PHIHOHSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Uto ViTštev	n70V1 Poštnina plačana v gotovini
Bbssb=====?-—-Z. ‘	\L/Speciizione in abbon. post. 1. gr._
Za samostojnost Trsta
Naša borba za neodvisnost Trsta mora sloneti na dejstvu, da Je Trst nacionalno mešano mesto, da se ekonomsko ne more razvijati brez povezave s celotnim svojim zaledjem in da sta na usodi Trsta zainteresirani obe sosedni državi Italija in Jugoslavija in končno, da takšen samostojen položaj Trsta lahko danes zadovolji vse, ki so neposredno zainteresirani na usodi Trsta, predvsem pa tržaško delavstvo.
TRST, nedelja 11. februarja 1951
Danes 6 strani - Cena 20 lir
tfžaSka. , važnosti vprašanja objavljamo v izvlečku poročilo o oaJjČP.	k'	smo	ga	prejeli	od	tajništva	KP	za	Trža-
8lUNKn,	ga ie ,0- t- m- P°dal njen glavni tajnik	tov.
o BABIC na IV. zasedanju centralnega komiteja.
h Trlhsl°~am'er*^eni področ-
v	ozemlja smo že
^le„VOlivni te.rn.pa.nji za tudi blitve. Volitve, če-301710 občinstce, predstav-w U02no Politično bitko za <0^ ali politično
•‘»i ne v P*rsPak-ie	amPak tudj gle-
je jj>ioh5r!:,C POHt-čne situaci-Ptutdflrif' Se m zdi Posebno terih • JL na$ odnos do neka-
‘t bistvenih Politike.
*<&£'«>	"S* v'P'raianj ‘e
nja i d° tržaštega vpraša-
bPmšanT- StaUšie d0 teaa ne „r " te znano in pri tem spreJLJ^ n°beno bistveno idr n tega stališča, ven-ta n’ nils^Tn> da je potrebam	jasnejša, p red-
t<tka e	tne}ša definicija,
rokim a b° ,bo!J razumljiva ši-_B?,(®cam in da ne bo »Msprot p”9 Tnožracst našim praviin 07n 2(1 namerrio ne-.totmačenje njegove h> zi0frlle ,t?r izrabljanja ta-
vprdšanj trža-
izkrivljenih tolma-propagandi tet je bil to pritk preteklosti. Poleg tega
fen, „
Prof- Politični nam
»ter
tržašk"' Že mše stališče do z,,	vprašanja	izhodišče
lih. kemi jo do mnogih osta-ikeo tnih vprašanj trža-Političnega življenja. e -'‘tališče, ki smo ga zait. partijskem kon-naj se tržaško
vzei-be blišče na
mesu
v Izoli
‘nje reši soorazumno
v jr
tie(j d 'JC
)»„ . Veina sosednima država-m w n<l ^em vprašanju. bJecj t n° zainteresirani — Je bi “99sla«te in Italijo -^jstev ultat ugotovljenih Bodbg ‘ da se je mirovna po-fteniliJ?	s Tržaškim
ia je^jzvedla le v toliko, •»Ojg . t^aško ozemlje dobilo •etn kJ^^alne meje, med-% ttB,Se ni v bistvenih toč-t«t sjq Qiral niti začasni sta-^ je bo	stalni statut,
določeno v mirovni s0 j dlje, da so velesile, od Organizacije
^ te '
il,toriju in ki so dejan-besedo,
to?) čas potitt r,„
Pogodb
narodov mandat za tZ,-f ^npno upravo na hn
^ie „ le . odločilno
*Sn es čas politiko revizije ^.Pogodbe in postopne i en0st Je Tržaškega ozemlja e «a - Psfc° teorist, ne gle-»%„ jderese Trsta in nje-Pdiio živalstva, dokler ni io rrv>lane tristranske iz-UK Prari ^čitvi STO k Ita-. dotovo je bil takšen
*ele»ij ^?g°dkov in politika >01, s.rTaj spremembe od-bose J v svetu glede na od-N velSP0,hili takrat, ko je j^Promif1 mi	dosežen
itu‘	sP°razum	o	re-
fbe-rn n. e9a vprašanja. Ob-dl **? "se to jasno do-^edrneJe TrSt 20pet P°‘
in mJ? Tl°vilt kombina->m e!ef5rWnjQ velesil za •tba. tržaškega prebival
odfj ,.‘wv Rominforma nam
mešet dru°° stran po-te 'p^.. drske politike na
°S^i Tnj^ke0a ozemlja- V
J Proti Junr, ?0vražne politi-y zve, teoslaviji je sovjet-
l ci°nalw,i)0'ipr!d italijanske yia &fn* teoge in poob-ile- potemtke itali-
tJS«ličn2niZma’ W0;io kom~
i da PreTo a°entUro v Ri-ite	tržaške po-
^vede borb« JZ.
if^itep srn," r°rbc 2a Pri‘
i. “ Je ,,	Ta	po-
oU-
- 1 'Sl
"vamejšbddoveTn Pogledu
>^t£ se demagoško l lh°l*oo, posi«žuje same
Z^Zemr1 da bi C>Jih	* ZUnanHh
bodočo u.so-in
sr*?-
m
ustvarila . njegovo likvi--c- ^Ptniml^Huiitev k lta'
«ok* Mr”Jarati tržačfce de-
JlCe s P«««o O itn‘% -k°"' boleli bi iz.
bi kn»keoaOV° .nasprotie do kl‘teedi nacionalizma, da S ^rže znam in razkrin-aške 1 0 «boljši rešitvi» f0 tea vprašanja.
^hirfii H vzroki, ki s„ nam
S? ljsker^T0 lZ‘av° n° 11 ■
I ^ vra-U fc<mfrr£'su o trža-
ibn^!ri;tan3tl- V tafcini sPre-0ti tet iS*1* v borbi 3 P°htiki smo se
“'t n«	po-
teli ^reTT^OOČe stali.
C? l^re ?°f0r tr-
rtr?	Zara^*i	spre-
zol?l0v_ V svetu,
'7ef*a, rw. a Pičdnarodnem
Ooo 5po,'0žUr^t ° *e,n vPraša-L°>t*ia fc^e„ta "“lija in Ju-zain-
""•»-a«,-pa težnj
rrsta
*<«a
te"’
l/l
pred-
in,' vpra|a^ra"ska renten
ni|,eresu Miru in d* 1 ' blla V (L PdaoSt>u mJ°brih ™sed-•j, Italijo, Samostoi 'igoslavii° Via je U‘hte v p" položaj
, Predvsem « m ,st obe-«„k a;‘ ™<W
rese
9a
safc,
kor tudi širše zaledje srednjeevropskih in podonavskih držav. Tudi nacionalno vprašanje bi lahko v tem okviru našlo svojo primemo rešitev in bi tako lahko Trst postal stična točka obeh sosednih držav, ne pa vir nemira in sovraštva, za kar se Trst danes izkorišča od strani gotovih reakcionarnih in nacionalističnih krogov. Le v okviru tega stališča se lahk0 borimo tudi za realizacijo vseh tistih načel in določb mirovne pogodbe, ki so na tej liniji.
Takšno stališče o tržaškem vprašanju nam nujno narekuje, da v skladu z njim določimo našo konkretno linijo do vrste osnovnih vprašanj tržaškega političnega in ekonomskega življenja.
Eno od osnovnih vprašani je politično-upravna samostojnost Trsta. Brez tega si ni mogoče zamisliti nobene samostojnosti Trsta. V skladu s tem mora biti naša zahteva, da conski svet (aH kakor koli naj se imenuje) dejansko postane vrhovni civilno-upravni organ tržaškega področja ne pa navadna italijanska prefektura in njen predsednik prefekt italijanske države, kot je to danes. Poleg tega je pa današnji conski svet imenovan od zgoraj, zato Za svoje delo ne odgovarja ljudstvu, ampak le tistemu, ki ga je imenoval. Zato moramo v skladu z zahtevo, da mora conski svet postati neodvisen in samostojen vrhovni civilno-upravni organ za tržaško področje, zahtevati njegovo volivnost z določeno dobo tn ki naj sestoji iz skupščine, izvoljene na demokratičnih volitvah, in izvršnega organa, izvoljenega od skupščine. Istočasno je potrebno postopoma graditi lastno zakonodajo, ki naj odgovarja tukajšnjim potrebam in samostojnemu položaju Trsta. V skladu s takšno politik0 je potrebnp izdati lastni volivni zakon, ki naj bo demokratičen, sloneč na proporcionalnem sistemu. Le tako bo dejansko uveljavljeno načelo neodvisnosti tržaškega področja m demokratičnost njegove uprave.
Občinam je treba dati čim širšo samoupravo. Občine •naj v okviru svojih dohodkov in dotacij čim bolj samostojno odločajo o uporabi teh sredstev, upoštevajoč predvsem potrebe širokih ljudskih množic.
V vsem javnem, politično-upravnem, šolskem in kulturnem življenju se mora uveljaviti popolna narodna enakopravnost. Slovenski živelj se mora smatrati kot enakopraven z italijanskim, ne pa kot manjšina, kakor se hoče danes v vsakodnevni praksi to uveljaviti. Torej ne manjšinske pravice, in še te okrnjene, ampak vse nacionalne pravice enakopravnega naroda, Vve-sH je treba dvojezičnost in zastopstvo Slovencev v vseh javnih ustanovah.
Današnja ekonomska podrejenost Trsta Italiji povzroča ogromno škodo tržaškemu gospodarstvu, duši njegov razvoj, ker ne dovoljuje, da bi Trst samostojno živel — za kar ima vse možnosti — in se ekonomsko ter zlasti trgovsko razvijal primerno svojemu položaju in koristim svojega prebivalstva. Zato je nujno potrebno, da se Trst osvobodi tega oklepa, da se svobodno ekonomsko povezuje z vsemi sosednimi državami, predvsem s širokim zaledjem na enakopravni osnovi, da si ustvari svojo laistno plačilno bilanco in klirinški račun z vsemi državami, s katerimi je v ekonomskih odnosih. Na tej osnovi lahko Trst razvije tudi v največji meri tranzitni promet, ki predstavlja velik vir dohodkov za tržaško gospodarstvo. Zato je nujno potrebno vračanje vsega brodovja, ki je last tržaških družb, katerega se danes v veliki meri poslužuje Italija na škodo Trsta, kakor tudi gradnje novih ladij in s tem krepitev lastne trgovske mornarice.
Vso bivšo lastnine italijanske države na tržaškem področju je treba nacionalizirati, kar predvideva že mirovna Pogodba. Podržaviti je potrebno tudi vsa ostala, predvsem velika industrijska podjetja in finančne družbe ter izdati zakon o sodeloimvju delavstva Pri upravljanju teh podjetij preko delavskih svetov ali odgovarjajočih organov, 'izvoljenih od delavstva. Vprašanje sodelovanja delavstva pri u-pravljanju podjetij .n pri razdeljevanju dobrin je dančs splošna zahteva delavskega razreda v vseh državah, ki nujno izhaja iz samega ekonomskega razvoja, razvoja produkcijskih sil i„ smeri splošnega razvoja demokracije v življenju narodov, to je prehoda iz formalne v dejansko demokracijo. Zato se mo-
ra tudi delavski razred Trsta boriti za te demokr&tične pravice, ki so danes postale bistvene in nujne za daljnji ekonomski in demokratični razvoj.
Ekonomska pomoč, ki jo dobiva Trst od Združenih narodov in industrijsko razvitih držav, naj se prvenstveno izkoristi za krepitev industrije v cilju odprave brezposelnosti, izboljšanja ekonomskega položaja delavstva in krepitve ekonomskega potenciala vsega prebivalstva, kdkor tudi dv-ganja njegovega življenjskega standarta, kamor spada tudi nujna gradnja novih prepotrebnih stanovanjskih objektov. Zato bi o uporabi te ekonomske pomoči moralo odločati predvsem tržaško prebivalstvo preko odgovarjajočih organov, ki bi imeli Za to vso upravičenost, da ta sredstva uporabijo v splošno korist.
Našemu kmetijstvu je treba nuditi mnogo večj0 ekonomsko pomoč v cilju, da se izboljša racionalna obdelava zemlje in poveča donosnost zemljišč. Zaščititi je treba cene kmečkih pridelkov. Plačati kmetom primerno odškodnino za škodo povzročeno z vojaškimi vajami, z gradnjo cest, z odvzemom zemljišč za gradnjo industrijskih objektov, zagotoviti zastopstvo kmetov v javnih ustanovah kmečkega značaja itd. To so osnovne zahteve, ki jih naš kmet postavlja, da bi izboljšal svoje težko ekonomsko stanje.
V tem obstajajo osnovna politična in ekonomska vprašanja, ki so na liniji borbe za resnično in dejansko samostojnost Trsta, torej na liniji demokratične rešitve tržaškega vprašanja. Jasno je, da bo nujno potrebno ta osnovna vprašanja v naši vsakodnevni politični akciji podrobno raz-členiti. konkretizirati jih za vsako področje posebej.
Naša borba Za neodvisnost Trsta mora torej sloneti na dejstvu, da je Trst nacionalno mešano mesto, da se ekonomsko ne more razvijati brez povezave s celotnim svojim zaledjem in da sta na usodi Trsta zainteresirani obe sosedni državi Italija in Jugoslavija in končno, da takšen samostojen položaj Trsta lahko danes zadovolji vse, ki so neposredno zainteresirani na usodt Trsta, predvsem pa tržaško prebivalstvo.
C U C C H I I JT MAGNISI STA USTANOVILA
»Hkciiskl odbor za enotnost fin neodvisnost defiavsfiteaa gfibanfia”
od najzavednejših borcev K Pl, avtonomističnih elementov Socialistične stranke Italije (PSD, socialistov iz Unitaristične socialistične stranke (PSU! in tistih številnih delavcev, ki smatrajo, da jih sedaj ne predstavlja več nobena levičarska stranka
BOLOGNA, 10. — Agencija ANSA poroča, da se je njen dopisnik pogovarjal danes s poslancema Magnanijem in Cucchijem, ki sta nedavno izstopila iz KP Italije ter dopisniku dala sledeče odgovore na njegova vprašanja.
VPRAŠANJE: V vajini poslanici ((TOVARIŠEM, PART IZ A. NOM IN DELAVCEM» je rečeno, da ne bosta zapustila nikoli delavstva v borbi za dosego socializma. Kako si zamišljata to borbo?
ODGOVOR.: Za naju je vedno veljavno znano načelo Marksa, ki pravi, da se delavstvo lahko osamosvoji samo z delom delavstva samega. To pomeni danes, da mora biti delavsko gibanje neodvisno od moči politike katere koli države. Italijanski delavci so dokazali v osvobodilni borbi zrelost in sposobnost, da se strnejo pod pogoji enakosti s proletariatom drugih držav v borbi proti kapitalistični reakciji »n proti diktaturi za dosego svojih ciljev.
VPRAŠANJE: S kakšno metodo mislita, da se mora danes vodit; ta borba?
ODGOVOR: Odklanjava vsakršno teroristično in policijsko metodo in smatrava, da borba za socializem ne more biti ločena od borbe za demokracijo, ki jo je treba braniti kot metodo in kot cilj. Zato sva odločena braniti demokracijo s pomočjo vsakega sredstva proti nasilju, zastraševanju in zatiranju.
VPRAŠANJE: Ali smatrata, da sedanji mednarodni položaj ogroža demokracijo v naši državi?
ODGOVOR: Vsako ogrožanje miru je tudi ogrožanje demokracije. Delavci so vedno plačali ceno vseh vojn. Zato se mora delavsko gibanje boriti za mir, ne da bi se pri tem da lo zasužnjiti od propagande določene sile, temveč tako, da brani neodvisnost lastne države proti njenemu zasužnjeva-
Jutri začetek
HalijanskB-IrancBshili raičcmrnii
Schumanove izjave pred odhodom v Italijo
RIM, 1Q. — De Gasperi se je danes razgovarjal s senatorjem Bertone, ki je kot voditelj italijanske delegacije vodil pogajanja o italijansko-Irancoskih carinskih odnosih. Nato se je De Gasperi razgovarjal z zunanjim ministrom Sforzo P vprašanjih, ki so na dnevnem redu fran-cosko-italijanskih razgovorov.
De Gasperi se je razgovarjal tudi z ministrom za obrambo Pacci&rdijem.
Danes so se sestali italijanski člani mešane italijansko-ameri-ške komisije v zvezi z ameriškim odgovorom na italijansko spomenico Q oboroževanju.
Ameriški odgovor poudarja neločljivost civilne in vojaške pomoči in sporoča, da se bo povečala aur« ,ška pomoč ter da se bo upoštevala italijanska potreba Po surovinah. Italijanska vlada pa se mora obvezati, da bo vodila politiko «v skladu s splošnimi cilji, ki jih je treba doseči*.
Pred odhodom v Italijo je francoski zunanji minister Schuman izjavil dopisniku An-se, da je izredno zadovoljen nad predvidenim sestankom. Dejal je dalje, da mora franco-skp-italijanski sporazum služiti «kot kvas za Evropsko zvezo«.
Na sestanku, ki se bo začel v ponedeljek, bodo razpravljali o splošnih gospodarskih in političnih vprašanjih in obrambnih ukrepati v okviru atlantskega pakta. Ob tej priložnosti bodo govorili tudi o evropskem gospodarskem sodelovanju ter ostalih vprašanjih v zvezi z razvojem odnosov med Italijo in Francijo. Francoski funkcionarji izjavljajo, da so predlogi za razgovore prišli z italijanske strani.
Verjetno bodo med drugim govorili tudi o vprašanju carinske zveze med Italijo in Francijo, o kateri so razpravljali že leta 1947. Prvotno so se načelno sporazumeli o ideji carinske zveze in so tudi podpisali nekatere dogovore, ki naj bi omogočili izvedbo načrta. Pozneje so celo določili dan 1. januarja 1950 kot začetek izvajanja načrta za carinsko zvezo. Toda pogajanja so se prekinila zaradi nasprotujočih si interesov obeh držav in v zadnjih mesecih pogajanja sploh niso napredovala.
S Plevenom in Schumanom bodo v Italijo odpotovali tudi gospodarski izvedenci, ki bedo verjetno razpravljali o obnovitvi francosko - italijanskega trgovinskega dogovora iz marca 1950. Na podlagi tega dogo-vora je Francija dobavila Tta-up stroje in manufakturno
blago za dve milijardi in 215 milijonov frankov in je od Italije prejela sadje, riž, umetna gnojila ter nekatere stroje in izdelane proizvode.
Zelo važno vprašanje, o katerem bodo verjetno razpravljali, je tudi vprašanje sto tisočev italijanskih delavcev v Franciji.
Še nič gotovega o Clementisu
PRAGA, 10. — Dva funkcionarja češkoslovaške vlade sta danes dala razumeti, da bodo verjetno v kratkem objavili uradno poročilo glede govoric o begu bivšega zunanjega .ministra Clementisa.
Najprej sta odklonila vsak odgovor, nato pa sta izjavila: «Cakati bomo morali na uradno poiočilo«. Se prej sta zatrjevala, da «beg ali aretacija Cle-mentisa zadeva inozemski tisk, ki objavlja take vesti, in ne češkoslovaško vlado«.
nju v stroge bloke sii, katerih nasprotja večajo nevarnost vojne.
VPRAŠANJE: Ali sta nacionalista ali intemacicmalista?
ODGOVOR: Borba za socializem je vedno internacionalna borba. Internaciona ližem pa predstavlja absolutno enakost med narodi.
VPRAŠANJE: Ali se nameravata povezati z odpadniškimi komunističnimi skupinami?
ODGOVOR:	Midva nisva
mnenja, da bi ustanovitev sekt, ki bi imele nacicnalkomuni-stično, titoistično, trockistično obeležje mogla rešiti vprašanje pravilne usmeritve italijanskega delavskega gibanja.
VPRAŠANJE: Mislita tore) ustanoviti novo stranko?
ODGOVOR: Ne gre danes za ustanovitev drugih strank niti za razbijanje delavske enotnosti v organizacijah, ki imajo gospodarske in socialne cilje. Najzavednejši borci Komunistične partije Italije (PCI), avtonomistični elementi Socialistične stranke Italije (PSI), socialisti Unitaristične socialistične stranke (PSU) in ogromno število delavcev, ki smatrajo, da jih nobena levičarska stranka ne predstavlja več, čutijo te iste naše zahteve. Sedaj gre za olajšanje stikov in za razpravljanje. Zaradi tega se je ustanovil »AKCIJSKI ODBOR ZA ENOTNOST IN NEODVISNOST DELAVSKEGA GIBANJA V ITALIJIii.
* * *
Iz Reggio Emilia poročajo, da je še en član pokrajinskega komiteja KP Italije za Reggio Emilia podal ostavko na članstvo v KPI. To je prof. GIOVaNNI iVlAKIANI, ki v svojem pismu partiji pravi med drugim: «Ko sem po zadnjih razpravljanjih ugotovil, da se ne strinjam popolnoma s sedanjo politiko KP Italije, podajam s tem pismom ostavko in vam vračam partijsko izkaznico«.
Vse italijansko in tudi mednarodno časopisje se še vedno obširno bavi s posledicami cele'vrste ostavk in izključitev iz KP Italije, ki so jih povzročile ostavke poslancev Magna-nija in Cucchija. V jutrišnji številki rimskega dnevnika «QUOTIDIANO» pa bo izšel članek L. Gedde, v katerem je med drugim rečeno, da je pojav odklonov povzročil v širokih vrstah pristašev KPI dezo-rientacijo, ki je ni mogoče zanikati, kar dokazujejo direktive, ki so jih prejele glede tega celice KPI v Rimu. Clankar pravi, da se je s tem ustvarilo težko star.je, ker dopustiti, da nosijo zastavo italijanstva marksisti, pomeni vračati Italijo v tisto «zadušljivo ozračje po dveh vojnah, iz katerega se je zdelo da je s težavo izvlekla«. — ((Dogodki v Emiliji — zaključuje člankar — predstavljajo torej vzpobudo za konkretno akcijo, predvsem duhovno, zaradi katere nas dogodki v bližnji prihodnjosti ne bodo smeli presenetiti«.
Zadnja številka znane tedenske ilustrirane revije ((Omnibus«, ki izhaja v Milanu, objavlja zelo obširen in informativen članek o Magnaniju in Cucchiju, ki ju prikazuje v zelo pozitivni luči kot nad vse
resna, inteligentna in sposobna človeka ter zvesta borca za stvar delavskega razreda, ki
sta navajena misliti z lastnimi možgani. Med drugim omenja članek tudi, da je bil Magnani zaročen z neko mlado slovensko partizansko borko, ki pa je tik pred poroko umrla.
* * O
Pokrajinsko vodstvo združe. nja borcev in povratnikov je danes odklonilo pismo, s katerim je podal ostavko na članstvo v tem združenju poslanec Valdo Magnani, ki je predsednik pokrajinskega odbora tega združenja, ki ga sestavljajo socialisti in komunisti,
Magnani in Cucchj bosta odpotovala prihodnji teden v Rim, kjer bosta stopila v stik z nekaterimi člani Saragatove stranke. Zdi se, da je Cucchi sklenil izstopiti iz KPI predvsem potem, ko je' obiskal Sovjetsko zvezo, Qdhod Togliatti.
jevega namestnika Pietra Sec-chie v Moskvo, kamor je cdšel s senatorjem Colombijem iz Emilije, komentirajo listj kot zaskrbljenost, da ne bi KPI padla v nemilost Kremlja. Govori se, da bo v kratkem podal ostavko na članstvo KPI tudi poslanec Riccardo Wagner. V Južni Italiji se v organizacijah KPI pojavljajo znaki kri. ze. V mestu Luciano Gravina so številni člani KPI vrnili njenemu tajniku partijske izkaznice. Mnogi vračajo članske izkaznice Nennijeve socialistične stranke pa tudi sindikalne izkaznice CGIL, kot poročajo neki emokrščanski list.
DUNAJ, 10.	—	Podtajnik
ameriškega zunanjega ministra in strokovnjak za evropska države, George Eerkins, je danes prispel na Dunaj, kjer se bo sestal s kanclerjem, Figlom in zunanjim ministrom. Gruberjem.
Tisoko odlikovanje pisatelju Finžgarju
Včeraj dopoldne je predsednik prezidija Ljudske skupščine Slovenije izročil v imenu prezidija ERLJ Francu S. Finžgarju eno izmed najvišjih odli. kovanj — red zasluge za narod 1. stopnje. Med drugim je dejal ob tej priliki predsednik Prezidija: «BM ste zvest sodelavec ali bolje rečeno, delavec za ljudstvo vse svoje življenje. Pisali ste iz svojega srca naravnost v srca našega ljud tva. Pisali ste epopej ? svojega ljudstva, globoke študije o psihi našega naroda. V tem, nekoliko vzgojnem in globoko ljudskem duhu je pisano vse Vaše delo in V j pri svoji osemdesetletnici lahko občutite, da Finžgarja pozna sleherni Slovenec, da se Vam sleherni Slovenec — inteligervt, kakor kmet in de. lav ec — zahvaljuje. Za vse, kar ste storili slovenskemu, kakor tudi jugoslovanskim naredom. Vas je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ na predlog predsednika vlade FLRJ maršala Josipa Broza-Tita odlikoval z redom zasluge za nared I stop. nje, ki Vam ga s tem izrečem.
Čestitam Vam in slovenski kulturi, ki je v Vas dosegla veliko Priznanje, in končno
Vojska ZDA ostane na Japonskem
Dulles in Jošida sfa se sporazumela o določbah ločene mirovne pogodbe in o vojaškem sodelovanju med obema državama
TOKIO, 10. — Pred svo-jim odhodom z Japonske je John Eoster Dulles izjavil, da je japonska vlada «toplo sprejela« ponudibo ameriške vlade, po kateri bi čete ZDA ostale na Japonskem tudi po sklenitvi mirovne pogodbe. Dejal je, da je dobil številne dokaze, po katerih more soditi, da je japonsko ljudstvo sprejelo z odobra. vanjem ta predlog, zlasti ker je njegov namen preprečiti vojaško «praznino» po podpisu mirovne pogodbe. Dulles je dostavil: «Vse varnostne pogodbe, na katere ie pristala vlada ZDA, morajo zavarovati nepre. r.ehni obstoj notranje obrambe«.
Glede gospodarskega položa. ja Japonske, se je Dulles izjavil da je prepričan, da bo mogla Japonska doseči zadovolji, vo življenjsko raven, ker mirovna pogodba ne predvideva finančnih bremen ali gospodarskih motenj. ZDA so pripravljene še dalje pomagati Japonski in s tem prispevati k izboljšanju njenega gospodarstva. Naglasil je potrebo kulturnega sodelovanja med obema državama.
