St. 40.
Trst, petek dne 9. februarja 1912. Ljubljana
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
PncamQ7na et A uin Ju!ro“ izhaja vsat: dan — tudi ob nedeljah in praz-rUo(UHI)tlla Ol« *t Vlil* nikih — zjutraj. Rokopisi sc ne vraOajo, netranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco dAssisi. St. 20, Kamor naj se naslovijo vse denarne ppšiljatve In dopisi. —-Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu ..Malič-* v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane „Jutro“ mesečno K 1.30, četrtletno K 4.30. celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri 'večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali ogiasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko,
„Narodna Odbrana" v Srbiji.
Prejeli smo majhno, ali vsebine polno knjigo, v kateri je opisan začetek in razfoj »Odbora za narodnu odbranu" v Srbiji, organizacije, ki bi jo morali imeti Slovenci prej kot naši bratje v slobodni Srbiji, ker bi jo mi prej potrebovali, s čemur pa nikakor nočemo reči, da je ta organizacija v slobodni Srbiji odveč: nasprotno, njeno delovanje je zelo koristno in bo čedalje bolj koristno ako se bo delovalo v dosedanji meri 'in z dosedanjo vztrajnostjo in navdušenjem.
Današnja „Narodna Odbrana-1 ni več ono, kar je bila »Narodna Odbrana", ki je nastala spontano za časa aneksijske krize z lepim in hvalevrednim ciljem, da se po privatni inieijativi stori za obrambo domovine, ono, česar država ne bi mogla storiti. V onih Sasih je „Narodna Obrana" tud' storila veliko, ker so se nahajali v osrednjem odboru, kakor tudi v okrožnih, okrajnih in lokalnih odborih zastopniki vseh stranic in organizacija je uživala v narodu največje zaunanje, kar je imelo kot naravno posledico to, da jo je narod rad, z navdušenjem in vsestransko podpiral.
Po rešenju aneksijske krize na način, ki za srbski narod ni bil ugoden — bo bile pa8 raitnere take — je izgubila ..Narodna Odbrana* svoj prvotni pomen, ali »ožje, ki so jo poklicali v življenje, so bili prepričani, da nevspeh v antksijski krizi ni tak, da bi se »oralo obupati, oai so rekli: sedaj še-le je treba delati in sicer delati vztrajno in vsestransko, da se povzdigne narod kulturno in gospoparsko, da bo mogel odbiti vsak napad, treba nam je podrobnega kulturnega Jela in prejšnja bojna organizacija se je spremenila v kulturno organizazijo, ki deluje na tem, da povzdigne narod, kulturno z vztrajnim in sistematičnim podrobnim delotn! s predavanji, z ustanavljanjem ljudskih knjižnic, sokolskih društev itd.
V	poročilu, ki smo ga prejeli, ee govori zelo obširno o vsem tem in zato priporočamo knjigo Viem oni«, ki se zanimajo za podrobno kulturno delo,*} ki je tudi pri Slovencih tako potrebno, bolj kot pri naših bratih v slobodni Srbiji, kjer država ne samo da ne ovira nadrodnega razvoja, temveč skrbi sama za ta razvoj, ker je tudi ona narodna. In ako še čuti v taki državi potreba podrobnega kulturnega dela, koliko bolj bi se morala čutiti ta potreba pri uas, ki se stavljajo našemu narodnemu razvoju take in tolike zapreke in ovire in vendar je pri nas tako malo zanimanja za prepotrebno društvo „Branibor" in tudi Giril-Metodova drožba ni niti od daleč tako podpirana, kakor ona to zasluži in kakor bi morala biti podpirana!
Srbska .Narodna Obrana* zasleduje pažne tudi obrambno narodno delo pri ostalih slovanskih narodih, posebno pri Slovencih in Hrvatih, s kateremi veže Srbe tako veliko krvno sorodstvo. V poročilu, o katerem govorimo, se obvešča srbsko občinstvo temeljito o delovanju naše Cirii-Metodove družbe, o razvoju našega sokolstva, denarnih zavodov, o gibanju „Svoji k svojim" itd.
*) „ Noro d ti a Odbrana1, izdanje siedišnjeg od. bora Katodne Odbrane. Cena 20 para (10 vnarjev)-Kujiga se dobi gotovo y knjigarni Svetoslar Ovijali oriv t Bel#ra<iu.
LISTEK.
Nostradamus.
V.
Sedmo poglavje.
RoyaI d« Btaursvtpi.
IV.
MAGIČNI KROG.
Medtem pa se je kraljičini nenavadno silni, duši zopet, vračala hladnokrvnost. Iskala je sredstev, kako bi mogla navezati Nostra-dama nase.
„Magijec“, je dejala, „ako hočeš služiti mojim interesom, te obogatim preko tvojih želja . . .“
Nostradamus se je zaničljivo nasmehnil.
„Madame\ je odgovoril s tihim glasom, „kadar bodo vaše blagBjae prazne, pridite k meni. da vam jih napolnim".
»Ti?!«
„Jaz! Ali vidite to mizo? Iz suhega zlata je: jaz sam sem napravil to zlato. In jaz sam sem stopil v svojih lončkih tvarine,
Zelo simpatično se govori o vsem tem v imenovani knjigi posebno se pa omenjajo naši meceni, ki so tudi na smrtni postelji pri pisanju oporoke, mislili na naša obrambna društva in se jih spomnili z velikimi legati: Bratje Srbi imajo takih mecenov več kot Slovenci in vendar postavljajo v imenovani knjigi še mecene kot vzore požrtvovalnosti.
Še nekaj besed o „vidovdanskem daru"1 Narodni Odbraui. Kakor znano, je bil Vidov-dan, dan bilke na Kosovem polju, ko so Turki uničili staro srbsko cesarstvo, vedno dan žalosti za srbski narod. Lansko leto se je pa ,,Narodna Odbrana* obrnila na narod s posebnim oklicem, v katerem je rekla, da jadikovanje na Vidovdan nima nobenega pomena, temveč da je treba misliti na sedanjost in na bodočnost. Zato je bil lansko leto Vidov dan — dan zbiranja prispevkov za v Narodno Odbranoa in se je tudi zbralo skupaj 24 342 dinarjev in <57 para!
Želimo „Narodni O Ibrani" tudi v bodoče naj lep nih uspehov. S podrobnim kulturni® delom bo pripravila narod za reševanje težkih nalog ki ga še čakajo, nam naj pa služi to delo za vzor, bodimo tudi mi tako požrtvovalni in delavni, kot so naši bratje v slobodni Srbiji, ki imajo svojo državo in vendar se zavedajo, da je potrebna tudi privatna inicijativa, ker država ne more vsega storiti, ako nima opore v zavednih državljanih in zavedne državljane ravno hoče vstvariti ^Narodna Odbrana", državljane, ki se bodo vedno zavedali svojih pravic in tudi — svojih dolžnosti.
DNEVNE VESTI.
