/Primorski
Št. 231 (15.675) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.___________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 010/77%600__
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
mnn I ID poštnina PLAČANA v gotovini I ZJUU UK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
SREDA, 23. OKTOBRA 1996
Gorka:
končno
»nova«
izbira
Marko Marinčič
Financarske sole v Gorici ne bodo zidali. Vest, Id 1° je včeraj sporočil podtajnik Gianni Mattioli, pojdem konec desetletne polemike, ki je globoko razd-v°jila gorisko javnost.
Za vojašnico se je od vedno zavzemal goriski nacionalistični blok, ki je v prisotnosti vojaških enot ridel ne le dejavnik proti demografski in gospodarski krizi, temveč tudi vo-1'lni rezervoar za lastno preživetje in branik ita-rijanstva za Cas, ko bo Padla meja s Slovenijo. Občinska uprava je od Ca-Sa “starega” Scarana pa ^e do “novega” Valentija ada vedno na tej poziciji, Pa Čeprav je bilo jasno -jiekoc kot danes - da je velika večina občanov proti načrtu.
Nasprotovanje javnosti (peticije z 10 tisoč podpisi, vedno zavrnjene zahteve P° referendumih, množične manifestacije), pa tudi Pokrajine, Dežele, go-riskih parlamentarcev, ni zaleglo. Goriška desnica je °d Crasijevih pa do Berlusconijevih Časov vedno [nrela zaveznike v vladi, tn so načrt celo razglasili Za vojaško tajnost, da bi nnemogocili vsakršno nasprotovanje.
Nasprotniki vojašnice so z izredno vztrajnostjo kljub temu poskusili vse Poti, od političnih do sodnih. Naposled so le dočakali uspeh. Potrebna )e bila korenita zamenjava v Rimu, ki je je prinesla rinaga Oljke. Podtajnik Nattioli, ki mu je minister Ul Ketro poveril preučitev Problema, sta do goriskih občanov pokazala večji Posluh kot sami mestni npravitelji, ki jim je očitno Pfoj kot za spoštovanje y°lje večine slo za druge Oderese.
Ne samo
-umon je vc od tudi tožb« Ca brez fina Prikrajšana.
ci, ne za voj *a veliko k ‘or za
?o orjaški i
16 ^ kako ]
sniislu za
‘nokracije
snicno “i
volitvah -Pod lažni
skosti.
TRST / ODREDBA IZREDNIH KOMISARJEV PO POSVETU Z BANKO ITALIJE
Tržaška kreditna banka začasno prekinila izplačila
Ukrep sta komisarja sprejela »spričo izrednih okoliščin in potrebe po zaščiti interesov kreditorjev« - Vloge jamči medbančni sklad
TRST - Izredna komisarja Tržaške kreditne banke sta sinoči sklenila, da banka z današnjim dnem začasno preneha z izplačili. Ta ukrep sta sprejela zaradi slabega likvidnostnega stanja. To pomeni, da stranke od danes ne morejo veC dvigati denarja oziroma naročati banki izplačil. Ta ukrep naj bi trajal samo neobhodno potreben Cas, vsem varčevalcem in vlagateljem pa Medbančni sklad jamči njihove vloge v mejah, ki jih določa zakon. Svojo odločitev sta komisarja po predhodne-mem privoljenju Banke Italije sinoči sporočila funkcionarjem in javnosti s tiskovnim poročilom, ki ga v celoti objavljamo.
»Sporočilo Tržaške kreditne banke d.d. v izredni upravi
Izredna komisarja,
-	glede na 74. člen zakonodajnega odloka z dne 1. septembra 1993, št. 385, kot ga spreminja 64.-člen, 9. odstavek zakonodajnega odloka z dne 23. julija 1996, št. 415;
-	glede na avtorizacijo Banke Italije;
-	spričo izrednih okoliščin in potrebe po zaščiti interesov kreditorjev,
ODREJATA
prekinitev plačevanja pasivnosti vseh vrst in
22 0TT ’96 21:12 BCTKBTRIESTE00000000	P.l
301X3 SAMCA D! CREDITO 01 THIgSTE
blAmmlnlotrazione Straordinarfa
COMUNICATO DELLA BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S.P.A. -TRŽAŠKA KREDITNA BANKA D.D. IN AMMINISTRAZIONE STRAORDINARIA
I Commissari Straordinari,
•	vi sto 1'Art. 74 del Decreto Legislativo 1 settembre 1993, no. 385, eorfte modificato dalfArt. 64, Comma 9, del D.Lgs. 23 luglio 1996, no. 415;
•	vista 1'autorizzazione rilasciata dalla Banca dTtalia;
•	sussistendo le circostanze eccezionali e la necessita di tutelare gli interessi dei creditori,
HANNO DtSPOSTO
la sospensione del pagamento delle passivita di qualsiasi genere e della restimzione degli strumenti finanziari alla clientela da parte della Banca di Credilo di Trieste -in Amministrazione Straordinari a, con effetto dal giomo 23 ottobre 1996 fino a nuova determinazione fermo restando il limite di un mese previsto per legge.
•I Commissari Straordinari precisano che il provvedimento durera per il tempo strettamente necessario a risolvere le problematiche aziendali e comunicano altresi che i depositanti sono in ogni caso tutelati dal Fondo Interbancario di Tutela dei Depositi. che si e imoegnato ad intervenire secondo le modalita previste dalle norme che lo reaolano.
I Commissari Straordinari
vrnitve finančnih instrumentov klienteli s strani Tržaške kreditne banke - v izredni upravi, in to z dnem 23. oktobra 1996 vse do novega določila, na vsak način pa v mejah enega
meseca, ki ga predvideva zakon.
Izredna komisarja pojasnjujeta, da bo ukrep trajal za čas, ki bo nujno potreben za rešitev problematik podjetja, in dodajata, da varčeval-
ce v vsakem primeru ščiti Medbančni sklad za zaščito vlog, ki se je obvezal, da bo posegel na način, ki ga predvidevajo določila njegovega pravilnika.
Izredna komisarja«
Konec meseca najbrž le 3-odstotna inflacija
RIM - Tudi včerajšnji podatki iz ostalih sedmih od desetih vzorčnih mest potrjujejo, da se je inflacija ta mesec znižala in da je lahko sklepati, da bo konec meseca zdrsnila na komaj 3 odstotke, potem ko je avgusta in septembra znašala 3,4 odstotka. Trend je presegel tudi najbolj optimistična pričakovanja, minister Ciampi pa je podčrtal, da so se že uresničila predvidevanja o 3-odstotni inflaciji do konca leta.
Na 9. strani
Kračun in Kovacz danes pri Diniju
RIM - Danes bodo v Rimu zunanji ministri Italije, Slovenije in Madžarske podpisali skupno izjavo o sodelovanju na številnih področjih. Med osrednjimi temami so vključevanje Slovenije in Madžarske v EU in NATO, tristransko sodelovanje na področju infrastrukture, okrepljeno gospodarsko sodelovanje, sodelovanje na univerzitetnem in znanstvenem področju ter vprašanje zaščite narodnostnih manjšin.
Na 2. strani
Namesto financarske šole center za zaščito teritorija
GORICA - Vlada bo dokončno opustila načrt financarske vojašnice na goriškem letališču. Gorica pa ne bo izgubila zadevne investicije, saj nameravajo na ministrstvu za javna dela namesto financarske šole relizirati v goriski občini središče za študije in posege na področju zaščite tal. Podtajnik pri ministrstvu za javna dela Gianni Mattioli je vest o odpovedi financarski šoli v Gorici dal v poslanski zbornici v odgovor na interpelacijo poslanca Zelenih Marca Boata, podrobneje pa je o zadevi pisno obvestil tudi goriškega Zupana Valentija.
Na 8. strani
TRST / OB 50-LETNICI SDGZ
Priznanje najzaslužnejšim in najbolj zvestim članom
V Kulturnem domu razstava "Staro orodje - stari poklici"

p y
m
s§
TRST - Pred poju-trišnjo osrednjo proslavo svoje 50. obletnice je Slovensko deželno gospodarsko združenje včeraj nagradilo 62 elanov in sodelavcev za izjemne gospodarske uspehe, za izredne gospodarske dosežke, za dolgoletno aktivno delo, za veC kot 15-letno delo pri SDGZ in podjetju Servis, za 50- in 35-letno zvesto članstvo ter za 70-let-no neprekinjeno poslovanje. Med odlikovanimi je tudi Ladi Cunja (foto KROMA), ki ima drugo najveeje avtoprevozniško podjetje na Tržaškem.
Na 3. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Nejasni izgledi deželne krize
Tudi včerajšnji politični pogovori niso razčistili politične krize, ki pesti Furlanijo-Julijsko krajino.
Stran 2
Sporna davčna reforma
Kartel svoboščin je ostro napadel vlado zaradi sporne davčne reforme, pa tudi v večinskem zavezništvu stališča niso še povsem usklajena.
Stran 2
Kandidati tržaške DSL
Demokratična stranka levice je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila svoje kandidate za tržaški pokrajinski svet.
Stran 5
Trst: polemike o parkiriščih
Tržaški občinski svet je odobril projekt za gradnjo podzemnih parkirišč, ki vzbuja ostre politične polemike.
Stran 5
Žuboreče Pesmi iz pipe
V okviru tradicionalnih srečanj DSI so v ponedeljek predstavili pesniško zbirko za otroke, ki jo je izdala Mladika. Avtorica pesmi je Bruna Marija Pertot, ilustracij pa Jasna Merku.
Strane
Sreda, 23. oktobra 1996
ITALIJA - DEŽELA
RIM / PRODI OSTRO REAGIRAL NA STALIŠČE TRGOVCEV
RIM / SREČANJE V VILI MAPAMA
Polemike med strankami zaradi davčne refoime
Večina bo danes nadaljevala z usklajevanjem stališč
Prvi korak nove oblike sodelovanja
Z današnjim podpisom stopa Italijo na novo pot odnosov s Slovenijo in Madžarsko
RIM - Finančni zakon in Se zlasti napovedana sprememba količnikov davka na fizične osebe Ir-pef izzivata vse ostrejšo polemiko. Vzdušje je tako napeto, da je predsednik vlade Romano Prodi interveniral z uradno noto predsedstva vlade Se zlasti proti napovedanim protestnim akcijam, kakršne napovedujejo trgovci, ki bi mejile na nezakonitost.
Prodi je poudaril, da so grožnje z »davčno obstrukcijo zgrešene in nevarne«. Dejal, da je protest legitimen, dokler je v mejah, ki jih dopušča zakon, vlada pa ne bo dopustila nobene kršitve zakona. Premier je priznal, da vlada zahteva od državljanov zategovanje pasu, vendar je poudaril, da je
žrtvovanje nujno. Tudi zaradi tega je napovedal izredno ostro akcijo proti vsem utajevalcem davkov.
Na Prodijevo stališče je takoj ostro odgovoril predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je menil, da »Prodi grozi, ker vlada stoji na krhkih temeljih«. Finijeva kritika je bila le del ofenzive, ki jo je včeraj razvil Kartel svoboščin. Desničarska opozicija napoveduje oster boj proti reformi davčnih količnikov, jutri pa bo na osrednjem Trgu Navona zažgala »čarovnico Irep«, simbol novega davka, ki naj bi združil v eno samo postavko dosedanje številne dajatve. Glavna tarča ofenzive Kartela je finančni minister Vincenzo Vi-
NOVICE
ScaKaro se je spet zavzel za korenite reforme
RIM - Predsednik republike Oscar L.Scalfaro se je spet zavzel za posodobitev republiške ustave. Izrazil je upanje, da bo dvodomna parlamentarne komisija kmalu pričela z delom, za katerega vlada v javnosti veliko pričakovanje. Državni poglavar, ki se je spomnil Umberta Terracinija, enega od očetov ustave, je pozval parlamentarce, ki bodo sedeli v tem parlamentarnem telesu, naj se zgledujejo po ljudeh, ki so pred petdesetimi leti položili temelje za oblikovanje sedanje ustave.
Podobne misli je izrekel tudi notranji minister Gi-orgio Napolitano. Bil je precej kritičen do nasprotnikov omenjene dvodomne komisije, ki ima po njegovem dobre izglede za uspeh, seveda če bo uživala potrebno politično podporo. Sef notranjega ministrstva je rekel, da ne verjame v ustavodajno skupščino, za katero se potegujejo mnogi voditelji Kartela svoboščin in tudi Mario Segni. Slednji se iz dneva v dan vse aktivneje vključuje v desničarsko koalicijo in to po zgledu nekdanjega predsednika republike Francesca Cossige.
Sodna preiskava proti bivšemu esesovcu
TURIN - Vojaško tožilstvo je začelo sodno preiskavo proti nekdanjemu kapetanu SS Theodoru Savveckeju, ki je osumljen neposredne odgovornosti pri poboju 15 italijanskih antifašistov avgusta leta 1944 v Milanu. Savveckeja, ki živi v Nemčiji, bodo v kratkem zaslišali, seveda če bo nemško sodstvo privolilo zahtevi italijanskih preiskovalcev. Iz Turina prihaja tudi vest, da so tamkajšnji vojaški sodniki začeli preiskovati tudi druge nacistične zločine v Severni Italiji. Preiskavo vodi načelnik tožilstva Pier Paolo Rivello, ki se je omejil na skope uradne izjave, podrobnosti o preiskavi pa ni hotel razkriti.
Sodniki iz La Spezie so bili včeraj v Rimu
RIM - Skupina tožilcev iz La Spezie, ki vodi preiskavo o korupciji, v katero je vpleten tudi bivši predsednik državnih železnic Lorenzo Necci, se je včeraj mudila na delovnem obisku v Rimu. Zvedelo se je, da so se namestnik državnega pravdnika Alberto Cardino in kolegi srečali z nekaterimi rimskimi sodniki, ki preiskujejo škandal o visoki železniški hitrosti. Sodniki iz La Spezie so medtem včeraj zaslišali sodelavko rimskega tednika Espres-so Rosanno Santoro, ki ji očitajo kršenje preiskovalne tajnosti. Novinarka, ki je po rodu iz Trsta, je objavila članek o telefonskem prisluškovanju obtoženca Adolfa Pacinija Battaglie.
V Caserti aretirali domnevne kamoriste
CASERTA - Sodniki iz Caserte so v okviru preiskave o odnosih med kamoro in politiko odredili 68 zapornih nalogov. V mreži preiskovalcev se je znašlo tudi več politikov in nekdanjih upraviteljev, ki so osumljeni združevanja v zločinske namene.
sco. Nacionalno zavezništvo je razmišljalo celo o tem, da bi vložilo predlog o nezaupnici Viscu, medtem ko so bile ostale komponente Kartela proti taki potezi in so razmišljale raje o možnosti, da bi predložile nezaupnico vladi.
Napovedane spremembe davčnih količnikov (sedanjih sedem količnikov naj bi skrčili na pet, tako da bi odpravili najnižji in najvišji količnik in drugače prilagodili odtegljaje) pa so povzročile precej polemik tudi v sami vladni koaliciji. Stranka komunistične prenove je zavrnila predlog, ki so ga pripravile ostale komponente Oljke, medtem ko so pripadniki Dinijeve Italijanske prenove imeli precej pomislekov predvsem glede davka Irep.
Prav zaradi tega so se popoldne zbrali predsedniki skupin, ki podpirajo vlado, da bi razčlenili problematiko. Čeprav se je po besedah Fabia Mussija (DSL) in Maura Paissana (Zeleni) nakazovala možnost dogovora, so sejo prekinili, ker so morali ministri na vladno sejo. Dogovarjanje bodo nadaljevali danes.
V razpravi so ministri podprli načrt kolega v finančnem ministrstvu Vincenza Visca. Se zlasti se je za reformo zavzel zakladni in proračunski minister Carlo Azeglio Ci-ampi, ki je dejal, da povsem soglaša z reformo. Zunanji minister Lamber-to Dini pa je dejal, da Vi-scov predlog odraža to, kar je bilo dogovorjeno na vladni seji.
LJUBLJANA - Danes se bodo v Rimu srečali zunanji ministri Italije, Slovenije in Madžarske, Lamberto Dini, Davorin Kračun in Laszlo Kovacs. Ob tej priložnosti bodo podpisali skupno izjavo o okrepljenem sodelovanju med Slovenijo, Italijo in Madžarsko na številnih področjih.
Med osrednjimi temami današnjega sestanka bodo vključevanje Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo in zvezo NATO ter s tem povezana predpristopna strategija, tristransko sodelovanje na področju infrastrukture, okrepljeno gospodarsko sodelovanje, sodelovanje na univerzitetnem in znanstvenem področju ter vprašanje zaščite narodnostnih manjšin v vseh treh državah. Skupna izja-
va, ki jo bodo v Rimu podpisali zunanji ministri, bo po mnenju državnega sekretarja v slovenskem zunanjem ministrstvu Ignaca Goloba "rojstni list nove oblike sodelovanja".
Srečanje zunanjih ministrov so v začetku oktobra na sestanku v Mariboru pripravili Golob in njegova kolega iz Italije in Madžarske, Piero Fassino in Istvan Szentivanyi, ki so se sestali v Maribora. Državni sekretarji so se na delovnem sestanku pogovarjali o sodelovanju na številnih področjih, posebno pozornost pa so namenili včlanjevanju Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo in NATO. Ob tem je Fassino svojima kolegoma vnovič zagotovil, kot je dejal Golob, "polno in ne dvosmiselno podporo". Ker je vključevanje v evro-atlantske integracije prednostna zunanjepolitična usmeritev tako Slovenije kot Madžarske, Italija pa je vplivna članica obeh organizacij, bodo tudi na srečanju v Rimu temu vprašanju dali posebno težo.
Druga tema z dnevnega reda rimskega srečanja zunanjih ministrov je tristransko sodelovanje na področju infrastrukture. Za Slovenijo je to zelo pomembno vprašanje. Čez njeno ozemlje poteka Evropski koridor št. 5, ki vključuje cestno in hitro železniško povezavo, plinovod ipd. Italijanska stran je pri načrtovanju hitre železniške povezave (ta se bo začela v Barceloni, prek Francije prišla v Italijo in prek Milana in Benetk vodila do Trsta, prečkala mejo ter čez Slovenijo in Madžarsko prišla vse
do Kijeva) že precej daleC, razjasnili so vse v zvezi Z gradnjo proge do Benetk, trenutno pa pripravljaj0 načrte za relacijo med Benetkami in Trstom.
Kračun, Dini in Kovacs naj bi se v Rimu med drugim dogovorili za skupej1 nastop pri evropskih institucijah za najem ugodnih kreditov za izvedbo del p11 omenjenih infrastrukturnih projektih. Pomembno je tudi sodelovanje men pristaniščema Koper in Trst v povezavi z zaledjeD1 na Madžarskem in drugod-Na gospodarskem področju so že zamisli o tristranskem srečanju predstavnikov gospodarstva, ki naj bj se med drugim pogovarjali o skupnih vlaganjih, pa tildi o sodelovanju v okvim programa PHARE.
Pri vprašanju narodnostnih manjšin bo Slovenija posebej poudarila interes, da bi italijanska vlada v parlament čimprej poslala osnutek globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Italijanska vlada zagotavlja, da bo to storila do konca leta. Državni podsekretar v Farnesim Fassino se je zato pred nedavnim v Trstu srečal s skupnim zastopstvom slovenske manjšine, ki mu je predstavilo tudi enot®0 predlog o zaščiti manjši ne.
V Sloveniji poudarjajo, da je okrepljeno sodelovanje na osi Rim-Ljubljaua-Budimpešta del integracijskih procesov v Evropi U1 da ne gre za ustanavljanj6 posebne skupine treh nižav. To sodelovanje naj b1 pripomoglo k hitrejšemu poteku integracijskih pr° cesov, zlasti vključevanj3 Slovenije in Madžarske v EU.
r REAKCIJE / LOČITEV SODNIH FUNKCIJ
Pohvale in kritike Borrelliju
Milanskega pravdnika hvalijo dovčerajšnji nasprotniki
RIM - Predvčerajšnje izjave milanskega državnega pravdnika Francesca Saveria Borrellija še vedno odmevajo v italijanskem političnem svetu in so povzročile pravo »preku-cijo« v odnosih do šefa tima »čiste roke«. Dosedanji najostrejši nasprotniki - politični predstavniki Kartela svoboščin - so tokrat odločno potegnili z milanskim sodnikom, ki je negativno ocenil zakonski predlog Dsl o reformi sodnih funkcij, po katerem naj bi ločili sodno od tožilske vloge. Za poslanko Tiziano Maiolo »ima tokrat Borrelli prav, ker je predlog o ločitvi funkcij samo prazna fraza.« Predsednik Forze Italia Enri-co La Loggia pa je predlagal, naj bi ugledni državni pravdniki kot so Borrelli, Caselli, Tinebra, Vigna in drugi postali parlamentarni sveto-
valci v zvezi z vprašanji obnovitve italijanskega sodnega sistema.
Na drugi strani politične pozorni-ce je odgovorni za pravosodje pri Dsl Pietro Polena povedal, da je poslal Borrelliju besedilo zakonskega predloga: »Prepričan sem, da ko ga bo Borrelli skrbno prebral, bo spremenil svoje kritično mnenje,« je pristavil Polena.
Sam Borrelli pa je včeraj pokazal, kako so ga globoko prizadele kritike zaradi stališča, ki ga je javno podal v zvezi z zakonskim predlogom o ločitvi funkcij: »Ugotavljam, da sem državljan, ki nima pravice do izražanja svojega mnenja. Zato prosim sredstva javnega obveščanja, da ne oblegajo več mojega urada. To je moja zadnja javna izjava in odslej bom tiho, kar mi še najbolj odgovarja.«
Hitri postopek za zamrznitev stanovanjskih izgonov
RIM - Forza Italia in Severna liga sta pristali, da bodo obravnavali dekret, ki začasno prekinja postopke o izgonu, v komisiji z zakonodajno pristojnostjo. To pomeni, da bodo dekret lahko odobrili po hitrejšem postopku, kot pa če bi ga obravnavali s parlamentarno razpravo. Na tak način bodo preprečili, da bi v krajšem času izvedli veliko stanovanjskih izgonov, ki so začasno zamrznjeni; komisije na prefekturah, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, bodo lahko nadaljevale z delom do prihodnjega junija, do takrat pa bodo vsi postopki začasno prekinjeni.
Pristanek strank, ki sta doslej nasprotovali hitremu postopku za odobritev dekreta o zamrznitvi stanovanjskih izgonov, bo predsednik zbornice Violante preveril, nakar se bo komisija sestala v roku dveh dni.
TUDI PO VČERAJŠNJI SEJI NAČELNIKOV SKUPIN
Še precej nejasni izgledi deželne krize
Deželni svet se bo sestal 5.novembra - Kdaj sploh odstop deželnega odbora?
TRST - Deželni svet bo zasedal 5., 6., in 7. novembra. Tako so se na včerajšnji seji sporazumeli načelniki svetovalskih skupin, ki jih je sklical predsednik skupščine Giancarlo Cruder z namenom, da preveri tudi politično situacijo po krizi odbora predsednika Sergia Cecottija (na sliki). Sestanek s tega vidika ni razčistil dvomov, tako da ostajajo izgledi za izhod iz krize še precej nejasni.
Cecotti je spet napovedal odstop, po njegovem pa so na potezi svetovalske skupine (očitno je mislil predvsem na Oljko), ki se morajo sporazumeti za novo koalicijo. Do oblikovanja nove večine pa naj se omogoči sedanji vladi, da sprejme nekatere pomembne ukrepe in tako prepreči upravno paralizo. S tem predsednikovim mnenjem v glavnem soglašajo vse stranke, morda z izjemo komunistov, ki pritiskajo za takojšnje politično razčišče-nje.
Ljudska stranka se baje nagiba h koaliciji Oljke, ki pa bi bila brez podpore Stranke komunistične prenove precej šibka ter podvržena milosti in nemilosti
opozicije. DSL in zeleni pa sp nasprotno prepričani, da je treba s SKP vzpostaviti plodne programske odnose, v nasprotnem primeru bi imela koalicija Oljke spričo razmerja sil v skupščini zelo kratko življenje.
O tem. sta na včerajšnjem sestanku govorila načelnika zelenih in SKP Paolo Ghersina in Roberto Antonaz. Ghersina je dejal, da si zeleni prizadevajo za
»samozadostno« koalicijo Oljk6, ki naj bi sklenila programski dogovor s SKP, s čimer je soglašal tudi Antonaz. Če Cecotti ne b° odstopil v doglednem času, po SKP zahtevala z nezaupnico njegovo odstavitev, saj mora do raz-čiščenja nujno priti pred proračunskim soočenjem.
Poziv deželnim strankam, naj čimprej prebrodijo krizo in izvolijo novo upravo prihaja iz videmske naškofije. V apelu, ki sta ga podpisala nadškof Alfred0 Battisti in ravnatelj pastoralnega sveta Luciano Birri, se videmska Cerkev zavzema za ohranitev upravne avtonomije Furlanije Julijske krajine. Stranke naj Pp stijo ob strani svoje interese m naj se potrudijo, da bo Deže a dobila vlado, ki bo kos številnim problemom in težavam deželne skupnosti.	,.
Dežalna kriza zelo skrbi tu Zvezo zadrug, ki se boji paralize upravnega kolesja, kar bi ime o zelo negativne posledice za g0^ spodarstvo in seveda tudi za za družništvo. Zadruge so mnenja, da bo morala nova deželna v da postaviti na vrh svojega pr° grama novo volilno zakonodajo.
TRST - »Slovensko gospodarstvo v Italiji pre-Oiore kljub sedanjim težavam veliko dinamičnih in uspešnih podjetij, ki napredujejo in dose-8ajo dobre ali celo odlične uspehe. Vsem je za osnovo trdno in strokovno delo, kajti le s takšno Poslovno nastrojenostjo si lahko danes kos konkurenci. Veliko naših podjetij zaposluje na desetine sodelavcev, to pa ie jamstvo, da se večini teh podjetij nudijo še lepe razvojne možnosti.«
Tako je razmišljal predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino PeCe-nik na včerajšnji slovesnosti ob podelitvi priznanj najbolj zaslužnim elanom. Ta je bila v ve-iiki dvorani Kulturnega doma in je pomenila drugo dejanje v proslavi tveni trodejanki ob 50-tetnici naše osrednje gospodarske. veCstanovske °rganizacije, ki se je Začela predvčerajšnjim z jnnožicno obiskano debato "Kako postaneš Podjetnik-profesionalec" 'n se bo zaključila s Pojutrišnjo proslavo.
Predsednik PeCenik je izrecno poudaril neza-nienljivo vlogo in zvestobo članstva, »ki Predstavlja najvecji kapital združenja«, ter sodelavcev, »ki se po ko-nhsijah, odborih in ustanovah neutrudno po-tegujejo za sindikalne, strokovne in druge inte-rese našega gospodarst-
Priznanja našim podjetjem
izzvenela tudi v potrditev njihove razvojne možnosti
va«. Vse to prostovoljno delo, je nadaljeval PeCenik, je doseglo tolikšno učinkovitost in ugled, da se storitev SDGZ poslužuje vse veC italijanskih podjetij.
Ob podelitvi odličij za življenjsko delo, za izredne gospodarske dosežke in za dolgoletno zvesto članstvo, kakor tudi priznanj uslužbencem in sodelavcem, ki jih navajamo ločeno in
katerih utemeljitve je izpostavil Davorin Devetak, je član predsedstva SDGZ Boris Siega spregovoril o »našem2 izvoru in koreninah«, kakor se v glavnih obrisih kažejo na razstavi z naslovom Staro orodje - stari poklici. Razstava je v prvonad-stropnem foyerju, kjer se je včerajšnji praznik dela, Ce ga lahko tako imenujemo, tudi zaključil z družabnostjo.
Priznanja zaslužnim podjetnikom
Odličje za izjemne gospodarske zasluge:
Alojz Puric/Gigi - Za življenjsko delo na področju distribucije. Postal je zgled za vse jestvincarje, saj je privedel prodajne zasluge s svojevrstnimi metodami do današnjih dimenzij.
Odličja za izredne gospodarske dosežke:
Zadružna kraška banka - OpCine -Za vztrajen razvoj storitev in trdno gospodarsko rast na tržaškem ozemlju in za pridobitev dovoljenja za mednarodno poslovanje.
Zadružna kreditna banka - Doberdob - Za dinamično rast ter širjenje storitev na Laško.
Zadružna kreditna banka - So-yodnje - Za vztrajno rast poslovanja m širjenje storitev na Standrež.
Centralsped - Za solidno desetletno poslovanje na zahtevnem področju špedicij z več kot 50-zapsleni-mi.
Cogeco - Matično podjetje družine Polojac, ki preko pražarn in drugih trgovskih podjetij igra pomembno vlogo na področju trgovine s surovo in Praženo kavo doma in po svetu.
Cunja R. Bredi - Osnovno podjetje grupacije Cunje, ki je danes drugo najvecje tržaško prevozniško podjetje specializirano na mednarodnem področju z nad 200 vozili.
Društvena prodajalna na Opčinah -Za naše največje distribucijsko
podjetje na Tržaškem, ki je zgled uspešnega zadružnega poslovanja na posebno zahtevnem področju.
Farco - Za pomembne dosežke na področju mednarodne trgovine s kemičnimi, farmacevtskimi in kozmetičnimi izdelki.
Gostilna Devetak na Vrhu Sv. Mihaela - Za kakovostne dosežke v gostinskih storitvah v prenovljenem družinskem obratu.
Gostilna Šale e pepe - Za svojevrstno kvalitetno ponudbo in ovrednotenje turizma v Beneški Sloveniji (Srednje).
Koimpex - Za uspešno široko zastavljeno trgovsko mrežo na področju Rusije, bivših republik Sovjetske zveze in Slovenije.
Konzorcij obrtnikov Dolina - Za realizacijo obrtne cone v Dolini, dokaz velikih možnosti, ki jih nudijo konzorcialne pobude.
Drago Tomšič - Elektrotehnika - Za uspešno zastavljene elektroteniCne
storitve tekstilnih strojev na vseh petih kontinentih sveta.
Trasporti Cossutta - Za izredni razvoj prevozniških storitev na mednarodnem področju in širjenje dejavnosti na povezane sektorje.
Plakete za dolgoletno aktivno delo in napredek SDGZ:
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje - Za temeljito, strokovno vzgojno izobraževalno delo na poklicnem področju.
Silva Bogateč - Za dolgoletno delo v odboru obrtniške sekcije in pri vodenju Odbora za spodbujanje umetne obrti vseh tržaških organizacij.
Karlo Guštin - Za dolgoletno delo in vodenje gostinske sekcije ter za delo v komisijah trgovinske zbornice.
Anton Koršič - Za dolgoletno delo v odbora obrtniške sekcije.
Marino Košuta - Za dolgoletno delo v odborih SDGZ, vodenje zunanjetrgovinske sekcije, za delo v komisiji za zunanjo trgovino pri trgovinski zbornici pri zbornici Ital-Jug in njeni naslednici ACCOA.
Dušan Pangerc - Za dolgoletno delo obrtniške sekcije, za vodenje Konzorcija Dolina in za delo v pokrajinski komisiji za obrt pri trgovinski zbornici.
Srečko Paulina - Za dolgoletno delo v obrtniški sekciji in v izvršnem odbora Konzorcija CONGAFI.
Gvido Zidarič - Za dolgoletno delo v odborih SDGZ in pri podjetju SERVIS.
Za veC kot 15-letno delo pri SDGZ in podjetju SERVIS prejmejo naslednji uslužbenci:
Vojko Kocjančič, Jordan Kalc, Magda Komar, Jelka Košuta, Tanja Sancin.
Diplome za 50-letno zvesto članstvo:
Agraria Furlani, Giuseppina Gher-lani, Gostilna Dolenc, Gostilna Vere-na, Andrej Grgič, Hotel-Restavracija Milic, Stanislav Jazbar, Romana Kuret, Ladislav Lozar, Martino Lozar, Zdenka Ota, Pekarna Ota, Corrado Pezzicari, Mario Suban, Bori voj Sva-gelj, Manica Terčon, Andrej Udovič, Zadružna Kraška Banka - OpCine, VVanda Zeriali por. Grdina, Železnina TerCon.
Diplome za 70-letno neprekinjeno poslovanje:
Alojz Škabar, Zlatarna Mikolj.
Diplome za 35-letno zvesto članstvo:
Al Timavo - Ferruccio Kocman, Društvena gostilna OpCine, Družba DOM, Silvano Gregori, Miran Kmet, Ivan Legiša, Mario Legiša, Marcelo Malalan, Ivan Terčon, Trattoria-go-stilna Kralj, Typographic Sne, Založništvo tržaškega tiska.
Pod naslovom: novi predsednik SDGZ Marino Pečenik. Desno: pogled na del razstave. Spodaj: priznanje Alojzu Puriču je dvignila Lili Čebulec. Foto KROMA
Razstava "Staro orodje-stari poklici" priča naše tradicije
Razstava z naslovom Staro orodje - stari poklici, ki sta jo v sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov postavila Miloš Jugovič in Franko Vecchiet v prvo-nadstropnem foyerju tržaškega Kulturnega doma, pomeni skok v preteklost in v jedro tradicije slovenske obrti, a tudi gostinstva in trgovine, pa še kakšnega drugega, zdaj skoraj že izumrlega poklica.
Zaprašeni skalpeli, marteline, marteli, bocarde in leseno dvigalo so last kamnoseka Božidarja Marušiča iz Slivnega, ki jih včasih še rabi za izdelavo kamnitih izdelkov po starem izročilu.
Mizarji Silvio Birsa in Boris Gregorič iz Trsta ter Andrej Renar od Banov nam kažejo žage, kladiva in vsakovrstna dleta, na primer žgubje za izdelavo okrasnih reliefov. Gregorič je ročno izdelal uokvirjeni ogledali in stol po umetniškem vzorcu s konca prejšnjega stoletja.
Mizar Anton KorsiC je bil zadnji sodar v Trstu, na razstavi pa vidimo orodje, ki ga je uporabljal.