Glede mirovne pogodbe je Dulles dejal nasledn-je: ((Želimo mirovno pogodbo, ki bi v enostavnih bes'd-h fomrlno zaključila vojno, vzpostavila poDolno suverenost Japonske, določila zemliepisne meje te suverenosti, preskrbela za bližnjo VKijučitev Japonske v OZN. priznala pravico Japonske do svoie in skutine obram. be, postavila začasne trgovin, ske stike v pričakovanju trgovinskih soorazumov jn preskrbela končno za ureditev vseh zahtev« Dulles je potrdil, da je bilo prav vprašanje japonske varnosti, o katerem je naivec razpravljal v zadnjih dveh tednih.
Tudi japonski ministrski predsednik Jošida je dejal, da je zadovoljen z razgovori z Dullesom. ((Japonska sprejema z navdušenjem ameriško pova. bilo za sodelovanje pri sistemu skupne obrambe in vsa država se veseli, ko je zvedela, da bodo ameriške čete ostale na Japonskem«. Dodal pa je, da pri čakuje držav.a svojo neodvisnost in pristop v OZN, še preden bo določena višina njenega prispevka v skupni obrambi. Jošida je še d'dal, da so se popolnoma sporazumeli glede vprašanj, ki so v zvezi z mi-
Jnžnokorejske izvidnice v Seulu
rovno pogodbo. «Dulles je razpravljal z Japonci kot s popolnoma enakimi in ne kot s premaganimi in je pokazal posrb no obzirnost do občutljivosti japonskega ljudstva« je zaključil Jošida.
V današnji «Pravdi» kritizira Boris Leontijev namen ZDA za sklenitev ločene mirovne pogodbe z Japonsko. «Tu ne gre za mirovno pogodbo«, piše «Pravda», ((temveč za sporazum med ZDA in Japonsko o vojaškem zavezništvu in spremembi Japonske v oporišče ameriškega imperializma na Daljnem vzhodu« ((Pravda« trdi, da bodo ameriške čete ostale na Japonskem še najmanj 25 do 30 let. Obnovljena japonska vojska bo pod n'dzrr-stvom ameriškega povt ljstva in Japonski bodo dovolili izdelovati orožje in municijo. »Pravda« zaključuje: «Amer ški načrti na Japonskem grozijo ki-
tajski varnosti, varnosti ZSSR in vseh miroljubnih narodov. Ameriški načrti vodijo japonsko ljudstvo na pot pogube«.
Pearsonovo sporočilo
Entezamu
LAKE SUCCESS, 10.	—
Predsednik glavne skupščine OZN Entezam je prejel brzojavko kanadskega zunanjega ministra Eearsona, ki potrjuje, da odklanja sodelovanje v komisiji za dobre usluge. Pearson pa hkrati izjavlja, da ostaja še vedno na razpolago, če bo njegova pomoč lahko koristila.
Predsednik glavne skupščine OZN Entezam in glavni tajnik Trygve Lie sta nocoj izročila delegacijam držav članic poročilo, v katerem priporočata, naj bo prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN v New Yorku.
Vam čestitam tudi v svojem imenus.
Franc S. Finžgar se je prisrč* no zahvalil za odlikovanje.
Častni doktorat Ljubljanske univerze Matiji Murku
LJUBLJANA, 10. — Univerzitetni svet je podelil prof. Matiji Murku, profesorju v Pragi, ob njegovi devetdesetletnici častni doktorat za njegove zasluge na področju slovanskega jezikoslovja.
Adenauer o oborožitvi
BONN, 10. — Na bonnski u-niverzi je Adenauer izjavil, da danes ZSSR ne želi «tople vojne« posebno proti silam atlantskega pakta, ker ve, da bi sicer mogla doseči v prvem trenutku uspehe, pozneje pa bi se znašla pred porazom. To dejstvo je po mnenju kanclerja pripisati veliki razlikj med gospodarsko močjo Zahoda in Vzhoda. »Prepričan sem, da je mogoče ohraniti mir in da države a-tlantskega pakta nimajo namena napasti ZSSR, česar se zadnja prav dobro zaveda«, je pripomnil Adenauer.
Adenauer je dejal, da so bila doslej vsa pogajanja glede nemške oborožitve jn njenega prispevka v zahodni obrambi le preizkušanje mnenj, in je pripomnil, da glede tega ne more dosti govoriti zaradi morebitnih neprijetnih odmevov v Londonu in Parizu. Izjavil pa je, da bi se morale prej zahodne sile sporazumeti glede nemškega vojaškega prispevka in zvezna vlada bo lahko o tem' razpravljala šele tedaj, ko bodo zahodne sile med seboj dosegle v tem vprašanju popolno enotnost.
Adenauer je povedal, da je poslal trem visokim komisarjem noto v kateri je zahteval od njih, da ga morajo podrobno obvestiti o morebitni konferenci štirih. «To ni samo v interesu Nemčije temveč vse Evrope«. »Hočemo, da nas poslušajo v pravem času, vedet; hočemo, kaj predlagajo in biti podrobno obveščeni tudi o pripravljalnih razgovorih. Nemčija hoče enakost pravic ne samo na vojaškem področju, temveč tudi na političnem« Adenauer je zaključil, da je Eisen-hower pokazal popolno razumevanje za nemški položaj med svojim obiskom v Nemčiji.
Jutri zunanjepolitična debata v angleški spodnji zbornici
Pričakuje se živahna razprava o nemški oborožitvi in o Daljnem vzhodu - Stavka pristaniških delavcev se je še bolj razširila
Na zahodni obali so zasedli Inchon - Obrambno črto na srednjem bojišču Kitajci še vedno držijo - Komentar londonskega »Timesa"
TOKIO, 10. — Danes zjutraj je 25. ameriška divizija zasedla Yongdungpo, industrijsko predmestje Seula. V Seul Pa je prišla danes ob 6.30 zjutraj
frva južnOkorejska izvidnica, ledile so ji še druge izvidnice. Vse jutro so ameriška letala preletavala Seul, ne da bi me. tala bombe, ker niso našla nobenega vojaškega cilja. Zasedli so tudi letališče Kimpo Na skrajnem levem krilu zahodnega bojišča na so oklopne enote zasedle pristanišče Inchon. Ponoči je pristanišče obstreljevala zavezniška pomorska skupina z oklopnico «Mis souri«. 20 km severozahodno oJ Inchona so naletele oklopne edinfce na precejšen odpor in so se morale umakniti.
Na srednjem bojišču so sile OZN pri Hoengsmgu le malo napredovale, ker so nalet le na močna protinapade. Pri Yojuju pa so vsi zavezr/iški napadi propadli zaradi močnega sovražnega odpora. Sile OZN so zasedle Jongdungpo.
Kakor sp je sedaj izvedelo, so se kitajske in severnokorej-
ske sile pričele umikati že pred dvema dnevoma jz Seula. Zdi se, da niso kitajske čete utrpe. le posebnih izgub juž o od reke Han. Iz tega področja so nenadoma izginile v prejšnjih dveh nočeh preko zamrznjene reke. Prvič so se pojavile kitaj, ske čete severno od mesta Wonju, pri čemer je prišlo do ostrih liojev. V tem področju so ameriške čete napredovale samo za en kilometer.
Po mnenju opazovalcev bi mogli v sedanjem položaju najti naslednji pomembni dejstvi: 1. Kitajci so pripravili sveže čete na zahodnem bojišču za novo ofenzivo proti jugu. Kljub temu, pa so se nenadoma u-maknili. Cete, ki so jih poslali južno od Seula so imele samo namen zaposliti zaveznike, dokler r.e bi bili Kitajci pripravljeni za novo ofenzivo. 2. Zdi se, da so Kitajci hoteli sedanje zavezniško napredovanje na zahodu, pri čemer so obdržali svoje položaje na srednjem bojišču. Zato je prav tam pričakovati bližnji protinapad,
Današnji londonski «Times» pravi, da je imela korejska vojna po novem letu tako izreden razvoj, vendar ne sme priti do presenečenja, da bi »javno mnenje nepravilno razlagalo ta razvoj in prišlo s pesimizma v optimizem«. List nadaljuje, da so sedaj čete OZN blizu tiste čudne meje, vendar polne pomena, kot je to 38. vzporednik. «Vzporelnik bi bilo mogoče doseči ali ne, ven-lar bi bilo pametno pred časom premisliti, kaj storiti, če bi ga sile OZN dosegle«. S popolnoma vojaškega stališča ima 38. vzporednik samo drugorazredni pomen, ker ne predstavlja pod nobenim pogojem cilja operacij. ((Prepričani moramo biti, da sedaj ni na Koreji nobene velike bitke kljub temu, da se vedno bolj povečujejo tamkajšnje sile«. »Sedanji položaj — piše list — moramo smatram za zadovoljiv, ver.dar ne sme povečati upanja in načrtov, ki jih še ni potrdila nobena vest«.
LONDON, 10. — Minister Kenneth Younger, kj nadomešča Bev ina na zunanjem ministrstvu, je danes sprejel angleškega visokega komisarja v Nemčiji sira Ivona Kirkpa-tritka. Kirkpatricka so poklicali v zadnjih dneh v London na posvetovanje.
Jutri »e bo Younger sestal z AtUeejem. Razpravljala bosta gledie ponedeljkove zunanjepolitične debate y spodnji zbornici. Younger in Attlee bosta glavna govornika vlade rta tem zasedanju in bosta odgovorila na resolucijo laburističnih «u-pomikov«. Ministrski predsednik pa bo še posebej odgovoril Edenu, ki bo pričel z razpravljanjem v imenu opozicije.
Zanimivo je pravzaprav, kako so gledali in gledajo danes v Ahgliji na nemško vprašanje. V prvih letih po vojni ni bilo ((nemškega vprašanja« v današnjem smislu. Takrat so upravljale zasedbene sile precej svobodno svoja zasedena področja. Tudi ustanovitev zvezne republike in njeni prvi koraki so bili še vedno v znamenju «zasedbene politike«. Prvo vznemirjenje pa je povzročilo angleško vladno spoznanje, da je usoda Zahodne Evrope povezana z varnostjo Zahodne Nemčije. Politiki in strategi so morali takrat in še morajo dopovedovati javnosti, da bi bila nemška udeležba pri obrambi Zahoda pametna in celo potrebna. V pričetku ni bilo pri Angležih na to nobenega odziva. Le počas; ie ra-stei pri posameznikih odpor proti tako hitri spremembi. Toda ravno v ritmu angleškega političnega mišljenja je bilo pričakovati posledice.
Sedanjemu izbruhu je precej pripomogla najavljena odločitev Mac Cloya, da bo izpustil znane kaznjence v Landsber-gu. Liberalni list ((Manchester Guardian« je takrat napisal pod naslovom «Casti vredni možje«, d® so tisti, katere so Angleži poznali kot «vojne zločince«. postali kar naenkrat zavezniki in morda celo bodoči častniki v atlantski vojski. Ko »o pozneje te ljudi dejansko izpustili, se j* dvignil val protestov v vsem angleškem tisku, od konservativnih «Observer-ja« jn «Sunday Ekpressa« do liberalnega in socialističnega tiska. Prav ta reakcija je imela za posledico, da nista Bevip
in Kirkpatrick izpustila na angleškem področju zaprtih generalov Mannsteina in Kessel-ringa, na kar sta se sicer že pripravljala.
Obenem pa je tudi rastla v laburistični frakciji opozicija proti vključitvi nemških enot v atlantsko vojsko. Odpor proti temu je prišel iz različnih skupin. Pri teni so imeli največ besede bivši »uporniki« pod vodstvom Crosanana. U-govore proti temu so postavili tudi tajniki sindikatov iz desnega krila laburistične stranke med njimi tudi poslanec Jones bivši tožilec v Nuernbergu. prav tako pa tudi skrajno lev,, krilo. V tem trenutku so nasprotovanja v sami stranki tako ostra, da se bo moral Attlee v spodnji zbornici brez dvoma nasloniti na konservativno opozicijo. Na vsak način pa »upor. niki» grozijo s svojim vplivom pri javnem mnenju/
Teh nasprotij ni precenjevati. Večina laburistov bo brez dvoma sledila vodstvu Attleeja in Bevina. Prav tako so tudi konservativci odločno za to politiko, katero je zahteval Churchill že pred nekaj leti, še predno so se zanjo odločile zahodne sile v Bruslju.
Da pa kljub temu postavljajo tudi konservativci neke zaključke. pa kažeta dva članka Churchillovega vojaškega svetovalca poslanca Heada, ki sta izšla v «Daily Telegraphu«. Head se jc zelo odprto zavzel za nemško oborožitev, poveda1 je tudj tisto, kar so vladni v Eoreign Offieeu, angleški diplomati in konservativci imeli za svojo glavno politično tezo. namreč da bi se močna in neodvisna Nemčija mogla vsak trenutek vrniti k politiki ravnotežja. ali celo novega »Rapalla«. Zanimiva je zaenkrat v glavnem ta konservativna skrb ki se prej ni jasno kazala. V istih dneh je šel ((Manchester Guardian« še naprej: hladno je odklonil vsako sodelovanje nemških enot v zahodni vojski.
Odlpora proti bruseljskim sklepom pa ni mogoče kar čez noč odpraviti. Najprej je javno mnenje obenem z znanim uradnim francoskim stališčem pritisnilo na vlado, da celotno vprašanja še enkrat temeljito pregleda za konferenčno mizo z Rusi.
K temu je danes laburistični «Daily Herald« objavil pismo
petih »upornikov«, med njimi so tudi Crossman, Lipton in Mikardo. Poslanci pišejo v tem pismu, da se je »povečalo nezadovoljstvo v laburistični stranki zaradi; razvoja mednarodnega položaja, ki se je v zadnjih mesecih zelo poslabšal. Danes smo pred tako velikimi načrtom za oborožitev, da je gospodarstvo državP skoraj tako, kot bi bili v vojni.« »Sodimo da se mora vlada zavarovati, da ne bomo mi ali naši zavezniki podvzeli nikakršne akcije z namenom oborožitve Nemčije, ker bi ta oborožitev povzročila propad predloga za konferenco štirih.« Pet poslancev pozdravlja laburistično vlado za njeno priznanje vlade v Pekingu in napore, da bi ((spremenili ameriško politiko.«
Položaj v londonskem pristanišču se vedno bolj slabša ((Neuradna« stavka, ki se je pričela včeraj zaradi aretacije sedmih sindikalnih voditeljev, se je danes zjutraj ponovno razširila. Stavkalo je že 10.000 pristaniščnikov in 70 ladij, polnih živil, je zaman čakalo, da bi jih iztovorili. Danes popoldne pa je v Angliji že stavkalo 19.600 pristaniščnikov. Stavkajo v Londonu, Liverpoolu, Birken-headu in Manchesterju. Vsega skupaj čaka v pristaniščih 151 ladij. 71 ladij pa so mogli le delno iztovoriti.
CHICAGO, io.	Zvezni
sodnik v Chicagu je danes obsodil sindikat železničarjev na 25.000 dolarjev globe zaradi sodnega prekrška ob stavki kretničarjev, ki se je pričela 14. decembra Po tej obsodbi bo vlada verjetno i? enkrat obsodila sindikat železničarjev zaradi zadnje bele stavke, ki se je pravkar zaključila.
KARAČI, 10. — Ob navzočnosti delegatov 32 držav se je v Karačiju začela konferenca svetovnega islamskega gibanja. Otvoritveni govor je imel pakistanski ministrski predsednik Liquat Ali Khan, ki je med drugim izjavil, da muslimani niso izolacionisti, pač pa hočejo sodelovati z vsemi miroljubnimi državami.
KO 4CERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA ..SLOVENSKE FILHARMONIJE" V A UD HO RIU MU JJglQfiQy[jQ gB skl(ld
Takšnega koncerta v Trstu še ni bilo za zidanje stanovanjskih hiš
KOLEDAR
^.iedaiidce - 'dtinb - 'jladifr
Nedelja 11. lebruarja
Lurška M. B., Vratigoj
Sonce vzide ob 7.16, zatone ob 17.24. Dolžina dneva 10.08. Luna vzide ob 9.16, zatone ob 23.4*.
Jutri, ponedeljek 12, februarja
Damjan, Cvetna
Ze ko je Glasbena Matica priredila prvi koncert v Audi-toriumu in smo izvedeli, da ima v načrtu še več koncertov z gosti iz Jugoslavije, nam je takoj šinila misel na mladinski zbor «Slovenske filharmonije«, o katerem smo slišali, da se je ustanovil in da ga vodi znani dirigent bivšega zbora ((Trbovelj kih slavčkov« tov. Avgust Šuligoj. Kakor da so pri Glas-b:n, Matici uganili naše misli in želje, so nam že za tretji koncert priredili prijetno izne-
VABILA
za današnji koncert mladin. kega pevskega zbora »Slovenske filharmonije«, ki bo ob 10. uri dopoldne v Audi-■nriumu v Trstu, se dobe pri «ADRIA-EXPRESS», Ul. F. Se vero št. 5 b, tel. 29243 od 8.30 do 9.30.
nadenje in organizirali prihod mladih pevcev.
Se dan prej smo se bali, da napovedani koncert ne pade v vodo zaradi komplikacij s potnimi listi, a končno se je vse srečno uredilo, in včeraj zjutraj so ti otroci vstali že kmalu po četrti uri zjutraj, da so pravočasno odpotovali z vlakom. Z Opčin so se z avtobusom pripeljali v Trst. V Dijaškem domu, kjer so se nastanili, so jih gojenci, ki so bili doma, lepo sprejeli, jim spregovorili nekaj besed v pozdrav, dirigent pa je dobil šopek nageljnov. Čeprav je bilo določeno, da bodo po kosilu šli spat, je bilo v borih dveh uricah kaj malo spanja. Kako naj mlad človek kar takoj zaspj P° tolikih vtisih s potovanja, zlasti še z vožnje od Opčin v Trst s pogledom na morje in mesto ob njem!
Ko so se mladi pevci po četrti uri odpravili v Auditorium, da preizkusijo dvorano in so se nato vrnili k večerji, pa so bili končno res tako utrujeni, da je marsikdo dejal, da bi šel najraje spat ne pa na koncert! In vendar, kako malo je gotovo bilo v dvorani ljudi, ki so vedeli in sploh mislili na to, da so tj mladi ljudje trudni, ko vendar pojejo s tako dovršenostjo. In če bi ljudje vedeli, kako je že v prvem odmoru ta ali ona dekliča prosila, da bi smela piti vodo, Pa je voditeljica — razumljivo — odgovarjala; »Ne, Majda, vode sedaj pač ne smeš piti«, potem bi se čudili, kakr je teh osemdeset otrok ne le vzdržalo ves program, ampak da so na koncu sporeda še dodajali vesele pesmice, kakor da so šele začeli peti!
Ploskanje se zlasti po nekaterih pesmih kar ni hotelo poleči. In čeprav še vedno najbolj vžgejo nekatere ali bolj znane pesmi ali bolj živahne ali šaljive, kar je razumljivo, pa nas vendarle veseli, ko opažamo, da naše občinstvo pričenja ceniti tudi sicer še ne poznane umetniške moderne
pesmi. Toda pustimo besedo o sporedu samem našemu glasbenemu poročevalcu.
(Danes bo mladinski zbor «Sloveijske filharmonije« svoj koncert ponovil ob 10. uri, prav tako v Auditoriumu. Vabila se dobe do 9.30 pri Adria-Expres, Ul. Fabio Severo 5b.)
Sinoči nam je mladinski zbor ljubljanske ((Slovenske filharmonije« pripravil v «Audito-riumus res lep umetniški večer. Le kdor ■ve, kaj pomeni poučevati mladinski zbor, lahko preceni trud, ki je potreben, da dosežejo mlada grla ono popolnost, ki imo jo sinoči občudovali. Dirigent Šuligoj ima za seboj na tem področju že dolgoletno prakso. Pred vojno je vodil znameniti zbor ((Trboveljskih slavčkov», ki so z velikim uspehom nastopali po ožji in širši domovini in v inozemstvu. Zato smo z velikimi nadami pričakovali sinočnji koncert.
In nismo bili razočarani! Zbor je odlično rešil nalogo. Muzikalno je zelo discipliniran, vzorno vlit in enoten. Dinamično niansiranje je vzorno, poli-fonska plastika jasna, dikcija dobra. Le trudnostj mladih grl moramo pripisati (saj so odpotovali z doma ob 5. zjutraj in so imeli že popoldne v Audito-riumu vajo!), če je bila intonacija mogoče pri dveh pesmih mestoma malo (tnapetaj). Da je
bilo to res samo slučajno, dokazuje celoten program, ki je bil drugače vedno čisto intoni-ran.
Zbor si je osvojil poslušalce takoj ob prvi Simonitijevi »Depo moje ravno polje«. Navdu šenje poslušalcev se je stopnjevalo od točke do točke in je ob zaključku prvega dela prekipelo. Od leve in desne so tržaški otroci prinašali mladim pevcem cvetja, predsednik Glasbene Matice tov. Milan Pertot jim je pa v imenu Glasbene. Matice in v imenu vseh poslušalcev
poleči in zbor je moral še in -e dojadati.
Ob koncu hočem poudariti odliko, k) je posebno imponira-la. MisL m tu neprisiljenost in lahkotnost izvajanja. Nikjer ni oilo forsiranih «//», nikoli nisi imel občutka, da se morajo pevci naprezati. In to je glavna odlika Suligojevega dela! S svojim zborom pripravlja dirigent naraščaj zdravih, nepokvarjenih glasov za odrasle i pevske zbore; naraščaj, ki bo
Ipo dovršeni mutaciji imel za seboj že glavne pogoje za
Vse člane Dijaške Matice prosimo
da skrbno in z razumevanjem proučijo pismo, ki so ga te dni prejeli od tajništva Dijaške Matice.
Pomagajmo vsi Dijaški Matici, da bo mogla opravljati svoje kulturno poslanstvo!
iskreno čestital. Po pavzi so pevci zapeli še celo vrsto umetnih in narodnih pesmi v harmonizacijah naših najboljših skladateljev. Posebno prodoren uspeh sta dosegli Simonitijevi dve sBolen mi leži« in uPlcvi, plovii), ki jih je zbor moral ponoviti. Ob koncu, ko je zbor odpel dve šaljivi Adamičevi «Drežniško» in »Zbadljivko«, se vihar odbravanja ni hotel
dobrega zborovskega pevca in v neredkem slučaju tudi solista! In v tem leži pomembnost Suligojevega truda.
Mi si želimo samo to, da bi ta prvi ne bil tudi zadnji koncert tega zbora v našem mestu. Vsi smo lahko ponosni, da ima naš narod tak mladinski zbor, zbor, ki bi tudi drugim narodom bil v ponos.
VU.
TRST, 10. — Urad za ob- I veščanje javnosti pri Zavezniški vojaški upravi angloameri-škega področja Svobodnega tržaškega ozemlja javlja, da se ustanavlja sklad za zidanje stanovanjskih hiš po vzorcu zakona Aldisio, ki ga bo upravljal posebni odbor in ki ima predvsem namen pospešiti zidavo hiš za lastnike, v katerih bodo sami stanovali. Zakon določa, da sme biti posojenih iz tega sklada do 75% celotnih stroškov za nakup zemljišča in za zidavo poslopja, toda posojilo ne bo izplačano prej, preden lastnik ne položi svojega deleža k skupnim stroškom za zidavo. Pri nakazovanju posojil bodo imeli prednost oni. iastniki, ki so pripravljeni prispevati več kot najmanjši zahtevani prispevek 25%, njihov vrstni red pa bo določen po višini zneska, ki_ ga je lastnik pripravljen položiti.
Ta ukaz je važna novost v splošnem načrtu Zavezniške vojaške uprave za gradnjo stanovanj za ljudi z nizkimi in srednjimi dohodki, o katerem je Zavezniška vojaška uprava razpravljala s conskim predsednikom in županom.
Po tem zakonu, ki je narejen po vzorcu italijanskega zakona Aldisio, je nekoliko poenostavljen, da bi bolje odgovarjal potrebam našega področja, bo na razpolago začetna vsota 240 milijonov lir, iz katere bodo lahko dobili dolgoročna nizkoobrestna posojila ljudje, ki so pripravljeni delno pri-
Težke posledice razbijaške politike
Kadichei/lh sindikalistov za tržaški delavski razred
ZAKAJ begunci v ((Katoliškem glasu« potvarjajo smis-l trditev v nršem listu glede ra dia Tr*t II in venomer ^rvv-lia o «prb jinje amer ških le. talcem, KVrinjanje agentov v Zavezniške ustanove», »boli ali manj resnični odp-r Jugoslavije do sovietov«, neva nost md. tujitve radia Trst II tisočem in tisočem slovenskih poslušalcem) p d.?
ZATO, da vzporedno z italijanskimi šovinisti usstvnrmio teren Za mezauoanie* m si tako domištju-ejo. da ut'm-i n jejo «bridko mzoč-ranies, ki d bo strnimo prišlo, samo zato da obvarujejo svoie stolčke na radir, Trsi. It.
ZAKAJ, taJco vztrajno pa. navijajo, da se «titovci ponuja. jor> za ponovno sodelovanje na radio Trsf TI?
ZATO da bi -gdcij nonos borbenih trža*kih Slcn>-ncav in bi se zaradj fena upravičeni za. Ktopi po sodel~»a-rn odpovedali in. bi rmi ob-ed^ll no svojih stolčkih, čel včeraj ste r-dio navadaV, danes se »pobujate)). ne da bi pri tem seveda priznali, da se je sprememba izvršila mi sarm radi‘*ki po-staji in da je „ teh poaoj <h sodelovanje pravica težaških Slo. vencev
ZAKAJ trdijo za «*itoven da je «vHhovr> mesto v gozdu kamor se bodo ne j ali slej mo raV s*v>< vrniti?»
ZATO ker so že med nacistično okvrociio drJcezali de On.,' ne bodo #71 nikoli v ao*d v borbo za svobodo, temveč se
Glede vezi Trsta z Italijo, je bilo na ustanovnem kongresu Enotnih razredn h sindikatov nakazano naslednje stališče: Zveza meni, da duši vrsta gospodarskih ter birokratičnih vezi, ki so jih postavili med Trstom ir; Italijo, življenje in razvoj tržaškega gosp darslva. Čimbolj se ti odnosi množijo, tembolj dokazuje!0 tipično težnjo monopolističnih odnosov. Omenjeni odnosi jn njih glavne značilnosti stremijo r.-ujno za tem, da zmanjšajo pomen tržaškega gospodarstva in ga no. stavijo v ozek okvir, da lahko z njim tako koristijo le tujim koristim... Zveza razrednih sindikatov stoji na stališču, da mora Trst svooodno jn neomejeno razvijati svoje delovanje r;a teh področjih ter voditi na ta način svojo lastno gospodarsko politiko.
