PHIHOHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto ViTštev n70V1 Poštnina plačana v gotovini Bbssb=====?-—-Z. ‘ \L/Speciizione in abbon. post. 1. gr._ Za samostojnost Trsta Naša borba za neodvisnost Trsta mora sloneti na dejstvu, da Je Trst nacionalno mešano mesto, da se ekonomsko ne more razvijati brez povezave s celotnim svojim zaledjem in da sta na usodi Trsta zainteresirani obe sosedni državi Italija in Jugoslavija in končno, da takšen samostojen položaj Trsta lahko danes zadovolji vse, ki so neposredno zainteresirani na usodi Trsta, predvsem pa tržaško delavstvo. TRST, nedelja 11. februarja 1951 Danes 6 strani - Cena 20 lir tfžaSka. , važnosti vprašanja objavljamo v izvlečku poročilo o oaJjČP. k' smo ga prejeli od tajništva KP za Trža- 8lUNKn, ga ie ,0- t- m- P°dal njen glavni tajnik tov. o BABIC na IV. zasedanju centralnega komiteja. h Trlhsl°~am'er*^eni področ- v ozemlja smo že ^le„VOlivni te.rn.pa.nji za tudi blitve. Volitve, če-301710 občinstce, predstav-w U02no Politično bitko za <0^ ali politično •‘»i ne v P*rsPak-ie amPak tudj gle- je jj>ioh5r!:,C POHt-čne situaci-Ptutdflrif' Se m zdi Posebno terih • JL na$ odnos do neka- ‘t bistvenih Politike. *<&£'«> "S* v'P'raianj ‘e nja i d° tržaštega vpraša- bPmšanT- StaUšie d0 teaa ne „r " te znano in pri tem spreJLJ^ n°beno bistveno idr n tega stališča, ven-ta n’ nils^Tn> da je potrebam jasnejša, p red- t zi0frlle ,t?r izrabljanja ta- vprdšanj trža- izkrivljenih tolma-propagandi tet je bil to pritk preteklosti. Poleg tega fen, „ Prof- Politični nam »ter tržašk"' Že mše stališče do z,, vprašanja izhodišče lih. kemi jo do mnogih osta-ikeo tnih vprašanj trža-Političnega življenja. e -'‘tališče, ki smo ga zait. partijskem kon-naj se tržaško vzei-be blišče na mesu v Izoli ‘nje reši soorazumno v jr tie(j d 'JC )»„ . Veina sosednima država-m w nlane tristranske iz-UK Prari ^čitvi STO k Ita-. dotovo je bil takšen *ele»ij ^?g°dkov in politika >01, s.rTaj spremembe od-bose J v svetu glede na od-N velSP0,hili takrat, ko je j^Promif1 mi dosežen itu‘ sP°razum o re- fbe-rn n. e9a vprašanja. Ob-dl **? "se to jasno do-^edrneJe TrSt 20pet P°‘ in mJ? Tl°vilt kombina->m e!ef5rWnjQ velesil za •tba. tržaškega prebival odfj ,.‘wv Rominforma nam mešet dru°° stran po-te 'p^.. drske politike na °S^i Tnj^ke0a ozemlja- V J Proti Junr, ?0vražne politi-y zve, teoslaviji je sovjet- l ci°nalw,i)0'ipr!d italijanske yia &fn* teoge in poob-ile- potemtke itali- tJS«ličn2niZma’ W0;io kom~ i da PreTo a°entUro v Ri-ite tržaške po- ^vede borb« JZ. if^itep srn," r°rbc 2a Pri‘ i. “ Je ,, Ta po- oU- - 1 'Sl "vamejšbddoveTn Pogledu >^t£ se demagoško l lh°l*oo, posi«žuje same Z^Zemr1 da bi C>Jih * ZUnanHh bodočo u.so-in sr*?- m ustvarila . njegovo likvi--c- ^Ptniml^Huiitev k lta' «ok* Mr”Jarati tržačfce de- JlCe s P«««o O itn‘% -k°"' boleli bi iz. bi kn»keoaOV° .nasprotie do kl‘teedi nacionalizma, da S ^rže znam in razkrin-aške 1 0 «boljši rešitvi» f0 tea vprašanja. ^hirfii H vzroki, ki s„ nam S? ljsker^T0 lZ‘av° n° 11 ■ I ^ vra-U fct*ia fc^e„ta "“lija in Ju-zain- ""•»-a«,-pa težnj rrsta *<«a te"’ l/l pred- in,' vpra|a^ra"ska renten ni|,eresu Miru in d* 1 ' blla V (L PdaoSt>u mJ°brih ™sed-•j, Italijo, Samostoi 'igoslavii° Via je U‘hte v p" položaj , Predvsem « m ,st obe-«„k a;‘ ™ za ponovno sodelovanje na radio Trsf TI? ZATO da bi -gdcij nonos borbenih trža*kih Slcn>-ncav in bi se zaradj fena upravičeni za. Ktopi po sodel~»a-rn odpovedali in. bi rmi ob-ed^ll no svojih stolčkih, čel včeraj ste r-dio navadaV, danes se »pobujate)). ne da bi pri tem seveda priznali, da se je sprememba izvršila mi sarm radi‘*ki po-staji in da je „ teh poaoj mesto v gozdu kamor se bodo ne j ali slej mo raV s*v>< vrniti?» ZATO ker so že med nacistično okvrociio drJcezali de On.,' ne bodo #71 nikoli v ao*d v borbo za svobodo, temveč se Glede vezi Trsta z Italijo, je bilo na ustanovnem kongresu Enotnih razredn h sindikatov nakazano naslednje stališče: Zveza meni, da duši vrsta gospodarskih ter birokratičnih vezi, ki so jih postavili med Trstom ir; Italijo, življenje in razvoj tržaškega gosp darslva. Čimbolj se ti odnosi množijo, tembolj dokazuje!0 tipično težnjo monopolističnih odnosov. Omenjeni odnosi jn njih glavne značilnosti stremijo r.-ujno za tem, da zmanjšajo pomen tržaškega gospodarstva in ga no. stavijo v ozek okvir, da lahko z njim tako koristijo le tujim koristim... Zveza razrednih sindikatov stoji na stališču, da mora Trst svooodno jn neomejeno razvijati svoje delovanje r;a teh področjih ter voditi na ta način svojo lastno gospodarsko politiko. Posledice zgrešene sindikalne politike Radichevih sindikalistov občuti danes na svo. ji lastni koži tržaško delavstvo. Tajnik Enotnih sindikatov Radich je bil vedno eden izmed najbolj gorečih zagovornikov in borcev za dosego povezanosti tržaških sindikatov z CGIL; prav tako je vpdno izjavlja) da o'gov rjajo rotranje komisije tovarni kim odborom Kako neresnična in hinavska je ta njegova trditev, nam dokazuje članek ki ga je napisal voditelj Delavske zbornice Giulio Intiglietta; v tem članku je obravnaval prav vprašanje notranjih komisi: ter je v zvezi s tem izjavil; Po podpisu zadnjega sporazuma glede individualnih odpustov, ki je bil sprejet v Trstu dr;e 13. n v m bra 1950, nimajo notranje komisije nobene pravice umeša-vati se v gosoodarsko struktu. ro podjetja. Daleč smo že od tistih ciljev, katerim so bili ti temeljni predstavniški organizmi ob svojem nastanku leta 1943 in po vojni leta 1945. na socialnem področju, že tako blizu. Takrat se je še z zaupanjem govorilo o upravnih od borih itd Tako je ta predstavnik Delavske zbornice povedal vsem, tudi Radichu seveda, kakšna je razlika med tovarniškimi od-bor.i in notranjimi komisijami (za to razliko prav gotovo dobro ve udi Radich — o tem smo prepričani). Vse delovanje Radichevih sindikalistov nam kaže, da so hoteli uveljaviti načrt, ki ga ie Vidali izde lal na račun svojih gospodarjev. Zgodovina ra7n'h dogodkov potrjuje točnost naših tr .ditev; potriuje n*>m jo borba za povišek 48 lir, ki so ga bili «deležni» industrijski delavci potrjuje nam prijateljski pakt in pakt sodelovanja med ko-minformističnimi sindikati in CGH,. potrjujejo nam potovanja delegacij pristaniških de. lavcev v Italijo, pogovarja Ra-dicha in Muslina v Rm, potrjujejo nam direktive italijanske komunistične partije v zvezi s ‘ržaškim vprašanjem, potriuje jo nam pravtako jred"ntističn< iziave eksponentov italijanske partije v senatu jn parlamer> tu, potrjujejo na 1 potovanja De Stefani in Brina v Trst izjave Ghetza in drugih pristaniških voditeliev o nujnosti Enotnih sindikatov, ki so vedno delali na tem, da bi bil položaj tržaških delavcev povezan s položajem italijanskih delavcev. Njihovo razburjenje je zato v popolnem nasprotju z vso njihovo dosedanjo politiko in z vsem njihovim dosedanjim delovanjem. Ukaz št. 21 vojaške uprave predstavlja samo še tesnejšo vez, ki naj bi končno pripomogla k združitvi Trsta z Italijo. Mario Ghetz in njegovi pomočniki so se z objavo omenjenega ukaza prav gotovo oddahnili. Bili so že namreč resno v skrbeh, kakšno stališče zavzeti na bodočih skupščinah pristaniških družb, glede kritičnega stališča prista- Razstava De Pisisa v galeriji Scorpione Umetnostna razstava risb in akvarelov enega največjih sodobnih italijanskih in svetovno poznanih slikarjev Filipa De Pisisa je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 20. ure v galeriji Scorpione. Vsi ljubitelji umetnosti naj izkoristijo izredno priliko, da si ogledajo razstavo, ki bo odprta le še danes in jutri. niških delavcev do nekaterih voditeljev. Ti pristaniški, imenujmo jih voditelji, so bili zaradi ogroženja, s katerimi so pristaniški delavci sprejeli nov ukaz VU tako previdni, da so na skupščini, ki se je vršila v četrtek prepustili svoja me- sta Muslinu, Zvonkotu irj Ju-ragi; ti trije so nato vodili skupščino po poti, ki odgovarja njihovim načrtom m njih politiki, to se pravi ne po poti borbe proti ukazu št 21, temveč po poti borbe proti razrednim sindikatom, proti ta-koimenovar.im «titinom». Ce bi kdo izmed delavec mislil, da so na tej skupščini podvzeli korake za pričetek odločne borbe proti ukazu št. 21, bi se zelo motil. Radichevi sindikalisti ne predvidevajo proti temu krivičnemu ukazu (tako ga tudi oni imenujejo) nobene borbe, niti najmanjšega stavkovnega gibanja. Skupščina je zato imela edin0 ta pomen, da so lahko na njej Radichevi sindikalisti poskusili neopazno doseči to, da sprejmejo delavci brez velikih protestov in brez ogorčenja omenjeni ukaz, ki pomeni samo še nadaljnji korak do popolne prilagoditve tukajšnjega položaja z italijanskim položajem. Da je temu tako nam priča že potek same skupščine, ki ga kominformi-stično glasilo «l’Unita» popisuje ter pravi med drugim sledeče; ((Skupščina se je zaključila s podpisom resolucije, ki bo predložena vojaški upravi, v ozračju razredne zavesti, medtem ko je preko zvočnikov odmevala himna delavcev«. Torej samo podpis resolucije in ničesar več. Mislimo, da ga ni tako naivnega delavca, ki bi si mislil, da bi imeli Radichevi sindikalisti res namen pričeti borbo za preklic tega ukaza; kako naj bi tudi tako borbo pričeli, ko so vendar storili vse, da bi bil ta ukaz končno uveljavljen? In v tem je pravzaprav pomen vse komedije nekaterih voditeljev pristaniških delavcev ter voditeljev Enotnih sindikatov kot so Radich, Muslin, Zvonko in drugi. Vsak pošten delavec se bo moral vprašati: Zakaj se Zveza enotnih sindikatov, katere aktiv je bil sklican prav za četrtek zvečer, ni z večjo vnemo zavzela za vprašanje pristaniških delavcev, ki so glede na nov ukaz zelo razburjeni, zakaj ni vzela v poštev enotnosti pristaniških delavcev ter njih odločne volje, da se uprejo temu ukazu, ki je na škodo interesov pristaniških delavcev ter to enotnost uporabila za borbo proti krivičnemu ukazu; zakaj Zveza Enotnih sindikatov ni zaprosila voditeljev pristaniški družb iz Genove, Neapla in Benetk za pomoč v borbi proti ukazu vojaške uprave? Na ta vprašanja seveda kominformistični sindikalisti ne bodo nikoli odgovorili. Na ta vprašanja ne bi odgovorili niti sicer tako gostobesedni pisuni «Dela», ki govorijo v svojem zadnjem članku v zvezi s tem vprašanjem, sicer o naših lažeh in klevetah, ne povedo nam pa, katere so te naše laži, še manj pa skušajo resničnost teh «laži» ovreči. Pa kako bi lahko tudi odgovorili na ta vprašanja, ko je iz njihovih besed in njihovih dejanj popolnoma razvidno, da ustreza ta ukaz njih željam, da imajo celo že izvoljenega ((konzula«, ki bo lahko prevzel v zvezi z odgovornimi činitelji nadzorstvo nad pristaniščem itd. Z motociklom v trojico žensk 63-letna starka na mestu mrtva bodo z vjrkm oknP*‘ ZATO. da podajo svojo raiciio za množico