo selitev katoliškega Slovenca v naravnost strahovitem številu.
Ko bi te vabe tujih ind&strij ne bilo. bi moralo nastati v naših krajih že vrtnarstvo, naša živinoreja bi morala zd at ne j še uspevati. Ako bi nasi ljudje doma ostajali. ako bi naši meščani kaj prida modernega gospodarstva svarili iii vezali ljudi na domovino; ako bi se naše liud-Sim tsSStei ai&sitišks flBtotm ovira vsak
(jLAS NARODA, 11. KEBK. 1H1S
vi duševni napredek, obdelali bi dobro i>lodno svojo zemljo, izkoristili bi na svojih tleh zdrav naraščaj,
Pri nas tudi ni nobene kooperacije meščanov s kme-ti- — V sedanjem kapitalističnem gospodarstvu ni meščan več tuja gospodarska rasa nasproti kmetu, tudi krnet je delavec kapitalističnega gospodarstva, tudi meščan — mora za to skrbeti, da kmet dobro izhaja, da dobi iz kmetij živila in surovin za izdelovanje.
Sedanje gospodarstvo z jed in ju je vse sloje in nobenemu se ne godi dobro, ako kak član zaostaja in posebno, ako odhaja s kmetije najervstejši človek v — tuje industrije.
— Dočim evropske države »koro tla nimajo povoda. | da bi skrbele za množitev delavnih sil. je in ostane za vse trajna naloga največje važnosti, da zvišajo delavno spo-sobnost prebivalstva. Pri tem ni misliti le na one razrede prebivalstva, ki delajo z rokami, vpoštevati je namreč treba tudi duševno del« podjetnikov, tehnikov, trgovcev.
<ios]>odarska politika stremi v bistvu le za tem. da ureja pogoje za individuelno delavnost. Blagostanje prebivalstva pa zavisi od duševne in telesne energije, s ka-jtero se posamezniki in organizirane skupine udejstvuje-;jo v okviru teh pogojev. Zato je skrb za prebivalstvo od-visiia od tega. da se te osebne sile kar najbolj razvijajo.
Vsi za tem ciljem stremeči ukrepi in naprave tvorijo tako rekoč središče gospodarske politike. Sistem je dvojen. I>« loma so to ukrepi in naprave, ki se tičejo pravne uredbe produkcije in produkcijske organizacije, deloma pa t;ike. ki se neposredno dotikajo osebnosti.
. * *
1 Veveč nas je Slovencev!
Koliko nas dela v premogovih jamah na nemškem Štajerskem iu v rudnikih, v plavžih, v livarnah! Cele fa-| ve Slovencev premogokopov so na Westfalskem. Trume slovenskih drvarjev dela v madjarskili in rumunskih šu-
mah... I
Do 150,000.Slovencev je z doma! —
V»-lik«» se jilt pogubi, veliko se jili vrne domu — telesno judiabljenih. Veljavo Maltliusove teorije dokazuje slovenski izseljenec! vsiim.1 napačno urejenega prehajanja posestev, proste zadolžitve, zlorabe vernosti, pravdarj stva. peša moč našega kmeta, da odhaja z lastne zemlje, pustivši ženo in otroke same doma.
Ko se vrne. ni za nič za kmečko delo. šibke otroke — za] dodeva.
* * *
V 11 — 11* stoletju j«' bilo malo ljudi v Evropi. Tedaj sta dva gosjiodaria letala za enim delavcem.
Zdaj letata na naših kmetijah tudi dva večja kmeta za enim lilapeem in plačevati morata že polovico več kakor preti 10 leti. Kmetje sicer dražje prodajajo proizvode svojih zemljišč, morajo pa tudi dražje vse kupovati, kar rabijo za-se s trga. Tako se izgubi to, kar več pridobi za svoje pridelke, katerih pridelovanje je zdaj zanj dosti dražje, če sam s svojimi otroki ine odpravi dela.
Tega pa navadno ne more. ker mu otroci uhajajo v tujino.
Milijoni, katere zaslužijo naši izseljenci in še več bi .i. i,...... — , —.— i ■■ 11 ■ i .. . . —————
se dalo tudi doma pridobiti na kmetiji ob pravem delu iu ti milijoni bi spravili tudi naše meščanstvo do Adrije. — Trst bi sedaj že moral imeti pol milijona prebivalstva,1 drugi Hamburg bi lahko bil.
Nikdar niso smatrali posebnih učnih tečajev potrebnih, da se priučimo kmetijstvu, tej veliki obrti. In vendar razven lepih umetnosti in prostih poklicev morda ni obrti, ki bi zahtevala toliko raznovrstnih vednosti in izkušenj.
Neštete knjige, ki so bile spisane o tem v vseli jezi-, kih, nam dokazujejo, da najmodernejši in najizobraže-nejši narodi niso nikdar smatrali kmetijstva za stvar, ki' se čisto lahko razumeva. In v vseh teh knjigah bi zaman iskali onega znanja mnogovrstno-sestavljenih operacij, katere more znati vsak navaden kmetovalec.