Ali je res vse to mogoče. Kranjski deželni zbor je nekaj posebnega za vso Avstrijo. Tako kruto, kakor gospodari ta de-želnozborska večina, tako kruto ne izrablja nobena večina svoje moči. Po vseh deželnih zborih se vpoštevajo želje manjšine, če so upravičene, le klerikalna večina v kranjskem deželnemu zboru ne pozna nobene pravice, ne pozna nobenega zakona, ampak samo svojo neomejeno moč, katero izrablja do skrajnosti. Odkrito moramo priznati, da na-rodno-napredni poslanci v Kranjskem deželnem zboru menda še nikdar niso pokazali take gorečnosti za delo, kakor ravno sedaj. Prištino v zbornico z resnim in odkritim namenom, da delajo za blagor naroda, za blagor vseh stanov. A vse zastonj. Večinoma vsi predlogi naprednih poslaneev so brez pardona odklonjeni, ne glede na to, če so opravičeni in vrh tega še ljudstvu v korist Klerikalna večina principijalno odklanja in zavrača njih predloge, da bi ja ne mogli svojim volileem pokazati kake vspehe svojega delovanja v deželnem zboru. Klerikalna večina gre celo tako daleč, da ne vpošteva niti Želj vlade, ampak gre vedno naprej svojo pot. Ali je res vse to mogoče! Da ! Kdor pozna zastopnike klerikalne večine v kranjskem deželnem zboru, ta se temu ne bo čudil Kdor le količkaj pozna razmere na Kranjskem, ta je moral videti to že v naprej in mora biti pripravljen še na kaj hujšega. Klerikalna večina je zmožna celo tega, da prisili vlado na razpust zbornice, v kateri
--1---------1 J'J» ■'Jiia-JJ.'!.! Ji«,.1.1.1L II
iz katerih so nastali demanti, ki jih vidite na tem križu".
,Oli!‘ je zajecljala Katarina osuplo, torej ste našli, kar je iskalo toliko slavnih učenjakov zaman do današnjega dne ? .. .*
„Kaj, madame?"
„Kamen modrih !“ je zamrmrala kraljica in ga pogledala z željnimi očmi.
Nostradamus se je zamislil. Njegovo krasno, visoko čelo se je sklonilo na prsi. Zdelo se je, da je pozabil Katarinino navzočnost. In govoril je, kakor da bi govoril sam s seboj. V njegovem glasu je bila neizmerna holečina.
„Načel r.em ali bolje. Zagonetka mi je pokazala, kar utegnejo najti ljudje čez dva-tisoč do tritisoč let. Kamen modrih je resnica, samo da je še skrita, kakor toliko drugih. Kadar bo človek razumel edino, vesoljno resnico, bo izčrtal besedo sm,'t iz svojega jezika. Kajti brez zmisla je ta beseda, madame. Edina je med besedami, ki ni odmev viijih besed, edina, ki ne odgovarja ničemur. Kajti vse je živo, madame, in vse živi preko smrti v večnosti Življenja... To je nauk, ki me ga je naučila zagonetka ., .*
„Ali ste človek ?“ je zamrmrala kraljica. v Ali ste angel V... Ali demon?...11
»Človek sem“, je dejal Nostradamus s težko melanholijo. „Kajti učenost me ni nau-
gospodari neomejeno. Tega se napredna manjšina dobro zaveda in zalo gleda mirno vse uničevalno delo teh krutih tiranov, ki se bodo prejkoslej poklali tudi med seboj Toda tako ne sme več naprej. Dolžnost naprednih poslancev in vseh onih naprednjakov, katerim je količkaj na tem ležeče, da se tlačeni narod enkrat probudi iz teme, je, da gredo na deželo in v slehernem kraju orišejo ljudstvu pogubonosno delovanje sedanje deželnozbor-ske večine za ljudstvo. Le na ta način bo mogoče ukrotiti sedaj nepremagljive tirane. Samo stokanje in kričanje o krivicah ne pomaga nič. — Sedanje nezmožne razmero na Kranjskem smo izzvali pač naprednjaki sami.
Slovensko ljudstvo želi biro. V sredo se je v ktanskem deželnem zboru razpravljalo med drugim tudi o spremembi zakona o odkupu novčoih in prirodninskih davščin za cerkev, župnije in njih urade. Predlog je bil seveda od klerikalne večine sprejet, tega menda ni treba Se posebej povdarjati. Za nas je le zanimiva slavnostna izjava dr. Kreka, ki je poslancema dr. Novaku in Višnikaiju na uj.h izvajanja odgovoril z besedami, da slovenski narod niti ne misli na odpravo bire ampak jo celo želi. Do take škandalozne trditve se zamore povzpeti v resnici edino-le človek, kateremu je korist in napredek naroda zadnja briga in hcČe ljudstvo z vso silo obdržati še v temi. Bira je kakor znano zadnji preostanek že zdavnaj odpravljene tlake. Faktum je, da je bira kranjskemu kmetu silno nadležna in da bi se je rad že zdavnaj iznebil, (je že hočejo klerikalni poslanci ,ubogim“ kaplanom povišati biro, naj jo le, kmeta ne bo nikdar prepričali o tem, da je bira zanj koristna. Zanimivo je dejstvo, da je bil glede odprave duhovniške bire svoječasno stavljen tozadevni predlog že v štajerskem deželnem zboru in da so s tem soglasili tudi krščan-sko-socijalni poslanci in celo nemški duhovniki. Predlog je vzbudil velikansko ogorčenje edino-le med slovenskimi klerikalnimi poslanci in slovensko duhovščino, ki je radi tega vzdignila strašen krik. Čemu se naša duhovščina tako upira odpravi teh zadnjih preostankov tlake, to ve ona sama najbolj. Bira nese in zato ne gre jo opustiti. Kaj mar duhovniku, če kmet od lakote umira, samo da odrine njemu biro in potem je vse dobro. Kadar bodo klerikalci imeli zopet polna usta same ljubezni do ubogega kmeta, tedaj jih bomo vedno spomnili na to njih lopovščino. Če je pa naš narod res tako neumen, da sam želi biro, kakor zatrjuje dr. Krek, tedaj bi bila sveta dolžnost zastopnikov kmečke mase da jo poduči, da bira nikdar ni bila, in tudi ne bo nikdar v njegovo korist, ampak samo v korist nikdar siti duhovniški bisagi.
Ne boste je podjarmili. Poražena klerikalna armada se že pripravlja na nov naskok na dosedaj nepremagljivo napredno trdnjavo, slovensko prestolico Ljubljano. Klerikalni zakonodajalci že kujejo korekturo volilnega reda za Ljubljano, katerega so skovali sami in upajo, da se združeni kleri-kalno-nemški opozidji na ta način vendar le posreči podjarmiti Ljubljano, katere finančna moč naj bi rešila kranjsko deželo pred popolnim propadom. Kdo ve, če se klerikalci s to korekturo ne bodo še bolj op kli. Napredna Ljubljana je danes pač
Čila, premagati bolečine srca. Če tvore vse stvari tesno verigo, če je tvar ena in vsesplošna, potem razumete, madame, da je beseda človeška le nekak odsev besede, zapisane že v davni večnosti, daje izgotavljanje zlata enostavno vprašanje računa, in da se tisti, ki jih vi imenujete mrtve, lahko zglase na klie tistega, ki zna govoriti z njimi".
Katarina se je ozrla s pogledom polnim groze.
„Madame“ je povzel Nostradamus, za-pazivši, da je duh kraljice napet do skrajnosti, „m bojte se ničesar; samo človek sem, človek, ki trpi. Premorem sicer mnogo za drage, a malo sam zase... Obljubili ste mi, da mi hočete razložiti jasno svoj sedanji položaj ...“
Katarina se je pokrižala s počasno in gorečo gesto.
,.Da“, je zajecljala šklepetaje z zobmi, ,govoriva rajša o meni, messire".
V.
NOSTRADAMOVA. PRISEGA.
„Torej", je izpregovoril Nostradamus dobrodušno, „vaš soprog Henrik, kralj francoski, vam daje povod, pritoževati se o njegovem ravnanju?"