C gr nekdanje kovaške delavnice zasledimo v nakovalu, kleščah raznih velikosti in oblik, v ma-cah in batih starega mojstra in podkovskega kovača Danila Miheliča iz Nabrežine.
Zbirateljica receptov stare primorske kuhinje Vesna Guštin ponuja značilni gostinski pogrinjek z začetka stoletja s kozarci, majolko. Sifonom in steklenicami raznih velikosti.
Iz Skedenjskega etnografskega muzeja so branjevska tehtnica, tehtnica s šeslo za otrobe in dragocene Crnobele fotografije škedenjskih gostiln in trgovin. Večino teh je posnel fotograf Mario Magajna pred 50 leti.
Naš priznani fotoreporter, ki je pravkar slavil 80. obletnico, je tudi avtor drugih velikih slik, s katerimi je ovekovečil nekdanje "stare poklice", kakor sta Čevljarski in dimnikarski.
Iz razstavljenih fotografskih posnetkov in eksponatov prihajajo neizpodbitno do izraza podjetnost, vztrajnost, strokovnost in še predvsem žulji, s katerimi so naši ljudje postavili temelje gospodarskim dejavnostim, ki so Slovencem v Italiji lahko v ponos kljub zdajšnjim težkim in v določenem pogledu celo viharnim razmeram.
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 23. oktobra 1996
OGLEDALO
Nevarnost plaza, ki se zgrne na vse, krive in nedolžne
Ace Mermoua
Bi moral Primorski dnevnik razkrivati dogodke v TKB pred nastopom sodstva? Je časopis »pokrival« nečedna dejanja? Je Ščitil levičarsko koalicijo, ki naj bi v manjšini zakrivila zla dejanja?. Vem, da tako odmevni in hudi dogodki, kot je afera v TKB, sprožijo plaz. ki za-suva krive in nedolžne. Tako je bilo v Italiji z afero čiste roke (kar nekaj poštenih in preprostih socialistov se je znašlo pod ognjem osebnih obtožb, čeprav niso za svojo prisotnost v stranki prejeli beliča), podobno je bilo z aferami v Sloveniji. Takšna je dinamika plazu, M zasuje alpinista, ki ga je sprožil in turista, ki se sprehaja po dolini. Eden zabija klin v steno, drugi hodi ob gori, slednja pa se maščuje nad obema, ali pa celo prizanese alpinistu in zasuje turista. Kljub čustvenemu plazu morata pisanje in polemike vendarle upoštevati nekatere razmejitve in ločnice, drugače se sesuje vsa gora. To se ob podobnih dogodkih rado zgodi: detonator poči, učinek eksplozije pa je povsem nepredvidljiv in rani nedolžne.
Tisk ima dve korektni možnosti, ostalo je natolcevanje s slabimi nameni. Prva možnost je kronika, ki naj sloni na dejstvih. To je korektno početje, slabi nameni so prikriti v kroniki, ki so ji dejstva pritiklina. Ker potrebujemo kot kruha pisanje, ki bo pomagalo k razumevanju stvari in snelo ideološke zavese, ki prikrivajo resničnost, se bomo ogreh za takšno kroniko. Najbolj strupena je namreč tista kronika, Id ne ločuje med dejstvi in govoricami in sestavlja konstrukte, ki z navidezno objektivnostjo maskirajo izrazito politična stališča. Tovrstne kronike je danes tako v Italiji kot v Sloveniji veliko, njen cilj sta boljša prodaja ah zavajanje bralcev. Vsi totahtami režimi so diskreditirali nasprotnika z natolcevanji, z navajanjem namišljenih dejstev in s sklepanji, ki so spreminjala najbolj fantazijske domneve v resnico. To tehniko dobro poznamo in jo v sodobnih časih le izpolnjujemo, čeprav z manj katastrofalnimi posledicami. V demokraciji se zaradi biznisa ah pohtičnih načrtov mnogi igračkajo z omenjenim početjem. Poljubno sklepanje ne popelje v zapor, lahko pa spravi nedolžne ob dobro ime in bralce zavede na pot, ki vodi v namišljene dogodke. Sem že bral kroniko, ki meče krivde v TKB na vso levico, oziroma na bivSe, sedanje in bodoče »komuniste« in posledično na Primorski dnevnik, češ da je njihovo glasilo. Takšna kronika ima enostavne cilje: ošibitev slovenske levice. Spolitizirane kronike ne zanima peščica krivcev, zanima jo politični učinek, ki ga lahko ima na bralce. To, kar doseže, pa je maskiranje stvamosh. Ze pred leti sem se pričkal s slovenskim pisateljem, ki mi je razlagal nevarnost bivših rdečih direktorjev. Iz pripovedi se je zdelo, kot da pripravljajo vstajo. S težavo, sem kolegu razlagal, da se v Sloveniji utrjuje sredina premožnih ljudi, ki jo zanimajo samo denar, bogato življenje in tista moč, ki jo danes daje le denar, ne pa nova revolucija. Ta moč je večja in nevarnejša kot so lahko to namišljene rdeče vstaje. Mnoge razburljive kronike o rdeči nevarnosti zavajajo od resničnih problemov. Ker je v naši zavesti preteklost Se vedno živa, raje prisluhnemo tovrstni kroniki, kot tisti, ki z dejstvi odkriva nove resničnosti. Bom jasnejši: ob bančnih dogodkih sem veliko bral o komunizmu, kardeljanstvu in podobnih zadevah. Se v kritikih, ki uporabljajo tovrstno besedišče, ne vzbuja sum, da mnogim te besede že zdavnaj nič ne pomenijo? Sklepanje je tvegano, ker lahko sleče kralja, ki ga ni, oziroma ima povsem drugačno podobo, kot smo pričakovali. Sam bi se v kroniki opiral na dejstva, ker so lahko v tem trenutku naša sklepanja zelo varljiva. Ostre kritike na prejšnji sistem v manjšini ranijo predvsem ljudi, ki so vanj verjeli, nedolžne aktiviste in pohtične delavce. Takšno je moje mnenje. Zato zagovarjam v kroniki dejstva in ne sklepanja, kar seveda ne pomeni prikrivanja.
Smo prepričani, da je modro uvajati v manjšinskem časopisu agresivno kroniko, ki bi z užitkom odkrivala v omarah okostnjake? Takšna kronika je zelo
modema. Bojim se, da bi v takšno kroniko vnesli vse naše neizpete jeze, gnev in tisto ideološko gmoto, ki je nismo še prebavili. To sklepam tudi na podlagi naše komentatorske tradicije.
Druga korektna možnost za časopis so namreč komentarji, mnenja in analize. V njih je naraven prostor pohtičnih, kulturnih in drugačnih ocen, kjer ideje prednjačijo pred fotografskimi opisi. Kako je komentiral PD? Različno v različnih obdobjih, kar lahko ugotovimo z listanjem starih letnikov. Ni objavljal vsega, ni ljubil kritike in je znal biti dokaj zaprt. Glede mnenj je bilo tako. To pa ne more biti povod, da postavljajo Primorski in samo Primorski na zatožno klop. Ce izvzamem nekatere posamezne avtorje, je bil v zamejstvu tisk vprežen v ideološko bitko med dvema frakcijama. Kot piše v Jadranskem koledarju Lida Turk, na radiu Trst A člani KPI niso dobili službe vse tja do začetnih sedemdesetih let. Danes lahko ugotavljamo razpad socialistične Jugoslavije. Med nami pa še ne moremo na povsem normalen način proizvajati tiste kritičnosti, ki je najbolj plemenita: samopremišljeva-nja in samokritite. Imeli smo posamezne pisce, ki so pisali »drugače«, ogromna večina kritik pa je letela in še leti na nasprotnika. Imeli smo in imamo dva tabora, notranji kritični debati (v obeh taborih namreč) še nista razviti ah vsaj nista vidni v časopisu. Več polemik se je razvilo na levici, kot na desnici. Resnici na ljubo že leta berem polemike ned DSL, SKP, socialisti, ter o kritikah levih strank na račun SKGZ. Nisem pa nasledil kritike na primer SSk na račun SSO. To naglašujem iz preprostega razloga, ker se mi zdi povsem zavajajoče pripisovati meni in kolegom na Primorskem dnevniku molčečnost, druge pisce pa nagrajevati s pluralizmom, ker so udrihali po komunistih. Na tak način se ne bomo nikoli izzvili iz preteklosti.
Bolj kot vroča polemika o lastništvu Primorskega dnevnika, bi me zanimala splošna razprava o naši novinarski in publicistični kulturi. Poštenost je v kroniki, ki temelji na dejstvih, kritičnost pa prične pri samokritiki. Slednja je v povojih. Bančni šok bo imel nedvomne posledice, dobro novinarstvo lahko pomaga celotni skupnosh do streznitve in do bolj realistične podobe o sami sebi. To potrebujemo za bodoče, da ne bomo razdajali zaupanja na besedo in samo zaradi zastave. Levica mora nadaljevati premišljevanje o sebi in lastni preteklosti in to tudi na časopisnih straneh, samokritiko pa naj gojijo vsi in ne le levica. Gorje če bo edina kritika, ki jo bomo slišali v manjšini tista proti levici in sami levici. Največ kritik leti danes na komunizem in njegovo preteklost, spregledamo pa na primer problem nacionah-zma. Prejšnjemu jugorežimu pripisujemo vse krivde za naše stiske, spregledujemo pa tisto »onesnaženje«, ki se nas je prijelo ob vsakodnevnem stiku z italijansko strankokracijo. Istočasno spregledujemo potrošniško korupcijo, ki tudi v naši majhni družbici sili posameznike v neizprosen boj za zaslužek in posledično v nečedna dejanja. Prav tako malo analitično in kritično desnica« poziva slovensko vlado, naj razčiščuje paše grehe in pozablja, da so v preteklosti prav neposredni posegi slovenskih vlad reza-h peruti naši samostojnosh in podjetno-sh. Ce naj Primorski dnevnik izostruje svojo kritično pero, če manjšina potrebuje ocene in komentarje, ki ne bodo predhodno usmiljeni in tolerantni do napak, potem usmerimo naše napore v vzpodbujanje tiste kulture, ki je samo v povojih. Mislim na kulturo neideološke kritike. Za dobrobit manjšine je to pomembnejše od prepirov glede lastništva PD in polemik v zvezi z lohzacijami na RAL Preteklost nam zapušča dediščino, ki nam v marsičem pomeni breme. Tudi posploševanje je tipični proizvod ideološke preteklosti. Dobro pisanje o zadevah, kot je bančna afera, posreduje točno kroniko, v komentarjih pa napake in krivde analizira in ločuje, ne pa posplošuje v plaz, ki naj se zgrne na vse, ki so verjeli v določeno prihodnost in utopijo, ki se seveda ni uresničila, kot so narekovale sanje.
_____STALIŠČA / DEMOKRATSKI FORUM SLOVENCEV__
Za tako organitiranost, ki bo izraz sedanjega časa
Samo ta lahko prispeva k premostitvi sedanjih težav
TRST - Zadnji dogodki v Tržaški kreditni banki in z njimi povezani sodni postopki ter izjave, ki jih je na tiskovni konferenci izrekla stranka Slovenske skupnosti tudi na naš račun narekujejo, da se oglasimo in izrečemo svoje gledanje ter ponudimo svoj prispevek za premostitev kriznega položaja, ki ni samo finančne narave in ne zadeva le TKB, ampak ima tudi dru-žbenopolihčne razsežnosh.
V tej luči želimo podčrtati, da nas nastali položaj globoko zaskrblja, saj predstavlja rodovitna tla za vse tiste, ki imajo v načrtu določeno »normalizacijo« oziroma rušenje zamejstva. Priznati sicer moramo, da tisti, ki nosijo odgovomosh (o tem se bo moralo sicer izreči sodstvo) za nastali položaj, so zgoraj omenjenim posameznikom in skupinam ponudili kramp na zlatem krožniku.
Zato je nujno in potrebno, da brez nadaljnih oklevanj udejanimo tisto vizijo in tiste strategije, o katerih teče beseda že nekaj časa in ki so bile predmet razgovorov in ocen levičarsko-demokrahčnega organiziranega zamejstva. Demokratski forum Slovencev si je v prvi osebi prizadeval, da bi se takšna strategija čimprej udejanila in da bi naša organiziranost postala izraz potreb in časa, v katerem živimo.
To podčrtujemo, ker želimo ohrani-
ti našo organiziranost in preprečih, da bi ji zdajšnje težave načele temelje. Nujno je, da v naslednjih tednih in mesecih damo našemu zamejskemu gibanju jasne in odločne signale, ki bodo izraz pogledov in pričakovanj širokega spektra zamejske demokratične družbe, da bo lahko imela argumente za nadaljne vsezamejsko oblikovanje strategij, ki so v interesu celotne naše skupnosh. DFS si bo za to prizadeval, ker verjame, da je to edina pot, ki nas bo peljala iz zdajšnjih težav in bo našim organizacijam in ustanovam zagotavljala prijaznejši jutri.
Specifično kar zadeva takoimeno-vano družbeno gospodarstvo, ki ga nekateri postavljajo v celoh na zatožno klop, pa tole. Strinjamo se z vsemi tistimi, ki ugotavljajo, da ne gre posploševati in da tudi v teh težkih trenutkih pomislimo, kaj je to družbeno gospodarstvo dobrega storilo v povojnem času, če se spomnimo samo na tisoče delovnih mest, ki jih je ustvarilo, in na viden družbeni prispevek, ki ga je nudilo naši zamejski organiziranosti.
Po drugi strani smo tudi mnenja, da prav h dogodki morajo siliti odgovorne, da se zamislijo nad tem in da korigirajo dosedanje parametre znotraj tega sistema. Strinjamo se zato z izjavami SDGZ, ki ugotavlja, da se pri nas ni v zadostni meri razvila kritična misel-
nost in da se ni uveljavilo pravilo, p° katerem so zamenjave na vrhu samoumevne ter da se je dopuščalo, da so se pristojnosti lastnikov, upraviteljev, uslužbencev in nadzornikov prepletale.
Potrebna so nova pravila igre, ki upoštevajo zdajšnjo stvarnost. Ob tem se je treba primemo opremih, da bomo znali biti kos novim izzivom, tako na gospodarskem kot tudi na drugih nivojih našega zamejskega življenja-Stranki Slovenske skupnosh pa tole-Naša komponenta je vedno delala v korist celotnega zamejstva. To smo delali tudi pred leh, ko so na nas, z vseh strani, metah kupe gnojnice zaradi naše socialistične pripadnosh. Cas je p°' kazal, da je bila gnojnica odveč, saj so naši slovenski predstavniki z delom h1 angažiranostjo tako v političnem, v
upravnem in družbeno-gospodarskem
življenju pokazah, da so vredni istega dostojanstva in spoštovanja, kot vsi drogi, ki so ravno tako udeleženi v zamejski organiziranosh.
Gnoj uporabimo raje za našo narodnostno njivo, da bo postala bolj rodovitna. Ob tem skrbimo, da se našega pridelka ne polastijo škodljivi paraziti, ki bi ga dokaj hitro uničili. Od tega nihče ne bi imel kakšne posebne koristi.
Demokratski forum Slovencev
PISMA UREDNIŠTVU
Primorski dnevnik in poročanje o TKB
Na 5. strani Primorskega dnevnika z dne 19. oktobra 1996 ste objavili prispevek odgovornega urednika, v katerem g. Brezigar med drugim povsem upravičeno trdi, da »ni mogoče pisah pavšalno, ampak na osnovi dejstev. Teh ni posredoval nihče« nadaljuje nato g. Brezigar »in zato jih nismo objavljali«. S to trditvijo pa se nikakor ne morem strinjati, ker je, kolikor je meni znano, brez vsake stvarne podlage. Čeprav se ne ukvarjam z gospodarstvom, mi je danes dobro znano, da je ugledni gospodarski dnevnik II Sole 24 ore, ki ga uredniki Primorskega dnevnika, ki skrbijo za stran Gospodarstvo in finance, gotovo redno prebirajo, že večkrat pisal o izredno tveganih investicijah podjetja, o katerem je izrecno navedel, da je navezano na Tržaško kreditno banko. Tako je na primer objavil dne 27. novembra 1993 vest o pristopu družbe Proinvest, v družbi s podjetjem Cifra iz skupine gospoda F. A. Quercija, k družbi Gares-sio 2000. Ti dve podjetji sta prispevali 58% glavnice s tem, da sta nakupili delnice podjetja Ferrovie Torino Nord, ki je bilo v izredno hudi krizi. Naslov članka je izredno jasen tudi za človeka, ki se ne razume na gospodarstvo: L’assemblea delibera la svalutazione del capita-le a 89 miliardi. Torino nord rilancia con nuovi soci per non portare i libri in tribunale. V članku pa so tudi sledeči podatki: delnice, ki jih je kupilo s TKB povezano podjetje, ne kotirajo na borzi že od 18. maja 1993 (t.j. že pol leta), občnemu zboru predloženi obračun ni do-
kumentiran, nadzorniki niso predložili svojega poročila. Ce se urednik, ki je zadolžen za vesti s področja gospodarstva, ne zanese na poročanje navedenega dnevnika, bi lahko po drugi poh preveril (kot je poklicna dolžnost vsakega časnikarja), ali je res, da delnice Ferrovie Torino Nord ne kotirajo na borzi od 18.5.1993 in še kaj drugega. In če bi sodil, da je naslov (v katerem je običajno že izražen komentar vesh) v italijanskem listu preveč alarmanten, bi lahko vest objavili v dnevniku slovenske manjšine z naslovom »Pogumno tveganje slovenskega podjetja v gospodarskem trikotniku Italije« ali »Slovenski zamejski kapital prodira v gospodarsko osrčje Italije«. Seveda bi članek s tako vzpodbudnim naslovom ne smel biti med gospodarskimi vestmi, ki jih berejo le strokovnjaki, temveč na prvi strani, ki jo preberejo, vsaj v glavnih obrisih, vsi bralci našega dnevnika.
Ker ne berem rubrike Gospodarstvo in finance, ne morem trdih, da te novice, osnovane na trdih in preverljivih dejstvih, Primorski dnevnik ni objavil. Zato vljudno prosim, .da bi, v dokaz pravilnosti vašega ravnanja, opremili to pismo s pripombo, v kateri boste navedli dan, ko ste svojim bralcem posredovali vest o pobudi s TKB povezanega slovenskega podjetja. Tako bo vsak bralec lahko sam preveril, kako so krivični očitki o zamolčevanju in s tem o nekorektnem poročanju našega dnevnika.
Samo Pahor delničar TKB
Novice, ki jo omenja prof. Pahor nismo objavili, ker je nismo mogli pre-
veriti. Ni nam pa tudi znano, da bi to vprašanje prof. Pahor kot delničar TKB postavil na obenem zboru banke in v tistem okviru zahteval odgovor od upraviteljev denarnega zavoda, Ce se je že tedaj zavedal važnosti novice. Čudi nas sicer, da pisec, ki se podpisuje za delničarja TKB ne bere rubrike Gospodarstvo in finance. To pa ga očitno ne odvaja od poskusa, da bi postavil Primorski dnevnik na zatožno klop in mu poskusil naprtiti tudi odgovornost za stvari, pri katerih Časopis nima krivde.
Uredništvo
O šolstvu na Koroškem
V poročilu dopisnika Ivana Žerjala o Organiziranem šolstvu na Koroškem, kateremu je bil v Društvu slovenskih izobražencev posvečen zadnji ponedeljkov večer (14. oktobra), je prišlo do precej nerodne napake oz. napačne informacije. Poročilo govori namreč tudi o učbenikih (citiram) »ki jih uporabljajo koroški učenci in dijaki in za katere morajo odšteti kar precej visoko vsoto denarja«.
Resnica je precej drugačna. Poročevalec je verjetno preslišal, (v precej dolgi razpravi o izdajanju učbenikov), da prejemajo v Avstriji vsi učenci in dijaki na vseh stopnjah in tipih šol do velike mature vse šolske knjige in priročnike brezplačno. To velja tudi za vse hste, ki se šolajo na slovenskih šolah ali pa so se prijavili k pouku slovenščine, oz. v slovenščini na dvojezičnih šolah. Stroške za vse učbenike prevzema torej v celoti država, ki je v ta namen ustanovila poseben sklad. Za financiranje slovenskih učbenikov skr-
bi poseben od glavnega ločen sklad, ki na podlagi ponudb posameznih založb in dogovorov z njuni usklajuje to področje. Ker je naklada slovenskih šolskih knjig nizka, so seveda tudi cene zanje neprimerno višje. Za njihovo izdajanje konkurirata predvsem Celovška Mohorjeva družba in založba Drava. Zaradi splošnega kritičnega ekonomskega položaja, kar velja za vso Evropo, je tudi Avstrija prisiljena krčih svoje proračunske postavke, pri čemer seveda skladi niso izjema. Zato oblasti razmišljajo, da bi uvedli plačevanje desetodstotnega prispevka staršev za kritje tržnih oz. prodajnih cen učbenikov, kar pa bi, glede na višino cene, pj6' cej občutno obremenilo posebno žepe slovenskih učencev.
Pri tem bi želela povedati še to, da je bilo na večeru izjemno malo naših
učiteljev in profesorjev,
kar je resnična škoda, ker je bila široka paleta šolskih knjig in priročnikov, ki jih je prinesel s seboj prof. Miha Vrbinc, izredno zanimiva, ne samo za Koroško, ampak tudi za nase šolstvo. Dejstvo, da se marsikateri otrok prijavi k pouku v slovenskem jeziku ali samo k pouku slovenskega jezika brez primernega predznanja, zahteva tudi poseben pristop, in prav temu posebnemu pristopu so posvetili koroški učitelji vso skrb in pozornost, kar dokazuje širok izbor učbenikov za vse hpe šol in vse stopnje do univerze. Na žalost so h učbeniki zaradi visokih cen v pr°stl prodaji za nas v Italiji ne dosegljivi, saj je npr. tržna cena samo za enega izmed njih po približnem izračunu kar 120.000 lin
Lelja Rehar Sancin
VOLITVE / PREDSTAVITEV KANDIDATNE LISTE
DSL s pomlajeno in novo »ekipo«
Spodoro: Nismo več del stare KRI
URBANISTIKA / SKLEP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Polemična odobritev načrta za parkirišča
Načelnik DSL De Rosa glasoval proti temu ukrepu
Willy Mikac, Matija Jogan in Evgenio Brissi (f.KROMA)
Pokrajinski tajnik Ste-lio Spadaro in odgovorni za volilna vprašanja Di-no Fonda sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila kandidatno listo DSL za pokrajinske volitve. Če izvzamemo nekatera znana imena (Fonda kandidira v Zgoniku in Repenta-bru, poznana sta tudi miljska kandidata Val-lon in Mutton) je Hrast zelo obnovil in pomladil svojo »ekipo«, kar velja tudi za kandidate slovenske narodnosti. Včerajšnje predstavitve so se udeležili tudi kandidati Matija Jogan, Willy Mikac in Eugenio Brissi (Brišček).
Spadaro je podčrtal, da se DSL popolnoma Prepoznava v predsedniški kandidaturi Adele Pino ter v njenem upravnem in političnem programu. Kljub temu, da na glasovnici ne bo simbola Oljke, je na levi sredini vseeno prevladala logika koalicije, kar bo po mnenju tajnika DSL prišlo do izraza tudi med volilno kampanjo. Vodilo pri izbiri kandidatov - je še dodal Spadaro - je bila ugotovitev, da DSL ni del nekdanje KPI, ampak je DSL.
Taka kot je danes, je tržaška pokrajina skoraj nepotrebna, zato jo je treba čimprej radikalno reformirati. DSL bo zato na vseh institucionalnih ravneh predlagala, naj se Pokrajini Trst prizna vloga pri spodbujanju odnosov s sosednjimi državami. Z zmago Oljke imamo končno resno zunanjo politiko, je podčrtal sekretar Hrasta, ki je izrecno omenil rimske
napore za vzpostavitev novih odnosov s Slovenijo, Hrvatsko in Madžarsko, za katere si prizadeva zlasti podtajnik Piero Fassino.
Pokrajini bo morala Dežela priznati tudi primarne pristojnosti na področju šolstva in strokovnega usposabljanja. Trst je mesto
znanosti in zelo uglednih raziskovalnih ustanov, nima pa krajevne uprave, ki bi neposredno spremljala ta vprašanja. Na predstavitvi kandidatov je DSL tudi pozvala Deželo, naj pohiti z reformo krajevnih uprav, pri čemer naj ne pozabi na novo vlogo pokrajin.
Mestni občinski svet je v ponedeljek ponoči odobril sklep, po katerem bo Občina zaprosila državo za prispevke za gradnjo nekaterih podzemnih parkirišč. Gre za že izdelane projekte za parkirišča pri hipodromu, Trgu Stare mitnice, univerzi in Trgu Sv. Jakoba, za katere pričakujejo deset milijard in pol lir prispevka. Hkrati pa so svetovalci tudi prižgali zeleno luč za koncesije zasebnikom za gradnjo parkirišča pod Ponterošom, Trgom Sv. Antona, Trgom Puecher, Drevoredom 20. septembra in Trgom Vittorio Veneto.
Sklep so podprli svetovalci Illyjeve večine (z izjemo načelnika DSL Giorgia De Rose in zelenih, ki so skupno s SKP glasovali proti), medtem ko se je desna opozicija vzdržala. Zastopniki koalicije in predvsem odborniki so podčrtali, da brez tega sklepa uprava ne more zahtevati od države sredstev za parkirišča (zakon Tognoli); gre vsekakor za okvirni projekt, ki ga bodo najbrž na koncu izvedli le deloma ali »po koščkih«. Najbolj vneta zagovornica načrta je bila odbornica za urbanistiko Ondina Barduzzi, ki se je med razpravo zelo hudovala nad De Roso in nad njegovim odločnim nasprotovanjem temu projektu.
»Ne gre za nobeno politično afero, temveč le za različna gledanja, ki ne bodo imela posledic na svetovalsko skupino DSL in tudi ne na njen odnos do Ilyjevega odbo-
ra«, nam je povedal De Rosa. Načelnik Hrasta pa ostaja trdno prepričan, da gre za popolnoma zgrešeno potezo občinske uprave, ki bo zelo prizadela mestno zgodovinsko jedro in hkrati ne bo rešila vprašanj prometa. V najboljšem primeru bo Rim finansiral le enega od štirih načrtov za parkirišča, je podčrtal De Rosa, ki je tudi tokrat izpostavil svoj kritični odnos do II-lyjeve uprave.
S tiskovno noto se je oglasil svetovalec SKP Jacopo Venier, ki ugotavlja, da je De Rosa do zadnjega dosledno branil svoja stališča in to ob brezbrižnosti svetovalcev DSL ter ob žolčnih napadih nekaterih odbornikov. Sklep občinskega sveta bo po mnenju Komunistične prenove kvarno vplival
Preiskava zaradi izpitov nattiaški pravni fakulteti
Po pisanju mesečnika za univerzitetne študente »II Libretto«, ki ga izdaja novinarska zadruga »La Cronaca«, vodi namestnik državnega prav-dnika Federico Frezza preiskavo zaradi nepravilnosti pri izpitih na nekaterih fakultetah tržaške univerze. Pod drobnogledom naj bi bili predvsem izpiti na pravni fakulteti, kjer naj bi preverili registre in zaslišali več študentov. Tožilec Frezza naj bi ugotovil, da tudi na tržaški univerzi velikokrat vodi izpit en sam profesor, medtem ko so po zakonu potrebni vsaj trije docenti; po izpitu, ki ga je opravil en sam profesor, pa se še dva kolega podpišeta v register, da je izpit pravno veljaven.
Za dekana pravne fakultete, ki so ga intervju-vali, naj bi šlo kvečjemu za nepomemben upravni prekršek.
na promet v Terezijanski četrti, saj sta načrtovani parkirišči na Ponterošu in na Trgu Sv. Antona v nasprotju z dosedanjimi ukrepi za zaprtje prometa. Illyjeva uprava - piše še v tiskovnem sporočilu SKP - se je spet odkrito izneverila volilnim obljubam in se prilagodila interesom gospodarskih kategorij, »župan pa je z občinskimi svetovalci znova ravnal kot s podložniki in ne kot s sogovorniki«.
Ko je omenil pritiske ekonomskih kategorij je Venier očitno imel v mislih predsednika Trgovinske zbornice Adal-berta Donaggia, ki je med najbolj vnetimi zagovorniki podzemnih parkrišC pri Ponterošu in pri Sv.Antonu. Občina je medtem že zdavnaj dokončno opustila načrt za gradnjo mega parkirišča pod Trgom Unita, ki je bil tudi predmet polemik in razhajanj v sami večinski koaliciji.
V petek mladinska manifestacija
Listje pada, dijaki in študentje se puntajo: tudi letošnja jesen bo prinesla mladinske protestne manifestacije, in sicer že v petek, 25. oktobra, ko se bodo podali na tržaške ulice višješolci in univerzitetni študentje iz Trsta in Gorice (zbrali se bodo ob 9. uri na Trgu Oberdan), medtem ko se bodo v Vidmu zbrali tamkajšnji in pordenonski mladinci.
Protest je napovedalo na vsedržavni ravni združenje dijakov in študentov »Fuori dalle nu-vole«, pristopile pa so tudi nekatere druge levičarske mladinske organizacije.
Danes bo ob 16.30 v veliki dvorani liceja Oberdan srečanje z vsedržavnimi predstavniki, s katerimi bodo razpravljali o programu protesta: med drugim zahtevajo, da bi mladi bili soudeleženi pri reformi šolskega in univerzitetnega sistema, in da bi država ohranila in ovrednotila javno šolstvo.
AFERA TKB / NA VIDIKU HIŠNI PRIPORI, PA TUDI NOVE OBDOL2ITVE
Preiskava se nadaljuje
»Smo izredno dobri, nikogar ni-smo zaprli« nam je včeraj popoldne zelo prijazno povedal sodnik za Predhodne preiskave Morvay, in Pristavil: »2e jutri (danes za bralce °P-Ur.) jih bomo morda pričeli sPuščati domov, v hišni pripor...«
V tej skopi izjavi, ki odpira novo stran v preiskavi proti bivšemu ''odstvu Tržaške kreditne banke, je eistvo včerajšnjega dne, kot smo ga Peč mogli zabeležiti glede na dejstvo. da so preiskovalni krogi, pa tudi zagovorniki obdolženih skrajno Previdni v svojih izjavah, v kolikor s° sploh pripravljeni na razgovor.
Kot je znano, so v zaporu nekdanji direktor banke Vito Svetina ter sodirektor in potem direktor ^drian Semen (danes ju bo spet zaslišal namestnik državnega pravd-njka Tito), ki ju bremenita obdolžit-vj lažne bilance in lažnih družbe-djh sporočil, pa še bivši komercialni direktor banke Milan Tavčer, ki |a bremenita isti obdolžitvi kot t>Vetino in Semna, povrh pa še ob-f°žba odtujevanja sredstev, zaradi Katere so zaprli tudi bivšega čedaj-?kega funkcionarja banke Nedeljka li^ovatina in podjetnika Tommasi-nija Grinoverja. Kot smo že poroča-i Včeraj, se je triurno zasliševanje
nekdanjega predsednika upravnega sveta Kreditne Egona Krausa zaključilo, ne da bi proti njemu izdali pripornega naloga, tako da se je Kraus lahko spet posvetil svojemu poslu in pospremil skupino izletnikov v tujino, ob povratku pa naj bi ga spet zaslišal preiskovalec Tito.
Vest, da se verjetno vsaj za nekatere obdolžence aretacija spremeni v hišni pripor, odpira novo stran v preiskavi, smo zapisali na začetku tega članka, ker pomeni, da so preiskovalci dobili od zaprtih oseb informacije, ki so po eni strani zadostne za ugotavljanje njihovih morebitnih odgovornosti, po drugi pa tudi, da so se dokopali do jasnejše slike dogajanja zadnjih časov v TKB. To očitno še ne pomeni, da so preiskavi prišli do dna, pač pa da bodo preiskavo nadaljevali na podlagi rezultatov »prvega kroga«, ki je zadeval dve v bistvu ločeni obdolžitvi: izgube oz. kritje in prikrivanje izgub v bilanci banke in, sicer bolj obrobnega pomena, primer domnevne zlorabe položaja. Glede na prve, hujše obtožbe, ni kljub Mor-vayevim izjavam izključeno, da bi se v prihodnjih dneh sodna preiskava razširila še na nove osebe.
Medtem ko preiskovalci tako na sodniji kot pri finančni straži nadaljujejo z zbiranjem podatkov, krožijo okrog »afere TKB« najrazličnejše nepreverjene vesti. Vse so izredno težko preveriti, saj zadevajo račune, ki so nedostopni pri navadnem časnikarskem delu, v sedanjih okoliščinah pa so še toliko manj preverljivi. Med le-te spadajo številke, ki jih je objavila Sobotna priloga ljubljanskega Dela, in iz katere izhaja posebna vloga, ki naj bi jo odigrali pasivni računi v odnosih z nekaterimi podjetji posredno ali neposredno vezanimi na sicer priprtega prof. Quercija.
Najznatnejše finančne izgube iz leta 1995, ki jih navaja ljubljanski dnevnik, zadevajo posle okrog ladjedelnice Cantieri Trieste (17 milijard lir), družbo.Tombolini Group Trieste (7 milijard lir), podjetji Cifra (3, 5 milijard lir) in Baker (3 milijarde lir), Polisportiva Libertas Livorno (milijarda lir) in predvsem Ferrovie Torino Nord (5, 4 milijarde lit ter, po pisanju Dela, nadaljnih »okoli 25 milijard lir«). Virov, iz katerih je avtor zapisa črpal navedene podatke, ne poznamo in bi jih bilo vredno pojasniti javnosti.
NOVICE
Trgovine drugi četrtek odprte ves dan
Občina Trst je v dogovoru s stanovskimi organizacijami trgovcev odredila, da bodo v četrtek, 31. oktobra, trgovine odprte tudi med 13. in 15.30, ko bi morale biti sicer zaprte v skladu s pravilom, ki dopušča največ 50 ur delovnega časa na teden. Ukrep je izrecno v zvezi z državnim praznikom v Sloveniji, zaradi katerega naj bi prišlo v Trst lepo število kupcev iz sosednje republike.