Nasprotno skoro ni navadnega rokodelstva, čigar o-peracije bi se ne mogle popolnoma opisati v mali knjižici na par straneh tako razločno, kakor sploh to moremo storiti s besedami in risbami.
Razven tega zahteva vodstvo onih operacij, ki se morajo ravnati po premembi vrenena in po drugih slučajnostih. mnogo več razsodka in previdnosti, kakor one opracije, ki ostanejo vedno popolnoma ali soko popolno-
Mož. ki obdelava mesing in železo, dela z orodji in snovmi, kojili kakovost ostane vedno popolnoma ali skoro popolnoma enaka.
Mož pa, ki orje zemljo s konji ali voli, dela s sredstvi, kojih moč, zdravje in temeperament je v različnih slučajih zelo različen. Kakovost snovi, katere obdelava.1 je ravno tako različna, kakor njegova orodja in z obojim mora ravnati z ostrim razsodk' m in veliko previdnostjo.
Kmetu, katerega imajo za vzor omejenosti in neumnosti. le malokdaj manjka ta razsodek in ta previdnost. Res je, da je manj vajen družabnemu občevanju, kakor v mestu živeči rokodelec; njegov glas in njegov izgovor je bolj okoren, da ga tisti, ki mu ni vajen, težje razume; toda njegov tun, ki se mora dan za dnevom pečati z najmno-govrstnejšimi predmeti, navadno daleko presega razum onih, kateri mu gospodarijo.
Naši zastopniki,
kateri »o pooblaščeni pobirati naroč-I nino ta dnevnik "Glas Naroda". NaroS-'nina za "Glas Naroda** je: za celo leto ! *3.rA za pol teta $2.00 In za četrt leta ; pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo} za svoto, katero je prejel In jih roja- j kom priporočamo.
San Franrlsco, Cal.: Jakob Lov Sin { Denver, Colo.: Lou La AndoISek In i Frank Skrabec.
I^eadville. Colo.: John Hočevar. Pueblo. Colo.: Peter Cutis. John-O^rm. Prank Janesb In A_ Kocb«?var.
Sallda, Colo. In okolica: Louis j j Costello.
| Somerset, Col«.: Math. K«*rnely.
Clinton, fnd.: Lambert Bolskar. ! Indianapolis, Tnd.: Alois Kndman. j ' Aurora, m.: Jernej B. VerbiC.
Chieaeo. ni.: .T.«. Bostiff. Jo«. EUsb •in Frank Jurjovec.
; Jnlirt. Ul.t Frank Tiambfcb, Frank: ' Lanrich in John Z&leteL	1
La Salle, I1L: Matija Komp. Livingston. I1L: Mih. Cirar. MaseoutaU, 111,: Fr. Angustin. Noeomis, I1L in okolica: Math.
rjalshek.
North Chicago, I1L in okolica: Anton Kohal in Math. Ogrin. So. Chicago, I1L: 1'rank Černe. Springfield. UI.: Matija BarborlC. Waukegan, ni. in «»kolica: Msth. Ogrin in Frank Petkov5ek. Cherokee, Kans.: Frank ReilKnlk. Franklin, Kans. in okolica: Frank Lesko vie.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk in
Peter Schnellcr.
Rlngo. Kans.: Mike Pencil.
KitzmiUer, 51d. in ofaobca: Frank Vodopjyec. Baltic. Mich.: M. D. Ltkovtch. Calumet, Slich. in okolica: M. F. Kol>e, Martin Rade in Pavel Shaltz.
CbishoUn, Minn.: Frank Govže, Jak. Petrich.
Ely. Minn, in okolica: Ivan Gooiri,
J of. J. Peshel, Anton Poljanec In Louis M. PernSek.
Evelcth, Minn.: Louis Govie In JorlJ Kitae.
Gilbert, Minn, in okolica: L. Veseli Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank HrovattefiL St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mint.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urth Roundup, Mont.: TomaS PauHn. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Barberton, 0. in okolica: Math« Govanda, N. V.: Karl Sternlfia. Kramar.
Bridgeport, O.: Michael Kočevar, Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Kar linger, Frank Meh In Jakob Resnik.
Lorain, O. In okollea: Louis Bal an! in J. Kumse.
Niles, 0.: Frank KogovBek. Youngstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin In J. Misloy.
Allegheny, Pa.: M. Klarich. i Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa: Louis Hribar. Bronghtoo, Pa. in okolica: Anton Ipavec.
Burdine, Pa. In okollea: John DemSar. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Conemangh. Pa.: Ivan Pajk, Vld
Horanfiek.
Claridge. Pa.: Anton Jerlna In Ant. kozoriot.
| Export, Pa.: Louis SapandC. Forest City, Pa. Mat. Kamln In Fr. Leben.
FareU. Pa.: Anton ValentinClC. Greensburg. Pa in okollea: Frank Novak.
Hostetter, Pa. In okolica: Frank Jordan.
I Imperial, Pa.: Val. Petemel, box 172.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton Osolnlk.