Kraljica ni zapazila glasu nenasitnega
tako izvrstno organizirana, da jo je nemogoče premagati Prepričani smo, da bodo, klerikalna nasilstva streznila sedaj tudi one malkontente, ki so dosedaj omahovali. Pokažimo z resnim in neumornim delom klerikalnim tiranom, da se ne strašimo niti najhujših persekucij, da smo vedno čuječi in da bomo, ko bo treba stopiti na bojišče, zmagovalno odbili tudi najnovejše klerikalne puščice.
Klerikalci In ..Narodna šola1. Sijajna klerikalna večina je v predvčerajnji plenarni seji kranjskega deželnega zbora zopet pokazala svojo ljubezen^ do povsem kulturnih narodnih institucij. Že nad 40 let obstoječi »Narodni šoli« je odrekla letos redno podporo. »Narodna šola« ima to plemenito nalogo, da preskrbuje ubogim šolskim otrokom brez razlike na strankarsko pripadništvo razna učila zastonj ali pa pod znižanimi cenami.
Klerikalna sijajna večina. Na tako ,,trdni in solidni** podlagi sloneča klerikalna večina v Kranjskem deželnem zboru se je v sredo pokazala v vsej svoji glorijoli. Povodom debate o šolskem nadzorništvu so zapustili deželno zbornico tako napredni, kakor tudi nemški poslanci. S tem jo postala zbornica nesklepčna in klerikalci so se debelo spogledovali sami sebe. Sijajna večina !
Politični obračun. Pri predvčerajšnji proračunski debati so govorniki obeh manj&lu v deželnem zboru na podlagi stvarnih podatkov kritizirali in bičali zavoženo klerikalno gospodarstvo dežele. Vsi govorniki, dr. Triller, dr. Eger in grof Bom so jasno povedali klerikalni nasilni večini, da je njeno oholo gospodarstvo baukerotno in da se je deželno premoženje znatno zmanjšalo tekom let, odkar imajo klerikalci gospodarstvo v svojih rokah.
Nečuveno postopanje hrvaške vladna cenzure. Novi hrvaški ban hoče na vsak način s strogim postopanjem cenzure mate* rijelno uničiti hrvaško opozicijonalno časopisje. Te dni so listi prinesli besedilo resolucije, ki je bila sprejeta na nedeljskem protestnem shodu v * Trstu. Resolucija je bila skoro cela v „Obzoru“ konfiseirana, dočim je „Agr. Tagblatt'* neovirano priobčil vsebino cele resolucije. Ta način cenzuriranja jasno osvetljuje vladno metodo glede pomirjenja razburjenih duhov na Hrvaškem'.
Nemški katoliški šulferaja za Štajersko je imel dne 2. t. m. v Gradcu svoj letni občni zbor in sicer ob velikanski udeležbi. Družba šteje v sekovski škofiji 104 podružnice z 13.344 člani. L. 1911. je priredila nai 100 zborovanj.
Nemškutarska zmaga. V Krčevini pri Ptuju so pri občinskih volitvah zmagali v vseh treh razredih nemškutarji, ker se Slo-venei za volitve niso popolnoma nič brigali. Dočim Slovenci na Spodnještajerskem splošno napredujejo, se ptujska okolica vedno bolj potaplja v »Štajercu" in žganju. Kdo je tega kriv ?
Slovenska Bistrioa. Kdo pride v nedeljo dne n. t. m. v Slov. Bistrico ? Dramatično društvo v Mariboru pripelje »Charlevevo teto« tjakaj v spremstvu deseterih mariborskih diletantov in nekaterih gostov. Predstavila se bo oh 4. uri popoldne v ho-
sovraštva, s katerim je bil izrekel kraljevo ime. Zapazila ni žgočega plamena, ki je šinil iz njegovega pogleda,
„Henrik", je dejala s temnim ustnevom, ,je ljubil mnogo ženskih. To me ni nikdar razburjalo. Toda nje, ki jo ljubi zdaj, me je groza. Oh, ta njegova strast, do nje, pojde do . .
Kraljica je nenadoma umolknila. Val krvi ji je oškrlatil bledo obličje. Nostradamus se je sklonil k njej in zamrmral jedva
slišno :
,,Do te meje, da vas bo zavrgel, kajneda, madame ?fl
Katarina se je stresla srdito in pomerila magijca s pogledom, ki bi bil preplašil vsakega drugega.
„Obljubili ste, da hočete biti okrito-srčni, madame. Kljub temu, še je Čas, da molčite".
nNe, ne!“ je dejala kraljica zamolklo. »Prepozno je zdaj, da bi se umeknila. Res je. To j« rak, ki gloda moje življenje že nekaj mesecev", je nadaljevala 6 pretrganim glasom. »Kralj blazni od ljubezni. Ponudil bo tej ženski Francijo, ponudil ji prestol, in mene bo zdrobil, ker sem mu v napotje! A naj potrpi! Naj potrpi!“ je nadaljevala grohotaje se s strašnim grohotom. V tem hipu je bila podobna angelu sovraštva; ves
telu »Austrija«. Pridite vsi iz Slov. Bistrice in okolice k tej gledališki predstavi, kajti smeha bo dovolj in smo prepričani, da bo navedena burka vse zadovoljila. Na svidenje torej !
Skicanje državnega zbora. Avstrijski državni zbor bo ali 27. t. m. ali pa 4. marca t. 1. sklican k spomladanskeme zasedanju. Glede zborovanja obeh delegacij še ni določen nikak termin.
Družbi sv. Cirila tn Metoda je poslal g. Jak. Droll v Postojni 23 K 40 v. katere je nabral g. Žnidaršič iz Matenje vasi na sokolski maškaradi v Postojni. Mesto običajnih koledarjev darovali sv. C. M. družbi postojnski trgovci 56 K. C. Fr. Berlec v Kandiji je poslal 5 K na mesto venca na grob umrlemu sinu Frančišku. Slovenski Mariborčani, Lembažani in Rušani, na čelu jim inženir Vrabenec, so darovali po g. učitelju Dav. Lesjaku »za Cirila« K 30. — Ga. Antonija Čargo, otroška vrtnarica v Vrdelci, je poslala 200 K, »kamenček« nabran od gojencev od vinarja do vinarja v otroškem vrtcu v Vrdelci. Ti malčki kličejo: 'Bog živi našo zlato družbo !« Mi odgovarjamo: Živili vsi dobri prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda! — V Semiču so priredili fantje semiške okolice v Drgančevi gostilni pod vodstvom gdč. Ivanke Drgančeve dne 28. januarja šaljivo srečkanje in veselico, od katere je poslal g. trg. poslovodja Ant. Sever C. M. družbi 23-13 K. Za to uspešno prireditev se lepo zahvaljujemo vsem selniškim rodoljubom, posebej še g. dr. Weibelu za prekrasne dobitke.
Izpriden sin. V rodbini posestnika Art-nika v Vranskem je pred kratkim umrl oče. Po očetovi smrti je prišlo med otroci Matijo, Marijo, Francem in materjo do ostrega prepira radi prevzetja posestva in dedščine. Sin Franc biva zato Že dalje časa v viniča-riji v Založah v občini Polzela. Te dni je prišel nenadoma domov in se začel prepirati z materjo. Kottečno jo je še napadel, jo pretepal s pestmi in toliko časa suval z nogami, da je bila na več krajih nevarno ranje ne. nakar je pobegnil.
Poskušen samomor. Poročnik Seli. 15. . pijonirskega polka v Ptuju se je hotel dne 0. t. m. usmrtiti s samokresom, kar se mu pa ni posrečilo. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnico.