DSL za pomnožitev delovnih mest
Tržaška federacija Demokratične stranke levice bo priredila danes, 23. oktobra, ob 17.30 javno debato o delu in zaposlovanju, ki ju vključuje v svojo osrednjo politično strategijo tudi v okviru sedanje predvolilne kampanje. Prireditev bo v sejni dvorani ”Aquarius“ Club Eurostar znotraj tržaške železniške postaje (Trg Liberta-Miramarski drevored), glavno besedo pa bo imel Alfiero Grandi, ki je v državnem vodstvu DSL odgovoren prav za vprašanja dela. Razpravo bo vodil Dino Fonda, ki kandidira v pokrajinski svet, udeležila pa se je bo tudi kandidatka za predsednico Pokrajine Adele Pino.
"Star trek in ltaly“:
20.000 obiskovalcev
Pravzaprav se to število nanaša na vse, ki so si v sedemnajstih dneh ogledali niz prireditev v okviru pobude "Prihodnji čas" na Pomorski postaji v organizaciji združenja Globo ter s sodelovanjem Luke Trst in Znanstvenega parka pri Padričah oziroma pod pokroviteljstvom Trgovinske zbornice, Podjetja za spodbujanje turizma in Občine Trst. Del pobud, na primer predavanja o času za šolarje, so speljali v bližnjem hotelu Savoia Excelsior.
Tečaji jezikov
Občina Devin Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki bodo potekali od novembra do maja 1997. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem Uradu za šolstvo in kulturo, soba št. 2, tel. 6703111 - 208, od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure, ob petkih in sobotah od 9. do 11.30 ter ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30, do petka 25. oktobra 1996.
L
Sreda, 23. oktobra 1996
TRST
NOVICE
Cesta skozi Zgonik začasno zaprta
Zaradi del za preureditev občinske stavbe št. 15 v Zgoniku, namenjene centru za pospeševanje kmetijstva, bo cesta, ki pelje skozi vas Zgonik v smeri Salež - Koludrovca zaprta za promet od danes, 23. oktobra, do zaključka del. Zaradi zaprtja ceste bo vozni red avtobusa št. 46 potekal po sledeči progi: Prosek - Gabrovec - Zgonik (eventuelno Repnic) - Gabrovec - Bajta -Samatorca - Salež in obratno. Za to obdobje bo avtobus št. 46 odpeljal iz Samatorce pet minut prej, medtem ko ostane vozni red za Repnic nespremenjen. Kar zadeva ostali promet, bo sledil obvoznici preko pokrajinske ceste za Gabrovec - Salež - Koludrovco. Izjemo predstavljajo stalno bivajoči v vasi Zgonik.
Večer o varianti na Colu
Repentabrska občinska uprava priredi v petek, 25. oktobra ob 20.30 v kulturnem domu na Colu srečanje o temi »Osvojeni regulacijski načrt«. Kot znano, je bila varianta regulacijskega načrta sprejeta s sklepom občinskega sveta 27. avgusta tl. ter nato odobrena s strani Deželnega nadzornega odbora. Varianta je sedaj do 12. novembra na ogled občanom na oglasni deski v občinskem tajništvu, vsak dan od 9. do 11. ure in ob praznikih od 9. do 10. ure. Zainteresirane ustanove in zasebniki lahko v tem obdobju vložijo pismene ugovore naslovljene na župana, na kolkovanem papirju za 20.000 lir. Tudi morebitni grafični izdelki, ki so sestavni del ugovorov, morajo biti kolkovani.
Srečanji z oljkarji
Kmetijska zadruga v Trstu sporoča, da bo v ponedeljek, 28. oktobra, ob 19.30 v stari šoli v Campo-rah in 29. oktobra ob 19.30 v dvorani Frana Venturinija pri Domju srečanje z oljkarji ob pričetku sezone. Vsi, ki se bodo posluževali torkle, so toplo vabljeni.

KULTURA
Zborovodski
tečaj v režiji ZSKD in GM
Vpisovanje do ponedeljka
Slovenci imamo zavidanja vredno zborovsko tradicijo. V ponos nam je, da se tako majhen prostor lahko ponaša z mnogimi velikimi osebnostmi, ki so nam zapustile v dediščino izredne dosežke v pevski ustvarjalnosti in zborovodskem delu, Naj omenimo le Frana Venturinija in Ubal-da Vrabca. Za nadaljevanje zborovske tradicije pa niso potrebni le zbori, temveč tudi primemo izobraženi zborovodje. Zato se je pojavila nuja po ustanovitvi zborovodske šole, ki bi izučila nove pevovodje in dopolnila znanje tistih, ki se s to umetnostjo že ukvarjajo. Pred leti je že bil takšen teCaj. Ker pa je od takrat minilo precej Časa, sta ZSKD in Glasbena matica sklenili, da spet organizirata šolo, ki bi gojence primerno pripravila v zborovodstvu. Vpisovanje je v polnem teku in doslej se je odzvalo že lepo število gojencev. Vabilo pa je vsekakor namenjeno vsakomur, ki bi hoteli izpopolniti svoje glasbeno znanje: pevcem, glasbenikom, učiteljem, zborovodjem. Prvo srečanje s pedagogi in gojenci bo že v četrtek, 31. oktobra na Glasbeni matici, kjer bo sicer potekel teCaj. Za vpis in informacije naj se interesenti javijo na sedežu Glasbene matice v Ul. R. Manna 29, tel. 418605, ali pa v uradu ZSKD, Ul.sv. Frančiška 20, tel. 635626, vključno do ponedeljka 28. oktobra.
(pan)
PSI / PREDSTAVILI ZBIRKO BRUNE M. PERTOT__
Sveže in ilustrirane Pesmi iz pipe
Ilustracije je prispevala Jasna Merku
GOSTOVANJE / REVIJA PESEM BREZ MEJA
MePZ Primorsko v Emovžu
Mačkoljanski pevski zbor čaka še vrsta pomembnih obveznosti
Tržaški oktet gost društva DomBriščiki
Zagon, s katerim je MePZ Primorsko iz MaCkolj stopil v novo sezono, se je že obrestoval. Obe oktobrski obveznosti - koncert v jami Vilenici in pred tem gostovanje na avstrijskem Štajerskem - sta za pevce in zborovodjo predstavljali pomembni in nelahki preizkušnji, nekakšno odskočno desko za naprej.
Priznanje, ki ga je bil zbor deležen prvo oktobrsko soboto med kratkim, a intenzivnim obiskom v avstrijskem Ehrenhausnu -Emovžu, bo v vseh udeležencih pustilo neizbrisno sled. Res je vsako gostovanje posebno doživetje, a tokrat se zbor vrača bogatejši ne le na prijateljski in kulturni ravni, temveč tudi za izkušnjo, ki je dana le izbrancem.
S tem obiskom je zbor sklenil in utrdil sedemletni ciklus prijateljskih stikov, ki so se povsem naključno stkali s posredovanjem prijateljskega zbora Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic. Tedaj so bili namreC mačkoljanski pevci povabljeni k sodelovanju na zborovski reviji Pesem brez meja v Ehrenhausnu, prijetnem južnoštajerskem središču. Odtlej se prijateljevanje nikoli ni prenehalo - Avstrijci so redni gostje na poletni šagri v Mackoljah - tako da je slej ko kraj moralo priti do vrhunca, katerega pobudnika sta bila moški zbor Mannerge-sangverein iz Ehrenhausna in krajevna Turistična zveza.
MogoCe je gostovanje pri nemškem zbora nekoliko neobičajno, saj so naše misli in moči usmerjene predvsem h koroškim rojakom. Vendar moremo tudi na tem vinorodnem košCku zemlje, kjer se Slovenske gorice razpotegnejo Cez mejo, zaznati slovensko prisotnost, Čeprav se narodna osveščenost izgublja v morju večine. Narodno poreklo pa je še mogoCe razbrati iz slovenskega zbora priimkov in toponimov, pa tudi v slovenski besedi prijaznega gospoda Maksa, ki je zboru prvi izrekel dobrodošlico in ga spremljal na vsakem koraku.
Se pred tem je bil med potjo na Dravskem polju seveda obvezen krajši obvoz h konjiškim prijateljem, ki so zboru pripravili prisrčno dobrodošlico z Orehovcem, borov-nicnim žganjem in domačimi sadeži. Po obilnem kosilu v domači gostilni je bilo Časa le še za bežen stisk roke, saj je bilo treba še mimo Maribora Cez mejni prehod na Šentilju ter v nekaj kilometrov oddaljeni Eh-renhausen. V Emovžu je obisk in koncert maCkoljanskega zbora spadal v niz prireditev pod skupnim geslom Jesen v štajerski Vinski deželi, ki se odvijajo skozi ves september in oktober, spremljajoč trgatev in ostale kmetijske dejavnosti, ter izzvenijo kot promocija dežele in bogate jesenske bere.
Med krajšim sprehodom na prireditve-
nem prostoru v osrčju naselja sta si zbora izmenjala pevski pozdrav in priložnostne besede obeh predsednikov, Gerharda Pra-mofskega in Davida Stepančiča, ki jih je naša prevajalka Karmen suvereno pretakala iz jezika v jezik. Gostitelji so zamudnike nemudoma pospremih v bližnji Gamlitz -Gomilico na družinsko vodeno kmetijo, kjer so si ogledali ves potek pridelovanja vina od vinifikacije do stekleničenja.
V	kleti veje vzdušje sožitja med starodavnim in sodobnim pristopom do vinarstva, saj jo krasijo dragoceni hrastovi sodi z izrezljanim kmečkimi motivi za zorenje črnega vina in modeme cisterne iz nerjavečega jekla za shranjevanje belih sort. Ob pokušnji najrazličnejših sort, ki jih je prijazni gospodar nazorno predstavil, so gostitelji postregli tudi s pesmijo, ki se ji je naš zbor primemo oddolžil.
V	emovški župni cerkvici je zbor sodeloval pri predprazničnem bogoslužju. Po vstopni pesmi, Arcadeltovi Ave Mariji, je zbor izvajal mašo Maxa VVelckerja ob spremljavi organistke Katerine Kocjančič. Ob koncu maše je ganjeni župnik od vernikov izzval spontan aplavz v zahvalo za občuteno izvedbo. Zbor je nato prevzel glavno besedo ter se predstavil s koncertnim sporedom pesmi, v katerem je zborovodja Tone Baloh strnil različna obdobja in zvrsti.
Občinstvo je izvajanje toplo sprejemalo, predvsem pa so ugajale slovenske pesmi. Odobravanje je požel moški komorni sestav za občuteno izvajanje Bučarjeve Angelček, varuh moj. Prav tako je navdušila ameriška nabožna O Dearist Lord, v kateri je zablestela mlada flavtistka Anna Mattiet-ti, ki je tudi članica zbora. A pravi plaz odobravanja se je utrgal, ko je izzvenel zadnji akord Schubertove Zum Sanctus. Tedaj je zobr doživel pravi »standing ova-tion« v tipično ameriškem slogu. Val navdušenja je občinstvo pognal pokonci od zadnjih proti prednjim vrstam z ropotanjem in burnim ploskanjem. Tolikšnega navdušenja si zbor res ni pričakoval.
Srečanje z gostitelji se je potem nadaljevalo še pozno v noC na odprtem ob poskočnih vižah in z ramo ob rami s tamkajšnjimi ljudmi, neusmiljeni moCi navkljub.
Po teh otvoritvenih podvigih letošnje sezone Čaka mačkoljanski sestav še nekaj pomembnih obveznosti. Poleg priložnostnih nastopov se bo že v nedeljo 3. novembra predstavil v Ospu z mašo in koncertom v župni cerkvi. Se v tem letu je spet vabljen v Avstrijo na Adventni koncert, k trdemu delu pa ga podžigajo tudi obnovitev programa in ambiciozni naCrti za prihodnje leto.
Anaroža Slavec
spet zaživelo. Na sedežu se je že pričela rekreacijska telovadba, ki zaradi številne udeležbe poteka dvakrat tedensko. Veliko zanimanje je vzbudil tudi nov tečaj klekljanja pod deželnim pokroviteljstvom.
Po septembrskem koncertu harmonikarskega ansambla Synthesis 4, ki je bil organiziran v sklopu poletnih večerov društva Rdeča zvezda, in pri katerem je društvo Dom Briščiki sodelovalo, bo v soboto, 26. oktobra 1996 ob 20.30 na sedežu društva nastopil Tržaški oktet. S tem večerom društvo pričenja kulturno sezono, ki se bo nadaljevala s predstavami za otroke in odrasle ter z raznimi prireditvami. BS.
V tretje so iz ustvarjalne »pipe« pesnice Brune Marije Pertot pritekle otroške pesmi. V začetku oktobra je namreC pri založbi Mladika izšla zbirka Pesmi iz pipe z ilustracijami Jasne Merku. Gre za tretjo Pertotino pesniško zbirko, na področju mladinske literature pa je to njen prvenec. Knjigo in obe domači avtorici so predstavili v ponedeljek zvečer v Peterlinovi dvorani v okviru rednih srečanj Društva slovenskih izobražencev (foto KROMA).
»Knjigo bom odkrito hvalila,« je že uvodoma napovedala prof. LuCka Su-siC, ki je zbranim govorila predvsem o pesmih zbranih v zbirki in na splošno o ustvarjalnem delu Brune Marije Pertot, medtem ko je Jasna Merku sama orisala svoj pristop do ilustriranja s posebnim poudarkom na tokratnem sodelovanju s Pertotovo, svojo nekdanjo profesorico.
Pesmi Brune Marije Pertot so sveže, kot da bi ravnokar pritekle iz pipe, Čeprav praviloma nastajajo poCasi. Lučka Susič si je v svoji predstavitvi rada izposojala pipo iz posrečenega naslova. Seveda pa po njeni oceni ni posrečen samo naslov, temveč predvsem zbirka kot taka. Pri tem je pripomnila, da otroška-mladinska književnost ni drugorazredna, temveč je nadvse zahtevna preizkušnja, ki jo je Pertotova odlično prestala. V zbirki je 25 pesmi, vsaka je natiskana na posebni strani z velikimi Črkami, predvsem pa je vsaka opremljena z lepo barvno ilustracijo, kar seveda takoj pritegne otrokovo po-
zornost. Z oblikovnega vidika je p° presoji Lučke SusiC nadvse pomembefl tudi format, velik je in platnice so trde, knjiga je torej dovolj »trpežna«, istoca sno pa bodo dovolj velike Črke spod budile k branju tudi še nekoliko nevešče ali morda malce lene bralce.
Z vsebinskega vidika je Lučka Suši izpostavila predvsem dejstvo, da je v knjigi tudi šest pesmic o otrokovem doživljanju svetega. Tudi te so polne svežine in povsem nevsiljive, kar ) sploh značilnost Pertotine poezij®-Vendar pa gre šestim že omenjenim pesmicah večja pozornost, ker gre za redkost v slovenski mladinski književnosti. Ostalih 19 se loteva bolj »običaj nih« tem, kot so družina (s posebnim poudarkom na lik matere), (harmoniC no ustvarjena) narava in v zvezi s tem posebno živalski svet (živali morajo bi ti dobre). Pesmi so vedre (nekateri malce pikrih avtorica ni uvrstila v i bor) in tolažilne, majhno pokušnjo so užili tudi udeleženci ponedeljkov^ predstavitve, saj so nekaj pesmic Pre^ brali Martina Malalan, Veronika SpaZ, zapan, Urška in Jurij Daneu, mana igralske skupine Finžgarjevega dom »Tamara Petaros« (mentorica pr° ' LuCka Susič).
Kot je na veCeru DSI povedala avtorica, jih je pisala najprej sebi v veseV sedaj pa jih predaja otrokom in o m slim. Ilustracije Jasne Merku pa ne b gatijo samo knjige, temveč so od P®11
deljka tudi na ogled v Peterlinovi d v
rani.	l"1"
TRST-TURIN-LYON
h
Pismo Prodiju za hitro železniško povezavo
Predsednika Odbora za hitro železniško progo Trst-Turin-Lyon Sergio Pininfarina, sicer že vsedržavni predsednik zveze industrijcev Confin-dustria, in Valentino Ca-stellani, ki je tudi turin-ski župan, sta pisala predsedniku vlade Romanu Prodiju daljše pismo, v katerem se zavzemata za uveljavitev hitrih železniških prog za tovorni in za potniški promet kot pomembnega dejavnika za razvoj Italije. V tej izbiri, poudarjata, je nedvomno ena od potrebnih predpostavk za uspešno zoperstavljanje gospodarski nadvladi severne Evrope.
Prenovitev železniškega omrežja je mogoCe pričeti v najkrajšem, ugotavljata, saj so že dodelili precejšnja sredstva v ta namen, zakonski okvir
pa je povsem urejen. Predstavnika Odbora se zavzemata pri predsedniku vlade za vrsto pobud in realizacij predvsem na progah iz Milana proti Bologni, Genovi in Benetkam, a tudi, da bi Cimprej izvedli programski dogovor iz prejšnjega aprila med vlado, upravo italijanskih železnic, deželno upravo in tržaško občino in torej brez nadaljnjega odlašanja pričeli realizacijo hitre železniške povezave na odseku Benetke-Trst. Vse te obveznosti mora vlada upoštevati pri finančnem zakonu za prihodnje leto in v novih načrtih železniške uprave: glede proge Benetke -Trst naj bi zaCeh z načrtovanjem že prihodnje leto, zaključujeta svoje pismo Prodiju predstavnika odbora za hitro železniško progo.
SESLJAM / NA SEDE2U CUP^
V petek predstavitev knjige o zgodovini lova na tune
Kulturni krožek 1991 prireja v petek ob 20.uri na^ dežu jadralnega kluba Cupa v Sesljanu predstavi knjige o lovu na tune v Tržaškem zalivu, ki jo j® n®Lj sal Bruno Volpi Lisjak. Poleg avtorja bo na predstavi spregovoril pomorski izvedenec Mario Marzari- M1! v0 je izšla pri Mladiki, ki je pred kratkim izdala z uspešno knjigo o zgodovini našega ribištva.
Predstavitev snopiča
o desnem ekstremizmu v Avstriji	., :a
Deželni institut za zgodovino odporniškegaJpb^ ^
bo jutri ob 17.30 v konferenčni dvorani vile PrirnC ■ Greti predstavil monografski snopič Desni e^stIjsta-zem in »revizionizem«: avstrijski primer. Na pr® , vitvi snopiča iz zbirke Qualestoria, ki se bo odvij pod pokroviteljstvom avstrijskega generalnega k® lata v Trstu, bodo spregovorili Karl Stuhlpfarrerin z stav Spann z Dunajske univerze ter Tristano Ma Deželnega instituta za zgodovino odporniškega s banja; predstavitvi bo sledila razprava.
Pncmrf ng ra-zetova T.nicriia Pa tt OTA 113.
pod naslovom »Slikarstvo, ustvarjalna pot«, ki uu ■ y nostni galeriji »Isis« v Ul. Corti 3/A; razstavo bodo 0 P a, v soboto 26. ob 18. uri, odprta pa bo do 7. novembra ^ ^ slednjim umikom: ob delavnikih od 10. do 12.ter ,° -jiUj do 19.30, ob praznikih pa od 10. do 12.30 (ob pon® I a_ dopoldne bo razstava zaprta). V isti galeriji pa bo is sno raztavljal tudi tržaški slikar Fulvio Pisarn.
DANES / V NAVZOČNOSTI IHVJA n
Odprtje obnovljene pokrite tržnice v mestu
Danes opoldne bodo spet odprli pokrito tržnico v Carduccijevi ulici, ki so jo popolnoma preuredili, da bi ustrezala novim zahtevam potrošnikov. Otvoritveni slovesnosti bosta prisostvovala župan Ric-cardo Illy in občinski odbornik za gospodarstvo Fabio Neri.
Tudi sicer ima danes mestna uprava bogat dnevni red.
V sinji dvorani županstva bo ob 10.30 tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili pomembni inovatorski pobudi na kulturnem in širšem kulturnem področju. V prvem primeru gre za izvedbo cerkvenih skladb, ki so jih ustvarili avtorji različnih veroizpovedi in jo bomo lahko sprem-Ijali prihodnji torek, 29. oktobra, v gledališču ”Miela“. Priredilo jo bo novo židovsko kulturno združenje ”Yashar“ v sodelovanju s tržaško škofijo ter s krajevno grško, srbsko ih židovsko skupnostjo; naslov ji bo Evenu shalom (Mir naj bo), skladbe pa bodo izvajali zbori omenjenih skupnosti. V drugem primeru gre za varietejsko predstavo mladih igralcev Stalnega gledališča za FJk z
naslovom Ma cos’e questa crisi? (un varieta quasi futurista). Z njo in ob sodelovanju občinskega odbomištva za kulturo bodo predstavo uprizorili tam, kamor gledališčniki navadno ne sežejo, torej na šolah in trgih (predpremiera bo že ta petek, 25. oktobra, v Teatru dei Fabbri). Pobudi bodo novinarjem orisali mestni odbornik za kulturo Roberto Dami Emi, predsednik združenja ”Yashar“ Ettore Labi-naz in direktor SG-FJk Antonio Calenda.
Prav tako v sinji dvorani županstva bo ob 16. uri sestanek med predstavniki javnega slovenskega prevoznika LPP iz Ljubljane, Feder-trasportija in podjetja ACT, ki mu bo prisostvoval tudi tržaški občinski odbornik za gospodarstvo Neri. Ob isti uri bodo v oratoriju "Silvio Pellico" (Ul. Ananian) odprli razstavo muralesov, ki so jih naslikali otroci in prizadete osebe, ob 16.15 pa bo Zupan Illy spregovoril na otvoritvi zasedanja o možnostih gospodarskega sodelovanja med Bosno-Her-cegovino, Hrvaško in Slovenijo (v hotelu Sa-voia Excelsior).

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ARTHUR MILLER
RAZBITO STEKLO
Rezija DUŠAN MLAKAR
Danes, 23. t.m., ob 16. uri ABONMA RED G ob 20.30 IZVEN ABONMAJA
cPa6i/o na/j/es i/i še kaj fy/a^/>a, no,vej... /
Pridruži se nam!
Tržaška folklorna skupina
STU LEDI
sprejema nove elane
danes, 23. oktobra 1996, ob 20.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
23.	oktobra 1996
IVO
Sonce vzide ob 7.32 in 2atone ob 18.07 - Dolžina dneva 10.35 - Luna vzide °b 16.32 in zatone ob 3.37.
Jutri, ČETRTEK,
24.	oktobra 1996
TONE
VREME VČERAJ OB 12. ^Rl: temperatura zraka h>,2 stopinje, zračni tlak J°20 mb narašča, veter 10 Km na uro vzhodnik, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, riorje skoraj mimo, tempe-mtura morja 17 stopinj.
Rojstva in smrti
Rodili SO SE: Manuel mauro, Anna Rinaldi, Ma-!juel Kovačič, Nataša Me-uhen.
UMRLI SO: 83-letna p ftna Denich, 89-letna mancesca Faletič, 90-letna Naria Michelli, 74-letna mmia Marchese, 75-letni morgio Fillini, 75-letna ^pttima Cattaruzza, 76-let-Renato Sai, 78-letni muliano Borrea, 88-letna Uttavia Spadaro, 91-letna S,ecilia Miani, 73-letni Kgon Floridan.
Cl LEKARNE
Od PONEDELJKA, 21.
do SOBOTE,
26. OKTOBRA 1996
Normalen urnik lekarn
8.30	do 13.00 in od 16,-00 do 19.30 Lekarne odprte od 13-00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 39749), Ul. Commerciale 31 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re (tel. 213718) - samo po 6jefonu za najnujnejše Phrnere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Šentjakobski trg 1, Ul. ^ommerciale 21, Ul. Gin-
nastica 44.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do
8.	ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.45,	21.45 »Ritratto di si-gnora«, r. Jane Campion, i. Nicole Kidman, John Malkovich.
EKCELSIOR - 17.00,
19.45,	22.30 »Independen-ce day«, r. Roland Emmeri-ch, i. Jeff Goldblum, Will Smith, Bill Pullman.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La felicita e dietro 1’ango-lo«, r. Etienne Chiatilez.
AMBASCIATORI 16.00, 18.05, 20.15, 22.30 »Phenomenon«, i. John Travolta.
NAZIONALE 1-17.00, 19.30, 22.00 »Tin Cup« i. Kevin Costner.
NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Train-spotting«, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’eli-minatore«, i. A. Sctnvarze-negger.
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Sco-modi omicidi«, i. Nick Nolte, Melanie Griffith.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Labbra vogliose«, prepovedan mladini 'pod 18. letom.
CAPITOL -	15.45,
17.50, 20.00, 22.10 »Qual-cosa di personale«, i. Robert Redford.
ALCIONE -	16.00,
18.00, 20.00, 22.00, »L’ot-tavo giorno« r. Jaco Van Dormael, i. Daniel Auteuil, Pascal Dunquenne.
LUMIERE -	17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »L’in-discreto fascino del pecca-to, r. P. Almodovar.
M PRIREDITVE
V PETERLINOVI DVORANI v Trstu razstavlja svoje ilustracije v knjigi Brune Marije Pertot PESMI IZ PIPE slikarka Jasna Merku. Ogled razstave od
9.	do 17. ure vsak dan, razen sobote in nedelje.
FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave “E’ LTTA-LIA” v sklopu vsedržavne zveze fotografskih društev FIAF do 30. t. m. ob uradnih urah v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20/11. nadstr.)
KD L GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi v petek,
25.	t. m., ob 20.30 na nenavaden večer BARKOLA-NA IN TRST s projekcijo diapozititov v tehniki križnega prelivanja in ob glasbi. Avtorja Paolo Alfeo in Fulvio Montecalvo.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in Radijski oder vabita na gostovanje gledališke skupine Selca, ki bo uprizorila igro Alojza Rebule PAVLOV DEMON, ki bo v soboto, 26. t. m. v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Prisoten bo tudi avtor. Začetek ob 18.30. Vsi toplo vabljeni!
RADIJSKI ODER, SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MARIJIN DOM pri Sv. Ivanu vabijo na ogled igre Alojza Rebule SAVLOV DEMON, ki jo bo izvajalo KUD Selce nad Škofjo Loko in ki bo v soboto, 26. t. m., ob 18.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 in v nedeljo, 27. t. m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Vabljeni!
KRD DOM BRISCIKI
vabi občinstvo na koncert Tržaškega okteta, ki bo v soboto, 26. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu v Briščikih.
SKD VIGRED vabi na razstavo ročnih del in izdelkov tečaja šivanja in vezenja-štikanja, ki bo v društvenih prostorih v soboto, 26. t. m, od 16. do 19. ure ter v nedeljo, 27. t. m. od 11.30 do 12.30 ter popoldne od 14. do 19. ure.
SKD TABOR Opčine-Prosvetni dom. V soboto,
26.	t. m., ob 20. uri odprtje razstave 15 LET UMETNE OBRTI GABRIJELE OSBIC. Predstavitev Jasna Merku. Natopal bo harmo-nikaš Maurizio Marchesi-ch. Vljudno vabljeni!
DUHOVNA, družinska in študentska skupina župnije sv. Jerneja na Opči-
Se polni čudovitih vtisov z izleta v Beneško laguno, ki ga je to nedeljo organiziralo SPDT v sodelovanju z Društvom naravoslovcev Tone Penko, bi se radi udeleženci zahvalili organizatorjem in posebej še prof. Marinki Pertot za tako enkratno naravoslovno in družabno doživetje.
nah vabi na debatni večer s prof. sociologije Jožetom Bajzekom iz Rima na temo: KRŠČANSTVO POD DROBNOGLEDOM SOCIOLOGA. Večer bo potekal v dvorani Finžgarjevega doma v Marijanišču na Opčinah v soboto, 26. t. m., od
20.30	naprej. Vabljeni!
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, Novi glas in Mladika vabijo na izobraževalni dan MESTO IN VLOGA LAIKOV V CERKVI za katoliške časnikarje in sodelavce, ki bo v nedeljo, 27. t. m. na Mirenskem gradu pri Gorici. Izobraževalno in družabno srečanje, kjer naj bi se bolje spoznali in drug drugega obogatili s svojimi delovnimi izkušnami, bo potekalo po sledečem programu: ob
9.	uri dr. Zvone Strubelj: Teološka utemeljitev poslanstva laikov v Cerkvi Predavanje in pogovor, ob
10.30	dr. Jože Bajzek ( Rim): Laiki in laičnost v krščanski religiji. Sociološki pregled.Predavanje in pogovor , ob 12.30 skupno kosilo, ob 14.30 okrogla miza: Laiki, mediji in cerkev, Voditelj: Ivo Jevnikar. Sodelujejo predavatelja in časnikarji: Jurij Paljk (Novi glas), Marko Tavčar (Goriška Mohorjeva), Dušan Jakomin (Naš Vestnik), Giorgio Banchig (Dom), Franci Stanonik (Radio Ognjišče), Primož Krečič (Ognjišče), Joče Pavlič (Družina), ob 16.30 evharistično slavje. Srečanje je namenjeno predvsem zamejskim časnikarjem in sodelavcem ter pozornejšim bralcem verskega tiska, ki jih ta tema zanima. Veseli bomo tudi udeležencev iz Slovenije!
GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za 25. koncertno .sezono 96/97 vsak dan, razen sobote med
10.	in 14. uro (tel. št. 418605). Prvi koncert bo v torek, 5. novembra 1996, ob
20.30	v Kulturnem domu v Trstu - Komorni orkester Camerata labacensis iz Ljubljane. Dirigent Nikolaj Aleksejev; solist Davor Bu-sič, flavta.
H ČESTITKE
Danes praznuje na Opčinah rojstni dan DORICA SKERLAVAJ. Se mnogo zdravih in srečnih let ji želijo prijateljice.
Danes v Puljah pri Domju praznujeta rojstni dan SUZANA in MICHE-LA. Nazdravljajo jima mama, oče, Korado, Piero, stric Danilo ter Mila in Ivo.
Danes slavi rojstni dan, jutri pa praznuje svoj god RAFAEL LISJAK. Sreče, zdravja in zadovoljstva in še na mnoga leta mu kliče žena Ema.
P] OBVESTILA
S R E N J S K O ZDRUŽENJE - Trebče vabi vse vaščane na javni sestanek, ki bo danes, 23. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
BIVŠI člani mladinskega pevskega zbora Glasbene matice vabijo vse, ki so kdaj sodelovali v zboru, na veselo srečanje, ki bo
27.	t. m. v Kulturnem domu v Trstu. Svojo udeležbo potrdite na tel. št. 567751 ali 662037.
30-LETNIKI dolinske občine se srečamo na skupni večerji v petek, 25. t. m., ob 20. uri v društveni gostilni v Dolini. Vabljeni!
ZSKD obvešča cenjene sodelavce in običajne uporabnike, da bo Gregorčičeva dvorana zaradi preurejanja od 16. t. m. dalje za približno mesec dni neuporabna.
GOS A. BUBNIČ v Miljah in didkatično ravnateljstvo v Dolini prirejata v sodelovanju z Ljudsko . univerzo v Trstu tečaj slovenskega jezika za odrasle. Tečaj bo začel 28. t. m. in bo potekal dve uri tedensko v večernih urah v prostorih osnovne šole v Miljah. Interesenti naj se javijo do 24. t. m. v slovenskem centru pri g. Ani Modrič od ponedeljka do petka od 9.30 do 15.30 na tel. št. 274428 ali na ravnateljstvu v Dolini v uradnih urah na tel. št. 228282.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu sporoča, da bo v ponedeljek, 28. t. m., ob
19.30	v stari šoli v Campo-rah in dne 29. t. m, ob 19.30 v dvorani F. Venturini pri Domju srečanje z oljkarji ob pričeku sezone. Vsi, ki se bodo posluževali torkle so toplo vabljeni!
Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 27. t. m. 7. zamejski orientiring (tekmovanje v orientaciji). Zbirališče v Gročani ob 9. uri. Prijave pri ZSSDI (tel. št. 635627), informacije na tel. št. 229463 ali 55180.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado “DR. FRANE TONČIČ”, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akad. leta 1994/95. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1996 Narodni in študijski knjižnici v Trst, UL sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev.
MePZ SLAVEC-SLOVE-NEC vabi k sodelovanju nove ljudi in mlada grla: dvakrat tedensko privošči si sprostitev, zdravo druž-
MAU OGLASI IN RAZNA OSVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-Ul. Vddirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
bo in seveda zadoščenja ob skupnem petju! Dobivamo se ob torkih v Ric-manjih in ob četrtkih v Borštu od 20.30 dalje. Oglasi se pri nas.
TPPZ obvešča, da bo z letošnjo sezono začela delovati ženska pevska skupina. Toplo vabljene vse zainteresirane pevke na informativni sestanek, ki bo danes, 23. t.m., ob
20.30	v Partizanskem domu na Padričah št. 60 (bivše begunsko naselje). Pričakujemo vas!
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL v Trstu sporoča, da je že v teku vpisovanje za zimovanje v Kranjski" gori, ki bo potekalo od 27. decembra 1996 do 3. januarja 1997. Vpišejo se lahko mladi od 6. do 18. leta starosti. Po-drobnješe informacije lahko dobite na tel. št. 040/573141.
SKD VIGRED naproša lastnike starih fotografij naših okoliških vasi (iz Sempolaja, Slivnega, Praprota, Prečnika in Trnovce) iz takratnega življenja, da jih prinesejo v društvene prostore ob urniku razstave ročnih idelkov ali pa se zglasijo pri odbornikih društva. Slike bomo uporabili ob izdaji društvenega koledarja in za priložnostno razstavo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov.
ZSKD in GLASBENA MATICA vabita v ZBO-ROVODSKO SOLO predavanja, seminarsko delo, tematski tečaji s priznanimi mentorji in predavatelji. Informacije in Vpisovanje: na ZSKD (vsak delavnik, razen sobote od 10. do 17. ure, tel. št. 040/635626) m na GM (vsak delavnik, razen sobote od 10. do 14. ure, tel. št. 040/418605) do vključno ponedeljka, 28. t. m.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM dvosobno stanovanje, primerno za pisarno pod Sv. Justom. Tel. št. 040/213420.