Manor, Pa in okolica: Fr. DemSar, Moon Run. Pa.: Frank Maček in Fr. PodmllAek.
Pittsburgh, Pa. in okolica: U. R.
Jakoblch, Z. Jaksbe, Klarich Mat., I, Magister.
Reaing, Pa. In okolica: Fr. 9pehar. South Bethlehem, Penna.: Jernej KoprivSek.
| St celt on. Pa.: Anton Hren.
Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Schifrer. West Newton. Pa: Josfp Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, L'tab in okolica: J. KastellC, | Blkck Diamond, Wash.: G. J. I'o-renta.
Davis, W. Va. in okilica: John Broplrh in John TavželJ. Thomas, W. Vx in okolica: A.
Korencban.
Miln-ankee, Wis.: Andrew Fon In Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, John ! Stampfel in H. Svetlln.
West A His, Wi«.: Anton Dem'ar in | Frank Skok.
| Rock Springs. Wyo.: Frank Forhma, • A. Jusrin in Valentin Mar.>lns
S
SLOVENSKO-AMERIKANSKl za leto 1918.
Bazen koledarskega dela ima ie sledečo vsebino:
Pesem.	)	Normalni potek ruske revolucije.	ji
Važen zgodovinski dokument	I	Buaija.
Popolen pregled svetovne vojne.	j	Nemški cilji in Rusija.
Praznik v Petelinji vast	j	Padec rodbine Romanovcev,	1
Prag.	I	Prednost brzojava,	|
Problem Alzacije-Lotarinike.	j	Pesem jetnikov.	|
Ukradeno pismo.	|	Kozaki in njih vojska.
Red.	I	Litvinskt kmetje.	1
Veliki dobitek.	j	Nevidna poslanica.	I
Razno o otrocih.	j	Buchara.
Doživljaj francoskega tnrnaUsta.	I	Čudne pogrebne določbe.
Venizelos.	|	Album.
O postanka koledarja.	|	Krščanska svatba pri Kafrih.
Kemiki napadi s plinom.	|	Večni koledar.
Šivali in aeroplaai.	I	Petelinji bojL
Ruska revolucija.	|	Nekaj za gospodinje.
Program ruske socijalistične stranke. S	Sala.
Aforizmi.	|	Oglasi.
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
Stane 35 centov.	|
Naroča se pri:
Slovenic Publishing Company	|
82 CORTLAND? STREET,	NEW YORK CITY, N. Y.	1
Chamberlain, predsednik sen. odbora n vojaške zadeve.
i SLOVENEC
f«nr. Slovenske^ Hrvatske in . sploh v vseh jezikih Colombia ■ plooce.
Diamante, ihlsiwt, are. sre-
, bruisa in sploh kar želite v alat-j ni ni ali gramofonih In ploščah. Cenike poiOjame brezplnte^
IVAN PAJK,
l ........a f^nai« iif^A^^.
ne Dtfi
j 4S€ CkesM SL. OmN^ Vi
ICrosn jar
ROMAIC IZ AMmfiXKOA ŽIVLJENJA.
PRIREDIL J. T.
IS	.Nadaljevanje).
PETO POGLAVJE
NEVIHTA
Približa! se je Silvester iti lulo }*- Kako ob »tirih »poldne. ll»ntM»la. se j'* doli»"«-*sil v *voji subi. lkrlsti ni mogel nič. - • N< .a j «*n»a s. ie «A|»rebajnl uteri ju. potem je pa zaeel gledati sko/i okno. Naeiikart _\v opazil v datja\i ktn-ijo
—	Zbxija, t*» je fia RHen / tijeiw materjo.
In te*iaj se inn je porodila \ mvu ?-ilus želj«, da mora govoriti -d« jdetom mi »ieer i* n«M-oj. — In lo se mora zgoditi ae prej, predi j. i '»o z Bakerjem earoeena. —	> *e »nitrat stavci okno; kopija
je bila l*- blizu vrtnih vrat.
Z tui/e >♦• v z* i ko^erk papirja ter /apisaJ nauj	bese-ie:
—	Le pogum! — Vse b » dohro, Mimt <V bom mogel noeoj govorit t v am L - Kje in knko. je vaši* -'vir! • - Sporočite mi, ee morete.
jaz hvm vedno v vaši bližini.
Z vil j,- papir «kupaj.	ii; ixištl >*<rzi /aJaja vrata
ua vrt.
Zatem se je kot >*i<i.'-*juo približal vuutlu ua vrt in sieer ravno \ onem trefiijtk.i ko je »»b*tala kueijs	i rat mi.
Dirk jt skočil * ko/Is ter o«1pri vrata.
—	Kje j« ?šsra? — je vzkliknila Mr. KUtut.
IleoivJal j»- ps if ^al pri koeiji ter ji hote j ponndKt roko.
—	Ali n. * • r nikosar tukaj* — je vprašala jezno in utopila sama u koeijje, ne fj riga j'V- se ts nndeno pumoi.
Za t'J*» je šla TI len m H^mv dal jo je ineninič. tobinie, prijel za roko.
