Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedei)»ka Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 190 In 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pn večjem G naroČilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeijKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici št. 6lili 4olcoplal se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon št. 2030, upravnlštva št. 2328
Političen list sa slovenski narod
Uprava le v Kopltarlevl ul.št. 6 ^ CeUovai račun: Cfubltana štev. 10.6S0 ln 10.349 erate, Ša
sa Inserate. št. 39.011, Vraga ln Dunal št.
aralevošt.7S63. Zagreb - - \ 24.797
Naše zadružništvo.
Glavna skupščina največje zadružne centrale v Sloveniji in najpomembnejše zadružne zveze v državi, je brez dvoma dogodek, ob katerem se mora javnost pomuditi.
Dežela revnega kmeta in delavca smo. Gospodarski, politični in nacionalni pritiski bi nas bili že zadušili, če bi nas že 27 let ne reševala vzajemna pomoč zadružništva. Po vojni se je z došlim denarjem in dovoljno priložnostjo zaslužka razpasla tudi agitacija proti zadružništvu. Ta položaj so zgrabili špekulanti in uspeli, da je na obljube visokih obresti in drugih ugodnosti šlo veliko kmet-skega in delavskega denarja v zadružništvu v tuje banke. Ljudje, tudi mnogi voditelji zadrug, so tedaj pozabili na zadružno disciplino in zadružno načelo, da zadružni denar mora biti ohranjen zadružništvu, napredku kmet-skega in delavskega ljudstva. Ta lahkomiselnost in nedoslednost je prejela ravno zadnje leto tako trdo kazen, da bo za svarilofi zgled vsej sedanji generaciji. Stomilijonski bančni polomi so trd nauk tudi za tiste, ki niso neposredno prizadeti.
Tako z novim, gospodarsko težkim časom raste potreba po zadružništvu, zmisel zanj in zaupanje vanj. So pa tudi Zadružna zveza in njene članice to novo zaupanje zaslužile. Vso dobo najtežavnejših gospodarskih kriz in prekucij so prestale — ne brez težav — ampak z občudovanja vredno spretnostjo, požrtvovalnostjo in solidnostjo, in ves ta čas v nezmanjšani meri vršile vse svoje dolžnosti na polju denarne izravnave, zadružno gospodarske izobrazbe in propagande.
Le zdrava posledica tega dejstva je na-rastek števila članic Zadružne zveze za 21 zadrug in dvig naložb v Zadružni zvezi za Din 95,333.000. V najširše ljudske plasti prehaja prepričanje, da je Zadružna zveza s svojo veliko družino 518 zadružnih članic steber vsega našega kmetskega in delavskega gospodarstva. Velik denarni promet kreditnih zadrug preko 1.400,000.000 Din, hranilne vloge na 300,000.000 Din, posojila nad 140,000.000 Din, vse te številke pomenijo, da je to zadružništvo postalo last vsega naroda. Ljudstvo se oprijemlje dr. Krekovega navodila: >Denar je vse razdružil, pri denarju naj se zopet začne naša organizacija.«
Zadnji občni zbor Zadružne zveze je torej mogel ugotoviti, da je kriza v zadružni organizaciji prestana, da je zadružništvo zopet v mirnih vodah, ki vodijo k izpopolnitvi m konsolidaciji. Z drugimi besedami rečeno, je slovensko podeželsko ljudstvo zopet trdno združeno v gospodarski samopomoči in pravilno razumeva njeno nalogo in namen.
Na drugi strani moramo pa ugotoviti, da ostali činitelji javnega življenja pri nas še daleč niso s svojimi dejanji za zadružništvo tam, kjer bi morali biti. Odtod izhaja, da tisto zadružništvo, ki je nujno navezano na moralno in materijalno podporo javne uprave, ne more naprej. Tu je glavni vzrok, da živinorejskih zadrug kljub velikemu,naporu zasebnih združenj ni mogoče poživiti. To so naloge, ki tičejo državo. Mi smo poljedelska država, pa se za najvažnejšo panogo kmetijstva, za živinorejo, za živinorejsko zadružništvo ni doslej še dejansko storilo ničesar. Nasprotno ! Še tiste zavode in institucije, ki jih je Slovenija prinesla s seboj v novo državo, še tiste so propadle pod valjarji scentraliziranega birokrati zma.
In mlekarstvo! Čemu je treba, da na našem trgu še vedno konkurirajo inozemski izdelki? Narod se je zbral v zadruge, nabavil si je stroje in precej že organiziral zbiranje mleka, toda vse to nič ne pomaga, ker v celi naši državi nimamo niti ene mlekarske strokovne šole in zato ne ljudi, ki bi mogli mleko tako predelavah, kakor zahteva trg. Ze 6 let se govori in piše o mlekarski šoli v Škofji Loki. Slovenski poslanci so spravili to vprašanje že neštetokrat na dnevni red, toda razumevanja ni in ga ni in naš kmet mora gledati, kako meščan in delavec kupujeta drage mlečne izdelke iz tujine in mora biti vesel, če ob gotovih letnih časih svoje mleko sploh spravi v denar.
V zanemarjeni državni upravi je vzrok, da produktivn ozadružništvo ne napreduje tako kot zahtevajo potrebe, in da napori v tej smeri nimajo zaželjenega uspeha.
Z največjim naporom je Glavna zadružna zveza izbila nekatere poštne, davčne in taksne ugodnosti za zadružništvo. V svojo sramoto moramo reči, da ravno uprava v Sloveniji še te malenkostne uaoduoàli striže iu anianjšuje,
kjer le more. To je pa tudi vse, kar je država napravila za zadružništvo. Nasprotno vidimo, da Narodna banka kreditov za kmetijstvo sploh ne pozna. Državni in napol državni denarni zavedi vpoštevajo kmetijstvo in njegovo zadružništvo prav na zadnjem mestu, slovenskega zadružništva pa še tam ne. Zakon o kmetijskih kreditih je tak, da kljub 200 milijonom, ki so v ta namen že zbrani, ne pomeni za slovensko zadružništvo nobene pomoči.
To so naravnost nerazumljive razmere v poljedelski državi. Javna uprava tira velikansko večino državljanov v beračijo, v obuboža-nje vsled golega nerazumevanja. S tem naravno propada tudi trgovina, obrt in industri-
ja, za katere kmet in delavec pomenita kon-sumenta, in umetno podpiranje teh panog je udarec v vodo.
Ker je zmisel za zadružništvo precej velik, smo uverjeni, da bo tudi državna politika morala tu obrnili plašč. Prvi predpogoj je enoten zadružni zakon, ki že tudi izdelan in odobren, čaka na vstajenje. Potem bo nujno morala slediti gospodarska politika, ki bo podpirala vsako gibanje za zadružno pomoč. Edino to bo rešilo kmetsko posest dolga, dvignilo, zboljšalo in pocenilo domačo produkcijo. V zadružništvu je pot k gospodarskemu ozdravljenju kmetskega in delavskega stanu in s tem ključ za rešitev našega narodnega gospodarstva sploh.
Popolna negotovost v Belgradu.
KRALJ SE ŠE NI VRNIL. — UZUN0VIČ NUJNO POKLICAN V T0P0L0. — SKRIVNOSTNI SPREHOD VUKIČEVIČA. — MINISTER SRSKIČ ODSTOPI? — KONFERENCA
MARKA T RIFKOVIČA.
r Belgrad, 10. junija. (Izv.) Jutrišnji dan so vsi krogi posebno pa vladni proglasili za dan končno vel javne odločitve, to je, da se ali razpusti skupščina in razpišejo nove volitve ali pa da vlada da ostavko. Po mišljenju vseh krogov tertium non datur.
Z ozirom na to, ker se kralj še ni vrnil v Belgrad, je bilo jasno, da' mora odločitev pasti v Topoli. Pričakovalo se je torej, da bo predsednik vlade Vukičevič odpotoval v To-polo in da bo tam kralju predložil tozadevno zahtevo vlade. Okrog 12. ure je predsednik vlade obiskal ministra dvora, nakar je izjavil časnikarjem, da popoldne ne potuje v Topolo.
V prvih popoldanskih urah se je v Belgradu zvedelo, da je v Topolo danes nujno poklican bivši predsednik vlade Nikola Uzu-nović. Ta avdijenca Ni kole Uzunoviča, ki je že druga v teku treh dni, je posebno v vladnih krogih vzbudila ogromno razburjenje, v drugih krogih pa živahno zanimanje. Splošno se je mislilo, da bo Uzunović pri tej priliki kralju predložil drugačen izhod iz sedanjega položaja, kakor pa vlada, to je, da bo zastopal stališče, da v sedanjem težavnem položaju nikakor ni misliti na volitve, marveč, da potrebuje naša država čvrsto vlado, ki bo delo-zmožna in ki bo imela v parlamentu večino.
Z ozirom na to je predsednik vlade Velja Vukičevič ob pol 4. popoldne nujno odpotoval v Topolo, kamor je z avtomobilom 2 in pol ure. Njegovo potovanje so spočetka kar najbolj prikrivali. Le najožji njegovi okolici je to njegovo potovanje zvedelo, so bili vsi krogi prepričani, da se je Vukičevič odločil za ta nenaden odhod v Topolo zato, da bi preprečil vsako drugo rešitev, da bi presekal gordijski vozel in da bi dobil poblastilo za razpust skupščine, ali vsaj, da bi položaj razčistil v tem smislu, da se stališče sedanje vlade učvrsti ali pa da poda ostavko.
Ob pol devetih zvečer se je Velja Vukičevič vrnil iz Topole. Časnikarjem je izjavil, da ni bil tamkaj. Vendar je to povedal v takšni obliki, da se je takoj čutilo, da ne mara dajati o popoldanskem sprehodu nobenih jasnejših izjav.
Sploh je ves današnji dan potekel v največji nervozi. Stalno se pojavljajo nove kombinacije, intrige so v polnem teku. Takozvani radikali-centrumaši so z ozirom na Uzunovi-čevo avdienco ponovno zatrjevali, da ni misliti na to, da bi sedanja vlada dobila volivni mandat.
Isto so zatrjevali prijatelji Bože Maksi-movića, ki se je včeraj vrnil iz Topole. Poleg tega so zatrjevali, da Maksimovič ne namerava vstopiti v kabinet, razen v slučaju, da bi postal notranji minister. Istotako so ti krogi zatrjevali, da se je Srskiću ob sestavi sedanje vlade obljubilo, da bo Boža Maksimovič vstopil v vlado. Ker se to ni zgodilo, je Srskič danes predsednika vlade obvestil, da bo podal ostavko. Ta ostavka bi bila začetek krize Vu-Kičević-Marinkovićeve vlade.
Demokrati s svoje strani so zatrjevali, da bo na vsak način prišlo do novih volitev. Če bi radikali v tem pogledu ne bili edini, upajo demokrati, da dobe sami volivni mandat. Kot nositelja takega homogenega demokratskega volivnega kabineta označujejo Marinkoviča, sedanjega zunanjega ministra.
Tekom današnjega dneva je pokazal izredno živahnost predsednik narodne skupščine Marko Trifković. Po vrsti je povabil k sebi ugledne parlamentarne prvake. Z njimi se je dolgo razgovarjal. O te hrazgovorih se ni v javnost dala nobena informacija. Posebno dolgo se je razgovarjal z Aco Stanojevičem, dr. Momčilom Ninčičem in dr. Antonom Korošcem.
Vsem tem sestankom se pripisuje poseben značaj. Vendar niso vsi ti sestanki privedli do nobenih jasnih in definitivnih sklepov. Vse se je pričakovalo iz Topole. Zato se nervoznost od ure do ure bolj stopnjuje.
DR. KOROŠEC V BELGRADU
r Belgrad, 10. junija (Izv.) Danes je prispel v Belgrad načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec. Tekom dneva je imel priliko razgovarjati se s prvaki vseh strank.
aš spor г Albanijo.
Belgrad, 10. iun. (Izv.) Poslaniki velesil sc započeli korake v Belgradu in Tirani, da se doseže pomirjenje. Zanimivo pa je ponašanje Italije. Medtem ko italijanska vlada izjavlja svojo nevtralnost, vse italijansko časopisje napada našo državo ter hujska Albanijo, naj ne popušča.
Pariz, 9. jun. >Echo de Pariš« poroča, da so velesile predlagale Albaniji, da izpusti dragomana, Jugoslavija naj pa umakne svoda bi bilo treba albansko-jugoslovanski spor t. m. z albanskim sporom pečal svet Društva narodov.
London, 9. jun. V Londonu so mnenja, dt bi bilo treba albansko-jugoslovanski spor končati prej, predno se sestane svet Društva narodov, ker bi sicer mogle nastopiti komplikacije.
Boriin, 9. junija. Zunanji listi poročajo, da je Nemčija prevzela zastopstvo jugoslovanskih interesov v Albaniji. >Europa Presse« pa poroča, da je varstvo našega poslopja v Tirani prevzel nemški poslanik kot najstarejši član diplomatskega zbora v Tirani. Pogajanj o zaščiti interesov naših državljanov ni bilo.
Berlin, 9. junija. >Vorwarts« poroča: V diplomatskih krogih vedno bolj narašča razburjenje, ker se Italija javlja kot vodeči faktor albanske politike. Najboljši dokaz za to je, da je noto Albanije na Društvo narodov sestavil italijanski poslanik v Tirani. Jugoslovanska vlada pa je prej želela posredovanja od strani Društva narodov.
Rim, 9. jun. Italijanska vlada je izjavila, da je proti temu, da bi albansko-jugoslovanski spor reševalo Društvo narodov.
r Belgrad, 10. junija (Izv.) Nervoza, ki je nastopila v odločilnih trenutkih naše notranje politike, je celo potisnila spor z Albanijo v ozadje. To vprašanje se razpravlja samo v diplomatskih krogih, ki še vedno mislijo, da bo mogoče ta spor rešiti mirnim potom.
Dejstvo, da Cena Beg še vedno ni odpotoval, vzbuja precej pozornosti. Kakor smo poučeni, tudi ne namerava odpotovati kljub pozivu, ki ga je dobil od svoje vlade. Albanska vlada ga je pozvala, naj zahteva potne listine in naj se vrne v Tirano. Dejstvo, da se Cena beg upira nalogu svoje vlade, se komentira na ta način, da ne odobrava politike Ahmeda bega Zoguja in da je ta svoj korak dobro pre-
mislil s tem, da reflektira na mesto Ahmeda bega Zoguja. On misli, da mora v Albaniji prej ali slej priti do obsežnih sprememb. Za ta slučaj je on pretendent na položaj, ki ga zavzema napram naši državi nerazpoloženi in od Italije odvisni Ahmed Beg Zogu.
V samem sporu je zanimivo, da v njem ni igral nobene vloge naš poslanik v Tirani Jeftič. Neposredno predno je prišlo do spora, je prispel v Belgrad poročat o položaju v Albaniji. Zdi se, da so bila njegova poročila tudi to pot takšna, kakor so bila ob priliki, ko je italijanska vlada sklenila znani albanski pakt. Vloga, ki jo je takrat igral naš poslanik v Tirani, je dovolj znana in je bila predmet obsežnih kritik v naši javnosti.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Današnja >Pravda«, glasilo zunanjega ministra dr. Marinkoviča poroča, da se je včeraj dopoldne trdilo, da je albanski poslanik Cena beg dobil nalog od Ahmeda Zoga. naj zapusti Belgrad. Albansko poslanstvo teh vesti ni deman-tiralo. Na drugi strani pa diplomatski krogi trde, da Cena beg ne bo odšel iz Belgrada in da bo tiranski vladj dal svoj položaj na razpolago. Cena beg se ne strinja s politiko albanske vlade, kar je te dni večkrat sporočil Ahmedu Zogu. Ker Cena beg smatra, da je albanska vlada storila napako, se hoče javno desolidirati in ne bo odšel iz Belgrada.
Dr. Šup&Hna proti Radîcu.
r Belgrad, 10. junija (Izv.) Tukajšnji krogi pripisujejo izredno važnost procesu razkrajanja v Radičevi stranki. Ta proces razkra-janja se precej širi. Posebno pozornost je vzbudila izključitev bivšega ministra Šupe-rine, ki je bil eden ustvariteljev znanega fa-možnega sporazuma in je v vseh radikalno-radičevskih kabinetih igral vidno vlogo. V današnjih listih priobčuje dr. Šuperina obširno izjavo, ki je vzbudila pozornost vsled svoje izredne ostrosti proti Radiču. Stjepana Radiča označuje kot škodljivca ljudstva in državi nevaren element. V podkrepilo navaja razne njegove izjave. Obenem kritizira celokupno njegovo delovanje, ki je obsolu-tistično in ki nikakor ni v interesu niti hrvatskega naroda niti države. On odklanja vsako nadaljnje sodelovanje z Radičem. Odločno zatrjuje, da je Radič precej osamljen in da se krog njegovih prijateljev omejuje zaenkrat na njegove bližnje sorodnike. Drugi v Belgradu se nahajajoči radičevci se ^slabo izražajo o Radiču in njegovi stranki. Misli se, da bodo osnovali skupno borbo proti Radiču in njegovi družinski okolici. Splošno je mišljenje, da se Radičeva stranka nahaja v razkrajanju, ki se čuti tudi že v najširših plasteh pristašev.
Nova romunska vlada odstopi ?
Bukarešt, 10. junija. Nova vlada bo odstopila. Na njeno mesto pride Bratianu z liberalci dr. Lupuom in Manijem.
Pred sejo sveta Društva narodov.
v Ženeva, 10. junija. (Izv.) Iz Pariza javljajo, da bo Briand v soboto odpotoval v Ženevo. Prihod Chamberlaina, ki se sedaj nahaja na oddihu v Brides les Bains, pričakujejo v nedeljo. Istotako dospe tudi Stresemann že v nedeljo v Ženevo. Vsi trije zunanji mini-siri bodo imeli priliko, da izmenjajo misli že pred pričetkom seje sveta Društva narodov, Seje sveta bo vodil Chamberlain, ki ima po statutih opravljati to mesto za Stresemannom.
Italijanski miličniki streljali na francoske železničarje.
v Pariz, 10. junija. (Izv.) Po brzojavki »Matina« iz Ventimiglia so bili na nek tovorni vlak v bližini kraja Dilattc oddani strelk Francosko osebje, ki je spremljalo vlak, je videlo večje število miličnikov, ki so se skušali skriti ob železniškem nasipu. Francoske in italijanske oblasti so uvedle skupno preiskavo, ki je izzvala prav precejšnje vznemirjenje.
v Pariz, 10. junija (Izv.) Zunanji minister Briand je dopoidne sprejei poijskega zunanjega ministra Zaleskija, ki ga je prišel v spremstvu poljskega poslanika v Parizu.
3. Jovanovič o vzrokih naših zunanjepolitičnih neuspehov.
Vodja zemljoradnikov, nekdanji poslanik kraljevine Srbije v Londonu Joca Jovanovič, je imel v Mostarju in Sarajevu predavanje o zunanji politiki naše države. Predavanje je vzbudilo pozornost in mislimo, da bo zanimalo tudi naše bralce, kaj pravi ta mož, ki mu jasne sodbe o zunanjepolitičnih vprašanjih ni mogoče odrekati, v sedanjem trenotku o naši zunanji politiki.
Predvsem je ugotovil Jovanovič, da je nestalnost karakteristična označba naše zunanje politike. Naša država se je najpreje naslanjala na velesile, posebno na Francijo. Anglija je po kratki povojni pavzi stopila v dobre odnošaje z Nemčijo, dočim je Francija vztrajala na stališču, da se morajo mirovne pogodbe točno izpolniti. Tudi tukaj smo se mi naslanjali na Francijo. Čeprav je Nemčija kazala veliko volje, da nam pride nasproti in nam tudi pri dobavah na račun reparacij ni delala nobenih te" -v, vendar smo mi vztrajali na stališču, ki ga p zavzemala Francija. Kasneje je franooska politika krenila na pot po-mirljivosti. Tedaj smo tudi mi izpremenili politiko napram Nemčiji. Tako smo delali tudi napram Madjarski in Bolgarski.
Govoreč, o posameznih naših sosedih, je g. Jovanovič dejal, da niti z enim nismo v posebno prisrčnih odnošajili. Značilen primer zato je Romunija, s katero smo celo v dina-stičnih zvezah, pa vendar razmerje z njo ni tako, kakršno bi moralo biti. Romunija je samo formalno dobra z nami. Zahteva ipa zapad-ni Banat, zahteva privilegije za Romune v ti-moški dolini in v bitoljskem okrožju. Te stvari so akcije naroda in države, ki nam ni naklonjena. To se je najboljše opazilo, ko je Italija podpisala besarabski pakt; tedaj se je ; v Romuniji veliko govorilo o latinski sestri, i vzajemnosti itd.
Za Francijo imamo mi najboljše odnošaje s Turčijo. Ta je iskren prijatelj naše države. To je zelo dobro, ker izvrstno vpliva tudi na naše notranje razmere, posebno glede turških posestev v Južni Srbiji. Potrebne pa so nam dobre sosedstvene zveze tudi z drugimi sosedi: z Madjarsko, Bolgarsko in Italijo. Da tega še nimamo ,temu je kriva naša nestalna politika. Če Albanija danes napravi akt, ki bi mogel povzročiti krvavi spopad, je temu kriva naša nestalna politika.