Posledice zgrešene sindikalne politike Radichevih sindikalistov občuti danes na svo. ji lastni koži tržaško delavstvo.
Tajnik Enotnih sindikatov Radich je bil vedno eden izmed najbolj gorečih zagovornikov in borcev za dosego povezanosti tržaških sindikatov z CGIL; prav tako je vpdno izjavlja) da o'gov rjajo rotranje komisije tovarni kim odborom
Kako neresnična in hinavska je ta njegova trditev, nam dokazuje članek ki ga je napisal voditelj Delavske zbornice Giulio Intiglietta; v tem članku je obravnaval prav vprašanje notranjih komisi: ter je v zvezi s tem izjavil; Po podpisu zadnjega sporazuma glede individualnih odpustov, ki je bil sprejet v Trstu dr;e 13. n v m bra 1950, nimajo notranje komisije nobene pravice umeša-vati se v gosoodarsko struktu. ro podjetja. Daleč smo že od tistih ciljev, katerim so bili ti temeljni predstavniški organizmi ob svojem nastanku leta 1943 in po vojni leta 1945. na socialnem področju, že tako blizu. Takrat se je še z zaupanjem govorilo o upravnih od borih itd Tako je ta predstavnik Delavske zbornice povedal vsem, tudi Radichu seveda, kakšna je razlika med tovarniškimi od-bor.i in notranjimi komisijami (za to razliko prav gotovo dobro ve udi Radich — o tem smo prepričani). Vse delovanje Radichevih sindikalistov nam kaže, da so hoteli uveljaviti načrt, ki ga ie Vidali izde lal na račun svojih gospodarjev. Zgodovina ra7n'h dogodkov potrjuje točnost naših tr .ditev; potriuje n*>m jo borba za povišek 48 lir, ki so ga bili «deležni» industrijski delavci potrjuje nam prijateljski pakt in pakt sodelovanja med ko-minformističnimi sindikati in CGH,. potrjujejo nam potovanja delegacij pristaniških de. lavcev v Italijo, pogovarja Ra-dicha in Muslina v Rm, potrjujejo nam direktive italijanske komunistične partije v zvezi s ‘ržaškim vprašanjem, potriuje jo nam pravtako jred"ntističn< iziave eksponentov italijanske partije v senatu jn parlamer> tu, potrjujejo na 1 potovanja De Stefani in Brina v Trst izjave Ghetza in drugih pristaniških voditeliev o nujnosti
Enotnih sindikatov, ki so vedno delali na tem, da bi bil položaj tržaških delavcev povezan s položajem italijanskih delavcev. Njihovo razburjenje je zato v popolnem nasprotju z vso njihovo dosedanjo politiko in z vsem njihovim dosedanjim delovanjem. Ukaz št. 21 vojaške uprave predstavlja samo še tesnejšo vez, ki naj bi končno pripomogla k združitvi Trsta z Italijo. Mario Ghetz in njegovi pomočniki so se z objavo omenjenega ukaza prav gotovo oddahnili. Bili so že namreč resno v skrbeh, kakšno stališče zavzeti na bodočih skupščinah pristaniških družb, glede kritičnega stališča prista-
Razstava De Pisisa v galeriji Scorpione
Umetnostna razstava risb in akvarelov enega največjih sodobnih italijanskih in svetovno poznanih slikarjev Filipa De Pisisa je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 20. ure v galeriji Scorpione. Vsi ljubitelji umetnosti naj izkoristijo izredno priliko, da si ogledajo razstavo, ki bo odprta le še danes in jutri.
niških delavcev do nekaterih voditeljev. Ti pristaniški, imenujmo jih voditelji, so bili zaradi ogroženja, s katerimi so pristaniški delavci sprejeli nov ukaz VU tako previdni, da so na skupščini, ki se je vršila v četrtek prepustili svoja me-
sta Muslinu, Zvonkotu irj Ju-ragi; ti trije so nato vodili skupščino po poti, ki odgovarja njihovim načrtom m njih politiki, to se pravi ne po poti borbe proti ukazu št 21, temveč po poti borbe proti razrednim sindikatom, proti ta-koimenovar.im «titinom». Ce bi kdo izmed delavec mislil, da so na tej skupščini podvzeli korake za pričetek odločne borbe proti ukazu št. 21, bi se zelo motil. Radichevi sindikalisti ne predvidevajo proti temu krivičnemu ukazu (tako ga tudi oni imenujejo) nobene borbe, niti najmanjšega stavkovnega gibanja. Skupščina je zato imela edin0 ta pomen, da so lahko na njej Radichevi sindikalisti poskusili neopazno doseči to, da sprejmejo delavci brez velikih protestov in brez ogorčenja omenjeni ukaz, ki pomeni samo še nadaljnji korak do popolne prilagoditve tukajšnjega položaja z italijanskim položajem. Da je temu tako nam priča že potek same skupščine, ki ga kominformi-stično glasilo «l’Unita» popisuje ter pravi med drugim sledeče; ((Skupščina se je zaključila s podpisom resolucije, ki bo predložena vojaški upravi, v ozračju razredne zavesti, medtem ko je preko zvočnikov odmevala himna delavcev«.
Torej samo podpis resolucije in ničesar več. Mislimo, da ga ni tako naivnega delavca, ki bi si mislil, da bi imeli Radichevi sindikalisti res namen pričeti borbo za preklic tega ukaza; kako naj bi tudi tako borbo pričeli, ko so vendar storili vse, da bi bil ta ukaz končno uveljavljen? In v tem
je pravzaprav pomen vse komedije nekaterih voditeljev pristaniških delavcev ter voditeljev Enotnih sindikatov kot so Radich, Muslin, Zvonko in drugi.
Vsak pošten delavec se bo moral vprašati: Zakaj se Zveza enotnih sindikatov, katere aktiv je bil sklican prav za četrtek zvečer, ni z večjo vnemo zavzela za vprašanje pristaniških delavcev, ki so glede na nov ukaz zelo razburjeni, zakaj ni vzela v poštev enotnosti pristaniških delavcev ter njih odločne volje, da se uprejo temu ukazu, ki je na škodo interesov pristaniških delavcev ter to enotnost uporabila za borbo proti krivičnemu ukazu; zakaj Zveza Enotnih sindikatov ni zaprosila voditeljev pristaniški družb iz Genove, Neapla in Benetk za pomoč v borbi proti ukazu vojaške uprave? Na ta vprašanja seveda kominformistični sindikalisti ne bodo nikoli odgovorili.
Na ta vprašanja ne bi odgovorili niti sicer tako gostobesedni pisuni «Dela», ki govorijo v svojem zadnjem članku v zvezi s tem vprašanjem, sicer o naših lažeh in klevetah, ne povedo nam pa, katere so te naše laži, še manj pa skušajo resničnost teh «laži» ovreči. Pa kako bi lahko tudi odgovorili na ta vprašanja, ko je iz njihovih besed in njihovih dejanj popolnoma razvidno, da ustreza ta ukaz njih željam, da imajo celo že izvoljenega ((konzula«, ki bo lahko prevzel v zvezi z odgovornimi činitelji nadzorstvo nad pristaniščem itd.
Z motociklom v trojico žensk
63-letna starka na mestu mrtva
bodo z vjrkm oknP*‘<rri°mbo spovezaves pristaniških d»lav rile pro*i lastnemu	Trs)„	.	a*,
(včeral z N met, jutri — č« bi prišli — z okupatorji z Vzhoda).
ZAKAJ bi moral radio Trs♦ Tl ostat! tak!en kakršen je bil in še dalje napadati Juaosla-vljnT
Z ATO, ker se dobro zaveda jo. da s(, «nrimerni» samo za tako msta jo
ZAKAJ pi*ejo (tna naj«'-oriše poskuse, kako skušajo titovski komunisti svoje agente in shboderie vtih at - roti ?. *mer' ške ustanove v Trstu, jih bomo po svojih močeh opozariali mi?r>
ZATO. da podajo svojo raiciio za množico Pra$"ptmh in kulturnih d-lapoev na Tržaškem. (agenti in sabate''ji 1 in s tem i)id; svoj ndno- do slovenske kuiinre in zato. da ni treba nam napisati, kaj so.
cev Trs*a s prlstan'škimi delavci Italije, potriu-iejo nam iz-iavp voditelja italijanskih pri. star,'iških delavcev Borinn, ki ie iziavil, da moraio tudi trže. ški nristaniški delavci imetj enake zakone kot italijanski pristaniški delavci, potrjujejo nam izjave omenjenega Inti-gliette v zvez} s tovarniškimi odbori, potriuje nem Drotis’o-vanska politika Enotnih »'nd'-katov, potrjuje Wm t0 tudi borba nroti na-holišim prbtn-oiškim de'°vrem. ki so se uprl' t i polit'ki
Kritičen noložai oristamških delavcev
Ukaz št. 21., ki ga je izdala preteklo soboto vojaška uprava, ni torej nič drugega, kot le izpolnitev želja in načrtov
Tri starejše prijateljice, ki so snoči ob 18.15 prečkale Skork-ljanski trg ob openski tramvajski progi, si prav gotovo niso mogle predstavljati, da bo že trenutek kasneje prišlo do grozne nesreče in da bo ena izmed njih pri tem izgubila življenje. Prišle so iz Ul. AJeardi in bile namenjene v Ul. Rit-mayer, bržkone v živahnem pomenku, ko so se nenadno oved-le, da drvi navzdol po Ul. Com-merciale motociklist in da se je treba naglo ogniti nesreči.
Toda kakor se dogaja pogosto, pride do nezgode prav tam, kjer se več ljudi najde na cesti in vleče vsak na svojo stran pred drvečim vozilom, pri čemer se izgublja dragoceni čas in obenem spravi v negotovost vozača. Nekaj podobnega se je verjetno pripetilo nesrečnim trem ženskam. Poleg tega v nevarnosti niso mislile le nase, marveč je vsaka hotela rešiti tudi ostali dve prijateljici, pri
pri nesreči le lažje poškodbe.
Na kraj nesreče sta prihiteli civilna in vojaška policija ter uvedli preiskavo.
Znova žeparji...
Petinštiridesetletna Giovanna Tomasini, stanujoča pri SMM zgornji 145, je včeraj popoldne javila policiji, da so ji dopoldne v ribarnici na Trgu Goldoni neznani žeparji odnesli denarnico. Izmaknili so ji jo iz ročne torbice in z njo vred osebne listine in 6500 lir.
Domnevni samomorilec
nezavesten v drevoredu
Ob po) sedmih včeraj zjutraj sta našla službujoča stražnika na eni izmed klopi na Akvedo-tu nezavestnega trgovca Bruna Trevisana iz Ul. D’Azeglio 2. Nesrečnika so z reševalnim avtomobilom RK prepeljali v
še vedno ni prišel k zavesti. Zdravniški pregled je ugotovil, da se je Trevisan zastrupil z nekakšnimi tabletami in se po tem sklepa, da je to storil bržkone s samomorilnim namenom. Njegovo stanje ie dokaj nevarno.
splošno bolnico, kjer Pa ga ničemer'"jeVrišio do" negotovega so mogli zaslišati, ker Trevisan
,	,	,	Z. —	^	A r-\ m! »m! eni T- vntfAeri
zmedenega ogibanja m do u-sodne nesreče.
Motociklist, ameriški vojak, ki je vozil na zadnjem sedežu tudi tovariša, se je z motociklom Harley Davidson zaletel v trojico s tako silo, da je eno izmed njih, in sicer 63-let-no Luigio Perlini, stanujočo v Ul. Fabio Severo, pognal 90 m daleč. Zenska je bila na mestu mrtva, ker ji je počila lobanja.
Njeni sestri, 70-letni Ameliji. vdovi Schuliat, se ni pripetilo nič hudega, tretja pa, Evgenija Tetoni, stanujoča v Ul. Aleardi je dobila resnejše poškodbe po vsem telesu ‘n si domnevno zlomila tudi piščal leve noge.
Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bo morala zdraviti najmanj 20 dni. Oba vojaka sta odnesla
Starega grešnika so aretirali
V Ul. Tl rrebianca so včeraj dopoldne agentje specialne policijske skupine aretirali 50-letnega Costanteja Beseka, ki nima stalnega bivališča. Na njčgov račun je bilo izdano za porno povelje že 12.10. lani, ker b) bil moral odsedeti tri leta zaradi tatvine. Takrat pa je Bezek izginil iz Trsta in sq šele sedaj znoya prikazal.
Prometna nezgoda
Včeraj popoldne je prišlo do promete nesreče, ki je spravila v bolnico 32-letnega Luigija Zippa, stanujočega v Ul. Zo-venzoni 1 in 75-letno Reggian Marijo iz Ul. Belpoggio 10. Oba je poškodoval osebni avtomobil, ki ga je okrog štirih popoldne vozil Ul. Traiana 41-let-nj Zacchi Marcelo, stanujoč v Ul. Montorsino 13. Iz Ul. Traiana je Zacchi namreč obrnil v enosmerno ulico, koder bi ne smel voziti, ter se srečal nenadno z Zippom, ki mu je skupno z bratom Josipom drvel nasproti na «Lambretti».
Avtomobil je zadel ob »Lambretto« ter j° Podrl, zatem pa vozil na bližnji prometni otok, kjer je na klopi sedela Reggianova. Toda tedaj je vozilo že izgubilo zalet in je Reg-gianovo le obrgnilo po nogah. Prav tako sg ni nič zgodilo e-nemu izmed bratov na «Lam-bretti«, medtem ko je drugi, in sioer Zippo Luigi, dobil grdo odrgnino na levi no8i in si domnevno nalomil tudi piščal. Oba ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico, odkoder so Reggianovo poslali domov, ker bo zdrava že v štirih dneh-Zippo pa ne prej kakor v 15.
Talinski nočni gostje
V urade 51-letnega Francesča Franceschinija v Til. Cassa di Rispannio 1 so se v noči na so. boto vtihotapili neznan) tatovi. Vrata so odprli s ponarejenimi ključi, prebrskali vse predale v pisarni ter končno iztaknili 14.000 lir gotovine. Poleg tega so vzeli s seboj tudi dve usnjeni torbi ter oškodovali trgovca
Franceschinija za 20.000 lir.
Iz drugega so se potem spustili v prvo nadstropje in na isti način odprli vrata pisarne, ki pripada tvrdki za uvoz in izvoz kave, odnosno lastniku Silviju Gategno iz Ul. Dnnizet-ti 1. Tudi tu so vse premetali ter odnesli 3500 lir gotovine
spevati k zidavi hiš. Ta zakon bi lahko na kratko takole povzeli:
Zavezniška vojaška uprava bo dajala preko Tržaške hranilnice (»Cassa di Risparmio di Trieste«) posojila zasebnikom za zidavo hiš, ki ne spadajo v vrsto luksuznih stanovanj, pa vendar odgovarjajo najnižjim higienskim zahtevam. Ta posojila bodo lahko segala do višine 75% skupnih stroškov za zgradbo in zemljišča. Posojila bodo dana za dobo 35 let po obrestni meri, ki ne presega 4%. Edini pogoj za podelitev posojila bo, da bo bodoči lastnik hiše moral plačati ostali del stroškov za postavitev zgradbe. Ce bo prosilec že imel zemljišče, na katerem namerava postaviti ali obnoviti hišo, se bo zemljišče smatralo, kot del njegovega prispevka k celotnim gradbenim stroškom. Preden bo dejansko izplačan denar na osnovi tega ukaza, bo moral prosilec posojila že položiti ali zajamčiti svoj delež prispevka za celotno stavbo. Da bi pomagali zgraditi čim več hiš in bi opogumili malega človeka, ki varčuje, da bi naložil svoje prihranke v svojo hišo, bodo del' pri posojilih prednost tistim, ki so pripravljeni prispevati več kakor zahtevani minimum 25%,
Po objavi novega ukaza bo treba vložiti prošnje za podelitev posojil pri Tržaški hranilnici na posebnih obrazcih, ki bodo na razpolago samo v tem denarnem zavodu. Prošnje za posojilo, ki so bile že prej vložene na Zavezniški vojaški u-pravi z ozirom na novi ukaz niso veljavne in jih bo treba r.a novo vložiti preko hranilnice. Pričakovati je, da se bo odbor, ki bo imenovan za odobritev posojil, po ukazu števil ka 26, sestal 21. marca ali o-krog tega datuma ter bo reševal prošnje, ki jih bo do takrat dobila Tržaška hranilnica, nato pa bo imel seje po enkrat na mesec.
Obvestilo
Kmečke zveze v Trstu
Obveščamo vse kmetovalce dvolastnike, ki posedujejo zemljišča v coni B STO, da morajo v tekočem mesecu februarju obnoviti dvolastniško izkaznico.
Za vse potrebne informacije in navodila naj se prizadeti kmetovalci obrnejo na Kmečko zvezo v Trstu, Ul. Fabio Fil-zi 10 - I.
Smučarski tečaj
na Komni
Kakor lansko leto priredi PDT tudi letos šest, oziroma osemdnevni smučarski tečaj, in sicer od 18. oziroma od 20. do 25. marca v Domu pod Bogatinom na Komni. Absolutno prednost ima mladina, Vpisovanje v uradu ZDTV, Ul. Machiavelli 13-II med 17. in 19. uro.
Eno devo le bom ljubil
Eno devo le bom ljubil, eni vedno zvest ostal, druge nikdar ne bom snubil, nikdar drugi srca dal.
Lepše ni v okrogu zemlje, mila, ljuba je tako, da jo zlati zor objemlje, da smehlja se ji nebo.
Čistost bela jo odeva, in zvestoba pas je njen, blago srčece ogreva ji ljubezni svet plamen.
Njo le bom ves čas življenja ljubil iz srca globin:
'juha mo*a je — Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin.
Izleti PDT
V nedeljo 25. februarja bo smučarski izlet v Crni vrh nad Idrijo ali pa r.a Lokve, kjer bodo pač snežne razmere ugodnejše. Vpisovanje do srede 14. februarja pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11, tel. 29-936 med 17. in 19. uro.
Udeleženci, ki niso še poravnali voznine za izlet, ki bo 18. t. m. na Lokve, naj to storijo do srede prav tam.
SPOMINSKI DNEVI
1847 je bil rojen Thomas Edison, znameniti ameriški fizik in izumitelj. Umrl je leta 1S31.
SINDIKALNE VESTI
Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev bo imel izredni sestanek za svoje člane v četrtek ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli št. 13. Dnevni red: razpravljanje o prilagoditvi mezd.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« vabi na pevsko vajo, ki bo v sredo ob 20.30 in sicer samo za ženske.
P. D. »Ivan Cankar«. Ker bo zbor imel kmalu važen nastop, prosimo vse pevce, da se udeležijo polnoštevilno vaje. ki bo v torek 13. t. m. v običajnih prostorih. Po vaji se bo razpravljalo o bodočem delovanju zbora. Pridite vsi točno!
DAROVI IN PRISPEVKI
N. N. daruje 5.000 lir za Dijaško Matico.
Pionirski svet iz centra mesta v Trstu poklanja odboru za novoletno jelko 17.000 lir, čisti dobiček s pustnega otroškega rajanja pri Sv. Ivanu, ki je bilo 4.II.1951.
Sklad za zimsko pomoč
Objavljamo iz drugega seznama darovalcev za zimsko pomoč tiste darovalce, ki so darovali večje zneske:
Kuchler et Co. 5000 lir, nameščenci državnega odvetništva 7850, Enotni sindikati (Konfederacija in osebje) 19.950, E. Sepilii 5000, Cassa di Risparmio (zavod) 400.000, I.N.A. (direktor in osebje) 11.400, Banca Commerclale Italiana (vodstvo in osebje) 320.500, Davčni inšpektorat (osebje) 6.200, šola R. Timeus (učitelji) 6.200, Državni tehnični urad (osebje) 16.476, urad in davčni inšpektorat (osebje) 38.724, Banco di Sicilia (zavod in osebje) 80.550, Finančna tntendanca (o-sebje) 14.686, univerza (docenti, asistenti, administrativno in ostalo osebje) 86.285, Finančna inten-danca - knjigovodstvo 7.620, Banca Nazionale del Lavoro (zavod in osebje) 128.621, Razni privatniki preko Banca dTtalia 12.681, Prizivno sodišče (funkcionarji) 30.800, Šolska intendanca (nameščenci) 10.000, U.S.V.S. 14.143, Pristaniško poveljstvo (osebje) 23.080, Administrativni urad -Trst 26.510, Zavarovalnica «Fiu-me» (zavod in osebje) 24.700, Sola S. Slataper (učitelji) 7.300, Podjetje Zimolo (osebje) 5.650, arhitekt Umberto Nordio 10.000, Oddelek za svetilnike 7.048, I.N.A.I.L. (osebje) 25.187, Inšpektorat za motorna vozila (osebje) 5.979, Urad ža javna dela - bro-dovje 8.119, Zadruga Enotnih sindikatov 6.600, Pokrajinska depu-tacija 20.000, Državno podjetje telefonskih vez (osebje) 18.800, Banca d’America e dTtalia (zavod in osebje) 24.140, S.A.F.E.M. (nameščenci) 30.000, Zavod za socialno skrbstvo 15.650, Urad za registracijo avtomobilov (osebje) 5.267, Ravnateljstvo šol Ul. Giotto (učitelji) 24.730, Radio Trst (u-službenci) 29.571, Otroška bolnica B. Garofolo (osebje) 23.314, Sola F. Rismoodo (direktor in profesorji) 7.900, Fratelli Canova (podjetje in nameščenci) 20.888, Skladišče monopola 2-A 5.283.
V gornjem seznamu niso navedeni darovalci zneskov izpod 5000. Doslej nabrana vsota znaša 2,106.201 lir.
Vsem polagamo na srce, da se oglasijo s svojimi prispevki, da dokažejo svojo socialno solidarnost do onih, ki so nepreskrblient in ki s svojimi revnimi družinami trpijo pomanlkanje v zimi.
Prispevki za sklad za zimsko pomoč se sprejemajo v vseh bankah in pri »U.P.I.«, Ul. S. Pel-lico št. 6.
Uradna poročila
V petek zvečer je bil pri predsedniku cone na poslovilnem obisku predsednik prizivnega sodišča v Trstu S. E. Ri-vera, ki zapušča naše mesto zaradi premestitve.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. februarja 1951 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 16 oseb in porok je bilo 8.
Civilne poroke-, trgovec Bruno Socrate in uradnica Rosa Bauess, uradnik Giovanni Gel-sommo in uradnica Maria Sant-antonio, mehanik Ervin Penko, in uradnica Ema Vatta, advokat Fabio Amodeo in učiteljica Ane Silvestri, trgovec Fabio Fabro-Fontana in gospodinja Majda Gvozdenovič, uradnik Rodolfo Deangeli in uradnica Renata Giarini, brivec Bruno Savio in trg. pomočnica Bruna Vidali, uradnik Alfredo Deschmann in gospodinja Giannina Nuschak.
Umrli so: 70Ietna Francesca Sansa vd. Tomi, 771etna Maria Obreza vd. Alberi, 85letna Maria Segulin, 751etna Marija Vi-ducich vd. Aiborghetti, 741etni Giuseppe Guerini, 721etna Ana Volarich por. Gregori, 641etni Umberto de Costa, 461etni Giuseppe Iglič, 651etni Francesco Ceglar, 781etna Giovanna Co-troneo por. Angeli, 861etna Santa Muciaccia por. Ramires, 851etna Marija Vattovaz por. Maizen, llletna Gabriella Mi-lazzi, 631etni Giovanni Tassini, 601etni Alčssandro Toccali in ?41etni Anton Smirich.
a i radio ura
JU60SL.C066 TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) Nedelja 11. februarja 1951
11.15: Slavni pevci pred mikrofonom. 11.45: Glasba po želja (slov.). 12.45: Poročila v ital. 13.00: Na,poved časa - poročila v slov. 13.15: Pionirska ura (slov.): Stari kol. 14.00: Vesela ura (ital.) 14.45: Glasba po željah (ital.). 16.00: Zaključek.
17.00:	Odaaja	za podeželje
(slov.) : slušna igra - ob 80 obletnici Fr, Sal. Finžgarja: gostuje Slovensko narodno gledališče iz Trsta reportaža. 18.30: Igra Alfred Cortot. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.). 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Poskočne melodije. 20.00: Večerni koncert. 20.45: Politični pregled (ital.). 2l.c Iz znanih oper. 22.00: Športna poročila (ital.), 22.15: Plesna in lahka glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10:	Objava	dnevnega
sporeda za naslednji dan (v ital in slov.). 23.15: Noctumi. 23.31 Zaključek oddaje.
SLOVENSKI) NARODNO GLEDALIŠČ
za Težaško uzeinljg
DANES 11. t. m. ob 16. uri gostovanje v BUJAH z Gorinškovo komedijo
„RDE0A KAPICA"
Vlogo Rdeče kapice Wa Tea Starčeva, vlogo l°vca pa Julij Guštin.
V TOREK 13. t. m. ob * uri gostovanje v KOP® z Božičevo dramo
„UMIK“
Vlogo Mire Novakove Lelja Reharjeva.
Gledališče Verdi ^
Danes ob 16. uri tretja Pj* stava «Borisa Godunova« ^ sorgskega za abonente reda z istimi pevci kot v pr®!5' predstavah. Dirigent An o
Votto-	„rCdsta-
Prihodnji torek prva PJ va «IL CAMPIELLO« Erm Wolf-Ferrarija. Abonenti ^ «A» za parter in loze,
«B» pa za galerije.
KINO
Rossetti. 15.00: «Gusarka».
Excelsior.	14.00:	«2ungla	na
asfaltu«,	Sterling Hayden	in
Louis Calhern.
Nazionale.	14.30: «Lepotice	ri-
vali«.
Arcobaleno. 13.30: «Ranch treh zvončkov«, Mac Crea, A. Smith. Barvni film VVarner.
Fenice. 14.45: »Stari San Francisco«, A. Faye, John Payne.
Filodrammatico. 14.30: «Močnejšf kot sovraštvo«, E. FIynn. Barvni film.
•
Alabarda. 14.00: «Obmejne žene«, Gloria Grahame.
Armonia. 14.30: «Kako postaneš oče«, B. Hope, L, Bali.
Garibaldi. 13.30: «Saboterji», Robert Curr.mings.
Ideale. 13.30: «Skotski Karel«, David Niven, Margaret Leighton.
Impero. 14.00: »Paradiž lepih žena«.
Kino ob morju. Zaprto.
Italia. 14.30: «Sanjal sem paradiž«.
Savona. 15.00: ((Bikoborka«, Esther VVilliams. Barvni film.
Viale. 13.15:	«Nočni	prekupče-
valci«.
Vittorio Veneto. 14.00: «Usmiljeni sestri« Loretta Young.
•
Azzurro. 14.00:	»Gung	Ho«. R.
Cameron, G. Mc Donald.
Belvedere. 14.00: «Nova ženska«.