Vzemite to iu »pravite -- je rekr! ter ji stisnil papirček v Mladenka je zardela in skočila t voza.
—	Ali ni nikogar tukaj, si bi <sprav.l uašv atfvari v hišo — je vprašala gospodinj* ie enkrat.
—	Danes je zadnji prosti večer, tuadama — se je zasmejal Diek.
— U, Stvari bomo pa ie mi &prrvili v hišo, ne bojte se.
Medtem ko je E!k-n jvkala nekaj po kočiji, je prabrala llemse-
dai«»vo poro -11 u.
In ko via hotela oba spraviti velik zavoj v hišo, mu je zašepe-
—• B«*>i;t* ponoči, ko bo vse spaio, p»»d tnoiirn oknom. — To je «.rugu okno na levo od zadnjega porva. — Zaeirttrat vam ne invretu drugega povedati.
l*o teb b^a^dsfc je 'kdals za 2»vejo materjo v
Hkiuvxlsl je sam pir >vbi priznal, da ni bil v oek-ni svojem življenju še ni*dnr tako v****el om'ga vt-eera, — H«xlil jc I>0 svoji sdbi.
žvižgal in ptoafcal Y rokama.
Dvv uri pozneje ■ma x--le!;« \ fcišl ob rek: dva moža. naša stara znanca, Sifat in Itaker.
-vtV,: 'iitrl ? lokama po J prt' jrluvo ter poslušal liakerj;«. ki j«-govoril:
T n ► oi> enajstih inorare biti na svoj«u up>t"u. ie boste to<;-a.. s.- nam tu* more izj: loviti. Ponor-i bo temno kakor v ro«u. Kapitan je /f oOVe*-ea <» teui in je obljubil čakati do d\»-h. — £,> bo šlo v • ; -:»■"i, bo* a lahko /a-sluiilu 4000 dolarjev. Kakorhčtno do--t	/apuitite eoln tt r potujte z zamorci v kočiji do
Memphis. To Uo najvarnejša TMrt in na t« navin se lahko izogne-*•« v ^ Uii j «.; ■ aa ju. Tam se dobiva. - Ce pa tam ne, -pa v Ne^-
y 1
ttifat k prikima!.
P'f sn- 'o pnšl luiro do /aiil/ueka — je rekel. — Tako
hit >»	nikdar niste wllo»"ili za kako stvar.
-- No, aii w vam ne <lo^»ade T
r * rj.>ob.'»«jta. samo presenetilo me
l»a.	d. j. n j vrnil llitker in vstal — morda >em delal
malo pn iiiitiv, i»k1.i tni skrajni vas. — f*o nov«tn l»dn. ko se bo !•> Mr-" v nadzorovanje zauioreev, bi bila Stvar težavuejča. — Moji »»'-rti ae vt-d 11* • taki kot so bili. Samo sds j, eimbolj «e bli-i luo iiovtruiu letu, j* mi vedno bolj zdi. da iem aejal Ijuiiko med pšeiu»4o — Sim De vem, zakaj s»e bojim — Zdi «e mi, kot da bi se ituel pri >ta&i iu koraku nekam pojrrezuiti. — Včeraj zjutraj sem dotrvel .-e'o n- prijeten ilogiNji k. Pri tej priliki snu izubi! svoj re-velvt-r. — T"r»-j ixpsnt. la s«; ho	d«.4»ro končalo. — Pozdrav-
Po t. h '-"Mail se je odpravil iz prvega nadstropja v priti i. jv.
V	pritličju y pa s»Mel v kotu krofa jar kak.
Ko ga je bil Baker opazil, je obrnil &>oj pogled >atrau, m:1 ua d'on*4« in xajahal k<mja.
Bilo je krog desete nr»- zvečer, ^o j.- zavil z giavue ee^te k M^>r t.MiOVi hiši. Konja je tako s>*v<no vodil, da ni bilo čuti nobenega suma. — Privezal ga je k bližnjemu drevesu ter se odpravH proti hnU. —~
Vmi okna bila zaprtu. Kanto sK,»zk o-kuiev -preflnjeg^a parh^rja je aajsla komaj v:<lna svetloba.
Baker je "topil v vešo in odtam v «obo. kjer je bil opazil luč. Vi* to »spravil tako tiho. da bi ga ne opazil nhi čiovek, ki bi se nsbsjsl slačsjuo na hodniku.
V	sobi je gorela Mimo eaa j»vt—a. ki je nn-dlo rarsvetljcA'aia <prc-«ej v t lik prts ior. -o V kotu je h U žeu^ka pootav« v beli obleki.
—	Alt era a*ma. Aliea? — je \-prašal Bsker komaj siišoo. Deklh-s je plsnils kvišku, zatem pa ;opet sedla.
—	V«i spijo in v%i imajo mir — je rekla dtdnjič Baker jo je ostro pogledal ter pričel govor.ti : *
—	Hvala vam, da ste usliaah us<*jo prošnjo in da ate hočete po-»lušsti. Ne bojte »e, kmsJo bo*.te ttiid vi imeli mir.
