iL 152 mu mil M) t tetrtalr 28« junija 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik KLVIII ica sv. PrM&r likaja, iivaeal poaMjck, ritk dan iiiftefi it 30, L nadstropje DopM ip/ pošiljajo ptaat m m sprejemajo, rokopisi se nJ^/aJo. Izd«; Astsa Oerbec. — Lastnik tiskarna cinost Tlak tisk#f. . a* a mesec L 7.—. t mesece L 19.60, pot leta L 33 — ta celo leto i. mesečno 4 Ure vet — Telefon uredni«** in oprave it 114P* cUlNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2, — Mali oglasi po 20 cent. beseda, naj man) pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poKljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, nlics sv. FrančiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Raditeve vrtoglavosti Štipe Radić fc zopet govoril- Ker je oblast prepovedJala njegovo veliko skupščino, ki naj bi ji — poleg njegovih visoko-diplomatičnih e nuncij acij na naslov Belgra-da in vse evropske javnosti — tuđi zastave Radićeve <;človečanske republike» pomno-ževale mednarodno pomembnost, se je g. predsednik« sicer še ne obstoječe republike zadovoljil s poslušalstvom ob bogato obloženih mizah v dobri gostilni. Ker mu je oblast vzkratila široko- rezo-nančno podlago velike javne skupščine, kjer bi proizvodnje njegove republikansko-dt-žavniške — modrosti spremljal grom hije. Pustili so jim sicer res njihovo ustavo, njihovo avtonomijo in nphov sabor, rustiu so jim tudi njihovo bansko čast, to svetinjo nad vsemi svetinjami, v katere imenu vodi tudi g- Radić svojo' ljuta borbo proti Bel-graeJu in fugoslovenski državi. Tcida, na mesto bana, predstavnika tega simbola hrvatske suverenosti, so pošiljali madžarske eksponente, ki! so- skrunili to čast in Iti so iz narodnega predstavništva napravili slepo orodje madžaiskfe strahovlade. Ali ni gospodu Radiću — da navedemo samo kričeč zgled — znano nmčemštvo en nekega Grge Tuškana? Ali mil ni znano, odobravanja slepo vdane mu vojske, je pa'kako"so Madžari s tisto proshilo «krpico- ti cpredsednik« skušal to utesnitev bogato na sleparski način izbrisali pravico nrvat-6 1 ____-i_____1____• __t „i,,. tJolro? Ali -mit rw znano, kako SO nadomestiti z zavihanimi rokavi bojevnika, ki kliče na boj brez pardona, dokler ne bo sovražnik potisnjen na kolena. In tako je g. Štipe Radič zopet govoril, kakor pač zna le en: grozil je in sprožal ske d'o» Reke? Ali mu ni; znano, pomadžarili vse železnice, da Hrvat na svojem ozemlju skoro ni mogel dobiti voznega listka, če ga je zahteval v svojem jeziku? Ali mu ni znano, kako so Madžar® svoje govorniške topove. Gromel je' tcda širom zemlje ustanavljali- majdlžarske šole zemlja se nadalje vrti okrog svoje osi, in nasilno gonili vanje — hrvatske otro- kakor se je pred njegovim nedeljskim go-'ke?! Ali mul ni znano, kako je bil iz tako-vorom. Ni je dvignil iz tečajev. Samo Bog zvanih skupnih uradov v Zagrebu, v prene daj, da bi projektili njegovih govor-j stolnici Hrvatske, popolnoma izključen niških lasi liških ekscesov padati nazaj na njegovo hrvatski jezik? Ali mu ni znano, s kakimi .astno vojsko, da bi moral namreč slednjič volilnimi nasilji je madžarski režim duša nedolžni in za-eljani hrvatski r.arcd pia- voljo naroda in dosegel, da je bila večina čevali šipe. ki jiii pobija ta njegov' sabora po pasje pokoren eksponent budim- njegove !) epopeje čTovečanske reoublike z4 c C h pešto?! Ali mu ni znano, kako so miljoni neresnic sv trditev!! Tako njegove jim zmagovalci res pričali vse pogoje je rekel na pr., da prepoved velike: za svoboden naroden razvoj?! ^ skupščine pomenja končni polom! Naj le g. Radić primerja tedanji položaj rtarrAa 7 n nnaAniim in s sramo- ideje sporazuma z Belgradcm. Če znamo hrvatskega nareda z današnjim in le še nekoliko logično misliti, moramo to j vati se mora svojih nedeljskih izbruhov, ivjegovc izjavo razumeti tako, da je defini- če je še zmožen tega čuta' divno pcrttšii vse mostove za seboj, da zanj ni več poli v Belgrad. Skoro v isti sapi pa je rekel, da hoče izvojevati svojo zmago «naiiprej z mirnimi sredstvi»! Protislovje med napovedjo vojne brez pardona in njegovo nado, da izvojuje zmago z — emirnimi sredstvih, je Ali more političen voditelj slabejše braniti slabo stvar, nego je lo storil Radič mtnele nedelje?! Tako more govoriti le človek, ki mu je vse notranje duševno življenje razjedeno odi strasti in divjih, nagonov, le človek, ki ga je sovraštvo tako zaslepilo, da nima nikakega vida več ne ___godovinsko resnico', ne za realno korist svojega lastnega plemena v sedanjem življenju. Mi pa smo trdno uverjeni, idla miora priti med Hrvate pravo spoznanje. In tedkj bo Štipe Radič — da rabimoi znano prispodobo dr a. Karla Kramara o nekdanji oci vidno kričeče. Tu je gospod Radić ostal zvest sam sebijza in svoji metodi: pripoveduje pač, kaj hoče, ne daje pa pojasnila o «kako» in s ^kom . Za nas, ki se nam politična ideologija ne mota tam nekje gori v oblakih, se more «hrvatško vprašanje» z mirnimi sredstvi rešiti le po dogovoru z BelgTadom.---- --------- . *. 1 1 • t: Kako pa naj se išče tak dogovor, ko pa j trozvezi — razglašen an odigran klavn% ki Štipe Radić izjavlja v istem svojem govoru, i mu ne bo več mesta v nobeni P0*1®™ da je ta Belgrad tako nedostopen za vsako j hrvatski hiši. In tedaj bo hrvatska javnost pametno besedo, tako neumen in zabit, da; soglasna v sodbi, da je bilo nedeljsko Radi-sploh ni možno pametno' govoriti ž njim?!ćevo pr Upodablja nje sedanje njegove borbe Kje so torej tista «mirna sredstva*, naproti Belgradu z borbo med bartjarsko kaiera je namigaval g. Radić, ker — kakor Azijo in kulturno Evropo — najogabnejša rorpnn — označil iih ni! — če bo sodba mila — neslanost. njo in to veliko krščansko stranko Italije | Jugcs love ruski poslanik v Sofiji g. Rakić, tesne vezi, vsled katerih dobivajo dogodki je prejel od ministra zunanjih poslov v stranki svoj odmev v vatikanskih krogih dr. Ninčića potrebna navodila in je odpo-in nasprotno. Včerajšnja «Tribuna» je ob- toval na svoje . mesto v Sofijo-, javila v tem pogledu zelo zanimiva pojas-1 nila, ki jih je dobila od neke vplivne £n dobro obveščene os^be iz popolarskih vrst. -Nesoglasje med! desnico in ostalim delom popolarske stra»ke — je izjavila dotična oseba — je postalo' zelo ostro. Bilo bi naravnost otročje, ko bi hc-teli še nadalje skrivati dejstvo, da je Vatikan na strani desnice. Prvi znaki takega razpoloženja so se pojavili takoj po prihodu fašizma na vlado. Toda don Sturzo je takoj izjavil, da se na ukkmi. Razumel, je resnost spora, ki se je pripravljal, ali je ostal neomajen pri svojem prepričanju in odločen, da bo branil svoge ideje, ki so obenem ideje večine stranke, £o skrajnosti. Državni tajnik sv. stolice kardinal Gasparri je bil očividno na njegovi strani, toda papež ni j skrival, da se nagibije za politiko grofa Grosoiija.» Ko je prišlo potem do ustanovitve don Siurzovega glasila «11 Fopolo», se je kmalu pojavilo rezko nasprotje med tem listom in «Corriere d!Iialia», ki je začel glasno opozarjati sedanje odločilne voditelje popolarske stranke na odgovornost, katero si nakopujejo s svojo politiko proti faši-stovski vladi. Najhujši napad na don Sturza in njegovo politiko pa je bil napravljen včeraj s tem, da je «Corriere d'Italia-objavil članek mons. Puccija, v katerem ta poslednji odločno opozarja voditelje popolarske stranke, da je sv. stolica vzvišena nad političnimi borbami in da je neodpusl-no, da se ji delajo neprilike. Vsi politični krogi tolmačijo ta poziv kot naročen opomin don Sturzu, naj odneha od svoje borbe proti preosnovi volit v enega reda. Kakšne posledice bo imel ta poziv? Ali se bo don Sturzo uklonil? To bi pomenilo, da bi moral zapustiti vodstvo popolarske str; nke in odstopiti svoje mesto novi osebi. Slišijo se razni glasovi, ki pravijo, da je postal don Sturzov položaj nevzdržljiv. Tega mnenja pa ni njegovo glasilo «11 Po-polo», ki jc objavilo včeraj članek, v katerem naglaša vnovič nepopustljivost popolarske stranke v vprašanje volilne reforme. « Volja popolarov se ne upogne — pravi «lt Popolo*, tudi oe bi morali; odsekati z debla svojega življenja nekatere suhe veje, katerih ni mnogo — naj se glede tega naši nasprotniki nikakor ne varajo!