Marconi. 14.30: «Johnny Belinda«.
Massimo. 14.00: «Francis, govoreča mula«.
Novo Cine. 14.30: «Tragedija Har. lema«.
Odeon. 16.00: «Ljubezen pod palubo«.
Radio. 14.00: ((Veliki grešnik«.
Vittoria. 14.30: ((Velika bela cesta«.
Venezia. ((Zgodba dr. Wassella».
Sv. Vid. 14.00: «Grenah riž«, S. Mangano.
Ponedeljek 12. februarja 1951
12.00:	Opoldanski koncert.
12.30: Zabavna glasba. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Simfonične uverture. 13.40: Pogovori o jeziku. 14.00: Igra vaški kvintet. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.<*. Pregled tiska v slov.
17.30: Športni pregled (slov.). 17.45: Igra orkester Gallo. 18.00: Iz znanstvenega sveta (ital.) 18.15: Operne arije. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Igra saksofonist Srečko Dražil. 20.00: Beethoven: Simfonija št. 6 v F-duru »Pastoralna«. 20.45: Iz Istrskega okrožja (slov.). 21.00: Veder večerni spored. 21.40: Poje moški zbor Slovenske filharmonije. 22.00: Večerno branje (slov.): Iz del Mencingerja. 22.15: Lahka in plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05:	Zadnja poročila v slov.
23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slov.). 23.15: Uspavanke. 23.30: Zaključek oddaje.
RADIO TRST II.
Nedelja 11. februarja 1951
9.30: Lahka glasba. 10.00: Prenos maše Iz stolnice sv. Justa. 11.15: Sibelius:	Baldassgrjev praznik.
11.30: Aktualnosti. 11.45:	Ravel:
Valses nobles et sentimentales. 12.00: Od melodije do melodije. 12.30: Grieg: Norveški plesi. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.30: Popoldan v operi. 15.30:	Lahka glasba.
16.00: Glasba iz zabavišč. 16.30: Melodije iz londonskega študija. 17.00: To kar vsakdo rad posluša. 18.00: Plesna glasba. 18.30: Oddaja za najmlajše:	Medved
Medo in njegov zvonček. 19.00: Bizet:	Lepa deklica iz Pertha.
19.15: Faure: Balada za klavir m orkester. 19.30: Slovenski dueti, kvarteti in zbori, 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Operne uverture. 20.30: Šport. 20.35: Pestra glasba. 21.00:	Z domače
knjižne police. 21.30: Glasba iz revij in operet. 22.00: Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74 -Patetična. 22,48: Lahka glasba. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek oddaje.
Ponedeljek 12. februarja 1951
7.15: Napoved časa in poročila. 7.30: Jutranja glasba. 8.30: Zaključek jutranje oddaje. _ 11.30: Za vsakogar nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10:	Lahka
lasbag. 12.45: Napoved časa in poročila 13.00: Popoldanska glasba. 13.30: Schubert: Rosamunda-uvertura.	13.40:	Razni	solisti.
14.00:	Poročila.	14.15:	Dnevni
pregled tiska. 14.30; Zaključek opoldanske oddaje.
17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Čajkovski: Francesca da	Rimini.	18.35:	Operne
uverture	19.00:	Filmski	trak in
filmska glasba. 19.45: Napoved čaša in poročila. 20.00: Športna kronika 20.10: Lahka glasba. 20/ Okno v svet. 20.45: Romantična glasba. 21.00: Vokalni koncert tenorista Renata Kodermaca. 21.20: Liszt: Faustova simfonija. 22.15: Lahka glasba. 22.45:	Narodna
glasba. 23.00: Nočne plošče. 2'1 Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24,00: Zaključek večerne oddaje.
RADIO TRSt 1.
Nedelja 11. februarja 1951
11.50: Kako mi ugaia, plošče. 12.40: Radijska kronika. 12.46: Predstave in zbirališča. 12.55' Koledar Antonetto. 13.00:	Poročila.
13.25: Orkester, lahka glasba p.v. Franca Guerrinija. 14.00: Gledališke za dečke. 14.30: Valček. ‘ Koncert zbora »Gius. Tartini«. 15.00: Legenda in resnica gora; glasbene sUke Renza Bonviciniia. 15.25: Vremenska napoved. 15.30: Melodičen orkester p.v. Francesca Doandia. 15.55- Napoved časa za ribiče. 16.00: Radlokronlka drugega polčasa nogometne tekme za prvenstvo. 17.00:	Orkester p.v.
Curta Kretschmarja. 17.30: Iz gte dallšča Argentina v Rimu: »Večernica blažene device«, za solo. zbor in orkester Claudi ir Mont everdija, dirigira Fernando Pre-vitali. v odmoru: SoortnP vesti. 19.10: Stare in nove pesmi 19.4r' Soortna poročila. 19.50: Kronika z dirkališča Mon'ehe!'o. 20.00: Po ročila. 20.15: Lokalne športne vesti m čitanie večernjp sno-ednv. 20.35: Gla«b"a. 21.03- PAT: Kerina 'gor«, opera, eln^ba Aleksandra Borodtna, p.v. Carla Maria Giuli-nija. Prvi odmor: «To nogometno prvenstvo«, komentar Evgeni ia
Sfacba.
Naš dobri brat	(|»»
STANISLAV VITEZ-P
nas je zapustil za ve^n0'^j, Žalujoče sesitre, brata, sv . nja, svaki in nečaki nazh® žalostno vest prijatelj«® znancem.	,	^
Pogrelb b0 v pon^f^Lce 16 iz barkovlianske mrt',36*
Ker nam je bilo. nenl?S» spremljati na zadnji P0*1 šega diragega
MIRKA BRUSA
se iskreno pridružujem0 lju družine BRUS.	elrjt
Žalujoči; teta Rozalii«'^ Franc bratranec f in družina Br°z-
zahvala
Vsem, ki so sočustvovali bridki izgubi našega pre<u
KAZIMIRA ŠTOLFA
se najtopleje zahvaljuje -družina Trat, 11. februarja 1®**' ^
Ob hudi
KAZIMIRA STOltf
01
izraža TAMBURASKI PD »I. CANKAR« svoje > no sožalje družini ŠT0^ Trst, 11. februarja ^ '
MALI
OGLA?
b
RAZPRODAJAM POHI GOSPODINJSKE POTRE«
Ljubljana, Japljeva 13>
14.30 do 15.30._________Sfifl
BLAGAJNO OGNJAVsji/ PRODAM. Nasiov F« va ^ reklam«, Ljubljana, Tyrse >
ŠIVILJA IZDELUJE
OBLEKE po ugodnih ^ slov na upravi lista.
ah-
pfl°P
KRASEN KLAVIR *
radi denarne stiske. H3 upravi lista.
POPhAVLJAM ŠIVALNE
JE. Naslov na upravi
H1SNO POMOČNICO	^
popoldanske- ure. N3 upravi lista.
Izžrebane loterijske številke
Na željo naših čitateljev ob javljamo izžrebane loterijske
ADEX-IZLt11
4. MARCA bodo izleti v ’ .
Liumiann, mniDifU11
IR PlHO j
1 7 v* At
Vpisovanje do 1 ‘ ^ t
pri «Adria-Express»	|
Severo 5 b, tel. 29ž4-*-
Izlet v Planit*.
pri.edi «AOKl^-b*^ ol, priliki smučarskih & 11. MARCA. Skoki V metrski skakalnic1- ^ pf* z avtobusom in	V	1
avtobus odide iz , traj; I boto 10. marca zju vratek 11. marca zdde Trst Drugi avtobus .utr3-icdeljo U mar?3 ovratek istega “ Vpisovanje do .„,st ja pri «Adria-ExPJ , ? Fabio Severp Sb,
še čitatelje. BARI
CAGLIARI
FIRENZE
GENOVA
MILANO
NAPOLI
PALERMO
ROMA
TORINO
TrTFATlP^T A
v	tem	oziru		na-
86	50	16	15	27
8	30	41	62	78
3	45	82	81	50
78	1	7	50	47
79	81	6	72	55
2	33	59	38	64
68	15	60	32	62
79	57	14	41	28
53	34	12	70	45
21	52	3	54	36
ZAH VA LA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izguibi n drage mame, tete, nohe tor tašče
Ivane Puntar roj. Rupel
se najtopleje zahvaljujemo Posebna zahvala darovalcem cvetja, zboru in godlbr s Proseka.
SORODNIK1
11, februarja 1951.
primorski dnevnik
Je uvrstil
izvirnik, na drugi ar:
Književni atdfci med sloven. “m ia anglosaškim svetom so
ski;
• -u I*retekIosti razmeroma io šibki; okrepili so se šele 0 končani prvi svetovni voj-Mf*. 0Z' Amerikanci So iran 'zredno majhno zani-mJI2? .^sraturo neznatnega zinmn •• Je z'vel svoje bre-kot ,J!!]'jenie skozi stoletja šMMHpadl0lvan8k5 narod« v ar,?lyfte- narodnostno pi.
e aratmogrsire države.. Le
tek ~:'1 sm Albiona ;e slu. n»U ,?fel v naše kraje, še 1 je bilo, ki bi vzljubi-
-^^krajinskih lepot "sio-vyi ^-.Pr*. Sir Humprv Da-jezit-; ,n^° ljudstvo, njegov IiMi ^žno kulturo, ter bi.
se z ™°tudi na-laKtne5v seznaniti. Vendar pa
so 0 ^**ejemo nekaj mož, ki
doma t nami'počutili kakor Ijaviti !T- n,air' Pomagali uve-
1 TlASrt	_	m.
ki hnarašo hesedo v svetu. Ta-Uovn oL*? blli n. pr. Alfred
ljudij,
»vrt rr„ «T	u*	4*1* ■rt-iirevi
ara y’ kesneje F S. Co-
Ctva,’ nBruce Loctoart'
grad,, gleski Poslanik v Beo-ameriii? jQha Dyneley Prince, ki j 55i Poslani^ y Beogradu, jeziku v ?esn'l v slovenskem .	.. ljudje, ki so v večji ali
niti Tneri' skušali aezna. besejL®y°ie rojake z našo seveda i “roetnostiQ. Posebej Iavnost že omenimo de. Lcui^	dveh	rojakov
Janka fdajnifia v Ameriki in stal 7Vrl»a v Angliji, ki tom, V ilni pridobila razrr.e-Kakor b^e:raren sloves, ieta*- v v^'ini primerov si Pot v u POeZIJA pirva utrla ^jsta	svet.	Po času
“arodi^L Prevod slovenske ''»še udni°e im nekdanje W rodine hhrme izpod pe-«)fW2'1nika	Simona Jenka
(Wmj ZASTAVA SLAVE« POfito. slAVA’S BANNER.
^XDS!)-ki 50 s po
S.eja P^J^ega Slovenca Anki	Poangležil	pisatelj
leg obeh prvih pesmi še PREŠERNOV SONET «POPOTNIK PRIDE V AFRIKE PUŠČAVO« ter AŠKERČEVI PESMI «BRODNIK» in «LIST IZ KRONIKE ZAJČKE«, medtem ko je Aškerčeva pesem ((Pevčev grob« ostala v rokopisu.
Posebnost zase so prevodi, ki jih je objavljal na posebnih nu. merirgnih listih z naslovom «3. H.S.-English Ren:derings» v Ljubljani 1919 biv. lektor angleškega je.zika na umiyerzi v Beogra, du Jam s W. Wiles, znani angleški prevajalec znamenite epske pesnitve «SMRT SMAIL-AGE ENGICA« HRVATSKEGA PESNIKA IVANA MA2URANI. CA, ki je izšla v 2 izdajah (Solun 1918 in London 1925). O priliki, ko se je jeseni 1919
Alfred L Hardy * 5e že od 1876 dogodke med Sloven^ 21’ i.e irnel tudi med Ksnik,
»Aha,
v4	*******	*——
Sbevilne,znance in do-
,svw^ j?to bii naš
lasate]- ® °T. Pavel Turner, Trstenjak, dr. ^ aJ**' itA Hardy je ^ovo k11 ?iu,bitolj priredil io kot , ^'oo za klavir in rzdai v fdTnQsbojno publikacijo S sk]I^,donU' Poklonil jo je ’	*u	Davorinu	Jen-
,V dv°rnem.u kapelniku H	ki	se	mu j,e za dar
s posebnim, slo-k injj. Tanim pismom. Hardy dt,bre zveze s Hri. ’evirn ((Slovanom)) v ’• k*terega vseh pet h!?"- Ts	V svoji knjiž-
"'h^j caaop;3 je vrh tega A *1<hJrii? egov prevod Jenko-tvp,^.,in Pa članek o srb.
Kax
Se je simpatični
tku Branku Radiče-
»t6 ^>cu prve evetov-ure« ^ sedemdesetletni Postavil proti
! ^ WU Paktu iz 1915 in Si-rv«. mo zagovarjal naše
■ja e Pravice do Slov. U aeW’^le'1kU dobrih trideset
W?^nja f na5e
Zn^ Pred ve'sco roko se iz ss?ni angi.^T0 ^etovno vojno A^-r- Se "ki s5^ist Pavel St ?^Ol,OGved 'zidom svoje 9^V0NIC t OF MODERN
(k S® AMn ERATURE IN t!D. VERSEd (Lon-
S.T’!S
r<To..
S?	tedniku
r^SRo*,-^)) 28. febr. 1918 ((ZIV-
ki je mojstr-
®5*
rS3'A,so'“T
'Vsj^CtCEVo pa^ra!)' i,n s e m
" klJ jeVi7IiaDANl>- v istem O 1919 natisnil !'»’of pOVT\’v PRESERNOVE °Jo anJ53 «PEVCU»». V
Louis Adamič
mudil v Ljubljani, je tam izdal prav dobre prevode tehle pesmi :	FRANCE PREŠEREN,
NEZAKONSKA MATI IN IZGUBLJENA VERA TER SIMONA GREGORČIČA PESEM SAM (S. H. S.-Engli®h Rende-rings N. 50, 51, 52). Zadnja pesem je izšla -celo y dveh izdajah, Po angleški sodbi j,e odličen Wilesov prevod narodne pesrnj O «LEPI VIDI» V. PREŠERNOVI REDAKCIJI, ki jo je objavil Ljubljanski Zvon 1921.
Kakor je navada pri majhnih narodih, da se zatečejo k samopomoči, če hočejo, da se sliši njihov glas v zboru narodov, tako smo storili tudi Slovenci s tem, da smo začeli sami izdajati angleške prevode i2 svojega slovstva. Dela se io lotil AMERIŠKO - SLOVENSKI PESNIK IVAN ZORMAN. V dtodiatku svoji zbirki «Pesmi» (Cleveland 1922) je prinesel lesp izbor iz slovenske poezije: jz Prešerna pesmi Pod oknom, Strunam, Kam? Mornar, Nezakonska mati. soneta Sanjalo se mi je... in Memento mori; iz Gregorčiča pesmi Njega ni, Pogled v nedolžno oko. Naša zvezda. Izgubljeni cvet; iz Simona Jenka pesmi Naprej zastava slave, Samo in Morje adrijansko: iz Fr. Levstika pesem Razstanek; iz Ant Medveda pe. srni Srce — zastavica in Roži; iz Otona Zupančiča pesmi Duma in Jadra; iz Silvina Sarden-fca pesem Jaz se te bom spomnila; iz Ant. Furatka pesrr.i O mraku in Na tujih tleh. Izmed več alj manj posrečenih prevo. dov je po splošni sodbi kritikov najbolj uspel prevod Zupančičeve Dume, ki je mestoma krasno prevedena, Isti pesnik je, ohrabren po prvem uspehu, nato izdal knjigo samih prevodov iz slovenske poezije z naslovom «SLOVENE (JUGOSLAV) POETRY. SE-LECTED T E X T S WITH TRANSLATIONS AND AN INTRODUCTIONb. Cleveland 1928, 95 str.). Kakor pravi avtor v predgovoru, knjiga noče biti antologija, temveč samo zbirka najbolj znanih slovenskih liričnih pesmi. U-rejene so kronološko ter pri-našaio na eni strani slovenski
i
prevod. Prevajalec je skušal ohraniti izvirni ritem in metrum. Za predgovorom sledi uvod z najpotrebnejšimi podatki o delu in življenju pesnikov. Izbor podaja naslednje pesmi France Prešeren, Srunam, Izgubljena vera, Kam?, Mornar, Nezakonska mati, Memento moril, Sanjalo se mi je...; France Levstik, Razstanek, Utvi, Prazna prisega, Pri oknu in Domotož-r.ost; Simon Jenko, Pomlad, V ljubem si ostala kraju, Ko zaspal bom v smrti, Naprej zastava slave, Morje adrijansko in Naš maček; Šimom Gregorčič, Naša zvezda, V pepelnični noči, Njega ni, Pogled v nedolžno oko, Izgubljeni cvet, Sam in Vinski duhovi; Ar-ton Aškerc, Cuj, veter piše razdivjan, Kadi se njiva, Mi vstajamo: Anton Medved, Srce — zastavica, Roži, Z Adrije, O-blačican.; Anton Fumtek, O mraku in Na tujih tleh.
V slovenski publicistiki doslej docela neopažena je ostala knjiga poezije iz slovanskih slovstev «THE SLAV ANTHOLOGY RUSSIAN, PO. LISH, BOHEMIAN, SER-BIAN, CROATIAN. TRAN-SLATED BY EDNA WORTH-LEY UNDERWOOD», ki je izšla 1931 v Ameriki (Portland Maine). Ta luksuzno opremljena knjiga kljub temu, da v naslovu ne omenja slovenskega imena, odmerja od 37 strani, posvečenih jugoslovanskim literaturam, nad polovico slovenski poeziji. Vendar je treba reči, da ti prevodi niti po obliki niti po vsebini niso kaj posebno posrečeni. Na kratkih treh straneh uvoda prevajalka pomotoma prišteva Simona Jenka, Josipa Stritarja in Antona Aškerca med Hrvate, medtem ko med Slovenci navaja Val Brodnika (—Vodnika) kot največjega narodnega pesnika O Prešernu pravi, da izhaja iz njegove pesniške šole, a ga vendarle dobro označi kot moža široke kulture in velikih naravnih darov ter ga imenuje genija. Poudarja njegovo mojstrstvo v pesniških oblikah ter seveda pomotoma trdi, da posnema epiko pesnitve o Ni-belumgih. Pričujoči izbor prinaša S. Gregorčičevo pesem ((Prijatelj in senca« in H. pesem iz cikla «Z grobov«, ki je skrajšana za eno kitico. Sledi Fr. Levstikova pesem Ribičeva hči, ki je tudi skrajšana za štiri verze, nato Fr. Prešerna sonet Ni znal molitve žlahtnič... ter sonet Življenje ječa iz Sonetov nesreče, ki pa se seve ne more primerjati z dosti boljšim Selver-jevim prevodom. Simon Jenko je zastopan z dvema pesmima iz cikla «Obrazi»: Siv oblak po nebu... pod naslovom Pesem in Zelen mah obrasta... pod naslovom Obrazi. Iz Stritarja je prevajalka prevedla pesem Nočr.a sodba,
ki jo je skrajšala za pet kitic in razdelila na pet oddelkov namesto dveh v izvirniku, ter dala nov naslov «Brat» poleg tega pa prevedla še pesem Podaj mii roko. če imaš srce pod naslovom Otok, ki je zelo svobodno prepesnjena. Izbor jz slovenske poezije zaključujejo pesmi Antona A-škerca:	Poslednje pismo,
Dvorski norec, Stari grad in List iz kronike Zajčke, Na splošno moremo reči, da so ti prevodi bolj svobodne prepesnitve kakor pa prestave, niso pa brez pesniškega učinka. PREVAJALKA EDNA UN-DERVVOOD n e navaja, od kod j e črpela izvirno gradivo, negotovost v označbi narodnosti za ^ nekatere naše pesnike pa kaže, da ga je dobila iz druge roke ali pa je morda uporablja, la kake druge prevode.
Mimogrede lahko omenimo ponatise Selverjevih prevodov v angleško-slovenskem ((Mladinskem listu« (Juvenile) v Chicagu, katerega letnik 1927 je objavil Aškerčevo pesem Brodnik, Zupančičevo Vseh živih dan in Prešernov sonet 2ivljenje ječa. V svojem poročilu o Zormanovih angleških prevodih pa je pesnik Griša Koritnik objavil še svoj prevod Prešernove pesmi Pod oknom. (Modra ptica 1936-37).
Med okupacijo Slovenije je mlad londonski Anglež KEN. NETH MATTHEWS, ki je pred
drugo svetovno vojn0 veliko popotoval po Balkanu in tudi po Sloveniji, kjer je spoznal naše kraje in ljudi ter se naučil slovenskega jezika, v londonskem tedniku «THE SPEC-TATOR« 3. aprila 1942 priobčil članek z naslovom «THE SLO-VENE POETS« in vanj uvrstil pet prevodov iz slovenske poezije: FRANCETA PREŠERNA NEZAKONSKO MATER, sonet JE OD VESEL’GA CASA TEK LO LETO in 6. SONET IZ SO* NETNEGA VENCA, poleg tega pa še dve pesmi RUDOLFA MAISTRA: GROBOVI IN DOLENJSKA POLETNA NOC iz zbirke Kitica mojih. 10. aprila istega leta je isti tednik prinesel še njegov prevod O. ZUPANČIČEVE pesmi BELOKRANJSKA DEKLICA. Vsi ti prevodi so prav dobri in se lahko kosajo s Selverjevimi. Pesmim je ohranil izvirno obliko in precej dobesedno besedilo ter ni, kakor sam pravi, nič dodajal in nič odvzemal. Članek Kennetha Matthewsa, ki je bil med vojno v službi pri BBC v Londonu in je tam večkrat tudi govoril v slovenskem jeziku pri slovenskih radijskih oddajah, je ponatisnil ameriški Cankarjev glasnik (1942-43).
Zaradi popolnosti lahko še omenimo, da je v Cankarjevem glasniku 1942-43 objavil Ivan Zorman tudi dva prevoda svo. jih pesmi Ladje bele... in Mladi ameriški Sloveniji.
Profesor dr. Matija Murko
Ime prof. dr. Matije Murka slovi daleč po znanstvenem svetu in daleč izven Slovenije, kjer mu je pred devetdesetimi leti tekla zibel na Drsteli pri Ptuju. O svoji mladosti pravi, da spada v dobo, ko so svetili še s trsko in je bil velik dogodek, ko je oče prinesel iz mesta prvo malo petrolejko.
Bila je to mladost slovenskega kmečkega fanta, enega izmed onih, ki so si s svojo izredno nadarjenostjo in pridnostjo utrli pot v življenje in svet. Da ni bilo to lahko, se razume samo ob sebi. Kako bi neki majhen gruntec preživljal študenta, če bi se ta ne pretolkel sem z i-ištrukcijnmi skozi gimnazijska leta. Tako se je godilo prof. Murku, ko je še študiral v Ptuju in Mariboru. Za visokošolske študije na Dunaju se
PJESNIŠKA TVORNOST A1SIII IZSELJEM€£T
Življenje in pesmi Ane Prač-kove-Krašna so zrcalo naše zemlje, naših ljudi v onih letih, ko je hotel postati fašizem
Ana Praček-Krašna
na Primorskem vsemogočni gospodar ter zahteval, da se mo. ra vse ukloniti njegovi volji, njegovi sli po nadvladi in zavojevan ju. Četudi so te pesmi nastale daleč od domovine, morda v Pennsylvaniji, kamor je Ano Pračkovo zaneslo med naše premogarske in jeklarske delavce prva leta njenega iz-seljeništva, morda v New Yor-ku, kjer živi sedaj, je v njih naš primorski človek z ono svo. jo čudovito navezanostjo, na domačo grudo ia s onim svojim čudovitim posluhom za vsak utrip na njej.
Ta človek je zdaj ona sama, zdaj tisti, ki so tako kot ona odšli daleč preko morja, zdaj oni, ki so se odpravili le preko meje, ali pa ostali doma. Trpljenje vseh je zlila v stihe potem, ko se je pretolkla preko vseh začetniških težav, ki jih ji je delalo pomanjkanje izobrazbe.
Donja je v Dolgipoljani na Vipavskem in že v osnovni šoli
so se ji vpletali stihi med naloge, zaradi katerih jo je učitelj okregal, češ da naj jih piše posebej, a nalogo posebej. Da 'bi šla v mestne šole tedaj ni mogla misliti, ker doma ni bil0 sredstev. Tudi za primer, no delo je postalo težko in tako se je 1920. leta odločila, da pojde v Ameriko, kamor jih je toliko odhajalo v tistem času. V tamkajšnjih kulturnih društvih se je pričela udejstvovati in v različnih tečajih si je nabirala znanja. Tako je postala sodelavka izseljeniških časopisov, nad leto dni pa je vodila uredništvo in upravo «Novega lista«, ki izhaja v New Yorku.
Prve pesmi ji je narekovalo domotožje, pozneje pa jo je pričela zanimati tudi Amerika z vso svojo širino in kontrasti, zlasti pa naši ljudje, ki so tam našli novo domovino. V uvodni besedi k svoji pesniški zbirki «Za lepše dni«, ki obsega pesmi iz dobe med prvo in drugo sve-
Prešernove
v
nekdaj
•Jugosio vsnski drami«
V Beogradu
V Prešernovem tednu je priredila Slovenska filharmonija v Ljubljani koncert s kompozicijami po besedilu Prešernovih pesmi, Umetniški svet pri re. publiškem ministrstvu za kulturo in znanost je dal lani najvidnejšim skladateljem pobudo, da napišejo nekaj skladb po besedilu Prešernove pesmi. L. M. Škrjanec je napisal ((Gazele«, sedem orkestralnih pesnitev, M. Lipovšek kantato ((Orglar«, B. Arnič koreografsko simfonično sliko «Povodni mož« in Bogo Leskovic «Sonete ne. sreče«. -----------
Društvo za zgodovinska vprašanja Istre in danes
2e 1884. leta se je osnovalo v Poreču Društvo za istrsko arheošogijo in zgodovino (So cieta Istriana areheologia e storia patria). Na prvi pogled je imelo znanstveni značaj, v bistvu pa je bilo izrazito poli. tično. Izdajalo je časopis «Atti e memoria«, ki je vseh 53 let svojega obstoja ubiral ene in iste šovinistične strune, odete v znanstveno prevleko. Vse, kar naj bi se sintetično obdelalo, naj bi dokazalo kontinuiteto rimstva z naivno interpretacijo, da vse, kar je bilo rimsko je istovetno z italijanskim. Kar pa temu ni odgovarjalo, se je izkrivilo in ((znanstveno« opravičilo ter podprlo z italia-nizacijo Hrvatov po znamenitem reku B. Benussija; Ce Slo. vani hočejo kulturo, morajo postati Italijani.