—- Ah, moj Bog. Uako jslra.>no »i ga želiro! - - je zavzdihnila tuUda dekliea.
—	Ds, kmalu lw>te im«4i mir. kajti jaz bo m že jutri od pot o-vaL —
—• Ko, in f
—	Tukaj v zepu imam >a»a pisma. — Če bočet-e. vam jih takoj izročim — Pod mim pogojem »e-voda.
—	Kakšen pa je ts pogoj f
—	Pomagali mi morate, da bom rncgel odpotovati.
—	Ne raorvm — jr zajeesls dekliea.
—	Ali**a juz ^m veiiko izgubi! v igri. — Kot pametni ženski »srn tuorn bi* ja-uo. da brez denarja ne morem tukaml^r. — Dsjte bu kolikor morete m jaz bom takoj odšel. V zamet.« vam bom dsl
vsa vaša p:vaa iu s tem se boste LmebFli \«e moje nadvlade nsd
I>očiui j« 0.1 govoril, se je deklies ponosno vzravnala. — Njen to tako bled obraz je portal v svitu sveče še bledejši.
—	Nate. tukaj me imate, mož — je rekla z jeznim glasom. — I'otepUjte m« & mojimi nogami, Če me hočete. Vse bom pretrpela in bom odnesla svojo sramoto v grob. — Vse, ^este, vi»e. — bsuro denarjs ne aahu-vajte od mene. ker ga uimam in ga ne morem nikjer dobiti Vse ms mamili rz nu-ue, vfce do zatinje kapljte. — Niti centa ni ostalo ori meni
fžr51*:': • r- Ewsil^ t s? ^r-
GLAS N.VRQDA, 11. FEBR lUl^
1 AH ste bolni? ||
t*	Ako imate kako bolezen, ne slede na to, kako dolgo ln ne oziraje	t-'
j? se ua to. kateri zdravnik vas ni me^-1 ozdraviti pridite k mem. Vrnil	t
•J vam bo vs&e zdravje.	v
iJJ	"1 Oldaljenit'-'t ;ot potaaiijkanje »ieuarja uaj	^
%	^^^RSjS va« oe zadr?.-\.h«. Vse zdravim enako: bogate in	fe
^	^^L.r^A revne. Jaj sem v FittstfUrgtiu najboljši SpeeiJaUst	S
^Hmm za nioske in -*m nastanjen že mm«D let. Imam	^
>	naj* <>1 je oprnnlien nrad. tudi stroj z-a X-žarke,	v
Q	9	moreta videti škod vas. kakor rkozi
^Hn steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri se	J
^	J^ERi nahajajo vse vrste domačih ln imertiranili zdravil.	^
R ^^P^J^ Ne bodite bajett in pridite k meni kot k prijatelja	5
i: ^^bJLjIi^H Govorim v vašem jezika. En obisk vas t«o prepri-	^
Cal, kaj morem za vas »toriti	j
K	^BMj Imam Erllebov sioviti tiOO za krvne Inilezni in	3
oz«!ravim bolezni nekaj dneh. Ozdravil wrn ti-	3
ft --»V -luviiVv oslabelosti, ki^žue I..»Ivrjii, revmatizmn.	in	«
jetrne bolezni, srbenje, mozole ii. vse kronifn« holezui.	§
I	Zmerne ceoe.	'
i Prof. Dr. H. G. BAER, |
5 :ttl S.M ITHFIELD ST„	PITTSni Kt.H. PA. S
J^!	na^itr^ti i-o-^le.	j
C21	VAŽNO.—Od rezi o in prim >i -> tdwj.	iQl |
—	' «- res nimate v leni treiriikti nobenega denarja -- je otlvr-j nil l>aker mrzlo - - • lahko »irutrar*e napravi.
Kak' t — j.- vprašala j«« ratkem molku.
Vi in ai. št- pr'H-ej nakita Kai ne? - Premislite, kajti Jane*.' ".»t- zadnjič vidite. Naplavite	da bo za vas dobro. — Xakit.
m,- imate. — ,»az prav dobre v,-in. i a gv imate, ne bom vam p:t pravil. k'»:iko j»; vreden.
-— V"se vem žrtvovala, v***', do zadnjega prstana. — Tako >te Ui"-: oropali, da že dolgo ni^in ^la v uoi.M-no dmilns !n>ječ se. .ia bi n«-! «»pazii i moje revščine.
—	Dobro, Aliea, v<?e vrjamem Aiiea. toda priznati morate, da ti-j morem brez denarja nikamor. — Ali naj prodam pisma komur drt:-1 gernu, da bo kdo drugi zadobil -blasi nad vami in zahteva] a? ve i čje obresti.
Oči mlade dekliee ^o se razširile v pošastni ^rozi.
—	Henrik! -- je vzkliknila s bripavim pridušenim glasom: -Kaj naj storim?
—	Xe vem. to .ie vaša stvar.
—	Krasti ne morem in moriti rudi ne. da bi vam ugodila. — ALi res ne poznate nobenega usmiljenja? — je vzkliknila .skoraj glasuo tL*r padla pred njim na kolena.