Žrtev praznoverja. Deček Ernest zakonskih Kraker iz Slovenjega Gradca je Ž3 dalje rasa trpel na črevesnem katarju. Mesto, da bi starši poklicali zdravnika, so se obrnili do neke Jere Cerkovnik, ki je dajala bolni-nikom zdravila, ki so imela svoje dni baje čudežno moč. Cerkovnik je svetovala materi bolnega otroka, naj nastrga iz razpela zelenega volka, da to otroku in mu vrh tega še položi na prsa razpelo. Mati je lo storila, nakar je Cerkovnik otroka še pokropila z blagoslovljeno vodo. Posledica vsega zdravljenja je bila, da je otrok umrl za zastrup-Ijenjem. Proti mazački je uvedena stroga preiskava.
Bela vrana. Kakor znano, so v zadnjem času vsi nemški štajerski učitelji radi neznosnih razmer, v katerih se nahajajo, sklenili, da izstopijo iz vseli nemško-narodnih in vseh kulturnih društev. Ta svoj sklep so tudi vresniČili kljub prigovarjanju raznih \Vastianovcev. Le nemško učiteljsko društvo v Slov. Bistrici se je temu sklepu uprlo in ne izstopi iz nemških društev. Tem možakarjem se pač menda zdi, da je ponemčevanje glavni in edini smoter njih obstoja.
Priporočamo gramofone in plošče tvrdke *, Helvetia“ v ulici Barriera štev. 19. Več v oglasu.
Ilak's oradiograf JdeaP v Ljubljani Danes v petek, dne 9. februarja: Specialna večer. 1. Potoček šumlja. (Prekrasni naravni posnetek v barvali). 2 Mumpitzophon. (Komično). 3. Zvesta ljuba zen. (Zanimiva drama.
—	Samo pri večtrnih predstavah). 4. Dobri
njen život je trepetal od prevelike bolečine. Že dolgo se ni bila razodela tako brez pridržka, in sama je strmela nad svojo zaupnostjo. Umolknila je nenadoma, sedla rtazaj, potegnila si z roko po mokrem čelu in zamrmrala:
„Ta ženska, messire, me lahko pripravi v nepopravljivo nesrečo. Ženska ! . . . Otrok, pravzaprav . .. Nevarna, perverzna kreatura, ki se zna odrekati, da tem sigurneje doseže vse . . .“
„Ali smem vedeti njeno ime?“ je vprašal Nostradamus.
„Ime ji je Floriza,* je odgovorila kraljica, „Floriza de Roncheroiles . .
Nostradamus se ni genil. Noben drhtlaj ni pretresel njegovega bitja, nobena guba se ni zarisala na njegovem obrazu. Toda kakor močna je bila kraljica Katarina, vendar bi bila drgetala od groze zbežala bi bila, da je slišala mogočni krik radosti, ki se je dvignil v Nostradamovem srcu.
„Floriza!“ je kriknil sam pri sebi. „Hči Roncherollesova! Henrik ljubi Florizo! . . . Oh! V duhu vidim trpeti tega človeka enako kakor sem trpel jaz, kajti Floriza je že, ali pa bo ljubica Royola de Beaurevers, a Ro-yal de Beaurevers je Henrikov sin! Kralj francoski, krvnik in morilec nje, ki sem jo obožaval, kazen prihaja nad tvojo glavo! Le
stric Edvard. (Ameriška veseloigra). 5. Ponos tihotapcev. (Lepa drama). 6. Nekaj zastopnikov debelokožcev. (Zanimiv naraven po-suetek). 7. Smrt Heligouala ali tiranovi levi. (Drama v barvah). 8. Mirko veliki molčalec. (Velekomično, igra 6-letnl Mirko). — Od sobote, 10. do pondeljka, 12. februarja: Smrtni beg. (Senzaeijonalna drarna) — Od torka, do četrtka, 15. februarja : Vojni posnetki iz Tripolisa. (Predstavljanja 1 in pol ure). Maks žrtev bordoskega vina. (Korifična privlačnost).
Nesreča. Pi’ed par dnevi je 80-letni izdelovatelj glasovirjev g. M. Ropaš iz Ložnice pri Celju na potu proti domu tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Celje.
Vojna v Afriki.
Te dni je tako politične kakor vojaške italijanske kroge silno razburil nenadni povratek generala Caneve, vrhovnega poveljnika italijanske armade v Tripolisu in Cirenajki v Rim. 0 vzrokih povratka generala Caneve v Rim se razširjajo najrazličnejše vesti. Nekateri listi zatrjujejo, da je prišel Caneva le radi tega v Rim, da informira vlado o sedanjem stanju na bojišču, drugi zopet, da dobi nadaljna naročila.
Toda vedno bolj se vzdržuje vest, da je general Caneva že doigral svojo vlogo in da se ne vrne več v Tripolis. Jasno je, da mož nima pokazati kakih posebnih vspehov, ampak da je nasprotno še pošteno „zafural“. Njegove sposobnosti in moči so že izčrpane in zato Italija pač najbolje napravi, ako poskusi svojo srečo morda s kakim bolj brihtnim generalom. Tako vsekakor ne more iti naprej. Vojna traja že par mesecev, a Italijani, ki so hoteli kar v enem letu pogoltniti vso Tripolitanijo in Cirenajko, nimajo pravzaprav ničesar pokazati. Če ba šlo tako naprej, potem znajo Italijani doživeti še bridka razočaranja Poročila z bojišča so tako suhoparna in dolgočasna, kakor le kaj. Pred Tripolisom je vse mirno. Le semterlja pride do kakih malih prask med obema predstražama.
Največje skrbi dela vladi vojna akcija v Cirenaiki, kjer združeni Turki in Arabci naravnost krčevito branijo. Turki nočejo pustiti niti pedi zemlje brez prelivanja krvi. General Bricoba-Trombi se je izkazal popolnoma nesposobnega in bo najbrže poklican na njegovo mesto kak mlajši general. V vojaških italijanskih krogih se Že resno bavijo z načrtom, ali bi ne kazalo armado v Cirenajki povečati in poveljnikom dati neodvisno za-povedništvo. To se bo najbrže tudi zgodilo, čeprav italijanska vlada s tem načrtom ni ničkaj zadovol.na. Sicer pa mora biti ved-nega pošiljanja novih čet v Afriko tudi že enkrat konec. Na bojišču se nahaja že okolo
150.000	vojakov, a ,.vspehiu so vedno isti. Je pač križ voditi vojno, če so vojaki skoro bolj pametni kakor njih generali. Mogoče bi imeli Italijani kaj več sreče, če bi prevzel vo'no na morju general Caneva, vojno na suhem pa admiral Aubry.
Sprejem generala Caneve v Rimu je bil silno skromen. Na kolodvoru ga je pričakovalo samo par generalov in vojni minister, sicer pa je bilo vse mirno in to je bilo tudi najbolj painetuo. Par pobov, ki so hoteli peti Canevi slavo, je policija enostavno razgnala.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 8. jan. Plenarne seje se bodo pričele po mnenju parlamentarcev 27. februarja oziroma 5. marca. Program pomladanskega zasedanja bo jako obsežen in zlasti
ljubi to Florizo! O, da bi jo ljubil še tisočkrat boli, nego sem ljubil iaz Marijo! . . .'