Zemljiški gospodje so instinktivno čutili, da jim preti glavna nevarnost od kmetov in da je kmečko vprašanje narodno vprašanja. Bližnja preteklost je to tudi dokazala, ker prav istrski krnet je bil tisti, ki je obračunal z njimi. Tako se je tudi končalo z izkoriščanjem znanosti v neznanstvene naine-ne, V namene raznarodovanja m zasužnjenja slovanskega življa v Istri.
Društvo za zgodovinska in kulturna vprašanja Istre, ki je imelo 4. t.m. v Puli svoj ustanovni občini zbor, ima povsem drugačne cilje in drugačno perspektivo. Prikazati bo moralo zgodovino Istre od prvih izsledkov do narodno osvobodilne vojne in graditve socia. lizma. Sem spada vprašanje istrske ilirske države za časa Epula, kmetijstvo za časa Rimljanov, prihod Slovanov in njihove organizacijsko politične formacije, vprašanje srednjeveških komun, življenje osnovnih kmečkih množic, ko-Ionat in kmetijstvo, politično nacionalna trenja preteklega stoletja in razvoj delavskega gibanja. Razen tega sistematičen študij o razvoju narečij, študij velikega števila umet. nostnih spomenikov, arheoloških izkopanin, gospodarskih in kulturnih prilik ter gradivo iz osvobodilne borbe. Vse to delo bo društvo načrtno koordiniralo in sistematično uredi-
lo. V ta namen bo služil tudi
časopis, ki ga bo izdajalo. Pred. stavljal bo povezavo med posameznimi člani in bo obenem odsev njihovega dela.
Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani
V težnji za pravo socialistično'vsebino, ki naj javno življe nje v Jugoslaviji čim bolj demokratizira ter prenese odgovorne pozicije na one, ki so na tem ah onem delovnem področju konkretno zainteresirani, je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo univerzitetnih profe. sorjev in znanstvenih delavcev.
Izkazalo se je namreč, da potrebuje visokošolski učni kader v delu več samostojnosti in zato je bila njegova povezanost v Sindikatu prosvetnih delavcev neodgovarjajoča in delo zavirajoča oblika. V Beogradu so društvo univerzitetnih profe-
sorjev ustanovili že 1947. leta, V Zagrebu 1948, v Skopi ju in Sarajevu 1949. Ta društva so se po razformiranju Sindikatov prosvetnih delavcev povezala neposredno z Zvezo sindikatov Jugoslavije.
Društvo visokošolskih profe. sorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani vključuje člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti, profesorje, docente in asistente Univerze, Tehniške visoke šole, Medicinske visoke šole, samostojnih fakultet, akademije in znanstvene sodelavce vseh teh zavodov. Za predsednika je bil izvoljen rektor Medicinske visoke šole akademik dr. Božidar Lavrič'.
Društvo bo dvigalo raven pedagoškega in znanstvenega de. lovanja na slovenskih visokih šolah in raven socialistične inteligence. Prožilo bo pomoč prj uporabljanju znanosti za socialistično graditev in skrbelo bo za stike s sorodnimi društvi do. ma in v tujini.
NOVE KNJIGE
I na naši slovstveni njivi
Med letošnjimi izdajami pri. pravlja Državna založba Slovenije Izbrane spise Ivana Cankarja. Obsegal j bodo deset knjig, vsaka bo imela približno 400 strani. Urednik Boris Mer-nar je upošteval zbirke Cankarjevih del, kakor jih je pisatelj sam izdal. Izpuščeni so le nekateri spisi zaradi snovne, ga ponavljanja in taki spisi kot je o problematiki slovenskega umetnika in slovenske umetnosti v Cankarjevi dobi. Letos izidejo prve tri knjige, nato pa vsako leto po dve ali tri.
Finžgarjev osemdesetletni ju-
bilej bo DZS počastila z izborom njegovih najboljših novel, ki bodo izšle pod naslovom «Njiva». Izšel bo tudi novi napis Planinske idile Triglava.
Novost v slovenski literaturi je filmsko dramatska pesnitev Bele vode od Mateja Bora- Razen te izide tudi zbirka Nove pesmi istega pesnika. Zajela bo pesmi po osvoboditvi, osrednje mesto bo zavzel Sonetni venec.
Novi Ingoličev roman nosi naslov Upor. Snov zajema iz življenja mariborskega tekstil, nega delavstva v letih pred drugo svetovno vojno,
Pod istim imenom je napisala svoj roman tudi pisateljica lika Vaštetova. Dogaja se v Novem mestu in se razpreda okoli malomeščanstva, plemstva in kmetov v začetku 19. stoletja in okoli ljudskega upora.
Dušan Moravec je izbral izmed ((Trdinovih bajk in povesti« 20 najlepših in jih povezal v knjigo, ki izide na 240 straneh.
Marija Boršnikova je uredi, la novo izdajo romana Ivana Taučarjn ((Cvetje v jeseni«. To je klasična Taučarjeva povest, samospev naravi,, nepokvarje-nosti, zdravju, moči in dielu.
ff
tovno vojno, to svojo novo do. mo vino opisuje takole:
Tukaj v naši novi domovini Ameriki smo imeli v tistih dneh Franklina Delano Roosevelta in njegov «New Deal» ekonomskih in socialnih reform; imeli smo NIRO in WPA ter niz drugih vladnih agencij, ki so skušale izvleči deželo iz depresije, v katero jo je pahnil silen zlom finančnega kolosa na Wall Streetu L 1929. Imeli smo dolge krušne vrste, cele karavane za delom romajočih brezposelnih ljudi, milijone delavskih, uradniških, profesionalnih' 'in Obrtniških družin ob javni podpori ;imeli smo velike stavke in organiziranje delavskih unij pod krepko in varno roko veli. kega predsednika, ki se je zavzel za malega človeka v indu. striji, poljedelstvu, trgovini in uradniških ter profesionalnih področjih.
Naši slovenski, oziroma jugoslovanski naseljenci v tej deželi so hodilj v onih dneh isto trnjevo pot kot ameriški ljudje sami. Zaradi diskriminacije so tu in tam bolj trpeli — kadar je . kriza v deželi, bigotizem cvete in tako smo mnogokrat slišali iz ust napetežev in ne-vednežev znano pikro krilatico: «Poberite se, od koder ste prišli!« Pod Rooseveltom pa se je z uspehom pričelo pobijati in zatirati zapostavljanje tujerod. nih in manjšinskih skupaj sploh. Delavci so nastopa® skupno za svoje pravice, za boljši kos kruha, za organiziranje, za enake vzgojne prilike svojega naraščaja, brez razlike barve polti, narodnosti ali vere. Bil je veliki čas, poln idejnega zanosa, ciljev za lepše dni vseh. Ljudstvo se je oklenilo svojega vodje v Beli hiši v Washingtonu, kakor se oklene deca svojega očeta — štirikrat ga je izvolilo za predsednika — in ko je pod težkim bremenom velikih odgovornosti orna. gal in legel v prerani grob, je ljudstvo žalovalo za njim, kakor žaluje deca za svojim očetom.
V tej dogodkov polni dobi tišine pred novo svetovno vihro je zastavil svoje pero za delavsko stvar marsikateri pesnik in. pisatelj moje generacije, ki je globoko občutila prvo svetovno vojno in si je po svojih naprednih miselnih in idejnih predstavnikih prizadevala preprečiti ponovno klanje. Kriza namreč ni zaje. la samo Amerike, davila je tudi ljudstva ostalega sveta. Delavstvo v naši stari domovini je šlo v tistih časih skozi hudo krizo brezposelnosti, brezpravnosti in velike bede... in tudi iz njegovih vrst so vznikli pesniki in pisatelji ter borci, ki so, kakor mi tukaj, slikali raz. mere in izražali globoko tlečo željo ljudstva po lepših dneh.
Misel je bila takorekoč vesoljna in se ji ni mogel izogniti noben posameznik, ki je čutil z ljudstvom. V onih dneh smo ustvarjali «nov sveto. Celo velika svetovna razstava v New Yorku je osvojila geslo: «The World of Tomorrovv«, Ta »jutrišnji svet« je sicer prav kmalu zameglila druga svetov, na vojna, toda dokler žive ljudstva po svetu, bo z njimi vedno in navzlic vsemu živela velika želja po lepših dneh. Naj bo torej v tem pravcu tudi moja preprosta beseda, izražena v pesmih te zbirke skromen prispevek k veliki in nesmrtni želji ljudskih množic sveta,
V
U
Raziskovalec slovanske kievisti
prof. Murko 90 - letnik
je ob začetku zadolžil pri. odvetniku dr. Dominkušu v Mariboru. S tem si je pomagal preko onih mesecev, ko še ni bilo nobenega zaslužka. Na Dunaj pa ga je vlekel predvsem Milošič, ker si je želel pyri njemu poslušati slavistiko.
Cim je doktoriral, se je odpravil na študentovsko potovanje v Rusijo in je ostal lam poldrugo leto. Popotne vtise iz Rusije je objavil v devetem letniku «LjubIjanskega Zvona» leta 18Š9. V svoji sklepni besedi pravi: «0 Rusih se je mnogo sanjarilo pri vseh Slovanih, toda nihče se ni pobrigal za to, da bi jih spoznal. Tudi takšni orisi kakršni so bili moji, so v slovanskih literaturah redki. Razlogi za to so različni Mnogi Slovani ne morejo najti v Rusiji stx>jih idealov in tega ne marajo priznati. Jaz sem po drugi strani naletel tudi na Ruse, ki niso marali ničesar pisati o Slovanih. Ce je pa pri Rusih marsikaj drugače, kakor si mi predstavljamo, je to umljivo; Slovani so hodili tisoč let različna pota. Zame je resnica vselej nad vse. Ne poveličujem ničesar v romantičnem navdušenju, vendar upam, da nisem prekoračil meja, ko sem povedal, kaj mi ni ugajalo, Nekatere opazke so se mi dozdevale potrebne, ker se je v poslednji dobi širilo rusofilstvo, ki ni ustrezalo resničnim razmeram, ki je Slovanom škodilo, Rusom nič ni koristilo in Slovanski vzajemnosti ni pomagalo. Z mojim mnenjem so se strinjali tudi številni ruski učenjaki«.
Te njegove misli in ugotovitve so vsekakor zanimive in to zlasti sedaj po tolikih izkušnjah.
Svojo službeno pet je nato zastavil na Dunaju kot pre. davatelj slovenščine in ruščine na visokih šolah in je bil skoraj presenečen, ko je leta 1902 nenadno postal vseučiliški profesor v Gradcu, Avstrijski cesar Franc Jožef mu je ob otvoritvi avstrijskega muzeja za narodopisje, ko mu je bil predstavljen, sam priznal, da je Gradec težko mesto. In graška tla so bila narodnostno res vroča. On pa se je umel utrditi na njih in si pridobiti spoštovanje. Kljuboval je svojim globokim obsežnim znanjem, tako kot je tudi cesarju Francu Jožefu. Ko mu je ta rekel, da mora biti slovenščina prav zaostala, mu je namreč odgovoril, da ima slovenščina celo biblijo in prvo slovnico iz istega stoletja kakor nemščina.
Ob razpadu Avstrije je mislil posvetiti svoje moči mladi jugoslovanski državi in univerzi v Ljubljani, ki si jo je želel organizirati. Izvolil ga je Zagreb, vabila ga je Praga. Tam se je ustanavljala stolica za jugoslovanske jezike in slovstva. In ker skoraj niso mogli brez njega se je kljub vsemu odločil za Prago.
Pričel je delovati na Karlovi univerzi, kjer je predaval
Murkova rojstna hiša na Drasteli pri Ptuju
južnoslovanske jezike in literature. S svojimi sodelavci je tudi organiziral nekako evropsko središče slavističnega študija v Pragi. Njegovo delo pa se ni omejevalo le na vseučv-liške predavalnice. Znanost mu je predvsem sredstvo, ki mu je dalo možnosti proučevanja dobe, ljudi in okolja, v katerem živijo. Studijsko potovanje v Rusijo je bilo le del tega, kar je storil za spoznavanje slovanskega sveta in njegovih stikov z drugimi narodi na Zapadu. Zlasti se je poglabljal v ustvarjalnost južnih Slovanov in Cehov. V nemščini je napisal spis o pomenu reformacije in protireformacije na Slovenskem^ V njem prikazuje slovansko idejo zf>ližgnja med narodi.
V raznih jezikih je pisal o svojih študijskih potovanjih po Bosni, Hercegovini in Crni gori, kjer je s fonogramom snemal narodne pesmi. Posvetil jim jedve . večji razpravi. Ostal je ves zakoreninjen v svoji domovini ter poskrbel, da bi njene narodne lepote in posebnosti spoznali tudi drugi slovanski narodi.
Na tega velikega slovanskega humanista, ki si je znal pridobiti svetovni sloves je slovenski narod upravičeno lahko ponosen. K jubilejnim čestitkam bratov v svobodni domovini se pridružujemo tudi mi tržaški Slovenci.
Prot. Murko v Smokvici na Korčuli, ko je bil na študijskem potovanju po Dalmaciji
pehati
ANE PRAČKOVE KRASNE
VUVAWWk ‘■V.W.W.V.V.V.,.V.W.%VAV«%
SLIKA
To, draga, sva vzela s sinčkom v slovo — zakaj, še preden te dosele to pismo, pojdem in morda me niti nazaj več ne bo.
Vem, zdaj bo kmalu Miklavž, božič, novo leto —
in greh je, da je tako sladkemu otroku baš pred prazniki vse veselje odvzeto.
Cm greh, da so jie z našo naših malih mladost ubili — da so tujce od juga in bedo med nas naselili. —
Zločin, da nam zlokobno odpirajo vrata v afriške puščave — sami grabijo duše naših malih — naša polja in nože dobrave . . -
(Ko so pošiljali Primorce v Abesinijo)
BELA PISMA
V dolgih presledkih prihajajo in so:
Kakor iz dalje poslana tožba raztrganih src — kakor vzdihi pelin pijočih duš kakor pritajen krik iz domačih ruš . ..
In se mi včasih zazdi,
da je v belih pismih življenje
poslano kos za kosom —
pa zlagam skupaj
in je naposled samo — trpljenje
— Trpljenje bratov in sester v lastne in tuje verige ukovanih ~~
Oj! bratov in sester na posvečenem oltarju zlatemu teletu žrtvovanih . . .
PRIRODNA BOGASTVA Ljudske republike Srbije
Ljudska reipubl ka Srbija ima bbilo prircdnih bogastev. Naj-raznovrstnejša so in nanje se lahko nasloni velika industrija, lahko pa se tudi razvije velik in vsestranski gospodarski razmah. Kot prvi v vrsti teh prirodnih bogastev je premog, ta osnovni pogoj za vse vrste industrije od električnih central do železniškega prometa. Po premogovnem bogastvu je Srbija na drugem mestu izmed ostalih jugoslovanskih repu. blik. Njegove zaloge se cenijo na nekaj milijard ton, kar pomerili, da jih je dovolj za 2000
let in to tudi v primeru, da se proizvodnja znatno poveča.
V Srbiji so-vse vrste premoga, največ pa je lignita. Čeprav znašajo njegove zalege nad dve milijardi ton, je bilo v Kolubarskem bazenu, kjer ležijo, do nedavnega le nekaj manjših rudnikov. Delo bo ta bazen popolnoma preobrazilo, kajti izkazalo se je, da je lignit silno uporabljiv kot važna industrijska surovina.
V južni Srbiji, v Kosmetu, je velik Kosovski lignitski bazen, v katerem se šele v najnovejšem času povečuje proizvodnja. V severnovzhodni Srbiji pa je Kostolački lignitski ba. zen, ki ima zelo ugodno lego v bližini Donave, da se premog lahko prevaža na ladjah. To je bil tudi eden izmed vzrokov, zaradi katerih je bila njegova proizvodnja precej visoka, čeprav po kvaliteti zaostaja za premogom v Kosovskem in v Kolubarskem bazenu.
Razen lignita pa ima Ljudska republika Srbija tudi nahajališča nafte. Največja so vzdolž bolgarske meje. Ob teh nahajališčih je tudi najboljši jugoslovanski premog, ki zaradi svoje visoke kakovosti služi v specialne industrijske svrhe.
Poleg tega ima Srbija tudi velika nahajališča premogovega sikriljevca, iz katerega se s pomočjo enostavnih priprav izloča nafta. V manjši obliki se to že dela, v zamisli pa je, da se bo to delo znatno povečalo, zaradi važnosti nafte in zaradi vse večje potrebe po njej.
Vodne sile so v Srbiji zelo velike in daleč prekašajo en milijon konjskih sil, če je voda nizka, če pa je voda normalna prekašajo dva milijona. Te si-le bodo omogočile gradnjo velikega števila hidrocentral. Med
rekami, ki pridejo v poštev so Drina, Morava, Ibar, predvsem pa Donava. Na teh rekah bodo lahko zrasle hidrocentrale, ki bodo imele stotisote konjskih sil. Na manjših rekah pa bodo nastale manjše hidrocentrale. K tem rekam prištevamo Ti-mok, kjer so nekatere hidrocentrale že v pogonu, druge pa se gradijo.
Srbija je bogata tudi na kovinskih rudah. Med temi je na prvem mestu svinec. Proizvodnja svinca je na prvem mestu v Jugoslaviji, a na četrtem mestu v svetu. Velika nahajališča svinca so v okolici Trepče na Kosmetu, manjša pa v ostalih pokrajinah. Vzporedno z na. hajališči svinca pa so tudi nahajališča cinikove rude.
Svetovni pomen imajo srbska nahajališča bakra. Jugoslavija je tu na drugem mestu svetovne proizvodnje. Največje nahajališče bakra je v severovzhodni Srbiji v bližini Bora, kjer so tudi največje priprave za proizvodnjo bakra v Evropi. Posamezna rudna polja dosežejo 30 m širine.
Toda to še ni vse. Srbija ima šg krom, antimon, tnoiipden. Po proizvodnji kroma je na prvem mestu v Evropi, a na šestem mestu v svetu. V proiz. vodnji antimona je na prvem mestu v Evropi, a ne; četrtem mestu v svetu. Molipden, to redko in važno rudo ima poleg Jugoslavije samo še Norveška.
Poleg opisanih rud svetovnega pomena, ima še Srbija tudi druga rudna bogastva, ki sicer niso svetovnega pomena, a so kljub temu velike važnosti za Jugoslavijo. V bližini Valjeva in Kopaonika so velika ležišča pirita in manganskih rud, ki so potrebna za razvoj težke industrije in ognjegasnega gra-
diva. Sloji magnezita dosežejo 30 do 70 m debeline, Bogata nahajališča so v hližini Aran-diželovca in Mladenovca.
Ljudska republika Srbija ima tudjj bogate ležišča tupine. ki je potrebna •• za proizvodnjo cementa, dalje ležišča zlata, srebra, azbesta, kaolina in drugih rud. Vse t0 pa kaže, kako velika so njena rudna bo. gasiva in do kake mere se lahko razvije rudarska in industrijska proizvodnja. Kljub temu pa ni imela Srbija vse do današnjih povojnih dni nobenih pravih možnosti industrijskega razvoja. Sele po vojni je te možnosti dobila in od tedaj neprestano rastejo njene proizvajalne sile.
DE
P1S1S
galeriji
«Scorpione»
Avtop ortret
Odmaknjeni od slovenskega zaledja so tudi Primorci že ču. li o veselih Ribničanih in neugnanih Veržejcih. Oboji so ro. jeni šaljivci. Preko vseh nevšečnosti in nadlog si pomagajo s humorjem-, ki jih nikdar ne zapusti. Daleč vsaksebi so ti veliki življenjski optimisti, od Primorske dokaj oddaljeni. Predvsem Veržejci, ki žive v Prekmurju blizu Murske Sobo. te. Bliže so Ribničani tam za Snežnikom na nekdanjem Kranjskem med Ljubljano in Reko. Vredno je, da jih spozna, jo slovenski rojaki tudi tostran nekdanje državne meje.
Obiščimo za ejnkrat Ribniško dolino in njeno domiselno ljudstvo.
«Kaj, pr mej vir! Ribenški dohtar me je cejlo Uro ulejku za zob, pa je rajtou dve j set krajcerju, tle bom pa za ano minuto dajau goldinar? Sej jih ne dejlam!«
Tako se je jezil Ribničan Tomaž Klun, čim je imel v Ljubljani boleči zeb zunaj in bi bilo treba za to odriniti gol. dinar. In to je bilo takrat dosti denarja. Dolgo je že tega, odkar se je to zgodilo. Takrat Ribnica še ni premogla pravega zdravnika, pomagala si je z zasilnim domačim ranocelnikom in boleznipreganjalcem, z ma. začem, kot pravimo, ali padarjem. Ribniškemu padarju je bilo ime Bobek, po domače pa so ga klicali za Sipe o. Naglušen je bil Sipca, nikdar pa mu niso odrekla ušesa, kadar so mu dejali «dohtar».
Tomaž se je bil prehladil na glavnem volčjem lovu — o tem boste slišali kasneje! — In začelo ga je trgati po čeljusti.
Narodi vseh časov st> vedno podlegali čaru romantičnih do. godivščin mornarjev in raziskovalcev, ki so si upali plo-Všfci po novih morjih in odkrivati nove zemlje. Pa tudi zračni ocean je imel svoje pionirje: može. ki so raziskovali biosfero, to je tisto sorazmerno tanko zračno plast, v-kateri živijo ljudje in živali: može. ki so se dvignili v troposfero, v tisto ogromno plinsko talilnico, v ka. teri rišejo letalc; svoje proge Skozi oblačne vrhove in soteske; može, ki so se povzpeli prav v stratosfero, v kraljestvo nad nevihtami, kjer je zrak izredno redek in mora i-rr.-eti raziskovalec s seboj zalogo kisika; kjer sije sonce ves dlan in dež ter megla rikdar ne zatemnita svetlobe. Tudi strato. sfera ima svoje junake, vendar jih je malo, ki so se drznili v take višine.
V juliju 1934 se je pripravila stiatosferna odprava s pomočjo Ameriškega zemljepisnega dru. št v g in zraikoplovstva, da se dvigne v skrajne višine- Za po. dlvig so zgradili največji balon vseh časov, «Exploror»; dvignil naj bi se s pomočjo vodika, s katerim so polnili plinski ovoj. ki pa naj bi bil na vrhu mlahav m bi se tako šele v razredčenem zraku 18.000 m na. pihnil v veliko belo kroglo s premerom 60 m. Na balonu je bila pritrjena kabina s premerom 2.40 m, v kateri je bil pro. stor za vse tri člane odprave, — za majorja Kepnerja, kapitana Stevensla in kapitana Andersona — in ki je bila opremljena z veliko količino znanstvenih instrumentov: fotografskimi aparati, napravami za merjenje kozmičnih žarkov, posodami za polnjenje z zrakom visoke atmosfere, barometri, termometri, višinomeri, spek-tografi, s težkimi s svincem obitimi elektroskopi, s popolno napravo za proizvajanje in prilagojevanje zraka, sprejemnim in oddajnim radijskim aparatom, z baterijami za pogon vseh teh aparatov.
Dne 27. julija so nastopile ugodne atmosferične prilike za vzpon. Veliki balon so nspolni-
Polet v stratosfero leta 1935, ki je dosegei svetovni višinski rekord; priredila sta ga ameriško letalstvo in ameriško geografsko društvo. Balon na pol napolnjen s plinom
li ponoči v nekakem naravnem
grlu v Blak Hills, v Južni Dakoti, ki je zavarovano s 120 m visokimi skalnatimi stenami. Kmalu po peti ur: zjutraj so sprostili zadnje vrvi, balon se je odtrgal od zemlje in se hitro zibal prati nebu. Prva opazovanja so napravili v višini 4.500 m, in 12.000 m; naj navedemo nekaj zapiskov kapitana Sie-vensa.
»Zapremo spet plinske zaklopke in «Exploror» se začne dvigati; bilo je proti poldnevu; po polurnem neprestanem dvi-gar.ju smo dosegli 18.000 m. Ma. jor Kepner se je pripravil, da spravi balon spet v ravnotežje, ko zaslišimo močan šum, ki je prihajal od vrha kabine... Ko pogledamo kvišku, opazimo na
notranji površini balona veliko razpoko, ki se je vedno bolj širila. Skozi gornje okence smo opazovali luknjo, ki se je polagoma vedno bolj večala.
Minute so potekale počasi; , notranjosti kabine je prekinjalo težak molk samo tiktakanje instrumentov. Od časa do časa se je šum, ki smo ga najprej slišali, ponavljal in to je pomenilo nove razpoke v ovoju balona.
Pod nami se te razprostirala zemlja, rjava, ožgana od sonca, in tako daleč, da nismo razločevali ne cest ne hiš, ne železnic. Smeir, y kateri smo pluli, se je zdaj spremenila. Toda to ni bilo več važno; ni šlo zato kje se borno spustili, ampak kako?
Slika, ki so Jo posneli iz višine okoli 5.000 meirov, kaže dvig stratosfemega balona s
krajem starta
Pri pogledu skozi okenca kabine, ki so bila nameščena pravokotno na navpičnico, je bilo nebo močne modre barve, kot ga vidimo na visokih gorah; pri navpičnem pogledu pa je bilo kot črn žamet. Soncj te sijalo presenetljivo, vrvi so ^e Videle v sončnem siju mnogo večje, kakor so bile in Be svetli, kale.
Instrumenti so kazali zunanjo temperaturo okoli 62 stopir.j Celzija pod ničlo, medtem, ko je bilo znotraj okoli 10 stopinj nad ničlo, vendar je temperatura padala.
Naša hitrost paaanja se je ve. čute, in ko smo bili na okoli 6 000 m, sta major Kepner in kapltar Anderson odprla nve v'atei in prvič smo imelj občutek, da smo svobodni in da lahko Uporabimo v primeru co-trebe padala. Sklonili smo se vsi navzven in tako lahko bolje videli vrsto razpok v balonu.
Naenkrat se je spodnji del balonskega * ovoja odtrgal, medtem ko je preostala velika kapa služila, kot nekako padalo. V višini 3.000 m smo spozna-lič, da preostaja edina rešitev v tem, da se spustimo s padali, kakor tudi nam je bilo težko zapustiti vso znanstveno opremo, ki smo jo imeli s seboj... Komaj sem še videl kapitana Andersona zagnati se ven, ko je balon eksplodiral in je kabi. na strmoglavila, kot kamen navzdol. Z ogromnim naporom proti zračnemu pritisku se mi je posrečilo priti v bližino ene od odprtin, se vreči v vodo. ravno lego z razkoračenimi nogami in razklenjenimi rokami, kot kaka žaba, se obrniti okoli sebe in potegniti držaj padala, ki se je v trenutku odprlo...«
Kotinska kabina, ki je strmo, glavila s hitrostjo 240 km na uro z vsemi svojimi instrumenti, se je razbila na njivi pšenice in je bila popolnoma uničena. Toda ta neuspeh mož odprave ni preplašil. V maju je bil dograjen nov balon, mnogo večji in pripravljena je bila kabina s premerom 2,70 m, iz magnezijeve zlitine, s še bolj popolno opremo, kot je bila prejšnja. Ker je bil vodik glavni vzrok eksplozije pri prvem poskusu, so zdaj p-ripravili na tisoče kubičnih metrov plina helija.