—	Dajte mi nazaj moja pL-ana, dajte ini j:h Henrik I
Baker se je obrnil in šel rikozi aobo.
—	Veste kaj Aliea, to se mi pa ne dopade. — Zopet ste vpri-j zorili staro igro, čeravno sem vam že stokrat povedala, da se mi ka.j j tikejra ne dopade. — Bom pa drugič zopet prišel.
Dospel je do vrat iu jih odpr.'.
—	Henrik, dajte mi pisma' — je zastokala dekliea.
Toda Ba-kev j- bil že na hodniku. S hodnika je šel v vežo in od-1 tod na vrt. kjer jc za>e«1el kon^a in od jaha l proti vili Oaklca. — ( Vse je bilo tiho. nič ni prani!". — Naenkrat je jezdec vstavil ko-; ttja. — Zdeb, >e mu je. da sliši neko šumenje. — Ve. nič ui, vsej tUio. — In tako je postal trikrat ali štirikrat. — Xeprestano se mu! je zdelo, da ^'iši nekaj za seboj.
—	Ah. k?j. neumnost! — j" rekel .slednjič pri sebi. — Razl.uir-! j en -»m. pa vidim strahove, kjer jih ni.
Pri vili .k' privezal konja ter splezal preko ograje.
■— Tukaj — jo rekel polsliš-no. — To je bilo dogovorjeno zna J m en je.
—	Da, g^pod - je odvrnil s'il'at in za njim se je pojavilo par ! J* rn i h postav.
—	Dobro, dobro — je šepetal Baker. — Ali imate pri sebi svoje I
najpotrebnejše stvari?
—	Da.
—	Zdaj ,.a ju- stuete zgubiti nrti trenutka. — Do reke je tri • uie hoda. — Tam že čaka parnik. — Kdor najboljše pozna pot sko- • gozd, naj gre .s tem gospodom spredaj. — -Jaz b'>m vzel Saro na ' -;voje»a konja.
(Dalje prihodnjič.)	j
Javni notar in tolmač. j|
Kompetentnega notarja in previdnega tolmača potrebujejo	j'
naši rojaki skoraj vsaki dan. Dober Dasvet Vam lahko prihrani	j j
mnogo nepotrebnih stroškov; pravo in nepristransko tolmače-	J
oje Vas lahko reši iz neprijetne zadrege.	S
Anton Zbašnik,	f
SLOVENSKI JAVNI NOTAK IN TOLMAČ \
soba 102 Bakewell Bldg.	1
f] Cor. Diamond in Grant fits.,	Pittsburgh, Pa. jjj
p Telefon Court 3459	(Nasproti Court housa.) ^
I CENIK KNJIG~
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortland t St^	Nsw York, N. V
WI	1
Posor. rc.iaki v ujetiu^ftvu! Rad bi izvedel za sv ojega svaka AX- j TONA KALČ1Č in IVANA S LOSA H. Oba sta doma iz Lipe , na Primorskem, fara Jelšane. i Zdai ^ nahajata nekje v ru- , s kem ali italjanskem uietni 51 vii. C" kdo kaj ve. naj aii po-'j ~oča„ kar bom hvaležen ali naj se pn sama oglasita — Jo- , s-pu"Udovieh. Anderson Store.', Kinzua. Pa.. 1" S. Ameriea. (11-13—2) .	j!
Pozor, rojaki-ujetniki! Rad bi iz-'; v"edel za svojega brpta I RAN | V A n.VŠtlLI. doma pri Nov mestu na Dolenjskem. I'syslaii eenjme r< »jake v imskftu ujetr ništvu, ce kd«» \v. da ini pon» ča. ali naj se pa >am oglasi- — Joseph Itašelj. 121 Banner way, ! ittsburgh, Pa., 1 . S. Ameriea ' (Il-J J—2)	'
_________1
Kad bi izvedel za našlo-, svojega prijatelja ALOJZIJA KAVNI K tz Polhovega graden ur: (lorenj -kera. Pred 14 meseoi sva bila j >kupa.?v v Clevelandu. Ohio, in! seda i ne vem. kjr nahaja. 1 .Vk.> izgled rojakov kdi.» ve z:« i tijegoi- naslov, naj mi ga blago-j voli iia.aianiti, ali naj se pa i.i\i, kov ;nu imam nekaj važ j i "ga sporočiti. — J'aul <ioze": lt. F. I>. 15ox 363. Con de rs port. Pa	9-11—2
STATE DEPARTMENT OP
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomag» SploSni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikih. Po [Kanila, kako postati drž s vi j sn ix o državljanskih p rs vi c ah.
Pridite aH p&rte! Newyoriki nrad: 230 Fifth Avt
Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
Dr. Koler
SLOVENSKI 7DRAVNIK
638 Pena Ave^ Pittsbargh. Pa
Pr. Koler J« naj-Č&P&F*	starejtl slovenski
SjKjr \	E'lravnlk. tpedjs-
mmffif	Use ▼ Plttsborsho,
vr kl t is s 28-letno
A prakso v sdravlj« ^^ ^pj nju vseb molkih
V^r-,	SutrupIJenj«'
^iftfekJfl'" krrt sdravl s fk »ovitim «0«, kl ca je lzumei dr. prof. Erlich Č* Imate mosolje ali mehor-ffke po telesu, ▼ grlu, t »padanje laa, bolestne v kosteh, pridite ln lsHsttl vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bo* lesen se naleze.