Bilo je kakor strašna, nema zarotba. Nato se je njegova notranjost pomirila. Srce, poprej Se gaivarizirano, je 'unolknilo. In Nostradamus je bil samo še strašen ra-j čunar, ki je zoril delo svojega maščevanja. Naslonil se je s komolcem na zlato mizo, sklonil se nekoliko proti kraljici, ter začel poslušati s srdito pozornostjo. Kraljica pa je govorila;
.Preostaja mi samo še eno sredstvo, da se ubranim. To je, že bi poizkusila na Henriku kako ljubezensko čarovnijo . . . Slišala sem že govoriti o takih pijačah . . . rabila sem jih celo sama, X je dodala ter prebledela, ,in ne brez uspeha . . . Magijec, zaupam vam brezmejno , . . čakam torej, kaj mi svetujete!“
Nostradamus ji ni odgovoril: govoril je sam s seboj.
„Evo Klitemnestre ! Kakšna bodočnost! Kakšna krvava bodočnost se obeta tej pro-kleti rodbini! Ah, to bo kazen za Henrika, ki ga zadene najprej na lastnem životu, nato pa še v njegovem potomstvu! To bo tista prokleta rodbina, kjer mori žena moža in mati otroke in se trgajo bratje med seboj kakor tigri in volkovi."
vlada bo skušala mnogo svojih predlog znova zbornici predložiti v razpravo. 19. t. m. ima finančni odsek svojo prvo sejo. Vlada namerava predložiti plenumu. 92 zakonskih načrtov razne vsebine, med temi jih je že 59 vloženih pri raznih odsekih. Pred-veli-konočno zasedanje bo trajalo samo štiri tedne; zborovali bodo po večini razni odseki. Plenarne seje bodo redke, ker bodo morale tudi delegacije obširneje razpravi.ati
o	skupnem proračunu in drugih rahtevah skupne vlade.
Dunaj, 9. febr. K prestolnemu govoru o priliki otvoritve nemškega parlamenta pravi .Neues Wiener Tagblatt“ da je napravil isti v dunajskih političnih krogih najboljši utis, ker je zelo pomirljiv in ker zagotavlja nadaljnji obstoj trozveze. Tudi ne vsebuje nič nevarnega za evropski mir.
„Extrablatt“ piše, da je govor zato tako mirno koncepiran, ker se nemški politični krogi zavedajo velike odgovornosti ki bi jo provzročil kak običajen priskajoč govor. Zlasti je zanimiv pasus v trozvezi. Viljem II. kadar govori o trozvezi ne naziva iste vtč v navdušenih besedah, nego pravi enostavno ,Alijanca“. ,Neues Wiener Journal* pravi da je govor sicer miren, toda govorjen je istočasno, ko je bila roka cesarja Viljema II. na roču sabljo. Besede o trozvezi so zelo navdušujoče ter jamčijo zp njeno utrjenje. — „Fremdenblattu pravi da se govor razlikuje po svoji vznesenosti, resnosti in hladnokrvnosti. Apel na poslance je brez pesimističnih fraz, ter brez skrbi za bodočnost. Skrb države bo y prvi vrsti da se utrdijo alijance in zveze z drugimi velesilami.
„Reichpost“ piše, da je cesar na krčinje socijalistov odgovoril hladnokrvno, da zaupa državo bogu in treznosti nemškega naroda.
„Mittags-Zeitung piše, daje nemški cesar pozdravil rdeči parlament z govorom rožnate barve.
Dunaj, 8. feb. Ruski veliki knez Andrej je za en dan podališal svoje bivanje na Dunaju. V nekem posebnem brzojavil na carja Nikolaja izraža svoje posebno veselje na tem, da ga je dunajski dvor tako iskreno sprejel.
Dunaj, 8 feb. V dobro poučenih vojaških krogih zatrjujejo, da se ustanovi posebno brigadno poveljstvo za pehoto v Tolminu. Na Primorskem se pomnože lovski bataljoni : v Tolmin pride 2o. bataljon, v Gradiško 11., v Rovinj 24., in v Tržič 29.
Budimpešta, 8. febr. Ban pl. Čuvaj je tudi še danes tukaj ostal, da se posvetuje z vlado glede nekaterih hrvaških vprašanj. Ker se sedaj ministrski predsednik grof Khuen lL>dervary mudi na Dunaju zaradi vojaških ;?‘dev, počaka Čuvaj na njegov povrat, da tudi z njim obširneje konferira v istih vprašanjih. V {političnih krogih je vzbudilo splošno pozornost dejstva, da je večina č-lsnov hrvatske delegacij* zapustila Budimpešto, ker se niso hoteli udeležiti konferenc z banom Čuvajem, katerega ne smatrajo za vladnega pooblaščenca, da bi z njimi vodil dogovore.
Budimpešta, 8. febr. Ogrski brzojavni urad poroča z Dunaja: Sedanje konference na Dunaju med obema ministerskima predsednikoma, opisujejo časopisi na način, kot bi šlo za kake ogrske nacijonalne zahteve, oziroma koncesije. To pa ni res.
Pariz, 8. feb Mornariško ministrstvo je odredilo, da se v arzenalu Lorient zgradi do 1. 1917. nova križarka, ki bo vsebovala 23.500 tonelat. Ministrstvo tudi pripravlja načrte za tretjo kolosalno križarko tipa »Li-berte«, ki je poleti v Marseillu eksplodirala.
—	Vojno ministrstvo tudi organizira poseben zrakoplovni oddelek.
Carigrad, 8. febr. Turški ministrski svet je zavrnil mirovne predloge Rusije in vstrnja na stališču, da se bezobzimo nadaljuje vojna z Italijo.
Kranjski deželni zbor.
(Nadaljevanje). $
V lajni predvčerajšnji seji kranjskega deželnega zbora so se rešile nekatere prošnje za podpore in pokojnine; zavrnila se jo prošnja Riharda Jakopiča za brezobrestno posojilo v svrho izpiačanja umetniškega paviljona v tivolskem drevoredu.
Po tajni seji se je pričela proračunska debata. Poročevalec večine dr. JanezJJ E. Krek je zagovarjal gospodarstvo večine ter poživljal poslan;e obeh deželnozborskih manjšin, da naj nastopi o x dokazi glede slabega gospodarstva. Ves Krekov govor je bil poln jezuitičnih sofizmov in zavijanj, ki so edino lastna našim klerikalnim gospodom.
Po končanem poročilu je kot eontra-govornik povzel besedo deželni odbornik grof Barbo. Na podlagi obsežnega statističnega materiala je dokazoval gospodarsko-politično nezmožnost in neresnost klerikalne večine in ji zlasti povdarjal, da letos znaša letni primanklaj naravnost horendno svoto
1,850.000	kron, dočim je znašal piirnanjklaj
I	1910. 631.000 K.
V nadaljnem govoru je grof Barbo omenjal neznosni gmotni položaj Kranjskega učiteljstva, ker so učitelji slabše plačani kakor navadni hlapci. Ostro ie grof Barbo
prijemal klerikalce zaradi Lampetovih vele-spekulacij in se izrekel proti ustanovitvi posebne deželne klavnice in mesnice in proti povišanju dež Inih naklad.
Ravnoteko ostro je napadel klerikalno večino Nemec dr. Eger, ki je zlasti odločno in stvarno kritiziral načrte Kranjskega deželnega odbora glede naprave deželnih električnih central. Dalje je dr. Eger izrazil odločno prepričanje, da v deželnem gospodarstvu ni vse v redu.
Še odločnejšo in klerikalno gospodarstvo uničujočo kritiko je izrekel dr. Trill r v svojem na obširni podlagi zasnovanem govoru. Dr. Krek, kot poročevalec ni mogel prenesti {take, klerikalni režira naravnost uničujoče kritike in jo je ves rdeč popihal iz zborniee. Pa tudi ostalim klerikalnim poslancem so ti govori, zlasti pa govor posl. dr. Trillerja zaprli sapo, niso mogli svobodno dihati ir. cel čas so jih nemo poslušali, ne da bi delali onih tako običajnih, a neslanih medklicev. Oddahnili so se, ko je po končanem govoru dr. Žitnika ob 9 po noči deželni glavar zaključil sejo.