Ko je namreč Ahmed beg Zogu videl, da pri nas ne najde prave zaščite, je odšel v Rim, da je išče tam. Tega mu nihče ne more zameriti. Toda Italija je s tem napravila nam sovražen korak. Sicer to ni bilo prvo tako delo in najbrže tudi ne zadnje. Ni pa seveda tega stanja kriva samo naša vlada, ampak je vplivalo več najrazličnejših okoliščin. To je zlasti Italija, ki je že napram nekdanji Srbiji kazala neprijaznost. Vedno je hlepela po zemlji, po kateri prebiva naš narod. Z londonskim paktom, ki ga je Italija izsilila med svetovno vojno, je dobila vse, kar je bilo dobiti mogoče. Francija, Anglija in Rusija so pristale na to, da se razdelj naš narod. V najtežjem trenotku svetovne vojne, ko se je postavilo vprašanje, ali naj se začno razgovori s centralnimi silami, je Italija zaveznikom nastavila nož na vrat in tedaj se je posrečilo izsiliti se večje koncesije. Na mirovnih konferencah je bilo* največ govora o naših zadevah in skoro vse so izpadle v našo škodo. So pa tu vmes tudi napake naše diplomacije. Ko smo imeli priliko, da rešimo skadrsko in reško vprašanje, nismo bili na jasnem, ali naj zahtevamo Skader ali Reko, pa smo izgubili oboje. Ko sta se Francija in Anglija sprli radi števila okupacijskih čet v nemškem ozemlju, je Italija bila arbiter med njima, Anglija in Francija sta potrebovali njene naklonjenosti in obe sta ji morali dati proste roke napram nam.
Mi smo morali definitivno odstopiti Reko Italiji, a ne samo to, mi smo morali napraviti mnoge koncesije tudi v gospodarskih, prometnih in državnopravnih vprašanjih. Imamo n. pr. konvencijo, ki dovoljuje italijanskim delavcem, da se stalno naseljujejo in zapo-hl ju je jo v našem ozemlju. Francija ni hotela skleniti z Italijo nikake pogodbe. V nekem poglavju konvencij se govori o Dalmaciji, pa se Dalmacija ne tretira kot del naše države, ampak je rečeno kraljevina Italija in kraljevina Dalmacija. Mi smo mislili, da" obstoji vsaj .še drugi pakt. s katerim nam pušča Italija vsaj proste roke na Balkanu ali se vsaj zavezuje, da bo spoštovala princip Balkan balkanskim narodom, toda mesto tega smo 27. novembra 1926 dobili tiranski pakt, ki je po svojem bistvu naperjen proti nam.
Po tem paktu je Albanija pod italijanskim protektoratom in Italija pod kakršnokoli pretvezo lahko vsak čas pošlje v Albanijo svojo vojsko. To je bila za nas strela z jasnega. Toda šele, ko je narod s svojo zdravo intuicijo uvidel, da se nam je zgodilo največje zlo, je Ninčič podal ostavko toda s tako motivacijo, ki je povzročila novo nevoljo naroda.
Letos spomladi je Italija napravila novo neprijaznost. Obvestila je velevlasti, da se nnaš država pripravljena na naapd v Albaniji. Ta akt je izzval pri nas splošno presenečenje, Anglija in Francija pa sta vsaj spočetka Italiji verjeli. Hvala Bogu, da se je posrečilo kasneje našim prijateljem v Franciji in Angliji, dn se Д« (»blažim tijiii jo obrnila koi asù-
boljše orožje proti nji sami.
Današnje prekinjenje odnošajev z Albanijo je tretji neprijateljski akt Italije proti nam.
Toda vse to še nikakor ne dokazuje, da bj z Italijo ne moglj živeti v dobrem sosedstvu. Če se začne naš minister za zunanje zadeve pregovarjati o teh stvareh neposredno z Italijo, se mora držati tehle načel: Italija mora priznati, da je Jadransko morje svobodno in no njeno. Italija mora priznati načelo Balkan balkanskim narodom. Če mora Italija dobiti prostora za nadštevilno prebivalstvo naj ga išče. v Afriki in Aziji, Balkan pa naj pusti pri miru. Italija se ne sme vmešavati v zadeve srednje Evrope. Tukaj in pa na jugovzhodu Evrope se mora napraviti nova ekonomska edinica, v kar Italija nima pravice se vmešavati.
Samo na teli načelih se moremo razgo-varjati. Mj imamo velik interes, da se spora-zuniemo, toda ima ga tudi Italija. Ekspanzij-ska točka nemškega kapitala je še vedno Trst. Ni dvoma, da se bo v petih letih Avstrija združila z Nemčijo. Tega nihče ne bo preprečil. Tedaj pa bo nastalo vprašanje meje na Brennerju. Danes je za Italijo zadnji čas, da se te stvari rešijo brez velike škode zanjo.
Vojska med nami in Italijo je sedaj nemogoča. Mussolini se mora skrbno varovati, da ne stopi v vojno, ki bj jo lahko izgubil.
Politična smer češkoslovaške ljudske stranke,
Na zborovanju češkoslovaške ljudske stranke v Pragi je govoril strankin glavni tajnik nar. poslanec Stašek o aktualnih političnih vprašanjih. V glavnem je izvajal:
Volitev predsednika republike je postavila našo stranko pred dvoje vprašanj: Ali naj ona dopusti, da bo predsednik izvoljen z glasovi komunistov? Ali naj dopusti, da bo novi predsednik izvoljen brez nje ali proti njej? Zaradi slabega glasu, ki ga imajo bolj-ševiki na celem svetu, bi bila to ne le sramota pred inozemstvom, ampak bi moglo škodovati tudj interesom naše države, če bi čehoslovaška republika dobila predsednika izvoljenega s komunističnimi glasovi. Mi nismo volili Masaryka iz navdušenja za njegovo osebo ali pa iz simpatije do njegovih nazorov, ampak zgolj iz političnih razlogov.
Kako smo dandanes oddaljeni od ideala miru, to nam jasno priča izjava Mussolinija, ki je govoril o novi svetovni vojni. Mi se nismo nikoli vmešavali v razmere drugih ! držav. Toda to zadeva tudi nas in to ne samo kot državljane države, ki se želi v miru razvijati, ampak tudi kot katolike in kristjane. Mi moramo zavrniti ta govor in te pretnje.
Kar se tiče češkega fašizma, se ta ne ozira na češke razmere, ampak se je ogledal v italijanski fašizem, ki hoče zanetiti novo svetovno vojno in ki uničuje kulturo naših slovanskih bratov na grd način. -Kdor hoče biti član ljudske stranke, ne more biti fašist.
Edina svetla točka v svetovni politiki je začetek aktivnega dela velikih sil preti boljševizmu. Mi se s tem strinjam.o Če. izjavlja češki narod pri vsaki priliki, da se protivi boljševizmu v Rusiji, se mu mora toliko bolj protiviti v naši republiki. Mi moramo vendar enkrat že resno obračunati s komunizmom in se pobrigati, da nas svet ne bo imel za boljševistično državo.
Anglija-Rusija.
v Berlin, 10. junija. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je podal zunanji minister Stresemann tudi poročilo o svojih razgovorih s Čičerinom. Računa se s tem, da se bo angleško-ruski konflikt polagoma umiril in da Nemčija nikakor ne bo postavljena pred vprašanje, ali se hoče orientirati na zapad ali na vzhod.
v London, 10. junija (Izv.) V merodajnih krogih so napravile veliko začudenje vesti, da je bilo te dni usmrčenih več Rusov od sovjetskih oblasti, ker so bili obsojeni radi špijonaže v korist angleškim diplomatskim misijam. Da bi take zveze obstojale, se povsod odločno de-mentira. Opozarjajo na to, da diplomatsko osebje, ki ga sumi sovjetska vlada, ni imelo nikakih zvez izven svojih uradnih dolžnosti in da so se celo skrbno ogibali vsi zahajati v rusko družbo, da ne bi vzbujali kakih sum-ničenj.	'
Zračni promet čez Atlantik.
v Rim, 10. junija. (Izv.) Listi poročajo iz Newyorka, da je ing. Bellanca, konstruktor aeroplana »Miss Columbia« pripravljen ustanoviti posebno zračno d. d., ki bi vpeljala promet preko Atlantskega oceana. Bellanca je izjavil, da bo tehnično vodstvo zaupal Cliam-berlinu.
v Praga, 10. junija. (Izv.) Na intervencijo ameriškega poslanika v Pragi bosta ameriška letalca Chamberlin in Zevine na povratko s poleta po Evropi pristala tudi v Pragi. Na potu z Dunaja v Berlin bosta obiskala Prago 16. t. m.
v Berlin, 10. junija. (Izv.) Magistrat mesta Berlina je sklenil odlikovati oba ameriška letalca Chamberlina in Zcvincja z veliko častno plaketo mesta Berlin. Isto tako bo ena izmed ulic v spomin na ta ameriški polet irae-Лачалa, гк) zrakoplovu »Columbia«,
BeležJke
Д Beim Maček, dem weltberuhmten, tam
za vodo, kjer se dela visoka politika, so ljudje tik pred policijsko uro, ko je domišljija na vrhuncu, pogruntali, da je spor med Anglijo in Rusijo v zvezi z raznimi pojavi v SLS, ki jih zadnje čase opazuje na njej bistri uvodničar »Kmetskega lista«. Največ daje misliti temu gospodu to, da »Slovenec« ne piše več tako pogosto katoliških člankov. To je gotovo po nalogu g. dr. Korošca, ki je bil pri kralju v avdijenci in je tam na kosilu, kakor se je kon-statiralo pri Mačku, sklenil SLS preosnovati v konservativno stranko, »ki bo ščitila interese velekapitala in meščanstva in nastopala proti kmetom in delavcem.«^ Na ta način se bo SLS pridružila takozvani četrti stranki, ki se snuje v Belgradu in se bo najbrže prekrstila v peto stranko, katero poslednjo tajnost pa je uvodničar »Kmetskega lista« še prihranil zase, najbrž za prihodnjič. Ampak to šc ni vse. To je namreč vse v zvezi s proti-ruskim blokom, ki ga snuje Anglija, pri čemer bo SLS zadnji ali sklepni člen v protiboljše-viški verigi, ki jo je Anglija ovila o! rog Rusije. To verigo je gospod člankar »Kmetskega lista« narisal prt Mačku svojim poslušav-cem s kredo na mizo in sedaj sprašuje: »Kaj bodo na vse to rekli slovenski kmetje?« — | Rekli bodo, da so gospod pri »Kmetskem listu« zelo zabaven gospod in da znajo svoje bravce imenitno za nos vleči. Gospod Čičerin pa mu bodo poslali še red rdečega mačka.
Д Na Hrvatskem nobena stranka noče s klerikalci. To seveda si upa trditi samo »Jutro«, ki poroča, da so hrvatske stranke, ki sklepajo blok proti Radiču, odklonile sodelovanje HPS. kar je gola laž. Kajti znano je, da je HPS že svoj čas ponudbo na sodelovanje v tzv. »Hrvatskem bloku« odbila in zdaj to potrjuje oficijclni komunike, ki ga je izdalo vodstvo HPS in ki pravi: Hrvatska federativna seljačka stranka, hrvatska stranka prava (frankovci) in skupina dr. Buča so ponudile Hrvatski pučki stranki politično in parlamentarno sodelovanje, na podlagi katere bi se imela osnovati tudi volivna kooperacija. To ponudbo pa je glavni odbor HPS gladko odbil in sklenil pri prihodnjih volitvah nastopiti samostojno. — To vest prinašajo vsi zagrebški in belgrajski listi, samo resnicoljubno »Jutro« pa jo je moralo falzificirati, kajpak. In je s tem zatrlo klerikalce vsaj na Hrvatskem, ko jih na Slovenskem ne more.
Д Azijatska despotija St. Radića. Tako se je izrazil dr. Šuperina napram zagrebškemu dopisniku belgrajske »Pravde« o postopanju g. Radiča, ki ga je izključil iz stranke in napadel v svojem listu »Dom«. Proti obdolžitvi g. Radiča, češ da je dr. Šuperina denunciral v Belgradu seljačko stranko zato, da mu je vlada podelila zagrebški notarijat, se opravičuje dr. Šuperina, da je z imenovanjem za ministra izgubil advokaturo v Sisku in se je zato moral pobrigati za svojo eksistenco. Ali kar mu očita g. Radič, to ni res, ker ni z nobenim članom današnje vlade razgovarjal o tem, da je g. Radič na glavni seji HSS rekel, kako bo čez dva meseca prišla rdeča vojska in vse počistila, ker tega Radič res ni rekel. Pač pa je na vprašanje nekega belgrajskega politika, kaj je s to vojsko, on, Šuperina, rekel: Radič je na seji glavnega odbora s povzdignjenim glasom rekel, da bo skoro ruska vojska stala na Dunavu in da se bo tedaj v državi napravil red. Na vprašanje dopisnika, kako bo njegovo bodoče razmerje do g. Radiča, je g. Šuperina odgovoril: Ne bom mu prizanašal, ker ga smatram za nesrečo za hrvatski narod in za državo. To ni osebna ampak politična afera. Na vprašanje, če mu bo sledil še kak drug poslanec, je g. Šuperina izjavil: Je zelo veliko narodnih poslancev, ki isto mislijo kakor jaz in ki ne morejo več trpeti azijatske despotije, ki jo je v stranko uvedel Stjepan Radič. Ampak doslej se ni šc nič konkretnega storilo. — Tako dr. Šuperina o Radiču. Zdaj nas pa zelo zanima, kaj bo k temu porekel Kmetski list«. Saj se vendar vse to tiče tudi SKS, katere vrhovni šef je g. Radič.
,3utro" kot zagovornik kino-
»Jutro« se je razkoračilo in zagrmelo proti davku na vstopnice za kino. Pravi, da je ta davek nesocijalen in krivičen, da bo ta davek plačal mali človek, delavec, državni uradnik, služitelj, privatni nameščenec. Daljo huj-ska, da pomeni ta davek obremenitev širokih slojev itd. Koliko je vredno to vpitje?
Predvsem ugotovimo, da se novi davek tiče Je tistih filmov, ki jih bo cenzura proglasila za nekulturne. Vsi kulturni filmi so od novega davka izvzeti. Zato so vse kino-prirc-ditve naših prosvetnih društev in prosvetne prireditve v kinih sploh od tega davka popolnoma proste. To je eno.
Drugo pa je to. Kdor hoče v kino, bo hodil radi tega davka vseeno, kakor pijanci pijejo žganje, pa če ga še tako obdavči in kadil cigare, pa če je tobak še tako drag. In vendar si nihče ne bo upal trditi, da je davek na špiritovo žganje nesocijalen. Kakor je pitje tega žganja zastrupljevanje narodovega telesnega zdravja, tako je posečanje nekulturnih prireditev v kinih zastrupljevanje ljudske du-čv, je zlo ali vsaj — če filmi niso naravnost moralno .škodljivi — ne pomeni ljudske potrebe, ki bi au ne smela obdavčiti.
Šolstvo in vscQofa
Razstava risb in ročnih del v zavodu šol. sester v Mariboru,
Zadnja leta se pogosto vrSe Šolske razstave risb in ročnih del. To je plod preokreta v šolskem sistemu. Naše šolstvo se razvija pod vplivom modernih potreb in modernega napredka iz enostranske intelektualne šole v delovno šolo. To je naj. bolj zdrav znali razvoja v šolstvu. Njega posle, dica so pogosto razstave. Na njih so predstavljajo njim bavi delovna šola. Staršem in širšemu občin, njim bavi delovan šola. Staršem in širšemu občin-stvu se nudi vpogled v delavnice naših šol, v nji. liov razvoj in napredek.
Ako šolske razstave s tega vidika promatra-mo, potem moramo šolske sestre posebno pohvaliti. Njihova letošnja razstava -ročnih del in risb razodeva visoko razumevanje tega smotra delovno šole, na drugi strani pa veliko vestnosti in natančnosti v delu.
Razstava je od 6. jun. do 11. jun. Nameščena je v telovadnici, hodniku in eni stranski sobi v pritličju šole. Razstava obsega predvsem ročna dela in risbe, torej tehniko in graîiko, ki sta glavni sredstvi delovne šole. V njih se najboljše razodeva metoda delovne šole, ker ste najboljši izobraževalni sredstvi delovne šole. Pri grafiki in ročnih delih je učenčev izdelek sam najbolji kriterij, koliko je vredno njegovo delo, dočim to o drugih predmetih ne velja.
Razporejena so ročna dela in risbe pr. vrsti od osnovne, niQščanske šole do učiteljišča, tako, da tvori razstava po svoji sestavi organično celoto.
Ročna dela so povsod poleg risb, tako, da dobiš povsod enotno sliko o delovni zmožnosti do-tične kategorije učenk. Vidi se iz razpredelbe same, da je bilo prirediteljicam razstave nr. tem, da s samim sestavom izdelkov pokažejo notranji razvoj razvijajočega se mladega človeka od naivnega otroka osnovne šole, do deklice meščanske šole in dozorevajoče mladenke učiteljišča. Zato se zdi odrastlemu pri pregledovanju razstave, da ob izdelkih mladine doživljaš otroška svoja leta in ponavljaš svoj razvoj do polne zrelosti. Taka tehnična ureditev dokazuje okus in pedagoško rutino.
Delo samo dokazuje spretnost učenk osnovne, meščanske šole in učiteljišča.
Ročna dela učenk osnovne šole imajo posebno praktični značaj. Učenke se ne uče samo pletenja in kvačkanja, temveč tudi šivanja vseh vrst. Starši bodo veseli, da se njihovi otroci vzgajajo za življenje. Risbe na osnovni šoli predstavljajo prizore iz pravljic. Vidi se na njih originalnost mlade domišljije, ki samoniklo ustvarja. Pri nekaterih učenkah meščanske šole pa se spoznajo že talenti. Iz preproste dekorativnosti prehajajo že v slikovitost, nekatere znajo že pojmovati ritmiko narave iit razodevljejo razgibanost v koncepciji.
Nad vse lepa pa so razstavljena dela' v veliki telovadnici. Tu se človek zadivi in obstane pri pogledu na pestro in bogato sliko. Od snežnobelega perila, slikovitih vezenin na preprogah, zagrinju-lih drsi poglod k ličnim, umetniško krojenim oblekam in težkim garnituram. Vmes pa poživljajo sliko lepi grafični izdelki, viseči po stenah.
Poudariti se mora velik napredek nasproti prejšnjim razstavam. Preprogo, garniture in obleke so vezene po vseh različnih motivih. Posebno ugajajo bogati našivi in vezenine, pestre barvo narodnih motivov, ki prevladujejo na razstavi. Iz celote se vidi, da prošinja vse izdelke enoten naroden duh, narodna slovenska duša diha iz njih. Sestra učiteljica ročnih del se skrbno trudi, da ne posnema tujih vzorcev, temveč da samostojno ustvarja. To je posnemanja vredno. Emancipirati se moramo povsod od tujih vplivov in ustvarjati iz narodne duše. šolske sestre gredo v tem oziru našemu času naprej, zato so njih razstave tudi tako domačo in vesele. Človek se na njih dobro počuti, ker ne gleda tuje navlake, ampak vidi sebo in svoje bistvo.
Nič ne zaostaja grafika za ročnimi deli, teroveî z ozirom na dovršenost z njimi uspešno tekmuje, čeravno na razstavi po množini prevladujejo ročna dela. Risbe na tem oddelku razodevajo že dovršenost. Nekatero se približujejo umetniški vrednosti, n. pr. slike liiš, siolpov in pokrajine ob dravskem obrežju mariborskega mesta. Odkriti bi se dali med njimi celo talenti, ki obetajo lop razvoj v bodočnosti.
Tudi tu se vidi, da grô učiteljici risanja predvsem za to, da uvaja svoje gojenke v realno življenje. Ne uči jih samo nekaj šablonskih tehničnih spretnosti, temveč jih navaja z ljubeznijo gledati življenje in naravo, ter oboje umetniški ponazoro-vati in poveličevati. To je tudi plemenita svrlia umetnosti.
Taka je približno letošnja razstava šolskih sester. Slika je tihih žrtev in ogromnega dela za izobrazbo našega naroda ter vztrajnega napredka na vseli poljih. Kdor hoče imeti užitek, naj razstavo poseli.
REVOZ TRUPLA DR. VOJKOVA.
v Varšava, 10. junija (Izv.) Danes dopoldne so truplo sovjetskega poslanika dr. Vojkova prepeljali iz poelaniškega poslopja na kolodvor. Do meje je spremljal pesebni vlak tajnik zunanjega ministrstva in časlna straža poljske vojske.
IZ FRANCOSKE ZBORNICE.
v Pariz, 10. junija. (Izv.) Poslanska zbornica je predlog na prehod k specialni debati o pogodili glede monopola na vžigalice s 281 proti 243 glasovom odklonila. .Vlada ni stavila vprašanju zaupnice.
MCz&f se godi doma
Zadnja pot t Antona Kreča.