Vse moške bolezni zdravim po okraj-ftnnl metodi. Kakor hitro opašite, da
vam prenebujs zdravje, ne čakajte.
temveč pridite la Ju vaza ca bon
zopet povrniL
Hydrocele aH vodno kilo owXravtss v SO urah ln sicer bras operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bo-ieilne v krilu in hrbtu ln včasih tudi pri puieanju vode, ozdravim ■ gotovostjo.
Revmstlzem, trganj«, bolečin* «• te k If m, srbečico, fckrofle In Sru«e
kotne bolezni, kl nastanejo rsled os
(Uta krvi ozdravim v kratkem Časa
in cl potrebno letati.
Uradne ure: vsakdan oŠ B. are aJu-traj do S. zvečer: v petkih 00 t. zjn-
traj do Z. popoldne; ob nedeljah od t.
zjutraj do 1 popoldne.
9 poŠto ne delam. — Pridite osebaa — Ne pozabite Ime la fttevilkot rdr-avlm wamo moike osebe.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom j Chicago ln sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiakal aai Eastopnik
Mr. Janko PlaAko,
ki je pooblaščen sprejeirmti naročnino sa "Glas Naroda" Ji iidajati tozadevna potrdila. On je pred leti še večkrat prepotoval države, ▼ katerih so naii rojaki naseljeni in je povsod dobro posnan. Upati je, da mu bodo Hi rojaki ▼ vseh odrih na roko, posebno ie, ker ima
w % p up ^	paIpi^
HmmmmmHMM
ffsjshl nsnhjto se tm "Glas Nsrs> da". asJveO miši*! dncmfk v /dro
POJASNILO.
I lVed 21 meseci, to je v maju 11*10, sta bila poslana dva erneal ,v hišo neke slovenske vdove, pri ! kateri sta bila na stanu dva Slovenca Črnca sta ukazala roke gori. nakar sta oba boarderja odpeljala par slo korakov od hiše in jima odvzela -rotov denar okrog £10, nakar sta jo odkurila. Enega j so ujeli ter jc še zdaj za.ut, din! gi je pa še zdaj na prostem. I -Zdaj pa kro/igo vorica, da .seni| [jaz najel ona dva eraica ru to de-1 ■ lo. Jaz rečem, da je to laz in oni ,ki to trosi meti rojaki., ni vf. d^n., jdu mu pljunete v zobe. Dotičnoj i nsko. katera st vmešava v tej je pa imjbolje, -h. vsiik i/jio-' li iz kampe. ako h.>ee. da bo nje-' •;"o\o ime čisto ostalo.
To raj zadostuje, ker oni. ka.te-j ! 11 je znana ta la/. bo«lo že zirdi.i 'katere os.be mislim iti dnigim pij itak tae "Si-'wioiti ni><> uie mar. i Joe Saj".
11-12—- Vohrland, Tlal;. ;-------
I Pozor, rojaki v uj*-ini4tvu: Ka«t } bi izvedel za naslov xvojesra, ) brata ANTONA OASpKRIJV j doma ?z Šeneurja pri Kranju. \ V maju lanskega leta *e:n pre j .sel od njega tzadnje j>tstno. Ta-! krat je bi! ranjen v roko in se nahajal v bolnišnici v Ljubljani; poroeal mi je, tb v kratkem gre nazaj na fmnto. Ce je koma kaj znano o njem, naj mi poroča, za kar u».a bom h\ ale-žen. ali naj se pa sam oglasi.— Frank Oaiperlin. lt>8i» E. Z2. St-Lorain. Ohio, U. S. Ameriea. (11-J3- 2)_
Rojake v ritskeni ujetništvu prosim, ee kdo kaj ve o majem bratu JANEZU >ŠTRASSKR. doma iz Sela št. 52 pri Breii cah. L jet je bil na rru»ki fronti, zalo upam, da bo kdo Lztued roja kov-t t jetnikov kaj znal o njem. Ako sam bere ta oglas, naj se mi .pa oglasi. — Mrs. An-thonia Filipči^, 2226 S. 10. St.., Omaha, Nebr. I". S. Ameriea. ^-12—2)
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste tnlelujein ln popravljam po najnlijlli cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem te nad 18 let tukaj v tem poslu m sedaj v svojem lastnem domn. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike. Staro ku[>im ali sprejmem v zameno.
JOHN WENZEL, 1017 East Ctnd St. Cleveland, Ohio.