Proračunska debata se nadaljuje v današnji seji.
liazne vesti.
* Hud slepar. Ravnatelj praškega društva »Samopomoč«, Josip Berger, ki je bil radi raznih sleparij meseca septembra obsojen na tri mesece težke ječe, je bil sedaj radi raznih novih sleparskih afer zopet aretiran.
* Okrožno sodišče v Thorna na Pruskem obsodilo je te dni poročnika Viljema Vorba radi napačne službene izpovedi, nepokornosti in podkupljevanja na dva meseca ječe, 4 mesece trdnjavske ječe in izgube šarže.
* D/oboj. V Benetkah se je vršil v pon-deljek med grškim konzulom Typaldo Fo-restijem in dr. Antonom Farmonijem dvoboj na pištole. Poškodovan ni bil nihče. Vzrok dvoboja je bil neki konflikt v gledališču, tekom katerega je prišlo celo do pretepa. Nasprotnika se nista spravila.
* Posiveli otroci. Iz Zagreba se poroča :
V |judski šoli v Pakracu je nenadoma por sivelo 60 otrok. — Nenavadni dogodek je vzbudil v vseh zdravniških krogih velikansko senzacijo. Otroke so odpeljali v bolnišnico v Zagreb.
* Kaj se lahko človeku pripeti v spanju.
V eni zadnjih noči je trkal na vrata splošne praške bolnišnice neki nestrpen človek. Kor nečno je prišel vratar, katerega je bolnik sprejel z besedami: »Jezus Kristus, jaz postanem blazen ! Pomoč, pomoč !“ »Ne vpite!'1 ga je opomnil vratar. »Ali hočete sklicati vse bolnike. Kaj Vam pa je ?< — «Nekaj imam v ušesu in sem radi tega že dalje časa neumen. Pomoč !« Vratar je poklical slugo, sluga asistenta. Zdravnik je takoj preiskal bolnika in po kratkem času potegnil iz njegovega ušesa ščurka, ki je bolniku najbrže slezel med spanjem v uho. Nesrečnež je bil tnesar.
* Premeten tat dragocenosti. V Birminghamu na Angleškem je v shrambi za prtljago na kolodvoru zginil te dni neki zaboj, v katerem je bilo za I20.(j00 raznih dragocenosti. Pred kratkim je pustil na tamkajšnjem kolodvoru neki potnik dva zaboja. Za njim je prišla neka druga oseba, ki je istotako ostavila na kolodvoru dva zaboja. Čez par ur je neznanec zopet prišel na kolodvor in zahteval svoja dva zaboja. Ko mu jih je uradnik izročil, je neznanec odgovoril, da ta dva zaboja nista prava in je pokazal na zaboja, katera je ostavil potnik. Uradnik je mislil, da se je pri garderobni številki zmotil in je brezskrbno izročil ne znancu imenovana dva paketa. Pozneje se je izkazalo, da je neznanec izvršil velikansko sleparijo. Premetenemu sleparju še do-sedaj niso mogli priti na sled.
* Umobolni poslanee. Nad deželnozbor-skim poslancem Ivanom Schreihofterjem v Amštettnu je radi umobolnosti proglašena kuratela. V kratkem ga odvedejo v blaznico Steinhof pri Gradcu.
* Nemški katoliški shod. Letošnje zborovanje katoliških Nemcev iz Rajha se vrši od 11. do 15. avgusta v Aachnu.
* Ubegli vojaki. 17 vojakov kazenske stotnije v mestu Ajaccio na otoku Korzika je vrglo med vajo pu- ke proč in pobegnilo v gore.
* Etna zopet blju e. V torek ponoči je pričePognjenik Iitna zopet bljuvati. Ljudstvo je bilo silno razburjeno. Dosedaj se še ni moglo konstatirati, če je prišla izzmetana masa iz starega žrela, ali morda iz kakega novega. V okolici Etne je podnebje tako toplo, kakor poleti.
* Zima. Tekom zadnjih treh dni je v okraju Išim na Ruskem 18 oseb zmrznilo, 30 oseb pa je zagrebel snežni zamet. — Oblasti so odposlale na lice mesta takoj rešilno postajo, toda rešilci so najbrže našli sami smrt v snegu.
* Vohun. Pri fotografiranju nekega mosta čez reko Prut na Ruskem, so aretirali te dni nekega tujca. Ruski listi poročajo, da je aretirani vohun neki Avstrijec.
* Eks-sultan bolan. Iz Solana se poroča, da je bivši turški sultan Abdul Hamid že par dni nevarno bolan. Toda zdravniki zagotavljajo, da ni pričakovati ničesar hudega. Bolnik potrebuje miru in dobre oskrbe.
* Dvorno gledališče pogorelo. Kakor smo že včeraj poročali med brzojavkami, je v torek v mestu Detinold na Nemškem ta-mošnje dvorno gledališče pogorelo do tal. Pogled na goreče gledališče je bil ponoči naravnost strašen. Ko je med predstavo pričelo gledališče goreti, se je navzočega občinstva polastila strahovita panika. Toda k sreči se ni zgodila nikomur kaka hujša nezgoda. Ogenj so zamogli ognjegasci pogasiti šele pozno v noč. Rešiti niso mogli ničesar, ker so morali predvsem gledati na to, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Ogenj je nastal najprej v dimniku.
* Ljubavna afe-a. V Gmundnuje včeraj neki 21 letni železniški uslužbenec radi nesrečne ljubezni ustrelil svojo 17 letno ljubimko in nato še samega sebe.
* Goljufija potom pošte. Glasom poročila zveznega poštnega departmenta, je bilo prebivalstvo Združenih držav ociganjeno v preteklem letu po sleparjih vseh vrst, ki se poslužujejo v svoje goljufive namene pošte, za sedeminsedemdeset milijonov dolarjev. Tu moramo pa pripomniti, da se nanaša ta ogromna svota samo na one »Get rich quick« operatorje, katerim so kompetentni utadniki poštnega departmenta kmalu pristrigli peroti. Da je bilo v prejšnjem letu opeharjenih še na tisoče in tisoče oseb za ogromne svote, ne da bi prišli goljufom na sled, je potovo. In da ti še vedno z večjim ali manjšim vspehom operirajo, tudi. »Get rich quick !c — to je načelo sedanjosti. Hitro obogateti. Ljudje vidijo neizmerno razkošje, kamor se obrnejo, velikanske zgradbe, ki rastejo kakor gobe po dežju, na tisoče in tisoče avtomobilov, ki vozijo ■n smrdijo po ulicah, velikanske zaklade v demantih po gledališčih, restavrantih in in drugje, dragocene obleke. Vse to vzbudi v masi čut zavisti. Želja po bogastvu se jih poloti, in taki padejo najhitrejše v roke prekanjenim goljufom, ki jim obljubujejo vse mogoče za majhen denar. Lažje jih je vjeti, kakor ptiče na limanico. Lahkovernost in brezvestna prebrisanost, to se kaj rado najde. Nekdaj so zasmehovali preprostega moža, ako se je dal opehariti po takozvani »Gold Brick« goljufiji; dandanes, ko bi svet moral biti vendar že bolj pameten, pa se vsedejo tudi taki, ki se imajo za zelo »smart«, na limanice, kjer morajo pustiti obilo perja. Sedeminsedemdeset milijonov dolarjev so plačali kalini za svojo lahkovernost, neštevši onih ogromnih svot, katere so dobili dosedaj še ne prijeti goljufi. Toda to jih še ne bode izpametovalo : prepričani smo, da bodo imeli to leto sle-parji ravno tako dober plen, kakor preteklo. Neumnih je namreč vedno dovolj !
