Abstract
Th e article presents an activity that was used to motivate young readers 
transitioning from the primary to the lower secondary level. We chose pupils who 
had not earned their reading badges the previous year and together with mentors 
(Slovenian Language teachers) we prepared fun assignments that focused on 
moving around the library and the school, looking up information and diff erent 
types of materials. Th e pupils paired up to complete the assignments and, through 
that, increased their awareness of the importance of libraries. In addition to the 
activities, the article also describes the objectives and target knowledge according 
to the Primary School Curriculum for Slovenian Language and the operational 
objectives according to the Library and Information Knowledge Curriculum. 
Keywords: 
school library, reading 
motivation, reading badge
Ključne besede: 
šolska knjižnica, motiviranje 
za branje, bralna značka.
Izvleček
V članku predstavljam dejavnost, s katero smo motivirali mlade bralce na prehodu 
z razredne na predmetno stopnjo. Zbrali smo učence, ki v prejšnjem letu niso 
opravili bralne značke, in jim z mentoricami (učiteljicami slovenščine) pripravile 
zabavne naloge s poudarkom na gibanju v knjižnici in po šoli, iskanju potrebnih 
informacij in različnih vrst gradiva. Učenci so v dvojicah reševali naloge in tako 
krepili zavedanje o smiselnosti knjižnice. Poleg dejavnosti so opisani tudi cilji in 
standardi znanja po UN za slovenščino v osnovni šoli in operativni cilji po UN za 
knjižnična informacijska znanja. 
Mojca Mežik
Lov na knjigo – kako 'uloviti' bralca: 
medpredmetno načrtovanje in 
povezovanje vzgojno-izobraževalnega 
dela za dvig števila bralcev
Book Hunt – How to 'Catch' a Reader; Cross-
Curricular Planning and Integration of Educational 
Work to Increase the Number of Readers
UDK: 028:37.015.3
STROKA IN 
PRAKSA
22

23 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 1-2, 22–26
UVOD
Praksa je pokazala, da v osnovni šoli največ 
bralcev pri bralni znački izgubimo na pre-
hodu iz 5. v 6. razred. To je čas, ko se učenci 
soočijo z drugačnim načinom šolskega dela, 
posledično tudi domačega. Učenci, ki so 
prej domače naloge delali v podaljšanem 
bivanju, jih morajo zdaj doma, to pa od njih 
terja spremembo oziroma nujno prilagoditev 
popoldanskega urnika. Zdi se, da v ta urnik 
vse več učencev težko vključi še branje in zato 
ne opravijo bralne značke. Poleg sprememb v 
urnikih so tu še drugi dejavniki, zakaj učenci 
ne berejo. 
Vizualno podprta pripoved fi lma, risanke in 
računalniških iger pri mladih zavzema večino 
prostega časa, s tem pa potešijo tudi radoved-
nost po pripovedi o izkušnjah drugih ljudi. Z 
vizualizacijo zgodb se zmanjšuje potreba po 
branju, saj slednje zahteva napor, zbranost, 
mir, vztrajnost. Otroci iz družin, kjer se veliko 
pogovarjajo, berejo pravljice mlajšim in berejo 
sami starši, ohranijo več radovednosti in 
poznejšega zanimanja, ki ga (pogosto) potešijo 
z branjem leposlovja (Grosman, 2000).
Bralec si po branju ustvari določene notranje 
predstave, ki se (deloma) razlikujejo od 
predstav drugih bralcev. Izkušnja branja pri 
bralcih aktivira različna predznanja, sklepe, 
do katerih prihajajo po branju. Kljub temu pa 
obstaja velika verjetnost, da bodo bralci prišli 
do določenega števila istih glavnih značilnosti 
oziroma predstav o besedilu, če bodo veliko 
brali (Pečjak, 2000). Zdi se, da zaradi po-
manjkanja branja pot do skupnih značilnosti 
prebranega postaja vse daljša. Učitelji 
slovenščine ugotavljajo, da potrebujejo vse več 
časa, da učenci v besedilu najdejo določene 
predstave (npr. vse manj učencev najde humor 
v Jurčičevi Kozlovski sodbi v Višnji Gori ali 
v Partljičevi zbirki Hotel sem prijeti so nce). 