Pra$"ptmh in kulturnih d-lapoev na Tržaškem. (agenti in sabate''ji 1 in s tem i)id; svoj ndno- do slovenske kuiinre in zato. da ni treba nam napisati, kaj so. cev Trs*a s prlstan'škimi delavci Italije, potriu-iejo nam iz-iavp voditelja italijanskih pri. star,'iških delavcev Borinn, ki ie iziavil, da moraio tudi trže. ški nristaniški delavci imetj enake zakone kot italijanski pristaniški delavci, potrjujejo nam izjave omenjenega Inti-gliette v zvez} s tovarniškimi odbori, potriuje nem Drotis’o-vanska politika Enotnih »'nd'-katov, potrjuje Wm t0 tudi borba nroti na-holišim prbtn-oiškim de'°vrem. ki so se uprl' t i polit'ki Kritičen noložai oristamških delavcev Ukaz št. 21., ki ga je izdala preteklo soboto vojaška uprava, ni torej nič drugega, kot le izpolnitev želja in načrtov Tri starejše prijateljice, ki so snoči ob 18.15 prečkale Skork-ljanski trg ob openski tramvajski progi, si prav gotovo niso mogle predstavljati, da bo že trenutek kasneje prišlo do grozne nesreče in da bo ena izmed njih pri tem izgubila življenje. Prišle so iz Ul. AJeardi in bile namenjene v Ul. Rit-mayer, bržkone v živahnem pomenku, ko so se nenadno oved-le, da drvi navzdol po Ul. Com-merciale motociklist in da se je treba naglo ogniti nesreči. Toda kakor se dogaja pogosto, pride do nezgode prav tam, kjer se več ljudi najde na cesti in vleče vsak na svojo stran pred drvečim vozilom, pri čemer se izgublja dragoceni čas in obenem spravi v negotovost vozača. Nekaj podobnega se je verjetno pripetilo nesrečnim trem ženskam. Poleg tega v nevarnosti niso mislile le nase, marveč je vsaka hotela rešiti tudi ostali dve prijateljici, pri pri nesreči le lažje poškodbe. Na kraj nesreče sta prihiteli civilna in vojaška policija ter uvedli preiskavo. Znova žeparji... Petinštiridesetletna Giovanna Tomasini, stanujoča pri SMM zgornji 145, je včeraj popoldne javila policiji, da so ji dopoldne v ribarnici na Trgu Goldoni neznani žeparji odnesli denarnico. Izmaknili so ji jo iz ročne torbice in z njo vred osebne listine in 6500 lir. Domnevni samomorilec nezavesten v drevoredu Ob po) sedmih včeraj zjutraj sta našla službujoča stražnika na eni izmed klopi na Akvedo-tu nezavestnega trgovca Bruna Trevisana iz Ul. D’Azeglio 2. Nesrečnika so z reševalnim avtomobilom RK prepeljali v še vedno ni prišel k zavesti. Zdravniški pregled je ugotovil, da se je Trevisan zastrupil z nekakšnimi tabletami in se po tem sklepa, da je to storil bržkone s samomorilnim namenom. Njegovo stanje ie dokaj nevarno. splošno bolnico, kjer Pa ga ničemer'"jeVrišio do" negotovega so mogli zaslišati, ker Trevisan , , , Z. — ^ A r-\ m! »m! eni T- vntfAeri zmedenega ogibanja m do u-sodne nesreče. Motociklist, ameriški vojak, ki je vozil na zadnjem sedežu tudi tovariša, se je z motociklom Harley Davidson zaletel v trojico s tako silo, da je eno izmed njih, in sicer 63-let-no Luigio Perlini, stanujočo v Ul. Fabio Severo, pognal 90 m daleč. Zenska je bila na mestu mrtva, ker ji je počila lobanja. Njeni sestri, 70-letni Ameliji. vdovi Schuliat, se ni pripetilo nič hudega, tretja pa, Evgenija Tetoni, stanujoča v Ul. Aleardi je dobila resnejše poškodbe po vsem telesu ‘n si domnevno zlomila tudi piščal leve noge. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bo morala zdraviti najmanj 20 dni. Oba vojaka sta odnesla Starega grešnika so aretirali V Ul. Tl rrebianca so včeraj dopoldne agentje specialne policijske skupine aretirali 50-letnega Costanteja Beseka, ki nima stalnega bivališča. Na njčgov račun je bilo izdano za porno povelje že 12.10. lani, ker b) bil moral odsedeti tri leta zaradi tatvine. Takrat pa je Bezek izginil iz Trsta in sq šele sedaj znoya prikazal. Prometna nezgoda Včeraj popoldne je prišlo do promete nesreče, ki je spravila v bolnico 32-letnega Luigija Zippa, stanujočega v Ul. Zo-venzoni 1 in 75-letno Reggian Marijo iz Ul. Belpoggio 10. Oba je poškodoval osebni avtomobil, ki ga je okrog štirih popoldne vozil Ul. Traiana 41-let-nj Zacchi Marcelo, stanujoč v Ul. Montorsino 13. Iz Ul. Traiana je Zacchi namreč obrnil v enosmerno ulico, koder bi ne smel voziti, ter se srečal nenadno z Zippom, ki mu je skupno z bratom Josipom drvel nasproti na «Lambretti». Avtomobil je zadel ob »Lambretto« ter j° Podrl, zatem pa vozil na bližnji prometni otok, kjer je na klopi sedela Reggianova. Toda tedaj je vozilo že izgubilo zalet in je Reg-gianovo le obrgnilo po nogah. Prav tako sg ni nič zgodilo e-nemu izmed bratov na «Lam-bretti«, medtem ko je drugi, in sioer Zippo Luigi, dobil grdo odrgnino na levi no8i in si domnevno nalomil tudi piščal. Oba ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico, odkoder so Reggianovo poslali domov, ker bo zdrava že v štirih dneh-Zippo pa ne prej kakor v 15. Talinski nočni gostje V urade 51-letnega Francesča Franceschinija v Til. Cassa di Rispannio 1 so se v noči na so. boto vtihotapili neznan) tatovi. Vrata so odprli s ponarejenimi ključi, prebrskali vse predale v pisarni ter končno iztaknili 14.000 lir gotovine. Poleg tega so vzeli s seboj tudi dve usnjeni torbi ter oškodovali trgovca Franceschinija za 20.000 lir. Iz drugega so se potem spustili v prvo nadstropje in na isti način odprli vrata pisarne, ki pripada tvrdki za uvoz in izvoz kave, odnosno lastniku Silviju Gategno iz Ul. Dnnizet-ti 1. Tudi tu so vse premetali ter odnesli 3500 lir gotovine spevati k zidavi hiš. Ta zakon bi lahko na kratko takole povzeli: Zavezniška vojaška uprava bo dajala preko Tržaške hranilnice (»Cassa di Risparmio di Trieste«) posojila zasebnikom za zidavo hiš, ki ne spadajo v vrsto luksuznih stanovanj, pa vendar odgovarjajo najnižjim higienskim zahtevam. Ta posojila bodo lahko segala do višine 75% skupnih stroškov za zgradbo in zemljišča. Posojila bodo dana za dobo 35 let po obrestni meri, ki ne presega 4%. Edini pogoj za podelitev posojila bo, da bo bodoči lastnik hiše moral plačati ostali del stroškov za postavitev zgradbe. Ce bo prosilec že imel zemljišče, na katerem namerava postaviti ali obnoviti hišo, se bo zemljišče smatralo, kot del njegovega prispevka k celotnim gradbenim stroškom. Preden bo dejansko izplačan denar na osnovi tega ukaza, bo moral prosilec posojila že položiti ali zajamčiti svoj delež prispevka za celotno stavbo. Da bi pomagali zgraditi čim več hiš in bi opogumili malega človeka, ki varčuje, da bi naložil svoje prihranke v svojo hišo, bodo del' pri posojilih prednost tistim, ki so pripravljeni prispevati več kakor zahtevani minimum 25%, Po objavi novega ukaza bo treba vložiti prošnje za podelitev posojil pri Tržaški hranilnici na posebnih obrazcih, ki bodo na razpolago samo v tem denarnem zavodu. Prošnje za posojilo, ki so bile že prej vložene na Zavezniški vojaški u-pravi z ozirom na novi ukaz niso veljavne in jih bo treba r.a novo vložiti preko hranilnice. Pričakovati je, da se bo odbor, ki bo imenovan za odobritev posojil, po ukazu števil ka 26, sestal 21. marca ali o-krog tega datuma ter bo reševal prošnje, ki jih bo do takrat dobila Tržaška hranilnica, nato pa bo imel seje po enkrat na mesec. Obvestilo Kmečke zveze v Trstu Obveščamo vse kmetovalce dvolastnike, ki posedujejo zemljišča v coni B STO, da morajo v tekočem mesecu februarju obnoviti dvolastniško izkaznico. Za vse potrebne informacije in navodila naj se prizadeti kmetovalci obrnejo na Kmečko zvezo v Trstu, Ul. Fabio Fil-zi 10 - I. Smučarski tečaj na Komni Kakor lansko leto priredi PDT tudi letos šest, oziroma osemdnevni smučarski tečaj, in sicer od 18. oziroma od 20. do 25. marca v Domu pod Bogatinom na Komni. Absolutno prednost ima mladina, Vpisovanje v uradu ZDTV, Ul. Machiavelli 13-II med 17. in 19. uro. Eno devo le bom ljubil Eno devo le bom ljubil, eni vedno zvest ostal, druge nikdar ne bom snubil, nikdar drugi srca dal. Lepše ni v okrogu zemlje, mila, ljuba je tako, da jo zlati zor objemlje, da smehlja se ji nebo. Čistost bela jo odeva, in zvestoba pas je njen, blago srčece ogreva ji ljubezni svet plamen. Njo le bom ves čas življenja ljubil iz srca globin: 'juha mo*a je — Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin. Izleti PDT V nedeljo 25. februarja bo smučarski izlet v Crni vrh nad Idrijo ali pa r.a Lokve, kjer bodo pač snežne razmere ugodnejše. Vpisovanje do srede 14. februarja pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11, tel. 29-936 med 17. in 19. uro. Udeleženci, ki niso še poravnali voznine za izlet, ki bo 18. t. m. na Lokve, naj to storijo do srede prav tam. SPOMINSKI DNEVI 1847 je bil rojen Thomas Edison, znameniti ameriški fizik in izumitelj. Umrl je leta 1S31. SINDIKALNE VESTI Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev bo imel izredni sestanek za svoje člane v četrtek ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli št. 13. Dnevni red: razpravljanje o prilagoditvi mezd. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Ivan Cankar« vabi na pevsko vajo, ki bo v sredo ob 20.30 in sicer samo za ženske. P. D. »Ivan Cankar«. Ker bo zbor imel kmalu važen nastop, prosimo vse pevce, da se udeležijo polnoštevilno vaje. ki bo v torek 13. t. m. v običajnih prostorih. Po vaji se bo razpravljalo o bodočem delovanju zbora. Pridite vsi točno! DAROVI IN PRISPEVKI N. N. daruje 5.000 lir za Dijaško Matico. Pionirski svet iz centra mesta v Trstu poklanja odboru za novoletno jelko 17.000 lir, čisti dobiček s pustnega otroškega rajanja pri Sv. Ivanu, ki je bilo 4.II.1951. Sklad za zimsko pomoč Objavljamo iz drugega seznama darovalcev za zimsko pomoč tiste darovalce, ki so darovali večje zneske: Kuchler et Co. 5000 lir, nameščenci državnega odvetništva 7850, Enotni sindikati (Konfederacija in osebje) 19.950, E. Sepilii 5000, Cassa di Risparmio (zavod) 400.000, I.N.A. (direktor in osebje) 11.400, Banca Commerclale Italiana (vodstvo in osebje) 320.500, Davčni inšpektorat (osebje) 6.200, šola R. Timeus (učitelji) 6.200, Državni tehnični urad (osebje) 16.476, urad in davčni inšpektorat (osebje) 38.724, Banco di Sicilia (zavod in osebje) 80.550, Finančna tntendanca (o-sebje) 14.686, univerza (docenti, asistenti, administrativno in ostalo osebje) 86.285, Finančna inten-danca - knjigovodstvo 7.620, Banca Nazionale del Lavoro (zavod in osebje) 128.621, Razni privatniki preko Banca dTtalia 12.681, Prizivno sodišče (funkcionarji) 30.800, Šolska intendanca (nameščenci) 10.000, U.S.V.S. 14.143, Pristaniško poveljstvo (osebje) 23.080, Administrativni urad -Trst 26.510, Zavarovalnica «Fiu-me» (zavod in osebje) 24.700, Sola S. Slataper (učitelji) 7.300, Podjetje Zimolo (osebje) 5.650, arhitekt Umberto Nordio 10.000, Oddelek za svetilnike 7.048, I.N.A.I.L. (osebje) 25.187, Inšpektorat za motorna vozila (osebje) 5.979, Urad ža javna dela - bro-dovje 8.119, Zadruga Enotnih sindikatov 6.600, Pokrajinska depu-tacija 20.000, Državno podjetje telefonskih vez (osebje) 18.800, Banca d’America e dTtalia (zavod in osebje) 24.140, S.A.F.E.M. (nameščenci) 30.000, Zavod za socialno skrbstvo 15.650, Urad za registracijo avtomobilov (osebje) 5.267, Ravnateljstvo šol Ul. Giotto (učitelji) 24.730, Radio Trst (u-službenci) 29.571, Otroška bolnica B. Garofolo (osebje) 23.314, Sola F. Rismoodo (direktor in profesorji) 7.900, Fratelli Canova (podjetje in nameščenci) 20.888, Skladišče monopola 2-A 5.283. V gornjem seznamu niso navedeni darovalci zneskov izpod 5000. Doslej nabrana vsota znaša 2,106.201 lir. Vsem polagamo na srce, da se oglasijo s svojimi prispevki, da dokažejo svojo socialno solidarnost do onih, ki so nepreskrblient in ki s svojimi revnimi družinami trpijo pomanlkanje v zimi. Prispevki za sklad za zimsko pomoč se sprejemajo v vseh bankah in pri »U.P.I.