« rečeno — označil jih ni! G. Radić je zagrešil tudi gorostasno zgodovinsko neresnico, ko je trdil, da so < pravični in pošteni zmagovalci* vsekdar pustili premagancem svobodo, njih ustavo in pogoje za razvoj njihovega svobodnega življenja, ter je natvezal na to zgodovinsko laž: naglašanje, da hočejo biti Hrvatje sami gospodarji svojega lastnega žepa. Tu bi mi ugotovili najprej, da zmage naroda nad narodom se ne dobivajo samo na krvavih bojiščih, ampak tudi s političnimi in diplomatičnimi spletkarijami in lumpari-jami. Taka zmaga nad poljskim narodom je l-fla na pr. delitev Poljske. Miljoni Poljakov 50 prišli pod prusko peto. Gospod Radić je gotovo preučen in načitan človek, da ne bi vedle 1, kako usodo je krojil pruski zmagovalec tem Poljakom. Če goispod Štipe želi hrvatskemu narodu tako svobodo in take pogoje za svobodno življenje, potem pa — žalostna mu majka! Sicer pa ni treba Hrvatom hoditi po zglede v daljne kraje, ker imajo kričeč zgled v svoji lastni nedavni prošlosti. Madžari so jih zavoje vali brez orožja/ — z stvaritvijo dualistične oblike monar- Morda je dobro tako, da Radić na tako blazen način razkriva vse svoje karte. Ravno to besnilo more izdatno pospešiti pravo rešitev takozvane ga- hrvatskega vprašanja na način, da-- bo edinstvenost države zagotovljena, ne da1 bi bila ta edinstvenost istovetna z enostavnostjo, uniformiranostjo-, da frnarveč poedini ^sestavni deli države zadobe svoboden razmah za čuvanje svojih neodklonljivih posebnosti in potreb. Kakor pravi tisti italijanski pregovor: vsako zlo ne donaša ške de. Štipeiu Radiću se morda vendar le godi kakor tistemu preroku, ki je hotel preklinjati, a je blagoslavljal nehote. Naj se nam ne prihaja nikar z očitanjem, da se izn-e verjame svojem« lastnemu? pravilu ne vmešavanja v notranje strankarske barbe. Radić sam je, ki vedno naglaša; da je hrvatsko vprašanje mednarodno, da s svojo pomembnostjo sega preko mej sedanje jugoslovenske države. Saj pošilja neprestano svoje spomenice na razne mednarodne činitelje. Kdor se podaja? na veliko cesto mednarode javnosti, se sam i zla ga sodbi te javnosti*. Jugoslavija Važni sklepa ministrskega sveta BELGRAD, 27. Včeraj popoldne je imela vlada dolgo sejo, na kateri je pretresala poročilo Ljube Jovanovića o razgovoru z načelniki strank gliede specijalne debate o proračunskih dvanajstinah. Sklenila je nadaljevati razgovore s šefi strank. Vlada je mnenja, da je treba zakonski predlog o dvanajs&inah smatrati za eno poglavje. Predlog bo danes na seji narodne skupščine predložil predsednik Ljuba Jo-vanovič. Vlada je dalje razpravljala! tudi o vpra-1 šanjih davčnih doklad, kuluka in uradni-škega zakona«. V vprašanju doklad je vlada ostala končno pri prvotnem načrtu, ne glede na nezadovoljnost nekaterih članov radikalnega klubat Prav tako ne namerava vlada veliko izpreminjati uradniškega zakonskega načrta. Pooblastila pa je Trif-kovića, da se v vseh teh vprašanjih ozira;iziaza'sv„^u divjjenfu nad n^redova- do vsoto Italija Zbiranje darov za žrtve izbruha Etne RIM, 27. Ministrski predsednik je sedaj prejel za sicilske žrtve 736.915*40. Kako je ponesrečil zrakoplovec Mercanti AIX LES BAINS, 26. Kakor znano je bil določen za italijanskega predstavnika na VIL kongresu za zrakoplovstvo, ki se vrši le dni v Londonu, gr. uff. Mercanti, glavni ravnatelj italijanskega zrakoplovja. Mercanti je poletel na zborovanje o zrakoplovstvu kajpada v zrakoplovu. Preletel je že Apenine m Alpe ter napravil pot kakih 1000 km, ko m« je motor nad močvirjem Paullans blizu: mesta Aix les Bains aienadoma odpovedal. Mercantiju je bila sreča mila; pri padcu si je polomil le nekaj reber in se pobil po hrbtu. V Poostritev krize v popolarski stranki f Vatikan proti don Sturzu RIM, 27. Vsled zadržanja popolarov napram fašistovski vladi v vprašanju pre-osnove volitvenega reda se je kriza v tej " stranki v zadnjem času znatno poostrila. Obenem se je osilila tudi agitacija proti dioa Sturzu, glavnemu tajniki* stranke, ki je duša politike sedanje večine v popolarski stranki. Ta večina se je izrekla odločno proti preosnovi volitvenega reda, ki jo je izdelala fašistovska vlada, in je ojdločnal se boriti do skrajnosti za ohranitev seraz-cqerne£a volilnega sistema. Napetost med popolarsko stranko in fašizmom, ki je planila na dan že takoj po turinskem kongresu, kateremu) je sledil izstop popolarskih ministrov iz vlade, se stopnjuje z vsakim dnem in pojavljajo se kričeči incidenti čezdalje bolj pogostotma. Obenem se razvija in raste tuđi nesoglasje v notranjosti stranke, ki se je že davno razdelila na protifašiste in filofašiste. Duševni voditelj prvih je don Sturzo, medtem ko vodi druge — takoimenovane desničarje popolarske stranke — grof Grosoli. Pristaši dom Siiurza) so navdahnjeni s krščansko-socijalnimi idejami, medtem ko so desničarji pod vodstvom grofa Grosolija po svojem političnem naziranju nekaki katoliški konservativci. Na sliče n način se je razidielilo na dva tabora tudi katoliško časopisje. Večina listov se je obrnila proti politiki don Sturza, na čelu vsem rimski dnevnik «Corriene d* Italia». Vodstvo popolarske stranke, ki je poosebljeno v don Sturziu, je bilo brez moči proti lastnemu tisku, tako da je ostala stranka pravzaprav brez vsakega discipliniranega glasil ai. Vsledl tega je ustanovil don Sturzo takoj po turin-skem občnem zboru popolarske stranke nov dnevnik pod imenom «11 Popolo», ki je sedaj uradno glasilo strankinega vodstva in osebno glasilo don Sturza. Napete razmere v popolarski stranki se odražajo tudi v razpoloženju vatikanskih krogov. Dasi stoji sv. stolica nad vsakdanjimi Dolftičnimi borbami, obstojajo med Bolgarska Vpad bolgarskih konatašev na grško ozemlje — Grški ultimatum sofijski vladi . SOFIJa, 27. Močna četa bolgarskih ko-mitašev je preteklo noč pri Tromeji udrla na grško ozemlje in napadla vojašnico grške obmejne straže. Kolikor je sedaj znano, je bilo pri tej priliki ubitih 10 grških oficirjev in 100 vojakov. Zastopnik £rške vlade v Sofiji je izročil danes bolgarski vladi radi vpada makedon-stvujuščih v grško Macedonijo protestno noto. Izjavil je, da bo Grška v slučaju, ako Bolgarska ne da zadoščenja v petih dneh, prekinila diplomatske ednošaje z Bolgarijo. _ Rušila Japonska še ni priznala sovjetske vlade LONDON, 27. Iz japonskih diplomatskih krogov prihaja poročilo, da je vest, da je japonska vlada priznala sovjetsko vlado «de jure» izmišljena. Japonska se bo le udeležila konference, da se ustvari podlaga za uradna pogajanja med obema državama o vprašanju Sibirije in otoka Sa-halina ter o vprašanju ribjega, lova. Patriarh Tihoa izpuščen LONDON, 26. Reuterjev dopisni urad poroča iz Moskve: Patriarh Tihon je bil izpuščen na svobodo. Zaključek ameriške akcije za pomeč stradaječim. MOSKVA, 26. Ameriškemu odborus za pomoč stradajočim, ki zaključi te dni svoje delovanje, je bila prirejena v Moskvi častna pojedina. Načelnik ameriške organizacije je pozdravil v tepiih besedah prisotne zastopnike sovjetske vlade (Crčerina, Ka-meneva, Litvinova, Radeka, Deržinskega i. dr.). Zahvalil se je sovjetski vladi za odločno in izdatio podporo, ki jo je dajala ameriški organizaviji, in je naglašal, da se bodo njeni člani vrnili v svojo d lomovi nr> z neomajnim prepričanjem, da zastopa sovjetska vlada interese ruskega naroda in da dela za njegovo dobro. Ni več nika-kih ovir, ki bi bile na potu pripoznanju sovjetske vlade s strani drugih držav, posebno Amerike. V imenu sovjetske vlade se je zahvalil Kamenev Amerikancem za njihovo požrtvovalno pomoč ruskemu narodu v času velike nesreče, ki ga je b?ia zadela. Izrazil je t-panie, da se bodo želje po zbližanju med ruskim in ameriškim narodom uresničile. Čičerin je izjavil, da predstavlja delo ameriške organizacije za pomoč ctradajo-čim delo širokih plasti ameriškega naroda, katere so postavile s svojo akcijo trdno padlago za bodoče neomajno prijateljstvo in/ medsebojno izpoznavanje med obema narodima. Blagodejno* delovanje ameriške organizacije za pomoč stradajočim je te začetek vzajemnega dela ruskega in ameriškega nareda za izkoriščanje ogromnih naravnih bogastev Rusije na korist vsemu Človeštvu.