Nekateri učenci knjigo doživljajo kot kazen, 
nekaj negativnega, dolgočasnega in nepo-
trebnega. Branja ne doživljajo kot doživljaj, 
užitek. Berejo le zaradi zunanje motivacije. 
Ta pa je zelo odvisna od učitelja (slovenščine), 
knjižničarja, staršev. V šoli morata mentor 
in knjižničar sodelovati. Knjižničar ponudi 
knjige, mentor pa se zna približati mlademu 
bralcu tudi tako, da ni v strogo šolskem 
vzdušju (Zupan, 2000). Kazalnik števila bralcev 
na šoli je gibanje Bralna značka. 
Z učiteljicami slovenščine smo zato pripravile 
motivacijsko popoldne za učence, ki v 5. raz-
redu niso opravili bralne značke. Takih je bilo 
11 šestošolcev. Zasnovale smo različne naloge, 
ki so jih opravljali v knjižnici in nekaterih 
učilnicah po šoli. Zaključili so jih v gospodinjs-
ki učilnici s palačinkami. Po koncu pouka smo 
vse povabile v knjižnico, kjer so v parih dobili 
navodila. Vsi pari so imeli enaka navodila, 
zamenjan je bil le vrstni red nalog. 
Cilj druženja je bil spoznavanje in orientacija 
v knjižnici (police CPM, strokovna literatura, 
kotiček z revijami); iskanje različnih vrst gradiv 
šolske knjižnice (slikanice, stripi, strokovna 
literatura), izboljšanje branja; pripovedovanje 
znanih zgodb in pravljic; spoznati, da je v 
šolski knjižnici tudi gradivo, ki je zabavno, 
nenavadno, zanimivo. Dolgoročni cilj je 
povečanje števila bralcev, ki bodo opravili 
bralno značko v 6. razredu v primerjavi z 
letom prej.
Za izvedbo smo potrebovali liste z nalogami, 
učenci svoja pisala in trdo podlago.
Naloge so bile zelo različne, saj smo hotele 
prikazati pestrost dejavnosti in gradiva v 
knjižnici.
Cilji dejavnosti so bili zastavljeni v skladu z 
učnim načrtom (UN) za slovenščino (Učni, 
2018) in s cilji UN za Knjižnična informacijska 
znanja (Sušec, 2005). V preglednici z nalogami 
so zapisani tudi standardi znanja po UN za 
slovenščino, ki pa zaradi narave dejavnosti 
niso bili ovrednoteni.
Naloge so bile zastavljene tako, da smo zasle-
dovali cilje spoznavanja knjižnice in drugih 
prostorov na šoli. Med iskanjem učilnic so 
morali učenci opazovati napise na vratih, iskati 
podatke, na katere sicer niso pozorni. Naloge 
taksonomsko niso bile stopnjevane. Večinoma 
so bile zastavljene na nivoju pomnjenja in 
razumevanja (Taksonomija, 2016).
Obstaja velika 
verjetnost, da 
bodo bralci prišli 
do določenega 
števila istih glavnih 
značilnosti oziroma 
predstav o besedilu, 
če bodo veliko 
brali. Zdi se, da 
zaradi pomanjkanja 
branja pot do 
skupnih značilnosti 
prebranega postaja 
vse daljša.

STROKA IN PRAKSA
24 Mojca Mežik: Lov na knjigo – kako 'uloviti' bralca; medpredmetno načrtovanje in povezovanje 
     vzgojno-izobraževalnega dela za dvig števila bralcev
Preglednica 1: Naloge in njihov namen, z dodanimi cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino in operativni-
mi cilji po učnem načrtu za knjižnična informacijska znanja. 