«, Ul. S. Pel-lico št. 6. Uradna poročila V petek zvečer je bil pri predsedniku cone na poslovilnem obisku predsednik prizivnega sodišča v Trstu S. E. Ri-vera, ki zapušča naše mesto zaradi premestitve. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. februarja 1951 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 16 oseb in porok je bilo 8. Civilne poroke-, trgovec Bruno Socrate in uradnica Rosa Bauess, uradnik Giovanni Gel-sommo in uradnica Maria Sant-antonio, mehanik Ervin Penko, in uradnica Ema Vatta, advokat Fabio Amodeo in učiteljica Ane Silvestri, trgovec Fabio Fabro-Fontana in gospodinja Majda Gvozdenovič, uradnik Rodolfo Deangeli in uradnica Renata Giarini, brivec Bruno Savio in trg. pomočnica Bruna Vidali, uradnik Alfredo Deschmann in gospodinja Giannina Nuschak. Umrli so: 70Ietna Francesca Sansa vd. Tomi, 771etna Maria Obreza vd. Alberi, 85letna Maria Segulin, 751etna Marija Vi-ducich vd. Aiborghetti, 741etni Giuseppe Guerini, 721etna Ana Volarich por. Gregori, 641etni Umberto de Costa, 461etni Giuseppe Iglič, 651etni Francesco Ceglar, 781etna Giovanna Co-troneo por. Angeli, 861etna Santa Muciaccia por. Ramires, 851etna Marija Vattovaz por. Maizen, llletna Gabriella Mi-lazzi, 631etni Giovanni Tassini, 601etni Alčssandro Toccali in ?41etni Anton Smirich. a i radio ura JU60SL.C066 TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) Nedelja 11. februarja 1951 11.15: Slavni pevci pred mikrofonom. 11.45: Glasba po želja (slov.). 12.45: Poročila v ital. 13.00: Na,poved časa - poročila v slov. 13.15: Pionirska ura (slov.): Stari kol. 14.00: Vesela ura (ital.) 14.45: Glasba po željah (ital.). 16.00: Zaključek. 17.00: Odaaja za podeželje (slov.) : slušna igra - ob 80 obletnici Fr, Sal. Finžgarja: gostuje Slovensko narodno gledališče iz Trsta reportaža. 18.30: Igra Alfred Cortot. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.). 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Poskočne melodije. 20.00: Večerni koncert. 20.45: Politični pregled (ital.). 2l.c Iz znanih oper. 22.00: Športna poročila (ital.), 22.15: Plesna in lahka glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital in slov.). 23.15: Noctumi. 23.31 Zaključek oddaje. SLOVENSKI) NARODNO GLEDALIŠČ za Težaško uzeinljg DANES 11. t. m. ob 16. uri gostovanje v BUJAH z Gorinškovo komedijo „RDE0A KAPICA" Vlogo Rdeče kapice Wa Tea Starčeva, vlogo l°vca pa Julij Guštin. V TOREK 13. t. m. ob * uri gostovanje v KOP® z Božičevo dramo „UMIK“ Vlogo Mire Novakove Lelja Reharjeva. Gledališče Verdi ^ Danes ob 16. uri tretja Pj* stava «Borisa Godunova« ^ sorgskega za abonente reda z istimi pevci kot v pr®!5' predstavah. Dirigent An o Votto- „rCdsta- Prihodnji torek prva PJ va «IL CAMPIELLO« Erm Wolf-Ferrarija. Abonenti ^ «A» za parter in loze, «B» pa za galerije. KINO Rossetti. 15.00: «Gusarka». Excelsior. 14.00: «2ungla na asfaltu«, Sterling Hayden in Louis Calhern. Nazionale. 14.30: «Lepotice ri- vali«. Arcobaleno. 13.30: «Ranch treh zvončkov«, Mac Crea, A. Smith. Barvni film VVarner. Fenice. 14.45: »Stari San Francisco«, A. Faye, John Payne. Filodrammatico. 14.30: «Močnejšf kot sovraštvo«, E. FIynn. Barvni film. • Alabarda. 14.00: «Obmejne žene«, Gloria Grahame. Armonia. 14.30: «Kako postaneš oče«, B. Hope, L, Bali. Garibaldi. 13.30: «Saboterji», Robert Curr.mings. Ideale. 13.30: «Skotski Karel«, David Niven, Margaret Leighton. Impero. 14.00: »Paradiž lepih žena«. Kino ob morju. Zaprto. Italia. 14.30: «Sanjal sem paradiž«. Savona. 15.00: ((Bikoborka«, Esther VVilliams. Barvni film. Viale. 13.15: «Nočni prekupče- valci«. Vittorio Veneto. 14.00: «Usmiljeni sestri« Loretta Young. • Azzurro. 14.00: »Gung Ho«. R. Cameron, G. Mc Donald. Belvedere. 14.00: «Nova ženska«. Marconi. 14.30: «Johnny Belinda«. Massimo. 14.00: «Francis, govoreča mula«. Novo Cine. 14.30: «Tragedija Har. lema«. Odeon. 16.00: «Ljubezen pod palubo«. Radio. 14.00: ((Veliki grešnik«. Vittoria. 14.30: ((Velika bela cesta«. Venezia. ((Zgodba dr. Wassella». Sv. Vid. 14.00: «Grenah riž«, S. Mangano. Ponedeljek 12. februarja 1951 12.00: Opoldanski koncert. 12.30: Zabavna glasba. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Simfonične uverture. 13.40: Pogovori o jeziku. 14.00: Igra vaški kvintet. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.<*. Pregled tiska v slov. 17.30: Športni pregled (slov.). 17.45: Igra orkester Gallo. 18.00: Iz znanstvenega sveta (ital.) 18.15: Operne arije. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Igra saksofonist Srečko Dražil. 20.00: Beethoven: Simfonija št. 6 v F-duru »Pastoralna«. 20.45: Iz Istrskega okrožja (slov.). 21.00: Veder večerni spored. 21.40: Poje moški zbor Slovenske filharmonije. 22.00: Večerno branje (slov.): Iz del Mencingerja. 22.15: Lahka in plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slov.). 23.15: Uspavanke. 23.30: Zaključek oddaje. RADIO TRST II. Nedelja 11. februarja 1951 9.30: Lahka glasba. 10.00: Prenos maše Iz stolnice sv. Justa. 11.15: Sibelius: Baldassgrjev praznik. 11.30: Aktualnosti. 11.45: Ravel: Valses nobles et sentimentales. 12.00: Od melodije do melodije. 12.30: Grieg: Norveški plesi. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.30: Popoldan v operi. 15.30: Lahka glasba. 16.00: Glasba iz zabavišč. 16.30: Melodije iz londonskega študija. 17.00: To kar vsakdo rad posluša. 18.00: Plesna glasba. 18.30: Oddaja za najmlajše: Medved Medo in njegov zvonček. 19.00: Bizet: Lepa deklica iz Pertha. 19.15: Faure: Balada za klavir m orkester. 19.30: Slovenski dueti, kvarteti in zbori, 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Operne uverture. 20.30: Šport. 20.35: Pestra glasba. 21.00: Z domače knjižne police. 21.30: Glasba iz revij in operet. 22.00: Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74 -Patetična. 22,48: Lahka glasba. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek oddaje. Ponedeljek 12. februarja 1951 7.15: Napoved časa in poročila. 7.30: Jutranja glasba. 8.30: Zaključek jutranje oddaje. _ 11.30: Za vsakogar nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Lahka lasbag. 12.45: Napoved časa in poročila 13.00: Popoldanska glasba. 13.30: Schubert: Rosamunda-uvertura. 13.40: Razni solisti. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled tiska. 14.30; Zaključek opoldanske oddaje. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Čajkovski: Francesca da Rimini. 18.35: Operne uverture 19.00: Filmski trak in filmska glasba. 19.45: Napoved čaša in poročila. 20.00: Športna kronika 20.10: Lahka glasba. 20/ Okno v svet. 20.45: Romantična glasba. 21.00: Vokalni koncert tenorista Renata Kodermaca. 21.20: Liszt: Faustova simfonija. 22.15: Lahka glasba. 22.45: Narodna glasba. 23.00: Nočne plošče. 2'1 Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24,00: Zaključek večerne oddaje. RADIO TRSt 1. Nedelja 11. februarja 1951 11.50: Kako mi ugaia, plošče. 12.40: Radijska kronika. 12.46: Predstave in zbirališča. 12.55' Koledar Antonetto. 13.00: Poročila. 13.25: Orkester, lahka glasba p.v. Franca Guerrinija. 14.00: Gledališke za dečke. 14.30: Valček. ‘ Koncert zbora »Gius. Tartini«. 15.00: Legenda in resnica gora; glasbene sUke Renza Bonviciniia. 15.25: Vremenska napoved. 15.30: Melodičen orkester p.v. Francesca Doandia. 15.55- Napoved časa za ribiče. 16.00: Radlokronlka drugega polčasa nogometne tekme za prvenstvo. 17.00: Orkester p.v. Curta Kretschmarja. 17.30: Iz gte dallšča Argentina v Rimu: »Večernica blažene device«, za solo. zbor in orkester Claudi ir Mont everdija, dirigira Fernando Pre-vitali. v odmoru: SoortnP vesti. 19.10: Stare in nove pesmi 19.4r' Soortna poročila. 19.50: Kronika z dirkališča Mon'ehe!'o. 20.00: Po ročila. 20.15: Lokalne športne vesti m čitanie večernjp sno-ednv. 20.35: Gla«b"a. 21.03- PAT: Kerina 'gor«, opera, eln^ba Aleksandra Borodtna, p.v. Carla Maria Giuli-nija. Prvi odmor: «To nogometno prvenstvo«, komentar Evgeni ia Sfacba. Naš dobri brat (|»» STANISLAV VITEZ-P nas je zapustil za ve^n0'^j, Žalujoče sesitre, brata, sv . nja, svaki in nečaki nazh® žalostno vest prijatelj«® znancem. , ^ Pogrelb b0 v pon^f^Lce 16 iz barkovlianske mrt',36* Ker nam je bilo. nenl?S» spremljati na zadnji P0*1 šega diragega MIRKA BRUSA se iskreno pridružujem0 lju družine BRUS. elrjt Žalujoči; teta Rozalii«'^ Franc bratranec f in družina Br°z- zahvala Vsem, ki so sočustvovali bridki izgubi našega pre no sožalje družini ŠT0^ Trst, 11. februarja ^ ' MALI OGLA? b RAZPRODAJAM POHI GOSPODINJSKE POTRE« Ljubljana, Japljeva 13> 14.30 do 15.30._________Sfifl BLAGAJNO OGNJAVsji/ PRODAM. Nasiov F« va ^ reklam«, Ljubljana, Tyrse > ŠIVILJA IZDELUJE OBLEKE po ugodnih ^ slov na upravi lista. ah- pfl°P KRASEN KLAVIR * radi denarne stiske. H3 upravi lista. POPhAVLJAM ŠIVALNE JE. Naslov na upravi H1SNO POMOČNICO ^ popoldanske- ure. N3 upravi lista. Izžrebane loterijske številke Na željo naših čitateljev ob javljamo izžrebane loterijske ADEX-IZLt11 4. MARCA bodo izleti v ’ . Liumiann, mniDifU11 IR PlHO j 1 7 v* At Vpisovanje do 1 ‘ ^ t pri «Adria-Express» | Severo 5 b, tel. 29ž4-*- Izlet v Planit*. pri.edi «AOKl^-b*^ ol, priliki smučarskih & 11. MARCA. Skoki V metrski skakalnic1- ^ pf* z avtobusom in V 1 avtobus odide iz , traj; I boto 10. marca zju vratek 11. marca zdde Trst Drugi avtobus .utr3-icdeljo U mar?3 ovratek istega “ Vpisovanje do .„,st ja pri «Adria-ExPJ , ? Fabio Severp Sb, še čitatelje. BARI CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO TrTFATlP^T A v tem oziru na- 86 50 16 15 27 8 30 41 62 78 3 45 82 81 50 78 1 7 50 47 79 81 6 72 55 2 33 59 38 64 68 15 60 32 62 79 57 14 41 28 53 34 12 70 45 21 52 3 54 36 ZAH VA LA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izguibi n drage mame, tete, nohe tor tašče Ivane Puntar roj. Rupel se najtopleje zahvaljujemo Posebna zahvala darovalcem cvetja, zboru in godlbr s Proseka. SORODNIK1 11, februarja 1951. primorski dnevnik Je uvrstil izvirnik, na drugi ar: Književni atdfci med sloven. “m ia anglosaškim svetom so ski; • -u I*retekIosti razmeroma io šibki; okrepili so se šele 0 končani prvi svetovni voj-Mf*. 