Pogreb pokojnega župnega upravitelja Antona Kreča se je vršil na Čatežu ob Savi v četrtek dopoldne ob ogromni udeležbi ljudstva in ob nepopisni žalosti cele župnije. Pogrebno opravilo je izvršil v spremstvu 28 duhovnikov leskovšlti g. dekan, ki' se je po opravljeni slovesni sv. maši v ganljivem govoru poslovil od blagega pokojnika. Mogočen pevski zbor je pod vodstvom g. dr. Gerloviča dovršeno pel Requiem in več ža-lostink. V imenu mladine se je od pokojnika poslovila šolska učenka v lepem govoru. Pri veličastnem sprevodu, ki se ga je domalega udeležila vsa čateška župnija, smo opazili mnogo odličnih lastopnikov iz Brežic in okolice. Prihiteli so tudi zastopniki iz Cerkelj, Šenčurja pri Kranju in iz Kranjske gore, kjer je blagi pokojnik služboval. Žalovanje je bilo tako silno, da se je videlo, da polagajo v prezgodnji grob najboljšega očeta cele župnije. Počivaj v miru, blaga duša!
Planinci po?©r!
Vse zavedne planince in turiste naprošamo, da sporočijo svojim bližnjim sorodnikom in prijateljem, oziroma znancem,, ki ne Čitajo časopisov, da je Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva do danes otvoril že sledeče koče:
Orožnovo in Malnerjevo kočo na Črni prsti, zadnja postaja Bistrica-Boh. jezero. (Najlažja in najhvaležnejša tura v juniju!) Staničevo kočo, Erjavčevo kočo na Vršiču, Aljažev Dom v Vratih, obe goliški koči, okoli katerih se razširja posebno v tem mesecu opojni duh divnih narcis, Krekovo kočo na Ratitovcu, Dom na Krvavcu, Coizovo kočo, Kamniško sedlo, Veliko Planino in Kamniško BisLrioo, pri kateri si lahko ogledate lep naravni most, Predoselj in krasni slap Bistrice. Kamniška podružnica otvori v nedeljo, 12. t. m., novo pot v Predoselj 1
Nove turiste naj naši planinci opozore, da se hjre s Kamniškega sedla na Kokrško sedlo in od tam čez Greben na Krvavec še ne priporoča, ker je še prezgodaj. Nikdo od turistov in ljubiteljev prirode pa naj ne pozabi, da je Bohinj in Bohinjsko jezero eden izmed najlepših kotičkov Slovenije Ln Jugoslavije. Postrežba v hotelu Zlatorog in Sv. Janezu je prvovrstna in kopanje v Bohinjskem jezeru zelo prijetno. Jezero se je v zadnjih tročih dnevih dobro ogrelo. Ne pozabite planinci, opozoriti svoje tovariše, ki ne berejo dnevnega Sasopisja, da se lahko napravi lepa enodnevna ura iz Bohinjske Bistrice mimo Malnerjeve koče la Črno prst in od tukaj mimo Orožnove koče, fjer je izborna postrežba in do Sv Janeza ob Bo-linjskem jezeru v enem dnevu Vâak planinec ma najboljše zveze ob sobotah in nedeljah na vse jori omenjene planinske točke'in dobi tudi pod gotovi m i pogoji polovično vožnjo, kar se izve v lisami Osrednjega odbora v Ljubljani, šelenbur-;ova ulica 7, II. nadstropje.
rretji planinski zbor v Kamniku.
Na binkoštni ponedeljek je bil v Kamniku retji planinski zbor, ki ga je na inicijativo oblast-îega agrarnega komisarja dr. Spiller-Muysa skli-;al Planinski odbor za kamniški okraj. Zbora se e udeležilo nad 250 kmečkih gospodarjev iz vseh planinskih okrajev Slovenije. Došli so zastopniki planšarstva iz Radovljiškega, Kranjskega, pa tudi jornjegrajskega okraja, največ pa jih je bilo na-■avno iz kamniškega okraja, kar jasno dokazuje, la so se začeli tudi tu planinski posestniki za-limati za izboljšanje in moderniziranje svojega planinskega kmetijstva. Zbor so počastili številni lastopniki oblastev in organizacij. V imenu veli-sega župana ljubljanske oblasti je pozdravil zbor •eferent za agrarne operacije vladni svetnik De-ela, v imenu oblastnega odbora pa oblastni poslanec Novak, dalje oblastni kmetijski referent za jubljansko oblast inšp. Čeme (oblastni kmetijski •eferent za mariborsko oblast inšp. Zidanšck je pismeno obžaloval, da se zbora ni mogel udeležiti in mu je želel ves uspeh), zastopnik Kmetijske
družbe kmetijski svetnik Rohrman, okr. glavar dr. Ogrin in drugi. Za častnega predsednika je bil izvoljen oblastni agrarni komisar dr. Spiller-Muys, za zbor vodečega predsednika načelnik planinskega odbora kamniškega Cerar, za podpred eednika oblastni poslanec Novak, načelnik planin-*kega odbora kranjskega župnik Piber ter načelnik planinskega odbora radovljiškega Ažman.
Po pozdravnih govorih predsednika in zastopnikov oblasti in organizacij so podali načelniki planinskih odborov za kamniški, kranjski in radovljiški okraj obširna in zanimiva poročila o stanju planin in planšarstva v njihovih področjih, na kar so sledili strokovni referati. 0 »Pašništvu in planšarstvu« je izčrpno predaval okrajni kmetijski referent Josip Sustič, »Živinorejo v kamniškem okraju je .orisal z živahnimi lavajanji načelnik živinorejske zveze Bore, »Planinsko sirar-stvo« je izborno obdelal strokovni učitelj za mlekarstvo Bevc, o »Higijeni in pašnikih« pa je podal strokovna navodila veterinar Rauter.
Udeleženci so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem gg. predavateljev in vztrajali do J. ure popoldne.
Popoldne se je vršila poučna ekskurzija na živinorejsko posestvo Križ in Volčji potok.
Zbor je sklenil, da se vrši prihodnje leto planinsko zborovanje v Gornjem gradu.
JuhHej pevskega društva „Tomislava" v Varaždinu.
Na binkoštne praznike je slavilo varaždinsko pevsko društvo »Tomislav« 10 letnico svojega obstoja in delovanja. V ta namen je prihitelo v nekdanjo prestolico Hrvatske v zgodovinski Varaždin pevsko društvo »Lisinski« iz Zagreba, pevski zbor Glasb. Matice v Ljubljani je bil zastopan po tro-članskem odposlanstvu z ravnateljem g. Hubadom na čelu, mariborska Glasb. Matica pa po ravnatelju g. Hladeku. Poleg drugih gostov so bili navzoči tudi skladatelji gg. Božidar Širola, Krsto Odak in Marij Kogoj
Pevsko društvo »Tomislav« se je porodilo v burnem letu 1917. ter se je razvilo pod spretnim vodstvom pevovodje g. dr. Evnesta Krajanskega, ki vodi z ljubeznijo in izredno sposobnostjo društvo ves čas od njegovega postanka, v eno najboljših hrvatskih pevskih zborov, ki stopajo smelo naprej z razvojem glasbene kulture. Ako pomislimo. da dosega mesto Varaždin komaj 1400 prebivalcev, ki so močno namešani z Nemci in Madjari, si skoraj ne moremo misliti, da v tem mestu delujejo z uspehom tri hrvatska pevska društva, katerim prednjači »Tomielav< z najinte-ligentnejšim, najsposobnejšim in najbolj delavnim pevskim materijalom. Že v prvem letu po prevratu je društvo pohitelo v svet, med drugim tudi v Ljubljano ter želo s svojim moškim zborom najboljše uspehe s svojim nastopom na koncertu v »Unionu«.
Društvo se je med tem razvilo v mešani zbor s 60 člani ter je proslavilo svojo desetletnico v znamenju intenzivnega dela z dvema prvovrstnima koncertoma. Na binkoštni ponedeljek je proizvajal cerkve koncert starejših duhovnih skladb, ki so cerkve knocert starejših duhovnih skladb, ki so nastale v letih 1450—1600 Na programu so bile skladbe skladateljev Jana Okeghema (Kyrie e Christe iz maše »Cuiusvis toni«), Gallusovo »Čredo« iz maše »super mixolydium«, Marka Ingegne-ri »Tenebrae factae sunt«, ki je bila poleg Orlan-da Lasso »Super flumina Babylonis« izvajana z največjo milino in čutom. Mešani zbor »Tomislava« je odpel vse točke precizno, posamezni glasovi so sorazmerno porazdeljeni v harmonično celoto, ki pozorno sledi vešči roki dirigenta g. dr. Krajanskega. Skladbo »O magnum mysterlum« Giovanna Gabrielli sta izvajala skupno mešani zbor »Tomislava« in moški zbor »Lisinskega«, koncert pa je bil zaključen z mogočnim »Psalmom 147« Constanza Porta, kjer sta pod taktirko dr. Krajanskega zmagovito nastopila oba mešana zbora »Tomislav« in »Lisinski«.- V prostorni cerkvi je bilo zbrano vse Varaždinsko izobraženstvo, ki se vidno zanima za vse vrste lepega petja.
Slavje 10 letnice »Tomislava« je doseglo svoj višek na matineji, ki se je vršila cb 11 dopoldne na binkoštni ponedeljek' v veliki dvorani mestnega gledališča, kjer so se izvajale izključno skladbe modernih slovanskih skladateljev. To je bil res pravi pevski praznik, ki je zaslužil polno hišo naj-odličnejšega občinstva. Ruska glasba je bila zastopana po N. N. Čerepnjinu z dvema cerkvenima skladbama »Pridite pomolimsja« in »Ninje olpu-ščaješk, katere je zbor zapel v staroslovenskem originalu. Sledile so realistično podane Dve pesmi
PLATNENI ženski ceviu Din 39
VOINA
z zajamčeno pristnimi usnjenimi podplati nasproti Méstnemu domu
čuda Jakova Gotovaca »Jadovanka za teletom« in »Smešno čudo«, katere je izvajal v letošnji sezoni pevski zbor akademikov iz Belgrada »Obilič«. Vse omenjene skladbe je izvajal 55 članski mešani zbor »Lisinskega« iz Zagreba pod umerjeno temperamentnim vodstvom dirigenta g. Krešimira Bara-noviča tehnično tako popolno, kakor bi jed va to zamogel še kateri drugi zbor v Jugoslaviji. Sledile so tri skladbe E. Adamiča »Zazibalka«, Krsta Odaka »Rapsodija I« in Josip Štolcer-Slavenskega ■ olitva dobrim očima«, katere je izvajal pod vodstvom g. dr. Krajanskega mešani zbor »Tomislava«. Po tem izvajanju lahko smelo trdimo, da je »Tomislav« med prvimi zbori v naši domovini. Ako »Zazibalka še ni popolnoma ogrela, sta to storili težka »Molitva dobrim očima« m čuv-stvena »Rapsodija« navzočega skladatelja Odaka. Zbor zveni homogeno, obvlada z lahkoto vse tež-koče modernih skladb in je le želeti, da se predstavi ponovno našemu koncertnemu občinstvu. — Tretji del koncerta je izpolnil zopet »Lisinski« z najmodernejšimi sodobnimi češkimi skladbami dr. Emila Axmana »Velika noč bednih« ter Jar<slava Kfičko »Staromestni stolp« in »Advent«, katere je izvajal zbor že na majskem koncertu v Zagrebu z velikanskim uspehom v češčini. Elitno občinstvo je strme občudovalo izvajanja »Lisinskega«, ki je — zdi se — z nedosegljivo tehniko izvajal z naj-
večjo lahkoto in obenem občuteno navedene proizvode najnovejše čeik? glasbe. Občinstvo jim jc oduševijeno prirejalo iskrene ovacije ter jih dobesedno zasulo s cvetjem. »Tomielavu« in njego-nu odličnemu pevovodji so bili poklonjeni venci, med drugim tudi od pevskega zbora ►Glasb. Matice« v Ljubljani in srebrn tovorov venec pevskega zbora »Lisinski«.
Še pred matinejo je bila odkrita ob 9. uri b nrisotnosti zastopnikov državne, politične in vojaške oblasti 1er mnogobrojnega občinstva na rojstni hiši spominska plošča skladatelju Vilku Novaku. Dr. B. Širola je v dolgem govoru opisal zasluge skladatelja na glasbenem polju, združena moška zbora »Tomislava« in »Lisinskega sta zapeta dve pesmi, nakar je predsednik pevskega zbora »Tomislava« g. prof. Kreêimir Filić izročil ploščo v varltvo mestne občine.
Po matineji je priredita mestna občina na čast gostom banket, kjer je komisar v prisrčnih besedah pozdravil goste in Čestital k 10 letnici »Tomislava«, poudarjajoč, da je pesem oni faktor, ■ ki nas najbolj zbližuje vse sinove od Trielava dp Vardara. Govorili so tudi prof. Filič, ki je napil Nj. Vel. kralju ter ravnatelj g. M. Hubad, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da se naša domovina za-more ponašati s takimi vzor-pevskimi zbori, kot sta »Tomislav« in »Lisinski«.
Slovenci v Italiji
pričel je, ali boljše, nadaljeval je neki italijanski duhovnik.pridigati v slovenskem jeziku in s tem pogostoma vzbudil smeh, ker jezika ni znal; krstil je v slovenskem jeziku; dovolil je, da se je z groba nekega pohabljenca odstranila italijanska tro-bojnica; ostentativno je pozdravljal na cesti kmete v slovenskem jeziku in bogve kaj vse bi še bil dovolil, ako bi mu v nedeljo (na veliko noč) fašisti. ljubosumni čuvaji ne »komisa« in kokoši, ampak italijanstva v občini, ne zaklicali: Stoj!« — Župnik Luxa je vložil tožbo proti Pizzigi radi obrekovanja po vasi, proti Almerigogni radi groženj (s smrtjo), ajvnega sTamotenja z besedo in potom časopisja in proti inž Meneeiniju kot nekdanjemu odgovornemu uredniku lista »Popolo di Trieste«. — Predvseei je treba poudariti, da je don Luxa It a 1 i j a n. Pri procesu je dr. Gam-blnl izjavil, da je bil Luxa dober Italijan, da j« bil najintimnejši prijatelj njegovega sina, ki je padel na Kalvariji kol italijanski prostovoljec proti Avstriji. Njegovo imenovanje za župnika v Nazaretu so fašisti pozdravili z navdušenjem, vedeli so, da je Italijan. Don Luxa je uvedel v Pobegih tudi italijansko pridigo, ki je prej ni bilo. To je ■potrdil pri procesu tudi škofov namestnik mons. Mecchia. Don Luxa pa je bil in je še danes tudi vnet katoliški duhovnik, ki hoče dobro svojim vernikom, naj bodo Italijani ali Slovenci; zato je govoril in molil (pri krstu tudi) s Slovenci slovenski, z Italijani italijanski,- kakor je predpisano. Don Luxa obvlada namreč dobro tudi slovenski jezik, služboval je tudi v Jelšanah. — Druge osebnosti, ki nastopajo v procesu, so povečini znane.
Drugo kolo državnega pruenstva.
V nedsBlo 12. Iimiia
Hašk(M:llirija
m igrišču IL!&!JE.
Ob 17. url.	Ob vsakem vremenu.
Predtekma : Ob 15.30 url
Ljubljana A-team : B-team.
Značilen proces.
V torek se je zaključil v Trstu znameniti proces Don Luxa : »Popolo di Trieste«. Don Luxa, župnik v Lazaretu, je tožil »Popolo di Trieste«, glasilo fašistovske stranke na Tržaškem, radi klevete. Stvar se je zasukala tako, da se je tožitelj spremenil v obtoženca. Predvsem moramo popisati dogodek, ki je dal povod za napade proti duhovniku Luxi v »Popolu«. Dne 4. aprila 1926, t. j. na lansko veliko noč, se je v Pobegih, ki spadajo pod lazaretsko občino, vršil pogreb fašista Furlaniča. Pogreba se je udeležila tudi skupina fašistov pod vodstvo tajnika Pizziga, ki je nosil prapor. Igrata je godba, pri kateri je sodelovalo več domačinov, ki jih Pizziga ni mogel trpeti. Tajnik Pizziga je nenadoma pričel vpiti, da ne dovoli, da bi pri pogrebu fašista igrata »komunistična« godba in je zahteval, da se morajo nekateri člani godbe odstraniti. Nastala je strašna zmešnjava. Po-grebci so položili krsto na tla, češ da ne bodo nesli mrliča, ako se prisilijo njihovi tovariši pri godbi, da zapustijo pogreb. Župnik Luxa, ki je vodil pogreb, je skušal ljudstvo pomiriti; pozval je Pizzigo k redu. Ta mu je zabrusil v obraz: »Vi se brigajte za duhovske zadeve!« Nato je zapustil pogreb. Pizziga je o vsem poročal fašistom v Koper in dodal — kakor se razvidi iz procesa — da mu je duhovnik Luxa zabranil udeležili se pogreba s fašistovskim praporom. Par dni pozneje so se javili pri župniku Luxi v Lazaretu fašisti dr De Petris, Piero Almerigogna in Romita, vsi iz Kopra. Zahtevali so zadoščenja radi incidenta med pogrebom v Pobegih. Med župnikom in fašisti je prišlo do prerekanja, med katerim se je Piero Almerigogna, dopisnik »Popola dl Trieste«, tako spozabil, da mu je dal zaušnico in ga psoval z besedami: Bruto sciavo, indegno servitor di Cri-sto, t'insegnerô io a dire »dober dan« (Bruto sciavo, nevreden Kristusov služabnik, te bom že jaz naučil pozdravljati »dober dan«). Isti dan se je Almerigogna izrazil proti drugim osebam: »Vrv in milo za tega duhovnika, obesili ga bomo na to drevo.« To je razvidno iz obtožnice, ki jo je objavil tudi »Popolo di Trieste«. Radi osebnega napada je župnik zahteval pismeno zadoščenja od Almerigogna, ki je bil med vojno kapetan. Almeri-1 gogna mu je odgovoril s serijo člankov v »Popolo di Trieste«, v katerih je župnika ostro napadal. Za razvoj procesa je najvažnejši članek »Incidenti v Pobegih, v katerem je med drugim rečeno: »In
Dr. P. Roman L. Tominec, 0. F. M.
ASessandro Haruonî in stoletnica njegovega romana „B promesti spoti".
11. junija 1827 - 1927.
Eckermann, Goethejev slovečil prijatelj in vestni kronist skupnih večerov ter razgovorov, sporoča že dne 18. julija 1827 — torej komaj dober mesec, ko je roman »I promessi sposi« izšel, takole: »Danes je bila prva Goethe jeva beseda pri mizi, da Manzonijev roman vse presega , kar sličnega poznamo. Menim, da mi Vam ni potrebno več povedati kot dejstvo, da je notranja zasnova, vse kar prihaja iz pesnikove duše, povsem popolno, in da zunanjost, vsi orisi pokrajin in podobno, za prvim liti za las ne zaostajajo. Tak vtis imam pri branju, da se mi menjava začudenje in ganotje in eno prehaja v drugo... V tem romanu se šele prav vidi. .kaj je Manzoni« ... »Takoj '.a tem hočem brati najboljši roman Walterja Scott a na priliko >Waverley«, ki ga še ne poznam in videl bom, kako vpliva Manzoni poleg velikega angleškega pisatelja.«
Tako veliki sodobnik o velikem delil sodobnika. Roman »T promessi sposi* je začel Alessnndro Manzoni pisati 24. aprila 1821 in sicer, kakor nam v svojih memnnrjh pripoveduje njegov pastorek Stefano Stampn, potem ko je začel pozorno prebirati odredbe v mest-
nem arhivu. Ena teh odredb (grida) je bila tista, ki jo v romanu bere Renzo na povelje doktorja Azzecca-Garbugli o kaznih, ki zadenejo tistega, ki bi z grožnjami oviral duhovnika blagosloviti zakon. Prvo pobudo posvečati večjo pozornost zgodovini svojega naroda mu je pa dal Walter Scott.
Zgodovinski momenti so enako kot pri W. Scottu tudi pri Manzoniju podrejeni romantičnemu zapletljaju. Zgodovina in zgodovinske osebnosti-tvorijo ozadje, a prav potom njih dobe ostali večjo privlačno moč. Pisatelj ni obrnil pozornosti na slikovito in tako slavno dobo svoje domovine — renesanso. Temveč zazrl se je tja v dobo, ki jo imenujejo »pro-svetljeni« duhovi najbolj žalostno — proti-reformacijo. Dejanje je najbolj zgoščeno v letih 1628—1630, ki je v njih milanska provinci ja najbolj trpela vsled nasledstvene vojne: Manllua—Montferrat. Vojni stiski je sledila kuga in lakota, ki je skoro polovico prebivalcev umorila. Glavno ozadje tvori Lombardija od Milana do Monze. Vse delo preveva globoka in živa vera katoličana, ki je vero v mladih letih strasti izgubil, pozneje pa po rokah svoje dobre ženo, kalvinke konvertitinje zopet našel. Zasnova in izpeljava vsega dela, karakteristika in dialog, izpiljeni jezik in občutje, vse je tako preprosto, tako enostavno in menda prav zato tako globoko ostane v spominu. Pove« «e prične na večer 7. .novembra 1628. In že stopajo pred nas liste žive postave: Don Abbondiis, Lorenzo Tramaelino.