V začetku junija so bile vse priprave končane in čakali so samo še na ugoden trenutek za plinsko polnjenje in za start. Za polnjenje s plinom ni imelo bi. ti ves dan niti vetra, niti dežja, da bi se lahko ovd? balona \ vsej svoji širini raztegnil. V naslednji noči, ko bi se balon, ski ovoj začel pod pritiskom plina dvigati kot ogromna goba, v vsej svoji višini skoraj 100 m, je bilo potrebno nekoliko vetrovja na vrhovih okoliških hribov, in popolno zatišje v grlu kotanje, kjer so polnili balon. Na dan dviga je bil potreben zelo šibek veter, nego pa bi moralo biti popolnoma jasno ves ds n ali kvečjemu kakšr.i majhni oblaki. Na pooročju pristanka, ki so ga predvidevali kakih 100 km vzhodno °d dviga, bi smel biti le zelo rahel veter.
Do tako ugodnih pogojev je prišlo 11. julija, ogromni balon se je v popoldanskem soncu raztegnil, helij je sikajoč širil , gube platna in dvigal centi-
meter za centimetrom 3.175 kg ovoja. Naenkrat se je zaslišal V višini lahen sik, ki se je kmalu spremenil v trušč groma. O-voj se je razpočil in balon je padal težko na tla. Tako se je v par trenutkih katastrofe končala spomladanska odprava le. ta 1935, ki je stala Stevensa, Andersona in njune .tovariše toliko tednov trdega dela.
Toda že v oktobru istega le. ta so se ne- istem kraju znova pojavili pogumni zrakoplovci in se pripravljali, da v tretje izzovejo stratosfero. Kljub trdemu mrazu so spretno in hitro dokončali vsa pripravljal, na dela. Dne 10. novembra se je začelo polnjenje balona in vse je šlo dobro, z izjemo šest metrov dolge razpoke, ki se je pojavila v ovoju, ki so jo pa hitro zakrpali. V prvih urah naslednjega jutra se je balon ubogljivo dvignil pod mogočno dvigalno silo helija Kljub lahni hladni sapici, je balon z lahkoto premagal stene soteske, polne navdušenih gledalcev, ko je prišlo do nepredvidenega dogodka. Balon je zajel navzdol pritiskajoč zračni tok, ki ga je gnal proti robu skalnatih sten. Anderson je naglo prijel ročaje za izpust balasta in vreče s svinčenim prahom so začele padati drugg za drugo prot; tlom.
Petnajst metrov nad vrhovi dreves se je veliki zrakoplov ustavil, za trenutek obstal in
ske ceste in železnice so bile nevidne; največja področja njiv so izgledala kot mali pravokotniki; manjše reke so izdajali posamezni trakovi rastlinstva.
Tu in tam smo videli reke in jezera, zlasti če se je sončna svetloba odbijala od vodne površine. Na zemlji ni bilo mogoče ugotoviti nobenega znaka življenja.
Balon nam ni dopuščal, da b; gledali naravnost nad nas. Koliko smo pa lahko gledali navzgor, je bilo nebo zelo temno, ne ravno popolnoma črno, ampak bolj temno modro. Obzorje je bilo samo velik kolobar belega mraka«.
Ker mu je Sipca gnili zob le razmajal in da se reši hudih bolečin, se je Tomaž podal v Ljubljano, zakaj tam so bili ta. ki dohtarji velikega slovesa. Posebno so mu priporočali tistega v Zidovski ulici.
Ulico je brihtni možak hitro staknil. Razgledoval se je po njej in zagledal je v nekem oknu več klešč.
«Aha, ga že mamo!«, se je razveselil. Da so bili poleg klešč v oknu tudi čevlji in kopita, tega mož ni videl, tega Tomaž ni opazil.
Vstopi ir- vpraša, če pulijo tam zobe.
«0 seveda«, se je glasil odgovor, «pa še brez vseh bolečin!«
In že je sedel na trinožnem čevljarskem stolčku in sam mojster mu je navezal zob na dreto ter pripomnil; «Le nate-gnite!«
Tomaž je stegnil vrat, kolikor je mogel, v tistem hipu pa je začutil ob sedežu tako skelečo bolečino, da ga. je zazeblo notri v kosteh. Planil je pokor., ci in prevrnil vse okoli sebe. mojster pa je vrgel zdravilno šilo iz rok in hitel pobirat jz-ruvani zob, ki se je z dreto zakotalil po prašnih tleh.
«Presnetu je imu velike korenine«, se je začudil Tomaž, božaje skeleče mesto, «tle dol sem ga začutu!«
Ce vam povem še to, ds, je namesto zahtevanega goldinar, ja odrinil le dve dvojači, kot so rekli tedaj, to je komaj petina goldinarja, in se potem za. dovoljen vrnil v svoj ljubi domači kraj med bruinne kapišo-ne, je pa te štorije konec.
Take in enake ste gotovo že čuli in od te plati morda pozna, te Ribničane in Ribnico. Mor-
da tudi še po suhi robi. To bo pa že najbrž vse.
Kje pa leži Ribniška dežela? Poiščite jo kasneje, če zdaj nimate pri roki zemljevida Slovenije!
Pojdimo iz Ljubljane na Dolenjsko po krajevni železnici Čez Grosuplje v Kočevje- Konec tretje četrtine vijugaste proge leži trg Ribnica. Jugovzhodno od nje Dolenja vas, severozahodno Sodražica; vse tri med strmo Veliko in položnejšo Malo goro, obe odeti v bogato zeleno gozdnato okrasje.
Pisatelj Janez Trdina pravi o Ribniški deželi takole: «Ribni. Čani Dolenjcu niso le ribniški tržani in župljani, ampak vsi prebivalci Ribniške doline, torej tri župe: Ribnica, Sodražica in Dolenja vas, kar je gotovo pametno, kajti v vseh treh se govori isto narečje«.
Kot je pojoča ribniška govorica nekaj posebnega taka je tudi ribniška šegavost. O, tam so vam tiči! Ribničan nikdar zastonj ne zine.
Na grbavi Krim tam nad Ljubljanskim barjem se naslanja širokopleči Mokreč in dalje živahni Kurešček ter koničasti Sv. Ahac. sama slavna imena iz narodnoosvobodilne vojne. • Te tri gore zapirajo od ljubljanske strani pot v domovino suhe robe. v lepo Ribniško dolino. Hri. boviti gozdnati svet zvalovi po. lagoma v širno plodno ravnino, ki jo krasi prestolnica veselih in podjetnih ljudi, «okretnih, na trgovino in vsak posel in dobiček prekanjenih Ribničanov«, kot je še zapisal Trdina.
Tam je doma naša naj starejša domača obrt suhe rpbe. Pred stoletji so jo gojili še marsikje, je pa iz raznih razlogov propadla, v nezmanjšani meri pa
Siiha roba — Kdo ne pozna njenega izvora?
se je ohranila na Ribniškem Saj se je pred drugo svetovno vojno pečalo z njo nad pet soč hišnih obratov, ki so za^ slovali nad 10.000 ljudi in J’, hranili trikrat toliko. Dan« število najbrž ne bo manjše, ker delajo tudi Ribničani ® svojo petletko.	,
Kaj pa vse prihaja izp°“ ' hovih rok? Ves leseni drobir, 1 nam je pri hiši potreben t#»° gospodinjstvu kot v gospo®’ stvu. Saj ne moremo biti bre* zobotrebca ali lesene žlice,®' no rabimo škafe, viničarji te in putrihe in kadi. Kaj brez grabelj, vil in še pr®1®’’ gega lesenega orodja! Vse k deluje prastara ribniška-^te ča obrt.
S to lesno obrtjo ni tako
sitavno! Gojijo jo l« v do
hitdvipu:	j'*-'	pe	*	—'	i
hišah, kjer prehaja °d oče:la*_
- posel* aka b
pa se peča le z eno vrsto
sina, iz roda v rod. Ta
se vidi že pred hišo. Kup ljenih leskovih palic i® da izdeluje hiša vitre in
oW
ričujt
rešeto*
dna. Pred drugo hišo s° nSIj^ tane nacepljene zgonte; tam ^ lajo rešetne obode. Drug naložene cele skladovnice » večjih ih manjših, za brc" e keblice. Tako krajem k« ^ dem samim daje ta domač3 - - nadm
na industrija poseben
poseben pečat edinstvene vine «suhe robe«.	^
Iz kakšnega lesa pa je ® ba, da je kaj prida, boste šali. Ni vsak les za vse- In | ti mora vse najboljše laSj\*|i Biti mora gost, prožen, a gladko in lahko ceoljiv i ^ blaga, ki ga izdelujejo, je j? na vrsta lesa, ki ga upora Zobotrebce in zobe pri 2ra ^ n. pr. izdelujejo iz- drena,^ vitre uporabljajo lesko, - ( garji iščejo predvsem 3aV L pogosti rabi sta tudi buk® ^ češnja pa smreka in Je končno tudi lipovina za preproste izdelke.
Do zadnje svetovne
Ribničani skozi 450 let Vf ^ šali svojo robo po svetu. ^ zgodnji pomladi so si _na visoko krošnjo, zgrabili ^ f potno palico ter jo mahn tujino. Ko je v dolini men, so se vračali z. . jlr-kom v denarju ali iz blih1-’ < vaške tudi v žitu. Prisl ^ svojimi siti in žlicami 10 ^ gim lesenim drobirjem 9orl pa Cehe in Poliake in RUsin ’jSc med tirolske Nemce , in se’ ^ Italijane, ob našem JadraU ^ li do Kotora. Zanimivo 3^, v Bosno, Crno goro in ^ niso smeli. Ker so hodil’ - ^ buhom za kruhom z <t° ’ jim rekali «zdomarji».
VIKTOR
(Nadaljev. pr*1
Pomen Verdija
v operni	ustv
PIRN
Operr.o umetnost velikega i-talijanskega skladatelja Giuseppe Verdija običajno prikazujemo kot samostojno zaključeno celoto (kar sicer tudi je!) in redko kdaj osvetljujemo pomen njegove umetnosti v od>-nosu do opernega ustvarjanja XIX. stoletja nasplošno in do njegovih glavnih struj. In ravno ta odnos je za zgodovinsko obeležje italijanske opere te dobe dovolj zanimiv, da si na kratko ogledamo s te strani Verdijevo ustvarjalno pot.
Prva dela slavnega italijanskega mojstra, ki so nastala v njegovih mladostnih letih (o-krog 1840 do 1850) spadajo še v dobo, ko so v Italiji in v glavnem tudi v ostali Evropi prvačile še sladke pa tudi plehke melodije Bellinija, Do-nizettija in Rossinija, kateri so nadaljevali tradicijo italijanske opere iz prejšnjega stoletja in se niso mogli uspešno upreti razvadam, ki jih je ta »ola vnesla v stoletje romantike. Dela imenovanih' mojstrov, da ne govorimo o drugih manj pomembnih skladateljih, so bila v naglici in površno napisana in se zato, razen izjem kot n. pr. Rossinijev »Seviljski brivec« niso ohranila. Na gledališkem odru je še vedno neomejeno kraljeval pevec-solist, ki se mu je moralo podrediti vse — saj so bile nekatere opere napisane prav zato, da 'on pokaže vse svoje tehnične sposobnosti. Pripetilo se je, da je premiera nove opere uspela le
si je iz italijanske melodike, francoskega ritma ter nemške harmonije zgradil nekak mešan stil, ki v tedanji dobi je v polni meri zadovoljeval široke množice.
V takem vzduiju so nastala prva Verdijeva dela, ki so prinesla v tedanje operno ustvarjanje, svežega duha. Ze tretja njegova opera »Nabukodono-zor» (Nabucco) vsebuje nekatere bistvene lastnosti njegovega stila, ki so v kasnejših letih prišle le do vse večje izpopolnitve. Vokalni stavek sicer še vedno prevladuje in orkester v pričetku služi v glavnem spremljavi, toda že v nekaj letih postane polagoma bistveni element njegove opere. Melodija ni več napisana samo za u-veljavitev pevca ampak je polna, plastično oblikovana, po. stavljena na močno ritmično o-snovo ter se smiselno vključuje v dramatsko atmosfero njegovih del. Verdi je dokončno prekinil s tradicionalno prakso, da pevec-solist samostojno izkrivlja skladateljevo melodijo kar je onemogočil s tem, da je z absolutno točnostjo zapisal vsako nianso melodične linije. Bil je prvi skladatelj, v katerega osebi je bila združena bogata melodična invencija in sposobnost za globokoumno karakterizacijo psihološke strani junakov njegovih oper, ka-; terih vsebino je črpal predvsem iz del na j več j ih klasikov svetovne književnosti, kakor n. pr. Shakespeareja. Naprsni pred-
janje in pripravila tla Šim strujam. Mogoče, 'Jjjetf ta ogromen razvoj V»r \f ustvarjalne sile pospes®^ zaradi Berliozove oTyp/'. tehnike in še posebno fr ja, ki je v drugi polovi«* tov' stoletja ustvaril v Nemčtogjj’ tip «glasbene drame« Z nim orkestrom «Leit ve>' «brerkončno melodijo« ‘‘.i, i(' dar je Verdi ostal v sV°a#|i°' lih dosledno zvest PrCV , l5 sebno do veljave. V prekipeva-, £emu vokalnemu staV*V jočem nizu melodij prikaže sk a- fJednje nj bilo lahk0> ce
datelj prvobitne življenjske strasti svojih junakov, od strastne ljubezni do smrtne žalosti in te melodije ogrejejo poslušalca do srca.
V tretji dobi svojega ustvarjanja začne Verdi izčiščevuti svoj Izraz tako v vsebini kakor v formi. Zlasti orkestralna partitura postane vse bogatejša in poleg vokalne pričenja bistveno tolmačiti scensko dogajanje. Zadnja tri njegova dela: «Aida», «Ote!lo» in še posebno «Falstaf» so višek izraza Verdijevega revolucionarnega umetniškega razvoja. Več kot 50 let je trajal njegov vzpon, ki ga je Po trdem življenjskem delu pripeljal od preprostega prvenca . «Oberta», do sijajne muzikalne komedije »Falstafa«. v kateri sta že na čudovit način uravnovešena vokalni in istrumentalni stavek in v kateri ni več sledu pomanjkljivosti stare italijanske opere.
Dasi življenjsko pot Verdija, in njegovo delo ne moremo Imenovati revolucionarno, vendar lahko trdimo, da je njegova 501etna plodovitna dejavnost »revolucionarno« prekva-sila italijansko operno ustvar-
slimo na ogromen vp^. jte nerjeve opere, katera „1^ Verdija prav gotovo P ^ ma preusmerila nadaljfP-jeK1 opere v Italiji, kajti heyetdii* pozabiti, da so razen in Musorskega, (ki se nil na rusko folltloro e f vsi operni skladatelii lovice XiX. stoletja P i^1' vplivu VVagnerja. La mo, da so vsi vidnejš’ 3 ,o f , ski operni skladatelji« 1 1 uveljavili proti ko.icii v začetku XX. »t°lctjacicer Verdija. Zapustili so f' mantiko ter ustvarili »veristične opere« k°t težki atmosferi glasbene drame, ki 3e prodirati tudi v razvili naprej, zlasti no tehniko, se okori«*" (r. riohitvami impresiom^j vpo
cini) podlegli dele	,gj,
raznežene in Massenet-jeve opere ^ lahko rečemo, da so sjji vsi le nadaljevali de trg V ga italijanskega m J ^„1 seppe Verdija, ki ga nujemo naj večjega ga opernega časov.
Ob zori pričvrštajo zrakoplov-no ladjico na vrvi, ki visijo od balona. Vreča na vrhu ladjice vsebuje veliko padalo za primer potrebe
se začel nato dvigat; v stratosfero, kjer je dosegel z 22.066 metri svetovni višinski rekord, «... Skozi spodnje okence smo videli zemljo navpično pod na. mi, — piše major Stevens — skozi stranska okna pa smo lahko zajeli z našimi očm! stotine kilometrov našega planeta v vseh smereh, Avtomobil-
zato, ker je v glavni sopran- hodnikom pa tudi sodobnikom ski vlogi nastopila slovita pev- je za Verdija značilna redna ka. Odkestru je bila poverjena uporaba zbora, ki je baš v nje-
povsem postranska vloga — služil je v glavnem le spremljavi arij, duetov itd. Nov pojav na področju opernega u-stvarjanja prvP polovice XIX. stoletja, ki pa tudi mj bistveno koristil lazvoju, je bila tako zvaria »velika opera« («Grand opera«), katere najvidnejši predstavnik v Franciji — Gia-como Meyerbeer je na čim bogate je opremljeno sceno natrpal vse, kar mu je pomagalo povečati zunanji efekt (mogočni sprevodi, procesije, bitke, eksjplozije, itd.). Meycrbeer
govih prvih operah eden bistve. nih činiiteljev.
Sposobnosti Verdija-dramati-ka so prišle do polne veljave zlaslj v drugi dobi njegovega ustvarjanja, ko je nastala v letih 1851 do 1833 znamenita trilogija: «Rigoletto», «Trubadur» in «Travlata», katera že v polni meri izkazujejo tipične lastnosti njegovega stila. Morda so kasnejša Verdijeva dela zanimivejša in glasbeno bolj dognana, vendar so prav te tri opere tiste, v katerih pridejo lastnosti njegove umetnosti po-
.Verdi na mrtvaškem odru
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico Ijll. nadsU - Telefon 11-32
Na očitke šovinističnih listov lahko odgovarjamo z dokazi
Osni
0va našega delovanja so slovenski prebivalci Benečije
Po dolgeiri
molku in po zame-«11
odgovoril na
'tavi	"	“*	**
W r?a urednika je ..*nuli» -J
vrsto
4 j ^°v v naših časopi-i» j,POt ne moremo trditi, ki Je bil objav-uoy° Friuli« humo-femu rtfa »ačaja, kajti kljub skuse ?i?pa2?mo nekatere po-Veje :7 vSen,iaškega humorja, glede tl, c-anka oskrbljenost ^h\wJa V vzhodnih pre-dar P« d,Wke .^krajine. Ven-
Sl®™0 tega in se
desetih t™° vsak' izmed 'lanita ki‘°Ck »biavii Je
CJen *
šovinističnega bil pred dnevi zgoraj omenjenem
deloven?1 Prvo skušajo ločiti
^ 1She vlad€
od
_	—	organov
kakšnoOSn?, Je ug°toviti'
»a npnrinovo ima ta zahteva-imamo iaif!!0st' Vsekakov P° ri» v Ceri kl prihod De GasPe-kjer so °b tej pri-
'tierl Plzlrali zborovanje in ^sreeai6 ^inistrski predsed-V in - j2 zuPani Nadiike do-diteij; em°kristjanskimi vodile Prvo dejanje zagri-
VeQc<
enot;
kih
lent
»ost
°blast:
Proti beneškim Slo-Pri katerem je bila
osrednjih in krajev-
ni o-1 na dIani-
^dleeuio a^° nam- da pogosto No&° itaUjansko in ju® Ni teSa 0 yIado ter OZN. Za-C6st°krat ?a;! s? ne razburjajo.
tSli' da bo^10 rekli in zapl'
dotle- »htevali pravico Nc nl\d0kler nam naših Slovan! °d° Priznali. Naše N. Ka:	“niraa	nobene osno
l 1Hči Re? I?.Potemtakem pre-* Sloven!C1te' če ne drugega tudi ,ln kot taki pri-' • Ali h- • naših nasprotni-'e bi hnt i-S! 'Porali Benečani, H°dria 1 i nriznanj kot Trdilo ^ojšina, preskrbeti
lbuiej0 un®? živi k°t ga po-ce sm0 dfokoienci?
St^niali ^asno in odločno s tewvZa na*e pravice, ni-^Ijenen? naPravili nič neute-i*6 bar dlf;i Protizakonitega; te bil ‘
N ^tem
IS i^ bi «11 Nuovo izvau: el Poznati teror, ki našim ljud. ne bo težko da nekdo v -tv?« nradništva odpo-
K)V-
kaj
Ž.bilo utSai° rekli in zapisali JS fcel*no m zato res-
H» t ^a bi ,
? lzva;a? el Pozna! ^,afnad n ^%7a mu n ?,,<?** je, trs v dradmštva a^iDeT*0 dolino in pov-fcje prM Prebivalstvom, kaj ^ ki štl€SeCi dogajalo z sl % df.]l lrai° v Gorici in to? dijjj, 1 Podpore sloven-doma. Prebi-
Dl); u Otti
Odv^ldiovi ??„ povedalo, da so
talent ‘k? okraino sodišče niikJer so jim grozili ((1,-ega zavednega
Pot?!? Pove !^ovo Friu,i» naj Vjj?\mu bom 36 mnenje in 2 J dokazi Postregli z no-
h!?? ^dgova^tl^menu govori-h„. slovp„„, jamo mu: v ime-
?taršj poklicani na trajno sodišče so jim grozili
mu: v ime-e;- - prebivalstva, se ^^^deti, s kakšno
vertl?° se no, z*", s kakšno Sil ? ali j?h?lafno- želeli bi
H 0rmo a v Italiji no" ^n^^ri pr??; Si Iahko čl<> »C-^hteva °?> da svo
dash.? smo, da n°Je pravice?
4i drža„i- 23 to za" % Vsako pp.rtr^ke pravice. Vi^enthm kanje, da s«?1? otemen‘1 Je brez naj-5) uPr&Vo> Ive; zahtevamo
^kokoH kmedViSnUi oblak
H 1° »Pisal?	ln do'
V, ^ 5kri . > da so v pa-
Vke šo£V?J .vtaknili)) slo-
1' ^baj l? ,kn«Se. Zanima
<dy-k vaj» porabiH besedo
vred darovane.
J 2ako?Pan sporoča na dš‘,7 in nal.Z dne 29.9.1940 tr, °d 8 H oo J’h Preuredb, W °bči'n ,° 2- februarja t. d« vij,]1? Protokolnc m ih ? url vsem intere-seznam kmeč-Pii ^br--’ ki bivajo v go-
-tirnimi,,
6.) S to točko je «11 Nuovo Friuli« pokazal, da ima v uredništvu ljudi, ki se netočno in dvoumno izražajo in ki poleg vsega niti sami ne poznajo italijanskega jezika. Zato prosimo, da bi prvi dej razložili, ker kljub najboljši volji ne moremo razumeti vrsto neutemeljenih miselnih zvez, ki same po sebi predstavljajo pravcati Babilon. V ostalem pa dodajamo, da so italijanske oblasti izvedle v Nadiški dolini nabore z istimi pravicami, kot je zmagoslavna Italija izvedla splošno mobilizacijo v Tunisu.
7.) Nočejo, da bi se Beneška Slovenija imenovala s svojim pravim imenom. Ali naj jo mar imenujemo za Furlanijo, če njeni prebivalci niso Furlani? Po njihovem bi jo morali klicati romanska Benečija, kajti kot smo že neštetokrat lahko opazili v časopisu, niso prebivalci Benečije čisto navadni Italijani, ampak «italianissimi».
8.) Pozivajo nas, naj prenehamo trditi, da se oblasti in italijanske stranke proti nam krivično obnašajo. Ali morda ne zadostuje, kar smo navedli glede slovenskih dijakov iz Terske doline? Spomniti jih hočemo še vse hujših dejanj, ki
smo jih morali in jih še danes v tamkajšnjih dolinah Slovem ci prenašamo in o katerih prav gotovo ne moremo trditi, da so dokaz dobrega ravnanja z nami. Pri tem mislimo na umor Andreja Juša ter pretepanje drugih naših tovarišev ter Slovencev na splošno, kadar odločno izražajo svojo narodno pripadnost in politično mišljenje. Povemo naj jim tudi, da so imeli Jjudskošolski otroci iz Brda šolsko poslopje, v katerega so se vselili orožniki in otroci so si morali šolske prostore urediti v bližnji gostilni.
9.) Ne odgovarja resnici trditev, da prebivalstvo ni nikoli zahtevalo «ole v drugem jeziku (mišljene so slovenske šole). Prebivalstvo nenehno zahteva, da oblasti po vzgledu goriške pokrajine tudi v videmski odprejo slovenske šole, da se bodo otroci lahko izobraževali v materinem jeziku. Ta zahteva je popolnoma utemeljena in naravna.
10.) Za zaključek teh desetih točk pa so le priznali, da jim prihodnje volitve niso španska vas in da jim povzročajo nemirno spanje. Jim prav radi verjamemo!
A. M. J.
Novi filmi
»Pravici je zadoščeno"
Z e od starih časov sem si zdravniki in pravniki belijo glave s problemom eutanazije (olajšanje in pospešitev smr_ ti neozdravljivim bolnikom). Mnenja so razdelj na v dva tabora: za in proti. Na obeh straneh postavljajo argumente in pomisleke, ki jih nasprotna stran ne more dovolj učinkovi. to pobijati ali ovr či.
Tudi režiser tega francoskega filma, ki je bil v Benetkah nagrajen z nagrado «Leva sv. Marka», g. Cayatte, se bavi s tem problemom. Na razpravi proti Elzi Ludenstein, ki je z večjo dozo morfija, na njegovo lastno željo pr-spešila in olajšala smrt svojemu ljubimcu, sta med pričami raositopila dva zdravnika. Oba rta priznala, da je bil ljubimec obtoženke neozdravljivo bolan.
Toda medtem ko je eden imel za edini izhod in reš tev iz trpljenja smrt e drugi {mrl pomisleke: «Z dravniška veda bolnika s sedaj znanimi sredstvi nz more ozdraviti, lahko mu pa malo podaljša agonijo. Medtem pa bo morda kdo odkril tudi primerno zdravilo, k: 'bo bolniku vrnilo zdrav jev.
Torej problem, kot so ga Po. stavili že davno in mu do danes še niso našli rešitve.
Režiser Pa v tem delu kritizira +udi sodni ustroj v Franciji, zlasti način izbiranja porotnikov za kazensko sodišče. Iz poteka procesa je očimden vpliv pri atnega življenja po-
rotnikov na njihov Pravdorek, od katerega je odvisno življenje ali smrt obtoženke.
Razprava se konča s kompromisno obsodbo na pet let zapora in upraviči je zadoščeno», komentira ironično režiser. Morda; vendar ostane še vedno odprto vprašanje: Ali je bila obtoženka kriva in je tedaj zaslužila smrt, ali pa je bila nedolžna in je torej obsojena po krivem.