Želim Izvedeti za bratranca FK. JAN KOVIČ, doma iz vasi Di a-ina, 1'ara Št. Jernej. 1 Kmetijsko. V Ameriki naiiaja nad »tiri leta in navadno ^e je nahajal po premogokopih. Ce kdo izmed rojakov ve za njega, ali ee fani eita, naj se oglasi na naslov: Mary Klobučar, 1013 Indiana Ave., Sheboygan, WLs. — Moj mož bi pa rsid izvedel za JOŽEFA KRN C, doma iz vasi R:ido-lje. fara šuiarjetn. Dolenjsko. Skupaj sva prišla iz starega kraja pred 7. loti. Pred leti sv je nahajal v Olevelandu, Ohio in *'elal na železniški progi. J* Jo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali ee sani eita, naj mi piše. -- John Kociaji, 101.J In diana Ave., Sheboygaai, Wi-:. (9 12—2)
dV lo r e N Z.' i
Jss sem edini Slovensko cove- I reči iperlallst mcfidb boleasA v I Pittsburgh o. Pa.
Uradne are i dnevno od S. de- I poldne do 8. are svefier. V pet- I kili od 9. dopoldne do 2. popoL 9
T nedeljo od 10 dop. do 2. popoL 1
DR L0BBNZ. 8 ftpedaUst moikib Meni 1 <44 Pens Ave. ČL nadst. na aliea, 1 S	PittAhurth, Pa.
spodaj omenjeni rojaki in rojakinje,
kateri imajo v rokah nača potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoce svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, bo se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
"iSSrSSr	GUbert QiUS0PPe	Samide Frank
No. 329639	No 333035
Bartol J.	rr a v; tv.
No. 330733	Kastelic John	Sin^io John
Bear Dan.	Na 44708	No. 330762
No. 260638 _	. Kovač Frank	Spaniček Rozi
Besens Mary Miss"	No. 260641	No. 328894
No. 330062	Lenaršič Josip	Starčevič Johana
B<SiČ 1T00	N°- 44555	No. 331070
No-260583	Merknn Anton	Tehier
No 2°^58?3ar0	N0* 331355	No. 328896
No. 260o81	Mikolich John	^ c^^
Braun Marv	__
No. 260643	323252	No. 330351
Dolar Valentin	0swald Joe	Turk Ivan
No. 330086	No. 260621	No. 260647
Grgnrič Blsž Pintar Ttirk Jernej No. 260573	No. 330843_No. 329741
MODERNO UREJENa
Tiskarna Glas Naroda
SBBBs VSAKOVRSTNE TISKOVINE SSSm IZVESlTJE po nizkih
CENAH. • * •
DELO OKUSNO. • * •
IZVRŠUJE PREVODE Y DRUGE JEZIKE.
• • s
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
s s •
POSEBNOST SO i
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠIJITK NA:
SIbymiib Publishing Go.f
__82 Cortlandt StM New York, N. Y.__
i POLČNl KNJIGE:	,
Ahnoi iie-iu?ko~angt. tolmač v«mn —JO I>onia<H zdravnik v hnatekem - I jeziku, vezan	—Aj0
Hitri raeuarir (ne^iSkoaii?!.»
ve«»ij	— „V»
Poljedelcu.	*	—J&)
Popolni rank «> ti-t<eiiiriit\ u, vez. $1.00 Sadjereja r pogrrorh ^	—
S<-hiinpffov uem-ko slov. slovar S1.-5
ZABAVNE IN ItllVE DRl'GE 1 KNJIGE:
Hipootizein	•	—.35
I>oii z ^roljem	i—J50
Medija - nnks	—.00
'IVvl Bohom SI. Večernior	—.30
Pe»tre*l>a bolulkoto	—JSO
I JSoeijalna df^nokraelja	1—.10
'Trtns Ufe in trtotvja	«—JSO
, Umnu dtirinoreja	—JSO
(Veliki alovensko-aa^t^ki tohnafi flOO Trojka	—jso
toj:ia na Balkanu 13 rrez.	—US0
1 Z^uloelna e. kr. pe?i»olka 51. 17 * > , s jflikami	F—JSO
Opemha: Naroeiken jc prlloifltJ 1 I«inii oakaznioi ali po«nlli znamkah.
—-- - k.. —
i^ivtjeuje ta avstrijskem d^oru
ali biart eesarjeviča Kotioifa	—.75
RAZGLEDNICE:
Ne* yorfcke, b.»žičn*\ velikonočne
ia n«noietne komad po	_.0:;
'tueat	_25
AJbutn mesia Now York s kra.n-
lilml »llkami	_j^O
ZEMLJEVIDI:
Ai stro-1 talijauska vojna mapa	—.25
Avstro-ogrfcki. veliki vezan	—.50
Celi svet mali	_.tO
Celi »aet veliki	—.25
Evrope vezan	—
Vojna stenja maps	$3.00
Vojni atias	—JS5 Zemljevidi: A'ul, Ariz., CoU...
Cat. itd. po
Združenih držav mall	—.10
iZdruAeuih driav veliki	—.25 > Združeni li držsv atenska mapa,
ca dresi strani pa oeli svet	$3.00
<*«nsnH> vrednost, bodisi v gotovini. Poštnina Je pri vwb oenah ie rraCn-