Lucia Mondella, Renzo, varavi Azzecca-Garbugli in stari, očetovsko dobri Pater Christo-foro, ki ga odlikuje velika odločnost in usmiljenje z ubogimi. Don Rodrigo, intrigant in hotnež, in uboga za življenje ogoljufana >si-gnora«, spletke vseh mogočih ljudi zavirajo poroko zaročencev — Lucije in Renza, dokler končno ne posežeta vmes kuga in smrt in razrešita neštete vozle človeške zlobe in božje previdnosti.
Alesandro Manzoni je bil rojen 7. marca 1785 v Milanu. Takoj po rojstvu je bil dan v rejo na kmete. Šestleten deček je vstopil v internet zavoda očetov Somaskov, nato pa pregnan po revoluciji k Barnabitom. Komaj iz zavoda, se je udal vsem strastem in tudi ha-zardni igri. Tedaj sloveči pesnik Vincenzo Monti, ga je rešil še pravočasne pogube. 20 letnega ga je vzela mati Donna Giulia v Pariz, kjer ga je uvedla v literarne salone. Ondi so imeli ateisti glavno besedo, in ni bilo treba mnogo truda, da se je mladi Manzoni pridružil tem skeptikom in opustil vse religiozne vaje. Kakor rečeno ga je njegova žena Henrieta Blondel — kalvinka — sama iskaje resnice privedla nazaj k veri otroških dni.
Manzonijevo ime je danes svetovno slavno. Primerjajo ga z največjimi romancieri vseh narodov in njegovo delo je prevedeno malone v vee kulturne jezike. Znamenit je tudi njegov ciklus himnov k glavnim praznikom cerkvenega leta. Umrl je 23. marca 1873 na svojem posestvu pri Milanu.
Pismo h Egipta.
Pri nas v Egiptu so na dnevnem redu diference med Angleži in Egipčani. Kakor kaže, bi Egipčani radi posnemali Kitajce in vse Evropejce iz dežele pognali. V tem smislu se je govorilo v parlamentu v Kajiri, v tem smislu se obnašajo domačini in pa tudi državni uradniki zlasti še v luki. Da bi se vsak nemir še o pravem času popolnoma preprečil, zahteva Angleška vrhovno nadzorstvo nad egiptovskim vojaštvom, kakor je bilo pred letom 1923; Egipčani se pa branijo. Angleška je svojo zahtevo glede nadzorstva že podprla. Dne 1. junija sta pripluli v pristanišče Aie. ksandrije dve izmed največjih angleških voj. nih ladij. — Da bo Egipt odjenjal, je gotovo, kajti Anglija je pripeljala tudi par tisoč voja. kov, ki čakajo, da se izkrcajo o prvi potrebi Kakih 600 vojakov, nekaj artilerije in zračno brodovje je pa že tako na periferiji Aleksam-drije, ker popolnoma brez angleškega varstva nismo nikoli.
Vreme imamo kakor v najhujšem poletju, obenem pa vlažno, da smo ves ljubi dan in vso dolgo noč vsi premočeni.
Drugega posebnega ni. Če bo kak kraval. bodo že brzojavi povedali.	P. A. C.
Spominjajte se Podpornega društva slepih, Ljubljana. Wolfova 121
ïajnik Pizziga je kmet in znan po Istri kot vnet fašist, rod ovine .jo slovenske in italijanskega jezika dobro nili ne zna. — 0 poteku procesa bomo omenili le najvažnejšo stvari, dasi je proces zanimiv tudi v podrobnostih. Don Luxa je popisoval dogodke, ki smo jih zgoraj omenili. Predsednik, svetnik Macor: »Toda vi ste pridigali v slovenskem jeziku.. .< Don Luxa pojasni, kako jo bila nekdaj v Pobegih celo samo slovenska pridiga. Predsednik: »Ttnla, vi ste krstili v slovenskem jeziku...« Don Luxa razloži, da se mora vršiti obred vendar v latinskem jeziku; le molitve z botri jo ponavljal v slovenskem jeziku, ako so bili botri Slovenci, sicer v italijanskem. Predsednik: »Povejte, kako jo bila odstranjena trobojnira z groba vojnega pohabljenca.« Don Luxa: »Jaz nisem Suvaj pokopališča, ki ga upravlja občina.« Predsednik: »Vi ste pozdravljali kmete z :>Dober dani« Don Luxa: »Tako je.« Predsednik: >Je res, da ste razdeljevali med mladino slovenske knjige?« Don Luxa: »Res jc. Knjigo mi je poslala neka knjigarna iz Gorice.« Mons. Mec-chia je kot priča izjavil, da gre za katoliške knjige, ki so cenzurirane po cerkvenih ,Ln političnih oblastvih; tudi drugi duhovniki po Italiji širijo take dobro katoliške knjige. Med svojim govorom se jo državni pravdnik obrnil proti župniku Luxi z besedami: »Naravnost triumfalna bi bila vaša obramba, ako bi bili pripeljali sem kakega dečka, ki bi rekel: dobil sem od župnika italijansko knjigo.« — Izmed prič je bil najbolj napadalen dr. De Petris, fašistovski tajnik v Kopru. Dr. De Petris je med drugim izjavil, da ga je Don Luxa, ko je od njega zahteval, da opusti slovensko pridigo,
zavrnil: »Slovenci, četudi znajo italijanski, imajo pravico do slovenske pridige, ker so jo podedovali od Avstrije.« Dr. Petris je seveda napravil s tem pričakovani vtis; s pokojno Avstrijo ni težko operirati. Toda na fašistovskem kongresu v Puli jo dr. Petris podal izjavo župnika Luxo drugače. V Puli dr. Petris sploh ni omenil Avstrije, pač pa dejal, da je Luxa rekel, da ne more opustiti slovenske pridige, ker je v Pobegih že stoletja v navadi. Dr. Petris je vzkliknil še med procesom: »Na križevetn potu v cerkvi v Pobegih se še po desetih letih od odrešenja blestijo slovenski napisi.« — Pričo Antona Kneza, ki je imel pričali za župnika, je predsednik odslovil, ker se dela, kakor da ne zna italijansko. — Poleg mons. Mec-chia jo bil zaslišan ludi mons. Zebocchin, ki jo istotako poudarjal, da je don Luxa ravnal po cerkvenih predpisih. Zahtevo civilne stranke župnika Luxe, naj se zasliši kot priča tudi tržaški škof, je sod išče. za vrnilo. — Podestat iz Kopra je s posebnim poudarkom omenil, da je župnik Luxa kot jetniški kaplan v Kopru prejemal državno plačo. Tedaj ga je župnik Luxa prekinil: »To je proces proti katoliški cerkva!« — Predsednik je vprašal obtoženca Almerigogno, ali je res bil italijanski prostovoljec. Župnikov advokat: »Saj lo vendar že vsi znamo. Čas bi bil, da s tem nehate.« — Po dolgem posvetovanju je predsednik prečital razsodbo. Pizziga, Almcrigogna in Mene-sini se oprostijo, tožitelj don Luxa se pa obsodi na poravnavo stroškov. S tribune zadoni »Giovi-nezza«. — Proces vsekakor kaže, kako težko je služiti v Primorju celo italijanskemu duhovniku, če ima fašiste proti sebi.
Tehareanom an teharskim faranom v vednost.
V nedeljo 12. t. m. izide teharska številka »Ilustriranega Slovenca«. Po zaslugi art. polkovnika v pok. g. Otona Simuniča iia Te-liarjih, se nam je posrečilo zbrati skoro vse zgodovinske preostanke, ki se nanašajo na teharsko plemstvo. Minulo je ravno 30 let, ko je teharski posestnik in velik rodoljub in dobrotnik teharske občine pokojni g. Josip Pečnak izdal sistematično delo »Zgodovino teharskih plemičev«. To delo se danes že težko dobi. Uredništvo Ilustriranega Slovenca« je vsled tega zaprosilo za informativen članek o zgodovini teharskega plemstva znanega zgodovinarja in dobrega poznavalca teharske zgodovine g. dr. Fraua Kovačiča, se-meniškega profesorja v Mariboru, na katerega članek Teharčane posebno opozarjamo. Teharska številka se dobi pri g. Otonu Šimuni-ču na teharski občini od nedelje naprej vsak dan. Ker je naklada teharske številke normalna, naj se vsak Teharčan takoj pobriga, da dobi ta redek velezanimiv in velevažen dokument svoje rodne vasi. — Uprava »Slovenca«.
+ Za občinske volitve. Zakon o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji se dobi pri naslovu: Tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna Ljubljana. Prav tako ga prodaja tudi Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo, Ljubljana. Izvod stane 5 Din. Kdor naroča posamezen izvod, naj priloži še 50 par. Opozorite vse, ki rabijo pri sedanjih občinskih volitvah ta zakon, naj ga takoj nareče.
-k Zlata poroka. Binkoštni torek 7. jun. sta v znani prijazni romarski cerkvi Sv. Križa nad Dravogradom obhajala na tihem svojo zlato poroko g. progovni mojster v p. Franc Wiistner iz Maribora, in njegova žena Marija. Slovesno sv. opravilo je opravil njun sin, č. g. o. Bruno Wiistner O. S. B. iz Št. Pavla v Labudski dolini. Še na mnoga letal — Isti dan 'je bil pri Sv, Križu velik romarski shod. Prišle so procesije iz Libelič, Guštanja in Mežice. Pridigoval je času primerno g. župnik Ivan Hornbôk iz Mežice.
ir Prijateljem narave. Vabimo na ljudsko veselico, ki se bo vršila v nedeljo, dne 12. junija t. 1., pri Sv. Trojici pri Moravčah. Spored: 1. Ob desetih slov. služba božja. 2. Po končani službi božji slavnostni govor g. dr. Val. Rožiča. 3. Prosta zabava na griču: srečolov, ribolov itd. Sodeluje godba na pihala. Jedila, pijače, razglednice na razpolago. Kraj leži 530 m visoko s prekrasnim razgledom, Za Ljubljančane, prijatelje narave, najlepši izlet! Zjutraj z kamniškim vlakom v Domžale, odtod po krasnih gozdovih mirno starodavnega Krumperka k Sv. Trojici in nazaj na Laze čez Dolsko na večerni vlak. Zabave željnim mladim in zabave potrebnim starim, prav toplo priporočeno! — Odbor »Martina Krpana^.
T*r Smrtna kosa. V Dobu pri Domžalah je nenadoma preminul v osemdesetem letu starosti kovač in bivši posestnik Blaž Vojska. Do zadnjega dne je vršil kljub visoki starosti svoj težki poklic, pri katerem ga je nenadoma dohitela smrt. Bil je splošno priljubljen mož, kremenitega značaja in znan po svoji redkobesednosti. N. p. v m.I
ie Jubilej Cecilijinega društva. Ponovno je Slovenec prinesel vest, da Cecilij, društvo za ljublj. škofijo praznuje prihodnji ponedeljek in torek, t. j. 13. in 14. junija 50lctnico obstoja. Ob tej priliki bo v pondeljek zvečer ob osmih v frančiškanski cerkvi cerkven koncert, na jubilejni dan (torek) ob 8. zj. slavnostna ponti-fikalna maša. Nemudoma po sv. maši bo v škofijski palači II. nadstr. slavnostno zborovanje, h kateremu se vabi prečastita duhov-
ščina, glasbeniki in vsi prijatelji cerkvene glasbe. Vstop povsod prost, vendar se bodo pred koncertom hvaležno sprejemali prostovoljni doneski v društvene namene. — Danes izide jubilejna številka Cerkv. Glasbenika z bogato vsebino, mnogimi slikami in dvema prilogama. Glasbena priloga (dr. Kimovčcv »Tebe Boga hvalimo«) se je žal zakasnila, kakor hitro dojde, se bo naročnikom posebej vposlala. Vspored pevskih točk objavimo jutri.
•fr Ekskurzija profesorjev in študentov poljedelske visoke šole v Brnu. Pod vodstvom odličnega profesorja ing. Opletala prispe dne 13. t. m. z jutranjim vlakom preko iZagreba 27 oseb — profesorjev in študentov poljedelske visoke šole v Brnu. Gostje se še isti dan ob 11 uri 23 min. odpeljejo na Gorenjsko do postaje Dobova-Vintgar. Od tam gredo peš skozi svetovnoznaho sotesko »Vintgar« na Bled, kjer prenoče. Naslednji dan re vrši izlet na Pokljuko, kjer si gostje ogledajo ver-skozakladne gozdove in Pokljuko. Dne 15. t. m. se vrnejo gostje preko Soteske na Čeho-slovaško. Našim milim bralem zelenega poklica kličemo: »Dobrodošli!«, »Na zdar!«
к Vpisovanje na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za šolsko leto 1127-28 bo dne 30. junija in 1. julija t. 1. vsakikrat od 9. do 12. ure dopoldne. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. razred meščanske šole. Med meščanskošolskimi absolventi imajo prednost tisti, ki so napravili zaključni izpit. Za tiste, ki pridejo iz meščanskih šol, sc vrši dne 3. julija ob-8. uri zjutraj sprejemni izpit iz nemščine. V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili prvi letnik dvorazredne trgovske šole, ki je ali državna ali pa ima pravico javnosti. Učenci in učenke naj se zglase v spremstvu staršev ali namestnikov ter naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Vpisnina znaša 100 dinarjev. Vpisati se je mogoče tudi pismeno. Do 6. julija t. 1. bo objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo odklonjen. Da nc bo prevelike gnječe, se naznanja, da jc radi sprejema vseeno, če je kdo vpisan prvi ali zadnji. Šola je zlasti prikladna za liste sinove in hčerke trgovcev, ki nameravajo ostati v domači trgovini. Učenci in učenke se v kratki dobi dveh let usposobijo za trgovsko prakso in se radi sprejemajo v trgovska, bančna in industrijska podjetja. Absolventi zgoraj imenovanega zavoda imajo pravico na dijaški rok.
•k Kongres jugoslovanskih fotografov se bo vršil v Zagrebu 14, julija t. 1. in ne 14. junija, kakor nam je pred par dnevi pokvaril tiskarski škrat.
Prosta suplentska mesta v Požegi. Ravnatelj nižje realne gimnazije v Požcgi nam poroča: V prih. šolskem letu bodo na zavodu potrebni štirje suplenti, in sicer za 1) iranco-ščino, 2.) matematiko, 3.) zgodovino in zemljepis in 4.) prirodopis. Reflektanti naj sc obrnejo naravnost na ravnateljstvo. Ravnatelj jc naš slovenski domačin g. V. Marinko. Življen-ski pogoji zelo ugodni.
■k Drugi pomorsko-propagandistični tečaj Jadranske Straže v Splitu bo v času od 1. do 31. julija t. I. Kakor lansko leto bo tudi letos glavni odbor Jadranske Straže v Ljubljani odposlal v ta tečaj enega udeleženca; sprejem in celomesečna preskrba (stanovanje in hrana ter vožnja tja in nazaj) je brezplačna. Natančnejše informacije in prijave sprejema Glavni odbor v Ljubljani do 15. junija t. 1.
ir Vlom v trafiko. 7. junija so neznani vlomilci vlomili v trafiko Šmigovc v Rušah in odnesli tobaka za 6000 Din, vrednotnic pa za 11.000 Din. Opozarja se pred nakupom.
ir Pri poapnenju arterij mo/gnn in srca se z dnevno vporabo male množine naravne
»Franz-Josef»-grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »F r a n z-J o s e f« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstransko ohromelih bolnikih. Dobiva sc v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
-k Mesto venca f župniku Kreču daruje društvu slepih 100 Din Martin Pleterski v Cerkljah.
"A Posebni pažnji cenj. čitateljev se priporoča današnji številki priloženi prospekt za naročbo srečk Drž. razr. loterije najsrečnejše tvrdke M. S. Scrdarušić, Belgrad, Jevremo-va 32.
Vabilo na e H v o
Tipografske zadruge v Ljubljani, r. z. z o. z.
ki bo dne 20. junija ob petih popoldne v
posvetovalnici »Jugoslovanske tiskarne«. Edina točka dnevnega reda : Pre-mernba naslova v členu 1. zadruž. pravil.
N a č e 1 s t v o.
O Občni zbor Zveze za tujski promet.
Včeraj, ob enajstih dopoldne, se je vršil v prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji. Občni zbor je otvoril predsednik dr. R. M a r n. Občnega zbora so se udeležili zastopnik mariborskega vel. župana dr. Pfeifer, zagrebški delegat dr. Radičevič, predsednik SPD dr. Tominšek, dalje dr. Gregorič, predsednik Zveze hišnih posestnikov Frelih in drugi zastopniki. Iz predsedniškega poročila je razvidno vse veliko delo Zveze za razvoj tujskega prometa v Sloveniji. V odbor so bili izvoljeni .večinoma stari odborniki. Pri slučajnostih se je vnela živahna debata o pospeševanju tujskega prometa v Sloveniji in o uvedbi nedeljskih vlakov na važnejših progah. V debato so posegli vladni svetnik dr. Andrejka, načelnik ljubljanske železniške direkcije g. E. Vargazon, predsednik SPD dr. Tominšek, dr. Gregorič, predsednik Avto-kluba dr. C. Pavlin, dalje gg. Kenda, Rihter-šič, Frelih in drugi. Pri debati se je ugotovilo mnogo važnih dejstev, ki ovirajo razvoj tujskega prometa v Sloveniji ter so bili sprejeti tozadevni sklepi, da se to ovire odstranijo.
G Mednarodna ženska zveza. Gospa profesor Lepcsava Petkovič, predsednica našega Narodnega ženskega saveza, je te dni odpotovala v Ženevo, kjer se vrši seja upravnega odbora Mednarodne ženske zveze v zvezi s konferenco o zaščiti dece. Na povratku se bo ustavila v Ljubljani, da poroča o delu uprave v zadnjih dveh letih. Kraj in čas predavanja se bo pravočasno objavil, za danes le opozarjamo nanj vsa ženska društva, ki so člani Zveze, pa tudi vsakogar, ki se zanima za delo Mednarodne ženske zveze. — N. Ž. S.
G3 Umrl je naš dolgoletni naročnik in zvest pristaš SLS gospod Ivan Wi mmer, nadpaznik pris. del. v pok. v visoki starosti 80 let. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m. ob treh popoldne iz hiše žalosti Ravni-karjeva ul. 3. na pokopališče k sv. Križu. Naj počiva v miru! •
0 Ne zamudite! Izlet Jadranske Straže bo jutri v nedeljo ob dveh popoldne k Mokar-ju na Ižanski cesti, pol ure hoda iz Ljubljane. Čolni vozijo iz Trhovskega pristana vse popoldne. Istotako vozijo avtomobili vse popoldne od Karlovskega mostu. Več na lepakih.
O G. Jernej Ložar, ki je nedavno razširil svoje prostore na cesti sv. Petra št. 20 in jih okusno preuredil, tako da predstavljajo lepo moderno fronto izložbenih oken, ne izdeluje in prodaja samo oblek, temveč ima tudi trgovino klobukov, perila, kravat in vseh ostalih potrebščin tc vrste. Izdeluje tudi duhovniško obleko, talarje, ter ima v zalogi celuloidne ovratnike in slično. Izdelava znanega mojstra je prvovrstna, cene pa zmerne.
O Šentpctersko prosv, društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, 12. t. m. izlet na Sv. Jošt pri Kranju. Odhajamo z vlakom ob 6.55 zjutraj. Za službo božjo je preskrbljeno. Vabimo vse člane, da se izleta udeleže!
O Strokovna zveza javnih nnmeščoncev in Organizacija jav. nameščeneov, somišljenikov SLS v Ljubljani, imata danes zvečer ob osmih važno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društvo, Kongresni trg 2. — Tajništvo.
O 2. letošnji izlet Umetnostno zgodovinskega društva bo le ob ugodnem vremenu, v nedeljo, dne 12. junija t. m. pod vodstvom dr. • F. Sleleta v Laško (vozni cilj). Ogled cerkve Marija Gradec (novo odkrite freske iz srede 16. stol.), Laškega (župna cerkev, sodnija, muzej), cerkva: sv. Mihaela nad Laškim ter sv. Katarine in event. še sv. Krištofa. Sestanek na glavnem kolodvoru v Ljubljani ob 7.30 zjutraj, povratek zvečer. Pešhoje vsega poldrugo uro.
O Popisovalni urad mestnega magistrata j je radi snaženja uradnih prostorov danes v ! soboto dne 11. junija 1927 za stranko zaprt. ' Izvzeti so le najnujnejši slučaji.
0 Koncert dno 11. in 12. t. m. od 20. do 1. ure. Restavracija ped »Skalco«, Mestni trg, štev. 11.
Radi pozne sezije
znatno znižane cene!
Oglejte si naše izložbe!
Gričar & Mejac
O Mesto cvetja na grob f gdčne Mare Remčeve daruje 100 Din za dom slepih A. Cepon.
O Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlnrskih mojstrov Ljubljana
sporoča, da se vrši vajeniška preizkušnja v petek 24. junija. Prošnje doposlati do 17. junija. Odbor.
O Nove trafike se nameravajo ustanoviti v Ljubljani in sicer v Einspielerjevi ulici (za Bežigradom) in na trgu Tabor. Vojni invalidi, vdove in sirote, ki na podelitev kake trafike reflektirajo, naj se takoj zglasijo v pisarni krajevnega odbora U. V. I. v Ljubljani, šent-peterska vojašnica.
O Usmiljenim srcem. Poštena in skrbna, toda vsled trajnega pomanjkanja in bolezni onemogla žena, oziroma mati štirih šole ob. veznih do skrajnosti oslabljenih otrok, katerim skrbni oče in pošten mož vestno prinaša do zadnjo pare prisluženi denar, prosi usmiljena in sočutna srca, da ji pomagajo s ka-koršnimikoli milcdari. Sprejema jih uprava »Slovenca«.
O Popravila v Gosposki ulici. V Gosposki ulici cdkopavajo sedaj jarek, v katerega so položeni električni kabli, plinske in vodovodne cevi. Nerabne in izrabljene cevi nadomestijo z novimi. Cesta jo za promet z večjimi vozili zaprta.
' O Tatvine. Tvrdki »Transformator«- na Dunajski cesti je neznan uzmovič ukradel v noči od četrtka na petek 50 kg bakrene žice. vredne 2300 Din. — Aretiran je bil neki sumljiv moški, ki je prodajal pri raznih strankah zlate ure in verižice, o katerih izvoru noče povedati nič določenega. Najbrže jih je kje ukradel. Prijavljene so še tri manjše tatvino.
8 Din VINO 8 Din
Restavracija pod »Skalco«, Mestni trg 11,
© Špeeijalna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristofič-Bučar, Stari trg.
0 Priporočamo! Samo nekaj časa še traja prodaja vsega, radi preselitve preostalega oblačilnega blaga po izredno globoko znižanih conah. Ostanki, po skoraj polovičnih cenah. Manuïakturna trgovina pri Zmajskem
mostu, nasproti Jugoslovaaske tiskarne. «
Drugo kolo državnega prvenstva.
Ob 17. uri.
EUPJJEa
Ob vsakem vremenu
Predtekma : Ob 15.30 url
LSubliagta Meam s B-isam,
Marslhor
□	Železniški minister v Mariboru. Po poročilih belgrajskih listov je prometni minister odpotoval v Skcplje, v resnici pa je bil 7. junija v delavnici drž. železnic v Mariboru. V spremstvu ravnatelja ljubljanskega ravnateljstva Kneževića si je prej ko v eni uri ogledal vse naprave in nato odpotoval, ne da bi sprejel odposlance 4 delavskih organizacij, ki so potom svojega načelnika prosili za sprejem. Pač pa so mu inžinerji, vodje oddelkov, mimogrede razložili razne želje tehničnega značaja. Vprašanje preskrbe zavoda s prepotreb-nirn materijalom se ni razmotrivalo.
□	Velika dobrodelna tombola poštnih uslužbencev se vrši v nedeljo popoldne na Glavnem trgu.
□	Pomočniška in vajeniška razstava bo v nedeljo 12. junija ob 10 dopoldne v Gôtzovi dvorani »Union«. Občinstvo ima dostop na galerijo med otvoritvijo. Potem se vrši koncert na vrtu.
□	Najnovejša Ccrkvonikova drama na
mariborskem odru. V ponedeljek bo v gledališču Cerkvenikova drama »Očiščenje«. Valo Bratina nastopi kot gost prvič v tej sezoni.
□	Zrelostni izpiti so se pričeli danes 11. junija na mariborskih srednješolskih zavodih.
□	Izpiti v bogoslovju. V četrtek so se pričeli izpiti v bogoslovju, ki s presledki trajajo do 2. julija. Izpraševalni komisiji predseduje stolni prošt Martin Matek.
□	Nova državljana. 10. junija sta na okrajnem glavarstvu prisegla kot nova našit državljana Franjo Mautner, uslužbenec v delavnici državne železnice v Mariboru, in njegova soproga Julija.
□	Društvo odvetniških in notarskih uradnikov opozarja svoje članstvo, da bo v nedeljo, dne 12. junija 1927, ob devetih dopoldne v zadnji dvorani restavracije pri Slari pivovarni (Ilalbwidl), Jurčičeva ulica VII.. občni zbor z obširnim dnevnim re-
dom. Prihodnjo nedeljo, dne 19. junija 1927, bo V. občni zbor I. krajevne skupine (istega društva) v Ptuju ob desetih dopoldne v gostilni »pri Zamorcu« (g. Mihe Brenčič). Odbor prosi za polnoštevilno in točno udeležbo. Pokažimo, da poznamo disciplino in da smo navajeni točnosti v pisarni, v društvu in povsod drugod. Radi tega se bode pričel občni zbor točno ob devetih v Mariboru in naslednjo nedeljo ob desetih v Ptuju v smislu pravil ne oziraje se posebej na število prisotnih. Uvažujte to. Tudi sporočamo, da smo razposlali pred dvemi dnevi majsko številko Odvetniške pisarne. Ako bi lista kateri naročnikov ne bil prejel ali se želi kateri na njo naročiti, naj se pismeno obrne ali osebno potrudi do tov. urednika ali pa do tov. predsednika na Aleksandrovi cesti št. 16. — Odbor.
□Hotel Halbwidl. Danes v soboto 11. junija družinski večer piva. (Unionsko bock, marčno pivo). Salonska godba. Vstopnina prosta. Vsako nedeljo in praznik večerni koncert,
Ceîje
CELJANI!
Celjski samostojni demokrati bi radi sedanji volivni boj speljali na pota, ki nimajo z občinskimi volitvami ničesar skupnega. Odvrniti hočejo pozornost od gospodarskih interesov mosta in skušajo ribariti v kalnem z očitki narodnega izdajstva. Oni upajo, da bodo Celjani ob tem postali slepi za gospodarske metode SDS, ki so tudi Celju prinesle toliko gorja. Z lažjo o narodnem izdajstvu upa SDS doseči, da bi Celjani pozabili na Slavonsko banko in na vso, kar je polom te banke Celju škodoval. Zavedajmo se, da narodni značaj Celja ni v nevarnosti. Zato skrbi stranka, ki je liositeljica svobodo in avtonomijo slovenskega naroda in ki mora to dobrine že skozi dolgo vrsto let braniti proti ljudem, ki hočejo v Celju veljati za edino nacijonalno čuteči element. Gre pa za mestno gospodarstvo, gre za po SDS prezirano socialno skrbstvo v mestu, gre za razdrapane ceste, nedostatni vodovod, nerentabilno plinarno, gre za Mestno hranilnico, gre za učinkovito rešitev vprašanja brezposelnih, preskrbe rovežev, zaščite zainemarjene mladine, gre za olajšanje bremen davkoplačevalcem, gre za stvarno, samo interes občanov vpošlevajoče in nepartizan-sko delo na mestnem magistratu — in gre * končno za poštenost v vsem občinskem življenju. Samo za to gre danes in samo to je, kar more danes Celjana zanimati. Dne 19. junija bodo Celjani za vedno obračunali s frazerji in manifestirali odločno voljo po poštenju s tem, da bodo poverili-usodo mesta Združenim strankam in volili
2. SKRINJICO.
Zadnji teden porabimo v to, da z neumorno agitacijo pripravimo 2. skrinjici zmago, ki bo v čast Celju in znak, da Celjani zaupajo proti lažideinokraciji boročim se strankam.
sss Zaupniškj sestanek SLS v Celju. Za četrtek zvečer je meslna organizacija SLS v Celju sklicala zaupni sestanek somišljenikov v vrtno dvorano pri »Belem volu«. Na sestanku je bilo do 200 celjskih volivcev, ki so z napeto pozornostjo in vidnim soglašanjem sledili izvajanjem govornikov, dr. Ogrizka, dr. GodniČa in tajnika Peršuha. »Nova doba« je videla na sestanku kajpak tudi klerikalce iz okolice, radikale, socialiste in celo tri demokrate. Danes samo konstatiramo, da na shodu ni bilo niti enih niti drugih, pač pa vemo, da je sestanek enedušno obsodil demokratsko mestno politiko in da bo »Nova Doba«, ki na sestanku ni videla nesreče, o nesreči mogla govoriti ix) 19. juniju.
sss Orjunaši imajo alarm. Dočim smo imeli doslej Celjani pred orjunaštvom mir, je naenkrat pred volitvami začutilo potrebo sklicevati nekake konventikle z obvezo stroge udeležbe in z grožnjo /lih posledic za one, ki bi se puntali. Mi bomo budno zasledovali vsako kretnjo celjskih orjunašev in našli potov, da vsak eventuelni teroristični nastop parali-2,iramo z odločno in učinkovito protiakcijo. Gasi, ko so se smeli ljudje v imenu nacionalizma nekaznovane straliovati so minuli in naj si kdo ne domišlja, da se še kdaj povrnejo. Za Celjane pa je samo dejstvo, da demokratski listi tik pred volitvami agitirajo za orju-naske nastope, en razlog vec, da bodo 19. junija po notah obračunali z ljudmi", v katerih senci vedri in oblači orjunaštvo.
s3 Za bedno deco ljubezni in src dobrotnih! Danes — v soboto 11. junija — se prodajajo po celjskih ulicah cvetke v korist bedni mladini, v korist otrokom ceste, ki morajo v svoji najiležnejši življenjski dobi že okušati grenkosl uboštva in krutost človeške druž-beč oddolžimo se danes tem našim bratcem in sestricam z ljubeznjivim sprejemom in dobrohotnim nakupom ponujanih cvetlic. Ljubezni in kruha jim dajmo, obojega z iskrenostjo in resničnim sočutjem!
Vstopnina k pronienadnim koncertom. Olepševalno in tujsko prometno društvo v Celju obvešča občinstvo, da je z ozirom na visoke izdatke, ki jih je imelo s preureditvijo parka in povečanjem javnih nasadov, primorano povišati vstopnino k nedelj-s k i m koncertom v mestnem parku od J na 2 dinarja. Vstopnina h koncertom, ki se vršijo vsak četrtek, ostane tudi še nadalje 1 Din.
i es Tekma okinčanih oken ln balkonov.
I Olepševalno in tujsko prometno društvo v
I Celju razpisuje kot v lanskem letu šest na-
1 grad za najlepše okinčana okna in balkone. Nagrade bodo obstojale iz dekorativnih rastlin (palme, filodendroni.) Tekmovalne konkurence se lahko udeleži vsak zasebnik, izvzeta so le pridobitna podjetja, uradi in javni zavodi. — Ocenjevanje se bo vršilo tekom meseca avgusta po posebni komisiji, v kateri bodeta poleg olepševalnega društva tudi. zastopnika hišnih posestnikov in najemnikov. Rezultat cenitve bo v časopisih javno razglašen. — Društvo, ki hoče s temi nagradami povzdigniti zanimanje celokupnega meščanstva za nego cvetlic in olepšavo mesta, kar igra v tujsko-prometaem oziru važno vlogo, upa, da bo našlo še več zanimanja za to lepo in uva-ževanja vredno idejo kot v preteklem letu.
•0r Hvaležni prvoobhajanci. Samostan šolskih sester je na dan prvega sv. obhajila pogostil nad 200 prvoobhajancev celjske deške okoliške in dekliške šole č. šolskih sester. Lepo organizirana pogostitev je brez dvoma mnogo pripomogla, da bo ostal svetli dan prvega sv. obhajila malokom skozi celo življenje v solnčnem spominu. Bog bodi plačnik č. šolskim sestram in vsem dobrotnikom, zlasti gg. Janiču Jagodiču, Rakuschu, Ravnikarju, V o Sna K i., drchu in Zangerju, ki so č. sestram to pogostitev omogočili.
•©■ Katera dobra družina bi se usmilila 4 mesece stare, zdrave in zelo dobro razvite deklice Marije, i ; jo je neznana ženska pustila v oskrbo siromašni gospe Čretnik v Celju, Gozdni del 1. Tako vprašuje državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju in upa, da se bo našlo plemenito srce, ki bo zapuščenemu črvičku dajalo ljubezni, kruha in vzgoje. Pojasnila daje drž. krajevna zaščita dere in mladine v Celju in podružnica »Slovenca« v Celju.
Novo mesto
Zborovanje volivcev. Dne 8. junija t. 1. zvečer so je vršilo v dvorani Rokodelskega doma v Novem mestu zborovanje volivcev SLS za bližnje občinske volitve v Novem mestu. Zborovanje je otvoril načelnik krajevnega odbora SLS v Novem mestu g. prof. A m b r o ž i č. Iskreno je pozdravil vse navzoče ter pojasnit namen tega zborovanja. Stvarno ie razmotrival delovanje dosedanje večino v občinskem odboru. Na podlagi številk je dokazoval, kako se je gospodarilo dosedaj v občinski upravi. Nato je nastopil g. dr. Janko L a v r i č, ki je z njemu prirojeno živahnostjo obravnaval vprašanja dosedanjega mestnega gospodarstva v splošnem, vprašanje novega šolskega poslopja, stanovanjske bede, oddajo raznih javnih mestnih del in drugq. Vse svoje navedbe je podprl s točnimi številkami. Zborovalci, ki jili je bila polna dvorana, so z največjim zanimanjem sledili izvajanjem gg. govornikov ter jima živahno pritrjevali. Ko se ni nihče več javil k besedi, je ob 10. uri zvečer g. prof. Ambrožič zaključil lepo uspelo zborovanje s pozivom, da stori vsak volivec dne 19. junija t. 1. svojo dolžnost ter pridobi še novih pristašev, da bo izid toliko časlnejši. Ni se potreba bali nikakega nasilja od katerekoli nasprotno stranke. Načelstvo krajevnega odbora SLS v Novem mestu bo zasledovalo z budnim očesom vse dogodke ter vsako tako neposlavno dejanje prijavilo pristojni oblasti na uradno postopanje.
Niiji tečajni izpili. Nižji tečajni izpiti na zasebni meščanski šoli šolskih sester D. N. D. v Šmihelu pri Novem mestu se prično dne 20. junija t. 1. Kakor smo zvedeli, bo tem izpitom predsedoval ravnatelj državne meščanske šole v Krškem g. Vutkovič.
Nogomet na kandijskem sejmišču. Kandijsko sejmišče je postalo pravcati prostor za trening nogometa, čeprav že imamo za to prostor na Loki. Êolslca mladina, osobilo mlajši naraščaj, tekmuje med seboj v tej igri po cele popoldneve. Kakor so vidi, bo dalo Novo mesto svetu še izvrstne nogometaše.
Avlogaraža v Novem mestu. Na dvorišču hotela Koklič se je adaptiral velik prostor, ki je ves pokrit s steklom, za avtogaražo. Ta naprava je zelo umestna z ozirom na velik avtomobilski promet skozi Novo mesto, kjer je ravno središče med Ljubljano, Zagrebom in Karlovcem.
Vvnjsellclnica prostovoljnega gasilnega društva. Prostovoljno gasilno društvo v Vavti vasi pri Novem mestu obhaja dne 12. junija t. 1. dvajsetletnico svojega obstanka. V ta namen priredi.veliko vrtno veselico. Dohodki se porabijo v društvene namene.
CprijvsS rasprodajl
dobite od 25. maja do 15. junija 1927, moške, fantovske in deške obleke pri tvrdki
I
osnp ivancic,
Selenburgova ulica štev. 1 (dvoriščo levo).
Trbovlje
z^K Potovanje po Julrovem. Ponovno opozarjamo prebivalstvo, da začne g. Zmavc v nedeljo, 12. junija, ob pol 4. uri popoldne s predavanjem v Društvenem domu o svojem potovanju po Ju-trovem. Prvo predavanje: Spodnji Egipt, Aleksan-drija, Kairo,' Stari Memfis, Sahara, Sfinga, piramide nekdaj in sedaj. Predavanje so vrši s sprem-ljevanjom s skioptičnimi slikami. Vseh predavanj bo okoli 5, vsakokrat o drugih krajih in običajih. Vstopnina 2 Din za društvene namene.
gz Zlikovci. Rudniško ravnateljstvo je z velikimi stroški dalo nasaditi na nasipe v Limberku in nad Terezijo nad 1500 sadik akacij, da bi se kraji z zelenjem olepšali. Sedaj ti pa pridejo razni nepridipravi in te nasade uničujejo. Rudnik je bil primornn izdati proli tem zlikovcem razglas, dn se bo oni, ki se zasači ali prijavi, da je nasado poškodoval, strogo kaznoval in tudi od dela odpustil. Tudi občina in orožništvo je bilo na to opozorjeno. Torej pustite nasade na miru!
Sestanek Strokovne zveze rudarjev je v torek popoldne v tajništvu na Vodah ob 4. uri. Na sporedu je več za delavstvo važnih zadev, ter se člani in tudi druei delavci vabiio k udeležbL Poroča c. Križnik.
Џ' i t?
(////
W" \ polepša C/Jas
ELI DA
CREME DE <Ш CHAQUE HEURE
Ta krema medlo prirodne barve naj se uporablja vsako uro, ker jo koža popolnoma upija. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno, ona
je tajnost lepote.
Se ne sveti, ne maže.
Blida Creme de Chaque Heure
Hrastnik.
Dopolnilo k poročilu obrtne razstave. I. nagrado, oziroma diplomo so dobili sledeči vajenci, oziroma pomočniki: Kirn, Gričar, Češnovar, Mo-dec, Marsel, Hočevar in Miklič. II. nagrado so dobili: Erjovec, Pušek, Plaznik, 1'erzo, Velej, Marsel, Doberlan, Majes, Zager, Kostojnšek, Gračner, Učaker, Šnek in Turnšek.
Izleti. Kat. izobr. društvo vabi na izlet na (lovce, kjer dobi ob tej priliki tamošnja cerkev nove zvonove.
Politične beleike. K dopisu o občinski odbo-rovi seji iz Trbovelj mornmo sledeče pripomniti: Na očitek, ki ga je izrekel g. Miloš Roš socialistom, da so dosledno glasovali z SLS v krajnem šolskem svetu v Hrastniku, je odgovoril naš odbornik Arnšek (dobesedno tole): Očitek g. Roša je krivičen, ker so vendar socialisti tvorili koalicijo z demokrati in so med drugim pomagali s svojimi glasovi demokratom, da so dobili ves material stare šole brezplačno proti glasovom SLS. Dalje je ugotovil omenjeni, da so demokrati namenoma zapostavljali Hrastnik in s tem podpirali gibanje za odcepitev Hrastnika od trboveljske občino, z namenom, škodovati gibanju SLS in komunistom.
Obrtne zadeve. Podružnica brivnice g. Ra-kerja v Trbovljah je vsako soboto in nedeljo dopoldne odprta.
G. Janko Arnšek je prevzel zastopstvo za šivalne stroje in nudi nakup istih zelo ugodno, ad Dopisi — — —
Št. Vid pri Ljubljani. Ker je ob proslavi 10 letnice majske deklaracije predstava Medvedove drame »Za pravdo in srce« izpadla tako sijajno, se bo na splošno zahtevo ponavljala v nedeljo 12. t. m. Začetek bo ob pol 4 popoldne. S tem bo omogočen poset vsakomur, kdor se zadnjič iz kateregakoli vzroka predstave ni mogel udeležiti. — Zlasti je ugodna ura za okoliške posetnike. Bo to zadnja predstava v sezoni, katere čisti donos bo namenjen kot benefica igralskemu osobju. Kdor more in zna ceniti trud in žrtve igralcev, ki jih doprinašajo skozi vso sezono, ta se bo prireditve sigurno udeležil. Še več! Vsak tak zaveden obiskovalec Ljudskega odra bn storil vse, da bo dvorana v Ljudskem domu tudi lo pot, kakor zadnjič, napolnjena do zadnjega količka.
Meszlšlza dolina
Guitanj. Na binkoštni pondeljek se je tukaj poročila gna. Elza Skutnik, hči Aleša, bivšega trgovca, z g. I. Bevc, sinom posestnika in trgovca v Grobelnem. Bilo srečno!
Krajevni odbor rdečega križa v Guštanju prav pridno deluje in sicer velikopotezno. 10. julija t. 1. se otvori ob 9. uri v šolskem poslopju poučna in higijenska razstava in traja do 17. julija do 18. ure. Obiskovalcem je dovoljena polovična vožnja, kakor navadno. Na dan otvoritve razstavo bo na sejmskem prostoru ob 15. uri ljudska veselica s tombolo in koncertom. Čisti dohodek je namenjen za nabavo tukaj zelo potrebnega rešilnega avto. Imamo v Mežiški dolini tovarno v Guštanju, rudokope v Lešah, Mežici in Črni, razna lesna podjetja, kjer se večkrat pripeli nesreča. Najbližja bolnišnica je v Slovenjgradcu. Železniška zveza tja ni ugodnaa, zalo bo rešilni avto koristil vsem, ker bo mogoče bolnemu človeku nuditi najhitreje bolniško oskrbo. Razna društva v bližnjih krajih naj opustijo morebilne prireditve za isti dan in se udeležijo tukajšnjih prireditev. Upamo, da bomo imeli avgusta že zaželjeni avto tukaj.