Igralci «Comedie Francaises, ki nastopajo v filmu so dobro in nazorno pokazali razne tipe in značaje. Tudi ambient, v katerem se dogaja dejanje in spretna uporaba svetlobnih učinkov, pripomorejo dejanju do potrebnega efekta. Vsekakor je režiser pokazal v tem delu znaten napredek in ga v nekaterih prizorih lahko primerjamo s filmom vRdeče sen-ce» od Johna Forda
M. I.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu v Ul. IX. Avgusta 11 lahko ogledajo sled če okrožnice: Navodila za plačila z Norveško, Italijansko-ogrski sporazum z dne 16 decembra 1949 — navodila za njegovo izvajanje; izvoz italijanskih pro. izvodov v Anglijo; vestnik Marshallovega plana št 98; raz. ne vesti o zunanji trgovini; tr. govinska pogajanja med Italijo in Finsko; izmenjave z Belgijo in Luksemburgom.
Živinski sejmi ukinjeni zaradi slinavke
Za pridelke štandreških vrtnarjev novo tržišče
V zadnjem času se je v g°* riški pokrajini zopet pojavila slinavka med govejo živino. Na predlog pokrajinskega živi. nozdravnika je prefekt dr. Pa. lamara dne 6. t. m. izdal v tej zvezi sledečo odredbo:
1) Začasno so ukinjeni vsi ži„ vinski sejmi in razstave v g°-riški pokrajini;
2) živali, ki so podvržene obolelosti na ustnem oprhu ali slinavki (govedo, ovce, koze m prešiči), se bodo smeli prevažati po železnici ali s kamioni samo po pregledu živinozdrav-nika, ki bo izdal potrebno dovoljenje;
3) železniški vodje in lastniki avtoprevoznih podjetji bodo smeli omenjeno živino prevažati samo z živinozdravniškim dovoljenjem in jo bodo smeli raztovoriti samo v prisotnosti živinozdravnika;
4) govedo, ovce, koze in prešiči, ki jih po železnici ne bodo poslali naravnost v klavnico, bodo morali pred potjo ostati deset dni na živinozdrav-niškem opazovanju;
5) župani, kvestorji, orožniki in javni organi, kakor tudi občinski in zadružni živinozdrav-niki imajo dolžnost skrbeti za izvajanje te odredbe;
6) kršitelji bodo kaznovani po zakonu.
Sodišče oin ni moglo do živega
Pri včerajšnji razpravi na kazenskem sodišču so pregle-
dali tri sodne primere, od katerih sta bila dva zaradi poteka in zaključka obravnave izredno zanimiva.
Zaradi več tatvin so sodniki najprej zaslišali 38-letnega Medveščka Alojzija iz Moše, ki je bil obtožen, da je junija 1948. leta v Jazbinah pri Ste-verjanu odpeljal izpod lope svoje tašče kolo, ki ga je pri njej pustila Terkuc Olga, nadalje, da je junija 1949. leta ukradel na polju Bregar.čiča Cvetka v Moši okoli 4 stote pšenice in končno, da je istega leta v Moši odnesel v nekaj mesecih svoji gospodinji Grion Valerji 6 desk, 2 stolici in nekaj železa. Medveščka so sodnim oblastem prijavili o-rožniki iz Krmina in to samo na podlagi sumnje. Vedeli so namreč za omenjene tatinske primere, ki so jim jih prizadeti prijavili in ker je Medvešček v tistem času kupil kravo, čeprav je bilo vsakemu znano, da nima nobenih dohodkov niti imetja, so ga orožniki osumili vseh omenjenih tatvin in ga tudi spravili v zapor. Toda Medvešček je že pri prvem zasliševanju, kakor tudi včeraj na sodišču odločno zanikal vsako obtožbo in se tako, čeprav že kaznovan zaradi podobnih prestopkov, dokopal do oprostitve.
O vrtnarstvu v Standrežu smo že večkrat poročali. Pokazali smo težave, ki se pojavljajo pri tem delu in pa nerazumevanje upravnih organov glede izboljšanja te, za Stan-1 drešce važne panoge dela. Kljub vsemu pa imajo naši ljudje voljo do napredka in se trudijo, da bi s sredstvi, ki so jim na razpolago, dvignili količino in kakovost pridelka.
Znano je, da je edini in najboljši odjemalec štandreške zelenjave tržaški trg. Vendar se tudi na tem pojavlja močna konkurenca in štandreški prodajalci zelenjave morajo često domov z neprodanim blagom. Kako zadostiti goriškemu trgu in njegovemu povpraševanju po zelenjavi, to res ne predstavlja r.obene težave, kajti samo nekaj okoliških pridelovalcev pridela toliko, da lahko zadosti domačim potrebam.
Zato je treba poiskati novo tržišče predvsem za zgodnjo zelenjavo. Ker takega trga v bližnji okolici ni, zato je treba pogledati preko meje, morda bolj proti severu. Res je, da nas loči meja in se z njo pojavljajo carinske težkoče, vseeno bi bilo treba v obojestransko korist to vprašanje čimprej rešiti.
S tem vprašanjem se morajo baviti upravni organi. Poskrbeti morajo, da bodo čimprej z zainteresiranimi severnimi državami (le te pridejo prve I v poštev, ker zaradi zemljepisne lege nimajo pogojev za • gojitev zgodnje zelenjave) skle- , njer-i trgovinski sporazumi na osnovi katerih bi bilo mogoče dnevno odpošiljati vsaj nekaj
vagonov zelenjave po primernih cenah.
Mnenja smo, da bi bilo brez potrebe vsako poudarjanje, kako velike življenjske važnosti bi bil ta korak za naše oko. liške prebivalce. Dal bi jim dela ter s tem zaslužek, kar z drugimi besedami pomeni, da bi jih rešil mučnih skrbi za vsakdanji kruh.
V mesecu ianuariu najdene orožje
Tudi v mesecu januarju so orožniki iskali orožje, ki je še ostalo marsikje skrito po drugi svetovni vojni.
V prvem mesecu letošnjega leta so našli sledeče vrste orožja:	dva puškomitraljeza,
dve puški, eno lovsko puško, štiri revolverje, 61 ročnih bomb, 558 nabojev, dva bajoneta, 400 g tritola. Poleg tega so našli letalsko bombo težko 60 kg, ki ni eksplodirala.
Vse orožje je še popolnoma
V dobrem stanju. Izstrelili so ga orožniki goriškega poveljstva.
KINO
VERDI, 15: «Beneški tat», MJ Mor/tez.
VITTORIA, 15: «Pravici je zadoščeno«.
CENTRALE, 15: «Romar.' Lil«, lian Russell«, A. Faye in H; Fonda.
MODERNO, 15:	«Marija	i«
Magdale«.
EDEN, 15: «Poljub smrti«, Vil Mature.
Posuelouanič zaflružnic u Kopra
Žene opravile poleg vsega notranjega dela še po 9 ur na polju
V četrtek je bilo v sejni dva. rani okrajnega LO v Kopru važno posvetovanje naših za-družnic. Slišali smo na tem posvetovanju od zadružnic samih nekaj tako dobrih, kritičnih stvari, da je prav, če jih vedo vsi naši zadružniki in kmetje.
Glavno vprašanje na tem posvetovanju je bilo;
Kako s© razvijajo naše zadruge in kje so napake. Na to vprašanje so ob zaključku našle naše zadružnice soglasen odgovor, ko so ugotovile: Zadruga gre dobro tam, kjer je vodstvo dobro in so člani delovni in zavedni. Kjer tega ni, gre slabše.
Ob ugotavljanju napak je članica iz KDZ Porr.jan-Fiero-ga povedala, da je bil primer, ko neki zadružnici niso več dali plače za tisto dob0 nosečnosti, ko ni več mogla delati. Naravno, da to ni bilo prav-Vodstvo te KDZ bi se moralo v takem primeru posvetovati z odgovornimi na okraju, če samo ni vedelo, da ie tako ravnanje napačno.
Drugi primer je bil v kmečki delovni zadrugi Šmarje, kjer je mož poslal ženo domov z izgovorom, da je njeno delo pri loncih in ognjišču. Neka zadruga pa je imela dva saboterja, ki sta prispevala malo delovnih dni in hotela vseeno dobiti dobro plačo. Seveda so ju odslovili in sedaj gre prav. V tej zadrugi so šli še naprej. Ko je eden izmed članov obolel. so se zedinili, da bodo za časa njegove bolezni delali zanj vsi zadružniki po eno ur0 več na dan.
Na odboru te zadruge je polno prošenj privatnikov za vstop v zadrugo. Tudi če je bila lansko leto suša, so vseeno dobro gospodarili in nimajo nobenega dolga. Se nakupili so nekatere potrebne stvari.
Bilo je tudi polnG primerov delovne požrtvovalnosti, ko so tudi ženske napravile poleg vsega notranjega dela po 9 ur dela zunaj na polju.
Seveda je tudi pri vloženem delu velika razlika med posameznimi zadrugami. Tako imamo primer v KDZ Marezige, ko so nekateri člani opravili tudi po 14 delovnih dni, v zadrugi na Krogu pa največ samo 115. Naravno, da jP tu velika razlika tudj v zaslužku. Zadruga namreč ni nikaka bla..
gajna, iz katere bi nekateri radi samo prejemali, vložili pa nič. Več ko vložiš dela, več tudi prejme®.
To posvetovanje je bilo vsekakor zelo potrebno. Mnoga vprašanja so ibila zadružniicam pojasnjena, da jih bodo lahko koristno tolmačile ria zadruž. nih sestankih.
Šahovske vesti
Šahovsko društvo v Kopru prireja brzopotezni turnir za prvenstvo posameznike^ v mesecu februarju 1951. Turnir bo 19. II. 1951 ob 20. uri y klubo-vih prostorih (Dom kulture — bivši prostori VUJA). Turnirja se lahko udeležijo vsi igralci. Prijave se sprejemajo vsak dan od 19. do 20. ure v istih prostorih. Prvi trije igralci bo. do prejeli lepe šahovske nagrade.
Prešernova proslava v Izoli
Danes ob 18. uri b0 v Ljudskem domu v Izoli slavnostna proslava 102. obletnice smrti drl Franceta Prešerna.
Nepošten nočni čuvaj
ali gre dokler gre
22. t m. se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem dobro zaiand Blaž Zlatič, rojen v Momjar.u, sedaj stanujoč v Kopru.
Zlatič je bil res pravi — zla — tič, saj je kradel vse, kar mu je prišl0 pod roke. Kot nočni sitražar pri Radiofoniji v Kopru ]e ukradel dvokolo, na dveh novih kolesih pa je nova kolesa nadomestil s starimi. Izmikal je tudj tehnično orodje, klešče, kladiva, žage, žarnice, katere je Radiofonija morala kupovati v inozemstvu. Prav tako je kradel denar nameščencem po predalih. Pred nastopom službe pri Raddofoniji je bil nočni čuvaj pri sadnem podjetju Frucitus, kjer si je prav tako marsičesa prilastil.
Gotovo bo ljudsko sodišče poskrbelo, da bo tega Zla-tiča za dolgo časa minila volja segati z dolgimi prsti po tujem blagu. To tudj v polni meri zasluži.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl, Cesare Batlisti 2 - Telefon 70
Kaj je in kakšne naloge ima ljudska inšpekcija
Ze več časa govorimo o ljudski inšpekciji, a do danes ni še nihče povedal, kako naj bi delala. Njene naloge so tesno povezane z vsestransko dejavnostjo v današnji razvojni dobi, ko vse išče novih načinov dela, novih strojev za kmetijstvo. Pri tem je treba premagati marsikatero težkočo in napako. Zato je nujno potrebno, da aktivno delujejo že obstoječe in tiste komisije, ki bodo v prihodnje ustanovljene.
Ljudska inšpekcija je zlasti važna zaradi tega, ker preko nje sodelujejo široke delovne množice za izboljšanje dela ljudske oblasti in za pravilno uresničevanje zakonskih pravic dela ljudske oblasti in za pravilno uresničevanje zakonskih pravic prebivalcev našega okrožja. Ze sam razvoj vseh dogodkov zahteva vedno širšega sodelovanja ljudskih množic pri izvajanju gospodarskih kakor tudi oblastvenih in drugih nalog.
Važno je, da omenimo, da se volijo ljudski inšpektorji na množičnih sestankih SIAU in sindikatov. Z izvolitvijo jim dajo delovni ljudje vso pravico, da v njihovem imenu pomagajo odpravljati vse težave in pomanjkljivosti, ki jih delajo bodisi organi ljudske oblasti in drugi. Razumljivo je, da jim morajo nuditi pomoč tudi delovne množice, če hočejo, da bo kontrolno delo v korist ljudstva vedno in pravočasno izvedeno. Člani teh komisij morajo upoštevati vsako še tako majhno iniciativo ljudstva, ki se nanaša na izboljšanje ene ali druge veje naše dejavnosti kakor tudi življenjskega standarda.
Vsestransko delo ljudske inšpekcijo je prostovoljno, toda častno. Ona vrši svoje delo v prostem času, medtem ko vse ostalo ljudstvo dela prostovoljno na raznih gradbiščih in podobno pri gradnji socializma.
Delo ljudskih inšpektorjev je v veliki meri tesno poveza-
no z delom organizacije SIAU in sindikatov. Zanimati se morajo, da bodo člani odborov vseh množičnih organizacij na tekočem z vsem delom inšpektorjev, da bodo sproti opozarjali na razne nedostatke, ki jih morajo v najkrajšem času odpraviti za ceno, da je treba krivca po zakonu kaznovati. S takim delom bodo tudi odbori sami zelo olajšali svoje delovanje.
V našem okrožju je bilo že lani izmoljenih več komisij ljudske inšpekcije po raznih vaseh in mestih, ki pa niso bile kos svojim nalogam. Upoštevati 'moramo, da so te komisije bile izvoljene šele ob koncu leta, po nekaterih krajih pa jih še ni. Te komisije se niso potrudile, da bi dejansko pomagale ljudski oblastj in množičnim organizacijam, ker so bile prepuščene same sebi. Niso imele nobenih seminarjev, kar je najvažnejše za pravilno delovanje vsakega člana komisije ljudske inšpekcije. Na seminarjih naj bi inšpektorjem dobro razložili vsestransko delo, ki ga morajo upravljati kot člani komisije. Prav gotovo bo vse ljudstvo zadovoljno, če bo videlo, da so člani teh komisij njihove kritike ali pa pripombe prenesli naprej in da so bile povoljno rešene.
Na volitvah P° vaseh so bili ljudje pray zodovoljni, ko so videli, da bodo najboljši ljudje neposredno kontroliral; vse delovanje V kraju.
Pred kratkim sta bili ustanovljeni komisiji ljudske inšpekcije pri okrajnih odborih SIAU v Kopru in v Bujah. Ti dve komisiji imata nalogo, da čimprej izvedeta volitve komisij ljudske inšpekcije po vseh vaseh in mestih, tovarnah ter delavnicah, Te naj bi čimprej začele z rednim delom. Pri volitvah moramo pripomniti, da naj ne volijo za ljudske inšpektorje takih ljudi, ki imajo že kakšne funkcije v kakršnikoli
organizaciji iz več razlogov. Prvič, ker ne bi bilo pravilno, da bi bili funkcionarji in na ta način zagovarjali sebe. Drugič, ker ti člani ne bi imeli časa, in bi delo zaostajalo. Ti ljudje morajo biti zelo razgledani, pošteni in naši stvari predani ter predvsem popolnoma objektivni. To je pogoj za odpravljanje napak od fukcio-narjev na oblasti, v trgovini, podjetju, delavnici, tovarni itd. Prav pri volitvi teh komisij mora vse ljudstvo sodelovati, da bodo izvoljeni tisti ljudje, v katere ima ljudstvo največje zaupanje. Paziti je treba na to, da bi se ne vrinili v te komisije kakšni protiljudski elementi, ki bi samo škodovali skupnosti.
Ljudski inšpektorji se bodo morali pred vsakim pregledom temeljito pripraviti, da bodo nalogo lahko pravilno rešili. Delo ljudskih inšpektorjev ni samo nadzorstvo trgovin, skladišč, menz in podobno, kakor so delali do sedaj ljudski inšpektorji v našem okrožju, marveč morajo voditi pažnjo tudi o vprašanju zaščite državljanskih pravic, borbi proti birokratizmu, nedisciplini pri delu in podobno. Njihova dolžnost je tudi, da pregledajo izvajanje planov, odnosno sprejetih nalog
Napačno bi bilo, če bi ljudski inšpektorji mislili, da je njihova glavna naloga osebna kontrola in ne celotno izvajanje tekočih vprašanj. Tudi bi ne bilo prav, če bi LI kontrolirali ustanove ali obrate brez vednosti odgovornih. Dolžni so prej obvestiti, da bodo nadzorovanje izvedli. Na ta način imajo pravico, da jih čaka u-pravnik ali kdorkoli, da v njegovi prisotnosti opravijo nadzorstvo.
Bilo bj dobro, če bi se Ll vsakih 15 dni ali vsaj mesečno
Predavanje prof. Slodnjaka
o Prešernu u Kopru
14. februarja ob 20. uri zvečer bo v mali dvorani koprskega gledališča predaval dr. A. Slodnjak o največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Dr. Slodnjak je edini še živeči prešemoslovec, zato pohitimo na predavanje, ker bo zelo zanimivo.
Obvestilo
Poverjeništva za linance 10
Poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora javlja;
Na postavljena vprašanja v zvezi s 6. členom odredbe o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu obveščamo vse interesente, da velja kot dan plačila fakture datum, ko je dolžnik plačal fakturo neposredno upniku, ali pa datum vplačila na pošti, oziroma v banki.
Prebrisana špekulanfka pred sodiščem
V petek se je morala zagovarjati pred okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru Natalija Pe. čenko iz Kopra, ki se je že več časa -ukvarjala s tihotapstvom. Prenašal^ je iz Trsta v našo cono razne stvari in jih tukaj prodajala p0 dvakrat višji ceni. Organi javne varnosti so jo izsledili in odkrili na njenem domu celo zalogo. Ugotovili so, da je prenesla iz Trsta okrog 150 litrov izvlečka varekine, 270 brisač, 20 parov nylon nogavic, 180 zavojev volne, 3 zapestne ure, torbice nylon. glavnike, čevlje in še druge stvari, pri katerih je zaslužila nad 100 odst. Priznala je, da je kupovala brisače v Trstu po 250 lir in jih tukaj prodajala Po 800 lir ali dinarjev. Sam0 junija lanskega leta je neki ženski iz Ljubljane prodala za 31.110 din blaga.
Za vse nepošteno delovanje sestale, in napravile poročila I in nedopustno špekulacijo je o izvedenem delu.	I	obtoženim prejela zasluženo
VU-JO J kazen.
Člani kmečkih delovnih zadrug izražajo svoje zaupanje Partiji
Te dni imajo naše kmečke delovne zadruge po vsem okrožju občne zbore, na katerih pregledujejo delo in uspehe preteklega leta ter postavljajo načrte za tekoče leto.
Kako občutijo člani KDZ pomoč, ki jo dobivajo od Partije, dokazujejo pozdravna pisma, ki jih pošiljajo okrožnemu ko. miteju KP za Istrsko okrožje.
Tako so poslali člani KDZ «Iskra» iz Daile pozdravno pismo, v katerem med drugim pišejo;
«Olbljubl}amo, da bomo v nadaljnjem delu vložili vse sile, da bo naša zadruga postala še močnejša in res pravi vzor socialističnega gospodarstva. — Vzbujali bomo v srcih vseh naših članov ljubezen do velike socialistične domovine Jugosla. vije in tovariša Tita.«
Podobne pozdravno pismo so poslali tudi članj KDZ «Ante Babič« iz Babičev. Ti pravijo med drugim:
«Ko smo na našem občnem zbora pregledali uspehe >n pomanjkljivosti, smo sklenili, da bomo naš letošnji plan ne samo dosegli, temveč tudi presegli. Borili se bomo za dosego enoletnega plana okraja Buje.«
Sv. Anton
JbiIrui le! m redi! prešiee /u dnine”
Tako je bilo včasih za našega človeka, da ni mogel ne živeti in ne umreti. Vre kar je z velikim trudom in žulji izvabi) iz zemlje, je moral dati okupatorju za davke, ki so bili v razmerju z dohodki zelo veliki. Seveda je bila to namerna politika fašizma, da je tako gospodarsko hitro izčrpaval. naša posestva in se jih dragega za dragim prilaščval. V na. slednjem bom r.avedel primer iz naše vasi.
Nekaj dni po množičnem sestanku, ki je bil sklican da se
pravično odmerijo davki vsal kemu posamezniku, je prišel k predsedniku KLIG tov. Josip Kavrečič imenovan «Petun», da se opraviči, ker ni mogel prisostvovat; sestanku. Ko je zvedel, koliko davka mu je bilo odmerjenega, je dejal, da ‘je pravilr.o, pripomnil pa je, da imajo nekateri sosedje v razi merju z njegovimi prenizko 0d. merjene davke. Tov. Kavrečič je potem povedal še naslednje:
«Za časa fašizma me je *a« povila Vincenc Rapotec izdajal in so m; fašistični hlapci odvzemali t>lago, katero sem nujno potreboval za svojo družino. Ker sem imel nekaj otrok, sem skozi sedem let zaporedoma kupil mladega prašička * namer.om, da ga bomo v jeseni zaklali za potrebe družine. Otroci so že zgodaj spomladi hiteli nabirati travo in se va-selili,' da bodo dočakali dan, ko bomo prašiča zaklali.
Ves trud in čakanje je bila zaman. Ko je prišel čas zakola, se je oglasila izterjevalnica davkov Trezza di Verona, dav. kj in druge dajatve so bili na vrsti. Bil sem prisdjen proda* ti tako težko zrejenega praš ča. Najel sem osliča in voz ter od* peljal živega prašiča proti Tra stu. Ko sem zavil z glavne ceste proti Miljam, so me oblile solze. Spomr.il sem se otrok, ki bodo morali stradati. Sedem let zaporedoma sem moral prodajati prašiča, če sem se hotel vzdržati na posestvu. Redil sem ga za gosposke trehube, sami pa smo jedli »renge« in stra* dali.
Dane? je drugače. Se nikoli nismo istrski kmetje tako človeško živeli. Sami odločamo o našem napredku in miru«.
TURK
Gostovanje M iz Trsta
Slovensko narodno gledališče! iz Trsta bo gostovalo v torek 13. t m. ob 20. uri v koprskem gledališču z dram0 «Umik».
K *BRADA«
ste nnrtn ■ ,
dr?,’ k° 3e desetnii?h?,naU?6m v.l'°ke», Je godrnjala baba ?°lžh'?Sega- 2apua h;	ražmojstra,	«drug je večji žganjai
m ?ostrežb0. , n“s o«”'1- Meni sta že tretje leto Vn<s	ženska	JU	terjam,	pravi	stražmojster	vsako
^ tab?ln divJi lovec' tat'(P&i VaS dam zapretl: «ni vemo, da Hhnn se z njima’rrmn ade drva v graščinskem gozdu.
Niom ln g°drnjala name?e lRt°'" Baba 3e globoko
Če"1' ta 3e hudo or?w' «Posebn° se pazlte Pred stra/
Je. vsakega zapre *	1	V	r	Pa	Je	ves	pas3i-	ce
m°Jstra ie hn
je £7^°	ga	3e	koma3
k ,oati	m mel oCi in se zaCel nejasno spo-
«Je Povedal desetnfv Nenadoma ga je obšla strašna misel 2ai 5e' to Je Dnu : <:U*el nam te- kaJne?»
Vthli nik je začei ?n flovek »
strgaj kos	pn	sob1.	Pogledal	skozi	okno,	se
s časopisa na mizi ter mečkal med
prsti papirnato kroglico. Videti je bilo, da hoče nekaj povedati.
Stražmojster ga je gledal ln, hoteč se prepričati o tem, kar je slutil, rekel: «Pomorem vam, gospod desetnik. Včeraj sem moral spet lepe reči uganjati?«
Desetnik je očitljivo pogledal svojega predstojnika: «Ko bi vi vedeli, gospod stražmojster, kaj ste včeraj pravili, kako ste z njim govorili!«
Pošepetal je stražmojstru na uho: «Da smo vsi Cehi in Rusi ena slovanska kri, da bo Nikolaj Nikolajevič prihodnji teden v Prerovu, da se Avstrija ne bo vzdržala, da naj pri nadaljnjem zasliševanju kar lepo taji in vse zanika, če hoče, da bo obstal dotlej, dokler ga ne bodo osvobodili kozaki, da mora vse čim prej počiti, da bo to kakor v husitskih vojnah, da pojdejo kmetje s cepci nad Dunaj, da je cesar bolan starec m da se bo vsak čas stegnil, da je cesar Viljem zverina, in še več takega....«
Desetnik je odstopil od stražmojstra: «Vsega tega se spominjam. ker sem bil spočetka le malo okajen. Potem sem se ga tudi jaz nalezel in ne vem več, kaj je bilo pozneje.«
Stražmojster je pogledal desetnika.
«Jaz pa se spet spominjam«, je dejal, «da ste vi rekli, da smo pritlikavci proti Rusom, in da ste pred našo postrežnico vpili: .Živela Rusija!’«
Desetnik je začel nervozno hoditi po sobi.
«Rjovell ste kakor bik«, je rekel stražmojster, «potem ste se zvalili na posteljo in začeli smrčati.«
Desetnik se je ustavil pred oknom, bobnal po steklu in dejal: «Vi, gospod stražmojster. si tudi niste dali prtiča na usta pred našo babo; spominjam se, da ste ji rekli: .Zapomnite
si. baba, da vsak cesar in kralj gleda samo na svoj žep, zato se vojskuje, pa naj je tudi le takšen dedec kakor stari Pro-chazka, ki ga že ne morejo več pustiti iz stranišča, da bi jim ne podelal celega Schonbrunna.’«
«Tole — da sem rekel?«
«Da, gospod stražmojster. tole ste rekli, preden ste šli ven na dvorišče kozlat, in še ste kričali: .Baba, vtaknite mi prst. mi prst v grlo!’«
«Vi ste se tudi lepo izrazili«, ga je prekinil stražmojster; «le kako vam je mogla uiti takšna oslarija, češ da bo Nikolaj Nikolajevič češki kralj?«
«Tega se ne spominjam«, se je boječe oglasil desetnik.