Naloga Namen
Cilji po UN za slovenščino (Učni, 2018)
Operativni cilji po KIZ 
(Sušec, 2005)
Standardi znanja po UN za slovenščino 
(Učni, 2018)
Drug drugemu povejta 
pravljico. Poiščita jo 
v šolski knjižnici. Za 
pomoč lahko prosita 
knjižničarko. 
Zapišita, kje sta jo 
našla.
Učenca sta drug drugemu 
povedala katero koli znano 
pravljico ali zgodbo.
Večina jih je našla v koritih, kjer so 
knjige z velikimi tiskanimi knjigami, 
ali na oddelku C.
Pomoči knjižničarke niso 
potrebovali.
Učenec (1. VIO):
- se pri poslušanju umetnostnih besedil primerno 
odziva (str. 13), doživlja interpretativno prebrano 
pravljico (str.14), pri pripovedovanju pravljic 
uporablja t. i. »pravljični ton« (str. 18), pri 
pripovedovanju pripovedi s posebno govorico 
označi osebe (str. 18)
Učenec (2. VIO):
- razvija recepcijsko zmožnost, tj. zmožnost 
doživljanja, razumevanja umetnostnih besedil 
(str. 26), bere pravljice (str. 28).
Učenec prisluhne pravljici 
v knjižničnem okolju, se 
samostojno orientira v knjižnici 
(1. razred, str. 8); zna prosto 
pristopiti h gradivu in izbrati 
ustrezno besedilo (3. razred, str. 
9), loči zvrsti gradiva (4. razred, 
str. 11).
Učenec (1. VIO):
- ima razvito zmožnost sprejemanja umetnostnih 
besedil (to je tudi cilj 2. VIO), samostojno 
pripoveduje pravljico (str. 50).
Učenec (2. VIO):
- prepozna in doživlja pravljico, tako da 
pripoveduje pravljico.
Pojdita v učilnico B2. 
Izpišita tri naslove 
leposlovnih knjig, ki so 
v bralnem kotičku te 
učilnice.
Učilnice slovenščine (pa tudi 
nekatere druge) imajo bralne 
kotičke. Učenci namreč pri večini 
ur (predvsem slovenščine) na 
začetku berejo knjigo ali revijo. Te 
lahko prinesejo od doma ali pa jo 
poiščejo v bralnih kotičkih.
Učenci pri zapisovanju naslovov 
knjig niso imeli težav.
Učenec (2. VIO):
- pravilno piše eno- in večbesedna stvarna 
lastna imena (str. 53).
Učenec loči leposlovno in poučno 
gradivo (3. razred, str. 9), širi 
literarno obzorje, se seznanja z 
novostmi (1. in 2. VIO).
Učenec (1. VIO) razvija 
- zmožnosti branja, tako da poišče določene 
podatke (str. 11), pravopisno zmožnost razvija z 
rabo velike začetnice v lastnih imenih bitij (str. 12).
V 2. VIO učenec usvaja rabo velike začetnice v 
eno- in večbesednih lastnih imenih bitij (str. 22).
Kateri podatki so 
napisani na plakatih 
pred vhodom v 
knjižnico? Dopolnita.
Veselo šolo vodi 
________. Ob četrtkih 
je knjižnica odprta 
od ____ do ______. 
Knjižnica je vsak dan 
zaprta med 10.15 in 
12.50 zaradi ________. 
____ krožek je ob 
___________ zjutraj 
(preduro). Častni 
pokrovitelj meseca 
branja je __________ .
Rešitve: ime in priimek 
mentorice, 8.20, 14.30, 
tečaja slovenščine, 
Knjižničarski, (predsednik 
Slovenije) Borut Pahor.
Na vratih v knjižnico in poleg njih 
visijo podatki o delovnem času 
knjižnice, kdaj je knjižničarski 
krožek, obvestilo, kdaj je knjižnica 
zaprta in plakat v okviru Meseca 
branja.
Učenci so morali natančno 
pregledati vse to in smiselno/
pravilno dopolniti besedilo.
Težave so imeli predvsem pri 
iskanju podatkov v daljšem 
besedilu. 