Finančna oblast se opozori, da je v Guštanju potrebna še ena trafika. Imamo samo eno in še ta na koncu trga, ki štoje 1400 prebivalcev in veliko okolico.
je neki možakar v trdni veri, da kažejo kmalcl te ure dnevni čas, podrl v svojem teku na postajo dva otroka. Bal se je, da ne bi zamudil vlaka. Mes tua uprava, ki ima v oskrbi prvi dve uri, naj uredi, da bo čas mestnih ur odgovarjal železniški uri, poštna uprava pa naj nad svojo pisemsko uro označi njen namen. Skrajni čas za lo!
ф Zlct. Tukajšnje nemško pevsko društvo je priredilo za binkoštno praznike v zvezi 7, mariborskim pevskim društvom zlet v Indjijo, kjer so ie vršil skupen koncert in blagoslovitev zastave tamošnjega pevskega društva. Od tod so se odpeljali v Belgrad ter se v torek zvečer vrnili domov. Tega zleta se je udeležilo 40 članov ptujskega pevskega društva.
Ф Občili zbor olepševalnega društva se vrši v soboto, dne 11. junija ob 7. uri zvečer v Švica-riji mestnega vrla.
Bopisi
P/M/
© Ptuj v noTcm času. Zndn.jp dni vlada tu velika zmešnjava v dnevnem času. Ura v mestnem stolpu se ravna po vetru, ura na magistratu sploh stoji, ura pri pisemskem nabiralniku pošte, ki z tlači uro dviga pisemske pošte, pa povzroča posebno pri okoličanih veliko zmede. Pred par dnevi
Dravograd. Dne 9. junija opoldne je vozil prav ni7.ko nad našim trgom laški a e rop lan iz Gradca proti Celovcu. Ker -o oblaki zelo tiščali si je poiskal smer tako nizko ob toku Drave.
Delovanje okrajnega zastopa laško.
Nekdo v »Jutru« /. dno 8. t. m. pod gornjim naslovom poje slavo delovanju nekaterih bivših gerentskih sosvetnikov okrajnega zastopa v Laškem. Mi privoščimo dopisniku to nedolžno veselje, ker radi verjamemo, da je hudo, kadar se Izgubijo vajeti iz rok. Tudi nimamo nič proti temu, če demokratom taka cenena tolažba zadošča vspiičo mnogoštevilnih dokazov« njihovih izrednih gospodarskih zmožnosti k; .jih kažejo na vseh poljih križem Slovenije. »Jutro: konstatira, da je bil perjšnji ge-rentski sosvet v Laškem sestavlje.i »z lahkim ozirom na strankarske odnošaje našega srebat. To ie odkrito priznanje, da jc bil prejšnji gerentski sosvet demokratski, četudi ni In stranka pri oblastnih volitvah v vsem okraju dobila niti enega mandata. Če je sedanji gerentski sosvet sestavljen iz večine, je to pač samo posledica tega, da demokratov ljudje nikjer ne marajo. Zakaj jih no marajo, naj so vprašajo sami in pa spomnijo naj so na izrek: лРо njih delih jih boste spoznali,«
Zlasti boli »Julrovega dopisnika finančni edsek gerentskega sosveta, ki je našel za 1. 1926. kopo reči, ki so še pojasnila potrebne. Kaj mislite, gospoda da ne smo a takih rečeh ničesar izvedeti davkoplačevalec? Ali mislite, naj bi se take stvari pokrilo kratkomalo s plaščem pozabljivosti? Ne, ne, tisti čas liberalnega magnatstva, ko je par gospodov ves okraj komandiralo tisti čas je minili Kdor se ne more navaditi na novo demokratično dobo, pač lahko premišljuje o starih lepili časih, toda v javnosti mu je odzvonilo.
Za demokratskega dopisnika, ki očividno no more videti preprostega človeka, je zlasti zanimiv odstavek, ki opisuje poučni izlet kmetovalcev iz laškega okraja v gospodarsko najbolj razvite delo Slovenije. Ko bi se tega izleta udeležila gospoda eno ali druge vrste, vse bi bilo dobro in jJutro« bi pelo veliki slavospev. Ko bi šli na potovanja razni napolkmetje, bi protiljudski časopis povzdigoval ekskurzijo do neba. 'ioda na poučno letovanje jo šel preprost mali kmet. zato se mora oblatili. Gospoda živi šo vedno v tisli davni predvojni miselnosti, da je kmet ustvarjen samo radi njè. Kaj moremo za to, če gre čas veselo preko takih zaostalih »naprednjakov« I
Pripominjamo samo lo radi stvari same, da je vodil to iHiučno potovanje okrajni kmetijski referent g. Veroig, ki je pač točno vedel, kam naj popeljo nnše knute. dn se liodo ros nekaj naučili. Tisti, ki so se izleta udeležili in prišli zadovoljni domov, bodo za vedno vedel i, kakšni prijatelji kmeta so razni gospodje iz Laškega, ki v »Julrut napadajo to potovanje.
Da so ne bi pozabilo, da je g. dopisnik svo-bodomislec, so ie seveda zaletel tudi v božio pn« na Brezjah, kakor da bj la imela kako zvezo z laškim okrajnim zastopom. Toda pravi slovenski liberalec pač no uiorc uikdar pozabili, da ie nie-
t
gova glavna naloga boj proti krščanstvu. Da ee pa ne pozabi, da je poleg kulturnobojnoetd glavni znak našega svobodoimselstva lažnivo zavijanje, moramo ugotoviti, da je pač vsak izletnik ki je šel na Brezje po končanem izletu, šel na svoje stroške.
Okrajni zastop se zaveda, da je za kmeta v laškem okraju ena najvaženjšeh stvari živinoreja. Zato se je izvršil napadeni, zgoraj omenjeni izlet. Kakor iz napada na ta izlet, tako tudi iz popisovanja nakupa živine jasno sledi, da je dopisnik v »Jutru« stare vrste liberalec, ki nima o modernih potrebah našega kmeta nobenega pojma. Sicer ne bi mogel nastopati proti nakupu murodolske živine, ki se je razdelila v laškem okraju. Zadovoljnost živinorejcev z nakupom te ždvine je splošna in na tem »Jutrovo« pisanje nič ne izpremenj. Če je kdo kritiziral, je to seveda njegova pravica, toda i Jutro vi t informatorji so sami dovolj pokazali, da sami objektivne kritike niso zmožni. Sicer pa bi radi videli onega strokovnjaka, ki bi mogel kupiti vsa goveda brez vseh napak. Tako mimogrede se »Jutro« zaleti tudi v gerenta, da je 4 odgnal domov tri krave«, dočim vedo, da je g. Hrastnik kupil za sebe le eno preostalo telico. Pa kaj hočete, de-mokratje so se morali tudi s tem stavkom pokazati svojo posebno poštenost.
Dopis v Jutru je diktirala strankarska zagrizenost demokratov. Mi prav nič iie pričakujem'}, da bi se ta gospoda sama izpamstovala. Prepričani pa smo, da jo pripravijo do pameti — volivci.
Krstna predstava na ptujskem odru.
Slovenski dramatik, priznan talent med mladimi, Angelo Cerkvenik je še! s svojim tretjini izvirnim delom na provincialen oder. Krstna predstava njegovega »f)čiščen,jn se je mogla in morala vršiti v najmanjšem naših slovenskih mest, ki ima za enkrat še poklicne igravce na svojem odru. Angelo Cerkvenik in — provinca! Zagonetka na prvi pogled, žgoča resnica pa ob ugotovitvi, da goji ljubljanska drama po zaslugi merodajnih činiteljev zadnja leta slovensko dramo samo na papirju, kadar stavi izvirna domača dela na repertoar brez kontakta s pisatelji iu brez najmanjše volje, da bi jih res uprizorila. Edina izjema so pravljične igre in dramatizirani romani domačega kova, vse drugo je udarec v vodo. Tako je razumljivo in je to treba tudi povdariti, zakaj je Cerkvenik šel s svojo tretjo izvirno igro na ptujski oder. Tu je namreč Bratina, edini zaščitnik izvirnih domačih del med odrskimi ljudmi, ki z globoko ljubeznijo in požrtvovalnostjo kljub vsemu odporu, neumevanju in prediranju uprizarja in režira tudi slovenska izvirna dela.
Tako je šlo Očiščenje« .snoči prvič preko naše?a odra. Obisk je pokazal, da ie naša publika že dozorela v šoli smotrenega teaterskega vodstva in da ume ceniti tudi domače delo. O njem samem. o njega vsebini in obliki ho morda napisala druga roka strokovno oceno po uprizoritvi v Mariboru, kjer jo bo dal Bratina kot svojo poslovilno predstavo. Z motivacijo temeljnega konflikta in z njega izpeljavo v transcedentalni črti se, žal, ne morem strinjati.
Najkrepkejšo življensko figuro je topot ustvaril g. Kaukler v vlogi policijskega ravnatelja. Ga. Gabrijelčičeva je v vlogi Valje skušala dati vse, kar je pisatelj hotel. G. Bratina v vlogi njenega rešitelja in moža je bil sijajen kot borec proti korumpirani družbi in v trei slku dvogovora sam s seboj, dočim drugod ni ogrel. Gdčna. Wagner-jeva je svojo vlogo odigrala nekoliko premono-tono.
Inscenacija je bila višek Bratinove iznajdljivosti in scenične intuicije in stvariteljske moči. Žal, prežal, da deluje mehanični oderski aparat tako počasi, da se ne more slika za sliko vrstiti tako, kakor bi avtor in publika prav gotovo hotela.
■»Očiščenje«' je bila nemara labodja pesem našega sedanjega igravskega ansambla. Tako je vsaj naglašal svoj poklonitveni govor g. intendant Skaza. ko je na odprtem odru pozdravil go. Gabri-jelčičevo in gda. Kauklerja želeč jima sreče in uspeha na večjem odru. Kje, kdaj, kako — to vedi Bog... Slovo — bridka beseda — je visela v zraku tudi za Bratino, za umetnika, ki bi ostal to, kar je, tudi po naših haloških pojatah, če ga naša umetniška mizerija in teaterska etika požene še delj... Ga. Gabrijelčičeva in g. Kaukler sfa dobila številne vence in šopke, tudi avtor je na koncu Setrte scene mora! na oder in ga je občinstvo burno aklamiralo. »Očiščenje« je simbol, kam gre ne samo naš ptujski, temveč tudi marsikateri drugi teater. — A. Remec.
I*rG3veîn<u sue^ra
Na Slinovicah pri Kostanjevici se bodo zbrali v nedeljo 1'2. t. m. možje in fantje Leskovške deka-nije, da proslave jubilej sv. Cirila. Ob 9. bo sveta maša z govorom g. prošta Karla Čerina, nato zborovanje pred cerkvijo, kjer govori o Cirilmetodij-eki misli g. poslanec Kremžar. O socialnih dolžnostih katoličana govori g. urednik Terseglav, med govori bo petje cerkvenih himen. V slučaju slabega vremena se vrši zborovanje v društvenem domu v Kostanjevici. Vsi člani prosvetnih in izobraževalnih društev, ter orlovskih odsekov se vljudno vabijo, da se tega zborovanja v obilnem Številu udeleže.
Homec: Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 12. t. m. in 10. Schilerjevo žaloigro »Kovarstvo in ljubezen«. Ker je to zadnja predstava v tej sezoni, naj nihče ne ostane doma.
Mengeš: V društvenem domu bo v nedeljo popoldne, ob 3. uri predavanje s filmom o prvi dobi krščanstva. V glavni vlogi vidimo krščanskega junaka sv. Sebastijana. dalje nastopa sv.. Neža in sv. Tarcizij.
Dol pri Ljubljani: V nedeljo, 12. t. m. vprizori dramatični odsek prosvetnega društva ob 3. uri popoldan francosko komedijo vNamišljeni bolnik«, katero je spisal Molier. Kdor se želi od srca nasmejati, naj ne pozabi v nedeljo v društvenem domu obiskati »Namišljenega bolnika«-.
Št. Vid nad Ljubljano: Ljudski oder ponovi v nedeljo, 12. t. m »Za pravdo in srce«, tragedijo v 5. dejanjih, spisal Ant. Medved.

»Zbori* it. 5. Agilno pevsko društvo z dejavnim g. Prelovcem na čelu si je zadalo težko nalogo z izdajanjem glasbene revije v tej naši su-hoti in revščini na polju izdajanja svetne zborske glasbe. Vrši jo pa s pogumom in hvalevredno požrtvovalnostjo že tretje leto; revija je napredovala s književno prilogo in spričo tega, da se napeto pričakovani »Novi akordi« še vedno ne oglasijo, ee literarno glasbeno delo lepo razvija v ■»Zborih«, v katerih je dobilo močno torišče kakor v »Cerkvenem Glasbeniku«. »Zbori« zares družijo — kar treba naglasiti — zainteresirane« na glasbi v lepi slogi, brez ozira na kakršnokoli politiko ali osebnostne momente. V tej formi jim je bodočnost zagotovljena — če bi ee vsaj še uredila gmotna plati
Češkoslovaški časnikarji, кј so obiskali te dni Pariz, polagajo venec na grob neznanega junaka.
Treba je »Zborom« čimveč naročnikov. Saj se s svojo kvaliteto in nevsiljivo reklamo sami najlepše priporočajo! Peta številka prinaša v literarni prilogi dr. Mantuanijevo nadaljevanje zgodovinskega pregleda jugoslovanske, topot slovenske glasbe, navajajoč številna data, imena in pojave, okrog katerih se grupira naše glasbeno dogajanje od početkov do najnovejšega časa. Ta članek je, mislim, prvi poizkus gradnje zgodovine naše glasbe. — Dr. Mlinar-Cigale objavlja neke zanimive pripombe k Svetlovemu članku v prejšnji številki, prof. H. Druzovič razpravlja o narodni pesmi iz Jugoslavije v kratkem, pa jedrnato-temeljitem članku, ki bo marsikomu odkritje. K teoretskim izvajanjem dobro služijo v prilogi navedeni številni notni primeri, iz katerih so razvidne neke važnejše arhitektonske oblike uar. pesmi, dalje nemški in italijanski narodni in staro koralni vplivi nanjo. Izredno dobrodošel članek! Skladatelj E. Adamič piše o zgodovini madrigala in njegovi strukturi ter objavlja v glasbeni prilogi svoj moderen madrigal »Umirajoča v uporabo in pobudo skladateljem in pevcem. G. Adamič je prvi slovenski skladatelj, ki se je začel zanimati na polju posvetne pesmi v skladu z najnovejšimi stilnimi reformami za glasbo JCVI. sto'- Njegovo prizadevanje je sedaj rodilo eklektičen, pa zdrav plod, ki je v stanu odločilno učinkovati na našo moderno tvorbo! Skladba je harmonski neverjetno preprosta, za impresioniste naravnost — brezbarvna, pa je konsekventno polifonska; izrazu služijo vsi peteri glasovi, nasprotno kakor v homofoni muziki, kjer služi izrazu le eden. Moderni ideal qlasbe-neqa izraza je lo i v svoji zunanji kompozito-rični strukturi. Skladatelji, stedite! Pevci, sezite po tej, kljub vsemu nepretežki skladbi! Čestitamo g. Adamiču k temu velekoristnemu dejanju, ki naj bo mejnik preokreta! V glasbeni prilogi objavlja še g. Saša Šantel pe'eroglasni Aganča bežij z orkestrom iz staroslovenr-ke maše. Enostaven, prisrčen, posega v zunanji strukturi do neke mero tudi hote v plastični stil. V. Mir k objavlja moški zbor »Šumi potok ...
•vžbork so vredni, da seže po njih vsak pe-vovodja, dvignili so se na dostojno višino, katere ne sme in ne more omalovaževati nihče več. Skladatelj, pevovodja, studioz. pevec — vsi najdejo zase jepe pobude v : Zborih' Podprite »Zborer, ne smejo nam v teh težkih časih prenehati več! Naročite!______S. V.
BREZ KONKURENCE
so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov!
Jos. Rojlna, Aisksčp.drova o. 3.
Cfufolfan.rjl&cžiščG
DRAMA.
Začetek ab 20. uri zvečer
Sobota, 11. junija: Zaprto (generalka). Nedelja 12. junija: VEČNI MLADENIČ. Premijera. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 11. junija: CARMEN. Gostovanje bolgarskega tenorista Gospodinova. Nedelja, 12. junija ob 15: ORLOV. Popoldanska predstava po znižanih cenah. Izven.
Gostovanje japonske operne pevke Teiko Kiwa v ljubljanski operi. Kakor žt javljeno pripravlja naša gledališka uprava gostovanje te znamenite japonske operne pevke, ki je tekom zadnjih treh let gostovala na vseh velikih gledališčih Evrope in Amerike. Umetnica bi gostovala v naslovni vlogi Puccinijeve opere >Madame Butterfly« koncem prihodnjega tedna. To gostovanje pa je izvedljivo le v tem slučaju, ako so sedeži odnosno vstopnice že v naprej razprodani. Predprodaja se vrši še danes cel dan pri dnevni blagajni v operi po sledečih cenah: lože v parterju in I. redu po 360 Din, odnosno 320 Din, balkonske lože po 230 Din, par-terni sedeži od SO do 45 Din, balkonski od 50 do 30 Din, galerijski po 2-5 in 20 Din, dijaško stojišče stane 10 Din, galerijsko stojišče 6 Din. Uprava opozarja, da je znižala prvotno določene cene ložam za to predstavo. V slučaju, da s strani gledališkega občinstvo ne bo dovolj odziva, bi moralo to sicer izredno zanimivo gos'ovarje odpasti.
Bolgarski tenor g. Gospodinov poje danes danes zvečer v operi glavno tenorsko partijo v Bi-zetovi operi Carmen. Občinstvo opozarjamo na to preds'avo, predvsem pa abonente reda A, dn se vrši ta predstava za njihov abonma. Sicer veljajo navadne operne cene.
Abonente reda A opozarjamo, da imajo danes v soboto zvečer v operi svojo redno abonma predstavo in sicer opero »Carmen« z gostom tenoristom g. Gospodinovim.
Mar.îfo©rsJîo gledHlšče
Schota, 11. junija ob 20: ČARDAŠKA KNEGINJA. Abonma A. Kuponi.
Naš& £llfa.šf.v®
Akademska kongregacija ima v nedeljo, dne 12. t. m. ob 8. uri v frančiškanski cerkvi svoje redno mesečno skupno sv. obhujilo. Isti dan je zvečer ob pol sedmih v maritniški kapeli ura molitve z blagoslovom.
ЧЈ*
V BOJ ZA PRVI DVE TOČKI!
Jutri gre prvak naše nogometne podzveze S. K. Ilirija ponovno v boj za dve točki v državnem prvenstvenem placementu, in sicer ne brez izg *-dov. Njegov nasprotnik je zagrebški prvak Hašk, ki je beležil tekom letošnje pomladi lepe uspehe, vendar pa na igrišču svojega jutrišnjega tekmeca ne bo imel najlažjega posla. Obe moštvi imata za seboj izdaten in sistematičen tremng ter sia se za nastop temeljito pripravili. Posebno je vredno omeniti tudi dejstvo, da sta nasprotnika znana kot fair in disciplinirana, take, da bosta lahko pokazala gledalcu prvorsten nogomet. Povsemtakem bo jutrišnja tekma prvovrsten športni dogodek. Ker pa nastanejo za prvovrstno prireditev tudi neprimerno višji stroški, je seveda važno, da si prireditelj zago'ovi čim sigurnejše materijelno kritje. V tem pogledu ne ,more storiti drugega kot apelirati na našo sportsko publiko, naj bi s čim številnejšim posetom te tekme dala »nogometni reprezentanci Slovenije* \so svojo moralno in materijelno podporo. Le tako je mogoče, da se bo Ljubljana dvignila tudi na tem polju preko provhicija-lizma — ki ga ji upravičeno očitajo — in postala upoštevana tretja prestolica športa v naši domovini! Ne pozabite torej jutri na dolžnost, ki Vas kliče na zeleno polje! Tekma se vrši ob vsakem vremenu ob 17.30 na igrišču Ilirije pred državnim kolodvorom.
Kolesarsko društvo »Sava« v Ljubljani vabi svoje dirkače, da se udeleže nedeljske dirke, ki jo priredi v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne na progi Zg. Kašelj—Zalog—Moste. Start in cilj v Zalogu. Zbirališče na Sv. Jakoba trgu ob pol 2. uri popoldne.
Pododbor Kolesarske ZTeze v Ljubljani vabi
vse kolesarske klube, da se udeleže v nedeljo, dne 12. t. m. kolesarske dirke, ki jo priredi Kolesarsko društvo »Zarja« v Zg. Kašlju. Zbirališče in skupen cd! od iz I.jubljane Sv. Jakoba trg ob pol 2. uri popoldne. Vabijo se tudi vsi prijatelji kolesarskega športa.
SPORT V ANTIKI.
Ne samo olimpijske igre, kipi itd., tudi literatura nam daje vse polno dokazov, kakšno vlogo v življenju Grkov je imel sport.