«Kako bi se neki spominjal? Bili ste pijani kakor žolna, Imeli ste majhne oči ko prašiček in, ko ste hoteli ven, niste mogli najti vrat.«
Oba sta umolknila; dolgi molk je prekinil stražmojster: «Zmerom sem vam pravil, da je alkohol poguba. Vi ne prenesete dosti, pa le pijete. Kaj če bi vam tisti človek pobegnil? Kako bi midva to utemeljila? Moj bog. kar po glavi mi brni.«
«Gospod desetnik«, je nadaljeval stražmojster. «prav to, da ni pobegnil, je dokaz, kakšen nevaren in pretkan človek je to. Ko ga bodo tam zasliševali, bo rekel, da je bilo vso noč odprto, da sva bila pijana in da bi bil lahko stokrat u®el, ko bi se čutil krivega. Se sreča, da se takemu človeku ne verjame; in če bova pod uradno prisego rekla, da je to izmišljotina in predrzna laž, mu ne bo nič pomagalo in bo imel še en paragraf več na glavi. — Ko bi me le glava tako ne bolela!«
Tiho. Zdajci se je oglasil stražmojster: «Pokličite našo babo!«
«Posiušajte, ženska«, je rekel stražmojster Pejzlerki, strogo ji zroč v oči, «dobite kje razpelo na podstavku in ga prinesite sem!«
Stražmojster je vzel iz miznice dve sveči in, ko je slednji« Pejzlerka prišla z razpelom, je postavil križ med obe sveči, prižgal in resno rekel: «Sčdite, ženska!«
Osupla Pejzlerka je padla na zofo in strmela v stražmojstra, v sveči in v razpelo. Obšel jo je strah, tresle so se ji roke in kolena.
Stražmojster je šel resno mimo nje, se vdrugič ustavil pred njo in rekel svečano: «Snoči ste bili priča velikega dogodka. Morda tega vaša neumna pamet ne razume. Tale vojak Je vohun, Spijon, ženska.«
«Jezesmarija«, je zavpila Pejzlerka, «devica Marija!«
«Tiho, ženska! Da bi iz njega nekaj izvlekli ,smo morali govoriti marsikaj. Saj ste slišali, kako čudno smo govorili?«
«Sem, prosim«, se ji je tresel glas.
«Ampak vse to smo govorili samo zato, da bi priznal, da bi nam zaupal. In posrečilo se nam je. Vse smo izvlekli iz njega, Savsnili smo ga.»
Stražmojster je za hip umolknil; nato je resno nadaljeval, strogo zroč na Pejzlerko: «Vi ste bili zraven in poznate vso tajnost. Ta tajnost je uradna. O tem ne smete nikomur niti besede črhniti. Niti na smrtni postelji, sicer bi vas ne smeli pokopati na pokopališču.«
«Jezesmarija», je zatarnala Pejzlerka. «le zakaj sem nesrečnica kdaj prestopila tale prag.«
«Ne vpijte, ženska, vstanite, stopite k razpelu, dvignite dva prsta desne roke! Prisegali boste. Govorite za menoj!«
(Nadaljevanje dedi.)
ŠPORTNI DNEVNIK
Mladinski turnir v Viareggiu
m.
Kaj lahko nastane iz drezanja v rebra
Vsafe izmed dečkov je imei V roki eno črko. Pa saj veste kakšna je mularija, eden je dregnil drugega v rebra, ta mu je odgovoril, skratka nastala je mala zmešnjava. Gospod učitelj, ki je bil verjetno zadolžen pred višjimi forumi za red ter točno in solidno navijanje, se je nenadoma obrnil; nosilci črk 60 se sicer takoj postavili za silo zopet v vrsto, a namesto spodbudnega napisa:	Fcrza
Italia, je bilo brati: Ailazroftia. Občinstvo se je potem pol ure neznansko zabavalo, ko je nesrečni vzgojitelj urejal in nameščal svoje dečke; tik pred koncem tekme mu je šele uspelo po nečloveškem naporu, da je napis zadobii prvotno obliko. O tekmi ne gre izgubljati mnogo besed. Prvi so prišli v vodstvo Avstrijci. Menasse, najboljši avstrijski igralec turnirja je dobil žogo od krila, ki je v času najhujšega obleganja avstrijskih vrat pobegnil svojemu angelu varuhu. Gol. Ves prvi polčas potem ista slika. Italijani pred vrati Firsta, ki ga ni prepoznati, tako igra slabo. Nato nenaden protinapad enega ali dveh Avstrijcev in Venanzi vratar Sampdorie je bil y takih trenutkih vedno v resni nevarnosti. V drugem delu so Italijani končno uspeli svojo premoč realizirati; v 9 minuti je Parodi iz gneče izenačil in potem s 30’ krilo Ccrti Po akciji, ki se je začela pri Pieriju in pri kateri so povedali «ta svojo* Parodi, Vil-lata, efektno zabil zadnji gol tekme. Genovežani so z ostrim startom in hitrostjo zbegali
svoje tehnične nasprotnike, ki jim v tej igri ni uspelo izvesti dc popolnosti niti ene svojih potez, ki so jim prinesle zmago proti Interju.
Črnec je pokazal slabo igro
Zatem so pritekli na teren Beograjčani pomešani z Parižani. Po izmenjavi daril je godba zaigrala himni, čudno pa je bilo pri tem to, da so Partizanu namesto jugoslovanske himne zaigrali Internacionalo, dočim je nekaj dni pred tem na tekmi Dinama bilo slišati jugoslovansko himno.
Francozi so se grdo ušteli Podcenjevali so nasprotnika in nastopili s štirimi rezervami. Tri so sicer popolnoma zadovoljile in odtehtale igralce prejšnjega dne. ne pa tako simpatični mulat Facelina, ki je igral nekako «dvanajstega jugoslovanskega moža*. Ako bi Partizan več igral preko njegove strani, bi se verjetno vratar precejkrat sklonil v mrežo pobirat žoge. Črnec ni imel preveč pojma o nogometu, stal je na igrišču in preplašeno gledal žogo, ki je švigala okoli njega in pri vsej stvari ni razumel ničesar. Poleg tega ie imel tako nemogoče razširjene noge, da je trener Partizana, Čirič, ki je ob robu igrišča bodril svoje fante v orgazmu napetosti zavpil krilu; «Ajd, idi mu kroz noge*.
Župan navija za Beograjčane
Občinstvo je ostalo zvesto narodni tradiciji: ploskalo je tistemu, kateremu sp je nasmihala sreča. Vedno z 'zmagujočimi. Le župan, se pod vplivom jutranjega sprejema, ko je do-
bil v dar prekrasno umethi-ško šatuljo in pod vtisom lepih besed Partizanovega sekretarja Arturja Takača, se je ves topil od navdušenja. Pri vsaki akciji, ki bi lahko iz nje kaj nastalo, je prvi zaploskal. Polčas se je končal z 1:1.
Odločujoča enajstmetrovka
Sedaj pridemo do kamna spotike. «La Gazzetta dello šport* piše: «V 34’ madež, ki je pokvaril vso igro in dal zmago Partizanu, Nedolžna jugoslovanska akcija, ki pripelje žogo skoraj do konca igrišča: slab odbojni udarec, žoga se dotakne terena in odbije od zemlje in pri tem dotakne pesti Faceline. Sala igrišča? Prekršek je bil popolnoma nenameren in je bil ubogi mali črnec tudi precej oddaljen od nasprotnikov in bi torej lahko odvrnil nevarnost. Kratka neodločenost sodnika, nato žvižg in prst, usmerjen na točko, kjer se tolče enajstmetrovka*. Slično so pisali tudi drugi časopisi.
V resnici pa je bila. stvar taka: 2oga je priplavala skozi zrak v bližino mulata; za njegovim hrbtom je stal jugoslovanski igralec, ki bi imel lepe možnosti za strel, ako bi mu žoga priletela na nogo, kot je pravzaprav tudi kazalo. Facelina je torej enostavno iztegnil roko, verjetno pozabljajoč, da se nahaja v kazenskem prostoru, kjer se vsaka «roka» kaznuje 2 enajstmetrovko. Sodnik bi morda spregledal, a krivec je, da bi bila mera še bolj polna, pričel ostresati z roko, kot bi ga nekaj opeklo. Torej brez vsakega dvoma, sodnikova odločitev je bila popolnoma pravilna. Čeprav je Jugoslo-
vanom prinesel zmago ravno ta «dvomljivi» gol, je bila vendar do kraja zaslužena. Partizanovi igralci so v začetku prvega polčasa zgrešili tri skoraj stodstotne strele, ko Bogoje-vac, Krajišnik in Tomaševič niso imeli pred seboj nikogar razen nasprotnikovega vratarja in 4e tega deplasiranega.
Zvečer so Francozi pokazali svojo športnost. Kljub temu. da so izgubili igro, in da jim je s tem zbežal za leto dni pokal, ki so nan i računali in mu mežikali na vsakokratnem jutranjem sprehodu po korzu. češ: «mi smo narejeni tako, da moramo bitj skupaj*, niso delali kislega obraza, marveč so pristopili vedro k zmagovalcem, se pomenili z. njimi o tekmi in pri večerji zapeli nekaj lepih francoskih melodij.
Mladi «Partizani» tudi niso hoteli zaostajati; zapeli so še oni in nastalo je prav veselo razpoloženje, tako da je. lastnik hotela, čeprav poznavalec r.ogometa, začuden vprašal, če niso morda po nekih čudnih in neznanih pravilih obe moštvi proglašeni za zmagovalki.
V nedeljo so nas prebudile deževne kaplje, ki so monotono udarjale na šipe. Zunaj je deževalo, na nebu ni bilo videti nitj milimetra jasnine. In vse to prav v nedeljo, ko bi mora] biti glavni dan karnevala, ko bi podjetni mestni organizatorji dobili povrnjene svoje milijone, ki so jih naložili v priprave. Sliši se, da so porabili okrog 50.000.000, da pa niso do nedelje zvečer dobili od gostov niti 15.000.000. Zato se nisem čudil kislim licem natakarjev in hotelirja, ko sem se odpravil v pritličje našega hotela.
V mestu s0 ogradili korzo v dolžini dveh kilometrov; vanj je mogoče samo s posebno vstopnico.
(Nadaljevanje sledi.)
CVETKE IZ "PRAVDE,,
“Stalin - svetilnik vseh planetov,,
Moskovska «Pravda» je zelo dolgočasen časopis. Lahko rečemo, da je inteligentnemu človeku tetko razumeti, kdo jo sploh čita. Vendar najdemo na njenih straneh včasih zelo zanimive «cvetke». Vse te «zanimivosti« so pač odraz življenja, so odraz uniformiranega mišljenja, ki ga prodajajo rnnodri voditelji» za edino zveličavno resnico.
V «Pravdi» od 13. decembra 1950. je objavljena kritika o prvih predstavah novega moskovskega dramskega gledališča. Gledališče je začelo svoje delo z dramo niz iskri*, ki govori o mladih letih J. V. Stalina. Upravnik gledališča je verjetno zelo inteligenten človek in je dobro vedel, zakaj je v novem gledališču prišla na sceno kot prva drama, ki opisuje Stalinovo življenje. Zaveda se pač, da ni kritika, ki bi si upal napasti to dramo, zaveda se, da je na ta način najlaže in z najmanj truda vstopil v družino moskovskih gledališč. In dejansko, kritik u Pravdi na dolgo in široko opisuje dobre lastnosti drame, sijajno igro, režijo itd. Pa ne samo ta drama, tudi druga pod naslovom «John-vojak miru* je popolnoma istega žanra. Tokrat si sicer niso sposodili velikega voditejja — svetilnika vseh planetov — Stalina temveč zamorskega pevca John Robertsona. Pravda piše, da je njegov prireditelj, ko ni mogel pripraviti nekega koncerta vzkliknil:
«Glej, tako je življenje pri nas v Ameriki, mister Stalin*. In komentira dalje: «Te besede je izrekel obrnjen k Stalinovemu portretu, in koliko je v teh besedah Iskrene bolečine za njegovo domovino — Ameriko!*
Zelo bi bilo zanimivo vedeti, s kakimi besedami bi se šele obračal, če bi bila njegova do-
movina Rusija in če bi hotel povedati resnico.
* * *
Konec preteklega leta je bil končan nov film «Osvobojena Kitajska». Ta film, ki je bil napravljen v barvah, so posneli in režirali sovjetski režiserji moskovskega kinopodjetja. Snemali so ga po vsej Kitajski in menda, kot pravi »Pravdaš, na iniciativo samega Stalina. Film je dokumentaren. Prikazuje borbo kitajskega naroda proti Japoncem, rast kitajske armade itd. Najbolj zanimiv je pa konec. Poglejmo kako opisuje »Pravda« ta konec:
((Sovjetska zveza pošilja v Kitajsko traktorje in stroje. Kot veličastna slika zmage, so poslednji metri filma, ki prikazujejo praznik na Rdečem trgu v Pekingu 1. okt. 1949. na dan ustanovitve kitajske ljudske republike. Ta veličastna slika globoko prevzame vsakega gledalca. Srečni ljudje pazljivo nosijo mimo tribun portrete velikega prijatelja kitajskega naroda, voditelja in učitelja vsega progresivnega človeštva Josipa Visarjonoviča Stalina*.
Torej ko bo osvobojena Italija ali recimo Trst, bomo v slavnostni povorki nosili ne slike Vidalija in co, temveč Stalina, ki nas je osvobodil, oziroma, naj bi nas »osvobodila, m * k
Poleg takih in sličnih cvetk imamo včasih tudi nekatere čisto resne članke, ki govore o zgodovini in to o zgodovini Kazahstana. To je kritika neke zgodovinske knjige, ki opisuje preteklost kazahstanskega ijud-stva v 18. in 19. stoletju. V knjigi je prikazana združitev Kazahstana Z Rusijo kot kolonialno zavojevanje. «Pravdan se seveda s tem ne strinja in piše:
«V prvi polovici 18. stoletja se je pričelo združevanje Kazahstana z Rusijo, ki se je kon-
čalo v 60 letih 19. stoletja. To združevanje je imelo globok progresiven pomen. Ta združitev je opredelila zgodovinsko usodo Kazahstana in zagotovila ekonomske in kulturne vezi a Rusijo*.
Vsi vemo, da je bila carska Rusija ječa narodov, saj tako piše zgodovina VKP(b) na eni svojih prvih strani. Splošno je tudi znano, da ne gre tu za »združevanje«, temveč za imperialistično kolonialno zavojevanje carskih oblastnikov. Zakaj potemtakem govorijo o progresivnem pomenu imperialističnega in kolonialnega zavo-jevanja. Rad bi videl tistega sovjetskega zgodovinarja, ki bi se drznil trditi, da je bilo angleško zavojevanje Indije progresivno!
Naj nam odgovorijo: »Je li vsako zavojevanje Rusije progresivno?»
•* * $
V «Pravdi» najdemo včasih prav zanimive kritike, ki govore o življenju in delu birokratske kaste v Sovjetski zvezi. Poglejmo kaj piše.
«Nekateri javni delavci izkoriščajo načine dela ip metode, ki ustvarjajo samo zunanje e-fekte in pričarajo iluzije u-speha. Taki delavci se poslužujejo podatkov, s katerimi skušajo prrikazati, da je njihovo delo zelo dobro*.
Pravda daje celo konkretne primere.
Ko v kujbiševskem rajonu niso več izpolnjevali plana so poklicali direktorje in jim u-kazali, da se morajo popraviti in dvigniti odstotek izpolnitev plana. S pomočjo različnih bi' stroumnih kombinacij so se odstotki čez noč vrtoglavo dvignili*.
Ali pa drug tipičen primer.
Nekatera posamezna podjetja, ki so pod posebnim pokroviteljstvom ministrov ali glav-
nih uprav čudovito izpolnjujejo plane. Kako to? Za njim it-stvarjo minister posebno steple* pogoje. Zakaj? to pač zato, da bi ta podjetja prišla v časopise, kjer bi se brez dvoma imenovalo ime dotičnega voditelja in na ta način prikazalo njegovo uspešno delo.
Tukaj nimamo opravka s posameznimi primeri. To je sistem. Takrat, kadar voditelji niso odgovorni pred delavci, pred množicami, ki bi kontrolirale njihovo delo, takrat pač ti voditelji poskušajo u porabljati vse mahinacije, da bi u-stvarili videz, da bi se pokazali čim lepše navzgor, pred birokratom, ki sedi za stopnico više.
To je sistem birokratsko u-rejene države, to je sistem, ki velja povsod tam, kjer nima ljudstvo nobene besede, kjer vlada birokratska kasta. Prav nič se ni izpremenilo iz časov pred tridesetimi leti in še vedno bi lahko napisal Gogolj svojega «Revizorja» samo, da bi tokrat Gogolj z ((Revizorjem* vred šel na zdravljenje v &*-btnjo.
Rezultat takega sistema je tudi v tem, da skuša vsak bi-rokratič dobiti čim toplejše mesto pod soncem. Zato javni delavci porabijo čimveč časa c:a si izboljšajo svoje osebne položaje. Spretno izkoi-iščajo svoj službeni položaj, da si zagotove vse mogoče priboljške.
Pravda pravi dobesedno.
((Nekateri vodilni delavci dobivajo vse mogoče priboljške. Oni razširjajo svojo osebno gospodarstvo, tratijo veliko časa in sil zato, da bi oskrbeli krmo za svoje krave, svinje in gosi. Nekateri partijski in so- | vjetski delavci zapadajo v odvisnost od gospodarstvenikov, ker dobivajo 0d njih tako imenovane vzorce različne produkcije in različna darila*,
L. B.
n« PRiin mumij
V današnji tekmi se srečata nasprotnika, ki obadva potrebujeta točke
Danes bo igral v Trstu Inter. Zopet eden od velikih nogometnih dogodkov leta, ki bo ob sončnem vremenu, s kakršnim smo te dni obdarjeni, gotovo priklical vse one, ki se za nogomet čutijo poklicani.
Inter je že od četrtka v Udi-nah, kjer se igralci moralno in kondicijsko pripravljajo na srečanje s Triestino. Tekma je za Inter zelo važna, ker ji je dc tega, da ne izgubi stika z vodečima enajstoricama, za kar pa bi bilo treba odnesti iz Trsta najmanj eno točko. Tržačani ne zgube doma zlepa, s posebno požrtvovalnostjo pa se bedo borili v nedeljo, ker jim sedaj leze že naprej, ne samo do grla. O postavi, ki bi jo moral postaviti trener na igrišče krožijo še vedno različne vesti, skoraj gotova pa je prisotnost Grossa, ki bo znatno pojačal defenzivni blok domačinov. Igral bo tudi Begni, dočim za Boscola in Petrozzija to še ni povsem jasno.
Program nedeljskih iger: Atalanta - Pro Patria Genoa - Como Juventus - Sampdoria Lazio - Torino Lucchese - Fiorentina Milan - Napoli Novara - Udinese Padova Roma Palermo - Bologna Triestina - Inter
Stavka avstrijskih nogometašev?
DUNAJ, 10. — Ker je avstrijsko ministrstvo za finance razpisalo nove davke za nogometna srečanja, so se moštva prve lige sporazumela, da ne bodo odigrala tekem, dokler ne bodo umaknili tega predpisa. Pričakujejo, da bodo tudi moštva druge lige sledila primeru moštev prve lige. Avstrijsko nogometno prvenstvo bi se moglo pričeti 25. februarja. Zaenkrat se nogometni predstavniki še vedno pogajajo z vlado.
IIIIHHIIIIinilllllllllllllllllllllllllinillllllllllH
Mizarji
I Deske smre kave mace-snove in trdih
MIIUIU.UIUI. *«■».
vezane plošče, furnir, parkete in drva vidi najugodneje
[uši
vialeSonnino?4 iel. 90441
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZOBNI ZDRAVNIK
Dr.HLAVATY
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
ordinira za ustne in zobne bolezni in ustno protetiko
NA OPČINAH pri Fabčiču dnevno razen torka in petka
V IRSTU Ul. Imbriani 14-11. v torek in petek
10-12	15-18
‘čiAfV
k VaS
r-i j
! ~	t	*
/v
deti l
KRZNENI PLASC
TRST. Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374
Vl/A 3/AIM (SjIIMST® IfdlL
£3
&
mtioftutdjn in&lnlfon kompletne kopniniee
izob&uje vodne in plinfrke nnptnve te% o fr n frtnvfcno-hlepafrfrka dela - Ptofracuni ntt zet {o
MIZARSKA DELAVNICA
MIHELJ JOŽE
TRST Ul. Polonio 3
iiir
umili
frpfrelentn efruhoofrfrtna ni!zaihti ti dela po ugodnih cen alt
PIIIIIIA
izdeluje ženske obleke jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista. Ul. sv. Frančiška 20-i.
RGOVINA REVIS AN
Oglejte si naše izložbeI
Velika izbira uomačih copat za odrasle »n otroke
TRST, ULICA VASARI 10
Ključavničarska mehanična delavnica
BATIČ FRANC
TRST - Ulica F. Crispi 15 - Teielon 95-2-1%
Krznarstvo
TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
fliofJoDe fiAi ftJLaČiiu \
R. E.D. A.T.A.
M. V I O I IM 1
TRST, UL. FABIO SEVERO 5
S. A. FABBR. ACCUMULATORI TOVARNA AKUMULATORJtV
.n I I. A \ O - M I I. A K
BATERIJA
vseh prednosti
KOVINSKI USMEKJEV Ab-CI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOP-KE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TELEFON 54-20
Oglejte si brezobvezno
JII
Jlj katere dobite po
konkurenčnih cenah
v 1 R S 1 U, ULICA VASARI Sl. 6
Pletilni svetovno znani stroji
„DIAMANT" „COLMOR" „PFA F F"
m
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače.
•niiiiimniinmiHiHiiimi'
TRST
I11.0HIKUA1IM5
NA OBROKE
NAROČAJTE
jugoslovanske
REVIJE
Založništvo tržaškega tiska (Uprava listov, Trst, Ul.' Frančiška 20-1) sprejema naročila na slovenske in druge J
slovanske revije. Opozarjamo sedaj, v začetku leta, na gato izbiro slovenskih in jugoslovanskih revij, ki cbravnai literarna, politična, pravna, prirodoznanska, zdravstvena, r dagoška gospodarska, tehnična in druga vprašanja.
Novi svet
Leposlovna revija, glasilo Društva slovenskih kov, urednik Ferdo Kozak. Izhaja mesečno. Letna naroc 2.200 lir.
Nova obzorja
Leposlovna revija, glasilo Zveze kulturnih delavch Mariboru, urednik Anton Ingolič. Naročnina letno 8*9 1
Mladinska revija
Mladinska leposlovna revija. Izhaja v 10 številkah D> to, letna naročnina 600 lir.
Slavistična revija
izdaP
Znanstvena revija za literarno zgodovino in jezik, ' ^ Slavistično društvo v Ljubljani. Uredniki: A. Ocvirk, •
movš in J. Vidmar. Letna naročnina 1.200 lir.
Geografski vestnik
gra*ski
Časopis za geografijo in sorodne vede, izdaja GeoSI,ešič-institut ljubljanske univerze. Urejata A. Melik in S. Naročnina 480 lir.
Slovenski etnograf
graf*111
Časopis za etnografijo in folkloro, izdaja EtnO^0jna muzej, urednika B. Orel itn M. Matičetov. Letna nar«1 800 lir.
Republika
Revija za, književnost in umetnost, glasilo hrvatskih Zevnikov (Zagreb). Vsaka številka 180 lir.
knJt*
Hrvatsko kolo
Leposlovna revija, ki jo izdaja Hrvatska Matica v bu. Izhaja 4-krat letno, naročnina 960 lir.
Književnost
"	u,
Mesečna leposlovna revija, ureja Eli Finci, glasilo sr književnikov (Beograd). Letna naročnina 960 lir.
Zal*
Letopis Matice Srpske
Književna revija, ureja živan Milisavac, izhaja v Sadu. Naročnina letno 800 lir.
Nov«"1
Brazda
Časopis za književnost in umetnost, ureja Isak Sa® lija (Sarajevo). Naročnina 960 lir letno.
St varanje
Mesečna književna revija, ureja J. Djonovič, iztt^J* Cetinju, letna naročnina 720 lir.
Nov den
________________________________________ jjd«
Revija za umetnost in znanost, glasilo makedonskih p teljev, ureja Slavko Janevski, naročnina 720 lir.
Medjunarodni problemi	(
Izdaja Institut za mednarodno politiko in gospodar*1'0 Beogradu. Posamezna številka 90 lir.
Ljudski pravnik
Izdaja Društvo pravnikov LRS, letno 340 lir.
Proteus	j,
Ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, krat na leto. Urednik Lavo Čermelj. Letno 480 lir.
Priroda, človek in zdravjg
Mesečnik za poljudno zdravstvo. Letno 320 lir.
Sodobna pedagogika	^
Pedagoška revija, ki jo izdaja Slovensko pedagošK0 štvo, ietna naročnina 400 lir.
Scuola nuova
*
Italijanska revija za šolska vprašanja, ki jo izdaj* janska unija na Reki. Letno 8 številk, naročnina 600
11 pioniere	^
List za italijanske pionirje v Istri in na Reki, P0**" nik, letno 340 lir.
Flnansije	^
Glasilo finančnega ministrstva FLRJ, izhaja niese^0' na naročnina 600 lir.
tri)0
rt
Elektroprivreda
Izdaja Svet za energetsko tn ekstraktivno int*uS' Beogradu. Letna naročnina 1100 lir (mesečnik).
Morsko ribarstvo
Mesečnik za ribarstvo. Naročnina 400 lir letno.
Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo
Mesečnik, letna naročnina 400 lir.
Nauka i tehnika
Izdaja društvo za pospeševanje znanosti In tehniKe' ja mesečno, letna naročnina 960 lir.
Tehnika
Glasilo tehmkov in inženirjev Jugoslavije. U|ia)a no. letna naročnina 960 lir.
Naše gradjevinarstvo	tf
Glasilo Sveta za gradbeno industrijo in gradbeni* sečnik. Letna naročnina 1.680 lir.
Elektrotehniški vestnik
Strokovna revija elektrotehniških inženirjev W
Težka Industrija
Mesečnik, letna naročnina 960 lir.
Les
List za lesno industrijo, izhaja 10-krat na 1^°’
480 |ir.
Fotografija
Časopis foto in kinoaiuaterjev Jugoslavije, letno 760 lir.
ftah
teti11
n»r
■oiO'
»e*01
Glasilo slovenskih šahistov, mesečnik. Letno
640 I|r‘
UREDNIŠTVO: UL1UA MONTEC CH1,	št. #, UL nad. - Teleton	Mev. 93-80» m »4-63*.	— Poštni predal 602. - UPRAVA: ULICA SV.	FRANČIŠKA
It. 20. — Telefonska It. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 tn od 15-18	Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno-
upravnl 100,	osmrtnice 90 lir. Za PLRJ:	Za vsak mm širine 1	stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. -	Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podruž. Gorica.	Ul. S. Pellico 1-lL, Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlsti	301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, ene**0"0	i
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništ-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske®3 Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.tfJ-