FIAT UNO 1300, sive metalizirane barve v dobrem stanju prodam, komaj opravljen tehnični pregled. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/229164 v večernih urah ali 201049 ob urniku trgovine.
UGODNO prodam 65 kv. m irokovega parketa. Tel. št. 0481/32033.
PRODAM peč na plinsko olje v zelo dobrem stanju, ki sregeje do 140 kv. m. površine. Tel. št. 212841.
GORILNIK Riello 3000 na metan KRMC 3 C, 18.400 Kcal/h za ogrevanje in toplo vodo prodam. Tel. št. 040/575752.
ZELJE primerno za kisanje ugodno prodam. Tel. St. 0038667/85689.
IŠČEMO v najem prostore za urad, najmanj 100 kv. m okoli nabrežinske občine ali Opčin. Interesenti lahko pokličejo na tel. St. 225297.
SLOVENSKA pisarna išče zamejsko Slovenko srednjih let za čiščenje urada v jutranjih urah. Pisne ponudbe na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod šifro “Slovenska pisarna".
25-LETNA KNJIGO-VODKINJA išče zaposlitev kot uradnica, tudi parti-me. Imam šestletno delovno izkušnjo v import/ex-port. Dobro obvladam PC, slovenščino, italijanščino in srbohrvaščino. Rada imam stik s publiko. Tel. št. 040/251032.
ISCEM vajenca-elek-tričarja. Pisne ponude poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo st. 36, 34132 Trst, pod geslo “Električar".
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče osebje s pisnim in ustnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, angleščine in/ali
nemščine. Tel. št. 0481/532186 od 17.30 do 19. ure.
UČITELJICO pripravljeno prihajati na dom eno uro tedensko za učit klavir 10-letno deklico želim kontaktirati (urnik in plačilo po dogovoru). Tel. št. 040/828251.
UNIVERZITETNI študent z diplomo Trininty College London z delovno prakso v ZDA in v Londonu nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 040/225603.
FARMA Kraljič - Pre-beneg 99 prodaja kokosi po 3.000 lir vsako. Urnik od 16. do 17. ure.
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so spet odprli kmečki turizem. Kot vedno nudijo domačo kuhinjo in lastno vino.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
PRISPEVKI
Ob 4. obletnici ljube mame Marte Cesar daruje hči Laura z družino
20.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Ivanko Vitez in Zvonkota Catto-narja darujeta družini Le-giša in Duri 40.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Ivanko Vitez in Zorkota Cattonar daruje Fani Kosmina z družino 50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na g. Marcelo Fajt por. Devetak daruje Anna z družino
50.000	lir za SPDT.
V	spomin na Andreja, učenca v 4. in 5. razredu, daruje učiteljica Marija Puntar 50.000 lir za Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Cuk.
V	spomin na dragega Egona Floridana darujeta Vera in Zdravko 50.000 lir za nabrežinsko cerkev.
V	spomin na Pepino Turk Bukovid daruje Bru-nilde Ličen 15.000 lir župniji sv. Mohorja in Fortuna ta za rojanske reveže.
V	spomin na očeta Karla Stoka, ob 18. obletnici smrti, in na mamo Marijo Markčevo darujeta Mira in Maruška 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontove-la.
V	spomin na našo drago mamo Pepino Turk Bukovid darujeta Sonja in Dimitrij 500.000 lir rojanski župniji sv. Mohorja in Fortunata za rojanske reveže in
500.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ivan Kante daruje
50.000	lir za SPDT.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Tereze Rusian
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Svojci
Boljunec, 23. 10. 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
RIM / ZAGOTOVILO PODTAJNIKA MATTIOLIJA
Financarska šola dokončno odpisana
Namesto nje naj bi v Gorici nastalo središče za študije in posege na področju varstva tal
Vlada bo dokončno opustila načrt fi-nancarske vojašnice na goriškem letališču. Gorica pa ne bo izgubila zadevne investicije, saj bodo financiranje preusmerili iz postavk za obrambo v sklop sredstev za sanacijo teritorija z obvezo, da se uporabi v goriški občini. To je vest, ki jo je včeraj podtajnik pri ministrstvu za javna dela Gianni Mattioli v poslanski zbornici v odgovor na interpelacijo poslanca Zelenih Marca Boata sporočil, da je načrt financarske šole odpisan. O tem je Mattioli podrobneje pisno obvestil tudi goriškega Zupana Valentija.
Neuradne vesti v tem smislu so iz Rima pronicnile že v prejšnjih dneh, nakar pa so pritiski goriških zagovornikov financarske šole dajali misliti, da se vsa zadeva lahko ponovno zasuka. Mattioli pa je včeraj povedal, da je opredelitev vlade dokončna in da je nevarnost gradnje vojašnice na prostranih zelenih površinah letališča enkrat za vselej odpisana.
V pismu županu Valentiju Mattioli pojasnjuje, da so razlogi, ki so leta
NOVICE
1987 narekovali načrt za vojašnico ob meji s Slovenijo premoščeni. Vztrajanje pri financarski šoli bi torej pomenilo le potrato sredstev. Podtajnik po drugi strani izraža razumevanje za potrebo Gorice po razvojnih načrtih, ki bi ji zagotavljali razvoj in delovna mesta. Možnih poti pa je več, ugotavlja in pri tem navaja zamisel ministrstva za javna dela: v Gorici naj bi namesto vojašnice realizirali center za študije, načrtovanje in dejavnosti na področju zaščite tal. Naše mesto bi lahko postalo središče za seizmološke in hidrogeo-loške študije, pa tudi za operativne posege za sanacijo in zaščito rečnih tokov in morja za celotno severovzhodno Italijo. Načrt, pravi Mattioli, je glede na stanje teritorija v državi izredno aktualen, koristen in perspektiven, Gorici pa bi odprl dragocene možnosti za visoko kvalificirano zaposlovanje. Za pogovor o tem napoveduje Mattioli ponoven obisk v Gorici in razgovor z upravitelji.
Odmev na včerajšnje vesti iz Rima je pričakovati na seji goriškega občinskega sveta danes ob 18. uri.
GLEDALIŠČE / V KULTURNEM DOMU
Uspešen začetek sezone SSG v Gorici
Abonma za red A razprodan, na voljo je še nekaj abonmajev za torkove ponovitve
V ponedeljek se je začela in to nadvse uspešno letošnja gledališka abonmajska sezona Stalnega slovenskega gledališča v Gorici. Otvoritvena pred-
stava Razbito steklo v priredbi tržaškega slovenskega gledališča je bila gotovo primerna izbira za uvod v novo sezono in je pritegnila pozornost tudi go-
Srečanje Federconsumatori o problematiki nadzora kurišč
Združenje Federconsumatori, ki je pred časom že opozorilo na niz nedoslednosti in protislovij glede izvajanja dekreta št. 412 z dne 26.8.1993 (kontrola kurišč in prilagajanje novim predpisom), sklicuje v petek, 25. trn. ob 17.30 javno srečanje o tej problematiki. Govor bo o dosedanjih načinih in rokih izvajanja ter o možnostih, da občani uredijo obveznosti brez prevelikih stroškov.
Jutri pogreb Adrijane Dornik
Učenci osnovne šole Peter Butkovič - Domen iz Sovodenj se spominjajo učiteljice Adrijane Dornik, saj je bila z njimi še v lanskem šolskem letu. Prav tako se je spominjajo tudi učenci dragih osnovnih šol, kjer je v teh letih poučevala. Dor-nikova je včeraj preminila v bolnišnici v Tržiču, stara komaj 57 let. Pokopali jo bodo jutri na pokopališču v Pevmi. Objavljamo željo svojcev: namesto cvetja darujte v Sklad Mitja Čuk.
Drevi seja pokrajinskega odbora SKGZ
Člani tajništva SKGZ na Goriško so se sestali v soboto in obravnavali vrsto vprašanj, za katere jih je zadolžil pokrajinski odbor oziroma so se porodila po njegovem zadnjem sestanku. Najpomembnejša se tičejo urejevanja in razčlenjevanja različnih organov po pokrajinskem občnem zboru ter usklajevanja dejavnosti članic. Seznanili so se tudi s pripravami na 15. obletnico odprtja Kulturnega doma, z delom deželne komisije za prispevke in z vsebino naslednje seje pokrajinskega odbora SKGZ, ki bo danes ob 20.30.
Priprli razpečevalca mamil
Policija je v Tržiču priprla, zaradi razpečevanja mamil, 44-letnega Livia-na Bertogno. Na njegovem domu so - tako izhaja iz poročila policije - našli manjšo količino mamila in tudi vse potrebno za pripravo odmerkov. V stanovanju so zasegli tudi znesek denarja, ki je domnevno izkupiček prodaje, oziroma preprodaje mamila. Bertogna je bil doslej že nekajkrat kaznovan zaradi posesti in razpečevanja mamil. Bertognevo stanovanje so policisti nadzorovali. Pred dnevi se je pri Bertogni zglasil 21-letni F.E. Na ulici so ga ustavioi in pregledali in pri njem našli nekaj heroina. Takoj zatem so sprožili preiskavo na domu Bertogne. Proti F.E. so vložili prijavo, medtem ko je Bertogna v priporu.

>'•
■
p>'
1
gg
Snemanje filma o Biljani in načrt za produkcijsko hišo
Na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice v Ul. Veneto so včeraj postavih set za snemanje televizijskega filma “Dov’ e Biljana”. Film bo predstavil tragično resnično zgodbo dekleta iz Srbije, ki je pribežalo v Italijo in tu postalo žrtev serijskega morilca v Venetu. Režiser, Tržačan Gianni Lepre, je od včeraj na delu skupaj s skoraj devetdeset osebami, kolikor je pri filmu igralcev, statistov, tehničnih in drugih sodelavcev.
Ob filmu pa se razvija tudi pobuda, da bi v Gorici odprli produkcijsko hišo za realizacijo televizijskih in dragih video projektov. Med pobudniki je sam režiser Lepre, ob njem pa je nastalo tudi kulturno združenje “Kairos”, ki mu predseduje Maria Gemma Grasovin. Včeraj so priredili srečanje s predstavniki krajevnih uprav in drugih goriških javnih inštitucij, ki jih želijo pritegniti, da bi gmotno podprli načrt.
riškega občinstva. Millerjevo delo, ki je tokrat prvič predstavljeno v slovenščini, je-v določenih odtenkih posredno izražalo tudi problematiko, ki zadeva našo narodnostno skupnost v Italiji.
Tudi glede same abonmajske kampahije SSG na Goriškem je dosedanji letošnji obračun nadvse spodbuden in se pri-bližuje rekordnemu iz lanske sezone. Prostih mest je namreč le še nekaj za torkove predstave in so na razpolago morebitnim zamudnikom. Abonma red A za ponedeljkovo predstavo je namreč ves razprodan, za torkov red B pa je še nekaj razpoložljivih mest. Interesente obveščamo, da abonmaje za torkovo predstavo vpišejo v uradu Kulturnega doma v Gorici.
Naslednja predstava v rednem abonmaju SSG v Gorici bo v ponedeljek, 2. decembra, s ponovitvijo v torek, 3. decembra, ko bo na vrsti Kobalova komedija Afrika ali na svoji zemlji.
ŠTMAVER / 7. POHOD V PRIREDBI KD SABOTIN IN RAJONSKEGA SVETA
Na vrti Sabotina se je podalo nad štiristo krajanov in gostov
Srečanje s predstavniki Krajevne skupnosti Solkan
V letošnji muhasti jeseni je bila nedelja, 13. oktobra, kot nalašč za izlet v naravo. Sonce in mehke barve so zato na letos že sedmi pohod na Sabotin, v priredbi KD Sabotin in rajonskega sveta za Pev-mo, Oslavje in Stmaver, privabile kakih štiristo udeležencev. Čeprav so se na goro odpravili z različnih smeri, so se sredi dopoldneva vsi, vključno pevci, zbrali pri ruševinah cerkve sv. Valentina, kjer je župnik Vojko Makuc bral mašo. Na srečanje so prišli tudi Solkanci, s predsednikom Krajevne skupnosti Marušičem. Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver in KS Solkan nameravata v prihodnje, tudi s podpisom posebne listine o prijateljstvu in sodelo-
KINO
vanju, dati svoj prispevek k sožitju in sodelovanju ob zmeraj bolj odprti meji, napoveduje predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič. Srečanje
na Sabotinu je bilo tudi prispevek v tej smeri.
Po družabnosti na vrhu gore, kjer ni manjkala niti harmonika in po daljšem sprehodu po grebenski
GORICA
CORSO 17.30-19.45-22.0U
»L’eliminatore«. L Arnol Schvvarzenegger.
E KONCERj!
stezi, se je večina pohodnikov zbrala pri nekdanji šob v Stmavra (na sliki -foto Bumbaca), kjer se je srečanje nadaljevalo in zaključilo.
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: 20.30 koncert klavičembalista Tona Koop
i3 OBVESTIjA
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je od 14. oktobra razgrnjen splošni občinski gulacijski načrt. Do 13- n°, vembra lahko občani in v®1, ki so zainteresirani, pre ložijo opombe ali prizive.
KD BRIŠKI GRIČ organizira tečaj rekreacijske telova be. Informacije pri Maji (te ■ 84187).
ZSKD prireja tečaj “shoW dance" za mlade od 9. do r • leta. Drago srečanje bo ju® ob 17. uri v baletni sobi Kulturnem domu. Vpis° vanje in informacije v urad ZSKD v Gorici (tel. 531495)' DIJAŠKI DOM SlMOn GREGORČIČ organizira teča) angleščine za otroke od 3.
6. leta starosti. Vpisovanje 111 informacije v Dijaškem n° mu, tel. 533495.	.
OBČINSKA KNJIŽNICA
V	DOBERDOBU posluje s sledečim urnikom: p011® deljek, sreda, četrtek 15.0® 18.00 in v četrtek tudi 10.0 13.00.
OBČINSKA KNJIŽNICA
V	ROMKAH posluje ob ponedeljkih in četrtkih od 16-do 19.30; ob torkih, sredah m petkih od 9.30 do 12.00 in n 16.30 do 19.30. Slovenski odsek je odprt ob torkih 111 petkih od 16.30 do 19.30 m ob sredah od 9.30 do 12.00.
ti PRIREDITVE
KD OTON ŽUPANČIČ
prireja v soboto, 9. novembn*’ ob 20.30 v domu A. Budal v Standrežu tradicionalno m tinovanje z glasbo, doma jedačo in domačo kapljic® ^ na. Vpisovanja pri g- E'* tel. 21407.	. ■„
KD BRIŠKI GRIČ za člane in prijatelje ves® martinovanje v prostorih Bukovju. Prireditev bo novembra ob 20.30.	„
li bodo za smeh in d° , voljo. Prijave pri Maji l 884187) in Emanueli 0
81drustvo slovenska
UPOKOJENCEV ZA L" RIŠKO obvešča člane, da ^
letošnje martinovanje
večerjo in glasbo v nede I ’ 10. novembra, v restavracij. “Al Fogolar” v Gaglianu P
Čedadu. Vpisovanje do
oktobra na sedežu dm5®, (ob sredah od 10. do U-
bo 10. novembra v N°^ ^ rici. Prijave danes od 1 •
12. ure in jutri od 19- d° ure na sedežu.
m 'm
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA v GORICI
AL GIARDINO (Bald®^ Korzo Verdi 57, tel. 531 _ ^
DEŽURNA LEKARNA
T**OTCINSKA 2, Ul- Manli®
14/B, tel. 480405.
pogrS^
Danes: 10.00, GiusepPj Zotti iz bolnišnice J®6®	.
Boga na glavno P°koPfL:
11.30. Antonia Lozar vd; fv
TRENDI / PO PODATKIH IZ PREOSTALIH SEDMIH VZORČNIH MEST
Inflacijska stopnja najbiž že na ravni treh odstotkov
Potrjen močan padec življenjskih stroškov - Zadovoljstvo Ciampija
RIM »Pomemben rezultat, ki potrjuje predvidevanje vlade, da bo stopnja italijanske inflacije do konca leta padla pod tri odstotke.« S te-ttii besedami je včerajšnje nove in zelo Ugodne podatke o gibanju življenjskih stroškov v vzorčnih mestih komentiral zakladni in proračunski minister Carl o Azeglio Ciampi, ki je tudi spomnil, da se je letošnje leto zaCelo z inflacijsko stopnjo, ki je presegala pet odstotkov, Prodijeva vlada pa je začela z delom takrat, ko je znašala 4,5 odstotka. »Že zdaj torej lahko reCemo, da bodo vladini cilji za leto 1996 doseženi, in to tako glede na povprečno letno stopnjo kot glede na tendenčno stopnjo.« Zakladni minister je Prepričan, da so ti rezultati učinek »kulture stabilnosti, ki se utrjuje v državi«, in da potrjujejo »učinkovitost ekonomske politike, politike plaC in proračunske politike, ki jo vlada izvaja«. Uveljavitev kulture stabilnosti, je dodal Ciampi, je pot, ki pospešuje usklajevanje različnih ‘interesov socialnih partnerjev, kar Zadeva kočljivo vprašanje cene denarja, Pa je izjavil, da »se padanje tržnih obrestnih stopenj živahno nadaljuje tako zaradi nižanja inflacije kot zaradi omejevanja tim. italijanskega tveganja«.
Preden preidemo na °stale komentarje včerajšnjih inflacijskih podatkov, si jih moramo seveda pobliže ogledati. r° ponedeljkovih podatkih iz Trsta, Milana 'n Turina, so prišli vCe-taj še podatki iz ostalih Sedmih vzorčnih mest 'n tudi ti so - vsi po vrsti vec kot ugodni. V Neaplju se je letna inflacij-
ska stopnja od 3,3 znižala na 3,2 odstotka, v Benetkah od 4,1 na 3,4, v Bologni od 4,2 na 3,9, v Firencah od 2,4 na 2,2 in v Genovi od 2,2 na 2,0. Do znižanja draginj-ske stopnje je prišlo tudi v Grossetu (1,9%) in v Modeni (3,9%), ki sicer ne sodita med mesta statističnega vzorca.
Včerajšnji podatki so vsekakor še bolj spodbudni od ponedeljkovih in dajejo upravičeno sklepati, da bi lahko oktobrska stopnja inflacije
padla celo na 3 odstotke, potem ko je septembra znašala 3,4 odstotka. Tako nizke stopnje ni bilo v Italiji od dalj njega junija 1969, torej že 28 let.
Med odmevi na včerajšnje inflacijske podatke naj omenimo potrditev pozitivne ocene sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki pa še enkrat poudarjajo tudi svojo zaskrbljenost zaradi padca povpraševanja in zahtevajo od centralne banke, naj končno le zniža ceno
denarja. Od vlade pa pričakujejo dosledno ekonomsko politiko, ki mora biti usmerjena v utrditev pozitivnih gibanj in v preseganje sedanjega zastoja v gospodarski rasti.
Poleg pozitivnih podatkov o inflaciji je prišel včeraj še majhen, a pomenljiv signal s področja industrijske proizvodnje. Oktobra se je namreč povprečni dnevni indeks povišal za 0,3 odstotka v primerjavi s septembrom,
medtem ko je prišlo v primerjavi z lanskim oktobrom do nadaljnjega padca za 0,9 odstotka. V prvih desetih mesecih letošnjega leta naj bi se industrijska proizvodnja ustavila na ravni, ki je za 0,8 odstotkov nižja od enakega obdobja leta 1995, posebno kritično gibanje pa je letos značilno za avtomobilsko industrijsko panogo, in to tako kar zadeva prodajo kot nova naročila za motorna vozila.
SODELOVANJE / DRUGA OKROGLA MIZA O MOŽNOSTIH V SLOVENIJI, HRVAŠKI IN BIH h
Nove možnosti po približanju Slovenije k EU in miru v Bosni
Prireditelja sta rimski Business International in Center Brdo
TRST - Se o priložnostih za gospodarsko sodelovanje Italije s Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Rimska družba Business International prireja skupaj z mednarodnim centrom za izobraževanje menedžerjev (International Executive Development Center) na Brdu pri Ljubljani in v sodelovanju z Občino Trst in s Srednjeevropsko pobudo drugo okroglo mizo na to temo, ki bo danes in jutri v tržaškem hotelu Savoia Excelsior (Nabrežje Man-dracchio 4). Do posveta prihaja v ključnem trenutku političnega in' gospodarskega razvoja dogajanj na nekdanjih jugoslovanskih tleh, ki je posledica dveh odločilnih dogodkov: pridružitev Slovenije Evropski uniji in začetek mirovnega procesa na Balkanu. S tem so se odprle nove, zanimive priložnosti za gospodarske pobude in sodelovanje.
Tržaško srečanje ima namen, da bi s predstavniki vlad in glavnih ekonomsko-finančnih institucij omenjenih treh držav analizirali nove možnosti za gospodarsko sodelovanje z Italijo. Po tradiciji okroglih miz družbe Business
International bodo imela poročila pretežno operativni značaj, posebej zanimiva pa bo predstavitev projektov, ki so jih italijanska podjetja že uresničila v Sloveniji, Hrvaški ali BiH. Na posvetu bo veliko prostora namenjeno tudi neposredni razpravi med poročevalci in udeleženci oziroma gospodarstveniki.
Program posveta je zelo obširen. Začel se bo danes ob 16.15 s pozdravnimi nagovori prirediteljev (med njimi direktorice Centra Brdo Danice Purg) in z uvodnimi posegi tržaškega župana II-lyja, predstavnika zagrebške mestne uprave Cvjetka, predsednika sarajevskega kantona Hadzoviča in ljubljanskega župana Dimitrija Rupla. Ob 17.45 je predviden poseg slovenskega ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje, in sicer na temo Najnovejši razvoj in perspektive gospodarstva, industrijska politika in ekonomski cilji, na katero bosta govorila tudi hrvaški gospodarski minister Davor Štern in bosan-sko-hercegovski premier Izudin Kapetanovič.
Prvi dan posveta se bo končal s
slovesno večerjo, katere častni gost bo italijanski minister za zunanjo trgovino Augusto Fantozzi.
Jutrišnji dan posveta bo dopoldanski del posvečen finančnim instrumentom, o katerih bodo govorili predstavniki finančnih institucij (Mediocredito Centrale, BERS, Simest, Finest) in odgovorni za odnose z novimi neodvisnimi državami pri Evropski uniji Daniel Guyader. Po posegu predstavnika italijanskega zunanjega ministra Tarellija o gospodarskih odnosih s tremi državami in njihovih perspektivah bo o mednarodnih telekomunikacijah poročal predsednik Telecoma Italia Ciuhi, drugi del dopoldanskega zasedanja pa bo posvečen obnovi Bosne in Hercegovine in njenih infrastruktur. Popoldan sta na vrsti sklopa o Hrvaški (od 14.30 do 16. ure) in o Sloveniji (od 16.30 do 18. ure), na katerih bodo predstavili tudi primere italijanskih podjetij, ki delujejo v eni oziroma drugi sosednji državi. Zaključke dvodnevnega zasedanja bo ob 18. uri strnil podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fas-sino.
SRE ČET PET PON TOR
1532,6	1540,2	1535,9	1534,9 1531,2
998,0	998,2
Generali odkupila od Fiata družbo Prime
TURIN - Zavarovalnica Generali je odkupila od Fiata 95 odstotkov delniškega paketa grupe Prime, ki posluje na področju varčevanja in distribucije skrbstvenih proizvodov. Prek družb, ki jih nadzira, upravlja Prime 17 skladov v skupni vrednosti, ki presega 5.300 milijard lir. Tržaška zavarovalna grupa bo povečala na 40 odstotkov tudi svojo udeležbo v družbi Prime Augusta Vita. Skupna vrednost izvedene operacije dosega 325 milijard lir. Kot je zapisano v tiskovni noti tržaške zavarovalnice, sodi nakup v okvir njenih priprav na posle s porajajočimi se pokojninskimi skladi.
NOVICE
Popolare di Brescia prevzela agencije Banco di Napeli
NEAPELJ - Včeraj je bila podpisana dokončna pogodba, na osnovi katere je banka Popolare di Brescia odkupila 50 podružnic zavoda Banco di Napoli. Te se nahajajo v Liguriji, Piemontu, Lombardiji, Venetu, Emiliji-Romagni, Toskani, Markah, Južni Tirolski in Furlaniji - Julijski krajini (v Trstu in Vidmu). S poslovalnicami, ki jih bo materialno prevzela 1. novembra, je Bipop prevzela tudi klientelo neapeljske banke.
Konec meseca v Pordenonu sejem Edit-Expo
PORDENON - Upravitelji sejmišča v Pordenonu so si komaj oddahnih od enega in so že tik pred začetkom drugega sejma. Pred manj kot 15 dnevi so imeli sejem Samuplast, na katerem so prikazovali stroje za proizvodnjo plastičnih izdelkov. Uspeh je bil nadpovprečen: 5.000 obiskovalcev, kar je 40 odst. veC kot pred tremi leti. Sejem namreč prirejajo vsaka tri leta, namenjen pa je le strokovni publiki. Čez nekaj dni, 31. oktobra bodo v Pordenonu odpr-li sejem knjig in založništva Edit-Expo. Na njem že nekaj let založbe iz naše dežele in Veneta prikazujejo svoje novosti. V prejšnjih letih so kot goste povabili tudi založnike iz Slovenije in Hrvaške, lani smo si tam lahko ogledali doslej najpopolnejši izbor slovenskega založništva v Furlaniji-Julijski krajini. Na letošnjem sejmu, ki bo odprt do vključno 3. novembra, bodo nagradili tudi najboljše udeležence fotografskega natečaja o planinski flori.
To pa ni vse. Upravitelji sejmov iščejo možnosti za prirejanje novih sejmov. V Pordenonu so se odločili, da bodo prihodnjo pomlad priredili sejem »Edil - Est«. To bo sejem strojev in naprav za gradbena podjetja, prvi te vrste v naši deželi kot tudi v Venetu. Podobni sejmi so zdaj le v Milanu in Bologni. V Pordenonu upajo, da bodo privabili tudi gradbena podjetja in obrtnike iz Slovenije, Hrvaške in Koroške.	M.VV.
	22. OKTOBER 1996	v LIRAH	
2 s	valuto	nakupni	prodajni
1	ameriški dolar	1509,00	1549,00
	nemška marka	987,00	1011,00
I	francoski frank	291,00	300,00
sl	holandski gulden	877,00	903,00
it	belgijski frank	47,50	49,40
g §	funt šterling	2397,00	2470,00
	irski šterling	2413,00	2486,00
fs	danska krona	257,00	265,00
■SP5	grška drahma	6,20	6,60
§5	kanadski dolar	1118,00	1152,00
1?	japonski jen	13,30	13,90
S 2	švicarski frank	1194,00	1230,00
	avstrjski šiling	139,80	144,00
T5 S	norveška krona	232,00	239,00
if	švedska krona	228,00	235,00
3|,	portugalski escudo	9,70	10,30
	španska pezeta	11,60	12,10
§	avstralski dolar	1198,00	1234,00
§	madžarski florint	9,00	11,50
	slovenski tolar	10,80	11,30
s	hrvaška kuna	270,00	280,00
		
22. OKTOBER 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1515,00	1545,00
nemška marka	989,00	1009,00
francoski frank	290,00	300,00
holandski gulden	875,00	900,00
belgijski frank	47,68	49,48
funt šterling	2393,00	2473,00
irski šterling	2408,00	2503,00
danska krona	256,00	266,00
grška drahma	6,20	6,80
kanadski dolar	1116,00	1151,00
švicarski frank	1198,00	1223,00
avstrijski šiling	139,57	144,07
slovenski tolar	10,90	11,30
MILANSKI DEVIZNI TRG
22. OKTOBER 1996	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1531,230
ECU	1917,870
nemška marka	998,200
francoski frank	295,350
funt šterling	2443,380
holandski gulden	889,840
belgijski frank	48,460
španska pezeta	11,862
danska krona	260,680
irski funt	2461,760
grška drahma	6,384
portugalski escudo	9,907
kanadski dolar	1136,770
japonski jen	13,571
švicarski frank	1211,700
avstrijski šiling	141,890
nonreška krona	235,500
švedska krona	232,030
finska marka	333,170
MILANSKI BORZNI TRG
22. OKTOBER 1996	INDEKS MIB-30: +0,34%
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
			Mediobanca	8.238	-0,77
Alleanza Ass.	11.446	-0,02	Mediolanum	15.987	+0,84
Bca di Roma	1.385	-0,35	Montedison	1.021	-0,29
Bca Fideuram	3.385	-1,05	Olivetti	443	-3,77
Benetton	18.732	+0,66	Parmalat	2.280	-0,39
Comit	2.821	-0,59	Pirelli Spa	2.868	+0,00
Credit	1.647	-0,98	Ras	14.609	-0,37
Edison	9.446	-0,19	Rolo	14.858	-0,58
Fiat	4.227	+2,02	Saipem	7.677	-0,66
Gemina	723	-0,20	San Paolo To	9.911	+ 1,70
Generali	31.525	-0,56	Sirti	9.310	+0,33
Imi	12.922	+0,03	Štet	5.504	+1,69
Ina	2.129	-0,88	TIM	3.325	+0,78
Italgas	5.746	+0,27	Telecom Ita	3.532	+1,64
La Fondiaria	5.545	-0,76			
Mediaset	7.416	-0,70			
GORICA / KATOLIŠKA KNJIGARNA
VERDI / SIMFONIČNA SEZONA
Dovršeni grafični listi Zore Koren Škerk
Razstava bo odprta še do konca oktobra
Svojevrsten koncert ameriške violinistke Kim Kashkashianove
V	Gorici razstavlja v Katoliški knjigarni na Travniku svoje grafične liste tržaška umetnica Zora Koren Skerk. Razstavo so odprli v začetku meseca oktobra, na ogled pa bo do konca meseca po urniku knjigarne. Za kroniko povejmo še to, da se je v likovni galeriji v Katoliški knjigarni letos ustanovilo društvo Ar s, ki bo odslej skrbelo za razstave v galeriji. Kot doslej bodo tudi v bodoče v likovni galeriji Katoliške knjigarne razstavljali svoja dela predvsem primorski likovniki z obeh strani meje, vsako leto pa nameravajo v Katoliško knjigarno povabiti tudi vsaj enega uveljavljenega umetnika iz Slovenije, že v bližnji prihodnosti pa nameravajo gostiti tudi goriške umetnike italijanske narodnosti. Galerija v Katoliški knjigarni naj bi tako postala odraz umetniškega ustvarjanja na likovnem področju v naših krajih.
Zora Koren Skerk je umetnica, ki je najbrž ni potrebno posebej predstavljati bralcem, saj se v javnosti pojavlja že vrsto let. Velja za imenitno umetnico posebno na grafičnem področju, v grafiki se je tudi najbolj izpopolnjevala in sama umetnica tudi rada pove, da je bil med njenimi učitelji tudi veliki tržaški umetnik Avgust Černigoj. Zora Koren Skerk je že imela okrog trideset samostojnih razstav, na razstavi v Katoliški knjigarni pa slikarka predstavlja svoje grafične liste. Če je res, da veljajo grafike v slikarstvu za posebno področje likovne umetnosti, v katerem so se zadnja leta posebno slovenski umetniki zelo uveljavili, potem to še posebno velja za tržaško umetnico, ki se zadnja leta izrazito posveča samo grafikam.
V	Gorici Zora Koren Skerk predstavlja približno trideset grafičnih listov, katerih skupna lastnost je ta, da so vsi izjemno dobro narejeni, slikarkina tehnika je do popolnosti dovršena in včasih že kar boleCe popolna. Svet grafičnih listov Zore Koren Skerk je svet predmetov, ki nas obdajajo in neposredno govorijo o nas s svojo brezčasnostjo in navezanostjo na naše življenje. Gre za stenske ure, ki nemo bijejo svoj čas v večnost, so iztrgane Času in obenem govorijo o minevanju naših dni, tu so še steklenice in vaze, stvari torej, ki s svojo vsakdanjostjo govorijo o našem svetu, na katerega smo še kako navezani, saj je tudi edini, ki ga imamo. Vsi predmeti, ki jih slika Zora Koren Skerk, so na lepih listih iztrgani tako iz okolja
kot tudi iz Časa, tako postajajo metafore našega življenja in našega vsakdanjega nehavanja. Boleče delujejo predvsem njene neme in ustavljene stenske ure, katere je umetnica znala narisati tako, da nam že same govorijo o minevanju Časa in posredno o minevanju našega življenja. Posebno pozornost je pri vseh vzbudila njena grafika, na kateri je stenska ura, ki jo najeda še žolna- kot da ne bi bilo dovoj že dejstvo, da čas mineva, še žolna je tu, ki uničuje stensko uro-čas!
Šveda odlikavanje stvarnega sveta in domačih predmetov umet-
nici daje možnost, da govori o eksistencialni stiski sodobnika. Z nežnimi barvami in čudovitim papirjem pa grafični listi govorijo tudi o estetskem užitku, ki nam ga lahko daje še tako stvaren svet okrog nas. Tu so še grafike fosilov in prasimbo-lov, s katerimi umetnica nadgrajuje naš svet in govori tudi o notranjem življenju človeka, kjer ni vse tako enostavno, kot so enostavne stenske ure in drugi uporabni predmeti.
Mislim, da je odlika grafik Zore Koren Skerk prav v tem, da nam skozi samosvojo lirično slikarsko govorico prikazuje
življenske trenutke, ki bi jih vsakdo od nas rad iztrgal zobu časa. Njeni nežni grafični liki, od katerih se ločijo le barvne in mestoma zelo močne serigrafije, nam govorijo o odnosu slikarke do sveta, v katerem najde lepoto tudi tam, kjer je navaden človek ne vidi veC. Pretanjeno nežno slikanje ur, ki so vse nežnih in pastelnih barv, nam govori o svetu, ki ga dejansko v našem vrvežu več ni, Ce si ne vzamemo Časa zanj. Slikarka nam govori o tem, da preveč hitimo, da se nikjer ne ustavimo, da nimamo Časa zase in niti za njene lepe grafike ne.