-Sovjetska oblast je slej ko prej pripravljena' storiti največje napore, ki se zamisliti dajo, za odstranitev ovir, katere so na po»ti zbližanju med! Rusijo in Ameriko. Izdajatelj lista «New York Times» je dal na predloge opozicije. Vlada se je nato bavila z nastopanjem Nemcev. Njihov zastopnik dr. Kraft je na včerajšnji seji šefov političnih strank odobril predlog opozicije. Vlada bo zahtevala od Nemcev, naj glasujejo za njen predlog. Minister notranjih del Vujfčić je vladi poročal, da je odpotoval iz Zagreba pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo dr. Cimić, ki je referira! o stanju na Hrvatskem. Po njegovem poročilu vlada tamkaj red. Uporaba zakona o zaščiti države je popolnoma uspela. Dvanajst ine sprejete BELGRAD, 26. Sinočna seja finančnega odbora je trajala do pol 3. zjutraj. Debata te bila zelo< živahna. Minister za socijalno politiko je umaknil člen 38., ki deloča, da mora Središnji ured za osiguranje radnika plačati stroške lečenja za vse svoje člane, ki oboKjo na katerikoli nalezljivi bolezni. Posl. Krizman (dem.) je ostro kritiziral način, kakt* se hoče s čl. 40. razširiti § 471-. srb. obč. zakona na celo državo. Zaščita malega kmeta je potrebna, toda uvede nai se z modernim zakonom in potem, ko so se zaslišali strokovnjaki iz vseh interesiranili krajev. § 471. pa je zastarel«, . »Sil! _1/m^ta tomifn/i ir_ njem obnovitvenega dela sovjetske vlade in jes izrazit upanje, da bo 300 članov ameriške organizacije, kateri sa se prepričali na licu mesta o pravem položaju v sedanji Rusiji in se sedaj vračajo s tem prepričanjem med svoje slabo obveščene sodržavljane, nastopilo kot toliko pijonirjev za zbližanje med Ameriko in Rusijo. Radlek in Litvinov sta naglašala, da je požrtvovalno in vestno delo ameriške organizacije razpršilo ono nezaupanje, s katerim ga je bilo v začetku sprejelo rusko ljudstvo, ki je stalo te*daj pod vtisom državljanskih vojn. Akcije ameriške organizacije za pomoč stradajočim — je rekel Radek — se bomo* hvaležno spominjali in ne bomo pozabili dokazati to našot hvaležnost. Vemo, da bodo tudi drugi pomagali naši deželi, ako si bo sama pomagala. Pojedina se je zaključila ob vzklikih v prilog rusko- - ameriškemu zbližaniju. Kakor poročajo moskovski listi, je uvozila ameriška organizacija v Rusijo v dvoletni dobi svojega delovanja 55.000 ton živil in zdravil v vrednosti 137* 2 miljonov rubljev v zlatu. ____________________Francija ininozemskega tiska si. Krizmana ter je spremenil da ima vlada pooblastilo, n os t člen 40. razširiti § 471. na posamezne kraje in pokrajine. Proti temu je opozicija ugovarjala, ker se uvajajo nove neenakosti. Končno je finančni odbor odobril z dvema glasovoma večine vladin predlog o dvanajstinah, ki je bal še danes dopoldne izročen plenumu skupščine. Romunska Konferenca Male entente v BukareSti BELGRAD, 27. V drutfi polovici prihodnjega meseca se bo vršHa v Sinaji konferenca zunanjih ministrov držav Male entente. Predmet te konference bo razprava o nađaijni politiki Male entente napram Božanji ter o zaktiučitvi miru a Turčijo. ▼ Parizu poveličuje gospodarsko povzdigo Francije ▼ zadnjih letih — Miilerand o odškodninskem vprašanju PARIZ, 27. Na sinočnem banketu, ki ga je priredilo tukajšnje uiruženje inozemskih časnikarjev na čast predsedniku Milleran-du, je predsednik udruženja v krilatih besedah povzdigoval gospodarstveni napor Francije, ki je aosegeli že toliko lepih uspehov. Millerand je v odgovoriš prešel na odškodninsko vprašanje: Inozemstvo ima navado, dat vsakemu vprašanju, naj bo še tako enostavno in jasno, da popolnoma dramatična lice. Ravnot tako se je zgodilo, ko je Francija s svojimi prijatelji Belgijci po treh letih brezuspešnih pogajanj, menjala taktiko. Priznati je treba, da želi ravno tako narod priti do svojega kakor zasebnik in noće ijžrati vloge premaganca in zado- voljneža. Inozemski časnikarji vedo dobro da Francija ne pozna sovraštva in maščevanja-. Mi vemo, da lahko z gotovostjo računamo na vas, da boste pripomogli, da nas bo svet boljše spoznal. Mnoge izmed vaših dežel in Francijo so med vojsko vezali isti interesi, isto upanje in isti strah. Mir je seveda raztrgal te vezi in dal vsakemu narodu prosto pot. Stvar, za katero so se zavezniki borili in tudi zmagali, ni bila samo njihova, ampak je zadevala ves svet in njegovo kulturo. Mi ostanemo- zvesti temu na žira n«* Anglija Z zborovanja delavske stranke. Laburisti proti spojitvi s komunisti. LONDON, 26. Danes je bilo ctvorjcivo pod predsedstvom gosp. Sidnev Webba, poslanca delavske stranke, zborovanje socijal'stične stranke. V otvoritvenem jjevoru je g. Wcbb naglašal, da bi bil že skra-jni čas, da bi se angleška politika ne naslanjala več na to, o čemer kdo misli, da tvori pravica Anglije, ampak na pravice vsega sveta. Socialistična vlada bi povedala Frarciji, da Anglija ne more slediti več njeni napadalni politiki in da bi z naklo-njenostjoi sprejela ponudbe nemškega nareda. — Nato zborovanje z 2.RGO-OCO proti 366.000 glasovom odbilo predlog za spojitev komunistične z delavsko stranke. Angleško zračno brodevje bo itelo 52 eskadriij LONDON, 27. Ministrski predsednik Baldv/in je včeraj v dolnji zbornici podni načrt, kaka misli vlada izpopolniti zračno brodbvje. Zgraditi bo Ireba še 34 eskadriij, da bo Anglija odbila lahko vsak napad v zraku. Na ugovor nekega poslanca, da bo oboroževanje doseglo isto višino ka:ccr pred vojsko, je Baldwin izrazil upanje, da ne pride do tega, ker bodo; medlem že sklenjeni dogovori o omejitvi zračnega oboroževanja. Nemški poslanik pri zunanjem miaisiru LONDON, 27. Včeraj je zunanji minister lord Curzon sprejel nemškega podanika, Nemšiia Iz zasedenega ozemlja. Štirje Nemci smrtno zadeti od belgijskih straž. Francoski stotnik pomotoma ustreljen od lastne straže. PARIZ, 27. Listi poročajo iz Gladsber^a: Belgijska straža jc izstrelila več strelov za nekim Nemcem, ki je korakal po železnici; streli so imeli smrtonosna posledice. V bližini vasi Buer je belgijska patrula ustrelila 3 Nemce, ki so bili kljub prepovedi ponoči zunaj. DUSSELDORF, 26. V Sudingu je neka franc. straža streljala na častnika lastne vo;ske, ki je nadziral ponoćno službo; stotnik je obleža! na mestu mrtev. Papež dsruie za prebivalstvi v PoVurju 500.000 lir in 50 tisoč lir za revne dijak« v Monakovem BERLIN, 27. Wolfov dopisni urad poro*-ča; Ravnokar je mons. Testa izročil v papeževem .imenu nemškemu podpornemu odseku 500.000 lir za dobrodelne namene v Poru r ju. MONAKOVO, 27. Papež je pr.=la»l po nunciju; mons. Pacelliju rektorju tukajšnjega vseučilišča 50.0G0 lir za revne dijake. S konference v Lausanni. Sporazum o rnzm.cjitvi turskih dljžel dosežen. LAUSANNA, 27. Politični svet, .ki se je sestal včeraj dopoldne, .je dosegel sporazum v vprašanju novih meja radi odstopitve Kara-gača Turčiji, dalje v vprašanju razmejitve Sirije in Mezopotamije. Vprašanje medsebojne povrnitve ladij s strani Turčije in Grčije je bila pripuščeno omenjenima državama. Manjšinsko vprašanje pred kongresom udružen) za Društvo narodov DUNAJ, 27. Na včerajšnji plenarni' seji udruženj za Ehnjptvo narcdicv je bil najprej soglasno sprejet predlog, kjer se zahteva, naj se intelektualci vseh držav medsebojno podpirajo, naj vzpostavijo medsebojne zveze, naj podpirajo svoje javna biblijoteke in naj skrbijo za materijelno pomoč v onih državah, v katerih- ni večje duševne produkcije. Nato je profesor na lyoni?!cj univerzi Georges Celle imtefl idveurno predavanje o manjšinskem vprašanju. Komisija je predlagala 14 resolucij in isicer: 1. Tudi ene države, ki niso vezane po manjšinskih pogodbah, naj prevzamejo obveznosti glede manjšin. 2. Ustanovi naj se med nareda organizacija za jezikovne in verske manjšine. 3. Manjšinam naj s-e po lokalnih razmerah da možnost samouprave lokalnih interesov. 4. Za države, 1« so vezane po manjšinskih pogodbah, na.j se imenuje ena ali več mešanih komisij, ki bodo nadzorovale izvršitev manjšinskih pogodb. 5. Ker se je Turčija obvezala prevzeti varstvo manjšinskih pravic, naj bi tudi druge orientske države prevzele varstvo (krščanskega in muslimanskega prebiva!) stva. 6. Določbe glede šolskih statutov muslimanskega prebivalstva v Turčiji, ki so bile v veljavi pred letom 1914, naj ostanejo 5e nadalje v veljavi. 7. Vsem narodnim manjšinam in njenkr reprezentantom naj se da možnost, da s«, s svojimi pritožbami obračajo naravno«*) na Društvo narodov. tEDiNusr« V Trstu, dne 28, junij« 1921 8. Pri diferencah v interpretaciji manf-J vlastin* in torej tufdi prati Franciji. Tako linskih pogodb, naj boi Društvo narodov ter'— Mn*kv« na stofi-ftalno mednarodno razsodišče obligato-lično. 9. Ta točka se bavi s kompetencot sveta Društva narodov, njenega obsega in načina v vprašanjih narodnostnih manjšin. 10. Z manjšinami naj se pri ureditvi gospodarskih vprašanj, zlasti agrarnih zako-pov postopa^ enakomerno- 11. Naj se zajamči stroga izvršitev vseh obveznosti glede šolskih vprašanj narodnostnih manjšin. 12. Se zahteva, naj se pozove svet Društva narodov v primeru slabega ravnanja in krivic proti manjšinam. 13. Naj se odpošljejo komisije, ki naj proučijo zadeve onih članov manjšin, ki fo bili izgnani iz svoje domovine ali ki so motali pobegniti. Komisije sveta Društva narodov naj se zavzamejo za te člane manjšin. 