0Z' Amerikanci So iran 'zredno majhno zani-mJI2? .^sraturo neznatnega zinmn •• Je z'vel svoje bre-kot ,J!!]'jenie skozi stoletja šMMHpadl0lvan8k5 narod« v ar,?lyfte- narodnostno pi. e aratmogrsire države.. Le tek ~:'1 sm Albiona ;e slu. n»U ,?fel v naše kraje, še 1 je bilo, ki bi vzljubi- -^^krajinskih lepot "sio-vyi ^-.Pr*. Sir Humprv Da-jezit-; ,n^° ljudstvo, njegov IiMi ^žno kulturo, ter bi. se z ™°tudi na-laKtne5v seznaniti. Vendar pa so 0 ^**ejemo nekaj mož, ki doma t nami'počutili kakor Ijaviti !T- n,air' Pomagali uve- 1 TlASrt _ m. ki hnarašo hesedo v svetu. Ta-Uovn oL*? blli n. pr. Alfred ljudij, »vrt rr„ «T u* 4*1* ■rt-iirevi ara y’ kesneje F S. Co- Ctva,’ nBruce Loctoart' grad,, gleski Poslanik v Beo-ameriii? jQha Dyneley Prince, ki j 55i Poslani^ y Beogradu, jeziku v ?esn'l v slovenskem . .. ljudje, ki so v večji ali niti Tneri' skušali aezna. besejL®y°ie rojake z našo seveda i “roetnostiQ. Posebej Iavnost že omenimo de. Lcui^ dveh rojakov Janka fdajnifia v Ameriki in stal 7Vrl»a v Angliji, ki tom, V ilni pridobila razrr.e-Kakor b^e:raren sloves, ieta*- v v^'ini primerov si Pot v u POeZIJA pirva utrla ^jsta svet. Po času “arodi^L Prevod slovenske ''»še udni°e im nekdanje W rodine hhrme izpod pe-«)fW2'1nika Simona Jenka (Wmj ZASTAVA SLAVE« POfito. slAVA’S BANNER. ^XDS!)-ki 50 s po S.eja P^J^ega Slovenca Anki Poangležil pisatelj leg obeh prvih pesmi še PREŠERNOV SONET «POPOTNIK PRIDE V AFRIKE PUŠČAVO« ter AŠKERČEVI PESMI «BRODNIK» in «LIST IZ KRONIKE ZAJČKE«, medtem ko je Aškerčeva pesem ((Pevčev grob« ostala v rokopisu. Posebnost zase so prevodi, ki jih je objavljal na posebnih nu. merirgnih listih z naslovom «3. H.S.-English Ren:derings» v Ljubljani 1919 biv. lektor angleškega je.zika na umiyerzi v Beogra, du Jam s W. Wiles, znani angleški prevajalec znamenite epske pesnitve «SMRT SMAIL-AGE ENGICA« HRVATSKEGA PESNIKA IVANA MA2URANI. CA, ki je izšla v 2 izdajah (Solun 1918 in London 1925). O priliki, ko se je jeseni 1919 Alfred L Hardy * 5e že od 1876 dogodke med Sloven^ 21’ i.e irnel tudi med Ksnik, »Aha, v4 ******* *—— Sbevilne,znance in do- ,svw^ j?to bii naš lasate]- ® °T. Pavel Turner, Trstenjak, dr. ^ aJ**' itA Hardy je ^ovo k11 ?iu,bitolj priredil io kot , ^'oo za klavir in rzdai v fdTnQsbojno publikacijo S sk]I^,donU' Poklonil jo je ’ *u Davorinu Jen- ,V dv°rnem.u kapelniku H ki se mu j,e za dar s posebnim, slo-k injj. Tanim pismom. Hardy dt,bre zveze s Hri. ’evirn ((Slovanom)) v ’• k*terega vseh pet h!?"- Ts V svoji knjiž- "'h^j caaop;3 je vrh tega A *1cu prve evetov-ure« ^ sedemdesetletni Postavil proti ! ^ WU Paktu iz 1915 in Si-rv«. mo zagovarjal naše ■ja e Pravice do Slov. U aeW’^le'1kU dobrih trideset W?^nja f na5e Zn^ Pred ve'sco roko se iz ss?ni angi.^T0 ^etovno vojno A^-r- Se "ki s5^ist Pavel St ?^Ol,OGved 'zidom svoje 9^V0NIC t OF MODERN (k S® AMn ERATURE IN t!D. VERSEd (Lon- S.T’!S r- v istem O 1919 natisnil !'»’of pOVT\’v PRESERNOVE °Jo anJ53 «PEVCU»». V Louis Adamič mudil v Ljubljani, je tam izdal prav dobre prevode tehle pesmi : FRANCE PREŠEREN, NEZAKONSKA MATI IN IZGUBLJENA VERA TER SIMONA GREGORČIČA PESEM SAM (S. H. S.-Engli®h Rende-rings N. 50, 51, 52). Zadnja pesem je izšla -celo y dveh izdajah, Po angleški sodbi j,e odličen Wilesov prevod narodne pesrnj O «LEPI VIDI» V. PREŠERNOVI REDAKCIJI, ki jo je objavil Ljubljanski Zvon 1921. Kakor je navada pri majhnih narodih, da se zatečejo k samopomoči, če hočejo, da se sliši njihov glas v zboru narodov, tako smo storili tudi Slovenci s tem, da smo začeli sami izdajati angleške prevode i2 svojega slovstva. Dela se io lotil AMERIŠKO - SLOVENSKI PESNIK IVAN ZORMAN. V dtodiatku svoji zbirki «Pesmi» (Cleveland 1922) je prinesel lesp izbor iz slovenske poezije: jz Prešerna pesmi Pod oknom, Strunam, Kam? Mornar, Nezakonska mati. soneta Sanjalo se mi je... in Memento mori; iz Gregorčiča pesmi Njega ni, Pogled v nedolžno oko. Naša zvezda. Izgubljeni cvet; iz Simona Jenka pesmi Naprej zastava slave, Samo in Morje adrijansko: iz Fr. Levstika pesem Razstanek; iz Ant Medveda pe. srni Srce — zastavica in Roži; iz Otona Zupančiča pesmi Duma in Jadra; iz Silvina Sarden-fca pesem Jaz se te bom spomnila; iz Ant. Furatka pesrr.i O mraku in Na tujih tleh. Izmed več alj manj posrečenih prevo. dov je po splošni sodbi kritikov najbolj uspel prevod Zupančičeve Dume, ki je mestoma krasno prevedena, Isti pesnik je, ohrabren po prvem uspehu, nato izdal knjigo samih prevodov iz slovenske poezije z naslovom «SLOVENE (JUGOSLAV) POETRY. SE-LECTED T E X T S WITH TRANSLATIONS AND AN INTRODUCTIONb. Cleveland 1928, 95 str.). Kakor pravi avtor v predgovoru, knjiga noče biti antologija, temveč samo zbirka najbolj znanih slovenskih liričnih pesmi. U-rejene so kronološko ter pri-našaio na eni strani slovenski i prevod. Prevajalec je skušal ohraniti izvirni ritem in metrum. Za predgovorom sledi uvod z najpotrebnejšimi podatki o delu in življenju pesnikov. Izbor podaja naslednje pesmi France Prešeren, Srunam, Izgubljena vera, Kam?, Mornar, Nezakonska mati, Memento moril, Sanjalo se mi je...; France Levstik, Razstanek, Utvi, Prazna prisega, Pri oknu in Domotož-r.ost; Simon Jenko, Pomlad, V ljubem si ostala kraju, Ko zaspal bom v smrti, Naprej zastava slave, Morje adrijansko in Naš maček; Šimom Gregorčič, Naša zvezda, V pepelnični noči, Njega ni, Pogled v nedolžno oko, Izgubljeni cvet, Sam in Vinski duhovi; Ar-ton Aškerc, Cuj, veter piše razdivjan, Kadi se njiva, Mi vstajamo: Anton Medved, Srce — zastavica, Roži, Z Adrije, O-blačican.; Anton Fumtek, O mraku in Na tujih tleh. V slovenski publicistiki doslej docela neopažena je ostala knjiga poezije iz slovanskih slovstev «THE SLAV ANTHOLOGY RUSSIAN, PO. LISH, BOHEMIAN, SER-BIAN, CROATIAN. TRAN-SLATED BY EDNA WORTH-LEY UNDERWOOD», ki je izšla 1931 v Ameriki (Portland Maine). Ta luksuzno opremljena knjiga kljub temu, da v naslovu ne omenja slovenskega imena, odmerja od 37 strani, posvečenih jugoslovanskim literaturam, nad polovico slovenski poeziji. Vendar je treba reči, da ti prevodi niti po obliki niti po vsebini niso kaj posebno posrečeni. Na kratkih treh straneh uvoda prevajalka pomotoma prišteva Simona Jenka, Josipa Stritarja in Antona Aškerca med Hrvate, medtem ko med Slovenci navaja Val Brodnika (—Vodnika) kot največjega narodnega pesnika O Prešernu pravi, da izhaja iz njegove pesniške šole, a ga vendarle dobro označi kot moža široke kulture in velikih naravnih darov ter ga imenuje genija. Poudarja njegovo mojstrstvo v pesniških oblikah ter seveda pomotoma trdi, da posnema epiko pesnitve o Ni-belumgih. Pričujoči izbor prinaša S. Gregorčičevo pesem ((Prijatelj in senca« in H. pesem iz cikla «Z grobov«, ki je skrajšana za eno kitico. Sledi Fr. Levstikova pesem Ribičeva hči, ki je tudi skrajšana za štiri verze, nato Fr. Prešerna sonet Ni znal molitve žlahtnič... ter sonet Življenje ječa iz Sonetov nesreče, ki pa se seve ne more primerjati z dosti boljšim Selver-jevim prevodom. Simon Jenko je zastopan z dvema pesmima iz cikla «Obrazi»: Siv oblak po nebu... pod naslovom Pesem in Zelen mah obrasta... pod naslovom Obrazi. Iz Stritarja je prevajalka prevedla pesem Nočr.a sodba, ki jo je skrajšala za pet kitic in razdelila na pet oddelkov namesto dveh v izvirniku, ter dala nov naslov «Brat» poleg tega pa prevedla še pesem Podaj mii roko. če imaš srce pod naslovom Otok, ki je zelo svobodno prepesnjena. Izbor jz slovenske poezije zaključujejo pesmi Antona A-škerca: Poslednje pismo, Dvorski norec, Stari grad in List iz kronike Zajčke, Na splošno moremo reči, da so ti prevodi bolj svobodne prepesnitve kakor pa prestave, niso pa brez pesniškega učinka. PREVAJALKA EDNA UN-DERVVOOD n e navaja, od kod j e črpela izvirno gradivo, negotovost v označbi narodnosti za ^ nekatere naše pesnike pa kaže, da ga je dobila iz druge roke ali pa je morda uporablja, la kake druge prevode. Mimogrede lahko omenimo ponatise Selverjevih prevodov v angleško-slovenskem ((Mladinskem listu« (Juvenile) v Chicagu, katerega letnik 1927 je objavil Aškerčevo pesem Brodnik, Zupančičevo Vseh živih dan in Prešernov sonet 2ivljenje ječa. V svojem poročilu o Zormanovih angleških prevodih pa je pesnik Griša Koritnik objavil še svoj prevod Prešernove pesmi Pod oknom. (Modra ptica 1936-37). Med okupacijo Slovenije je mlad londonski Anglež KEN. NETH MATTHEWS, ki je pred drugo svetovno vojn0 veliko popotoval po Balkanu in tudi po Sloveniji, kjer je spoznal naše kraje in ljudi ter se naučil slovenskega jezika, v londonskem tedniku «THE SPEC-TATOR« 3. aprila 1942 priobčil članek z naslovom «THE SLO-VENE POETS« in vanj uvrstil pet prevodov iz slovenske poezije: FRANCETA PREŠERNA NEZAKONSKO MATER, sonet JE OD VESEL’GA CASA TEK LO LETO in 6. SONET IZ SO* NETNEGA VENCA, poleg tega pa še dve pesmi RUDOLFA MAISTRA: GROBOVI IN DOLENJSKA POLETNA NOC iz zbirke Kitica mojih. 10. aprila istega leta je isti tednik prinesel še njegov prevod O. ZUPANČIČEVE pesmi BELOKRANJSKA DEKLICA. Vsi ti prevodi so prav dobri in se lahko kosajo s Selverjevimi. Pesmim je ohranil izvirno obliko in precej dobesedno besedilo ter ni, kakor sam pravi, nič dodajal in nič odvzemal. Članek Kennetha Matthewsa, ki je bil med vojno v službi pri BBC v Londonu in je tam večkrat tudi govoril v slovenskem jeziku pri slovenskih radijskih oddajah, je ponatisnil ameriški Cankarjev glasnik (1942-43). Zaradi popolnosti lahko še omenimo, da je v Cankarjevem glasniku 1942-43 objavil Ivan Zorman tudi dva prevoda svo. jih pesmi Ladje bele... in Mladi ameriški Sloveniji. Profesor dr. Matija Murko Ime prof. dr. Matije Murka slovi daleč po znanstvenem svetu in daleč izven Slovenije, kjer mu je pred devetdesetimi leti tekla zibel na Drsteli pri Ptuju. O svoji mladosti pravi, da spada v dobo, ko so svetili še s trsko in je bil velik dogodek, ko je oče prinesel iz mesta prvo malo petrolejko. Bila je to mladost slovenskega kmečkega fanta, enega izmed onih, ki so si s svojo izredno nadarjenostjo in pridnostjo utrli pot v življenje in svet. Da ni bilo to lahko, se razume samo ob sebi. Kako bi neki majhen gruntec preživljal študenta, če bi se ta ne pretolkel sem z i-ištrukcijnmi skozi gimnazijska leta. Tako se je godilo prof. Murku, ko je še študiral v Ptuju in Mariboru. Za visokošolske študije na Dunaju se PJESNIŠKA TVORNOST A1SIII IZSELJEM€£T Življenje in pesmi Ane Prač-kove-Krašna so zrcalo naše zemlje, naših ljudi v onih letih, ko je hotel postati fašizem Ana Praček-Krašna na Primorskem vsemogočni gospodar ter zahteval, da se mo. ra vse ukloniti njegovi