Dovršenost in prešerna prosojnost slikarskih grafičnih listov, ki so na ogled v Gorici, pa nam govori o umetnici, ki ima izrazito svoj likovni jezik in grafično tehniko suvereno obvlada. S svojimi grafikami Zora Koren Skerk dokazuje, da so prav grafike tisto najbolj nežno iskanje vseh likovnih umetnikov, iskanje sveta, ki se vsakomur izmika, a je vseeno tu, živimo pa ga vsi. Zori Korem Skerk uspe s svojimi grafični listi osvojiti še tako zahtevnega ljubitelja likovne umetnosti, tudi zaradi izredno poštenega odnosa do grafike, umetnici namreč ni potrebno več nobeno potrjevanje z grafikami in raznimi tehnikami: prostor in svoj slikarski slog namreč dobro obvlada in rada ima življenje. Prav o tem tudi njene brezčasne in neme stenske ure govorijo!
Jurij Paljk
Prejšnji petek je bil na vrsti tretji koncert jesenske simfonične sezone, ki jo -kot vsako leto - prireja tržaško občinsko gledališče Verdi. V petek sta se z orkestrom gledališča Verdi predstavila nemški dirigent Georg Schmohe in ameriška violistka Kim Kashkashian (na sliki). Mlada violistka, ki je po rodu Armenka, je v ZDA doštudirala violo in se posebej izkazala na številnih mednarodnih tekmovanjih. Poučevala je najprej na univerzi v Indiani (ZDA), oktobra 1989. leta je postala stalni docent na nemški visoki glasbeni šoli v Freiburgu. Njen koncertni kurikulum je zavidljiv, saj je v zadnjih letih solistično nastopala z najvažnejšimi orkestri v New Yorku, Berlinu, Londonu, Parizu in na Dunaju. Ob solističnih nastopih se Kim Kashkashian ukvarja tudi s komornim muziciranjem, saj sodeluje s kvartetoma Guar-nieri in Emerson ter s tokijskim godalnim kvartetom. V duu s pianistom Robertom Levinom je pred kratkim posnela Hindemithove sonate, ki so žele velik uspeh. V Italiji še ni veliko gostovala, saj je nastopila le v Bologni in Benetkah; letos pa bo zapolnila to vrzel in obiskala še Ferraro, Firenze, Milan in Rim.
Z nastopom Kim Kashkashianove v Trstu je umetniški svet gledališča Verdi dokazal, da je pozoren tudi do novih talentov in neobičajnih koncertnih ponudb. Snitkejev koncert za violo, prva sklaba na petkovem koncertnem sporedu, je namreC ponudil tržaškemu občinstvu dokaj neobičajen glasbeni trenutek; koncert je namreC posvečen glasbilu, ki premalokrat nastopa kot solist. Koncert za violo Alfreda Snitkeja - enega najvažnejših še živečih komponistov bivše Sovjetske zveze - je iz leta 1985 in je posvečen mednarodno znanemu violistu Juriju Bašmetu. Za koncert je Snitke izbral neobičajno orkestrsko zasedbo, ki jo sestavljajo viole, violončeli in kontrabasi, številna pihala, veliko tolkal in kar tri -inštrumenti s tipkami, in sicer klavir, klavicembalo in pa ce-lesta (tj. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun).
Violistka Kim Kashkashian je že v soli' stičnem uvodu prepričano in pr®' pričljivo oblikovala svoj part ter bda intonančno brezhibna tudi v visokih legah. Tržaški orkester se je pod taktirko Schmoheja zelo dobro odrezal, kljub tehničnim težavam in stalnin1 spremembam tempa. Tržaško občinstvo je v izvedbi violistke prepoznalo pravi talent; ob koncu njenega nastop3 pa jo je skoraj prisililo, da je odigral3 še solistični dodatek.
V drugem delu koncerta je bila na vrsti sedma Simfonija v E-duru Antona Brucknerja, saj se letos spominjam0 stoletnice njegove smrti. Izvedba Brucknerjevega opusa za orkester zahteva po navadi veliko truda na organizacijski in finančni ravni, predvsem ker so Brucknerjeve instrumentalne skupine zelo številčne. Tudi pod tehničnim zornim kotom zahtevajo Brucknerjeve simfonične skladbe veliko napora in dela. Na petkovem koncertu je
nemški dirigent Georg Schmohe dokazal dobro obvladovanje orkestrske partiture, saj je delo dirigiral na pamet-Ponudil nam je sicer dobro izvedbo, čeprav je bilo čutiti občasne ritmične in intonančne neskladnosti predvsem v violinskih vrstah. Imeli smo vtis, ko da je bila Brucknerjeva simfonija pre malo obdelana, saj ni bilo skupne ho mogene zvočnosti celotne orkestrsK skupine. Kljub temu je občinstvo z večminutnim ploskanjem dokazalo, mu je bila izvedba tega monumenta nega dela zelo všeč.	,
Luisa Antoni
VIDEM / JUTRI POMEMBNA KULTURNA PRIREDITEV
Sto let filmske umetnosti v Furlaniji
Predstavitev knjige in občinskega projekta za restavriranje filma »Gli ultimi«
V Vidmu bodo jutri slavnostno praznovali 100-letnico filma v Furlaniji. Prizorišče praznika bo obnovljena kinodvorana Ferroviario (Ul.Cernaia 2), ki je skupno s Furlansko kinoteko, z videmskim kinematografskim centrom in z Občino Videm pobudnik prheditve, ki se bo pričela ob 20.15.
Po predvanju nekaterih kratkometražnih filmov (ob kvalirski spremljavi Glauca Veniera) in
po odprtju obnovljene dvorane bodo predstavili knjigo Carla Gaberščka in Livia Jacoba »Furlanija in kino«, ki jo je izdala Furlanska kinoteka. Knjigo bodo predstavili Mario Quargnolo, Luisa Della Noče in Sergio Grmek Germani. Videmski župan Enzo Barazza in odbornica za kulturo Marisanta di Prampero bosta nato orisala projekt za rastavriranje filma »Gli ultimi«, ki ga bodo predvajali ob koncu prireditve.
V okviru ljubljanskega festivala Mesto žensk bodo danes govorili o delu filozofinje Hannah Arrendt
V okviru mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki ta teden poteka v Ljubljani, bo danes ob 15. uri v Cankarjevem domu predstavitev prve izdaje knjige Vita activa v slovenskem jeziku nemške filozofinje Hannah Arendt, ki je izšla pri založbi Krtina. Hannah Arendt (1906-1975), nemška Židinja, je leta 1933 emigrira-la iz Nemčije v Združene države Amerike. Kot filozofinjo jo sprva ni zanimala politika, ob izkustvu nacionalsocializma pa se je lotila problema židovstva in analize totalitarizma. To jo je pripeljalo do vprašanja politike in političnega delovanja ter posameznikove in kolektivne odgovornosti za človekovo delovanje in mišljenje. Arendtova sodi med najpomembnejše politične mislece 20. stoletja. Njena dela (The Origins of Totalitarianism, Betvveen Past and Future, On Revolution, Vita activa, On Violence in druga) predstavljajo monumentalen spopad s problema-
co našega Časa. Njeno delo ta activa je prevedla Vlasta lušic, ki je napisala tudi iremno besedo.
Ob 20. uri pa je bila v Ki' )teki napovedana prertiiera deo dokumentarca Staro za )vo avtorjev Zemire Alajo® ivič in Nevena Korde. Yen ir kot so sporočili iz festiv3 , zaradi tehničnih okoliščin 3 bodo mogli predvaja i nenjenega dokumentarca ovenski alternativni sceni )-ih. Avtorja pa bosta vsee 3 na malo drugačen način ■odstavila svoje video zapis® tem dinamičnem Času s o mske alter scene. Tako t>o^ a na ogled njuna dokurnen^ ma video filma Podoba: r0^ sba 1, ki govori o Skuc fo im video produkciji v o rbju od leta 1982 do l9y3_ 0 minut) in Podoba 5, do u entarni video film o bar >re sceni v 80-ih (30 minu ^ omenjenima filmoma bos ztorja osvežila spomin n jemno obdobje slovenske a mativne kultrue.	g)
IZRAEL / LETO DNI PO UMORU LABURISTIČNEGA PREMIERJA
Netanjahu je zapravil vso dediščino Jicaka Rabina
Se nikoli prej ni bil Izrael tako osamljen kot v teh kritičnih dneh
JERUZALEM - Leto dni po umoru laburističnega premierja Jicaka Rabina in skoraj štiri mesece po izvolitvi konservativca Benjamina Netanjahuja na Čelu izraelske vlade ne moremo še trditi, da je leta 1991 v Madridu začeti bližnjevzhodni mirovni proces umrl, a vsekakor je na smrtni postelji.
Kdor je upal, da bo smrt Jicaka Rabina povzročila miselni zasuk v izraelski družbi, se je bridko motil. Amerikanizirani Netanjahu, ki se obdaja s svetovalci svojega kova, je Izrael pripeljal na rob nevarnega prepada. V štirih mesecih je v bistvu zapravil vso moralno in politično dediščino svojih predhodnikov in to ne samo iz laburističnega tabora. Se nikoli prej ni bil Izrael tako osamljen kot prav v teh tednih, ko so tudi najbolj iskreni zagovorniki obstoja izraelske države spoznali, da Netanjahujevi vladi ni do resničnega mira, da je do prihodnjih volitev pokopala madridsko načelo »mir v zameno za ozemelja«. Palestinci in z njimi vsi Arabci, a tudi Evropa in celo ZDA se Čutijo opeharjene, bojijo se, da bo Netanjahu s svojo kratkovidno politiko kaj hudega zakuhal. Sirski predsednik Asad je že dal razumeti, da je njegovega potrpljenja konec.
Se bolj boleCa pa je ugotovitev, da je Rabinova smrt še poglobila razkol med laično levico in do verskih skrajnežev razumevajočo desnico. Rabinov morilec Igal Amir se ne kesa svojega dejanja, saj je s svojim zločinom zaustavil mirovni proces.
r
ZDA V PROMETNI NESREČI
Zagrešil smrt nedonošenčka in bil obsojen na 16 let zapora
VVASHINGTON - V Teksasu so nekega šoferja tovornjaka obsodili na 16 let zapora, ker je v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo, v kateri je neka nosečnica splavila, tako da je nedonošenček umrl.
Zaman je odvetnik Franka Floresa Cuel-larja trdil, da ga ne morejo obtožiti umora, ker se v trenutku nesreče otrok še ni rodil. Porotniki so bili drugačnega mnenja. Otrok se je namreč po nesreči rodil in je umrl 48 ur kasneje, tako da ima rojstni in mrtvaški list. Procesu v teksaškem Cor-pus Christiju so z veliko pozornostjo sledili zagovorniki in nasprotniki prekinitve noseč-
nosti, ker so na procesu v bistvu rapravljali, kdaj postane zarodek pravo človeško bitje. Tega vprašanja kot kaže niso rešili, ker je bil nedonošenček skoraj v osmem mesecu nosečnosti. Vseeno so nasprotniki splava razsodbo sprejeli kot njihovo »veliki zmago« in »pomemben korak pri osvojitvi zakonov, ki bodo kaznovali morilce nerojenih otrok«.
Frank Flores Cuel-lar pa je lahko še zadovoljen, ker bi bil lahko obsojen na 20 let zapora. Med drugim porotniki niso bili obveščeni, da je v preteklosti zagrešil veC prometnih nesreč, ko je bil v vinjenem stanju.
JAPONSKA / BAJNI PRIMANJKLJAJ
ZDA / SAMO TRI LETA PO ZADNJEM KATASTROFALNEM POŽARU V MALIBUJU
Za zapahi glavni krivec najhujšega finančnega škandala Jasuo Hamanaka
TOKIO - Policija je vCeraj v Tokiu aretirala Ja-sua Hamanako, 48-letnega bivšega šefa odseka za barvne kovine družbe Sumitomo Corporation, ki naj bi povzročil za 2, 6 milijarde dolarjev izgub z nedovoljenimi transakcijami na trgu z bakrom (na sliki AP). Hamanako obtožujejo, da je poneveril dokumente za nabave, tako da bi prikril primanjkljaj, ki se je nagrmadil v loku desetih let.
Sumitomo Corporation, ki je eno od treh naj-vecjih japonskih komercialnih podjetij, je mesece nudilo kritje Hamanaki, ker se je balo, da bi jo škandal prizadel, Ce bi Hamanako zaCel pripovedovati o svojih nedovoljenih poslih. Sedaj pa tudi Sumitomo Corporation toži svojega nepoštenega funkcionarja in bržkone upa, da ne bo prišla na dan vsa resnica in da se bo nekako izmazala.
Jasuo Hamanaka je prvi vodilni funkcionar kake japonske družbe, ki je končal za zapahi zaradi kakega finančnega škandala. Kot kaže pa ne bo edini. Seveda vodstvo Sumitoma sedaj odločno demantira, da bi bili v škandal vpleteni še drugi njeni funkcionarji. Preiskovalci pa niso tega mnenja, ker je znesek 2, 6 milijarde dolarjev prehud zalogaj, tako da so bili v ta škandal skoraj gotovo vpleteni ne samo funkcionarji Sumitoma temveč tudi mednarodni posredniki.
Držba Sumitomo se je že umaknila z newyorškega trga. Škandal pa bo kot kaže imel dolgoročne posledice. Tako ameriške kot britanske oblasti so že začele preverjati možnost, da bi reformirali norme, ki urejujejo tržišče z osnovnimi surovinami.
V gozdnem požaru gorijo tudi vile petičnežev
V losangeleškem zaledju dosedaj zgorelo 7.500 hektarjev površin, plameni pa so upepelili kakih 60 vil
LOS ANGELES - Samo tri leta po katastrofalnem požaru, ki je v ekskluzivnem Malibuju upepelil 268 gospodskih vil, drugih 400 pa v zaledju Los Angelesa, plameni ponovno požirajo na stotine hektarjev površin in hiš od San Diega do Malibuja.
Gozdni požari se bliskovito širijo in zaradi močnega suhega vetra preskočijo vsako oviro, tako da se je gričevnato zaledje Los Angelesa spremenilo v pravi ognjeni pekel. Od ponedeljka se 1.500 gasilcev s 13 helikopterji in protipožarnimi letali trudi, da bi zajezili požare. Zgorelo je že 7.500 hektarjev površin, kakih šestdeset stanovanjskih hiš so plameni upepelili, prizanesli pa niso niti drugim strukturam. Trenutno v zaledju Los Angelesa divjajo trije gozdni požari. Gasilci so ugoto-vili, da je enega povzročil veter, ki je zrušil drog električnega omrežja, tako da je že nekaj isker povzročilo požar neverjetnih razsežnosti. Za ostala dva pa sumijo, da sta bila podtaknjena, kot se je to zgodilo leta 1993. Na tem območju Kalifornije ne dežuje od aprila do novembra, tako da sta trava in rastje do skrajnosti vnetljiva.
Kot bakle gorijo do deset milijard lir vredne vile hollywoodskih zvezdnikov, savdskih princev in ameriških petičnežev. Igralka Shirley McLaine, za katero je to že deseti požar, je z obešenjaškim humorjem navedla, da bi morali klicno številko Malibuja zamenjati s številko gasilcev.
Vseeno pa ljudje po vsakem pozam na novo zgradijo svoje hiše in vile. Na strmih pobočjih so brez haska tudi novi protipožarni sietemi, ker so tu kot skoraj v vseh ZDA podeželske hiše in vile iz lesa.
12
Sreda, 23. oktobra 1996
SVET
SEJA KOLEKTIVNEGA VODSTVA BIH
Predsedstvo v polni sestavi
OVSE preložilo lokalne volifve
SARAJEVO (Reuter, R.P) -Tričlansko predsedstvo Bosne in Hercegovine je včeraj v sarajevskem Narodnem muzeju opravilo prvo uradno sejo po tri tedne trajajočem srbskem bojkotu. Seja je potekala pod budnim nadzorom sil Iforja, srbskega elana predsedstva pa je v udeležbo prepričal obisk posebnega ameriškega odposlanca Johna Kornbluma. Mednarodne organizacije, zadolžene za izpeljavo bosanskih volitev, pa so včeraj spoznale, da lokalnih volitev ne bo mogoče izvesti v predpisanem roku, zato so jihA preložile za (zaenkrat še) nedoločen čas.
Seja tričlanskega predsedstva BiH se je začela ob prisotnosti uradnikov mednarodne skupnosti, ki so kasneje Momčila Krajišnika, Alijo Izetbegoviča in Krešimirja Zu-baka pustili same. Krajišnik naj bi po tritedenskem bojkotu za tiskovno agencijo Srna celo dejal, da bo na seji podpisal prisego o zvestobi ustavi BiH, kar je prej odločno zavračal. S tem naj bi pokazal, da ni več nobenih omejitev za začetek dela predsedstva. Krajišnik naj bi poleg tega podpi-
sal še začasni sporazum glede prihodnjega dela skupnih institucij. Več kot očitno je, da je srbsko vodstvo omehčal obisk Johna Kombluma, M se je s Krajišnikom sestal v ponedeljek, saj je pred tem odločno zavračalo sodelovanje v skupnih organih države. Komblum se je sestal tudi z muslimanskim in hrvaškim vodstvom, tako da so na koncu sprejeli dogovor glede krajev sej predsedstva, ker so Srbi imeli pomisleke glede sej v Sarajevu. Vsaka druga ah tretja seja predsedstva BiH bo tako v srbski Lukavici v zgradbi Elektrotehniške fakultete oziroma zgradbi Muzeja narodne zgodovine.
Krajišnik je napovedal konec bojkota sej predsedstva le nekaj ur potem, ko je mednarodna skupnost preložila lokalne volitve, predvidene konec letošnjega novembra. Srbi so namreč napovedali bojkot vohtev, kar so opravičevah z varnostnimi pomanjkljivostmi v vaseh, kjer so se ponovno naselih Muslimani. V resnici pa bi izidi lokalnih volitev lahko privedb do vračanja beguncev na svoje domove, kar se ne sklada s srbskimi
NOVICE
Nove nestalne članice Varnostnega sveta ZN
VVASHINGTON (Reuter) - Generalna skupščina Združenih narodov je včeraj izvolila pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta, ki bodo začele dveletni mandat opravljati 1. januarja prihodnje leto. Skupino afriških držav bo zastopala Kenija, skupino azijskih držav Japonska, skupino zahodnoevropskih in ostalih zahodnih držav bosta zastopali Švedska in Portugalska - za to mesto se je potegovala tudi Avstralija, njen neuspeh pa je vzbudil največje presenečenje -, latinskoameriške in karibske države pa bo zastopala Kostarika.
■
Bitka za Kabul se nadaljuje
ISLAMABAD (STA/dpa) - Pakistanski notranji minister Ba-bar je včeraj sporočil, da so pogajanja o prekinitvi spopadov v Afganistanu propadla »v zadnji minuti«. Vzrok naj bi bila zahteva generala Masuda, poveljnika nekdanjih vladnih sil, po demilitarizaciji Kubula. Talibani pa so znova poudarih, da zavračajo vsakršno delitev oblasti s elani nekdanjega vodstva, in zatrdili, da bodo nadaljevali s »sveto vojno«, dokler ne bodo nadzorovali vsega afganistanskega ozemlja. Medtem so se pri Kabulu nadaljevali siloviti spopadi med Masudovimi enotami in talibansko milico za nadzor nad zadnjim dostopom do mesta s severa. Francoska tiskovna agencija je poročala, da napadalci z raketami in topništvom obstreljujejo talibanske položaje na prelazu Kaj Kana, okoli 10 kilometrov od Kabula, ter višavje vzhodno od prelaza, Talibani pa vračajo z raketnim ognjem. Razdalja med prvimi bojnimi črtami sovražnih sil se je po besedah enega od Masudovih častnikov zmanjšala na manj kot kilometer.
Kinkel pri kitajskem vodstvu
PEKING (STA) - Nemški zunanji minister Klaus Kinkel se je v Pekingu sešel s kitajskim predsednikom Jiangom Zemi-nom in kitajskim premierom Li Pengom, potem ko so njegov obisk na Kitajskem pred časom odpovedali, ker je nemški parlament pozval Peking, naj spoštuje pravice Tibetancev. Po Kinklovem mnenju srečanje izraža močno zanimanje kitajskega vodstva za izgradnjo odnosov z Nemčijo, čeprav so razlike v političnih stališčih še vedno precejšnje.
Ortega ne priznava Alemanove zmage
MANAGUA (STA) - V Nikaragvi je na predsedniških vo- | litvah po uradnih podatkih prepričljivo zmagal Amoldo Aleman. Po preštetih glasovih v 54 odstotkih volišč je prejel 48, 54 odstotka glasov, torej več kot 45 odstotkov glasov, pohebnih za zmago v prvem krogu volitev. Kandidat sandinistov Daniel Ortega pa je prejel 38, 96 odstotka glasov, vendar se je pritožil, saj trdi, da gre za delno ponarejanje volilnih izidov, in zahteva, da je treba podatke znova preveriti. ZDA pa so nedeljske volitve v Nikaragvi ocenilo kot pravične »kljub nekaterim logističnim ■ problemom«.
Možnosti za to, da bodo tuje sile ostale v Bosni tudi po letu 1997, so vse večje (Reuter)
načrti o etnično čistih ozemljih, to je s pohtiko, ki so jo izvajali skozi vojna leta. Poenostavljeno gledano so torej Srbi izsilili preložitev lokalnih vohtev, ob tem pa vsaj deloma priznali obstoj skupne države, ko so Krajišnika poslali na prvo sejo predsedstva.
Srbi seveda po stari navadi zanikajo očitno in trdijo, da niso proti lokalnim vohtvam, ampak nasprotujejo »pravilom, ki so bila spremenjena v škodo demokracije in v škodo ljudi, ki živijo tam, kjer so živeli prej«. Taka Krajišnikova izjava zelo spominja na tiste, ki jih je dajal vojni zločinec
Radovan Karadžič, ko so močne srbske sile z okoliških hribov s topovi obstreljevale Sarajevo, češ da se samo branijo pred muslimanskimi napadi.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je odgovorna za izvedbo bosanskih volitev, je zaradi preprečitve raznih manipulacij predpisala, da vsi volil-ci volijo v krajih kjer so živeli leta 1991. Zaradi tega srbski politiki lokalne volitve ne dišijo, ker to pomeni, da po štirih letih etničnega čiščenja niso dosegli prav nič. OVSE pa je s preložitvijo lokalnih volitev kljub vsemu
potegnila pravo potezo, vsaj z dveh vidikov. Najprej je s tem preprečila neregularne volitve, ki bi lahko sluzile kot vzorec za vse prihodnje volitve v tej balkanski državi, ko mednarodna skupnost tam ne bo več prisotna, po drugi strani pa se je s tem povečala nujnost, da mednarodne sile pod poveljstvom Nata ostanejo v BiH tudi po letu 1997. Slednje je bistvenega pomena vsaj zaradi ohranitve miru in preprečevanja izbruha novih spopadov, ki lahko v taki državi, kot je BiH, izbruhnejo zaradi najmanjšega povoda.
RUSKO POLITIČNO PRIZORIŠČE^
Boris Jelcin »pospravlja« za Lebedom
MOSKVA (Reuter, B.Ž.) -Ruski predsednik Boris Jelcin se je očitno odločil umiriti vode, ki jih je dodobra razburkal odstavljeni general Aleksander Lebed. V ponedeljek je namreč na srečanju s predsednikom dume Genadijem Seleznjo-vom predlagal vzpostavitev posebnega sveta, v katerega bi bili poleg Seleznjova vključeni Se premier Viktor Cernomirdin, Sef predsednikovega kabineta Anato-lij Čubajs in predsednik Sveta federacije Jegor Strojev.
Jelcin je predlog za ustanovitev omenjenega sveta utemeljil s tem, da je za Rusijo povsem nesprejemljivo, da se različni ljudje reševanja ključnih vprašanj lotevajo na različne načine. Se-leznjov je po srečanju dejal, da je bil zelo presenečen, ko je ugotovil, da Jelcin kljub bolezni še vedno nadzira položaj in da je povsem obveščen o dogajanju v državi. Kdaj se bo »svet četverice« prvič sešel, Se ni znano, sta pa znani dve glavni nalogi, ki naj bi ju opravljal. Prva je konsolidacija različnih sil
in izvajanje pooblastil predsednika, ko bo ta na operacijski mizi, druga pa je konsolidacija politične elite. Takšna konsolidacija je po-treban zaradi minirnalizira-nja negativnih vplivov, ki jih je zaradi prepogostih medsebojnih sporov deležno rusko politično vodstvo. Jelcin se je včeraj srečal tudi s Cemomirdinom, s katerim je razpravljal o širokem spektru gospodarskih, socialnih in zunanjepolitičnih vprašanj.
Nekdanji vodja Jelcinovega kabineta Nikolaj Jego-rov pa je v pogovoru za včerajšnjo številko dnevnika Komsomolska pravda zahteval predčasne predsedniške volitve. Po njegovem mnenju namreč Jelcin ni več sposoben voditi države. »Potrebujemo predsednika, ki bo deloval, zakone, ki bodo učinkoviti, in odločitve, ki bodo uresničene,« je dejal Jegorov in dodal, da je Jelcin zelo daleč od realnosti in ne ve, kaj se dogaja v državi. Jegorov je Se poudaril, da je položaj v Rusiji na ravni tistega izpred oktobrske revolucije-
POGAJANJA O VARNOSTNIH VPRAŠANJIH, POVEZANIH Z IZRAELSKIM UMIKOM IZ HEBRONA
Palestinci zapustili pogovore
Medtem noj bi no civilnem področju vendorle dosegli nopredek
Nasilje na Bližnjem vzhodu je včeraj terjalo novo žrtev med civilisti (Reuter)
Natančni varnostniki so spravili Chiraca ob živce
JERUZALEM (Reuter, R.P) - Preveč zavzeti izraelski varnostniki so skorajda sprožili diplomatski spor med židovsko državo in Francijo, ko so se francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, ki je tam na uradnem obisku, držali kot klopi in ga niti za trenutek niso izpustili izpred oci.
Chiraca je »pozornost« varnostnikov tako razdražila, da je med obiskom jeruzalemskega Starega mesta nadrl šefa stražarjev, naj se pobere. »Pojdite no proti To je provokacija. Ali želite, da grem nazaj v letalo in se vrnem v Fran-
cijo?« je grmel francoski predsednik, ki je na lastni koži občutil povečane varnostne ukrepe med obiskom tujih državnikov, ki so jih Izraelci uvedli po atentatu na premiera Jicaka Rabina. Novi šef izraelske vlade Benjamin Netanjahu se je med srečanjem s Chiracom kasneje za neljubi dogodek opravičil. Obenem je dodal, da so taki ukrepi uvedeni le zaradi zaščite prijateljev. »To, kar se je zgodilo v Starem mestu, se meni dogaja vsak dan. Včasih se počutim kot zapornik, saj so po atentatu na Rabina naši vanostniki zelo natančni,« je pojasnil Netanjahu.
JERUZALEM (Reuter, B.Ž.) - Palestinski pogajalci, ki se z izraelskimi kolegi pogajajo o prihodnosti Hebrona, so v ponedeljek ponoči zapustili pogajanja o varnostnih vprašanjih v omenjenem mestu. Kot so povedali sami, so se za taksen korak odločili iz protesta zaradi odnosa izraelske delegacije, ki naj bi se do Palestincev obnašala kot okupator do okupiranca.
»Na žalost se vodja izraelskih pogajalcev do palestinskih pogajalcev vede tako, kot da bi bil vojaški poveljnik, ne pa pogajalec,« je nekdanjega poveljnika izraelske vojske Dana Somrona, ki sedaj vodi izraelske pogajalce, kritiziral visoki palestinski varnostni uradnik Mohamed Da-lan. Palestinski pogajalci so zatem povedali, da so namenjeni v Betlehem, kjer nameravajo o rezultatih pogovorov obvestiti predsednika Jaserja Arafata, hkrati pa so dejali, da se bodo pogovori o civilnih zadevah, ki potekajo ločeno od pogovorov o varnostnih vprašanjih, nadaljevali.
Izraelska stran je na omenjene obtožbe odgovorila z obtožbami, da želijo Palestinci s sklenitvijo dokončnega sporazuma odlašati vse do časa po ameriških volitvah, ko naj bi imel Bill Clinton po njihovem mnenju bolj proste roke, da bi pritisnil na Izrael
in ga prisilil k popuščanju.
Nad takšnim razple-tom dogodkov je bil ra( zočaran tudi posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod David Ross. Razočaranje je bil° Se posebej veliko, ker s° tako Palestinci kot Izraelci še prejšnji teden napo-vedovali, da so zelo blizu končnega dogovora. Ross je bil tako potrt, da se je odločil, da bo ze v ponedeljek zvečer zapustil Bližnji vzhod in se vrnil v domovino. Toda na poti na letališče so mu po telefonu sporoči li, da so Izraelci in Pal® stinci na pogajanjih o o vilnih zadevah medtein dosegli velik naprede pri vprašanju prenosa ci vilnih oblasti na Pal® stince, zaradi Cesar ga prosijo, naj svoj odho preloži. Ross je prošn)0 uslišal in v upanju, da D0 Palestincem in IzraelceU1 le uspel pomagati p01 skati dokončno rešitev, odhod preložil za nedo loCen čas.
Na Zahodnem bregu je medtem vnovič izbrU hnilo nasilje. Očividci namreč povedali, da s izraelski vojaki v ne vasi blizu Ramale um palestinskega najstnik , ki se je udeležil Pr0.e_ stov, v katerih je stinska mladina žid° sko vojsko obmetavala s kamenjem. Protesti su sledili incidentu, v .®. .
rem je bil zjutraj v bližin
neke židovske naselbin ubit palestinski motoris
SVET
Sreda, 23. oktobra 1996
DELEGACIJA SLOVENSKEGA PARLAMENTA NA POUSKEM
Nismo tekmeci, ampak partnerji
Potrditev dobrih dvostranskih odnosov
VARŠAVA (STA) - Predsednik državnega zbora Republike Slovenije Jožef Skolc se je v okviru tridnevnega uradnega obiska na Poljskem vCeraj seSel s predsednikom Aleksandrom Kwašniewskim in prvim podpredsednikom vlade Miroslavvom Piclrevviczem, KwaSniewsld in Skok sta poudarila, da med državama ni odprtih vprašanj, veliko pa je skupnih interesov za sodelovanje.
Kwašniewski, ki je avgusta letos obiskal Slovenijo, je sprejel »dobre želje slovenskega predsednika Milana Kučana«, ki mu jih je posredoval Skolc, in se Kučanu ob tej priložnosti zahvalil za koristen obisk v Sloveniji. V pogovorih, ki so potekali v prijaznem in prijateljskem vzdušju, je poljski predsednik Slovenijo označil ne le kot lepo in prijazno, temveč tudi kot zgledno državo, ki se poteguje za članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato. Skolc je poudaril, da Poljska in Slovenija nista tekmici, temveč partnerki, sodelovanje med državama pa bo pripomoglo, da bi bili Čimbolj pripravljeni za vstop v EU in Nato. Od obiska Kwašniewskega se v Sloveniji ni kaj dosti spremenilo, razen inflacije pa Slovenija izpolnjuje vse pogoje za vstop v EU, je povedal predsednik DZ Skolc. Na vprašanje o morebitnih spremembah po volitvah pa je izrazil osebno mnenje, da bodo razmerja ostala enaka. Sogovornika sta menila, da je potrebno spoštovati voljo ljudi, ki bo zagotovila stabilnost še naprej.
V ospredju pogovora slovenske parlamentarne delegacije, v kateri sta poleg
SkolCa še podpredsednik DZ Vladimir Topler in v imenu odbora za mednarodne odnose Borut Pahor, s podpredsednikom poljske vlade, so bila gospodarska vprašanja. Pietrevvicza je zanimalo, kako bi razložili slovenski uspeh na tem področju, poudaril pa je tudi, da Poljska spoštuje slovenske rezultate. Slovenija se zaveda, da je od gospodarske uspešnosh odvisen tudi zunanjepolitični položaj, je poudarila naša stran in dodala, da v Sloveniji med političnimi strankami ni velikih razlik glede temeljne opredeh-tve o vključevanju Slovenije v evro-atlantske integracije.
Delegacija slovenskega DZ se je včeraj sešla tudi s predsednikom poljskega senata Adamom Struzikom, s predstavniki parlamentarnih klubov Zveze demokratične levice (SLT) in Poljske ljudske stranke (PSL), M sestavljata vladno koalicijo, ter s predstavniki dveh opozicijskih parlamentarnih klubov. Skolc in Struzik sta v pogovoru izmenjala poglede do vključevanja obeh držav v evroatiantske strukture in do razmer v Bosni in Hercegovini ter spregovorila o načinu dela obeh parlamentov, o bližajočih se parla-
mentarnih volitvah v Sloveniji in o gospodarskem sodelovanju med država-ma.Ceprav se struktura poljskega parlamenta, ki je dvodomen - sestavljata ga sejem in senat - razlikuje od slovenskega, pa se odnosi med njima v zadnjem letu dobro razvijajo, je ocenil Struzik. V začetku leta je Poljsko obiskala slovenska parlamentarna delegacija, tokratni obisk pa je prvi obisk slovenske parlamentarne delegacije na Poljskem na najvišji parlamentarni ravni. Slovenska in Poljska, obe Članici Cefte, imata podobne interese glede vključevanja v mednarodne integracije, kar je pomembno tudi za medsebojno sodelovanje. "Veliko je možnosti za okrepitve gospodarskega sodelovanja, " je dejal Struzik in poudaril, da ima na Poljskem svoja predstavništva 16 slovenskih podjetij, v najvecji meri pa je prisotna farmacevtska industrija.Skolc je predsedniku poljskega senata pojasnil sestavo slovenskega parlamenta oziroma vlogo državnega zbora in državnega sveta, ki je za razliko od poljskega senata nepopolni drugi dom parlamenta. Slovenija je politično stabilna država, temu pa po Skolce-vih besedah pripomoreta dejstvi, da med političnimi strankami glede strateško pomembnih zadev ni veliko sporov, proporcionalni volilni sistem pa omogoCa vstop v parlament tudi 'malim strankam.