Herodot mini pripoveduje, da so bili tekači, ki so prehitro starta!i,, s šibami tepeni.
Atenski retor in odvetnik Antifen je zagovarjal atleta, ki je v treningu nehote ubil tovariša.
Tukidid pripoveduje, da so prinesle olimpijske igre premirje med vsemi grškimi rodovi, med Atenci, Spartanci, Fokejci, Tebanci in drugimi. Atletov, ki sn potovali k olimpijskim igram, se ni smel nihče dotakniti.
Slavni zdravnik Hipokrat svetuje športnikom, naj si vdrgnejo pred tekmo poleti prah v telo, pozimi pa olje.
Ksenofon priporoča sport tudi ženskam in pravi, da ne morejo roditi zdravih otrok one ženske, ki čepijo vse življenje doma in predejo volno.
Platon je istega mnenja kot Ksenofon in zahteva pa za oba spola obvezno športno vzgojo in vežbo.
Aristoteles zahteva, naj se vzgajata telo in duh enakomerno.
Pesnik Teokrit je poznal že razliko med obema vrstama boksa, ki ju označamo danes kot angleški in francoski boks.
Krizostom graja atlete, ki javno trenirajo in se s tem ponižajo na stopnjo komediantov.
Plutarh zahteva natančno razlikovanje med vojaško vzgojo in med pravo atletiko, ki jo gojimo zaradi nje snme.
Zdravnik Galen ie bil proti športu in je dejal, da škoduje šport intelektu.
V knjižici Epikteta beremo natančne predpise o potrebi treninga, o dijeti, o uživanju pijače, ki je med treningom prepovedana, itd.
SPORT V PALESTINI.
V povojni dobi se je udomačil sport tudi v Palestiui. Zlasti nogomet se je priljubil tudi širšim plastem prebivalstva, pogled na množico gledavcev pri nogometnih igrah nam to pove; ostane nam nepozaben. Poleg evropske obleke najnovejše mode vidiš široko arabsko ovojno obleko, poleg slamnikov ali klobukov vidiš rdeče tarbuâe in tropske čelade, poleg razmršenih las opaziš gladko ostrižene glave.
Jeruzalem ima tri športna igrišča; dve sta last kluba »Jeruzalem«, čigar častni predsednik je lord Plumer, tretje igrišče je last kluba »Hasmo-nea«. V Tel-Avivu, novi židovski koloniji, se koncentrira šport na prostore židovskih klubov in moštva Allenby (tako se je imenoval prvi guverner Palestine); v Haifi so ceh. štiri športna igrišča; najbolj obiskovano je igrišče židovskega delavskega športnega kluba Hapoel, ki pa deli prostor z nemškim športnim klubom. Hagibor ima skupno igrišče z arabskim klubom Karmel. Moštvo kluba Haifa obstoji tudi iz Arabcev, zraven je pa še britansko orožniško moštvo. Skoraj v vsaki večji židovski koloniji so si zgradili športno igrišče in pravtako tudi tam, kjer so nastanjeni angleški aviatiki, ki imajo močna nogometna moštva. Ker je pa aviatikov vsled odpoklicov zmeraj manj, se razvi jajo posebno arabski klubi.
Bodočnost športa v Palestini je pri Arabcih m pri Židih. Židovski klubi so združeni v dveh velikih zvezah, v delavski zvezi Hapoel in v čisto nacionalistični zvezi Makkabi, ki imata obe svojo centralo v Tel-Avivu.
®a&
Match šah. k. Triglav-iah. k. Šiška se vrši danes ob 8. uri zvečer v lokalu š. k. Šiške. Igralo se bo na 8 deskah. Zbirališče 7,a člane Triglava je ob pol 8 v Narodni kavarni. Prijatelji šaha povabljeni!
Mariborska porota.
Trije mladi roparji. V noči 27. februarja 1927 so v Poljčanah napadli Antona Stumpfa 3 mladi roparji in mu vzeli 400 Din. Obtoženci so dejanje priznali. Obsojeni so bili Kodrič na в mesecev, Ha-rinski na 4 mesece težke ječe, Dolšek je bil pa oproščen.
Dctomor. Antonija Sinko z Velikega Boča je 20. februarja rodila dete ženskega spola. Povila ga je v cunje tako trdno, da se je zadušil. Nato ga je zakopala v gnoju. Dejanje je priznala. Vendar je bila oproščena.
Razprava proti Ivanu Blažeku iz Gradišča pri Ptuju je preložena.
ртагпОДМјђу \
Naxntimiîa
Glavna skupščina Združenja carinskih urad. nikov se vrši v uedeljo, dne 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata z običajnihi dnevnim redom. Ob 8. uri zvečer banket v restavraciji »Ljubljanski dvor«. — Pododbor Združenj; car. uradnikov, Ljubljana.
Društvo orožniških upokojencev v Ljubljan' vabi svoje cenjene člane na občni zbor, ki bo dn< 19. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne pri Novem sveti v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
Društvo nižjih mestnih uslužbencev т Ljubljani, priredi v sobeto, dne 11. junija 1927 ob priliki svoje petnajstletnice na vrtu in v salonu gostilne »Košak«, Krekov trg družabni večer. Sodeluje iz prijaznosti priljubljeni ljubljanski »šra-mel«. Začetek ob 20 uri. K obilni udeležbi vabi odbor. V slučaju slabega vremena se vrši 15. t. m,
Chamberlin
ameriški letalec ,ki je 7. t. m. potolkel Lind-bergov rekord.
K novem» prekooceanskemu poletu:
avijatik Chamberlin (na levi) in njegov aeroplnn >Mis Columbia«, s katerim je preletel
7 L ui. pot Newyork—Berlin.
Gospo itarsiv o
Poljska In mi.
Ljubljana, 10. junija.
Naša trgovina s Poljsko zavzema vedno večji obseg. Dočim smo leta 1922. le 0.4 % vsega uvoza uvažali iz Poljske, je ta odstotni delež poljske trgovine v našem uvozu naraste1
I.	1925. na 0.85 in lani na 1.2 Naša trgovina s Poljsko je za nas pasivna, z izjemo 1. 1925. Tega leta je bil namreč naš izvoz v Poljsko izredno visok (1.1 % vsega našega izvoza). Leta 1924. je znašal izvoz na Poljsko 0.2, leta 1926. pa 0.4 % vsega našega izvoza.
V letu 1926. so bili najvažnejši predmeti našega uvoza iz Poljske: premog 65.674 ton v vrednosti 29.7 milij. Din, po poljski statistiki celo 221.000 ton, stroji in aparati 1065 ton za
II.3	milij., volnene tkanine 31 ton za 5.3 milij., bombažno predivo 50 ton za 1.3 milij., bombažne tkanine 12 ton za 1 milij., kože, nepredelane 32 ton za 0.4 milij., razni popolnoma izdelani predmeti iz železa 14 ton v vrednosti 0.4 milijona Din, elektrotehn. predmeti 2 toni za 0.1 milij. Din.
Leta 1925. smo izvozili na Poljsko 1417 ton tobaka v vrednosti 55 in četrt milij. Din. ter cigaret in cigar 498 ton za 29 milij. Din. V lanskem letu je ves ta izvoz odpadel in ravno temu je pripisovati zmanjšanje našega izvoza na Poljsko od 97.9 milij. Din 1. 1925. na 19.6 milij. Din lani. Poleg tega smo Izvažali v Poljsko slive (1926) 66 ton v vrednosti 3.6 milijonov dinarjev, elektrode (1925) 1362 ton za 4.6 milij. Din, ribe (1925) 407 ton a 3.2 milij. Din, pšen. moke (1925) 311 ton za 2.1 milij. Din ter kože in usnje (1925) 11 ton za 0.9 milijona dinarjev.
Ker jc lani uvoz iz Poljske k nam znašal 88.8 milijona in izvoz v Poljsko samo 19.6 mir lijona Din, je bila bilanca za nas pasivna za 69.2 milijona Din, medtem ko je bila v letu 1925. za nas aktivna v iznosu 23.8 milij. Din, vsa prejšnja leta pa zopet znatno pasivna.
Poleg poljedelstva igra važno vlogo v poljskem gospodarskem življenju znatna industrija, ki temelji na veliki produkciji premoga (lani 36 milijonov ton), od tega največ v nekdanji nemški Šleziji. Tudi drugo rudarstvo je zelo. razvito. Lani so nakopali 0.3 milijona ton železne rude. Nadalje je znašala lani produkcija: nafte 796.000 ton, soli 445.000 ton, kalija 208.000 ton, surovega železa 327.000 ton, jekla 789.000 ton in cinka 124.000 ton. Velik del te produkcije (cinka, železa in jekla) odpada na Šlezijo. Temu primerno imajo Poljaki tudi znatno strojno industrijo.
Zelo razvita je tekstilna industrija s središčem v Lodzu. Poljska ima 1,375.000 vreten za bombaž ter 500.000 za volno.
Poljska zunanja trgovina je aktivna in je znašal njen aktivni saldo lani 410 milijonov zlatov (1. 1925 samo 331 milijonov).
Od julija lani tečaj poljskega zlata ne ko-leba več in se drži v Curiliu stalno na 58.
Glede trgovskih in gospodarskih stikov Slovenije s Poljsko podajamo v naslednjem iz pozdravnega govora g. Ivana Jelačina ml. odstavke, ki govore izčrpno o tem:
»Ko smo po zlomu bivše monarhije bili brez obratnih sredstev in je grozil našemu prometu in industriji popolen zastoj, bila je Poljska, ki nam je v kritičnem položaju nudila pomoč. V prvih mesecih po prevratu je že naša Narodna vlada za Slovenijo z odobritvijo Poljske vlade sklenila kompenzacijske pogodbe, s katerimi je zasigurala naši industriji in železnicam dobavo mineralnih olj, bencina in mazil ter preprečila tako nevar-
nost ustavitve obrata. Z velikimi transportnimi težkočami smo se morali tedaj boriti, ko so bile železnico v tranzitnih deželah v upravi medzavezniških komisij. Kot kompenzacijo smo Vam nudili tedaj naše zaloge tanina in strojilnih izvlečkov ter nekaterih drugih industrijskih surovin.
Po teh pogodbah je leta 1921 pričela propaganda za ekonomsko zbližanje naših interesentov z gospodarskimi krogi v Poljski od strani Vašega neumorno delavnega generalnega konzulata v Zagrebu. Razvila se je živahna informativna korespondenca z Zbornico in dne 13. decembra 1921 se je vršilo tu v naši Zbornici propagandno predavanje o gospodarskih razmerah na Poljskem, v katerem se je opozarjalo naše uvoznike na ugodnejše prilike nakupa raznih industrijskih izdelkov na Poljskem, ki jih uvažamo vsled tradicij in konzervativnosti za mnogo dražji denar iz drugih dežel. Mnogo načrtov se je zasnovalo tedaj, razvili so se poslovni stiki, toda nestal-nost valut, poljske in naše, dnevno menjavanje cen in nesigumost transportov je prekrižala dober del računov in zamišljenih načrtov.
Šele v letu 1923, ko je pri nas prenehala inflacija ter so se začele prilike polagoma stabilizirali, se je situacija začela jasniti. Kot prvo etapo lahko označimo v tem oziru na-redbo naše vlade o carinjenju blaga, ki se uvaža iz Poljske, po minimalni carinski tarifi.
Temu je sledila leta 1924 začasna trgovska pogodba z našo kraljevino in konfino tudi ureditev direktnega železniškega prometa. Kakor hitro so bili ustvarjeni predpogoji in izvedena na Poljskem valutna reforma, se je naša industrija in eksporlna trgovina začela v veliki meri zanimali za poljska tržišča, na katerih je bil položaj za naš izvoz dosti ugoden.
V tej dobi je pričel znaten eksport usnja, čevljarskih in galanterijskih izdelkov iz usnja, karbida, ferosilicija, hmelja ter tanina. Izvoz mnogih drugih predmetov pa je bil vsled pomanjkanja direktnih železniških tarif nemogoč in naši interesenti so uvideli, da je za poživitev medsebojnih gospodarskih stikov poleg carinsko-tarifne pogodbe posebno važna želczniško-tarifna pogodba, ker nam sedaj previsoki prevozni stroški otežujejo konkurenco na poljskih tržiščih, kakor tudi Vam na naših.
Naša statistika zunanje trgovine kaže v kupčijskem prometu s Poljsko do sedaj veliko nestalnost. Naš medsebojni promet pa je v resnici mnogo znatnejši, samo se žal vrši danes še v veliki meri s tujim posredovanjem.
Poljska in naša kraljevina se pojavljati na inozemskih tržiščih danes v mnogih izvoznih predmetih, posebno pri agrarnih produktih, kot konkurenta, vendar ima medsebojni promet obeh držav še veliko možnosti razvoja. Posebno to lahko trdim z ozirom na razmere in potrebe gospodarstva v Sloveniji, ki bo ostala pri dobavah produktov mineralnih olj še vedno znatno navezana na Poljsko in ki ima nasprotno tudi za svojo kemično in usnjarsko industrijo pri Vas dobra tržišča.« * * i:
Trgovinska pogodba z Nemčijo, Dne 9. t. ni.
so se v Berlinu začela pogajanja med našo državo in Nemčijo za sklenitev trgovinske pogodbe.
Avstrija želi revizijo trgovinske pogodbe i nami? Kakor poročajo dunajski listi, namerava avstrijska zvezna vlada predlagati madjarski in naši vladi revizijo trg. pogodb. V zvezi s tem je nedavno zvišanje carin v Avstriji, o katerem sino že poročali.
Odplačilo dolgov v Ameriki. Iz Belgrada javljajo, da je finančno ministrstvo že pripravilo drugi
obrok ameriškega posojila v znesku 200.000 dolarjev, ki dospeva 15. juldia.
'iugoslovansko-ulbanska trgovin». Albanska trgovina jo jako majhna. Lani je znašal izvoz l(i 1 tnilj. 7.1. frankov (1925 12 milj.), uvoz pa 24.9 milj. (1925 21.8 milj.) zl, frankov. Na prvem mestu v albanski zunanji trgovini stoji Italija, kateri sledi Grčija, Jugoslavija pa je na 3 mestu. Lani so Л1-brnci uvozili od nas za 1,131.000 zl. frankov (1925 709.000) in sicer čeftienta in gradb. materiala. Albanija pa je lani izvozil» K- nam za 241.000 zl. frankov (1925 448 000). Uvažali smo iz Albanije: žito, tobak, les in oglje.
Zniianjo kapitala Slavonije. Kakor smo že poročali, bo Slavonija znižala kapital. Njena izguba za 1926 znaša (prt kapitalu 60 milj. Din) 52,671.000 dinarjev, dočim jo za I. 1925. izkazovala dobiček v znesku 5 niiij. Din. Predlog je znižati glavnico na 30 milj. Din z znižanjem nominala delnic.
Sat us d. d. droge, kemikalije, zdravniške potrebščine izkazu jo na glavnico 750.000 Din za lansko leto 59.346 Din čistega dobička napram 97.051 Din v letu 1925. Donos je bil lani manjši kakor v 1. 1925. in zvišali so se izdatki za plače in mezde. Zaloge blaga «o se znatno povečale. Od 1. julija t. 1. se izplačuje 5 odst. dividende (1925 8 odst., 19il 5 odst.).
Bombažni trg. Zaradi zadnjih poplav Misi-ssipija cenijo strokovnjaki, da bo donos bombaža letos radi tega samo za 400.000 bal manjši kakor normalno. To pomeni, da ta poplava za bombaž te ni bila tako katastrofalna kakor so v začetku poročali najbržo besisti.
Zvišana kvota pri prisilni poravnavi na Ma-djarskem. Iz Budimpešte poročajo, da jo znižana kvota za najmanjšo ponudijo upnikom pri prisilni poravnavi od 40 na 50 odst.
Konkurz 'je razglašen o imovini Kmetijskega in konzumnega društva, zadr. z o.z. v Šmarju pri Jelšah. Roki: 30. junij, 15. julij in 24. avgust.
Občni zbor. Zadružne elektrarno v Trbovljah se vrši ob 16 v šoli v Trbovljah.
Ljubljanski velesejem od 2 do 11. julija 1927. Deutsche R e i c h s b a h n g e s e 11 s e h a ft, Reichsbahndirektion Dresden je letos prvič dovolila udeležndkom Ljubljanskega velesejma 25. odst. • popust v osebnem in tovornem prometu na vseh nemškeh državnih in privatnih železnicah. Pravico na to ugodnost daje sejmska legitimacija. — Začetek volesejma. Velesejem se začne 2. julija in se neha U. julija ob 7 zvečer. 1'onekje jo bilo javljeno, da se vrši letošnji velesejem od 25. junija do 4. julija, kar pa jo pomota. — Potovalni termini na velesejem. Na podlagi sejm-sko legitimacije se more potovati v Ljubljano na ogled velesejma že 28. junija pa vse do 11. julija. Povratek pa velja od 2. do 15. julija. — K j o se dobe s e j m s k e legitimacije? Legitimacije po 30 Din prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovsko korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko-prometne ustanove. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. — R az-stavtjalci se opozarjajo, da bodo dobili na velesejmu lahko vse informacije o kupcih, kateri bodo pri njih naročali blago na daljšo kreditno dobo. Tako informacije bo dajalo na velesejmu Društvo i ud u str i jcev in volctrgov-cov v Ljubljani.
Uorsca
Dne 10. junija
DENAR.
Zagreb. Berlin t8.475—18.505 (18.477-13.1507),
Italija 312.79-311.79 (313.25—315.25), London 276.10-276.90 (276.10—276.90), Newyork 56.70 do 56.90 (56.70—56.90), Pariz 222.47 —224.47 (222Д75 do 524.375), Praga 168.20—169 (168.20—169), Dnaaj 8—8.03 (8—8.03), Curih 10.935—10.965 (10,985 do 10.965), Amsterdam 22.78—22.84.
Curih. Belgrad 9.13 (9.13), 1'ešta 90.60 (90.60), Berlin 128.19 (128.13), Italija 28.675 (28.80). London 25.2525 (25.25), Newyork 520 (520), Par« 20 305 (20.36), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (7S.1W, Bukarešt 805 (310), Sofija 3.76 (3.76), Varšava 58 (58), Madrid 90.02 (89.80).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4025—50-, Kodanj 189.75—190.35, London 3-1.47—34.5750, Milan 89.12 do 39.22, Newyork 709.50—712, Pariz 27.705 do 27.895, Varšava 79.29—79.57. — Valute: dolarti 707.50, angleški 34.405, lira 39.07, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.98.	' -
Praga. Devize: Lira 182.92, Zagreb 59.16, Pariz 131.75, London 168.426, Nowyork 33.61.
VREDNOSTNI РАР1НЛ.
Ljubljana. 7 odst. invost. pos. 84.50 den., vojna odškodnina 338—341, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnico 20—22. Celjska 195—1,97, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, zaklj. 98, Pra-štod iona 850 den.. Kred. zavod 160—170, Trbovlje 460 bi., Vevčo 135 den, Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. 7 odst. invest. posoj. 84.50—85, vojmi odškodnina 340—341, junij 341—342, julij 848.50 do 344.50, Hrv. esk. 96, Hipobanka 60, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 150, Sečerana 520, Slavonija 23, Trbovlje 450, Vevčo 135—140.
Dunaj. Don.-savslta-jadr. 79.84, Živno 90, Alpine 42.90, Greinit/. 7, Trbovljo 55.96, Hrv. esk. 13.40, Loykam 11.45, Jugobanka 11.60, Stavex 12.08, Slavonija 3.50.	"
Za&vale
Ravnateljstvo mešfanskn šole v Krškem si štejo v dolžnost izreči toin potoni vsem, ki so pripomogli denarno ali s poklonitvijo peciva, da je izpadla proslava 50 letnice šole v splošno zadovoljnost mladine in gostov, najlepšo zahvalo. Iskrena zahvala krškim gospodinjam za veliko množino izbornega peciva, p. n. občinam, denarnim zavodom in posameznikom za podarjeno denarne zneske in sicer: Občina Videni (100), Senovo (100), Rajhenburg (1000), Kmet. hran. Raihonburg (150), Obč. hran. Krško (1000), Hran. in posoj. Rnjhen-burg (500), Posoj. Sevnica (250), Posoj. na Vidmu (100), Okr. zast. Sevnica (200), Posoj. Krško (100), dr. Murgel (100), Svetec (50), Gliha (50), mag. Ju-rešič (50), dek. Kurent (100), Sušteršič (80), Go-raldi (50), Bon (25) in pivovarna Union 1 sodček piva. Iskrena zahvala vsem, ki so se spomnili krško meščanske šole na dan njenega slavja, za izražene brzojavno in pismeno čestitke. Lepa hvala krškemu Sokolu, ki je dal na razpolago svoje prostore za akademijo in banket. Vsem dobrotni-kom in dobrotnicam še enkrat nnjlepša hvala! -Ravnateljstvo meščanske šole v Krškem.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 10. junija 1927.	Višina barometra 308'8m
Opazovanja		Barometer	Toplole v C'	Rel. vlaga v %	Veter In brzina v m	Oblačnost 0—10	Vrsta padavin		m •JjE	II	
krni	1 čas						ob opnzovan|u	vmmdo7h			
	7	764-8	13-6	92	S 1	10			23-7	;i2-4	
LJubljana (dvorcc)	14	761-2	22-1	53	SW 6	7					
	21	76 PO	19-5	67	mirno	7					
Maribor		764-2	15-0	84	mirno	0			13	8	
Zagreb		765-0	15-0	84	SE 4	0			18	11	
Belgrad	8	765-7	190	53	ESE 2	0			23	11	
Sarajevo		765-0	16-0	63	mirno	8			25	12	
Skoplje		764-8	21-0	55	mirno	0			28	12	
Dubrovnik		763-2	22-0	48	mirno	0			24	13	
Split		763-3	23-0	76	mirno	1			28	18	
Praga	7	763-8	22-0		mirno	5			18	8	
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 7G5 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Sven Elvestad :	53
Moi, Ici
Zločinci so bili zaprli snažilko v neko stanovanje na Vodni cesti. Medtem se je bil polastil eden izmed tolpe njenih potrebščin, vedra, metle in drugih stvari, ki so bile potrebne, in je prišel zjutraj malo pred peto uro na redarstvo. Mož se je bil tako mojstrsko preoblekel v snažilko, da ni pri dnevnem stražniku zbudil niti najmanjšega suma. Tako ga ni bil nihče oviral, ko je stopil na dvorišče.