14. Komisijo, Id je predvidena po točki 2 za manjšine, naj po ustanovljenih načelih imenuje glavni odbor Unije. Madžarski delegat je izjavil, da je v epi osnem zadovoljen s predlogi, zahteval pa je, naj Društvo narodov še bolj natančno izrazi jamstva za manjšine. S strani Nemcev na Ceškemi je izjavil dr. Medinger, da manjšinska klavzula, v mirovnih pogodbah praktično ni izvedljiva. Bolgarski delegat prof. Kyrov je predlagal, naj se macedonsko vprašanje izroči v £vrho preiskave Društvu narod.ov. Jugo>-tlovenski delegat Cerovič je izjavil, da je ta predlog ilojalen. Predsednik Bouvet je poklical zaradi tega Cerovića k redu ter izjavil, da mu odvzame1, besedo-, aken ne prekliče tega izraza. Cerovič je protestiral proti temu ter zapustil dvorano. Šele s posredovanjem čehcslo vaškega delegata se je poravnal ta dogodek. Bolgarski predlog je bil sprejet z majhnimi izpre-memjbami. Kitaiska dvor upepeljen PEKING, 26. Požar, ki je izbruhnil včeraj na uničil. dvoru, je palačo popolnoima Poostritev francoskega pritiska Iz Pomhrja prihajajo v zadnjih dnevih za Nemce zelo razburljive vesti. Na eni strani se opaža močnejše delovanje nemške sabotaže in poostritev pasivnega odpora, na drugi strani pa so postala francoska zased-bena oblast v a skrajno stroga in energična. Najhujše pri tem je, da so začele padati na eni in drugi strani človeške žrtve. Dogodki v Dortmundu in Buerju so krvavi odmevi poostrenega boja med Francozi in Nemci. Čitajoč izjave v nekaterih nemških časopisih, se vidi, da se je Nemcev polotilo besno razpoloženje, zakaj nekateri listi naravnost ščuvajo k sabotaži, ki je v zadnjem času zares občutna. Železniški pre deri se podirajo, važni mostovi so v stalni nevarnosti pred atentati, vršijo se napadi na francoske in belgijske vejščake itd. Francozi so me£ lem časom in vkljub vsemu odporu popolnoma izolirali zasedeno ozemlje od ostale Nemčije ter so postali na ta način absokitni gospodarji na teritoriju. Danes ne morejo gospodarsko še izrabiti svoje zasedbe, ker povzroča nemški pasivni odper take težave, da je izrabljanje ruanikcv še majhno. Toda trdi v tem o žiru morejo Francozi tea z name nova l i nekaj uspehoV, zakaf izvozne množin-2 premoga in rude naraščajo. Dalje je opaziti v nemških vrstah neko omahovanje. Med*' Nemci samimi je mnogo takih, ki si ne želijo večnega boja, ampak mirnega in dobičkonosnega dela. Tudi uporabljajo Francozi najraznovrstnejša sredstva, da fci pridcbiii zase omahljivce, ne-značajneže in nezadbveljneže med Nemci. In tako so se začele polagoma lomiti sklenjene nemške odporne vrste. Razume se, da se izgoni nadaljujejo! brezobzirno. Navadno morajo izgnani moški takoj zapustiti Por uhrje in le nekaj dni zatem jim mora slediti tudi družina, ki pa ne sme vzeti vsega imetja v premičninah s seboj, ampak določeno' težo. Izgnanci so torej občutno zadeti, ker so» črez noč postavljeni na ceslo. Na ta način hočejo Francozi ne samo zlomiti odpor nemškega ljudstva ampak se rešiti za vedno onih elementov, in tačas pojdejo dogodki v Poru h r ju po tej poti dalje. Vsak dan tega sistema pomeni za Nemce izguba, z vsakim dnem se redčijo nemške vrste, z vsakim dnem prehaja vodstvo obratov polagoma v roke Francozov. In njim zadostuje, da imajo vodstvo v rokah. Zakaj masa delavcev jih manj skrbi. Prvič je treba pomisliti, da so delavci v premo-gokopih in rudnikih različnih narodnosti. Je toi pestra množica. Veliko je Poljakov, Čehov, Jugoslovanov, Italijanov in drugih. Ta' masa je le toliko časa v službi nemškega nacionalizma in torej nemškega odpora, dokler ji znajo njeni voditelji, ki so pa Nemci, dopovedati, da se bore proti francoskemu! imperializmu in militarizmu. Sicer pa so te delavske množice večinoma v komunističnem taboru. Na. nje se torej Nemci ne mjorejo absolutno zanesti. Te množice bi bile že davno pokazale hrbet nemškim' nacionalcem, ki jih podžigajo odporu, če bi ne bile pod vplivom moskovske internacionaJe m torej tudi sovjetske vlade. Dtanes je politika Rusije orientirana proti zapadnim zmagovitim se kaže vpliv oddaljene Moskve na stoti sroče porenskih delavcev v nemškem odporu. Razredna' zavest tega delavstva je bila že pred! vojno' znana, danes pa po svetovni vojni in po komunistični agitaciji je ta razredna zavest precej izkristalizirala dvoumno in nejasno razmerje do gospodarskih sindikatov in meščanstva, ki je do sedaj razpolagalo z masami v boju proti Francozom, Če se enkrat posreči Francozom naicfo mestiti nemške tehnične uradnike s svojimi ljudmi, tedaj ni verjetno, da se bodo delavske množice še dalje stavile v službo nemškega nacionalizma. Tudi so Francozi tako premeteni, da puste komunistom gotove svoboščine, ki jih francoski komunisti daleč niso deležni. Čimbolj pa se ojači komunistično »stremljenje in mišljenje, tem bolj stopa v ozadje nemški nacionalizem, ki je tu hrbtenica pasivnega odpora. Iz povedanega je precej jasno, si Francc«zi sedaj ne žele še, da bi prišlo do kakšnih resnih pogajanj za rešitev porufcr-skega spora. Zato bodo zavlačevali pregovore z Londonom ter nadaljevali s svojo brezobzirno« politiko v Poruhrju. Francoski pritisk bo vsak dan hujši in Nemci bedb še-le sedaj občutili pest tujca v svoji domovini. Če smo torej označili francosko stališče v pcruhrskem vprašanju z besedo: zavlačevanje', tedaj nami je označiti nemško stališče z besedo: negotovost. Nemci marejo biti danes le gledalci, kako se bo izvršil dipl-c matični dvoboj med Londonom in Parizom. Od izida tega dvoboja je odvisen (pO njih mnenju) nadaljni razvoj njihove usode. Tako so dali Nemci vsako iniciativo iz rok ter izročili tujcem reševanje svojih najvažnejših političnih vprašanj. Za nekdanjo nemško cšabn-get in blazno samozavest je današnji položaj zelo poučen. Angleško stališče se razlikuje, kakor že večkrat povedano, cd! francoskega, pa tudi ni misliti, da so pripravljeni iti za Nemce v žerjavico po kostanj. V tem otziru so se Nemci že večkrat motili in bržkone so še danes v zmoti, sicer bi se sami potrudili, da bi dosegli kakšen mod'us vivendi s Francozi. Res je sicer, da gledajo Angleži s slabim očesom, francosko imperialistično politika na kontinentu, in se bore proti uad'vladju Francije, vendar pa po dirugi strani radi vidijo pešan^e nemške industrije, ki je že danes nevarna tekmovalka angleški. In spe-cielno v ruhrskem vprašanju si tudi Angleži ne bodo dali bogve kakšne sile. Poruhrje v francoskih rokah pomeni za angleške kapitaliste dobiček. Posebno angleški premogarji, ki prodiajajo premotf na Nemško, delajo sedaj lepe dobičke. Francozi pa ne bodo nikoli dcsegli tiste višine v proizvodnji, ki bi jO Nemci. Dalje je francoska industrija manj nevarna angleški, ker imajo francoski indusirialci že svoje stalne trge iz predvojne dobe in potem, se razvija proizvodnja francoske industrije v takih panogah, ki so na Angleškem manj razvite. Skratka Francija je velika manj nevaren tekmovalec kakor pa Nemčija. Iz tega se da tudi sklepati, dai ne bi Angleži nikoli v to privolili, da bi se Nemcem vojnoodškodninski dolg črtal, tudi ne pojdejo na to, da bi se medzavezniški dolgovi črtali na račun nemškega dolga. V interesu Anglije je, da se njeni eosedjje ne otresejo dolgov, ker ti doJgovi so imenitno^ sredstvo zai brzdanje gotovih imperialističnih apetitov, ki bi križali angleške račune. Anglija in Amerika sta danes upnici vseh evropskih držav. In to pove vse. V rubrike m vprašanju je torej stališče Anglije sledeče: oslabitev nemške gospodarske sile do neke točke, nikakor pa ne sme Francija na račun Nemčije postaviti svoje nadVladje na kontinentu. Dejanja zadnjih miesecev kažejo, da je ta razlaga o različnih e tališčih treh prizadetih držav v ruhrskem vprašanju prava. Vse1 se zdi torej, da smo še daleč dol sporazuma med! zavezniki kakor tudi med1 Francijo in Nemčijo. Včasih se zdi, da bodo Angleži krepkeje nastopili, včasih so Francozi tisti ki igrajci vlogo ponižnega jagnjeta, medilem, ko gledajo Nemci v London in Washing-ton. Toda grmenje med zaveznik« je' več komedija ko drugo in Nemci zastonj upajo in pričaJttkjejo čudežev. Odkritja angleškega dbevnika «Obser-ver» o podpiranju nemških separatističnih struj v Forenju od strani uradne Francije bodo sicer vzdignila nekaj prahu. Sicer pa niso ta odkritja nič novega ali neznanega odkrila. Kvečjemu so «uradkso» potrdilo o namerah francoske vlade v Porenjiu. Sicer pa je tudi bavarski veleizdajrtiški proces javno pokazal, kakšnih sredstev se poslužujejo Francozi, da bi razkosali nemeko državo. V splošnem je položaj za francoska politična stremljenja v Nemčiji zelo ugoden. Verjetno je, d!a ga bodo Francozi izrabili do skrajnosti, dokler imajo še proste roke. Pričakovati je torej, da se bo trdovratni boj med Nemci in Francozi nadaljeval in stopnjeval do vedno hujših oblik. na ta način užaljene samozavesti ni nikako čudo, da bi si želel! povprečni državljan tudi na tem polju nekako revjotucijo, ki bi pomagala Italiji do- enakosti med državami z zdravo valuto. Kar velja glede Italije, velja tudi glede vrseh drugih držav s slabo valuto. In sem spada, kakor znano, velika večina evropskih držav. Povsod se dolgovezno razpravlja o zdravljenju valute, snujejo se na ta račun razne špekulacije in negujejo se prijetne sanje o skorajšnjem} povratku predvojnih «zlatih» časov. ~ # _ O vprašanju zdravljenja lire je