Clinton bi rad, da se Nato čimprei razširi
DETROIT (Reuter, R.P) - Ameriški predsednik Bill Clinton je vCeraj v okviru volilne kampanje obiskal zvezno državo Michigan, kjer je izrazil željo, da bi Severnoatlantska zveza najkasneje do leta 1999, ko bo Nato praznoval 50. obletnico, sprejela nove članice. Clinton je v Michiganu začel svojo predsedniško kampanjo širiti z zunanjepolitično vsebino, ki jo je doslej zanemarjal, saj je v državah ameriškega Srednjega zahoda veliko potomcev in priseljencev iz nekdanjih vzhodnoevropskih držav, še posebej Madžarov in Poljakov. Neki visoki uradnik Bele hiše je dejal, da bodo nove države, ki spadajo v prvi krog potencialnih Članic, vstopile v Nato najkasneje do leta 1999, kar pomeni, da bodo polnopravne Članice lahko postale že prej, odvisno pac od pogajanj. Imena držav, ki bodo kot prve postale nove Članice Nata, bodo objavljena leta 1997 na vrhunskem sestanku severnoatlantske zveze.
Stališče predsednika Clintona o širitvi Nata je podobno tistemu, ki ga ima njegov republikanski protikandidat Bob Dole. Slednji je povedal, da mora Nato leta 1998 sprejeti v polnopravni Članstvo nove države, med katerimi so na prvem mestu Češka, Poljska in Madžarska. Sprejem nekdanjih socialističnih držav v Nato je za ZDA zelo občutljiva zadeva, vsaj kar
zadeva odnose z Rusijo. Kljub nekaterim znamenjem, da se Rusija že vdaja v usodo glede tega vprašanja, pa po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Mika McGurryja, sprejem novih Članic ne bo potekal brez težav. »Bili bi pretirano optimistični, Ce bi verjeli, da se je Rusija pomirila s širitvijo Nata. Rusi še vedno gledajo na Nato, kot na institucijo hladne vojne,« je dejal MoCurry.
Kljub ruskim zadržkom pa je sprejem novih clanic v zvezo Nato zanesljiv. Tako meni tudi Philip Gordon z Mednarodnega centra za strateške študije v Londonu. »Širitev Nata je gotovo dejanje. Zadeva ne more vec zdrsniti nazaj,« je dejal Gordon. Generalni sekretar zveze Nato Javier Solana meni isto, vendar dodaja, da pred vrhunskim srečanjem Nata prihodnje leto, še ne bodo izdati imena držav. Javna skrivnost v vojaških krogih zveze pa je, da bodo kot prve sprejete Madžarska, Češka, Poljska in (najverjetneje) Slovenija, ki si je pridobila ugled kot otok miru sredi nemirnega Balkana. Predsednik Clinton je po govora v Michiganu odpotoval na Florido, ki je tradicionalno oddajala večino glasov republikancem, zdaj pa ima predsednik tudi tam rahlo prednost pred Dolom.
PLENARNA SEJA EVROPSKEGA PARLAMENTA V STRASBOURGU
Santer za temeljito reformo Evropske komisije
Simona Pilko / STA
STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je na včerajšnji plenarni seji Evropskega parlamenta v Strasbourgu predstavil program dela komisije za leto 1997 in napovedal, da bo izvršilno telo petnajsterice prihodnje leto začelo izvajati reformo, s katero bo izboljšalo svoje delovanje. Parlamentarci pa so vCeraj prvič obravnavali predlog proračuna Evropske unije za leto 1997.
Santerjev program temelji predvsem na štirih glavnih področjih dela komisije. To so izvajanje »pakta zaupanja za zaposlovanje«, razvijanje evropskega modela družbe, utrjevanje prisotnosti EU na mednarodnem prizorišču in priprave na izzive novega tisočletja. Program poudarja, da mora EU delovati učinkovito, zato bo komisija prihodnje leto začela izvajati reformo za posodobitev svojega delovanja in povečanje učinkovitosti. To namerava doseči z decentralizacijo, racionalizacijo in poenostavitvijo delovanja. Ena glavnih nalog komisije bo prihodnje leto izvajanje pakta za zaposlovanje, ki temelji na štirih stebrih: na makroekonomski politiki, skupnem evropskem trgu, sistemih zaposlovanja in strukturni politiki. Prihodnje leto bo ključnega pomena za prehod v evropsko gospodarsko in denarno unijo, ki bo Evropi dala skupno valuto. Na področju skupnega trga se bo komisija posebej ukvarjala s konkurenco ter poenostavitvijo zakonodaje in davčne politike. S tem namenom bo predlagala peti okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj ter konkretne ukrepe za izvajanje delovnega načrta za inovacije in novega delovnega načrta za informacijsko družbo. Na področju utrjevanja evropskega modela družbe si bo
komisija prizadevala za gradnjo Evrope na osnovi solidarnosti in večje pozornosti do potreb posameznika. Delovanje na tem področju gre v pet smeri: izobraževanje in usposabljanje, boj proti gospodarski in socialni izključenosti iz družbe, zaščita potrošnikov, varstvo okolja ter zaščita svoboščin in varnosti posameznika. Na področju zunanje politike mora Evropa po Santerjevem mnenju pridobiti veljavo, ki bo ustrezala njeni gospodarski in trgovinski moti. Prihodnje leto bo bistvenega pomena za razvijanje odnosov s pridruženimi Članicami v Srednji in Vzhodni Evropi v okviru njihovih priprav na kasnejše Članstvo v EU. Evropska komisije bo aktivna tudi v mirovnem procesu na območju nekdanje Jugoslavije, pri utrjevanju odnosov z Združenimi državami Amerike in pri nudenju človekoljubne pomoči. Leto 1997 bo po Santerjevih besedah ključno za priprave na prihodnost. V tem letu naj bi se namreč končala medvladna konferenca o reformi EU, ki bi morala unijo pripraviti na sprejetje novih clanic in ji omogočiti večjo vlogo v mednarodni politiki. Prihodnje leto bo komisija pripravila mnenja o vlogah za polnopravno Članstvo desetih pridruženih Clanic in okvirni dokument o širitvi unije, ki bo preučil vpliv tega procesa na politiko EU, zlasti na področju kmetijstva in strukturnih skladov, ki nudijo pomoč manj razvitim območjem unije.
Proračunski odbor Evropskega parlamenta je vCeraj predlagal povečanje proračuna za 420 milijonov ekujev na strani prihodkov in 569 milijonov na strani odhodkov, kar bi v primeru, Ce bodo parlamentarci predlog potrdili, proračun povečalo na 88, 88 milijarde ekujev prihodkov in 82, 21 milijarde
odhodkov. Večina dodatnih sredstev bi bila namenjena notranji politiki in pomoči tretjim državam. Ministrski svet EU je ob prvem branju predloga proračuna zmanjšal izdatke za kmetijstvo za milijardo ekujev (z izjemo področja govedoreje zaradi krize z boleznijo BSE) in za milijardo na področju strukturnih skladov, ki so namenjeni pomoči manj razvitim območjem EU. Ministiski svet je prvotni predlog komisije zmanjšal tudi za 550 milijonov na področju notranje in zunanje politike zaradi proračunske discipline v državah Članicah EU, ki skušajo izpolniti pogoje za vstop v monetarno imijo. Finančni ministri petnajsterice so ob prvem branju poraCunskega predloga zavrnil tudi kakršno koti revizijo finančnih načrtov za leti 1998 in 1999, kot je predlagala Evropska komisija zahteval Evropski parlament.
Proračunski odbor Evropskega parlamenta meni, da je treba revizijo finančnih načrtov za prihodnji dve leti opraviti v zameno za podporo varčevalnemu proračunu in za pristanek parlamenta na zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko in strukturne sklade. Na ta naCin bi v prihodnjih letih lahko zagotovili potrebna sredstva za transevropske prometne mreže, Četrti raziskovalni in razvojni program in nenavsezadnje za mirovni načrt za Severno Irsko. Proračun EU za leto 1996 je znašal 86, 5 milijarde ekujev dohodkov in 81, 88 milijarde odhodkov, za leto 1997 pa je Evropska komisija predlagala 90 milijard prihodkov in 84, 52 milijarde odhodkov. Ministrski svet je v prvem branju prihodke zmanjšal na 88, 46 milijarde ekujev, odhodke pa na 81, 64 milijarde, kar je dejansko manj kot pri proračunu za leto 1996.
NOVICE
Slovenija danes prvič na sestanku veleposlanikov EU
BRUSELJ (STA) - Slovenija bo danes prvič sodelovala na sestanku veleposlanikov petnajstih Clanic in desetih pridruženih clanic iz Srednje in Vzhodne Evrope pri Evropski uniji v Bruslju. Slovenijo bo na sestanku, ki poteka v okviru predpristopne strategije za pripravo pridruženih držav na polnopravno članstvo v EU, zastopal vodja slovenske misije pri EU v Bruslju, veleposlanik Boris Cizelj. Sestanek veleposlanikov bo namenjen pripravam na bližnje srečanje zunanjih ministrov EU in pridruženih držav, ki se ga bo udeležil slovenski zunanji minister Davorin Kračun. Sefi diplomacij se bodo v okviru predpristopne strategije in poglobljenjega dialoga sestali prihodnji torek, 29. oktobra, v Luxembourgu.
Madžari bodo proslavili 40. obletnico vstaje
BUDIMPEŠTA (STA/APA/MTI) - Na Madžarskem bodo danes pripravili vrsto slovestnosti ob 40. obletnici , ljudske vstaje, ki jo je krvavo zadušila takratna sovjetska Rdeča armada. Na dan vstaje, ki so ga leta 1990 razglasili za državni praznik, se bo osrednja slovesnost začela pred stavbo madžarskega parlamenta, kjer bo predsednik Arpad Goncz prižgal »ogenj revolucije« ter veterane iz leta 1956 odlikoval za njihova »zgodovinska dejanja«. Vstaja, ki je našo vzhodno sosedo pretresla med 23. oktobrom in 10. novembrom leta 1956, je po podatkih madžarskega statističnega urada zahtevala vec kot 2500 življenj, približno 19 tisoč ljudi pa je bilo ranjenih. Začetek vstaje so označile demonstracije budimpestanskih študentov 23. oktobra, ki so se razvile v obleganje madžarskega radia. Naslednji dan je proreformisticno usmerjeni komunist Imre Nagy prevzel mesto premiera, katerega funkcijo je opravljal že od leta 1953 do 1955, ko je bil izključen iz Komunistične partije in odstavljen. Razglasil je umik iz Varšavskega pakta in nevtralnost ter zaprosil Združene narode za pomoč. Sovjetske enote so vkorakale v glavno madžarsko mesto 24. oktobra in se spopadle z neoboroženimi demonstranti. Zahodne sile so sicer madžarska prizadevanja za demokracijo moralno podprle, niso pa tvegale konflikta. Do 10. novembra je sovjetska vojska odpor zadušila.
SLOVENIJA
Sreda, 23. oktobra 1996
INTERPOL - Direktor Uprave kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve Anton Dvoršak in vodja sektorja za mednarodno sodelovanje Boris Rehar sta odpotovala v Turčijo, kjer se bosta udeležila 65. generalne skupščine Interpola. Na zasedanju bodo med drugim obravnavali spremembe statuta Interpola, organiziran kriminal, pranje denarja, terorizem, nezakonit promet z mamili, sprejem novih članic in razvoj Interpola v prihodnje.
DEMOKRATI - Poslanka Demokratske stoanke Slovenije Danica Simšič in predsednica parlamentarne komisije za invalide je včeraj obiskala Dom dva topola Društva mišično obolelih Slovenije v Izoli, kjer jo je sprejel predsednik Sveta invalidskih organizacij Slovenije Boris Šuštaršič. Udeležila pa se je tudi avkcije, katere izkupiček je namenjen pediatrični kliniki.
LDS - Predsednik Liberalne demokracije Slovenije Janez Drnovšek se je včeraj mudil na obisku na Koroškem, kjer se je udeležil tudi proslave ob 74. obletnici priključitve Libelič k matični državi (takratni kraljevini SHS). Poleg tega je obiskal železarno Ravne na Koroškem, kjer se je pogovarjal z vodstvom podjetja in s predstavniki sindikatov.
____PRED LETOŠNJIMI DRŽAVNOZBORSKIMI VOLITVAMI / STRANKARSKA DEJAVNOST _
Predvolilno metanje polen
SKD ne sprejema očitkov SDS - O pomoru piščancev - Za poročilo o Elanu 315 tisoč nemških mark
SKD: Zaključna konvencija 5. novembra
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, podpredsednik stranke Miroslav Mozetič, podpredsednik stranke za Slovence po svetu Tine Vivod in glavna tajnica stranke Hilda Tovšak so na včerajšnji novinarski konferenci govorih o aktualnih dogodkih, napovedali pa so tudi datum zaključne konvencije stranke.
Lojze Peterle je povedal, da je čestital kanclerju Helmutu Kohlu za vnovično izvolitev za predsednika Krščansko-demokratske unije, o obisku v Italiji pa je povedal, da so mu poslanci tamkajšnje ljudske stranke dejali, da bodo evropski poslanci te stranke podprli stahšče, da naj evropski parlament ratificira sporazum o pridruženem članstvu s Slovenijo. Med domačimi dogajanji je ocenil, da je tabor stranke v Beltincih »lepo uspel«, začudilo pa ga je, da so nekateri mediji »našteli« trikrat manj udeležencev, kot jih je bilo po ocenah policije. Podpredsednik stranke Miroslav
Mozetič je pojasnil, da je srečanje županov v Novem mestu zapustil po treh urah pogajanj glede koalicij, ko ga je jeseniški župan napadel, češ da se krščanski demokrati očitno raje pogovarjajo s komunisti kot s pomladnimi strankami. Glede na to, da so bili socialdemokrati tako v prvi kot v drugi vladi, krščanski demokrati takih očitkov ne sprejemajo, je dejal Mozetič. Tine Vivod je vesel uresničitve obljube, da imajo Slovenci po svetu možnost voliti kandidata v državni zbor, kar je ocenil kot »zgodovinski pojav«. Zaključna konvencija, na kateri bodo predstavljeni vsi kandidati SKD, bo, po besedah Hilde Tovšak, 5. novembra.
ZLSD: O (ne)delu preiskovalnih komisij
Preiskovalne parlamentarne komisije so v zadnjem mandatu v glavnem zgrešile svoj cilj. Pričakovanja javnosti so bila v glavnem v obratnem sorazmerju z rezultati dela teh komisij. Takšen je bil skupni zaključek Jožeta Jagodnika, pa tudi Miloša Pavlice in Mirana Potrča,
treh poslancev Združene Uste socialnih demokratov, ki so na včerajšnji tiskovni konferenci te stranke govorih o (ne) delu teh komisij. Jože Jagodnik je opozoril, da so najmanj naredile komisije o Hitu, JBTZ in orožju, delno pa so delo opravile komisije o povojnih pobojih, mestnih izvršnih svetih in sistemu Iskra. Jagodnik je opozoril tudi na neresnost ob poročilu o Elanu, ki je po njegovih besedah zgrešilo svoj cilj. Tega so poslanci dobih šele na zadnji seji, stalo pa je 315 tisoč nemških mark denarja davkoplačevalcev. Se slabše se je odrezala komisija JBTZ, ki ni pripravila niti vmesnega, kaj šele končno poročilo in to kljub temu, da je poslanec Jagodnik na lastno pobudo sestavil delovni osnutek poročila, ki pa ga niso obravnavali, saj predsednik komisije Vitodrag Pukl sploh ni več sklical komisije. Komisija o orožju je bila še hujša, saj se ni sestala več kot leto dni, na koncu pa se je predsednik zgovarjal, da od vlade niso dobih potrebnih podatkov, kar ni res, saj sta tako vojaška kot civilna obveščeval-
na služba pripravili poročila 154 različnih akcij v zvezi s prodajo orožja, je poudaril Jagodnik.
ZA: Proti centralizmu
Na tiskovni konferenci Zelene alternative so predstavili delo nekaterih regionalnih odborov. Štajerski regionalni odbor je predstavil predsednik Ivo Sisinger, ki je povedal, da so občinske odbore stranke ustanovih že praktično na območju celotne regije, kar je glede na komaj enoletno delovanje stranke lep uspeh, trenutno pa se ukvarjajo z ustanavljanjem regijskega sveta. Sisinger je govoril tudi o problematiki zaposlovnja invalidov, ki zaradi splošnega stanja gospodarstva v mariborski regiji predstavlja veliko težavo, na katero bi morali opozarjati delodajalci. Invalidi so v primerjavi z drugimi delavci postavljeni v neenakopraven položaj, njihove težave pa bi morala reševati tudi država, je še dodal Sisinger, Predsednik goriškega regionalnega odbora Iztok Humar je najprej opozoril na pomor piščancev, ki se je zgodil pred dnevi na farmi
pri Muti. Po njegovem mnenju je šlo za mučenje in trpinčenje živah, za katero krivde ne nosi delavec, ki je samo izvrševal svojo nalogo, kasneje pa je bil s strani direktorja suspendiran, ampak tisti, ki je takšen ukaz izdal brez vnaprejšnjega obvestila lastnika farme. Humar je dejal, da se takšne stvari ne bi dogajale, če bi pri nas že sprejeti zakon proti mučenju živali, ki kaže naš odnos do narave in njenih prebivalcev. Povedal je še, da se borijo proti centralizmu, ki se med drugim kaže tudi pri gradnji avtocest, saj glavne linije potekajo na relaciji Koper - Ljubljana - Maribor, drugi deli države pa ostajajo zapostavljeni.
Mestna ZLSD: O
prepovedi kurjenja zasavskega premoga
Na včerajšnji novinarski konferenci svetniške skupine Združene liste socialnih demokratov so povedali, da nameravajo predsedniku mestnega sveta predlagati nadaljevanje 21. redne seje še pred bližajočimi se prazniki, saj bi morali svetniki potrditi vsaj
poroštvo občine za najem posojila za gradnjo neprO' fitnih najemnih stanovanj. Rok za prijavo na razpis republiškega stanovanjskega
sklada, kjer namerava mestna neprofitna stanovanjska organizacija najeti p°' sojilo, se namreč izteče 1-novembra. Glede uredbe o prepovedi kurjenja zasavskega premoga v Termoelektrarni toplarni Ljubljana, ki jo je mestni svet potrdil pretekli četrtek, svetniki ZLSD menijo, da je bila sprejeta prenagljeno in ima lahko negativne posledice tudi za zasavske rudarje. Po besedah Staneta Brezovarja bi namreč svetniki ZLSD podprti prvotni predlog uredbe, ki je predvideval samo prepoved kurjenja slabšega premoga v času inverzije, medtem ko se s tako radikalno spremembo niso strinjati. Menili so namreč, da je za zmanjševanje onesnaževanja ozračja nad Ljubljano poskrbela že vlada s sklepom, v katerem določa p°' stopno zmanjševanje uporabe zasavskega premoga in nadomeščanje s čistejšim uvoženim premogom do leta 2004.
(KaN, JaK, S. B.inT.U.)
STRANKE Sč PREDSTAVIJO / NEODVISNA LISTA ZA MARIBOR___
Predsednik Neodvisne liste za Maribor dr. Alojz Križman
Maribor po mnenju njegovega župana dr. Alojza Križmana za uresničitev' svojih interesov potrebuje lastno politično stranko in v ta namen se je nestrankarska Lista za Maribor registrirala kot stranka Neodvisna lista za Maribor. S svojimi neomajnimi stališči in trdim nastopom dr. Križman nenehno razburja duhove v pogajanjih z vladnimi predstavniki, ki jim je njegova vztrajnost kot trn v peti. Vedno je pripravljen na pogovore, ne dovoli pa, da bi kdo pometal z njim. Ko gre za interese Maribora, pa sploh ne.
Zakaj ste si za koalicijskega partnerja za sodelovanje na državnozborskih volitvah izbrali prav Slovensko ljudsko stranko?
Z nekaterimi strankami smo se pogovarjali o sodelovanju na državnih volitvah, v končni fazi pa smo se odločili za ljudsko stranko, ker v štiriletnem obdobju ni bila vladna stranka in je nihče ne more kriviti za vse to, kar se je v Sloveniji zgodilo. Prišlo je do strahovite centralizacije, gospodarski sistem se je v celoti razkrojil, kar še pose-’ ej velja za Maribor. SLS je tudi stranka, ki ni kompro-
mitirana in se zavzema za decentralizacijo države, kar pa ne velja za LDS in SKD. Mislim, da tudi demokratska stranka uporablja v predvolilnem boju fraze o decentralizaciji bolj zaradi nabiranja glasov kot pa zaradi dejanske uresničitve.
Ce naj bi Neodvisna lista za Maribor postala močna slovenska politična stranka, najbrž s sedanjim imenom in programom, naravnanim na Maribor, to ne bo mogoče. Kakšni so torej načrti za v prihodnje?
Stranka bo postopoma spremenila ime in računam,
da bo postala vseslovenska stranka z jasnim programom, ki bo predvsem usmerjen v enakomeren razvoj slovenskega prostora in v spoštovanje ljudi v njem, kar seveda v tem trenutku niti po naključju ne drži. Danes imamo močno politično nomenklaturo, vsi ostati pa smo ljudje drugega ati tretjega razreda, kar Slovenije seveda ne more peljati v Evropo. Gre za zelo hudo obliko arogance in ignorance vladajoče LDS, ki ji zadnjih petnajst let svoje vladavine ni dorasla niti bivša zveza komunistov.
S tem ko ste prevzeti predsedniško funkcijo v stranki, je bilo pričakovati, da boste kandidadirali na državnih volitvah. Odločili pa ste se drugače. Namesto vas se na kandidatni listi pojavlja ime vašega sina, ki nima nobenih političnih izkušenj. Zakaj ne kandidirate?
Mariborčanom sem obljubil, da bom ostal župan in bom to obljubo tudi držal, saj menim, da je treba obljube izpolniti, če je le mogoče. Gre izključno za lastno odločitev. Menim, da je funkcija župana drugega največjega slovenskega mesta glede na vse to, kar smo zastaviti in kar še želimo izpeljati, neprimerno pomembnejša kot funkcija poslanca. Naš interes pa je, da pomaga-
mo ljudski stranki, ker imamo z njo tudi določene vsebinske pogovore za obdobje po volitvah. Skupaj želimo dobiti čim več glasov in žetimo, da ljudska stranka tudi z našo pomočjo kot močna parlamentarna stranka pomaga pri izpeljavi vseh zastavljenih ciljev. Ocenjujem, da bo ljudska stranka zagotovo vladna stranka. Kandidatura mojega sina je njegova osebna odločitev. Letos bo dopolnil 30 let, je doktor znanosti in zaposlen pri Mariborski razvojni agenciji.
ob strani, zato bo moral prevzeti določeno politično vlogo v tem prostoru, ker samo s poslanci, ki bodo izvoljeni iz tega okolja in bodo potem odvisni od central v Ljubljani; bo težko uresničiti naš program. S tem seveda ne mislim, da se mariborski poslanci doslej niso zavzemati za mesto in so gotovo poskušati storiti vse, da bi uveljavili svoja stališča, vendar ostane priokus, da so v odločilnih zadevah glasovati tako kot so želele stranke. Naj samo spo-
nje, ati ni že skrajno potrebno, da Maribor dobi tudi svojo politično stranko in začne prek nje igrati svojo vlogo v slovenskem političnem prostoru. Brez lastne vloge bomo vselej neke vrste privesek in vedno bodo glavne odločitve »padale« v Ljubljani.
Vaša neudeležba na volitvah torej pomeni, da lahko kot župan za Maribor storite več kot poslanec?
Kot župan lahko za Maribor storim neprimerno več kot
To pravzaprav pomeni, da posredno priznavate, da sta politika in gospodarstvo neločljivo povezani, oziroma da se gospodarstvo podreja politiki.
Gospodarstvo še nikoli ni bilo tako spolitizirano kot je sedaj. Zdaj o zadevah odločajo izključno strankarski lobiji in naše spoznanje je, da Maribor pri tem ne more več stati
mnim, da od januarja parlament ni razpravljal o zakonu o mestnih občinah in spremembah financiranja le-teh, prostocarinska cona, ki bi prinesla nekaj tisoč novih delovnih mest se tudi nikamor ne premakne, prav tako na razpravo čakajo nekateri projekti za ceste, da d gospodarskih programih niti ne govorim. Tu se zastavlja osnovno vpraša-
Kot politična stranka je Neodvisna lista za Maribor registrirana šele dober mesec, čeprav njeno nestrankarsko delovanje sega v čas pred lokalnimi volitvami. Nastala je na pobudo ljudi, ki so želeli, da bi dr. Alojz Križman kandidiral za župana. S tedanje Liste za Maribor so bili v mestni svet izv oljeni tudi trije njeni člani Poleg spremembe statusa je registracija Neodvisne liste za Maribor prinesla tudi enkrat več sredstev iz mestnega proračuna in možnost organizacije različnih zborovanj in prireditev. Njen prvi predsednik je postal dr. Alojz Križman, ki meni, da Maribor potrebuje svojo stranko, ki naj bi postopoma rasla in postala dovolj močna tudi v slovenskem prostoru. V samostojnem nastopu na državnozborskih volitvah stranka ne bi imela realnih možnosti za dosego potrebnega praga treh odstotkov, pa tudi ime bi morala spremeniti. Osnovno vodilo delovanja stranke ostaja prizadevanje za ponovni vsesplošni razcvet Maribora, s tem pa tudi Slovenije. Kljub svoji lokalni naravnanosti je stranka zanimiva za druge stranke glede sodelovanja na volitvah. Po pogovorih z nekaterimi strankami je Neodvisna lista za Maribor podpisala koalicijsko pogodbo s Slovensko ljudsko stranko.
eden izmed poslancev. Po drugi strani pa sem vključen v vse projekte, ki jih v Mariboru pripravljamo, in bi bilo neodgovorno začete zadeve opustiti na pol poti tudi zaradi tega, ker je vanjo vloženega preveč dela, veliko dela pa bo še potrebnega v naslednjih dveh letih, ko naj bi zastavljeni cilji temu prostoru prinesli tudi korist. Ce pa bi se odločil za poslansko kandidaturo, bi verjetno imel možnosti za izvolitev, kar pomeni, da bi moral zapustiti župansko mesto, s čimer bi se za leto dni prekinila kontinuiteta dela. Tega ljudem, ki so mi zaupati, prav gotovo ne smem storiti.
S svojimi nastopi dvigate veliko prahu. Del javnosti je prepričan, da je osb ina vaših nastopov pomanjkanje diplomacije, spet drugi del javnosti pa meni, da lahko le z ostrim nastopom nekaj dosežeš.
Ne gre za dviganje prahu,
ampak za trden odnos in trdna stališča, ki jih ne nameravam spreminjati. Mi moramo za naše mesto zastavljeno tudi doseči, ne glede na to, do kakšnih napetosti bo zaradi tega prišlo. Naše cilje, to je ponovni razcvet mesta, moramo doseči za vsako ceno, ker je vlada ta prostor spravila tako na tla, da bi vsak nadaljni korak navzdol pomenil katastrofo. Nekdo se je v danem trenutku moral izpostaviti in prepričan sem, da bomo naše cilje dosegli. Tudi glede zahodne obvoznice moram povedati, da če ne bo šlo drugače, bomo šti v Ljubljano in zaprli ljubljanske ceste.
Ostajate torej pri svojem dosedanjem načinu komuniciranja s centralo?
V tem prostora nisem od danes. Navsezadnje sem bil šest let rektor mariborske univerze, pred tem štiri leta dekan, enajst let v industriji in ne bom dovolil, da bi z mano p°" metati tako kot to želijO' Tudi se ne nameravam nikomur priklanjati in očitno je, da Ljubljana želi v Maribora imeti samo ljudi, ki jih lahko drži na vajetih in jih prestavlja ^
enega položaja na dragega. Skratka, takšne ljudi, ki jih lahko kupijo, da potem vlečejo poteze, ki ji® ustrezajo. Sprva sem žele vse doseči na strpen in leP način, očitno pa je, da to ne šteje, kar navsezadnje potrjujejo zadnji dogodki v zvezi z zahodno man borsko obvoznico, ce se omejim samo nanjo. Vsakršno podcenjevanje Maribora in mene kot človeka
bo v bodoče v ustrezni obliki tudi 'vrnjeno.
Martina Pavšič
L
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sreda, 23. oktobra 1996
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče ponovi danes, 23. t.m., ob 16.00 (abonma red G) in ob 20.30 (izven abonmaja) dramo A. Millerja »Razbito steklo« v režiji Dušana Mlakarja.
SSG gostuje jutri, 24. in v petek, 25. t.m., ob 20.00 v Ljubljani (Španski borci) s predstavo Maurizia Costanza »Izpraznjeno vrni« v režiji Jasa Jamnika.
V	nedeljo, 27. t.m., ob 19.30 v Drami SNG v Ljubljani z dramo A. Millerja »Razbito steklo«, režija D. Mlakar.
SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Jesenska simfonična 1996/97
V	petek, 25. t.m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 27. t.m., ob 18.00 (red B) - Koncert vio-loCelista Thomasa Demenga, dirigent Moche Atzmon. Na sporedu R. Schumann. Orkester gledališča Verdi.
Jesenska simfonična sezona: do 31. t.m. je v teku potrditev starih abonmajev pri blagajni
gledališča Dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra 1996.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 V torek, 5. do 10. novembra bo na sporedu predstava »A me gli occhi, pleaseb z Gi-gijem Projettijem .
Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v Šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 23. t.m., ob 20.30 - A. Cechelin »El mulo Carleto* Roberta Damianija. Nastopajo Orazio Bobbio in Ariella Reggio. Režija Fran-cesco Macedonio.
Danes, 23. t.m., ob 18.00 - SreCanje-predsta-va »Dvajsetletnica Contrade«, v priredbi Paola Quazzola, Arielle Reggio, Orazia Bob-bia in Francesca Macedionia Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UT AT, pri podjetjih, združenjih, v Šolah lahko podpišete abonma.
KOROŠKA
ŽELEZNA KAPLA
Farna dvorana: Danes, 23. t.m., ob 19.30 -Kulturni večer pod geslom »Srečanje z daljnjimi sosedi iz Transkarpacije«.
IINJE
Dom prosvete Sodalitas: V petek, 25.t.m., ob 19.30 - Predavanje dr. Rajka Bratoža (LJ) »1200 let misijona Ogleja pri Slovanih«.
SADISE
Kulturni dom: V petek, 25. t.m., ob 20.00 -Dvojezična kulturfia prireditevob avstrijskem državnem prazniku »Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar«.
ROŽEK
Ljudska Sola: V soboto, 26. t.m., ob 20.00 -Dvojezična kulturna prireditev ob državnem prazniku.
GLOBASNICA
Pri Sostarju: V soboto, 26. t.m., ob 20.00 -Kmečki ples, igra ansambel Lojzeta Slaka.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: V soboto, 26. t.m., ob 20.00 -Monogroteska »Butalci«F. Milčinskega v izvedbi Marjana Hintereggerja.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
trst
Gledališče Miela
V gledališču Miela je do 27.t.m. na sporedu festival latinsko-ameriskega filma.
GLASBA
IBST
Glasbena matica
Abonmajska koncertna sezona 1996/97
Otvoritveni koncert bo 5. novembra v Kulturnem domu. Nastopil bo Komorni orkester Camerata labacensis iz Ljubljane. Dirigent Nikolaj Aleksejev, Davor BuciC - flavta. Na sporedu skladbe Goloba, Vivaldija, Stamitza in Suka.
Tržaško koncertno društvo
sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 Pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997.
V ponedeljek, 11. novembra 1996, ob 20.30 -Koncert baritona Hermanna Preva in pianista Michaela Endresa. Izvajala bosta Schubertove skladbe.
IRIŠC1KI
Boris Sports Club
Naslednja koncerta bosta Se v petek, 25. oktobra , ko bo nastopila skupina iz Zagreba
»Valerija in the legbreakers* ter 8. novembra pa tržaška skupina Midnight Exspress Blues Band.
GORICA
Pokrajinski muzej- Goriški grad
Jesenski koncerti: V soboto, 26. t.m., ob 18.00 - bo na sporedu koncert pianistke Sandre Landini iz Piše, ki spada v ciklus treh koncertov, ki jih organizira Združenje Agi-mus iz Gorice. Naslednji koncert bo 9. novembra, z nastopom komorne skupine »La Consonanza« in solistke-pianistke Cristina Cristancig, dirigent Andrea Zerbin ter 30. novembra duo violin-klavir Irina Cavaion in Valentina Pavio.
RAZSTAVE
IBS!
Miramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 Ua ogled razstava »Praski zaklad«. Urnik: do 26.10. 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. Kliramar - Skulptura v parku V parku je na ogled razstava del slikarjev-ki-Parjev A.Cavaliere, C.Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž.turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podk-foviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Občinska galerija-Trg Unita
Se jutri, 24. t.m. je na ogled razstava z naslo-vorn »Segni in campo bianco«, slike Joyceve-ga in Bencovega Trsta..
Kavarna San Marco :Na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango«
Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078».
Galerija Torbandena: na ogled je razstava v Poklon Filippu De Pisisu, dela od leta 1926 do 1950.
Galerija ISIS - Ul. Corti 3/A
\ soboto, 26. t.m. ob 18.00 odprtje retrospektivne razstave slikarja L.Fattorella z naslovom »Pittura, tragitto creativo«., ki bo na ogled do 7. novembra.
v isti galeriji »soba A» pa razstavlja tržaški slikar Fulvio Pisani. Razstavo z naslovom »Suggestive vedute« bodo odprli ob 18.30. Gostilna »Stalletta«(Sv.Jakob)
Do 30. novembra bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Julijske krajine.
PASSARIANO
Villa Manin: do 6. januarja 1996 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«.
GORICA
Kulturni dom: Do 31. t.m. bo na ogled razstava likovnih umetnikov iz območja Alpe-Jadran z naslovom »Svet brez meja«, ki jo prireja Art galery 2 iz Trsta v sodelovanju z Upravnim odborom KD v Gorici. Urnik: od 9. do IS.ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami.