Učenec (1. VIO): 
- svoje razumevanje prebranega besedila pokaže 
tako, da v seznamu najde določene podatke, 
pisno povzame bistvene podatke (str. 48), 
pokaže pravopisno zmožnost, tako da pravilno 
piše slovenska lastna imena bitij (str. 49).
Učenec (2. VIO):
- ima razvito zmožnost enosmernega 
sporazumevanja, tako da svoje razumevanje 
prebranega besedila pokaže s povzemanjem 
bistvenih podatkov iz besedila (str. 52), pokaže 
skladenjsko zmožnost, tako da pomensko 
in oblikovno ustrezno dopolni nepopolne 
povedi (str. 53), pokaže pravopisno zmožnost s 
pravilnim zapisom eno- in večbesednih lastnih 
imen bitij (str. 53).
Učenec spozna besedilni in 
slikovni/grafični vir informacij 
(3. razred, str. 9), v 5. razredu 
se seznani z različnimi 
informacijskimi viri kot viri 
informacij (str. 12), v 6. razredu 
zna izbrati ustrezen informacijski 
vir za rešitev določene naloge 
(str. 14).
Učenec (1. VIO) razvija 
- zmožnosti branja, tako da poiščejo določene 
podatke (str. 11).
Učenec (2. VIO):
- usvaja rabo velike začetnice v /…/ stvarnih 
lastnih imenih (str. 22).
LOV NA KNJIGO – PROJEKT ZA SPODBUJANJE BRANJA NA ŠOLI

25 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 1-2, 22–26
Med poučnimi knjigami 
poiščita knjigo o 
zgodovini Novega 
mesta. 
Zapišita, na kateri polici 
sta jo našla (številka in 
'ime' police).
Iz kazala izpišita 
naslova dveh poglavij.
Knjigo vrnita na isto 
mesto, kjer sta jo našla.
Učenci so morali najti strokovne 
knjige, poiskati polico z 
domoznanstvom (908), najti knjigo 
o zgodovini domačega mesta in 
izpisati naslova dveh poglavij.
To je bila težja naloga, saj 
učenci niso iskali na polici z 
domoznanstvom. Večina jih je našla 
knjigo na polici 91 (zemljepis).
Zdi se, da je v 6. razredu in dalje 
potrebno temeljito predstaviti 
(osnove) UDK in postavitev 
strokovne literature.
Učenec (1. VIO):
- svoje razumevanje prebranega besedila pokaže 
tako, da v seznamu najde določene podatke 
(str. 48).
Učenec (2. VIO):
- pravilno piše eno- in večbesedna stvarna 
lastna imena (str. 53).
Učenec se navaja na orientacijo 
med knjižničnim gradivom v svoji 
starostni skupini (2. razred; str. 
8), zna prosto pristopiti h gradivu 
in izbrati ustrezno neumetnostno 
gradivo (3. razred, str. 9), spozna 
temeljna izhodišča za ureditev 
gradiva po strokah; spozna 
poljudnoznanstveno gradivo 
s postavitvijo, se navaja na 
spoznavanje primerne strokovne 
literature in postavitev po 
strokah (4. razred, str. 11); seznani 
se z UDK-vrstilcem kot iskalnim 
elementom, spozna postavitev 
gradiva znotraj UDK-skupin (6. 
razred, str. 13)
Učenec (1. in 2. VIO):
- po branju povzame temo, podteme in bistvene 
podatke (str. 11 in 20).
V kotičku z revijami 
poiščita revijo Moj 
planet. Izberita eno 
besedilo, ga preberita 
in izpišita najmanj 
tri ključne besede o 
besedilu.
Najprej so morali poiskati kotiček z 
revijami in pravo revijo. 
Teže so našli pravo besedilo, saj so 
morali poiskati naslov. Učenci so 
namesto tega našli podnaslove in 
tako prebrali le dele besedil.
Iskanje in izpis ključnih besed je 
za učence, ki teže/slabo/malo 
berejo precej zahtevna naloga. 