govoril na zadnjem zasedanju rimskega senata senator Albertini, kateri je svetoval vladi v svojem govoru«, naj ne porabi niti ene minute svojegai časa in niti vinarja državnega denarja za umetno vzpostavljanje lire. 1 a njegov naisvet je dal znanemu gospe ar-stvenernu strokovnjaku Luigi-ju Einauidi, da je objavil te dni v milanskem Cornere deila Sera» članek, v katerem podkrepile Albertinijevo) iezo s skrajno z.anumvim dokazovanjem. Vakflna politika, ki bi šla za tem, da se lira umetno zenači z zlato vrednostjo — bodisi s pomočjo mednarodnih pogodb, aH is tem, da država najme cgromno posojilo, ki bi ga porabila zato, da lahko pobere iz prometa naenkrat vec miliard papirnatih lir in jih da kar sezgati — taka valutna politika, bi bila za državo skraino škodljiva. Škodljiva zato — pravi Einaudi — ker bi znižala cene vsakršnega blaga in dela, ne da bi mogla postat^ti v igre nikake primerne naknade. Kadar je malo denarja v prometu, se ne morejo plačati reči po isti ceni kakor kadar ga je v izofcfljui Pustimo na strani za en hip vprašanje, ali je to z drugih vidikov dobro, ali olabo, in glejmfct fe na interese države. Kadar cene padajo, se znižajo dohodki vseh državljanov — razen tistih, ki imajo no-spremenljive dohodke — na polovico,, tretjino aH četrtino. Kdor je imel pre, 10 lir dohodka, bo imel sedaj 5000, 3500, 2500. Kdor je plačal, ko je imel 10.000 ln-, 2000 lir davka, bo mogel plačati, ko bo TV-eiemal 5000 lir, samo 1000, in ko ser mu dohodki znižajo na 2500, bo mogel z veliko muko plačali komaj 500 lir. Država, ki prejema danes 16 miljonov lir davkov ui pristojbin, jih bo dobivala potem le 8 ali 4 nu-Jijcne. To pa pomeni v priprostih m golih besedah — f&Hmeni države. Ako dooi država samo 8 ali 4. ne more plačati 16. Vsled! tega bo morala po sili znižati obresti državnega dolga na polovico ali četrtino. To pa se pravi, da bi država ne izvrševala več svojih obvez napram vsem tistim, katerim je obljubila, da jim bo plačevala določene stalne svote. Ravno tako bo morala znižati plače vsem svojim uradnikom na polovico ali četrtino, ; Tak pretresljaj bi se mogel na vse zadnje izvršiti, todla treba je imeti jasno pred očmi da bi bil to grozen stresljaj, ki bi se ne dal izvesti, ne da bi izz^l agitacije, nezadovoljstvo in odpor z vseh) strani. In ravno tako si je treba zapomniti, db je pravo ime za tak stresljaj besedai «faliment». Kdor želi, da bi država falirala, ta naj le stremi •____l_____Ura » airk Kdor upa izraziti svojega mnenja. Mari se bojijo, da se jim' bo očitalo), dia so sovražniki jav- nosti in konsumentov? Pri današnjem sta- ludi Einaudi na stališču, da mota biti nju nima Italija v svojih' stikih z inozemstvom ne škode ne dobička niti* za stotinko, naj stoji Hra nizko ali visoko. Namesto da bi plačala blago, ki ga pravi, ladje, ki niso povoljno uspeli radi slabega par-da je z jezikovno prakso na oblastvih južnega; nega stroja, izdelanega na Angleškem, je pre-Tirolskega zmešnjava kakor na gradnji stolpa; pbvedala tržaška policija. Ressel je nato odšel v Babelu. En davčni urad sprejema nemške do-| v Pariz, da stopi v slike s *vrdko Rivier Fic-pis« in utoke, jih pa ne rešuje. Drugi jih nitijcard & Malar, ki se je zanimala za n,cgovo jasne sprejema. Ena prefektura spreiema nemške! najdbo. Od teh izkoriščan in varan, je zgradil vloge in ne odgovarja nanje. Druga odgovarja! da si pridobi sredstev za povratek, tovarnarju izključno le v italijanskem jeziku. Kaka druga j barv Messonierju tovarno po lastnem patentu, odgovarja dvojezično. Nekaterim občinam pre- Za ves trud je dobil 1000 frankov, s kalerum povechi^ejo razglase v materinem jeziku, dru-1 se je vrnil. * ^ gim celo 'dvojezične. Osrednje oblasti do-vo- j Radi pravde s svojimi bivšimi kompanjoni ljujejo tako zmešnjavo, namesto da bi bile že j v Trstu je zabred-cl v dolgove. Njegovo priza-davno določile * —unnmlnn /1A rl-. JoilL-n«. I J A -A s! nlimni r\ 1" 1 "Arif pf H 111 Ti T T H nKi na — nih pravic pa je vsak podprefekt avtonomen gospodai po sveji lastni volji ureja to tako važno mate-! ka v Londonu. Toda razočaranja iz tega ne-rijo. Sicer se obljubuje iz dolgo tozadeven je-! uspeha ni več doživel. Umrl je na mšpekcij-zikovni dekret, med tem pa vladajo različne: skem potovanju po ljubljanskem barju 9. okto-razmere od okraja do okraja. Naravno je, da bra 1857. in je bil pokopan pri sv. Krištofu v pri tem ne more biti govora o neoporečnem; Ljubljani. poslovanju oblastev. niti ne o neoporečnem: 'fo je usoda moža, ki je dal svetu eno naj-opredeijenju pravic in dolžnosti državljanov, i pomenljivejših pomcr&kih iznajdb v prvi polo-Do tega pa more priti le, oe se uveljavljajo j vici 19 9<0ietja. I. Hilbcrt. narav.* načela praktičnega iKvljenja m če *e, Tragie ttSoda udeležencev koherence zakonito zasuti pravica prebivalstva do obce- i « R 7 Mutarf« k; v rania z oblastvi v materinem jezika!! Preži- v Genovi. ;B Z. am Mittag», ki izhaja v ^^ - ..........°—1----- prinaša preraasijanja vreden r"»- po- izenačenju papirnate lire z zlato. Kdor tega ne želi, ta naj ve, da ne sme želeti take vzpostavitve vrednosti Kre, ker bi bila, ako bi io izzvali na pref omenjeni umetni način, škodljiva tudi za skupnost. Znižanje cen, ne da bi se plavile v naknado dnrge vredlnosti, bi pomenih* faliment in zastoj industrije. Kdo si bo» upal zidati z opeko, katero kupufe po 150 lir za 1000 koecv, ako se mora bati, da bo njegovi opeki, ko bo zložena, v hišo, padla vrednost (vsled1 vzpostavitve vrednosti lire) na 100, 60 ali 40 lir? Ravno visled tega strahu zida •danes hiše le malokdo*. Ljudje se posvečajo obrtim, kt povracajo stroške v kratkem rok i in kjer je upanje, da se proizvodi prodajo, preden se dvigne vrednost lire. Električna podjetja, ki bi iknela v Italiji ogromen delokrog, počivajo; ne upajo najemati potrebnih posojil iz strahu, da jim ostane dolg na višim 100.000, medtem ko bi padla vrednost njih napravam na 60 aH 30 tisoč. In kdo bi mogel zameriti tistim, ki se bojijo? Kdo miore svetovati ljudem ali jih siliti, da dajo na razpolago svoje prihranke, ako jim. visi nad glavo nevarnost vzpostavitve Jure 1 Treba je naglasiti, da niso današnje nezgodb nič v primeri z nezgodami, ki bi nastale, akw bi se politika umetnega dviganja lire izvajala v polnem obsegu. Danes želijo vsi več ali manj vzpostavitev lire, toda vsi jo instinktivno odlagajo na nedoločen čas. Industrijalci kupujejo dalje surovine, dađje delajo in prodajale. Ne sklepajo se naročila na dolgotrajne roke, ttxta obrati na kratke roke gredo po navadm peti. Ako bi vlada izvajala — kar pa je sicer sodeč po zadinjem govoru finančnega ministra De Štefanija v Milanu, izključeno — ranje te potrebe žali prebivalstvo in mu greni1 Berlinu, prinaša premaši, čustva, na drugi strani pa onemogočuje res ko- ključek. Od uuelerenčev mednaroane kon-ristno poslovanje oblastev in ubiija zaupanje ^^ C,*nn«!: «K re med ljudstvom do njili. Le ljudje, ki ne razu- — a *----L■—• '— i—i»4i državne mejo duše prebivalstva in koristi uprave, morejo govoriti, da zahteva po pravični in obzirni jezikovni praksi izhaja iz narodnega sovraštva. Prepovedi, ki jih človeški razum ne more razumeti Spričo dejstva, da oblastva ne dovoljujejo pouka, potrebnega v gospodarskem interesu ljudstva in države same, zastaja normalen človeški razum. Ne more razumeti te neverjetnosti. Čitatelji vedo, da se je nekaj takega dogodilo na južnem Tirolskem. Dotična ference v Genovi jih cela vrsta n!'č več med živimi. Umorjeni so bili: Valter Ra-thenau, nemški! kancelar, poljski zunanji mjinister Narutcwicz, tuski poslanik Vo-rovskij, usmrćen je bil bolgarski min. predsednik Stambolijski. Zastopniki zapadnih držav na tej konferenci so sicer še vsi živi, ali ni eden ni medtem ostal na krmilu. Določitev registerskih uradov v naših pokra-jiHah. Uradni list Gazzetta uificiale z dne 23. t. .m prinaša odredbo finančnega ministra, v kateri se določajo v smislu čl. 3 kr. odloka z prepoveti podprefekta se je opirala na n<-ko dn, ll :anlIa!