KOROŠKA
CELOVEC
Ban Holding Kunstforum: Do 16. novembra je na ogled razstava del Christine Zur-fluh.
Nova mestna galerija :Na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja.
BELJAK
Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem).
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: V soboto, 26. t.m., ob 19.00 -odprtje razstave del Klavdija Palčiča z naslovom »Slike«.
Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«.
»Sala antiche mura«: na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Min-chio.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: Na ogled je razstava 1 del Erike, Michaela in Brigit Jenko (olja, akvareli in akril).
GLEDALIŠČA

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Erjavčeva 1. Ljubljana
Cenjene obiskovalce obveščamo, da smo zaradi poškodbe v ansamblu morali spremeniti program.
Vljudno prosimo za razumevanje.
D. Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU Danes, 23. oktobra, ob 19.30: abonma DOJASKI6 VEČERNI in IZVEN (KONTO)
G. Feydeau: BOLHA V USESU Petek, 25. oktobra, ob 19.30: abonma PETEK in IZVEN (KONTO) Sobota, 26. oktobra, kob 19.30: abonma SOBOTA in IZVEN (KONTO) Mala drama
D. Mamet: OLEANNA Danes, 22. oktobra, ob 22. uri: Gostovanje na Borštnikovem srečanju v Mariboru.
J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Danes, 23. oktobra, ob 20. uri:
IZVEN (KONTO)
I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Jutri, 24. oktobra, ob 20. uri:
IZVEN (KONTO)
P. Ridley: DISNEY RAZPARAC Petek, 25. oktobra, ob 20. uri:
IZVEN (KONTO)
D.	Mamet: OLEANNA Sobota, 26. oktobra, ob 20. uri:
IZVEN (KONTO)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Čopovo 14
E.	Albee: TRI VISOKE ŽENSKE Danes, 23. oktober, ob 19.30:
za abonma MLADINSKI 2 Jutri, 24. oktober, ob 19.30: za abonma MLADINSKI 3 Mala scena
Singer: NORCI IZ HELMA Režija: Zijah A. Sokolovid Danes, 23. oktobra, ob 22. uri: za IZVEN in KONTO Jutri, 24. oktobra, ob 22. uri: za IZVEN in KONTO
P. Shaffer: EQUUS Petek, 25. oktobra, ob 21. uri: za IZVEN in KONTO Predstava za gledališke sladokusce.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjevo 11. Liubliana
F l E B A L 1 S C E v Jatprti3u&cy£ X- gUSalucem-
ULE J
BidtaWidfLy
BUTTERENDFLV
Režija Matjaž Pograjc:
Danes, 23. oktobra, ob 19.30: za IZVEN in KONTO.
ODPRTO MLADINSKO Emil Filipčič: VESELJA DOM.
Režija: Nick Upper.
Petek, 25. oktobra, ob 19.30 uri: za IZVEN.
Sobota, 26. oktobra, ob 19.30 uri: za IZVEN.
SNG
OPEPA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana
R. K. SCedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet)
Jutri, 24. oktobra, ob 20. uri: PREMIERA!
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2. Ljubljana
M. Jesih: ZVEZDA IN SRCE Jutri, 24. oktobra, ob 17. uri: IZVEN B. A. Novak: STOTISDONOGA Sobota, 26. oktobra, ob 11. in 17. uri: IZVEN
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana
Dan Goggin: NUNSENSE (glasbena komedija)
Danes, 23. oktobra, ob 19. 30:
abonma red E in IZVEN
Jutri, 24. oktobra, ob 16. uri:
abonma red U in IZVEN
P. Kozak: PTIČKI BREZ GNEZDA
Mladinska predstava
Petek, 25. oktobra, ob 18. uri:
PREMIERA: za IZVEN
Sobota, 26. oktobra, ob 17. uri: IZVEN
Nedelja, 27. oktobra, ob 17. uri: IZVEN
CANKARJEV DOM
GLEDALIŠČE Uršula Cetinski: ALMA. Monodrama. Režija UrSula Cetinski in Polona Vetrih; igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjev dom.
Torek, 29. oktobra, ob 20 uri, v slovenščini VLADO REPNIK / GLEDALIŠČE VR:
LAHNO DROBEN PTIC NA DROBNI VEJI.
Avtor Vlado Repnik. Produkcija Exodos:
Petek, 25. oktobra, ob 15. uri
Sobota, 26. oktobra, ob 24. uri
Nedelja, 27. oktobra, ob 20. uri
FILM
Od petka, 25. oktobra, do kponedeljka, 28., ter v sredo, 30., ob 20. uri:
SODOBNI POLJSKI FILM Predstavitev nove poljske produkcije, nastale po velikem političnem preobratu na Vzhodu:
Nenormalno, Jacek Blavvut; Pobeg iz kina Svoboda, Woj-ciech Marczevvski; Poveljnikova sablja,
Jan Jakub Kolški;
Seznam preSustnic. Jerzy Stuhr (KD)
RAZSTAVE
Mala galerija-prost vstop:
ANNETTE BESGEN:
TRAN SMISSION
(do 28. oktobra)
GLASBA
Četrtek, 24. oktobra in petek, 25. oktobra, ob 19. 30: ORANŽNI ABONMA I. IN H. ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent UroS Lajovic; solist Aleksander Rudin, violončelo. Ponedeljek, 28. oktobra, ob 20. uri:
VeCer chicaskega bluesa -JUNIOR VVELLS BLUES BAND
DRUGE PRIREDITVE Danes, 23. oktobra:
AZRA KRISTANČIČ- KAKO SE PREDSTAVIM. Kulturni dan lepega obnašana (E3)
Danes, 23. oktobra, ob 19. uri: MEJE DEMOKRACIJE IN MLADI - KLUB MLADIH: ŠTUDENTSKA GIBANJA: Nekoč in danes. Okrogla miza s kulturnim programom.
Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev.
Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica CD za sezono 1996/97.
GLASBA
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV LJUBLJA
Slovenska filharmonija, Ljubljana
Petek, 25. oktobra, ob 19. uri:
KONCERT IZBRANIH ZBOROV.
Kulturni dom španski borci
Sobota, 26. oktobra, ob 20. uri:
REVIJA PIHALNIH ORKESTROV.
HUMANITARNO DRUŠTVO M&V NOVINA
Dobrodelni koncert Družinskega tria NOVINA: Sobota, 26. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu Kobarid.
Nedelja, 27. oktobra, ob 17. uri v dvorani Kino -Gledališča Tolmin.
Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom.
LOTERIJA SLOVENIJE. Galerija Trubarjeva 79. Ljubljana
Danes, 23.oktobra bo otvoritev rezstave slikarja Vojko Gašperut - Gašper
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu.
MALA GALERIJA Nataša Prosenc: VZROK/REASON video ambient GALERIJA EOURNA Gregorčičeva 3. Ljubiiana
V galeriji je na ogled razstava fotografij Gregorja Kališnika.
GALERIJA SKUC Stari tra 21, Liubliana
Na ogled je razstava umetnice Marije Mojce Pungerčar.
MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER. Grad Tivoli
Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarje.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Dunajska 31. Liubliana
Na ogled je razstava avtorja Romana Makšeta
ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA
Na ogled je razstava Edvarda Ravnikarja; arhi-
tekt, urbanist, oblikovalec, teoretik, univerzitetni učitelj in publicist.
(do 3. novembra)
VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65.
Ljubljana
V galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
(do 5. novembra 1996)
KUD FRANCE PREŠEREN Kgrunova 14, Ljubija na
Danes, 22. oktobra, ob 21. uri: otvoritev razstave fotografij Marka Radovana: 'Zabriši'.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Na ogled je razstava fotografij avtorice Darje Pirkmajer
FOTOKLUB MARIBOR. Židovska ul- pp30
Ob 60-letnici fotokluba je na ogled skupinska razstava
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI.
Likovni salon Celje.
Trg celjskih knezov 9
Na ogled je instalacija irskega kiparja Seana Taylorja (do 24. oktobra)
KUD FRANCE PREŠEREN Kamnova 14. Liubliana
VESELA ZNANOST:
Danes, 25. oktoba, ob 20. uri:
Predavanje nizozemske pravnice in feministke Ite van Dijk na temo
Pravna pomoč za depriviligirane na Nizozemskem.
Sreda, 23. oktobra 1996
ŠPORT
16
NOVICE
Pagnozzi in Sacchijeva pogodba
RIM - Zadnje dni se je spet razvnela polemika okrog »bajne pogodbe« zveznega trenerja italijanske nogometne reprezentance Arriga Sacchija. Marsikateri Časopis je že začel Sacchiju šteti dneve, ko ga bo nov odbor nogometne zveze odslovil. Komisar pri nogometni zvezi Raffaele Pagnozzi pa se je na včerajšnji seji komisije za televizijske študije se je kar diplomatsko odrezal in dejal: »Na srečanju s predsedniki ligaških zvez ni bilo govora o Sacchije-vi pogodbi. Sedaj mislim, da je najpomembneje to, da se državna reprzentanca uvrsti na svetovno prvenstvo leta 1998. Vsi skupaj se moramo seveda maksimalno truditi, da dosežemo ta cilj.«
Irski košarkar s Scavolinijem
PESARO - Scavolini Pesaro je danes predstavil vso potrebno dokumentacijo, da bi registriral novega irskega košarkarja Daniela 0’Sullivana, ki bi lahko igral že jutri v Bologni proti Kinderju.
SAK poražen
CELOVEC - Tri tekme pred koncem jesenskega dela v regionalni ligi so nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) s porazom proti Leibnitzu zapravili veliko priložnost, da bi se le še približali vrhu lestvice. Varovanci trenerja Jožeta Fere so tekmo zaceli solidno in si v prvem polčasu priborih tudi nekaj lepih priložnosti za zadetek, toda po hudih napakah v obrambi so gosti iz Štajerske v drugem polčasu z dvema zadetkomoa v treh minutah (62. dvoboj predčasno odločili v svojo prid. Tretji gol so gosti dali v 85. minuti iz enajstmetrovke. SAK je kljub porazu še vedno peti, za prvouvršCe-no ekipo VVelsa pa zaostaja že devet (!) toCk. (I.L.)
Tesen poraz odbojkarjev ŠK Dob
CELOVEC, 20. oktobra - Odbojkarji SK Dob so v 1. avstrijski zvezni ligi tesno izgubili dvoboj proti Union Enns, najresnejšemu tekmecu za tretjo mesto in s tem za uvrstitev v evropsko pokalno tekmovanje. Ekipa trenerja Bojana Ivartnika je srečanje po 2:20 urah izgubila z 1:3 (-15/-2/9/-14), v prvem in v četrtem nizu pa zapravila veC možnosti, da bi niz odločila v svojo prid. Trener Ivartnik je kljub porazu bil zadovoljen z nastopom svojega moštva, ki je tudi tokrat moralo nastopiti brez izkušenega po-dajaCa Guntherja Gressmanna. SK Dob je z desetimi točkami četrti na lestvici, mdr. še pred koroškim sotekmecem Hypo VBK iz Celovca. (I.L.)
Deželni nogometni pokal: derbi Breg - Kras
V 2. krogu deželnega nogometnega pokala za ekipe 2. in 3. kategorije bo med drugim 1. novembra tudi slovenski derbi v Dolini med Bregom in Krasom. OSTALI SPORED: Bertiolo - Flambro, Torre - Muz-zanese, Medea Pro Romans, Latte Carso - Poggio, Piedimonte - Pro Farra, Chiarbola - Portuale, Risa-nese - Serenissima, Natisone - Diana, Rizzi - S. Got-tardo, Ancona - Arteniese, Venzone - Campformi-do, Torre Pn - Bannia, Vihate - S. Quirino, Don Bo-sco - S. Antonio, Sangiovannese - Ceolini. Vse tekme se bodo začele ob 14.30 in bodo po izločilnem sistemu (v primeru neodločenega izida, dva podaljška po 15 minut, nato izvajanje enajstmetrovk).
■
:
I
■
■|
a

Obvestila
SK DEVIN - smučarski odsek
sklicuje jutri, 24. t. m. ob 20.30 na sedežu kluba v Cerovljah sejo o programu za letošnjo sezono. Vabljeni vsi smučarji.
SPDT - Mladinski odsek
prireja v nedeljo, 27. trn., 7. Zamejski orientiring (tekmovanje v orientaciji). Zbirališče na Grocani ob 9. uri. Prijave pri ZSS-DI (tel. 635627), informacije na tel. St. 229463 ali 55180.
SZSLOGA
obvešča, da so abonmaji za tekme B2 lige ekip Koimpex na prodaj na naslednjih prodajnih mestih: Bar na Stadionu 1. maja, Gostilna Kralj - Trebče, Bar Brass - Bazovica, Restavracija Veto - Opčine, Picerija Rino - OpCine, sedež ZSSDI, Tržaška knjigama in na tekmah za zvezni pokal.
SZ BOR - Ženska in moška rekreacija
obveSCa, da vpisuje v žensko in moško rekreacijo. Najstarejsi (KRUT) imajo vadbo ob ponedeljkih in četrtkih dopoldne, mlajpši ob ponedeljeldh in sredah popoldne, moški ob sredah popoldne in trim skupina ob četrtkih zvečer. Informacije in vpisovanja po tel. 51377.
SK DEVIN
obvešča, da se bo začel v torek, 29. t.m., smučarski teCaj na plastični stezi v Nabrežini. Prijave sprejemajo vsak torek na sedežu v Cerovljah od 20.30, za informacije lahko telefonirate vsak večer na št.2916004.
SPD GORICA - smučarski odsek
Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Cmem vrhu. Informacije in prijave pri Marti (tel. 0481/22164).
SK DEVIN
prireja novoletno zimovanje od 26. decembra tl. do 1. januarja 1997 ter od 1. do 6. januarja 1997 v smučarskem centra Falca-de (BL). Na razpolago 60 km smucisc. Tekaške proge v bližini hotela. Predvideni smučarski tečaji z lastnimi vaditelji.Prijave vsak torek do 29. trn. na sedežu kluba v Cerovljah po 20.30. Informacije dobite v tajništvu na tel. št. 2916004.
NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL
Drevi 3. krog tekem Bo tudi tokrat prišlo do vrste presenečenj?
Jutri na sporedu tekma Cagliari - Inter
MILAN - Drevi bodo igrali 3. kolo italijanskega nogometnega pokala. Prav včeraj se je tudi izvedelo za sedež drevišnjega srečanja med Reggia-no in Milanom. Zaradi varnostnih ukrepov (pred kratkim je bil v Emiliji Romagni potres) pokrajinska komisija za nadzorstvo namreč ni dala dovoljenja, da bi tekme igrali na stadionu Giglio v Reggio Emilii. Tako bodo drevišnje srečanje, z začetkom ob 20.30, igrali v Cremoni. Za državne prvake, ki so na tej tekmi nesporni favoriti, bo to seveda dodatna lepa prednost.
Tudi za 3. kolo velja kot v prvih dveh pravilo, da se bo zmagovalec uvrstil v nadalnje kolo. V primeru neodločenega izida bodo tekmo ponovili na igrišču nasprotnikove ekipe.
Doslej je v italijanskem pokalu prišlo že do večjih presenečenj, saj je v prvih dveh kolih izpadlo že več prvoligašev (Parma, Roma, Udinese itd.) in tudi drevi bi lahko marsikatera favorizirana ekipa ostala z dolgim
nosom.
Zanimivo je, da se bo drevi v Bologni ponovil nedeljski prvenstveni obračun, saj bo domače moštvo spet igralo proti Fiorentini. V nedeljo so Batistuta in soigralci zanesljivo pre-magali Bolonjčane. Kaj pa danes? Za Bologno bosta spet zaigrala Fontolan in Marocchi. Njima odsotnost se je v nedeljo še kako poznala.
Od ostalih srečanj naj omenimo jutrišnjo tekmo v Cagliariju, kjer bo domače moštvo proti Interju vodil Maz-zone, ki je prav včeraj zamenjal Pereza, ki ga je sardinsko društvo odslovilo. Verjetno bo dokaj zanimivo tudi v Veroni, kjer bo domača ekipa gostila Lazio, ki ima še vedno, vsaj tako menijo strokovnjaki, najboljši napad v Italiji.
DREVISNJI SPORED (20.30): Bologna - Fiorentina; Cesena - Cremonese; Genoa - Vicenza; Nocerina - Juventus; Pescara - Napoli; Reggiana - Milan (v Cremoni); Verona - Lazio; jutri: Cagliari - Inter (20.45, po TV).
SMUČANJE / NA TONALEJU,
Alberto Tomba med treningom padel in se kar resno poškodoval
Konec tedna začetek SP
PASSO DEL TONALE (TRENTO) - Konec tedna se bo začel z ženskim in moškim veleslalomom na ledeniku Soldnu v Avstriji letošnji smučarski svetovni pokal.
No, že nekaj dni pred startom se je italijanski tabor znašel v težavah, saj se je včeraj Alberto Tomba poškodoval med treningom na Tonaleju. Med vadbo slaloma si je Tomba huje poškodoval levo koleno in desno zapestje. Italijanski smučarski as je imel spektakularni padec (zletel je kar 5 metrov visoko) in sama sreča, da ni zadobil še hujših poškdob. Sicer vse bo jasno danes zjutraj, ko bodo Tombi (na sliki) opravili temeljite zdravniške preglede.
Tomba, ki se na Tona-
leju pripravlja pod vodstvom trenerja Flavia Ro-de, je sicer že izjavil, da se ne bo udeležil uvodnih tekem za svetovn1 pokal in da bo vso svojo pripravo v glavnem osredotočil na svetovno pr' venstvo.
KOŠARKA / V TRSTU
Predstavili predsednika deželne zveze Deganuttija
V ponedeljek je bila na sedežu deželne košarkarske zveze na sporedu predstavitev novega deželnega predsednika Fausta Deganuttija. Sam Deganutti je spregovoril o novostih, ki jih bo s pomočjo novega odbora uvedel v komaj zaCeti sezoni. Novopečeni predsednik je podčrtal predvsem zavzemanje za širši razvoj ženske košarke, zagotovil pa je tudi skrb za višjo tehnično pripravljenost mladih sodnikov.
Poročilu novega predsednika je sledil nastop nadzornika Duilija De
Gobbisa, ki je spregovoril o ekonomskih težavah italijanske košarkarske zveze. Nov odbor in samega predsednika je pozdravil tudi predsednik pokrajinskega Conija Stellio Borri. Slednji je podčrtal pomen dela z mladimi, bil pa je nekoliko nekoliko polemičen glede pomanjkanja rezultatov italijanske košarke na mednarodni ravni.
Predsednik Fausto Deganutti je opozoril še na dejstvo, da bo v okviru priprav za tekmo proti Sloveniji v torek v Trstu italijanska reprezentanca. (Niko)
NOGOMET / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
Doberdobci in Bazovci tokrat uspešni
Zarja je premagala Chiarbola kar s 7:0 - Med začetniki visok poraz Sovodenjcev
MLADINCI
DEŽELNO PRVENSTVO IZIDI 5. KOLA: Aquileia - S. Sergio 1:1, Staranzano - Capriva 0:3, Itala - S. Canzian 1:0, Juventina - S. Luigi 4:2, Mossa - Gradese 2:4, Primorje - Ponzia-na odložena, Ronchi - Muggia 7:2. VRSTNI RED: Ronchi 15, Itala 9, S. Sergio 8, Gradese, Primorje, S. Canzian, Staranzano 7, Ponziana, Capriva, Aquileia 5, Mossa, Juventina 4, Muggia 3, S. Luigi 2. PRIHODNJE KOLO: Ponziana - Juventina, Sergio - Primorje.
POKRAJINSKO PRVENSTVO IZIDI 5. KOLA: Edile - Costalunga 3:1, M. D. Bosco - Latte Carso 1:3, Pieris - Vesna 2:0, Opicina - Domio 2:3, Mon-falcone - Turriaco 6:1, Chiarbola -SanfAndrea 0:0, Olimpia - Portuale 3:1.VRSTNI RED: Domio 15, Latte Carso, Monfalcone, Opicina 12, SanfAndrea 10, Edile 9, Portuale 6, M. D. Bosco, Chiarbola, Costalunga Turriaco 4, Olimpia, Pieris 3, Vesna 1.
PRIHODNJE KOLO: Vesna - Opicina
NARAŠČAJNIKI
NA GORIŠKEM
Mladost - Aris S. Polo 2:1 (0:1)
STRELCA ZA MLADOST: Ferletič in
MLADOST: Devetak, Mauri, Rossa-no, Moro, Figelj, Pavšič, Tomšič, Radi-gna, Bagon, Ferletič, Piras (Simšič)
Na domačem igrišču je Mladost zasluženo zmagala. V prvem polčasu je
domača ekipa igrala zmedeno in si ni ustvarila kakšne večje priložnosti, nekajkrat pa je vratar gostov odlično posredoval in Aris je celo povedel. V drugem delu je slovenska enajsterica stopila na igrišče bolj zbrano. Po lepi akciji je najprej Matej Ferletič z lepim strelom izenačil, nekaj minut kasneje pa je Piras še drugič premagal nasprotnikovega vratarja. Povedati velja, da je Mladost v drugem polčasu tudi zastreljala 11-me-trovko. Pohvalo za dober nastop zasluži vsa ekipa. (Pavšič Aljoša)
NA TRŽAŠKEM Zarja - Chiarbola 7:0 (3:0)
ZARJINI STRELCI: Križmančič 2, Skrl 2, Jan Gregori, Ostrouška, Manzin.
ZARJA: Jaš Gregori, (Babuder), Križ-mančič, Jan Gregori, Batti, Zornada, Longo, Berce, Skrl, Primosi, Damjan Gregori (Manzin), Ostrouška.
Po dveh porazih so zarjani prišli do prvih letošnjih točk na račun tržaške Chiarbole, vendar ni nihče računal na tako izdatno zmago. Trener Križmančič je imel spet težave s sestavo ekipe (poškodbe, izključitve) in je tokrat priskočil na pomoč Ostrouška.
Ze prve minute so pokazale, da bo šlo tokrat vse po načrtih. Zarjani so takoj zadeli prečko, nato pa so si sledili zadetki Križmanciča, ki je bil uspešen dvakrat, in Škerla, ki je zatresel mrežo iz prostega strela. Vratar Jaš Gregori je moral le enkrat resno posredovati in takrat
KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO
Jadranovci ugnali Don Bosco
Borovci in Brežani pa so tudi v tem kolu visoko izgubili
dobro tudi v obrambi in sko^ raj povsem onemogočil1 njihovega najboljšega posameznika Sapngara.
V drugem polčasu so ja' dranovci v glavnem držal1 razliko 10 točk, nakar so se gostje proti koncu srečanja s sistematičnimi osebnimi napakami nekoliko približal1; kljub slabemu odstotku prl prostih metih pa so naši ven darle ohranili vodstvo in tu di zasluženo zmagali.
Od posameznikov bi tok rat pohvalili Jana Umka 111 Christiana Slavca, predvsem za igro v napadu. (B.S.)
Bor - Genertel 58:lz (36:68)	, .
BOR: Brescian, Spadom 0 (3:6), Milkovič 4, Jogan »-Kovač, Sancin 9 (1:5), ^ 1
17 (3:4), Kazar 6 (0:2), Stokal)
6., trener: Canciani
PM 7:17; PON: Uršm.
SON: 24;3T:Jogan2,Spad°'
ni 1.
Borovi mladinci so s kakovostnim nasprotniko
zelo dobro upirali v prV1 petnajstih minutah tekm ’
Jan Umek (Jadran) 26 točk
Jadran TKB - Don Bosco 100:94 (59:48)
JADRAN: Umek 26, Sal-vec 20, Starc 17, Požar 16, Franco 10, Senizza 6, Braz-zani 5, Petaros, Oberdan, Sosič, trener Čehovin.
PON: Slavec in Umek. 3T: Umek 5, Požar 4, Slavec 2.
Jadranovci so začeli dokaj slabo in v uvodnih minutah že zaostajali za 10 točk razlike. Proti koncu polčasa pa so z neverjetno serijo 6 za-pordnih trojk in nekaterimi uspešnimi prodori na koš ne samo dohiteli nasprotnika, temveč si celo prislužili 11 točk prednosti. V tem delu so naši košarkarji igrali dokaj
je preprečil zanesljiv gol. V nadaljevanju smo videli še štiri zadetke, najlepši pa je bil gol Jana Gregorija, ki je skočil najvišje in z glavo dosegel zadetek, v zadnji minuti pa je z močnim strelom zadel še
nrp^lrn In pr I
IZIDI 3. KOLA: Zarja - Chiarbola 7:0, Esperia - Montebello D. Bosco 0:1, Ponziana - Opicina 1:1, Domio - Olimpia 1:13, Costalunga - CGS 1:1. VRSTNI RED: Opicina, Ponziana 7, Olimpia, Mont. D. Bosco 6, Costalunga, Cgs 4, Chiarbola, Zarja 3, Domio, Zaule 1, Esperia.
PRIHODNJE KOLO: Zarja prosta
ZAČETNIKI
Sovodnje - Sanrocchese 0:3 (0:1)
SOVODNJE: Francescotto, Visintin, Cefarin (I. Devetak), M. Roner, Galliussi, Terpin (Bernetič), T. Devetak, Špacapan, Ferlež, Kogoj, B. Roner.
Proti enakovrednemu nasprotniu so Sovodenjci tokrat slabo igrali in si poraz tudi zaslužili. Zadovoljivo so igrali le prvih 15 minut, kar je seveda premalo, da bi lahko upali na zmago. Gostje so povedli v prvem polčasu z enajstmetrovko, naši pa so imeli zvrhano mero smole, saj je Sandi Kogoj zadel kar dve vratnici. V drugem polčasu so gostje povsem vzeli pobudo v svoje roke in dosegli še dva zadetka. Od naših so nekoliko boljše od ostalih igrali Tadej Devetak, Dennis Galliussi in Martin Roner (P.S.)
igro v napadu. V zadnje delu prvega polčasa so g08^ odločno prevzeli pobudo pridobili kar 30 točk pr® sti, tako da je bilo tekme z po dvajsetih minutah pr tično konec. Kljub v . 6 n0 zaostanku so se IiašTSI,Tv1. borili do konca srečanja-di s prikazano igr° Pa Cancianijevi fantje povse zadovoljili. (Niko)	n1
Breg - Inter 1904 47:10 (18:54)	tp
BREG: Žerjal, Giga11! ’ Baldi 2, Lakovič 8, Sane ; Kocjančič 5, Bandi 2, J cičh 4, Tauzčer 21, Jak0111111 2, Santi 5, hener Klabjan-
SON21.PON:Jakomm.
Tudi v 2. kolu so Brežan1 visoko izgubili. Tokrat j premagal Inter 1904, k1 )e , v vseh elementih boljš1 o
naših predstavnikov, m
katerimi se je spet kot s izkazal Devan Taučer, ■ J bil z 21 točkami najuspes
VČERAJ NA OPČINAH URADNA PREDSTAVITEV SLOGINIH EKIP / Z 2 EKIPAMA V B2 LIGI
Združitev med Borom in Slogo glavni dogodek
Podjetje Koimpex že 10 let glavni pokrovitelj - ŠZ Sloga bo 31. oktobra proslavilo 25-letnico - Pri moških tudi Di Cecco -16 ekip v 11 prvenstvih
Včerajšnja uradna predstavitev Slogi-Dih ekip v gostilni Veto na Opčinah je predstavljala najboljšo priložnost, da se Poudari pomen združitve sil na ženskem področju med Borom in Slogo. In to priložnost je Slogin tajnik Ivan Peterlin (foto Kroma) po kratekm uvodnem pozdravu Predsednika SZ Sloga Vojka Miota izkoristil na najboljši način. Dogovor med obema našima društvoma o sodelovanju Ha ženskem področju je namreč uvrstil Bled najpomembnejše dogodke v 25-letni zgodovini Športnega združenja Sloga; ki bo ta srebrni jubilej svečano proslavilo 31. oktobra v Prosvetnem domu na OpCi-Bah. »Brez sodelovanja napredek na Športnem prizorišču ni veC mogoč in v tej luči gre tudi ocenjevati novo sodelovanje med Borom in Slogo. Pot do tega ni bila lahka, pogovori so bili dolgi in naporni, sad tega pa je skupni dokument o solastništvu B2 lige in programskem sodelovanju v bodoče. Odpadle so zgodo-yinske mentalne pregrade in pred nami )e samo ena, skupna pot. Pomen tega dogodka daleč presega zgolj športni vidik IB sodi med najvecje dosežke našega združenja doslej,« je poudaril Peterlin, ko je govoril o tekmovalnih aspektih
Slogin tajnik je tudi spregovoril o podobnih poskusih na moškem področju, kjer pa se je zaman skušalo doseči dogovor s Pallavolom Trieste, da bi sestavili Bekakšno tržaško reprezentanco. Zato pa tudi pri moških obstaja zelo dobro sodelovanje z Borom, tako da bosta tudi nastopili dve združeni ekipi, in sicer v prvenstvu dečkov in mladincev. Kar pa se prve moške ekipe tiCe, predstavlja velik Uspeh odbornikov društva dejstvo, da so si v zadnjem trenutku zagotovili odličnega odbojkarja iz vrst videmskega VBU, in sicer Mattea Di Cecca, ki predstavlja naj-Vecjo okrepitev v novi sezoni.
Drugi - vendar pa ravno tako pomemben - višek včerajšnje predstavitve pa je Predstavljal podatek, da podjetje Koim-Pex in njegov lastnik Vojko Kocman že celo desetletje finančno podpirata delovanje tega društva. S takim sponzorjem Se lahko pohvali le malokatero društvo, Podjetje Koimpex pa ostaja zvesto Slogi-Ui odbojki, čeprav so se finančna breme-Ua iz leta v leto večala. Letos bo tako Koimpex ob pomoči tehničnega sponzorja Hit Casinoja iz Nove Gorice glavni sponzor obeh prvih ekip, ki nastopata v
B2 ligi, ob tem pa še pokrovitelj moške ter ženske mladinske ekipe.
Peterlin je izpostavil tudi vse težave, ki Čakajo predvsem odbornike, da bodo lahko organizacijsko izpeljali tako zahtevno sezono, kot jih Čaka letos. Ob dveh ekipah v B2 ligi - kar je edini primer v deželi - bo štirinajst ekip nastopilo še v devetih mladinskih in članskih prvenstvih (od ženske D lige do narašCajnic in naraščajnikov), pri Čemer pa razpredeno delovanje na področju miniodbojke sploh ni všteto.
O ciljih obeh prvih ekip, žensko bo vodil Branko Sain s pomočnikom Brunom Miličem, moško pa Peter de VValderstein, medtem ko bo njegov pomočnik Mario ČaC, Peterlin ni veliko govoril. Če je krmilo združene ženske ekipe v istih rokah, kot je bila lani Slogina vrsta, pa je pri moških De VValderstein zamenjal Dušana Blahuto, ki je zdaj strokovni sodelavec pri veC ekipah v društvu.
Precej bolj od Peterlina pa je bil v zvezi s cilji jasen sponzor Vojko Kocman. Povedal je, da je zanj letošnji zalogaj (obe B ligi in ostalo) izredno zahteven, vendar pa je prepričan, da bo ves trud poplačan. Izrazil je izredno zadovoljstvo zaradi dogovora z Borom, obžaloval pa je, da ni prišlo do podobnega sporazuma s Pallavolom, pri Čemer je tudi jasno povedal.
da krivda za to gotovo ni na strani openskega društva. Od obeh ekip pa Kocman pričakuje, da bosta odigrali vidno vlogo v prvenstvu. Ženska ekipa je po njegovem izredno kvalitetna, pa tudi moška je s prihodom VValterja Princija (prej OK Val) in Mattea Di Cecca veliko pridobila. Kocman je dejal, da o napredovanju sicer ne govori, da pa ne bi imel nič proti, ce bi bila sreča - tako kot lani - tudi letos na njihovi strani.
Na predstavitvi sta posebej spregovorila še novoizvoljeni pokrajinski predsednik FIFA V Giorgio Tirel in Predsednik ZSSDI Jure Kufersin. Tirel je poudaril plodno sodelovanje odbojkarske zveze s Slogo in ji Čestital za vse uspehe, ki jih je doslej dosegla, ob tem pa je to priložnost izkoristil, da se je slovenskim društvom zahvalil za podporo njegovi kandidatmi. Kufersin pa je spregovoril o širšem pomenu Sloginega delovanja, o veliki vlogi sponzorja Vojka Kocmana pri uspehih društva in izrazil zadovoljstvo zaradi dogovora med Borom in Slogo na ženskem področju, za katerega je dejal, da je bil po polemikah eden redkih, ki so še verjeli, da je dogovor mogoč, in da ta skupna ekipa v B2 ligi predstavlja le prvi korak na poti do širšega sodelovanja vseh slovenskih tržaških društev za okrepitev ženske odbojke, (rg)
SPREMEMBA NA KRMILU
Vladimir Jankovič selektor slovenske reprezentance
Nasledil je Viktorja Krevsla
LJUBLJANA - Po večmesečni agoniji je slovenska moška reprezentanca vendarle dobila novega vodjo. Potem ko je predsedstvo OZS junija zaradi finančnih težav sklenilo združiti funkciji selektorja in prvega trenerja moške reprezentance, je zdaj to združeno funkcijo sprejel priznani hrvaški odbojkarski strokovnjak Vladimir Jankovič. Vsekakor je v njegovi športni biografiji najbolj pritegnil pozornost podatek, da je v sezoni 1989/90 vodil italijanski klub Philips (Pa-nini) iz Modene, s katerim je osvojil pokal evropskih državnih prvakov. Med številnimi drugimi klubi je veC let vodil tudi moški odbojkarski klub iz Novega mesta, tako da 55-let-nemu profesorju zagrebške Fakultete za šport slovenska odbojka ni neznana.