Terja večkratno branje in povzetek 
prebranega z besedo ali dvema. 
Čeprav je to operativni cilj že v 1. 
vzgojno-izobraževalnem obdobju 
(VIO) (UN, 2019), imajo nekateri 
učenci s tem še vedno težave.
Učenec (2. VIO)
- svoje razumevanje prebranega neumetnostnega 
besedila pokaže tako, da povzame temo, 
podteme in bistvene podatke (str. 52)
Učenec se seznani z vsemi 
vrstami knjižničnega gradiva (1. 
razred, str. 7), se samostojno 
orientira v knjižnici (2. razred, 
str. 8), se seznani z različnimi 
informacijskimi viri kot viri 
informacij (5. razred, str. 12).
Učenec (1. in 2. VIO):
- po branju povzame temo, podteme in bistvene 
podatke (str. 11 in 20).
Bodita detektiva. V 
učilnici B11 poiščita 
knjigo misli. V njej 
izberita misel, ki vama 
je najbolj všeč. Izpišita 
jo na barvni list in jo 
nalepita na plakat.
V učilnico smo prej pripravili knjigo 
Modre misli.
Knjigo so morali prelistati, poiskati 
misel in jo prepisati.
Na videz enostavna naloga je bila 
kar trd oreh.
Učenci so pri petih izpisih od 
šestih izpustili končno ločilo, kar 
je operativni cilj 1. VIO (UN, 2019). 
Prav tako je bilo še več drugih 
pravopisnih napak (izpuščena 
strešica, vejica, nepravilno deljenje 
besed). En izpis je bil poponoma 
napačen, saj sta učenca prepisala 
naslov knjige.
Noben od učencev pri izpisanih 
mislih ni dopisal avtorja.
Učenec: 
- pozna raba velike začetnice na začetku povedi, 
v lastnih imenih bitij ter rabo končnih ločil 
(pika) (1. in 2. VIO, str. 12).
Učenec loči leposlovno in poučno 
gradivo (3. razred, str. 9).
Učenec ima razvito pravopisno zmožnost, ki 
jo pokaže, tako da piše začetek povedi z veliko 
začetnico; pravilno piše lastna imena bitij; 
pravilno uporablja končna ločila (pika) (1. VIO; 
str. 49).
V knjižnici poiščita 
police s knjigami 
za pionirje. Na njih 
najdeta veliko knjig, ki 
so primerne za bralno 
značko. Poiščita po 
eno delo Enid Blyton in 
Thomasa Brezine. 
Kakšen naslov imata?
Pri kateri založbi sta 
izšli?
Učenci spoznajo dva avtorja in 
postavitev njunih del. Knjige so 
primerne za bralno značko in so na 
(šolskem ) priporočilnem seznamu 
za BZ v 6. razredu).
Učenec (1. in 2. VIO) spoznava umetnostna 
besedila po izbiri učitelja (str. 25 in 39).
Učenec se samostojno orientira 
v knjižnici (2. razred, str. 8);  zna 
prosto pristopiti h gradivu in 
izbrati ustrezno besedilo (3. 
razred, str. 9), usvoji in razlikuje 
pojme, povezane s knjižnimi 
ustvarjalci in posredniki (4. 
razred, str. 10).
Učenec ima v skladu s cilji iz učnega načrta 
razvito zmožnost sprejemanja umetnostnih 
besedil (1. VIO, str. 50 in 55).

STROKA IN PRAKSA
26
SKLEP
Udeleženci zabavnega popoldneva so de-
javnost ocenili kot prijetno, zabavno in zan-
imivo. Učiteljice slovenščine in knjižničarka 
pa smo spoznavale, kako težke so na videz 
samoumevne dejavnosti, npr. poiskati učilnico 
z določeno številko, v reviji najti besedilo, na 
policah knjigo z določeno tematiko. Vzajemno 
sodelovanje učiteljev in knjižničarja lahko 
prinese napredek, za katerega pa je potreben 
trud vseh deležnikov. Zdi se, da motiviranje 
nebralcev za branje ni bilo še nikoli tako 
zahtevno, kot je v časih sodobnih komuni-
kacijskih tokov, ko nas obkrožajo ogromne 
količine informacij. Iskanje pravih, pravilnih in 
uporabnih informacij je učenje. Prepoznavanje 
relevantnih podatkov za uspešno delovanje v 
sodobni družbi je nujno povezano z branjem. 