-,a l923 S-..113 sh.doc. rrfi, , ^ okrožnico prefekta, kjer je ia prepovedoval urad. kateri odgovar,ajo Slede svj;.h fur,kc., oba«kto tajnikom se udeleževali .borovanjjd^edan^m u.jdom ^odjn«.. pn.t^bm V 0 vzpostavitvi vreaosti lire Ko» je prišel fašizem na vladb, se je tu pa tam slišalo, da bo fašistovska vlada ozdravila med dinignvL fcitdi bolno italijansko liro. Lira spada, kakor znano, med slabe povoljne valute in velja v primeri z zlato enoto le eno četrtino tega, kar je veljala pred! vojno, ko sta imela kovina«ti denar in njegov papirnati nadomestek enako vrednost. Ozdraviti liro* bi torej pomienilo povzdigniti njen tečaji na) predvojno višino in izenačiti papirnati denar z zlatim. Tako si predstavlja' to vprašanje mj povprečni italijanski patrifot, ki te čuti zelo ponižanega, ker more trpeti, da je njegov narodhi denar ▼ primeri z denarjem držav z zdravo valuto maaj vreden im zapostavljen. Sprite na zmešnjava: falimenti industnj. podjetij bi se šteli na desetke tisočev. Ravnotafco bi falirala mnogo bank, in na milijone delavcev bi ostalo brez dekli. Nihče bi si ne upal nakupovati sirovine, nihče bi ne kupovat strojev, nihče bf ne imel pofuma podstaviti kak obrat in dati delavcu delo, ker bi se vsakdo bal, da bo moral predajat« svoje proizvode po naravnost pogubnih Zopet je treba ponoviti: kdor hoće videti vso to strahoto, naj le zahteva vzpostavitev vrednosti lire. Kdor tega noo» mera dati prav senatorju Albertini ju, dai je zahteval od finančnega ministra, naj ne porabi niti ene minute svojega časa in niti ene stotinke državnega imetja za ono nevarno podjetje, ki se imenuje vzpostavitev vrednosti Ure. , Dosedanje oparite so tako jasne, da bodo prepričani vsi oni, ki »o o tem preAneta razmišljali. V zadnjih letih sem ponovno razlagal na tem mesto iste miali m nisem naletel na nikak odpor. Toda večina si ne * ~ ----ww — " — — M O- * ># temu ukazu. Že proti pristojni za Trst, občine sežanskega okraja ter Milje). V pokrajini Istri: 1) Bistrica (novi sodni okr. Bistrica); 2) Koper {sodni vkr. Koper); 3) Lošinj (sodni o.kr. Lo«in«, Cres); 4) Poreč (sodni-okr. Motovun, Poreč); 5) Piran (rod- uradnike imeti popolnoma v svojih rokah. Absolutno nedostopno zdravemu razumu pa je, če se sploh prepovedujejo -taka koristna predavanja zato, ker se jili občinski tajniki ne smejo udeleževati!! Dolični podprefekt naj bi bil — če se j»> že hotel pokoriti okrožnici pre-fekta — prepovedal udeležbo občinskim tajnikom. S kako pravico pa je prepovedal predavanje sploh, ki je bilo potrebno tem bolj, ker oblastva sama ne skrbe za tak pouk, ali pa ga dajejo po svojih odposlancih v jeziku, ki ga ljudstvo ne razume! Tudi najkrajši pouk v materni besedi koristi ljudem več, nego kilometre dolga predavanja, s katerih odhajajo po tistem znanem reku: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba! To je: istotako nepoučeni kakor so bili poprej! Z ozirom na to resnico se nam kaže vsa gorostasnest takih prepovedL "Neki poznavalec evropskih- razmer je menil nekoč: V Angliji je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano. V Nemčiji je vse prepovedano, kar ni izrecno dovoljeno. V Avsiriii je vse dovoljeno, kar je prepovedano. Glede naših razmer pa ne velja nobena teh sodb, ker je le od samovolje oblastev odvisno, kaj je dovoljeno in ka$ prepovedano! Tu vidi kak organ države nevarnost za državo že v predavanju, recimo, o 'ime t nih gnojilih; kje drugje v neitalijanski pesmi pri kaki cerkveni procesiji; tam zopet v kaki — čepici gasilcev! Civilni klobuk na glavo, pa je domovina rešena! Kako naj človek oe piše krvave satire?! Josip ReaseL (Ob 130 obletnici njegovega rojstva. Narodna zavest in ideja slovenske vzajemnosti sta one vezi, ki najja&je prikleneta Čeha k slovenskim tlom, ako išče med Slovenci novo domovino. Brezdvomno pa je imela enako moč slovarska sorodnost tud? v dobah, Ido narodne zavesti in slovanske ideje v ljudskih masah sploh ie ni bik)1. Ko ie priiel ttiriiodvasetletni Ressel 1. 1817. ko* gozdar v Pletarje na Dolencem, sta bila gotovo slovanska govorica in slovanski značtj ljudstva, ki sta ga morda, ne da bi se tega z&-vedal, vinpn; 3) Gorica (Gorica, Kanal, Kormin) 4) Gradiška; 5) Idrija (sodni okr. Idri.a in bivži sodni okraj Cerkno); 6) Trbiž; 7) Tolmin (sedni okr. Tolmin, Bovec s Kobaridom). Ti regislerski uradi bodo prič2li svoje poslovanje s 1. julija 1923. Neprimerna in potrebna spremembe se nam zdi odr2:dba, da bo Cerkno imelo registerski urad v Idriji, med lem ko bo spadalo pod tolminski sodni okraj. — Stariši! V včerajšnji »Edinosti > sem z veseljem čitala, diai priredi tudi ktos slovenska zasebna šola pri Sv. Jakobu razstavo ženskih ročiiih del in risb. Lanska razstava *e nudila precej užitka obiskovav-cem, ker soi dela naših pridnih malčkov kar prevzela gledalca. Le žal, da je pri staxiših ta razstava našla malo razumevanja, zato> je bil tudi obisk precej pičel. Upam, da bodo letošnjo s-tariši in Jjvbitelji naše dece posetili polnoštevilno ter se tako. prepričali o napredku našega naraščaja. — Mati. Znižanje vozninc na tramvaju. Ravnateljstvo občinskih tramvajev je znižalo cene nekaterim vožnjam na svojih progah. Znižanje znaša v večini slučajev le 5—10 stotink in ni splošno, kajti cere mnogim vožnjam ostanejo neizpre-menjene. Nove tarile bodo veljale od 1. julija dalje. OrHitven« vesti Pevsko društvo «Tlirija» se zahvaljuje naj-prisrčnejše vsem, kateri so pripomogli, da je naš prvi koncert tako dobro uspel. Zahvaljujemo se posebno g.čni A. Cokovi, g.čni M. Bortolottif£vi, gojencem Glasbene Matice in končno vsem ostalim, ki so na kakršenkoli na-, čin sodelovali. Upamo, da nam ostanejo tudi v bodoče vsi naklonjeni. — Odbor. P. d. «llirija». Skupna pevska vaja se bo julija ob 20.30 v druri vršila v torek, dne 3. julija ob zv.JU v Vegovega roistnega kraja v štvepih prostorih. — Odbor. V Trstu, dne 28. junija 1923. •edinost* Akad. fer. društvo «Ealkan». Danes ob 20.30 redili sestanek. Ob 13.30 odborova seja v navadnih prostorih. Nogometni odsek - S. D. «Adria» ima danes tob 20ih svoj tedenski sestanek. — Načelnik. Športno društvo «Adria» priredi 15. julija ob 4. pop. na Prošeku sledeče tekme: brzotek na 100 m, 5 kilometrsko hitro hojo z Opčin na Prošek in enokiiometersko kolesarsko dirko. Vpisuje se danes na sestanku nogometnega odseka pri Sv. Jakobu na stari policiji, nadalje pri odbornikih in pismeno y-ljo 17. junija gospodarsko zborovanje. Tolmin- j duj> j- iemeteto razpravo z zanimivimi po-ski podprefekt je to zborovanje .teJetoničmm; ' . valute potom prepovedal, češ da niso imenovani go-j^tki o češke m jugoslovenske valute. vorniki, ki bodo nastopili na zborovanju. Za Nam ne dopušča prostor, da bi v celoti po-nedeljo, dne 24. junija je sklicala «Kmetsko-; natiSnili to zanimivo in kaj poučno razpravo. ^^^U^rr^^Z^! Omejiti se moramo le na tiste cdstavke ki tega ne»htevaTfo A p^dpr'efekt je skKcujoč (bodo gotovo v visoki men zanimali naso *av-se na domačih fantov, ko so se v »pozni noči vračali; ment, ki ga m kar tako prezreti Saj so te dni domu. Od fašistevskih palic sta zlasti trpela mnogi politični in gospodarski listi eden brata Garlatti. Kanalsko prebivalstvo je ta do- j za drugim priobčevali vest o 25% zlatem kri-godek nemalo razburil. ; {-jU čehoslovaške krone kakor o neki peseb- Sreca v nesreči. V preteklem tednu se je vo- j oosti Pr. tem ^ išlo nikomur na miscI, da zii na motociklu g. Ivan Pavtetic, sin tovarnar- , . , ja, iz dolenjega dela Mirna v gorenji del. Na bi temu nasproti poudarjal 30% zlato kritje ostrem ovinku pri mostu čez Vipavo je zadel.dinarja. s kolesom ob zid in je vsled silnega sunka j y okrogii SVoli 350 milij. dinarjev, ki jo iz- pTd^Ta SS glo^o^t'l—ie jugoslovecsfca Narodna bank. kakor da je dober plavač, se ima zahvaliti, da je. kovinsko podlago bankovcev, so torej se-odncssl samo nezr-atno poškodbo na nogi. šteti zlati, srebrni in papirnati dinarji, napo-Nagla smrt. V petek je zajemal 55letci Alojz; lccni> srebrni m papirnati franki, zlati, sre-Žnideršič, vrtnar v velikem semenišču vodo iz | bm. ^ ^^ angleški zlati sove- vaške v vrtu semenišča. Med tem delom mu je; . . , . . , , , . . .. postalo slabo in se je zgrudil na tla teda tako reigm, angleški srebrna drobiž m papmiati nesrečno, da mu je glava obtičala v vodi. Pri- fanti, italijanske zlate, srebrne in papirnate tekli se mu sicer na pomoč, toda bilo $e pi"'2-, j^j p© gornji predvojni pariteti brez ozira pozno, ker je bil že mrtev. Zdravnik je «go-!na t0f ^ so ^ncs \e ^ ^n kovani novci, ko^je^blleSl!1 POVZr°Člla STCna naP ' ^ j doMi, švicarski franki in pa papirnati denar ---------j nekaterih manjših drŽav, ki se niso udeležile ffflftfdnnfltt In lI*f10tf1fKt svetovne . vojne, obdržali svojo predvojno miJl^eViibAl II! ttill^IllUll ] zhio vrednost, med tem ko so francoski pa- Drnzovič, Pesmarica U.t (srednja stopnja) je | pirnati franki danes padli skoraj na tretjino, ravnokar izšla v tretji popravljeni m pomno- italijanske line skoraj ne četrtino svoje pred- ženi izdaji. Ta pesmarica jc na osnovnih j vojne vrednosti ter jsa papirnati denar mnogih meščanskih šolah ter učiteljiščih in srednjih drugih držav izgubil danes več ali manj na j šolah obče znana in vpeljana. O njeni porab- svoji predvojni zlati vrednosti. Poudarjati je s češkosl. krono glede notranje vrednosti doseči tečaj najmanj 12 šv. centimov ter se na tej višini tudi držati. Kaj torej ovira dinar, da se ne JujtI^hc do tega tečaja-, leo se je češka krona dvignila do tečaja 16.60 švic. centimov, kjer se drži z malimi razlikami? Vzrok tiči pač v tem, da je češki državni budžet aktiven, da je češka trgovinska in plačilna bilanca tudi aktivna ter da so češkoslovaške prometne razmere urejene. Jugoslo venski državni budžet je pa še vedno pasiven (dokaz naknadni krediti zahtevani od fin. ministra za budžetno leto 1922-23), trgov, bilanca e«» se bala pustni jo izpred oči) ji je ukazai, naj gre ven. Nista se imela rada, in on je izlil svojo jezo na otroka, ker je ni mogel name. «Pustite naju sama,« je rekel z visokega. Tudi ona ga je pogledala z visokega, kakor da ne misli iti. «Ali ste slišali?» je za vpil nad »jo. * Pojdite iz sobe.» ^Govorite vljudno z snenoj,» je rekla in kri ji je Šinila v obraz. Vrnite ven to norico,» je rekel proti meni. Ona je imela vedno prenapeto menenje o svojem dostojanstvu, zato jo je beseda «novica» z«Io ibodla. Predno sem utegnila kaj reči in posredovati, je stopila vsa besna predenj. «Ta-koj prosite za. odpuščanje,» je rekla, sicer vam ne ostanem dolžna za žalitev. Izdala bom vašo t skrivnost Za vse življenje vas uničim, če tel mi zljubi nekaj povedati.