* Menelik ni mrtev. Turinski dopisnik parižkega »Matina« poroča, da abesinski cesar Menelik še živi, kakor mu je to zatrdil sedaj v Turinu bivajoči italijanski poslanik v Abesiniji grof Felizzano. Menelik je samo popolnoma ohromel in se ne more nikamor ganiti. Vladarske posle vodi začasno njegov najstarejši cesarski princ.
* Poklic mačke. Neka stara amerikanska dama v' državi Kausas je iznsšla važen poklic za mačke. Ona je pri kakovosti mleka silno izbirčna, a potrebuje veliko množino naravnega mleka. Zato pošlje po vzorce mleka v razne mlekarne, nakar da pokusiti, s tem da jih postavi hkrati pred mačko, vse te vzorce svoji beli mački, a ono mleko, ki mački, katero dama vestno fiksira, najbolj ugaja, si potem naroči. Tako imajo sedaj mačke, kot preskuševalke mleka svoj poklic, in priznati moramo, da ni zgrešen.
„Vdovcu“ oživela pred poroko žena. Iz Brodov na Poljskem poročajo, da se je nekemu tamošnjemu židovskemu trgovcu po imenu Moszrisker pripetil nenavaden dogodek. Trgovec je moral poslati svojo umo-bolno ženo v norišnico v Kulparkov. Pred nekaj meseci pa je dobil od uprave umobolnice brzojavko, da je njegova žena umrla. Moszisker je pustil truplo umrle prepeljati v Brodv, ter oskrbel tudi lep pogreb. Pred par tedni pa se je nameraval trgovec poročiti nanovo. Tu je dobil naenkrat nekega dne od svoje žene v Kulparku pismo. Skrajno presenečen je trgovec odpotoval v Kulparkov. kjer je v resnici našel v umobolnici svojo ženo, ki mu je očitala, zakaj ji tako dolgo ni nič pisal. Izkazalo se je, da je trgovec pokopal neko tujo žensko. V umobolnici je umrla neka druga ženska z enakim imenom, vsled česar je nastala pomota in končno tudi postala nemogoča tudi nova poroka trgovca, ad dnevne
* Hope-demant prodan. Kakor se poroča iz Newyorka je bil te drti prodan znameniti Hope-demant za 1,005 000 kron. Hope demant spada, kakor znano, med najkras-nejše bisere. Tehta 44 in četrt karatov, je iz najčistejše rode in zelo popolno zbrušen. Hope demant je bil svoječasno last francoskih kraljev. Toda od 1. 1792. naprej je vedno menjal svojega posestnika. O tem plemenitem biseru se je razširjala govorica,
da prinese vsakemu, kdor je njegov lastnik, nesrečo.
* Svetopisemska starost. Pred kratkem je umrl na Irlandskem v neki mali vasi posestnik Martin Dunne v starosti n7 let. Bil je gptovo eden izmed najstarejših ljudi na svetu.
* Strašna nesreča. Iz peste se poroča: Sedemletni šolar Edvard Nitschneider iz Pucha na Ogrskem je imel na potu v šolo, ko je šel čez neki železni most to nesrečo, da je obtičal s svojimi čevlji med tračnicami. Njegova sestra in neka gospa sta mu prihitela na pomoč, da bi ga rešila, toda zaman. Vlak je že pridrdral in nesrečnega otroka popolnoma razmesaril.
* Za mošejo v Mostarju je daroval turški sultan Mohamed V. 40.000 kron. Mošejo bodo pričeli zidati že v kratkem.
* Bolezen danskega kralja. Zdravstveno stanje danskega kralja se je obrnilo malo na boljše. Kralj boleha na mrzlici in pljučnici.
* Revolta v kaznilnici. V kaznilnici Bar-raux na Francoskem so kaznjenci zažgali svoje postelje, razbili jetniška vrata, napadli čuvaje in jim odvzeli vse orožje. Ko je došlo na lice mesta vojaštvo, je prišlo do pravcate bitke, v kateri ie bil neki stotnik nevarno ranjen. Končno se je vojakom posrečilo upornike ukrotiti.
* Roparji. V vasi Lazi pri Lodzu na Poljskem je pretečeno noč pet maskiranih razbojnikov vlomilo v stanovanje nekega posestnika, ubilo njega in njegovo gospo in oropalo vso hišo. O roparjih ni nobenega sledu.
* Slepar. Polkovnik lvuliatko iz Petrograda se je hotel v trenotku, ko je bil aretiran ustreliti. Toda policija mu je še v pravem času iztrgala samokres iz rok. Polkovnik Kuliatko je izvršil velike defravda-cije in je bil vrh tega še zaprisežen revolucionar.
* Samomor češke igralke. Iz Prage se poroča : 19 letna igralka Lucija Kopriva, ki je biia pred kratkim angažirana za češko narodno gledališče v Brnu, je v sredo nenadoma zapustila stanovanje svojih staršev s pretvezo, da odputuje v Brno. Toda mesto da bi se odpeljala v Brno, se je Kopriva nastanila v hotelu »Pri zlati gosi« v Pragi. Ker je celih 24 ur ni bilo iz sobe, je hotelsko osobje vlomilo v sobo in našlo igralko na tleh mrtvo v luži krvi. Nesrečnica si je pognala dve kroglji v glavo. V pismu, katerega je zapustila, je izjavila, da seje radi tega ločila iz sveta, ker jo je neki zdravnik, s katerim je bila zaročena, ogoljufal.
* Sin morilec očeta. Kakor znano je bil pred kratkim umorjen v Sch\vechatu ta-mošnji župan. Policija je dolgo časa iskala krivce, a jih ni mogla najti. Sedaj je aretirala županovega sina, ki je tudi žo priznal svoje dejanje. Mati je bila istotako aretirana radi sokrivde na umoru.
* Mlad samomorilec. 12 letni sin kapitana Holza iz Stettina se je radi slabega vspeha v šoli ustrelil. Kroglja ga je zadela v prsa. Nevarnoranjenega fanta so odpeljali v bolnišnico.
* Posledice enakega imena. Na Dunaju živi neki hišni posestnik, Sigfrid Katz po imenu, katerega so v poslednji dobi dan na dan sodni eksekutorji rubili in rubili, čeprav ni bil dolžan niti vinarja kakemu človeku. Naravno, da je potom odvetnika skušal ugovarjati proti rubežni in slednjič so prišli na sled, da je bila temu kriva zamenjava z nekim drugim Sig. Katzem, ki je imel polno dolgov, a se mu ni posrečilo zvaliti pezo teških dolgov na tuje rame.