volji, njegovi sli po nadvladi in zavojevan ju. Četudi so te pesmi nastale daleč od domovine, morda v Pennsylvaniji, kamor je Ano Pračkovo zaneslo med naše premogarske in jeklarske delavce prva leta njenega iz-seljeništva, morda v New Yor-ku, kjer živi sedaj, je v njih naš primorski človek z ono svo. jo čudovito navezanostjo, na domačo grudo ia s onim svojim čudovitim posluhom za vsak utrip na njej. Ta človek je zdaj ona sama, zdaj tisti, ki so tako kot ona odšli daleč preko morja, zdaj oni, ki so se odpravili le preko meje, ali pa ostali doma. Trpljenje vseh je zlila v stihe potem, ko se je pretolkla preko vseh začetniških težav, ki jih ji je delalo pomanjkanje izobrazbe. Donja je v Dolgipoljani na Vipavskem in že v osnovni šoli so se ji vpletali stihi med naloge, zaradi katerih jo je učitelj okregal, češ da naj jih piše posebej, a nalogo posebej. Da 'bi šla v mestne šole tedaj ni mogla misliti, ker doma ni bil0 sredstev. Tudi za primer, no delo je postalo težko in tako se je 1920. leta odločila, da pojde v Ameriko, kamor jih je toliko odhajalo v tistem času. V tamkajšnjih kulturnih društvih se je pričela udejstvovati in v različnih tečajih si je nabirala znanja. Tako je postala sodelavka izseljeniških časopisov, nad leto dni pa je vodila uredništvo in upravo «Novega lista«, ki izhaja v New Yorku. Prve pesmi ji je narekovalo domotožje, pozneje pa jo je pričela zanimati tudi Amerika z vso svojo širino in kontrasti, zlasti pa naši ljudje, ki so tam našli novo domovino. V uvodni besedi k svoji pesniški zbirki «Za lepše dni«, ki obsega pesmi iz dobe med prvo in drugo sve- Prešernove v nekdaj •Jugosio vsnski drami« V Beogradu V Prešernovem tednu je priredila Slovenska filharmonija v Ljubljani koncert s kompozicijami po besedilu Prešernovih pesmi, Umetniški svet pri re. publiškem ministrstvu za kulturo in znanost je dal lani najvidnejšim skladateljem pobudo, da napišejo nekaj skladb po besedilu Prešernove pesmi. L. M. Škrjanec je napisal ((Gazele«, sedem orkestralnih pesnitev, M. Lipovšek kantato ((Orglar«, B. Arnič koreografsko simfonično sliko «Povodni mož« in Bogo Leskovic «Sonete ne. sreče«. ----------- Društvo za zgodovinska vprašanja Istre in danes 2e 1884. leta se je osnovalo v Poreču Društvo za istrsko arheošogijo in zgodovino (So cieta Istriana areheologia e storia patria). Na prvi pogled je imelo znanstveni značaj, v bistvu pa je bilo izrazito poli. tično. Izdajalo je časopis «Atti e memoria«, ki je vseh 53 let svojega obstoja ubiral ene in iste šovinistične strune, odete v znanstveno prevleko. Vse, kar naj bi se sintetično obdelalo, naj bi dokazalo kontinuiteto rimstva z naivno interpretacijo, da vse, kar je bilo rimsko je istovetno z italijanskim. Kar pa temu ni odgovarjalo, se je izkrivilo in ((znanstveno« opravičilo ter podprlo z italia-nizacijo Hrvatov po znamenitem reku B. Benussija; Ce Slo. vani hočejo kulturo, morajo postati Italijani. Zemljiški gospodje so instinktivno čutili, da jim preti glavna nevarnost od kmetov in da je kmečko vprašanje narodno vprašanja. Bližnja preteklost je to tudi dokazala, ker prav istrski krnet je bil tisti, ki je obračunal z njimi. Tako se je tudi končalo z izkoriščanjem znanosti v neznanstvene naine-ne, V namene raznarodovanja m zasužnjenja slovanskega življa v Istri. Društvo za zgodovinska in kulturna vprašanja Istre, ki je imelo 4. t.m. v Puli svoj ustanovni občini zbor, ima povsem drugačne cilje in drugačno perspektivo. Prikazati bo moralo zgodovino Istre od prvih izsledkov do narodno osvobodilne vojne in graditve socia. lizma. Sem spada vprašanje istrske ilirske države za časa Epula, kmetijstvo za časa Rimljanov, prihod Slovanov in njihove organizacijsko politične formacije, vprašanje srednjeveških komun, življenje osnovnih kmečkih množic, ko-Ionat in kmetijstvo, politično nacionalna trenja preteklega stoletja in razvoj delavskega gibanja. Razen tega sistematičen študij o razvoju narečij, študij velikega števila umet. nostnih spomenikov, arheoloških izkopanin, gospodarskih in kulturnih prilik ter gradivo iz osvobodilne borbe. Vse to delo bo društvo načrtno koordiniralo in sistematično uredi- lo. V ta namen bo služil tudi časopis, ki ga bo izdajalo. Pred. stavljal bo povezavo med posameznimi člani in bo obenem odsev njihovega dela. Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani V težnji za pravo socialistično'vsebino, ki naj javno življe nje v Jugoslaviji čim bolj demokratizira ter prenese odgovorne pozicije na one, ki so na tem ah onem delovnem področju konkretno zainteresirani, je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo univerzitetnih profe. sorjev in znanstvenih delavcev. Izkazalo se je namreč, da potrebuje visokošolski učni kader v delu več samostojnosti in zato je bila njegova povezanost v Sindikatu prosvetnih delavcev neodgovarjajoča in delo zavirajoča oblika. V Beogradu so društvo univerzitetnih profe- sorjev ustanovili že 1947. leta, V Zagrebu 1948, v Skopi ju in Sarajevu 1949. Ta društva so se po razformiranju Sindikatov prosvetnih delavcev povezala neposredno z Zvezo sindikatov Jugoslavije. Društvo visokošolskih profe. sorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani vključuje člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti, profesorje, docente in asistente Univerze, Tehniške visoke šole, Medicinske visoke šole, samostojnih fakultet, akademije in znanstvene sodelavce vseh teh zavodov. Za predsednika je bil izvoljen rektor Medicinske visoke šole akademik dr. Božidar Lavrič'. Društvo bo dvigalo raven pedagoškega in znanstvenega de. lovanja na slovenskih visokih šolah in raven socialistične inteligence. Prožilo bo pomoč prj uporabljanju znanosti za socialistično graditev in skrbelo bo za stike s sorodnimi društvi do. ma in v tujini. NOVE KNJIGE I na naši slovstveni njivi Med letošnjimi izdajami pri. pravlja Državna založba Slovenije Izbrane spise Ivana Cankarja. Obsegal j bodo deset knjig, vsaka bo imela približno 400 strani. Urednik Boris Mer-nar je upošteval zbirke Cankarjevih del, kakor jih je pisatelj sam izdal. Izpuščeni so le nekateri spisi zaradi snovne, ga ponavljanja in taki spisi kot je o problematiki slovenskega umetnika in slovenske umetnosti v Cankarjevi dobi. Letos izidejo prve tri knjige, nato pa vsako leto po dve ali tri. Finžgarjev osemdesetletni ju- bilej bo DZS počastila z izborom njegovih najboljših novel, ki bodo izšle pod naslovom «Njiva». Izšel bo tudi novi napis Planinske idile Triglava. Novost v slovenski literaturi je filmsko dramatska pesnitev Bele vode od Mateja Bora- Razen te izide tudi zbirka Nove pesmi istega pesnika. Zajela bo pesmi po osvoboditvi, osrednje mesto bo zavzel Sonetni venec. Novi Ingoličev roman nosi naslov Upor. Snov zajema iz življenja mariborskega tekstil, nega delavstva v letih pred drugo svetovno vojno, Pod istim imenom je napisala svoj roman tudi pisateljica lika Vaštetova. Dogaja se v Novem mestu in se razpreda okoli malomeščanstva, plemstva in kmetov v začetku 19. stoletja in okoli ljudskega upora. Dušan Moravec je izbral izmed ((Trdinovih bajk in povesti« 20 najlepših in jih povezal v knjigo, ki izide na 240 straneh. Marija Boršnikova je uredi, la novo izdajo romana Ivana Taučarjn ((Cvetje v jeseni«. To je klasična Taučarjeva povest, samospev naravi,, nepokvarje-nosti, zdravju, moči in dielu. ff tovno vojno, to svojo novo do. mo vino opisuje takole: Tukaj v naši novi domovini Ameriki smo imeli v tistih dneh Franklina Delano Roosevelta in njegov «New Deal» ekonomskih in socialnih reform; imeli smo NIRO in WPA ter niz drugih vladnih agencij, ki so skušale izvleči deželo iz depresije, v katero jo je pahnil silen zlom finančnega kolosa na Wall Streetu L 1929. Imeli smo dolge krušne vrste, cele karavane za delom romajočih brezposelnih ljudi, milijone delavskih, uradniških, profesionalnih' 'in Obrtniških družin ob javni podpori ;imeli smo velike stavke in organiziranje delavskih unij pod krepko in varno roko veli. kega predsednika, ki se je zavzel za malega človeka v indu. striji, poljedelstvu, trgovini in uradniških ter profesionalnih področjih. Naši slovenski, oziroma jugoslovanski naseljenci v tej deželi so hodilj v onih dneh isto trnjevo pot kot ameriški ljudje sami. Zaradi diskriminacije so tu in tam bolj trpeli — kadar je . kriza v deželi, bigotizem cvete in tako smo mnogokrat slišali iz ust napetežev in ne-vednežev znano pikro krilatico: «Poberite se, od koder ste prišli!« Pod Rooseveltom pa se je z uspehom pričelo pobijati in zatirati zapostavljanje tujerod. nih in manjšinskih skupaj sploh. Delavci so nastopa® skupno za svoje pravice, za boljši kos kruha, za organiziranje, za enake vzgojne prilike svojega naraščaja, brez razlike barve polti, narodnosti ali vere. Bil je veliki čas, poln idejnega zanosa, ciljev za lepše dni vseh. Ljudstvo se je oklenilo svojega vodje v Beli hiši v Washingtonu, kakor se oklene deca svojega očeta — štirikrat ga je izvolilo za predsednika — in ko je pod težkim bremenom velikih odgovornosti orna. gal in legel v prerani grob, je ljudstvo žalovalo za njim, kakor žaluje deca za svojim očetom. V tej dogodkov polni dobi tišine pred novo svetovno vihro je zastavil svoje pero za delavsko stvar marsikateri pesnik in. pisatelj moje generacije, ki je globoko občutila prvo svetovno vojno in si je po svojih naprednih miselnih in idejnih predstavnikih prizadevala preprečiti ponovno klanje. Kriza namreč ni zaje. la samo Amerike, davila je tudi ljudstva ostalega sveta. Delavstvo v naši stari domovini je šlo v tistih časih skozi hudo krizo brezposelnosti, brezpravnosti in velike bede... in tudi iz njegovih vrst so vznikli pesniki in pisatelji ter borci, ki so, kakor mi tukaj, slikali raz. mere in izražali globoko tlečo željo ljudstva po lepših dneh. Misel je bila takorekoč vesoljna in se ji ni mogel izogniti noben posameznik, ki je čutil z ljudstvom. V onih dneh smo ustvarjali «nov sveto. Celo velika svetovna razstava v New Yorku je osvojila geslo: «The World of Tomorrovv«, Ta »jutrišnji svet« je sicer prav kmalu zameglila druga svetov, na vojna, toda dokler žive ljudstva po svetu, bo z njimi vedno in navzlic vsemu živela velika želja po lepših dneh. Naj bo torej v tem pravcu tudi moja preprosta beseda, izražena v pesmih te zbirke skromen prispevek k veliki in nesmrtni želji ljudskih množic sveta, V U Raziskovalec slovanske kievisti prof. Murko 90 - letnik je ob začetku zadolžil pri. odvetniku dr. Dominkušu v Mariboru. S tem si je pomagal preko onih mesecev, ko še ni bilo nobenega zaslužka. Na Dunaj pa ga je vlekel predvsem Milošič, ker si je želel pyri njemu poslušati slavistiko. Cim je doktoriral, se je odpravil na študentovsko potovanje v Rusijo in je ostal lam poldrugo leto. Popotne