* MoSe lastne besede! ponovila jih je skoraj natančno tako, kakor sem jih jaz prejšnji dan izrekla — v njegovi navzočnosti in sicer, kakor da bi prišla naravnost iz nje. Obsede! je brez besede ter pobledet v obraz kot papir, na katerega pišem, medtem ko sem jo jaz potisnila iz soba. Sem preveč olikana ženska, da bi ponovila to, kar je rekel, ko se je opomogel iz presenečenja. Moje p*ro je lastnina članice verskega reda naše župnije in naročnice mi •Vera je zveličan je* — kako morete misliti, da bi ž njim napisala take grde besede? Končalo se je s tem, kakor ste bržkone uganili, da je vztrajal pri sklepu, da je treba otroka zapreti iz varnostnih razlogov. Poskušala sem stvar popraviti Rekla sem mu, da1 je kot papiga le ponovila besede, ki jih je slišala mene izreči, sicer pa da ce zna niti najmanjše podrobnosti, ker ji nisem nič takega omenila. Toda on ni kotel nič slišati, ampak je vztrajal pri zahtevi, da jo mora dati zapreti. V teh okoliščinah ona napravila svojo materinsko dolžnost. «Toda ne v navadno umobolnico za ubotfe,* sem rekla; ne morem privoliti v to, da bi jo zapcii v tak' zavod. To mora biti privaten zavod, tako zahtevam. Tako mi veleva moj materinski čut, razen ■tega moram očuvati svoje stališče v mestu.* To so bil emoje besede. Ali sem zadostila vaši radovednosti? Vsekakor sem se potrudila, da to napravim. Ko je bila v zavodu, sem bila rešena svoje najhujše odgovornosti glede nje. Neka gospica Halcombe me je pozvala, naj napišem izjavo, kako je prišla Ana v umobolnico, ter mi stavila več vprašanj, na katera naj odgovorim. Očividno izvira njena radovednost iz govoric gotovih jezikov, ki so ji mogli natvszti šumo laži. ' In potem še nelčaj: Ce se predrznete dvomiti o tem, da je bil moj mož Anin oče, tedaj me s tem smrtno razžalite. če čutite v tem oziru kakšno nespodobno radovednost, tedaj vam svetujem v vaše dobro, da se je- otresete enkrat za vselej. Tostran groba, gospod Hart-right, se bo tej radovednosti nkoli zadoščeno. XIV. Ponaredba poročnega lista me ni več zanimala; shranit sem pismo z edinim namenom, da bi mi morda kdaj v prihdnosti pomagalo razrešiti uganko, kdo je bil pravzaprav oče Ane Catherick. Nekatere besede v pismu mene matere ao mi mogle staliti kot kažipot. Toda sedaj sem knel ^vaincjii posel« da bi se j mogel s tem pečati. Nikakor nisem izgubil I grofom Foscom, me je zelo razburila. Kar sapo ' upanja, da si pojasnim tudi to točko; še vedno1 mi je vzelo in obstal sem z zmečkanim papir-me ,yz zanimalo zvedeti, kdo je bil oče ne- jem v roki. Kaj se je zgodilo? Kakšno preka- ifZ srečnega bitja, ki je ležalo v grobnici gospodov Fairlie. Zatorej sem zapečatil pismo ter ga vložil v svojo listnico, da bi ga imel pri rokah, ko pride čas za to. Naslednji dan je bil zadnji dan mojega bivanja v Hampolire. Moral sem še k zaslišanju v Knowlesbury, tudi sem moral biti prisoten pri preloženi preiskavi, glede smrti gospoda Persivala, na kar sem bil prost. Tako sem upal, da se odpeljem v London s popoldanskim aH večernim vlakom. Moja prva pot naslednjega jutra je bila na pošto. Marijanino pismo je bilo tu, toda zdelo se mi je zelo lahko, ko sem ga vzel v roke. Odprl sem ovoj ve« v skrbah. Majhen, samo enkrat zganjen listič se je nahajal notri. Kratke, naglo pisane in napol zbrisane vrstice so imele sledečo vsebino: «Vrni se semkaj, kakor hitro ti je mogoče. Bila sem primorana zapustiti naše stanovanje. Pridi v Gowers Walk, Fulham (številka pet). Pričakovala te bom. Pa nikar se ne vznemirjaj: obe sve zdrav« in na varnem. Toda vrni se. Marijana.* Trn vest, Jri sem jo takoj spravil v zvezo s njeno podlost je izvršil grof v moji odsotnosti? Odkar je bilo napisano Marijanino pismo, je pretekla ena noč, mnogo ur bo moralo Še preteči, predno se bom mogel vrniti k njim. Medte mčasom pa bi se utegnila pripetiti keJkšna nesreča. I« jaz sem moral ostati tu tako daleč od njih na razpolago postavi! Končno so porotniki po triurni preiskavi izrekli svoj sklep kakor običajno pri nenadnih smrtnih slučajih. K formalni razsodbi so dodali š>2 opazko, da ni nobenih dokazov, kako je prišel ponesrečenec do ključev in s kakšnim namenom je Šel v sakristijo. Prepustili so mrliča njegovemu sodniškemu zastopniku, ■ naj skrbi za pogreb ter odpustili priče. Sklenil sem,'da ne potratim niti minute po nepotrebnem, zato sem plačal svoj račun v gostilni fcar naročil voz, da bi prišel čimprej v Knowlosbury. Neki gospod, ki je slišal moje naročilo, in ki je videl, da sem sam, mi je povedal, da stanuje v bližini Knowlesbury in me je vprašal, če bi se lahko peljal z menoj, za kar bi plačal polovico voenine. Sprejel sem njegov predlog kot nekaj, kar je samo ob sebi ransiiliivot V Trstu, dne 28. fi*I$a 1927. Toda Tadrugar.fi sami stre jo že ▼ kali vsako iniciativo zadružnih voditeljev: V vas pride prekupčevalec — makari samo z« en dan, tudi če ga ne bo nikdar več — plača .pet stotink dražje tkakor zadruga in vsi zadrugarji letijo z blagom k njemu. Kdaj bo prišel čas, ko bodo zadružniki uvideli, da dobiček, ki o&tane Zadrugi, ostare ko ne č no njim samim; *aj vendar sestavljajo zadrugo oni sami, ki tvorijo z njo neločljivo celoto! Tedaj bodo posamezne zadruge stopile v stik in poskrbele za to, da bo šlo blago naravnost na trg brez posredovanja neštevilnih prekupčevalcev. — Morda ni lako daleč ta čas; kajti sila kola lomi, _ Borzna ooroilla. Valuta na tržaške® tria. Trst, 27. junija 1923 ©prste krone • •" • • • avstrijske Vror.-i * . . . češkoslovaške Krone • , dinarji • » • • • • • Jej i marke ••••*»•« dolarji #*••••• f rancoski franki ... švicarski franki • • • angleški funti papirnati • • • • • • • „ 0.25 0.«i0 0.0315 0.0325 . 67.25.— 67.75 , 24.90.— 25.20 . 11.50.— 12.— . «\0150 0.0175 . 22.S5 22.45 . Ib8.— -—138.50 . 400.—.—40 J.— * 10S.4A).— 103.70 BABICA spreiema noseče. LjtAezniva oskrba, zajamčena tajnost Hladit, Madonnina 10/II 907 KRONE 1.76, goldinarji 4.67, zlate krone 86, zlatarna Ponte della Fabbra t (v bližini Raz-za Goldoni) 908 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje pe najvišfih cenah plačuje edini (rotiti BeOeli Vita, vin Madoanina 10. L 32 KRONE 1.75, goldinarji 4.66 20 kronski zlati 85.50 Poodares 6-1. 44 SREBRO, zlato inbriljante plača Teč kot dru_ Pertot, via S. Francetco 15. tt._ 45 NA PRODAJ lepo posestvo, 9X oralov veliko, z dvema oraloma vinograda, najlepša lega, H ure od postaje Slivnica pri Mariboru, 3 hiše, lepa klet s posodami, sado-nosnik, travnik, polje in gozd. Cena 400.000 Din. Pojasnila daje Marija Koprivnik, Maribor, Badleva ulica 15, ali dr. A. Juvan, odvetnik, Aleksandrova cesta 18. 771 OMARE, postelje, lepe, po nizkih cenah, brez poviška, prodaja delavnica; Fabio Severo 7. 