Branje leposlovja učencem krepi domišljijo, 
lahko se vživljajo v svet knjižnih junakov, spoz-
navajo zgodbe drugih in drugačnih. Razvijanje 
zmožnosti branja z razumevanjem je naloga 
osnovne šole, ki k temu pristopa na različne 
načine. Otrokova bralna zmožnost namreč 
bistveno vpliva na uspešnost šolske poti in 
s tem vsaj v šolskih letih tudi na obšolske 
dejavnosti. Dobri bralci oziroma tisti, ki znajo 
najti dobre/prave informacije, pa so na poti k 
bolj samozavestnim odraslim z boljšo kari-
ero, gmotnim in družbenim položajem. Več 
možnosti je, da bodo notranje bolj zadovoljni 
in s tem bolj zdravi (Newman, 2017). 
V članku je prikazan eden od možnih 
načinov, kako privabiti učence v knjižnico, 
jim predstaviti knjižnico kot prostor zabave, 
sproščenosti in jim približati knjigo, revijo kot 
nekaj zabavnega, zanimivega. In še rezultat: od 
enajstih udeleženih učencev je bralno značko 
opravilo 5 učencev. S preostalimi se bomo še 
trudili. Splača se. 
Iskanje pravih, 
pravilnih in 
uporabnih 
informacij je učenje. 
Prepoznavanje 
relevantnih 
podatkov za uspešno 
delovanje v sodobni 
družbi je nujno 
povezano z branjem.  
Viri in literatura 
Grosman, M. (2000). Zakaj brati? Vprašanje, ki terja 
vedno nove odgovore. V: Bralna značka v tretjem 
tisočletju. Zbornik ob 40-letnici bralne značke (str. 
21–26). Ljubljana: Založba Rokus.
Modre misli. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Newman, N. (2017). Vzgajanje strastnih bralcev. 5 
preprostih korakov do uspeha v šoli in življenju. 
Maribor: Hiša knjig, Založba KMŠ.
Pečjak, S. (2000). Kakšno (naj) bo učinkovito branje v 
21. stoletju? V: Bralna značka v tretjem tisočletju. 
Zbornik ob 40-letnici bralne značke (str. 21–26). 
Ljubljana: Založba Rokus.
UČNI načrt. Program osnovna šola. Slovenščina 
(2018). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za 
šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Prido-
bljeno 25. 10. 2019 s spletne strani: http://mizs.
arhiv-spletisc.gov.si/fi leadmin/mizs.gov.si/pageu-
ploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_sloven-
scina.pdf.
Sušec, Z. (2005). Knjižnična informacijska znanja. 
Program osnovnošolskega izobraževanja. Ljublja-
na: Ministrstvo za šolstvo in šport. 
Taksonomija za učenje, poučevanje in vrednotenje 
znanja. Revidirana Bloomova taksonomija izo-
braževalnih ciljev (2016). Ljubljana: Zavod RS za 
šolstvo.
Zupan, J. (2000). Branje v mojem kraju. V: Bralna 
značka v tretjem tisočletju. Zbornik ob 40-letnici 
bralne značke (str. 21–26). Ljubljana: Založba 
Rokus.
MOJCA MEŽIK, profesorica slovenščine in sociologije, šolska knjižničarka na OŠ Drska.
Naslov: Osnovna šola Drska, Ulica Slavka Gruma 63, 8000 Novo mesto.
E-naslov: mojca.mezik@os-drska.si
Mojca Mežik: Lov na knjigo – kako 'uloviti' bralca; medpredmetno načrtovanje in povezovanje 
     vzgojno-izobraževalnega dela za dvig števila bralcev