* Amerikanski Salomoni. V Novem Jorku se je nedavno neki sodnik tako napil, da so ga stražniki morali odnesti v varno zavetje pod omrežje. Ko se je drugi dan streznil, je takoj pričel svojo sveto službo pravice služiti. Ko je začel v sodni dvorani po imensko klicati obtožence, je ukazal sodnemu slugi, da bi tudi njega, sodečega sodnika posadil na obtožno klop zaradi tega, ker se je en- -krat po paragrafih napil. Sodnik je sodil samega sebe javno pričo številnega občinstva in je sam s seboj začel razgovor: No, tak-tako, gospod sodnik, lepe stvari slišimo o Vas. Včeraj o polnoči so Vas našli na ulici popolnoma nalitega in razmazanega. Pravi peklenski kraval ste delali. In peli ste nenravne, pohujšljive pesmi! . . . Nazadnje ste bili aretirani ... No, kakšne olajševalne okoliščine lahko navedete ? . . Da ste bil na večerji pri bogati rodbini ? In ste spil znatno količino šampanjca ? Lep izgovor! . . Počakajte ! Molčite! Ne omehčate me! Povem Vam, da ste se obnašali škandalozno. Sodnik je umolknil in potem resno nadaljeval: „Sedaj govorite, prosim. Sodnik ste. V kakšno kazen bi obsodili reveža, obtoženega ravnotakega prestopka? Na globo treh dolarjev. Dobro. Ker ste Vi sodnik, Vas obsojam na globo 30 dolarjev. “ Ni bil napačen ta amerikanski sodnik.
Izjava.
Obžalujem, da sem dne -4. decembra 1911. v goslilui „Pri Tirolcu1' (Sv. M. Magd. Zg.) razžalil cenjeno družino gospoda Ivana Brajnika. Piosim tem potom odpuščenja.
Anton Bezek, p. d. „Cosar“.
Mali oglasi.
LJ j čo n„a periferiji Ljubljane je prelati za 24.000 _ K; denarja je treba samo par tisoč, drogo v obrokih. — Vsled mestnega parcelacijskoga ničrt* ina ta hita lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni „Uuiversal“, Ljubljana, Sodna ulica 4.
TruaAratrm akviziterje, ki bi ob obem razpečavi dibllo vaj; ^AJresar1' sprejme pisarna „U-nivcrval-‘ v Ljubljani, 8odna ulica 4.
Ženitna ponudba.
penzijo, se želi seznaniti z inteligentno gospodično s pre,.oženjem. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod šifro „Bodočnost11 qa upravništvo .Jutra- v Trstu.
iVflflfl ai0^lin trgovski sluga, išče službe v kaki trgovini na deželi. Gre tudi za koč-ijaza na dežel) ah pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Slu<-a“ na upravništvo „Jutra" Ljubljana:
Odda <4A	gospodu	lepo	opremljena
y	soba z električno razsvetljavo v sre-
dini Trsta pri slovenski družini, Naslov pri u-pravi „Juira“ v Trstu.
Oflflfl 5JA	“reblovana ali ne-
UUU.d StJ liddvOJ meblovana soba. Kje, pove podr. nJutra-1 v Ljubljani.
IN. RATVAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana — Jurčičev trg št. 3
priporoča stojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca
Enport kranjskih klobas.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
— številka telefona 291. —
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
„JUTR0“ se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
* naslednjih tobakarnah:
0
0
Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere,
Geržina, Rojan,
Raunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri.
Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončelj,
Piasečka, Irg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo,
Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Bandera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta,
Kicliel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ lstria, ulica S. Marco,
0
0
0
©®©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©00©0
Očali -m
najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vinarjev
naprej. — Čudeži !
„Helvetia“, ul. Barrlera 19
Gramofoni in plošče.
Velika zaloga plošč s slovanskimi komadi od K 2 naprej. 000000000000000000000000000000000
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Župančič, Kolodvorska ulica.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica.
Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
••—■v	■■	J^.*r
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
i*. z. z n. z.
00 obrestuje hranilne vloge po
ij Ol v Ljubljani
g 0 brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov, ^ ^	Popolnoma	varno	naložen	denar.	~\$	^	Rezervni	zaklad: nad pol milijona.
xxxxx>^x>c><xxxxxx>oo<xxxx>o©oc>ooov Priporoča se za vsa v svojo stroko
spadajoča dela
J. ZAMLJEN
z
čevljarski mojster
:   v LJUBLJANI
£	Sodnijs’.a	ulica	št.	3.
£ Dobe se tudi izgotovljena obuvala. x Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
^XXXXXX>0<X>50<XXXXXXXX>0<XX>CK>00<X
/ Telegram!
Kavarna „Central“
dunajska damska elitna kapela
DRAGA BUDER
paKnoStar doiia.
KONCERT^
VSTOPNINA X* Jrt. O SSi "T A,.
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Fiazsa dolla Boi*sa lO C3«s*»tJv Ljubljani — P o d r u ž a i c a v Gorici. Olorcu. Sarajevu Splitu in Celju.
Delniška glavnica K. 8,000 000.	Rezervni zaklad K 800.000
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.---------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja &rečke na majhne mesečne obroke. mammaaammm
leitna hranilnico Ijnbljnski |
v Ljuaijani — Prešernova ulica štev. 3 Najirečja slovenska, hranilnica.
^ e
o
E>
e s
8 © d
O *"2 M £5
is LO c ^
C
t-
Ph
3
.S ^
SO
.3
o
6J
o n>
% 3
o 3.
S ET
<
cT
grq
Senzaeijonah\a prodaja najnovejše spomladanske konj 1,eije !
Jlaonokap u:^jy e/c/ sveža, i{ aj m ode m ejš a konfekcija za dawr u\ to dolgi paletoti (radiani) in kostun\i od
Ji
o
- naprej
niodpe ii\ barvane jopice za deklice od Ji b naprej
v
v
v v
otroke
PA
v- v
'‘ Q /3
O. cBernatovid,
Ljubljana, Mestni trg. štev. 5
©
Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron.
Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Obrestuje po
4'|.*0|o brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.— Poslovanje nadzoruje
o« kjp. deželsta vlada.
Izključena je vsaka spekulacija in izguba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane
domače žHp&railKfcike.
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
V/ •/
/2 /•
m m §
^0000000000000000(§000000000©0000Šil
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka g§|f 1ICO UP
1. SUfflll, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
i
H
Svoji k svojim!
o
r.
u
Hajvečja edi*$a si&^enska twr»sika
Križmančič & Breščak
------—•—— Ulica KTtiova 37 — TEIST — ulica Nuova SV
priporoča slavnemu občinstvu
svojo o^vomno zalogo m&nufakt, tolg&gga,
Najzmorneje cone. Točna pustvežba, — Pretrzamo ae delo po naročbi,
St vari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. Angleško volneno blago za ženske obleke, alpngas in različne štofe za bluze In vsakovrstne tkanine volnene v največjem izbora. Perkali, zefirji, pauama, sati«, oksford in najrazlifneje boinbažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in pastelno perilo. Blago za moške obleke : volneno in bombažasto. - Odeje bombaža«
in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna ia žima.
Vsalk:«, drobnarija asa šivslje in krojače.
lovo pogrebno podjetje
Prevoz mrličev na vse kraj o
TRST — Corso štv. 4.7 (vogitl Piazsea O. G-olclcini) - Telefon 11-02.
Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbsra vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravoyoščenšh sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne i cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tosa št. 31. — Telefon. 14-02.
FR. P. ZAJEC
3S
« 5
Vi	0X4
g
2	5
rS S ’« £
S. s
S«
>32
.s
K
Sl *
OptlCGl
zavod
SJ
05	•!«
1» ta'
i
•"3 % C*
LjubUjana, Stari trg it. 9.
Cenike poSUjam zastonj in peStniti« preit#.
'	:	j	si
Naprodaj
so v Poli in v okolici v tepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu iooo m'1 je cena i rn~ K [‘50. Zelo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda Konrada Karola Exncr, Trst Piazza Caserma št. 1, ali pa pri. gosp. Karl Čermak v Poli Via Dignano štev. 3.