»Odločil sem se, da postanem selektor slovenske reprezentance predvsem zato, ker sem prepričan, da lahko še veliko napreduje. Ne morem sicer obljubiti, da bomo že takoj na začetku premagali Španijo, Češko, Finsko in BiH, torej reprezentance, s katerimi smo v isti kvalifikacijski skupini za evropsko prvenstvo,« je svojo odločitev pojasnil Jankovič. Slovensko reprezentanco je pod svoje okrilje sprejel ravno v trenutku, ko so pred njo velike preizkušnje. Najprej jo aprila Čakajo tekme Pomladnega pokala, ki ga bo priredila OZS, nato pa še osem tekem za nastop na EP. Slovenija bo v kvalifikacijah za EP igrala v skupini E skupaj s Španijo, Češko, Finsko in BiH. In kakšne možnosti daje svojim novim varovancem selektor Jankovič? »Češka je zelo ugleden nasprotnik, saj vseh šest igralcev njihove prve postave igra v tujini in imajo mednarodne izkušnje, ki jih naši nimajo. Skušali jih bomo presenetiti, vsekakor pa mislim, da so prav oni favoriti naše kvalifikacijske skupine. Tudi Špa-
nija je nasprotnik, vreden vsega spoštovanja. Njihova igra sloni na Rafaelu Pascualu, ki sicer igra pri Alpitouru iz Cu-nea, s katerim je osvojil italijanski pokal in evropski su-perpokal. Mislim, da bi lahko premagali Finsko in BiH tako doma, kot tudi na gostovanju. Vsekakor bi se morali uvrstiti pred ti dve reprezentanci. Dobra stran žreba je tudi dejstvo, da prvi tekmi s Španijo in Češko igramo najprej doma, tako da ju lahko presenetimo,« je načrt za kvalificiranje razkril Jankovič, ki se bo šele po kvalifikacijah in morebitni uvrstitvi na EP (to bo sicer nekoliko težko, saj se iz skupine na zaključni turnir uvrsti le pr-vouvršCena ekipa), odločil, ali bo tudi vnaprej vodil našo moško vrsto.
Trenutno ima na svojem seznamu, ki ga je »podedoval« od svojega dobrega prijatelja in nekdanjega selektorja Viktorja Krevsla, 18 igralcev. Njegova prva naloga pa je kontaktirati z vsemi slovenskimi klubu in si ogledati Cim več tekem, da bo lahko na ta seznam uvrstil še kakšnega igralca. Sele konec meseca decembra (24.) pa bodo imeli reprezentantje prve minipriprave, finalne priprave pa se bodo zaCele 24. marca 1997.
Ko bo predsestvo OZS sprejelo in potrdilo njegov načrt priprav, bo selektor Jankovič izbral tudi svoje sodelavce. K sodelovanju želi pritegniti tudi nekdanjega selektorja Vitorja Krevsla, o katerem ima zelo visoko mnenje in je o njem v svojem programu zapisal: »Slovenska odbojka je imela v svoji dolgoletni zgodovini zelo odmevne rezultate pod vodstvom legende slovenske odbojke Viktorja Krevsla.« Jankovič upa, da bo skupaj s prijateljem uspel zgraditi vrhunsko reprezentanco. V interesu slovenskega športa mu seveda želimo vse najboljše.
Mirjana Andrejc
ODBOJKARICE VALA V C1 LIGI PREVZELE MESTO BORA / POD IMENOM SPONZORJA LA GORIZIANA
Preskok v višjo ligo ima za osnovni cilj nabiranje izkušenj za bodočnost
Iz lige ne bo izpadel nihče - Trener Jerončič in vodja ženskega odseka pri Valu Prinčič se zavedata težav - Vendar se valovke vnaprej ne predajajo
Tudi letos bosta v žen-ski Cl ligi dve slovenski ®hpi, in to obe z Gorice.
01ympii, ki smo jo Predstavili včeraj, bo to Se ženska vrsta Odbojkar-skega kluba Val. Valu je Bspel poseben »podvig«, Sai je v enem letu presto-
pil iz D lige v Cl ligo. To mu je uspelo, ker je prevzel mesto v Cl ligi, ki je ostalo prazno po združitvi Slogine in Borove članske ekipe, drugače pa bi igral c C2 ligi, ki si jo je priboril na igrišču.
Odgovoren za Zensko
Ul Gorizlana Bor 1996/97
Kfonica Tomasin	1974
Miehela Tomasin	1976
'Bes Orel	1970
Bfanuela Tomšič	1979
"fošaBraini	1973
Barbara Uršič	1980
^leksija Ambrosi	1982
Btiiia Zuccarino	1980
Tederica Cemic	1978
Sonsierey Tosoratti	1979
Tanja Humar	1979
£iana Brisco	1982
Trener: Zoran Jerončič Pomožni trener: Briana Grobiša
175
175
173
166
164
170
175 180
176 169 175 178
T
T
T
P
U
T
C
C
C
T/C
C
T/C
sekcijo pri Valu Jožko Prinčič je o tem dogovoru povedal: »V prvenstvu bomo nastopali pod imenom Bor, tako da pogodimo Boru vse naše igralke, s katerimi bomo nastopali. Igrali pa bomo samo z našimi igralkami. Domače tekme bomo lahko odigrali v Gorici, ker je naš pokrovitelj av-toprevozno podjetje La Goriziana iz Gorice. Prihodnje leto bomo vse skupaj formalizirali, da bomo lahko igrali pod imenom Val. Letos je bilo za kaj takega že prepozno. Za to potezo smo se odločili, ker je ostalo prosto mesto v Cl ligi. Upoštevali smo, da imamo mlado ekipo in perspektiven naraščaj, da iz Cl lige ne izpade nobena ekipa, da stroški ne bodo
bistveno višji in da je bil Bor pripravljen na dogovor, ne da bi postavljal kakšne finančne zahteve. Zato smo Boru dolžni tudi javno zahvalo.«
Domače tekme bo Val igral letos v Kulturnem domu, poleg podjetja La Goriziana pa bo društvu pomagala tudi Zadružna kreditna banka. Pri Valu se seveda zavedajo, da njihova ekipa ne bo dorasla večini ekp v ligi: »Konkurenca bo za nas verjetno premočna, zato smo se pogovorili z igralkami, predno smo se odločili za ta korak. Igralke so bile nad igranjem v Cl ligi navdušene, čeprav se zavedajo, da ne bo lahko,« je rekel Prinčič.
Trener ekipe Zoran Jerončič je o svoji ekipi
dejal: »Povprečna starost ekipe je 18, 5 let, povprečna višina pa 173 cm. Ze to pove, da bomo imeli velike težave v bloku. Bolj se bomo zato morali posvečati obrambi in pa hitri igri. V primerjavi z lansko sezono so prenehale z igranjem Vižintihova, Zavadlavova, Miklusova in Blasiz-za. Zaradi bolezni že mesec dni ne trenira Černičeva, ki se bo vrnila šele
na polovici novembra. Tako igrata zdaj na centru mladi Zuccarino in Ambrosijeva, ki sta perspektivni, a brez izkušenj. Vsi se zavedamo, da nam bo trda predla. Predvsem bi potrebovali še enega izkušenega centra. Naš cilj pa je predvsem trenirati in se pripraviti za naslednje leto, obenem pa osvojiti čimveč točk in setov. Vemo, da je dosti ekip moč-
nejših, ki se kot denimo B-Meters potegujejo za B2 ligo, upamo pa, da se je še kakšna ekipa tako kot mi odločila, da bistveno pomladi ekipo. To je naredila na primer Ge-mona, za katero mislim, da je nekje na našem nivoju. Vsekakor sem optimist in prepričan sem, da nikomur ne bomo poceni prodali svoje kože,« je zaključil Jerončič.
(Andrej Maver)
Sreda, 23. oktobra 1996
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
18
f	\
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4.: Ne bo vse ravno tako, kot ste si zamislili, a vendarle vas bo vseskozi navdajal občutek nezgreSljivpsti. Grešite resda ne, zato pa včasih toliko bolj brcate mirno.
BIK 21.4.-20.5.: Za dosego svojega življenjskega cilja vam ni treba spreminjati zunanjega sveta; zadostoval bo iskren .pogled v notranjost in še iskrenejša odločenost za pot samospremembe.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zapletli se boste v simpatično godljo, ki jo boste z neustreznimi odzivi še bolj zapletli. Ampak naposled se bo vse izteklo, kot je prav: zmagovalca ne bo, oba bosta priznala poraz.
RAK 22.6. - 22. 7.: Dozdevalo se vam bo, da boste zdaj zdaj klonili pod težo nalog, pač zato, ker ste še zmeraj preveč zagledani v cilj, stopala pa polagate tja, kjer je največ trnja.
LEV 23. 7. - 23. 8.1 Neskončno vam bo godilo, ko boste zvedeli, da se za vas zanima vplivna oseba. Ampak nikar si ne domišljajte, da vas bo popeljala na vrh; želi se zgolj napolniti z vašo energijo.
DEVICA 24, 8. - 22.9.: Ker ste vestni in natacni, se boste brez težav odzvali zahtevam današnjega dne. Nikar se zvečer ne upirajte nežni masaži, kajti jutri boste potrebovali novih mod.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: Preveval vas bo občutek, da ničesar vec tre zmorete sami. O ja, saj zmorete, le da se zmeraj ne morete preseči lažnega prepričanja, da sle nepomemben del celote.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Begali boste od od Zelje do želje in nobena od njih vas nebo dovolj pritegnila. Počakajte dan ali dva, da se zelje presejejo, pa boste odkrili, da si ne želite ničesar.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Delo vam bo slo z
lahkoto od rok, zato ga boste opravili hitro in kakovostno. Višek energije in časa porabite za razvedritev tistih, ki so se ujeli v porabniško past.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Delovne obveznosti boste sprejemali z ravnodušnostjo nekoga, M bo živel samo še en dan. Pravilno; skušajte ta pristop ohraniti za vselej, pa ho vaše Življenje še lepše.
kM
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Ponudilo se vam bo več priložnosti za napredovanje, vendar boste omahovali med denarjem in samostojnostjo. Ne spuščajte se v nič. kar bi vam lahko ukradlo ustvarjalno svobodo.
RIBI 20.2. - 20,3.: Partner bo znova storil napako, a ker boste spoznati, da je njegov namen bil dober, ga ne boste obsipali z očitki, pač pa s prijateljskim razu-v	mevanjem in z roko pomoči.
V_______________________________;___________________________y
BENJAMIN
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Brez gesla
Svetujete mi, prosim, kaj naj ukrenem. Imam tri odrasle otroke. Med starejšima, ki sta zaposlena v isti branži, vlada sovraštvo, kar me zelo boli. Eden od sinov je zabredel v hude finančne težave, saj mora plačevati visoke obresti za kredit, najet za stroj, ki mu prinaša zgolj izgube. Dragi sin, ki finančno stoji dobro, naj bi mu pomagal, vendar je prevelik egoist. Kar imamo, smo ustvarili skupaj, on pa trdi, da vse pripada njemu. Ko sem mu svetovala, naj pomaga bratu, je prišlo do prepira. Kako se bo zadeva rzpletla? Zanima me tudi hčerkina bodočnost; se bo srečno poročila in dobila službo? Hčerka ne pokaže nobene hvaležnosti in spoštovanja do mene. Tudi z možem imam težave zaradi njegovih čudnih navad, ki me spominjajo na dejanja nenormalnega človeka. Včasih je vse dobro, naenkrat pa postane življenje z njim neznosno. Pogosto pomislim, da bi vse skupaj pustila, se preselila v drugo okolje in pozabila na vso gorje. Za odgovor in nasvet se vam najlepše zahvaljujem.
Benjamin:
Ce bi ljudje ravnali podobno kot živali, bi, draga bralka Republike, ne imela težav: ko bi svoje otroke vzgojila do stopnje odraslosti in samostojnosti, bi nadaljevala svojo pot, ne meneč se za to, kaj se z njimi dogaja. A je pač tako, da se ljudje navežemo na svoje bližnje, zlasti na svo-
je potomce, podoživljamo njihove težave in jim skušamo pomagati, kolikor je v naši moči. A, kot vse bolj spoznavaš tudi sama, odraslim otrokom, kakršni so tvoji, ni mogoče kaj prida pomagati (razen seveda z denarjem), kajti starejši ko so in večje zavetje ko najdejo, v imetju, manj so dojemljivi za starševske nasvete. Se huje: bolj jim starši (katerih nasvetov so itak že siti) solijo pamet, bolj vztrajajo pri svojem. Je pač tako, da se vsakdo najbolje uči na lastnih napakah in v lastni šoli. Zato, draga bralka, ti svetujem, ne ukvarjaj se več s težavami svojih otrok, Se zlasti, če so trmasti in nedojemljivi za tvoje nasvete in želje. Opravi s svojo idealizirano sliko o skladni in s prijateljskimi vezmi prežeti družini in pusti svojim otrokom, naj se iz težav, v Katere so zabredli zaradi lastne nepremišljenosti, izmažejo sami. In nikar se ne obsojaj zaradi vzgojnih napak, ki so prispevale k njihovim karakterjem, saj jih nisi počenjala namerno; tvoji nameni so bili najboljši. S popravki raznoraznih nesporazumov si
izgubila že dovolj časa in energije, medtem ko si sebe in svoje notranje vzgibe vseskozi zanemarjala oziroma jih skušala uresničevati v napačni smeri, pač z vplivanjem na bližnje. Ti si oseba zase, ki živi med in z drugimi zgolj po naključju; vrednote, h katerim pravzaprav težiš (notranji mir, sreča, zdravje) lahko uresničiš samo s posvečanjem sebi, zlasti z odpravo tistih notranjih bremen, ki si jih pridobila v otroštvu in ki jih sužnjujes še sedaj. Saj ni treba, da zapuščaš svoje bližnje tudi telesno; odcepi se od njih vsaj psihično, pa se boš zlahka osvobodila notranjih prisil in skrbi glede njihove usode. Vsakdo je sam svoje sreče kovač; tolci torej s svojim nakovalom po sebi, drugi naj s svojim tolčejo po sebi, pa bo vse v najboljšem redu. Moževe posebnosti se mi ne zdijo prav nič nenormalne, veliko bolj nenormalne se mi zdijo tvoje reakcije. Tudi ti kdaj stori kako nenormalno dejanje, morda ti bo odstrlo nov pogled na življenje in nove dimenzije njegovega uživanja. Vse najboljše ti želim!
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov ZeUte izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo.
Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Vojkova 78,1000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali zebte obširnejši in čimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primem ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Črne elastične dragocenosti
Najdragocenejši nakit že stoletja izdelujejo iz platine, zlata in dragih kamnov. Oblikovalec Andre Rk beira seje poigral s kombinacijo gume in briljantov.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
PEVKA
SAMSONOV
ZAČETNIK
NA
PRAKSI
VRSTA
SMREKE
IZDELO
VALEČ
RISB
TURČIJA
IGNAC
ZENSKO	0SMRT-
IME NICA
RDEČI
KRIZ
GEO-
LOŠKA
DOBA
OGNJENA
POŠ-
KODBA
UMETNO
MAMILO
VNAŠANJE
ETILAV
SPOJINO
POU-
LIČNA
POPEVKA
AVTOR:
LUKA
PIBER
KRŠKO
KRITIKA
MESTO V VZH. SRBUI
BRI- VLADAR. NETKA ' NASLOV
ODDAJA 0 ŠPORTU NA
TV SLO
Z
VLOŽKI
OJAČENA
GRADNJA
SVE-
TIŠČE
VRSTA
HRASTA
KRALJ
DAREJ
ŽIVALSKI
KROG
RADO
MURNIK
VRSTNA
ZAČIMBNA
RASTLINA
UČENJE
DRŽAVNA
BLAGAJNA
SEVER0-
VZHOD
KRAJ
PRI
DELNI-
CAH
BRISAČA
HOKE-
JIST
ZUPANČIČ
EKATE-
RINA
TANTAL
STARO
MESTO
NA
KRETI
BREZ-
B0ZNIK
RAJKO
RANFL
PRIPAD.
PIONIRJEV
ODISEAS
ELTIS
ZDRUZE-
N0ST
GRŠKA
ČRKA
APARAT
ČRNA
OBRA-
VANOST
LJUB-
LJANA
PISATEU
VIKTOR
CAR
IZUMt
TEU
TOM
JONES
OSKAR
NEDBAL
REŠETO
TER
NAPOR
ZELEZOV
OKSID
KRN
TVAR
OSEBNI
ZAIMEK
NAGROBNI NAPIS GRS. MIT. SODNIK
LUKNJICA V KOZI
LEVI
PRITOK
DONAVE
(IP0Y)
LANTAN
OKLEPLNO
BOJNO
VOZILO
NEON
ERNEST
ŠVARA
SNEŽNI
ZAMET
GOSTO-
VANJE
UMET-
NIKOV
CEPNIK
KRAJ
PRI
LITUI
UDELE-
ŽENEC
SINJSKE
AVSTRL.
TENISAC
(PATRICK)
HVTiTV
')0S
-vmoMsEiVi51
NHtrviHNHnl‘S°S
-ONX\LSVdO‘3Ii
‘VOfflNOti
‘VI
‘jVXId3
‘Viti
‘ISO!®
‘Vi
‘MVtilVti
‘Uti
‘HOlVAONl ‘NtiNti ‘OVtiUD 'AOMS ‘il ‘[OtilS ‘OVtitiS ‘SVtiti ■xviaoz ‘833 ‘SOVN vimntiis -NOl VNVtiDltiV ‘DttiOti
‘aroatidiNi-tiOdS
czot sati
tOUAMOpOA
:A3lIS3ti
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
14.05
15.00
15.15
15.45
17.30 18.00 18.10
18.50
19.35
20.30
20.35
20.50
22.30
22.55
23.00
0.00
0.30
1.00
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja poletna Unomat-tina (vodita M. Teresa Ruta, Ludovico Di Meo), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Storia di tre amori (dram., ZDA ’53, i. K. Douglas, M. Shearer) Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Variete: 40 minut z Raffaello
Avtomobilizem: Rally v Sanremu
Dok:: Kvarkov svet -Dežela tigrov Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Nan.: Zorrp Dnevnik
Aktualna odd.: Italia sera (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: Le Torri della Zingara (vodi C. Bosca) TV film: La mamma di un angelo (dram., ZDA ’96, i. M. Gross, ). Marshall, L. Kenzle) Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualno: 20 stoletje - V prihodnost - Hladna vojna (vodi Gianni Bisiach) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Aktualno: Media/Mente Sottovoce - Potihoma -
RAI 2
6.50
8.35
10.10
11.00
11.30
13.00
14.00
15.00
16.15
16.20
18.05
18.30
18.45
19.55
20.30 20.50
22.30
23.30 0.10 0.20 0.30
Variete za najmlajse Film: Krištof Kolumb (zgod., VB '49, i. F. Mar-ch, F. Eldridge) Nanizanka
Rubrika o zdravstvu Tg2
33.11.15	dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve
Dnevnik, 13.30 Navade in družba
Nan.: Komisar Kress Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara
17.15	Dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Šport in dnevnik Sereno variabile - Nasveti za izlete in potovanja Nan.: Un caso per due -Primer za dva
Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Nan.: Maresciallo Rocca (i. Gigi Proietti, Stefania Sandrelli, Maria Fiore) Glasbena oddaja Dnevnik in vreme, knjige Danes v parlamentu Šport
Film:	Appassionata
(dram., It. ’88)
^ RAI 3
	Jutranji dnevnik. Drobci
	Film: Agent Lemmy Cau-tion (krim., Fr. ’63)
	Videosapere: Domača telovadnica, Hic sunt leo-nes, Potovanje po Italiji
	Dnevnik
	Nan.: In famiglia e con gli amici
	Dok.: Filozofija in aktualnost
	Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnev-
	nik, 15.00 Eurozoom
	Nan.: I mostri
	Športno popoldne
	Oddaja o znanosti in naravi: Geo & Geo
	Nad.: Un pošto al sole (i. Ida Di Benedetto)
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Drobci
	Aktualno: Mi manda Lu-brano
	Dnevnik, deželne vesti
	Dok: Numero Zero
	Viaggiatori nelle tenebre
	Dnevnik, pregled tiska
	Variete: Fuori orario
© RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
Ul Koper
	Nad.: večna ljubezen,		Otroški variete, vmes
	6.40 nan. Hiša v preriji		Ciao ciao mattina
	Nad.: Kassandra		Nan.: Supercar, 10.20 Le
	Aktualno: Peste e corna		strade di San Francisco
	Nad.: Zingara, 10.30 Aro-		Aktualno: Planet
	ma de cafe, 11.45 Cuore		Nan.: Highlander
	selvaggio, vmes (11.30)		Odprti studio, Fatti e mi-
	dnevnik		sfatti, 12.50 Šport studio
	Variete: La mota della		Otroški variete Ciao Ciao
	fortuna - Kolo sreCe		Parade, risanke
	Dnevnik		Varieteja: Niente panico,
	Rubrika o lepoti		14.30 Colpo di fulmine
	Nad.: Sentieri		Nan.: Willy, princ iz Bel
	Film: Prva ljubezen		Aira (i. Will Smith).
	(kom., It. ’59, i. Carla		15.30 Sweet Valley High
	Gravina, L. De Luca)		(i. C. Danie, R.J. Bittle)
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		Variete: Planet
	sto (vodi I. Zanicchi)		Nan.: Beverly Hills,
	Dnevnik in vreme		17.30 Renegade
	Variete: Game Boat		Odprti studio in vreme,
	Nan.: Melrose PLace (i.		18.55 Šport studio
	H. Locklear, P. King)		Nan.: Baywatch Nights (i.
	Film: La časa del destino		David Hasselhoff, Alan
	(dram., VB ’90, i. J. Chri-		VVilliams)
	stie, M. Kitchen)		Variete: Colpo di fulmine
	Night Line		Film: Tartarughe Ninja
			alla riscossa (fant., ZDA ’90, i. Joan Hoag)
			
!§ CANALE5			Film: El Mariachi (kom., ZDA '92, i. C. Gallardo)
			Aktualno: Fatti e misfatti
			Aktualno: Planet
	Na prvi strani, vremen-		Nan.: Forever Knight
	ska napoved		Film: Indovina cM viene
	Variete: Maurizio Costan-		a merenda? (kom., It. ’69)
	zo Show (pon.)		
	Aktualna odd.: Forum -Sodišče (vodita Rita Dal-	vil	
	la Chiesa, S. Licheri)	^ IfcLt 4	
m	Dnevnik TG 5		
	Aktualno: Sgarbi quoti-diani	H	19.30, 23.00 Dogodki in
IFMa	Nad.: Beautiful (i. Ron		odmevi
	Moss. J. McCook)	H	Košarka lige A2: Don Bo-
	Aktualne teme: Uomini e	■	sco Li - Pall. Gorizia
	donne - Moški in ženske		Risanke: Mrs. Pepperpot
	Nan.: Sisters (i. Sela		Glasbena oddaja
M	Ward, Svrosie Kurtz)		Nan.: Oats & Dogs
	Otroški variete Bim Bum		Dokumentarec
n	Bam in risanke		11 supplemento
	Nan.: Investigatori in visi-	EU	Nogometna tekma: Barac-
	bili (i. C. Sacchetti)	? :	ca - Triestina
	Aktualna kronika: Veris-	m	Zoom
	simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi)		
	Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis)	(•) MONTECARLO	
	Dnevnik		
	Variete: Striscia la noti-zia	*	20.00, 22.30, 1.30 Dnev-
	TV film: Uccelli di rovo		nik, 13.30 Šport
	2 (dram., ZDA ’96, i. R.		Film: 11 bruto e la bella
	Chamberlain, A. Do-	RlPn	Nad.: Acapulco Bay
	nohoe, zadnji del)	ros	Variete: Ko bi bil Sher-
	Dnevnik		lock Holmes
	Variete: Maurizio Costan-		Variete: Sei forte!
	zo Show, vmes (0.00)		Variete: 11 grande gioco
	dnevnik		del Mercante in fiera
	Sgarbi quotidiani		Film: Essi vivono (fant.)
	Karaoke,		Euronevvs
	razvedrilna oddaja TV		Pogovorimo se o...
	Koper-Capodistria		Alpe Jadran
	Otroški program		Vesolje je...
B	Tedenski izbor:		Program v slovenskem je-
	Roka rocka		ziku
m	National geographic		Primorska kronika
	Evromuzika na Azorih		Vsedanes - TV dnevnik
	Poročila		Huckleberry Firm,
	Zgodbe iz školjke		risanke
	Dlan v dlani		Drobtinice amarkord
	Slovenski utrinki, oddaja		Fancoske razglednice,
	Madžarske TV		ameriška barvna komedi-
irailr	Tedenski izbor:		ja, 1970
II	Ljudje in zemlja		Vsedanes, vreme
	Kronika Borštnikovega		Piranski glasbeni veCeri:
	srečanja		Trio Slokar-Arnold-Ke-
rFTo	TV Dnevnik 1		gler, 1. del
	Otroški program		Vsedanes - TV dnevnik,
	Risanka		ponovitev
	Po Sloveniji		
	Umetniki za svet		
	Kolo sreCe, tv igrica		
	TV Dnevnik 2		
	Šport		
	Stranke se predstavljajo		
	Volitve '96		
	Film tedna: Čakaj me v nebesih,	OtO Hrvaška 1	
	španski film		
	Včeraj, danes, jutri		
Efii	TV Dnevnik 3	EE	TV koledar
m®	Šport	iji	Poročila
	Sova: Kvantni skok, 5.	BBS	Dobro jutro
	del ameriške nanizanke	jo	Poročila
	Skrajnosti, pon. 7. dela		Izobraževalni program
	angleške nanizanke		Glasbena umetnost
			Književnost
		m	Likovna kultura
fr* Slovenija 2		g	Otroški program Poročila
		n	Ljubezenske vezi, 44. del
			Santa Barbara, 1368, del
	Euronevvs		Dnevnik
	Tedenski izbor:	n	Izobraževalni program
	Poslovna borza		Poročila
	Prisluhnimo tišini	IBS	Dober dan
	Obiski	jo	Trenutek spoznanja
	Francesco Borromini,	'M	Oddaja o šolstvu
	švicarska dokumentarna	•fit	Kolo sreče
	oddaja	$6	Danes v saboru
	Zvočni zid, am. čb film	$$	Loto
	Homo turisticus,		Hrvaška spominska knji-
	oddaja o turizmu	pjii	ga
ra®	Skrivnostna znamenja,	ros	Dnevnik
	4. del angl. nadaljevanke		Poslovni klub
	Sova: Splošne poizvedbe,		Živa resnica
	8. del franc, nanizanke	SR	Hitler, 2. del dokumen-
	Castlovi, 8. del angleške		tarne oddaje
	nadaljevanke	roj	Opazovalne točke
	Japonska, 8. del	ro®	Moc denarja
	Skrajnosti, 7., zadnji del		V območju somraka, 2.
	angleške nanizanke		del ameriške nanizanke
ros	Včeraj, danes, jutri	roj	Poročila
	V območju somraka, 51. del ameriške nanizanke		
	Športna sreda		
	Aliča, evroposki kulturni magazin		
-\
Slovenija 1
5.00.	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21 .(X), 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda;
10.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri;
15.30	DIO; 16.30 Volitve; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.15 Malčki o; 9'35 Popevki tedna; 9.45 Kje vas čevelj žu-^ 11.00 Moped show; 12.00 Opoldne; 12.00 Pred volitvami; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki l®dna; 16.20 Modne novosti; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasb, večer z J. VVebrom, rock.
Slovenija 3
8'00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna
matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov in koncertov; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Komunikacije; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8,05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10 40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Elit dneva, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16,45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbavno glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8,40 Izbrali ste; 9,15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentoie e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 18.45 Maschere nude (L. Pirandello); 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič); 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Cecilijanka 95; MePZ Rupa-Peč; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Fantastika v delu S, Kosovela; 18.30 Glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15; 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Srednjeevropski magacin.
Primorski dnmk
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREMENSKA SUKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi doteka nad naSe kraje suh in nekoliko hladnejši zrak.
XTYv.	z HELSINKI 6/7
^	' OSLO STOCKHOLM
'5/12	°	o
MOSKVA
~wm
K™=Mr^Ay. ^ c
1020

1010
Temperature zraka so bile
»BBST'
DOLŽINA DNEVA
VARŠAVAS/®
E. ° El ,o,o
DUNAJ 11,12	/"V
LJUBLJANA 7/10 L
BEOGRAD s/13	/ ,
^LIT-/-	»SOFIJA 7/1^
>. ' x v X^lj' j
' \.ATENE15/20
-IS'i 1
.1020 "
DANES
GRADEC
2/11
TRBIŽ
eEDAo1™r
OVIDEM 5/18
—^N. GORICA GORICA o 4/17
O
KRANJSKA GORA _
-2/11 O
TRŽIČ 0/11
O
KRANJ

Slovenija: Pretežno jasno bo, zjutraj ip dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, ob morju 7. naj-visje dnevne pa od 9 do 13, na Primorskem okoli 1/ stopinj Celzija.
Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo. Zjutraj m dopoldne bo po nižinan megla ali nizka oblačnost
Sonce bo vzšlo ob 07.30 in zašlo ob 18.02. Dan bo dolg 10 ur in 32 minut
/lUNINE MENE
V
Luna bo vzšla ob 16.28 in zašla ob 03.32.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.44 namizje -37 cm, ob 8.14 najvisje 47 cm. od 12.40 najnižje -39 cm, ob 20.36 najvisje 29 cm.
Jutri: ob 2.27 najnižje -39 cm, ob 8.47 najvisje 53 cm, ob 15.15 najnižje -48 cm, ob 21.18 najvisje 35 cm.
TEMPERATURE REK
BIOPROGNOZA--
Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno. Le zjutraj in dopoldne se v krajih z meglo lahko pri najbolj obcjutljivih ljudeh pojavijo manjše težave.
Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS
POSTAJA	st C	POSTAJA	st. C
Mura Gornja Radgona	9,4	Iška Iška	
Sava Radovljica	8,0	Savinja Veliko Sirje	13,0
Sava Hrastnik	10,1	Paka Šoštanj	-
Sora Suha	9,4	Soča Solkan	10,0
Ljubljanica Moste	10,3	Idrijca Podreteja	9,6
Gradascica Dvor	8,3	Vipava Dolenje	9,0
			
TEMPERATURE MORJA			1	TEMPERATURE V GOČ^H	
	t:				"C
Portorož	17,1			500 m	10
Poreč	17,5			1000 m	7
Rovinj	18,0			1500 m	2
Zadar	18,0			2000 m	0
Komiža	18,0			2500 m	-2
Hvar	19,0			2864 m	-3
v		-J	1		
SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA 5E RES JE
Pred dunajsko dražbo Židom v holokavstu odvzetih umetnin
Predsednik avstrijske židovske skupnosti Paul Grosz je napovedal, da bodo prihodnji teden na dražbi prodali umetnine in dragocenosti, ki so jih nacisti odvzeli Židom (AP)
Pri Moskvi razbitine leta 1941 sestreljenega junkersa
MOSKVA - V kraju Istra, nekaj deset kilometrov od Moskve, so kmetje našli razbitine nemškega bombnika iz druge svetovne vojne in posmrtne ostanke štiričlanske posadke. Kot je zapisal Moskovski komsomolec so junkers sestrelili avgusta leta 1941. Na kraju strmoglavljenja je nastala manjša poraščena vzpetinica.
Prodajajo Gandhijeve rokopise
LONDON - V Londonu bodo v prihodnjih dneh na dražbi prodali rokopise pisem, govorov in spisov voditelja indijskega gibanja za neodvisnost Mahatme Gandhija. Dragocene rokopise je skoraj pol stoletja hranil nekdanji Gandhijev tajnik Kalyanam, ki hoče izkupiček od prodaje (med enim in poldragim milijonom dolarjev) nameniti za gradnjo novega hindujskega templja. Med pismi so tudi taka, ki jih je Gandhi med drugo svetovno vojno pisal tedanjemu predsedniku vlade VVinstonu Churchillu in zadnjemu kraljevemu namestniku v Indiji, lordu Mountbattnu.
Michael Jackson bo posredno pomagal hindujskim skrajnežem
NEW DELHI - Ameriški pop zvezdnik Michael Jackson bo posredno pomagal pripadnikov hindujske integralistiCne stranke Shiv sena (Božja vojska), ker bodo dobršen del dobička s Jacksonovega koncerta v Bombaju 1. novembra namenili prav stranki hindujskih verskih skrajnežev. Uradno bo denar služil za uresničitev novih delovnih mest za brepo-selno mladina, neuradno pa marsikdo navaja, da bo stranka s koncertom in z denarjem pomnožila vrste svojih do drugače mislecih ljudi nasilnih pristašev.
Nad Antarktiko se šin luknja v ozonski plasti
SYDNEY - Avstralski urad za meteorologijo je sporočil, "da se je v zadnjih dveh letih še dodatno razširila luknja v ozonski plasti nad Antarktiko, tako da sedaj meri 25 milijonov kvadratnih kilometrov, milijon kvadratnih kilometrov več kot leta 1994. Nekoliko bolj spodbudna pa je vest, da je v »luknji« nekoliko večja gostota ozona, in sicer 111 dobso-novih enot, medtem ko je leta 1994 znašala gostota 88 dobsonov. '
Na predaj
Marsovi
meteoriti
NEW YORK - Na dražbi pri newyorškem Guern-seyju bodo 20. novembra prodali zasebno zbirko Marsovih meteoritov, ki je vredna od poldrugega do dva milijona dolarjev. Zbirka tehta 500 gramov in nosi ime SNG po kraticah krajev, kjer so našli te meteorite, in sicer: indijski Shergotty, egiptovska Nakla in francoski Chassigny.
Kjulcudbzan se odpoveduje
€*Wrisfiiti SDoriu
TOKIO - Kjukudozan, eden od prvakov v japonski rokoborbi sumo, se je odpovedal aktivnemu športu, potem ko je bil izvoljen za poslanca v vrstah desničarske stranke Sinšinto. Rokoborec, ki ima 32 let in se v resnici imenuje Kazajasu Hata, je s to odločitvijo za vedno zapustil strogi svet suma, ohranil pa bo svoje bojno ime.
Na Bahamskih otokih največji akvarijski bazen na svetu
Bahamski Nassau se lahko ponaša z največjim akvarijskim bazenom na svetu, skozi katerega je speljan prozoren predor, nad katerim plavajo morski psi (Telefoto AP)