vtise iz Rusije je objavil v devetem letniku «LjubIjanskega Zvona» leta 18Š9. V svoji sklepni besedi pravi: «0 Rusih se je mnogo sanjarilo pri vseh Slovanih, toda nihče se ni pobrigal za to, da bi jih spoznal. Tudi takšni orisi kakršni so bili moji, so v slovanskih literaturah redki. Razlogi za to so različni Mnogi Slovani ne morejo najti v Rusiji stx>jih idealov in tega ne marajo priznati. Jaz sem po drugi strani naletel tudi na Ruse, ki niso marali ničesar pisati o Slovanih. Ce je pa pri Rusih marsikaj drugače, kakor si mi predstavljamo, je to umljivo; Slovani so hodili tisoč let različna pota. Zame je resnica vselej nad vse. Ne poveličujem ničesar v romantičnem navdušenju, vendar upam, da nisem prekoračil meja, ko sem povedal, kaj mi ni ugajalo, Nekatere opazke so se mi dozdevale potrebne, ker se je v poslednji dobi širilo rusofilstvo, ki ni ustrezalo resničnim razmeram, ki je Slovanom škodilo, Rusom nič ni koristilo in Slovanski vzajemnosti ni pomagalo. Z mojim mnenjem so se strinjali tudi številni ruski učenjaki«. Te njegove misli in ugotovitve so vsekakor zanimive in to zlasti sedaj po tolikih izkušnjah. Svojo službeno pet je nato zastavil na Dunaju kot pre. davatelj slovenščine in ruščine na visokih šolah in je bil skoraj presenečen, ko je leta 1902 nenadno postal vseučiliški profesor v Gradcu, Avstrijski cesar Franc Jožef mu je ob otvoritvi avstrijskega muzeja za narodopisje, ko mu je bil predstavljen, sam priznal, da je Gradec težko mesto. In graška tla so bila narodnostno res vroča. On pa se je umel utrditi na njih in si pridobiti spoštovanje. Kljuboval je svojim globokim obsežnim znanjem, tako kot je tudi cesarju Francu Jožefu. Ko mu je ta rekel, da mora biti slovenščina prav zaostala, mu je namreč odgovoril, da ima slovenščina celo biblijo in prvo slovnico iz istega stoletja kakor nemščina. Ob razpadu Avstrije je mislil posvetiti svoje moči mladi jugoslovanski državi in univerzi v Ljubljani, ki si jo je želel organizirati. Izvolil ga je Zagreb, vabila ga je Praga. Tam se je ustanavljala stolica za jugoslovanske jezike in slovstva. In ker skoraj niso mogli brez njega se je kljub vsemu odločil za Prago. Pričel je delovati na Karlovi univerzi, kjer je predaval Murkova rojstna hiša na Drasteli pri Ptuju južnoslovanske jezike in literature. S svojimi sodelavci je tudi organiziral nekako evropsko središče slavističnega študija v Pragi. Njegovo delo pa se ni omejevalo le na vseučv-liške predavalnice. Znanost mu je predvsem sredstvo, ki mu je dalo možnosti proučevanja dobe, ljudi in okolja, v katerem živijo. Studijsko potovanje v Rusijo je bilo le del tega, kar je storil za spoznavanje slovanskega sveta in njegovih stikov z drugimi narodi na Zapadu. Zlasti se je poglabljal v ustvarjalnost južnih Slovanov in Cehov. V nemščini je napisal spis o pomenu reformacije in protireformacije na Slovenskem^ V njem prikazuje slovansko idejo zf>ližgnja med narodi. V raznih jezikih je pisal o svojih študijskih potovanjih po Bosni, Hercegovini in Crni gori, kjer je s fonogramom snemal narodne pesmi. Posvetil jim jedve . večji razpravi. Ostal je ves zakoreninjen v svoji domovini ter poskrbel, da bi njene narodne lepote in posebnosti spoznali tudi drugi slovanski narodi. Na tega velikega slovanskega humanista, ki si je znal pridobiti svetovni sloves je slovenski narod upravičeno lahko ponosen. K jubilejnim čestitkam bratov v svobodni domovini se pridružujemo tudi mi tržaški Slovenci. Prot. Murko v Smokvici na Korčuli, ko je bil na študijskem potovanju po Dalmaciji pehati ANE PRAČKOVE KRASNE VUVAWWk ‘■V.W.W.V.V.V.,.V.W.%VAV«% SLIKA To, draga, sva vzela s sinčkom v slovo — zakaj, še preden te dosele to pismo, pojdem in morda me niti nazaj več ne bo. Vem, zdaj bo kmalu Miklavž, božič, novo leto — in greh je, da je tako sladkemu otroku baš pred prazniki vse veselje odvzeto. Cm greh, da so jie z našo naših malih mladost ubili — da so tujce od juga in bedo med nas naselili. — Zločin, da nam zlokobno odpirajo vrata v afriške puščave — sami grabijo duše naših malih — naša polja in nože dobrave . . - (Ko so pošiljali Primorce v Abesinijo) BELA PISMA V dolgih presledkih prihajajo in so: Kakor iz dalje poslana tožba raztrganih src — kakor vzdihi pelin pijočih duš kakor pritajen krik iz domačih ruš . .. In se mi včasih zazdi, da je v belih pismih življenje poslano kos za kosom — pa zlagam skupaj in je naposled samo — trpljenje — Trpljenje bratov in sester v lastne in tuje verige ukovanih ~~ Oj! bratov in sester na posvečenem oltarju zlatemu teletu žrtvovanih . . . PRIRODNA BOGASTVA Ljudske republike Srbije Ljudska reipubl ka Srbija ima bbilo prircdnih bogastev. Naj-raznovrstnejša so in nanje se lahko nasloni velika industrija, lahko pa se tudi razvije velik in vsestranski gospodarski razmah. Kot prvi v vrsti teh prirodnih bogastev je premog, ta osnovni pogoj za vse vrste industrije od električnih central do železniškega prometa. Po premogovnem bogastvu je Srbija na drugem mestu izmed ostalih jugoslovanskih repu. blik. Njegove zaloge se cenijo na nekaj milijard ton, kar pomerili, da jih je dovolj za 2000 let in to tudi v primeru, da se proizvodnja znatno poveča. V Srbiji so-vse vrste premoga, največ pa je lignita. Čeprav znašajo njegove zalege nad dve milijardi ton, je bilo v Kolubarskem bazenu, kjer ležijo, do nedavnega le nekaj manjših rudnikov. Delo bo ta bazen popolnoma preobrazilo, kajti izkazalo se je, da je lignit silno uporabljiv kot važna industrijska surovina. V južni Srbiji, v Kosmetu, je velik Kosovski lignitski bazen, v katerem se šele v najnovejšem času povečuje proizvodnja. V severnovzhodni Srbiji pa je Kostolački lignitski ba. zen, ki ima zelo ugodno lego v bližini Donave, da se premog lahko prevaža na ladjah. To je bil tudi eden izmed vzrokov, zaradi katerih je bila njegova proizvodnja precej visoka, čeprav po kvaliteti zaostaja za premogom v Kosovskem in v Kolubarskem bazenu. Razen lignita pa ima Ljudska republika Srbija tudi nahajališča nafte. Največja so vzdolž bolgarske meje. Ob teh nahajališčih je tudi najboljši jugoslovanski premog, ki zaradi svoje visoke kakovosti služi v specialne industrijske svrhe. Poleg tega ima Srbija tudi velika nahajališča premogovega sikriljevca, iz katerega se s pomočjo enostavnih priprav izloča nafta. V manjši obliki se to že dela, v zamisli pa je, da se bo to delo znatno povečalo, zaradi važnosti nafte in zaradi vse večje potrebe po njej. Vodne sile so v Srbiji zelo velike in daleč prekašajo en milijon konjskih sil, če je voda nizka, če pa je voda normalna prekašajo dva milijona. Te si-le bodo omogočile gradnjo velikega števila hidrocentral. Med rekami, ki pridejo v poštev so Drina, Morava, Ibar, predvsem pa Donava. Na teh rekah bodo lahko zrasle hidrocentrale, ki bodo imele stotisote konjskih sil. Na manjših rekah pa bodo nastale manjše hidrocentrale. K tem rekam prištevamo Ti-mok, kjer so nekatere hidrocentrale že v pogonu, druge pa se gradijo. Srbija je bogata tudi na kovinskih rudah. Med temi je na prvem mestu svinec. Proizvodnja svinca je na prvem mestu v Jugoslaviji, a na četrtem mestu v svetu. Velika nahajališča svinca so v okolici Trepče na Kosmetu, manjša pa v ostalih pokrajinah. Vzporedno z na. hajališči svinca pa so tudi nahajališča cinikove rude. Svetovni pomen imajo srbska nahajališča bakra. Jugoslavija je tu na drugem mestu svetovne proizvodnje. Največje nahajališče bakra je v severovzhodni Srbiji v bližini Bora, kjer so tudi največje priprave za proizvodnjo bakra v Evropi. Posamezna rudna polja dosežejo 30 m širine. Toda to še ni vse. Srbija ima šg krom, antimon, tnoiipden. Po proizvodnji kroma je na prvem mestu v Evropi, a na šestem mestu v svetu. V proiz. vodnji antimona je na prvem mestu v Evropi, a ne; četrtem mestu v svetu. Molipden, to redko in važno rudo ima poleg Jugoslavije samo še Norveška. Poleg opisanih rud svetovnega pomena, ima še Srbija tudi druga rudna bogastva, ki sicer niso svetovnega pomena, a so kljub temu velike važnosti za Jugoslavijo. V bližini Valjeva in Kopaonika so velika ležišča pirita in manganskih rud, ki so potrebna za razvoj težke industrije in ognjegasnega gra- diva. Sloji magnezita dosežejo 30 do 70 m debeline, Bogata nahajališča so v hližini Aran-diželovca in Mladenovca. Ljudska republika Srbija ima tudjj bogate ležišča tupine. ki je potrebna •• za proizvodnjo cementa, dalje ležišča zlata, srebra, azbesta, kaolina in drugih rud. Vse t0 pa kaže, kako velika so njena rudna bo. gasiva in do kake mere se lahko razvije rudarska in industrijska proizvodnja. Kljub temu pa ni imela Srbija vse do današnjih povojnih dni nobenih pravih možnosti industrijskega razvoja. Sele po vojni je te možnosti dobila in od tedaj neprestano rastejo njene proizvajalne sile. DE P1S1S galeriji «Scorpione» Avtop ortret Odmaknjeni od slovenskega zaledja so tudi Primorci že ču. li o veselih Ribničanih in neugnanih Veržejcih. Oboji so ro. jeni šaljivci. Preko vseh nevšečnosti in nadlog si pomagajo s humorjem-, ki jih nikdar ne zapusti. Daleč vsaksebi so ti veliki življenjski optimisti, od Primorske dokaj oddaljeni. Predvsem Veržejci, ki žive v Prekmurju blizu Murske Sobo. te. Bliže so Ribničani tam za Snežnikom na nekdanjem Kranjskem med Ljubljano in Reko. Vredno je, da jih spozna, jo slovenski rojaki tudi tostran nekdanje državne meje. Obiščimo za ejnkrat Ribniško dolino in njeno domiselno ljudstvo. «Kaj, pr mej vir! Ribenški dohtar me je cejlo Uro ulejku za zob, pa je rajtou dve j set krajcerju, tle bom pa za ano minuto dajau goldinar? Sej jih ne dejlam!« Tako se je jezil Ribničan Tomaž Klun, čim je imel v Ljubljani boleči zeb zunaj in bi bilo treba za to odriniti gol. dinar. In to je bilo takrat dosti denarja. Dolgo je že tega, odkar se je to zgodilo. Takrat Ribnica še ni premogla pravega zdravnika, pomagala si je z zasilnim domačim ranocelnikom in boleznipreganjalcem, z ma. začem, kot pravimo, ali padarjem. Ribniškemu padarju je bilo ime Bobek, po domače pa so ga klicali za Sipe o. Naglušen je bil Sipca, nikdar pa mu niso odrekla ušesa, kadar so mu dejali «dohtar». Tomaž se je bil prehladil na glavnem volčjem lovu — o tem boste slišali kasneje! — In začelo ga je trgati po čeljusti. Narodi vseh časov st> vedno podlegali čaru romantičnih do. godivščin mornarjev in raziskovalcev, ki so si upali plo-Všfci po novih morjih in odkrivati nove zemlje. Pa tudi zračni ocean je imel svoje pionirje: može. ki so raziskovali biosfero, to je tisto sorazmerno tanko zračno plast, v-kateri živijo ljudje in živali: može. ki so se dvignili v troposfero, v tisto ogromno plinsko talilnico, v ka. teri rišejo letalc; svoje proge Skozi oblačne vrhove in soteske; može, ki so se povzpeli prav v stratosfero, v kraljestvo nad nevihtami, kjer je zrak izredno redek in mora i-rr.