Pomudii se je nekoliko v veži in ropotal z vedrom in drugimi stvarmi. Čim so ga pa druge snažilke ogovorile, hoteč z navidezno tovarišico nekoliko pokrumljati, ga je začel naenkrat dušiti kašelj in izginil je v drugi hodnik. Prav ta dan bi se moral čistiti in pomivati hodnik pred celicami. V snažilko preoblečeni slepar je moral dobro vedeli, kje je Ferro zaprt. Z izvrstno narejenim vitrihom mu je uspelo odpreti trdna vrata in priti tako do Laha. Prinesel mu je enako obleko, kakršno je nosil sam. Tako se je prelevil tudi Lah v snažilko in si ovil poleg tega okoli gilave velik robec, ki mu jo zakrival polovico obraza. Nato sla se goljufa pomešala med druge ženske, po-magalu nekaj časa pomivati hodnik in ropotala z vedri in drugimi stvarmi. Kdaj sta ušla iz poslopja, se ni dalo dognali. Da pa s svojo obleko nista zbudila niti najmanjše pozornosti, je kazal uspeh: izginila sta brez sledu.
In tako stojimo približno spet tam, ko v začetku,« je dejal policijski načelnik. »Res imamo pod ključem še neumnega tatu in rdečelasega natakarja, toda kaj nam koristi, ko pa nam ne moreta ali nočeta povedati ničesar novega.«
Imamo vendar tudi še druga oporišča,« jc menil
Krag.
»Katera?« je vprašal načelnik.
/Najprej nekaj sledi, ki jih je zapustil tat v mojem stanovanju.. Utegnejo biti zelo važne, čim bom prišel do tega, da" jih bom natančno preiskal. Dalje stanovanje na Vodni cesti, kjer so bili zaprli snažilko. Kdo je sobo najel? Kakšen je bil najemnik? Odkod je prišel? Končno imamo še krivo snažilko. Kako se je polastila potrebnega orodja? Ali jo je kdo videl? In kako sta navidezni snažilki šle skozi mesto? Ali niso zbujale prav nobene pozornosti? Vse to so stvari, ki utegnejo vesti do uspeha, ako jih primerjamo z ostalimi že znanimi okolnostmi.«
»Rad bi vedel samo, kaj nam je pravzaprav že znano?« je vzkliknil načelnik z lahko umevnim ogorčenjem.
»Vemo,« je odvrnil Krag, » da se nahaja vodja tolpe še vedno tu v mestu. Mislim celo, da sem ga videl in z njim govoril.«
»Ne da bi ga prijeli?«
»Tako je.«
»Zakaj?«
»Možno je, da se motim. ; je dejal Krag, »in ta možnost je zelo nevarna. Prijeti ga bom mogel šele, ko bom svoje stvari popolnoma uverjen. Pač pa se morem z gospodom, za katerega gre, srečati spet vsak trenutek. Niti koraka ne more napraviti, ne da bi bil jaz o tem obveščen.«
Po teh besedah je nastopil dolg, neprijeten molk. Vsi so čutili, da postaja položaj že močno smešen. Končno je dejal načelnik: »Zdi se, kakor bi stali nasproti ljudem, ki nas neprestano pošiljajo po prvega aprila. Določno čutim, da nimamo posla z resničnimi zločinci.«
»S tem smo se resnici gotovo močno približali,« je odvrnil Krag. »Tudi jaz sem prepričan, da to niso navadni hudodelci.«
Spet je sledil dolg molk.
Kaj naj storimo z rdečelasim natakarjem in s Thollonom»« je vprašal nenadoma policijski načelnik.
Tedaj se je obrnil Krag smehljaje se k njemu: »Izpustite jul«
»Izpustiti! Kaj pravite? Da bi n eimeli potem nobenega člana tolpe več v svojih rokah?«
»Mislim,« je odvrnil Krag, »če ju izpustimo, je dana možnost, doseči to, kar ne bomo nikoli dosegli, ako ju obdržimo v zaporu.«
»In to bi bilo?«
»Da izsledimo pravo zavetišče tolpe. Pustite oba moža na svobodo in jamčim vam, da ju ne bom več izgubil izpred oči. Od trenutka, ko se bosta napotila doli po stopnicah, ne bosta napravila niti koraka več brez nadzorstva. Toda ne bom ju vznemirjal. Zazibal ju bom v brezskrbnost in končno se bodeta čutila tako varna, da bosta poiskala skrivališče svojega vod je. Zelo verjetno je, česar mi' ne morete odrekati, da se bo načrt posrečil. Na vsak način pa no spravimo iz njiju ničesar, dokler sta zaprla.«
Načelnik je dvomljivo majal z glavo; načrt mu ni ugajal. Bil je mnenja, da je redarstvo v tej zadevi že vse preveč izgubilo in ni hotel stavlati na kocko še poslednjega.
Toda vprav v hipu, ko so stvar še pretresali, ,je javil stražnik, da želi neki inozemec govoriti z gospodom načelnikom, in to v zelo nujni zadevi. Bil je to mož v popotni obleki, kateremu se je pred nekja trenutki tako mudilo po stopnicah gori.
»Kaj hoče?« je vprašal načelnik.
Govori francoski,« je odvrnil stražnik. »Kolikor sem ga razumel, želi sporočiti nekaj o zadevi, ki trenutno najbolj zanima redarstvo.«
Gospodje so se spogledali.
»Naj vstopi,« je dejal načelnik.
Stražnik je odšel. Uradnik je odvedel iz pisarno snažilko, Ici jebila še vedno vsn objokana. V sobi sta ostala načelnik in Krag. Slednji je vstaL Oba sta çle-dala napeto proti vratom.
I
EKIEilJ
5 i4 I
oîrj » 3 S s OS
I .a A
a "5
Sils
S - .m > °
S s
S 3 "2? 9
„ 1У 4 13
s>b >
't đ eJ o ,
^ ^ ^ o. d
9 ~ Č i S
> i • a *
o n —I 2 u
•s a ™ c3 >
O O I	,
P 1
J"
o-ge-a* i* S-3-3
itssj
i;«-уц
0	Q
a tj "3 o
« § đ "
I j
1	i i g 00S đ
4 . -o o B« "-s Ul rt
111=1113
MALI OÛLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par.
.Najmanjši oglas 3 ali 9 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Kot OBČIN. TAJNIK
iščem službo, najraje v Sloveniji. Nastopi takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »Obč. uradnik« 4580
PRODAJALKA
zanesljiva in vestna, s prakso, išče službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo lista pod: »Takojšen nastop«.
IŠČE SE DEKLE
z dežele, pridna in poštena, stara 18—20 let, iz-učena šivilja, ki bi jo veselilo izpopolniti se v finem salonu v mestu. — Hrana in stanovanje zastonj, zato pa bi morala pomagati pri gospodinjstvu. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4541.
ШЈШРР k konjem, pri-ПШЈЈСО den in pošten, kateri razume tudi na poljedelstvo, se sprejme takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Gorenjsko Stev. 4579«,
TRGOVINA
z mešan, blagom v prometnem kraju na Gorenjskem, naprodaj. Vprašanja na upravo lista pod »Trgovina Gorenjsko«.
STANOVANJE
(sobo in kuhinjo), iščeta zakonska za 1. avgust. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista ped šifro »Majhen stan« 4554.
remlj, soba
se odda s 15. junijem 2 gospodoma. - Naslov v upravi lista pod št. 4544.
Trgovec2 dežele
ki prihaja vsak drugi ali tretji mesec za nekaj dni v Ljubljano, želi snažno sobo s postrežbo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4569.
sprejmem, s hrano in stanovanjem. Dobra in stroga vzgoja. Sprejmem pa le nepokvarjenega dečka z dobrim šol. izpričeval.
KOVAŠKEGA
POMOČNIKA
samostojnega, sprejmem takoj. FRANC VERZEL, kovaški mojster v Mariboru, Frankopaneva ulica štev. 25.
Sijajno bodočnost
visoko plačo, stalno na-meščenje, nudimo agilne-:nu gospodu ali dami s prepričevalnim nastopom. Ponudbe pcšljtte r.a »POŠTNI PREDAL 172«, Ljubljana.	4518
Zlatarski vajenec
«e sprejme pri JANKO DERMOTA, Litija. 4563
Periekten
KORESPONDENT
slovenskega, nemškega in italij. jezika, se sprejme v lesni industriji na Gorenjskem. Prednost imajo v lesni stroki izvežbani. Ponudbe na poštni predai št. 153, Ljubljana.
Krojač
p za konfekcij-
ljubljanske okolice — «e sprejme. Pism. ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro: »Krojač« 4546.
Stanovanje zamenjam
Prostorna kuhinja, soba, drvarnica, zračno in suho, 83 Din mesečno, v Šiški, blizu mitnice, z enakim ali manjšim v mestu ali okolici. Naslov v upr. lista pod št. 4547.
Cnkn lepo opremljena, VUIH1 z električ. razsvetljavo, se odda s 15. junijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4564.
HIŠA S PEKARIJO
in specerijsko trgovino v Metliki, na lepem prostoru, se poccni proda ali odda v najem. Vprašati: J. VukSinič, Metlika 35.
V lepem industrij, kraiu na Gorenjskem se proda
HIŠA
3&- kakor tudi ' ?4q_
tovarna NINAMI. -
Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4254.
GOSTILNO
s pekarijo ali mesarijo, žago in mlin s posestvom usnjarija, hiše in vile — prodaja ZAGORSKI, Maribor, Tattenfcachova 19.
Hrastova
spalnica
se proda z žimnicami in 2 postelji. Zanesljivim na obroke, — Selo - Moste št. 41, I. nadstr., desno.
Prodam nov, dekoracijski
DIVAN
plišast, svetel. Naslov v upravi lista pod št. 4561.
Žensko KOLO
prodam ali zamenjam za moško. Naslov v upr. 4566
Prostovoljna JAVNA DRAŽBA
V dneh od 13. do 17. junij« 1927 od 1 ure dopoldne dalje te bo prodalo v Autogaraži O. ŽUŽEK, Ljubljana, Kolodvorska ulica 31 — vef osebnih in lovornih avtomobilov ter motornih in navadnih koles raznih znamk, kukor Mercedes, Sizaire Nnudin. Fiat. Marta, Bugatti, Slu debaker, Laurin Klemeni, Havley Davidson, Peugeot, Puch, Métallurgique itd. — Interesenti se vabijo na ogled.	4386
Priporoča ee trgovina z železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
taična pralnica
in barvanje oblek v najrazličnejših barvali izvršuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah
ШОП Ш
šelenburgova ulica 6/1. Tovorna Vič-Glincc
»RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA
radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila da|e ravnateljstvo.	2959
Gramofonisti !
Pri nakupu novih plošč prinesite Vaše rabljene plošče seboj, jemljemo jih še v račun. Oddamo tudi večje število popolnoma novih 25 in 30 cm dvostranskih plošč po izredno nizki ceni. - Tvorni-ška zaloga gramofov in plošč A. RASBERGER . Ljubljana.	4381
Koruzo m Krmo
oddaja najceneje veletrgovina žita ln moke
A» VOLK. Llubijana
Resljeva cssta žt. '24.
Razpisujemo dobavo
ene os; za reter
(Kurbelwelle). - Ponudbe jc vložiti do 23, t. m. Več pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, pošta G-.iže, dne 8. junija 1927.
Izjava,
Podpisana Marija Smole iz Rožne doline, cesta I, št. 13, izjavljam, da so moji očitki dne 2. junija 1927 o gospodu Ivanu R o b e ž n i k ml. na Viču in njegovi soprogi brez vsake podlage, torej krivični, in jih obžalujem.
Ljubljana, 7. VI, 1927.
MARIJA SMOLE.
»MOKA«, TURŠKA KAVA !
Priporočam se za nakup prave »Turške«, zajamčeno čiste, v vDibeku« tolčene, zmlete in pra žene KAVE, ker je poznana po onem pravem in ugodnem aroma edino moja »MOKA«, turška kava. — Hotelirji, kavarnarji in gostilničarji, zahtevajte cene!
ŠALIH PRČIČ
pražarna, mlevnica in tolčnica prave turške »Moka« kave, TUZLA, Bosna.
IZJAVA IN PREKLIC.
Podpisani Zgonc Frančiška iz Skiršč in Mici Zgonc obžalujeve in preklicujeve kot neresnične vse besede, katere sve govorili o Alojziju Menccj iz Ljubljane, Ižanska cesta,
Zgonc Frančiška. — Zgonc Mici.
Za kovani denar
imam večjo partijo USNJATIH DENARNIC v raznih vrstah, predvojna roba, dokler traja zaloga. Cene zelo nizke! — Trgovci, zahtevajte vzorce in cenike!
Šalih Prčić — Tuzla, Bosna.
Jnteresàntno broJuro uspešnem
„Zdravljenju, zolčnih kamnov
Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PregaU. Vušehradiska tr. PiŠtfe ab.oj. —
Za jugoslovanski Datent štev. 2417 od 1. oktobra 1923 na :
»Postopek za izločevanje raztopljene sestavin* Iz ne vodene raztopine«
(»Verlahren zur Ausscheidung eines gelosten Be-standteiles aus einer nicht wasserigen Losung«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: ING. MILAN ŠUKLJE — Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7.	1919
Priporoča se Vam, da si pri nakupu gf»^ ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik.
ANDREJ KREGA 8 t0warPnSJaa,09a
S T. VID nad L]ub!tano (nasproti holodvora VlZmarje)
Pređno nastopite potovanje
zahtevajte od svoje banke
Inserirafte v
d**________ s
»9
Razpisujemo službo
OBČIN. TAJNIKA in ORGANISTA
v Sv. Križn pri Kostanjevici. Sprejme se samo sposoben in v obeh službah dobro verziran re-flektant. Prošnje opremljene s spričevali in z navedbo zahtevane plače naj se vložijo do 18. ju-nija 1927 na Županstvo občine Sv. Križ pri Kostanjevici.	4577
Krojaški pomočniki
ка delo na dom — in pa dva vajenca
se sprejmejo. - Naslov v upravi iista pod št. 4532.
Potnik !
za Slovenijo in Hrvatsko, zanesljiv in agilen , s e sprejme. - Prvovrstni akviziterji iz kolonijalne branše z lepim nastopom, ki znajo voziti motorno kolo, 30 do 35 let stari, imajo prednost. Honori-rano plačo, provizijo in dijete. — Ponudbe z natančno navedbo dosedanje prakse, vseh podatkov in zahtev na »Poštni predal 113, Ljubljana«.
KUHARICA
(gospodinja)
se spre|me v župnlščc г malim gospodarstvom, v prijaznem kraju v Savinj. dolini. ' — Naslov pove nndrnfnica »Slovenca« v
fcELJU.	4576
1 Dsakim шт
se lahko naročite na
„SLOIIEHEH"
Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom
Išče se za tvrdko v Dalmaciji
(bilancist)
z znanjem hrvatskega in nemškega jezika fer nekaj korespondence. Stanovanje brezplačno. Ponudbe s pogoji, navedbo šolske izobrazbe in dosedanje službe na upravo »Slovenca« pod šifro: »TRGOVINA Z VINOM 4584«. Nastop takoj.
Kdo da več
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen, da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato ie neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
îstiîîîîîîîîîi«
В.СЛ. TRAVELLERS' CHEQUES
Potovalni čeki BANKA COMMERCIALE ETALIANA
v lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih so najenostavnejše in najsiguruejše sredstvo, da se ob vsakem času in v vsaki deželi lahko razpolaga s svojim denariem.

Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev Iz lastne tovarne — 15 letna Karaneija — Vezenje se poučuje pri
nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER - KOLESA iz prvih tovarn, Diir-kopp. Kayser, Styrla, Waffenrad (Orožno kolo) - PLETILNI STROJI vedno v zalogi - P.isameznl deli koles ln šivalnih strojev
Daje se tudi na obroke	Ceniki franko ln zastoni
IVAN JAX I SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
рпвшт
[Di II IffiE PIKI ПгВЕ SME D UKD
Kolosalno izbiro umetniških, modernih in slovenskih
gram©ffonsk"sh plošč
kakor tudi kvalitetno na višku stoječih prvovrstnih
gramofonov
Vam nudi samo stara, specijelna trgovina te stroke
A. RASBERGER, LJUBLJANA, Tavčarjeva 5
poleg justične palače Zastopstvo znamke „HIS MASTER'S VOICE" za Slovenijo
Edina tvrdka, ki oddala že nad 25 let zanesljivim odjemalcem gramofone in plošče tudi na obroke !
Za vsak prodani aparat dveletno jamstvo. Vse med tem časom nastale nerednosti pri aparatu, čiščenje in mazanje kolesja, se izvrši v naši delavnici popolnoma brezplačno. Dalje izvršimo popravila vseh vrst gramofonov in drugih godbenih strojev (Musikwerke) strokovno točno in ceno proti jamstvu
Edina specijalna delavnica za popravila in montažo gramofonov

ш»
V globoki žalosti naznanjam vsem sobratom, prijateljem in znancem, Ha je Vsemogočni Bog danes popoldne nenadoma odpoklical v večno življenje gospoda
Aniona Kreča
župnega upravitelja na Čatežu ob Savi.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 9, junija ob pol 11. uri dopoldne.
Have anima pia in aeternum !
Leskovec pri Krškem, dne 7. junija 1927.
Dekan ALOJZIJ KURENT.
Najboljše
KOLO
in šivalni stroj
v materljalu in konstrukciji je samo GRIYZNER, ADLER in PHÔNIX
Večletna garancija.
Najnižje Cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Petelinu v ljubljeni
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
«
Vse stare in nove dobavitelje malO», prosimo da nam v najkrajšem času poročajo glede uspevanja istih, približna količina, ki se pričakuje ter ali dobavitelj razpolaga sam s transportno posodo, ali je isto potrebno dostaviti.
Točna navodila glede zbiranja, odpre mljanja malin in vse ostalo, sledi po dospelih prvih poročilih.
Vse tozadevne ponudbe je nasloviti na:
SREČKO P0ÏÏ!!K in DRUG
parna destilacija i. t. d.
Ljubljana, Metelkoma ulica 13.
Letos postavimo novo Hydrau-iično stiskalnico, vsled česar
prildaitill
dve dobro ohranjeni
stiskalnici
(Mayfart).
Kdor se zanima, izve ostalo pri
SREČKO POTNIK in DRUG
Ljubljena, Mstslkova ulica 13.
V večnost se je preselila po dela-polnem življenju moja predobra mati in iUgj stara mati, gospa	MSj
p. d. Mažovka, posestnica v Stari Loki
katere prenos k večnemu počitku se vrši v soboto dne 11. junija ob 5 popoldne na mestno pokopališče v Škofjiloki. Nepozabna vživaj večno radost!
Stara Loka, dne 9. junija 1927.
Rodbina Janko Potočnik.
Brez posebnega obvestila.
Bfl
Zahvala,
Ob prerani, bridki izgubi mojega ljubljenega soproga, gospoda
гдшш
trgovca v Dubravi, Hrvatsko
izrekam najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi v težkih trenutkih izrazili svoje plemenito sočutje, poklonili nepozabnemu pokojniku vencev in cvetja in ga v častnem številu spremili na njetfovi zadnji poli. — Posebej se še prav iskreno zahvaljujem za spremstvo čč. duhovščini, pevcem za ganljive žalostinke, gg. trgovcem iz Ptuja. Bukovec in Dubrave, sosedom domačinom, ki so blagorokojnika nosili k zadnjemu počitku.
Se enkrat: Bog plačaj vsem in vsakemu posameznikul
Du brava, 8. junija 1927.
ŽALUJOČA SOPROGA.
te
Za Jugoslovanska tiskamo v Ljubljani: Karo! Ceč.
Izdajatelj: dr. Fr. K.alovec.
Urednik: Franc Teraedlav,