801 Tečan: Trst, 27. junija 1923 CosuHch • • • • J>8ltftiil. • • • C;eroHmtcli . • Libera Triestlm • L!oyo • • * • • J u sitio .... Martlnoliefi . . . Oceania . . • • Prem uda . • • • Tripcc-*i«h . • • Ampelea .... Cement Dal iittia Ctmcr.t Spabta . • • • • • • • • • • • • ■ • • • • • • . • • • • . a • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ■ • • 315 1125 4 OS 1405 650 130 131 6V7 275 500 339 224 * Razstava ženskih ročnih del in iisfc na slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu se bo vršila v petek, 29. in v soboto 30. t. m. ter v nedeljo 1. julija v šc-lski telovadnici. Razstava bo odprta vsak dan od 9 - 12 in od 3 - 6. — Šolsko vodstvo. _ Poslano*) cLA FRANCE» zavarovalna družba proti požaru. zs glavnini ravnateljstvom za Italijo v Milanu. Via Brera št. 11. Svojim zavarovalcem v pojasnilo naznanjamo: da smo bili vsled številnik požarov, ki jih je naša družba vtrpela v minulem letu, primorani razveljaviti gotovo število pic^odb (polic) nevgodnega značaja, kar pa je bilo svoječasno vsaki prizadeti stranki, potom priporočenega pisma javljeno. To okoliščino izrabljajo agenti drugih zavarovalnih drsjižb, rekoč, da je «LA rKAJN-CE-, kate i a se nahaja v cvetočem gospodarskem stanju, falirala in nam skusafu, na tak način odtegniti naše zavarovance in skleniti z njimi nove pogodbe (pohce). Obveščamo tem potom naše zavarovance, da so vse naše pegodbe (police) sklenjene z njimi, polnoveljavne, ter opozarjamo da bodemo primoram postopati na ocdlagi spiosnih pogojev police proti omm, ki bi skušali odtegniti se obveznostim sklenjene po^cidbe. „ . Proti raznaševalcem neresničnih vesti o položaju naše družbe, katerim smo že na sledu, bedemo brezobzirno nastopih. * MILAN, dne 25. junija 1923. Glavno ravnateljstvo «LA FRANCE*. PLISSE*. Delo hitro in natančno, velike in majhne oblike, podviti, na pahljačo in na harmoniko. Oliva de Battisti, Via S. Seba-s Liano št. 4-II1 Trst. Vhod pri prodaji listov. 51 PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglašeyalec Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III. (6) Nardiile in Sirite „EDINOST" I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLU2BE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, ofie, sin, brat in stric, gospod Fran KerSovani r M»re«H»l» prt Kopru t 47. letu svoje starost/, v noči od 13. do 14. junija t 1., zadet od srčne kapi. preminul ▼ Kokri nad Kranjem. Pogreb se je vršil dne 15. t. m. na tamošnje pokopališče. Pazin-Zagreb-Šempolaj -Dekani, U5. VI. 192». AmNJa roj Krali, soproga. Fra«, Ana, stari š i. Otekar, Radke, sinova, Josip* brat. Faul vd Ko carina in hrarita KooMa, sestri. Nečaki in nečakinje ter ostali sorodniki. Družabnika s približno Din. 200.000.—, išče že dobro vpeljana tvornica čajnega peciva (biskvita) v Sloveniji in sicer v svrfao razširjenja obrata. Dopisi pod „Biskvit" na Aloma Companv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. Dr. Rodo SfkHSal ne ordinira cd 29. junija do vštetega 8. julija 1923, ker odpotuje. V tem času ga nadomestuje dr. Fr. Jakončič v ul. Carducci 6, I. :w> Odhodi in prihod! vlakov JUŽNI KOLODVOR. Trst, T.žič, Červinjaa, Portotfruaro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. - Trat, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.i 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, Št. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 a; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni). Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.5012.35, 18.30*. > " _ Dohodi: 8.30*. 12.30, 17.55*. 21.25. , " - Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.; 23.45 brz. Trst, Herpelje, Bnzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50" brz.; 21.32 o * Ne vozi ob nedeljah. HajMi dvmAi Mm zavod. Velika zaloga vina, žganja in likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xydlas i«. »afafan S-SS* Vidno v zalegi in po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski tropinovee, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni izdatki s Sumeča vina kakor Šampanjec Sumeči istrski refoSk Lacrima Cristi in druga. Spacialitata s Jajčji konjak in Crema maršala ter arznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni matlno-vcc in drugi. (50) •) Za članke pod tem naslovom odgovarja ure*-niitvo le toliko kolikor mu zakon veleva. Mali oglasi s« računalo po 20 «tot beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 rtot beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—% Kdor išče službo, plača polovično cena ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU IM tema vogal d. Iazzffl. — Lastna tfala. Dcliillu glavnic« In rezervat »Uttf K C* SLAJ^M* - Izvifrjs ktta^it vst basšBi it rasajJliiita frnakčjt • " Uradna ara od f-13 ■ Stara znana zlatarna j MIH. ZITRIN Corso Vitt. Eri. III. 47 • j 8 • kupuje iti zamenjuje zlato, srebro in drage j kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del. (53) Dr. Dom UMi Postojna (vila Jurca) Zdravljenje potom elektrike Vsak dan od 0-12 In 1C-19. ^ POSTELJE 60, chiffoniens 220, nočne omarice 50, vzmeti, iimnioe iz morske trave in polvolne. popolna soba 850.— Fonderia 3. 859 SAMEC želi znanja v svrho ženilve z gospodično ali vdovo brez otrok. Ponudbe pod «Pekatetm» , na upravništvo. 905 Uvozna in izvozna tvrdka na debelo Debiasia & Domeniš v Trstu, skladišča: via Coroneo štev. 13t prosta luka 4, pritličje (translto) 27 ima v svoiih skladiščih vedno bogato Izbero najrazličnejše steklenine, češkega porcelana, vsakovrstnih servisov, steklenih šip za stavbe, emajlirane kuhinj, posode in lončenih izdelkov. Cene konkurenčne in solidna postrežba. Kmetijska zadruga v Trsta registrovana zadruga z omejeno zavezo Via Rafffaorla 7 (341) javlja vsem svojim članom, da se za v nedeljo dne 24. t. m. sklicani izrecni občni radi nesklepčnosti ni vršil; zato se vrši z istim dnevnim redom H. izredni občni zbor dne 14. julija t. I. Odbor. Šola Berlitz Trst — Via Torr« Mmm SI. IH. Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, partugalskein in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Pouk dajejo diplomirani profesorji detične narodnosti. Pojasnila In vpisovanja: vsak dan (i0 9 do 21. Via Torre bianca 21, Trst. (54) PRODAJALKA, izučena v trgovini z mešanim blagom, z "dobrimi spričevali, išče službe, rajraje na deželi. Jožefa Vidmar Postojna 245. 906 REDKA PRILOŽNOST. Krasna trgovska hiša z lepimi staoovanji, parketirane sobe, veliki trgovski lokal z lepimi, velikimi, suhimi skladišči, 2 veliki kleti, pekarija, vodovod v hiši, v prometnem industrijskem kraju v bližini mesta, tik ob postaji v Sloveniji, zaradi družinskih lazmcr po primerni ceni na prodaj. Natančna pojasnila daje Anton Naglic, trgovec Štore pri Celju, Slovenija (26/16) ZLAT. srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v?a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon- cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko Octova kislina Laneno olje Jedka voda Sušilec Povlaka in email Oljnate barve Barve v prahu Štuk Čopiči Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob Mizarski Um Ultramarin Naftalina Žveplo Modra galica Železna galica Smirek Stekliti papir $P»g* Ovojni papir Papirnate vrečice Metle in krtače Konoplje Proso Oves Kava Poper Cimet Piment Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Mineralna voda „Corticella" itd. itd. ANTON GAMBEL — Trst Via Coroneo 1 a 312 v Trstu f registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pler Luigi da Fofeslrina št 4» L Bferestule save^s ir saMe ?l88S 98 5 vloge, vezane na trimesečno odpoved PO 57,7. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6°/a ako znašajo 30-40.000 . po 6V//, ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. LA FRANCE Zavarovalna družba proti škodam po požaru, streli in eksplozijam. Ustanovljena v letu 1837. — Rezervni kapital 25,000.000 Fr. Generalno ravnateljstvo za Italijo Milan Via Brera štev. 11. Tel. 49-35. Ravnatelj: Dr. MARCELLO P1VATO. jlavno zastopstvo : TRST, Via S. Lazzaro št 1, Dr. BRUNO FASSETTA. GORICA: Viale XXIV Maggio št 11, ROMAN BREZ1GAR. KRM1N: Via Principe Umberto 3©0, RUDOLF HRVATIN. Tržaška posojilnica in hranilnici! registrovana zadruga z omejenim poroSlvom uradu|e v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema n&vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje MT PO 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne m za stranke ođ 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-S7. Moje vsa tiskarska dela točno in solidno Mori tiskarne se nahajajo v uliti Sv. Fraila M§a 128 DE V zalogi tiskarne „Edinost" se dobijo že izgotovljene tiskovine v italijanskem - slovenskem jeziku tičoče se davka premiinega bogastva na poljedelske dohodke. Pošiljajo se proti povzetju OSlasi v Idinosli4 imajo niMSi uspeh CENTRALA TRST Delniška Stavnica L 15,800.000 Rezerve 1 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Ailllrani zavodi: Jadranska Banka Beograd m njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metkovič, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Slbenlk, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Sakser Stat« Baak VALPARAISO: Banco Yugos!avo de CSiila ___—^^^^^ Izvriuje vse banCne posie. __PREJEMA VLOGE no hranilne Knjižice In na tekoči račun ter lih obrestuje po 3 V/c. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. 3=== Dale v najem varnostne predale Csaffes) ■ ■■■ Zavodu vi uradi v Trstu: Via Cassa dl Risparmio Stev. 5 — Via S. Nlcold štev. 9 IilitB H. m 1193. 2676. EUfaiu d).](ii 12.31 li Bi 14.3B h ti.