-eti raziskovalec s seboj zalogo kisika; kjer sije sonce ves dlan in dež ter megla rikdar ne zatemnita svetlobe. Tudi strato. sfera ima svoje junake, vendar jih je malo, ki so se drznili v take višine. V juliju 1934 se je pripravila stiatosferna odprava s pomočjo Ameriškega zemljepisnega dru. št v g in zraikoplovstva, da se dvigne v skrajne višine- Za po. dlvig so zgradili največji balon vseh časov, «Exploror»; dvignil naj bi se s pomočjo vodika, s katerim so polnili plinski ovoj. ki pa naj bi bil na vrhu mlahav m bi se tako šele v razredčenem zraku 18.000 m na. pihnil v veliko belo kroglo s premerom 60 m. Na balonu je bila pritrjena kabina s premerom 2.40 m, v kateri je bil pro. stor za vse tri člane odprave, — za majorja Kepnerja, kapitana Stevensla in kapitana Andersona — in ki je bila opremljena z veliko količino znanstvenih instrumentov: fotografskimi aparati, napravami za merjenje kozmičnih žarkov, posodami za polnjenje z zrakom visoke atmosfere, barometri, termometri, višinomeri, spek-tografi, s težkimi s svincem obitimi elektroskopi, s popolno napravo za proizvajanje in prilagojevanje zraka, sprejemnim in oddajnim radijskim aparatom, z baterijami za pogon vseh teh aparatov. Dne 27. julija so nastopile ugodne atmosferične prilike za vzpon. Veliki balon so nspolni- Polet v stratosfero leta 1935, ki je dosegei svetovni višinski rekord; priredila sta ga ameriško letalstvo in ameriško geografsko društvo. Balon na pol napolnjen s plinom li ponoči v nekakem naravnem grlu v Blak Hills, v Južni Dakoti, ki je zavarovano s 120 m visokimi skalnatimi stenami. Kmalu po peti ur: zjutraj so sprostili zadnje vrvi, balon se je odtrgal od zemlje in se hitro zibal prati nebu. Prva opazovanja so napravili v višini 4.500 m, in 12.000 m; naj navedemo nekaj zapiskov kapitana Sie-vensa. »Zapremo spet plinske zaklopke in «Exploror» se začne dvigati; bilo je proti poldnevu; po polurnem neprestanem dvi-gar.ju smo dosegli 18.000 m. Ma. jor Kepner se je pripravil, da spravi balon spet v ravnotežje, ko zaslišimo močan šum, ki je prihajal od vrha kabine... Ko pogledamo kvišku, opazimo na notranji površini balona veliko razpoko, ki se je vedno bolj širila. Skozi gornje okence smo opazovali luknjo, ki se je polagoma vedno bolj večala. Minute so potekale počasi; , notranjosti kabine je prekinjalo težak molk samo tiktakanje instrumentov. Od časa do časa se je šum, ki smo ga najprej slišali, ponavljal in to je pomenilo nove razpoke v ovoju balona. Pod nami se te razprostirala zemlja, rjava, ožgana od sonca, in tako daleč, da nismo razločevali ne cest ne hiš, ne železnic. Smeir, y kateri smo pluli, se je zdaj spremenila. Toda to ni bilo več važno; ni šlo zato kje se borno spustili, ampak kako? Slika, ki so Jo posneli iz višine okoli 5.000 meirov, kaže dvig stratosfemega balona s krajem starta Pri pogledu skozi okenca kabine, ki so bila nameščena pravokotno na navpičnico, je bilo nebo močne modre barve, kot ga vidimo na visokih gorah; pri navpičnem pogledu pa je bilo kot črn žamet. Soncj te sijalo presenetljivo, vrvi so ^e Videle v sončnem siju mnogo večje, kakor so bile in Be svetli, kale. Instrumenti so kazali zunanjo temperaturo okoli 62 stopir.j Celzija pod ničlo, medtem, ko je bilo znotraj okoli 10 stopinj nad ničlo, vendar je temperatura padala. Naša hitrost paaanja se je ve. čute, in ko smo bili na okoli 6 000 m, sta major Kepner in kapltar Anderson odprla nve v'atei in prvič smo imelj občutek, da smo svobodni in da lahko Uporabimo v primeru co-trebe padala. Sklonili smo se vsi navzven in tako lahko bolje videli vrsto razpok v balonu. Naenkrat se je spodnji del balonskega * ovoja odtrgal, medtem ko je preostala velika kapa služila, kot nekako padalo. V višini 3.000 m smo spozna-lič, da preostaja edina rešitev v tem, da se spustimo s padali, kakor tudi nam je bilo težko zapustiti vso znanstveno opremo, ki smo jo imeli s seboj... Komaj sem še videl kapitana Andersona zagnati se ven, ko je balon eksplodiral in je kabi. na strmoglavila, kot kamen navzdol. Z ogromnim naporom proti zračnemu pritisku se mi je posrečilo priti v bližino ene od odprtin, se vreči v vodo. ravno lego z razkoračenimi nogami in razklenjenimi rokami, kot kaka žaba, se obrniti okoli sebe in potegniti držaj padala, ki se je v trenutku odprlo...« Kotinska kabina, ki je strmo, glavila s hitrostjo 240 km na uro z vsemi svojimi instrumenti, se je razbila na njivi pšenice in je bila popolnoma uničena. Toda ta neuspeh mož odprave ni preplašil. V maju je bil dograjen nov balon, mnogo večji in pripravljena je bila kabina s premerom 2,70 m, iz magnezijeve zlitine, s še bolj popolno opremo, kot je bila prejšnja. Ker je bil vodik glavni vzrok eksplozije pri prvem poskusu, so zdaj p-ripravili na tisoče kubičnih metrov plina helija. V začetku junija so bile vse priprave končane in čakali so samo še na ugoden trenutek za plinsko polnjenje in za start. Za polnjenje s plinom ni imelo bi. ti ves dan niti vetra, niti dežja, da bi se lahko ovd? balona \ vsej svoji širini raztegnil. V naslednji noči, ko bi se balon, ski ovoj začel pod pritiskom plina dvigati kot ogromna goba, v vsej svoji višini skoraj 100 m, je bilo potrebno nekoliko vetrovja na vrhovih okoliških hribov, in popolno zatišje v grlu kotanje, kjer so polnili balon. Na dan dviga je bil potreben zelo šibek veter, nego pa bi moralo biti popolnoma jasno ves ds n ali kvečjemu kakšr.i majhni oblaki. Na pooročju pristanka, ki so ga predvidevali kakih 100 km vzhodno °d dviga, bi smel biti le zelo rahel veter. Do tako ugodnih pogojev je prišlo 11. julija, ogromni balon se je v popoldanskem soncu raztegnil, helij je sikajoč širil , gube platna in dvigal centi- meter za centimetrom 3.175 kg ovoja. Naenkrat se je zaslišal V višini lahen sik, ki se je kmalu spremenil v trušč groma. O-voj se je razpočil in balon je padal težko na tla. Tako se je v par trenutkih katastrofe končala spomladanska odprava le. ta 1935, ki je stala Stevensa, Andersona in njune .tovariše toliko tednov trdega dela. Toda že v oktobru istega le. ta so se ne- istem kraju znova pojavili pogumni zrakoplovci in se pripravljali, da v tretje izzovejo stratosfero. Kljub trdemu mrazu so spretno in hitro dokončali vsa pripravljal, na dela. Dne 10. novembra se je začelo polnjenje balona in vse je šlo dobro, z izjemo šest metrov dolge razpoke, ki se je pojavila v ovoju, ki so jo pa hitro zakrpali. V prvih urah naslednjega jutra se je balon ubogljivo dvignil pod mogočno dvigalno silo helija Kljub lahni hladni sapici, je balon z lahkoto premagal stene soteske, polne navdušenih gledalcev, ko je prišlo do nepredvidenega dogodka. Balon je zajel navzdol pritiskajoč zračni tok, ki ga je gnal proti robu skalnatih sten. Anderson je naglo prijel ročaje za izpust balasta in vreče s svinčenim prahom so začele padati drugg za drugo prot; tlom. Petnajst metrov nad vrhovi dreves se je veliki zrakoplov ustavil, za trenutek obstal in ske ceste in železnice so bile nevidne; največja področja njiv so izgledala kot mali pravokotniki; manjše reke so izdajali posamezni trakovi rastlinstva. Tu in tam smo videli reke in jezera, zlasti če se je sončna svetloba odbijala od vodne površine. Na zemlji ni bilo mogoče ugotoviti nobenega znaka življenja. Balon nam ni dopuščal, da b; gledali naravnost nad nas. Koliko smo pa lahko gledali navzgor, je bilo nebo zelo temno, ne ravno popolnoma črno, ampak bolj temno modro. Obzorje je bilo samo velik kolobar belega mraka«. Ker mu je Sipca gnili zob le razmajal in da se reši hudih bolečin, se je Tomaž podal v Ljubljano, zakaj tam so bili ta. ki dohtarji velikega slovesa. Posebno so mu priporočali tistega v Zidovski ulici. Ulico je brihtni možak hitro staknil. Razgledoval se je po njej in zagledal je v nekem oknu več klešč. «Aha, ga že mamo!«, se je razveselil. Da so bili poleg klešč v oknu tudi čevlji in kopita, tega mož ni videl, tega Tomaž ni opazil. Vstopi ir- vpraša, če pulijo tam zobe. «0 seveda«, se je glasil odgovor, «pa še brez vseh bolečin!« In že je sedel na trinožnem čevljarskem stolčku in sam mojster mu je navezal zob na dreto ter pripomnil; «Le nate-gnite!« Tomaž je stegnil vrat, kolikor je mogel, v tistem hipu pa je začutil ob sedežu tako skelečo bolečino, da ga. je zazeblo notri v kosteh. Planil je pokor., ci in prevrnil vse okoli sebe. mojster pa je vrgel zdravilno šilo iz rok in hitel pobirat jz-ruvani zob, ki se je z dreto zakotalil po prašnih tleh. «Presnetu je imu velike korenine«, se je začudil Tomaž, božaje skeleče mesto, «tle dol sem ga začutu!« Ce vam povem še to, ds, je namesto zahtevanega goldinar, ja odrinil le dve dvojači, kot so rekli tedaj, to je komaj petina goldinarja, in se potem za. dovoljen vrnil v svoj ljubi domači kraj med bruinne kapišo-ne, je pa te štorije konec. Take in enake ste gotovo že čuli in od te plati morda pozna, te Ribničane in Ribnico. Mor- da tudi še po suhi robi. To bo pa že najbrž vse. Kje pa leži Ribniška dežela? Poiščite jo kasneje, če zdaj nimate pri roki zemljevida Slovenije! Pojdimo iz Ljubljane na Dolenjsko po krajevni železnici Čez Grosuplje v Kočevje- Konec tretje četrtine vijugaste proge leži trg Ribnica. Jugovzhodno od nje Dolenja vas, severozahodno Sodražica; vse tri med strmo Veliko in položnejšo Malo goro, obe odeti v bogato zeleno gozdnato okrasje. Pisatelj Janez Trdina pravi o Ribniški deželi takole: «Ribni. Čani Dolenjcu niso le ribniški tržani in župljani, ampak vsi prebivalci Ribniške doline, torej tri župe: Ribnica, Sodražica in Dolenja vas, kar je gotovo pametno, kajti v vseh treh se govori isto narečje«. Kot je pojoča ribniška govorica nekaj posebnega taka je tudi ribniška šegavost. O, tam so vam tiči! Ribničan nikdar zastonj ne zine. Na grbavi Krim tam nad Ljubljanskim barjem se naslanja širokopleči Mokreč in dalje živahni Kurešček ter koničasti Sv. Ahac. sama slavna imena iz narodnoosvobodilne vojne. • Te tri gore zapirajo od ljubljanske strani pot v domovino suhe robe. v lepo Ribniško dolino. Hri. boviti gozdnati svet zvalovi po. lagoma v širno plodno ravnino, ki jo krasi prestolnica veselih in podjetnih ljudi, «okretnih, na trgovino in vsak posel in dobiček prekanjenih Ribničanov«, kot je še zapisal Trdina. Tam je doma naša naj starejša domača obrt suhe rpbe. Pred stoletji so jo gojili še marsikje, je pa iz raznih razlogov propadla, v nezmanjšani meri pa Siiha roba — Kdo ne pozna njenega izvora? se je ohranila na Ribniškem Saj se je pred drugo svetovno vojno pečalo z njo nad pet soč hišnih obratov, ki so za^ slovali nad 10.000 ljudi in J’, hranili trikrat toliko. Dan« število najbrž ne bo manjše, ker delajo tudi Ribničani ® svojo petletko. , Kaj pa vse prihaja izp°“ ' hovih rok? Ves leseni drobir, 1 nam je pri hiši potreben t#»° gospodinjstvu kot v gospo®’ stvu. Saj ne moremo biti bre* zobotrebca ali lesene žlice,®' no rabimo škafe, viničarji te in putrihe in kadi. Kaj brez grabelj, vil in še pr®1®’’ gega lesenega orodja! Vse k deluje prastara ribniška-^te ča obrt. S to lesno obrtjo ni tako sitavno! Gojijo jo l« v do hitdvipu: j'*-' pe * —' i hišah, kjer prehaja °d oče:la*_ - posel* aka b pa se peča le z eno vrsto sina, iz roda v rod. Ta se vidi že pred hišo. Kup ljenih leskovih palic i® da izdeluje hiša vitre in oW ričujt rešeto* dna. Pred drugo hišo s° nSIj^ tane nacepljene zgonte; tam ^ lajo rešetne obode. Drug naložene cele skladovnice » večjih ih manjših, za brc" e keblice. Tako krajem k« ^ dem samim daje ta domač3 - - nadm na industrija poseben poseben pečat edinstvene vine «suhe robe«. ^ Iz kakšnega lesa pa je ® ba, da je kaj prida, boste šali. Ni vsak les za vse- In | ti mora vse najboljše laSj\*|i Biti mora gost, prožen, a gladko in lahko ceoljiv i ^ blaga, ki ga izdelujejo, je j? na vrsta lesa, ki ga upora Zobotrebce in zobe pri 2ra ^ n. pr. izdelujejo iz- drena,^ vitre uporabljajo lesko, - ( garji iščejo predvsem 3aV L pogosti rabi sta tudi buk® ^ češnja pa smreka in Je končno tudi lipovina za preproste izdelke. Do zadnje svetovne Ribničani skozi 450 let Vf ^ šali svojo robo po svetu. ^ zgodnji pomladi so si _na visoko krošnjo, zgrabili ^ f potno palico ter jo mahn tujino. Ko je v dolini men, so se vračali z. . jlr-kom v denarju ali iz blih1-’ < vaške tudi v žitu. Prisl ^ svojimi siti in žlicami 10 ^ gim lesenim drobirjem 9orl pa Cehe in Poliake in RUsin ’jSc med tirolske Nemce , in se’ ^ Italijane, ob našem JadraU ^ li do Kotora. Zanimivo 3^, v Bosno, Crno goro in ^ niso smeli. Ker so hodil’ - ^ buhom za kruhom z -nosu do opernega ustvarjanja XIX. stoletja nasplošno in do njegovih glavnih struj. In ravno ta odnos je za zgodovinsko obeležje italijanske opere te dobe dovolj zanimiv, da si na kratko ogledamo s te strani Verdijevo ustvarjalno pot. Prva dela slavnega italijanskega mojstra, ki so nastala v njegovih mladostnih letih (o-krog 1840 do 1850) spadajo še v dobo, ko so v Italiji in v glavnem tudi v ostali Evropi prvačile še sladke pa tudi plehke melodije Bellinija, Do-nizettija in Rossinija, kateri so nadaljevali tradicijo italijanske opere iz prejšnjega stoletja in se niso mogli uspešno upreti razvadam, ki jih je ta »ola vnesla v stoletje romantike. Dela imenovanih' mojstrov, da ne govorimo o drugih manj pomembnih skladateljih, so bila v naglici in površno napisana in se zato, razen izjem kot n. pr. Rossinijev »Seviljski brivec« niso ohranila. Na gledališkem odru je še vedno neomejeno kraljeval pevec-solist, ki se mu je moralo podrediti vse — saj so bile nekatere opere napisane prav zato, da 'on pokaže vse svoje tehnične sposobnosti. Pripetilo se je, da je premiera nove opere uspela le si je iz italijanske melodike, francoskega ritma ter nemške harmonije zgradil nekak mešan stil, ki v tedanji dobi je v polni meri zadovoljeval široke množice. V takem vzduiju so nastala prva Verdijeva dela, ki so prinesla v tedanje operno ustvarjanje, svežega duha. Ze tretja njegova opera »Nabukodono-zor» (Nabucco) vsebuje nekatere bistvene lastnosti njegovega stila, ki so v kasnejših letih prišle le do vse večje izpopolnitve. Vokalni stavek sicer še vedno prevladuje in orkester v pričetku služi v glavnem spremljavi, toda že v nekaj letih postane polagoma bistveni element njegove opere. Melodija ni več napisana samo za u-veljavitev pevca ampak je polna, plastično oblikovana, po. stavljena na močno ritmično o-snovo ter se smiselno vključuje v dramatsko atmosfero njegovih del. Verdi je dokončno prekinil s tradicionalno prakso, da pevec-solist samostojno izkrivlja skladateljevo melodijo kar je onemogočil s tem, da je z absolutno točnostjo zapisal vsako nianso melodične linije. Bil je prvi skladatelj, v katerega osebi je bila združena bogata melodična invencija in sposobnost za globokoumno karakterizacijo psihološke strani junakov njegovih oper, ka-; terih vsebino je črpal predvsem iz del na j več j ih klasikov svetovne književnosti, kakor n. pr. Shakespeareja. Naprsni pred- janje in pripravila tla Šim strujam. Mogoče, 'Jjjetf ta ogromen razvoj V»r \f ustvarjalne sile pospes®^ zaradi Berliozove oTyp/'. tehnike in še posebno fr ja, ki je v drugi polovi«* tov' stoletja ustvaril v Nemčtogjj’ tip «glasbene drame« Z nim orkestrom «Leit ve>' «brerkončno melodijo« ‘‘.i, i(' dar je Verdi ostal v sV°a#|i°' lih dosledno zvest PrCV , l5 sebno do veljave. V prekipeva-, £emu vokalnemu staV*V jočem nizu melodij prikaže sk a- fJednje nj bilo lahk0> ce datelj prvobitne življenjske strasti svojih junakov, od strastne ljubezni do smrtne žalosti in te melodije ogrejejo poslušalca do srca. V tretji dobi svojega ustvarjanja začne Verdi izčiščevuti svoj Izraz tako v vsebini kakor v formi. Zlasti orkestralna partitura postane vse bogatejša in poleg vokalne pričenja bistveno tolmačiti scensko dogajanje. Zadnja tri njegova dela: «Aida», «Ote!lo» in še posebno «Falstaf» so višek izraza Verdijevega revolucionarnega umetniškega razvoja. Več kot 50 let je trajal njegov vzpon, ki ga je Po trdem življenjskem delu pripeljal od preprostega prvenca . «Oberta», do sijajne muzikalne komedije »Falstafa«. v kateri sta že na čudovit način uravnovešena vokalni in istrumentalni stavek in v kateri ni več sledu pomanjkljivosti stare italijanske opere. Dasi življenjsko pot Verdija, in njegovo delo ne moremo Imenovati revolucionarno, vendar lahko trdimo, da je njegova 501etna plodovitna dejavnost »revolucionarno« prekva-sila italijansko operno ustvar- slimo na ogromen vp^. jte nerjeve opere, katera „1^ Verdija prav gotovo P ^ ma preusmerila nadaljfP-jeK1 opere v Italiji, kajti heyetdii* pozabiti, da so razen in Musorskega, (ki se nil na rusko folltloro e f vsi operni skladatelii lovice XiX. stoletja P i^1' vplivu VVagnerja. La mo, da so vsi vidnejš’ 3 ,o f , ski operni skladatelji« 1 1 uveljavili proti ko.icii v začetku XX. »t°lctjacicer Verdija. Zapustili so f' mantiko ter ustvarili »veristične opere« k°t težki atmosferi glasbene drame, ki 3e prodirati tudi v razvili naprej, zlasti no tehniko, se okori«*" (r. riohitvami impresiom^j vpo cini) podlegli dele ,gj, raznežene in Massenet-jeve opere ^ lahko rečemo, da so sjji vsi le nadaljevali de trg V ga italijanskega m J ^„1 seppe Verdija, ki ga nujemo naj večjega ga opernega časov. Ob zori pričvrštajo zrakoplov-no ladjico na vrvi, ki visijo od balona. Vreča na vrhu ladjice vsebuje veliko padalo za primer potrebe se začel nato dvigat; v stratosfero, kjer je dosegel z 22.066 metri svetovni višinski rekord, «... Skozi spodnje okence smo videli zemljo navpično pod na. mi, — piše major Stevens — skozi stranska okna pa smo lahko zajeli z našimi očm! stotine kilometrov našega planeta v vseh smereh, Avtomobil- zato, ker je v glavni sopran- hodnikom pa tudi sodobnikom ski vlogi nastopila slovita pev- je za Verdija značilna redna ka. Odkestru je bila poverjena uporaba zbora, ki je baš v nje- povsem postranska vloga — služil je v glavnem le spremljavi arij, duetov itd. Nov pojav na področju opernega u-stvarjanja prvP polovice XIX. stoletja, ki pa tudi mj bistveno koristil lazvoju, je bila tako zvaria »velika opera« («Grand opera«), katere najvidnejši predstavnik v Franciji — Gia-como Meyerbeer je na čim bogate je opremljeno sceno natrpal vse, kar mu je pomagalo povečati zunanji efekt (mogočni sprevodi, procesije, bitke, eksjplozije, itd.). Meycrbeer govih prvih operah eden bistve. nih činiiteljev. Sposobnosti Verdija-dramati-ka so prišle do polne veljave zlaslj v drugi dobi njegovega ustvarjanja, ko je nastala v letih 1851 do 1833 znamenita trilogija: «Rigoletto», «Trubadur» in «Travlata», katera že v polni meri izkazujejo tipične lastnosti njegovega stila. Morda so kasnejša Verdijeva dela zanimivejša in glasbeno bolj dognana, vendar so prav te tri opere tiste, v katerih pridejo lastnosti njegove umetnosti po- .Verdi na mrtvaškem odru Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico Ijll. nadsU - Telefon 11-32 Na očitke šovinističnih listov lahko odgovarjamo z dokazi Osni 0va našega delovanja so slovenski prebivalci Benečije Po dolgeiri molku in po zame-«11 odgovoril na 'tavi " “* ** W r?a urednika je ..*nuli» -J vrsto 4 j ^°v v naših časopi-i» j,POt ne moremo trditi, ki Je bil objav-uoy° Friuli« humo-femu rtfa »ačaja, kajti kljub skuse ?i?pa2?mo nekatere po-Veje :7 vSen,iaškega humorja, glede tl, c-anka oskrbljenost ^h\wJa V vzhodnih pre-dar P« d,Wke .^krajine. Ven- Sl®™0 tega in se desetih t™° vsak' izmed 'lanita ki‘°Ck »biavii Je CJen * šovinističnega bil pred dnevi zgoraj omenjenem deloven?1 Prvo skušajo ločiti ^ 1She vlad€ od _ — organov kakšnoOSn?, Je ug°toviti' »a npnrinovo ima ta zahteva-imamo iaif!!0st' Vsekakov P° ri» v Ceri kl prihod De GasPe-kjer so °b tej pri- 'tierl Plzlrali zborovanje in ^sreeai6 ^inistrski predsed-V in - j2 zuPani Nadiike do-diteij; em°kristjanskimi vodile Prvo dejanje zagri- VeQc< enot; kih lent »ost °blast: Proti beneškim Slo-Pri katerem je bila osrednjih in krajev- ni o-1 na dIani- ^dleeuio a^° nam- da pogosto No&° itaUjansko in ju® Ni teSa 0 yIado ter OZN. Za-C6st°krat ?a;! s? ne razburjajo. tSli' da bo^10 rekli in zapl' dotle- »htevali pravico Nc nl\d0kler nam naših Slovan! °d° Priznali. Naše N. Ka: “niraa nobene osno l 1Hči Re? I?.Potemtakem pre-* Sloven!C1te' če ne drugega tudi ,ln kot taki pri-' • Ali h- • naših nasprotni-'e bi hnt i-S! 'Porali Benečani, H°dria 1 i nriznanj kot Trdilo ^ojšina, preskrbeti lbuiej0 un®? živi k°t ga po-ce sm0 dfokoienci? St^niali ^asno in odločno s tewvZa na*e pravice, ni-^Ijenen? naPravili nič neute-i*6 bar dlf;i Protizakonitega; te bil ‘ N ^tem IS i^ bi «11 Nuovo izvau: el Poznati teror, ki našim ljud. ne bo težko da nekdo v -tv?« nradništva odpo- K)V- kaj Ž.bilo utSai° rekli in zapisali JS fcel*no m zato res- H» t ^a bi , ? lzva;a? el Pozna! ^,afnad n ^%7a mu n ?,, »C-^hteva °?> da svo dash.? smo, da n°Je pravice? 4i drža„i- 23 to za" % Vsako pp.rtr^ke pravice. Vi^enthm kanje, da s«?1? otemen‘1 Je brez naj-5) uPr&Vo> Ive; zahtevamo ^kokoH kmedViSnUi oblak H 1° »Pisal? ln do' V, ^ 5kri . > da so v pa- Vke šo£V?J .vtaknili)) slo- 1' ^baj l? ,kn«Se. Zanima n pomanjkljivosti, smo sklenili, da bomo naš letošnji plan ne samo dosegli, temveč tudi presegli. Borili se bomo za dosego enoletnega plana okraja Buje.« Sv. Anton JbiIrui le! m redi! prešiee /u dnine” Tako je bilo včasih za našega človeka, da ni mogel ne živeti in ne umreti. Vre kar je z velikim trudom in žulji izvabi) iz zemlje, je moral dati okupatorju za davke, ki so bili v razmerju z dohodki zelo veliki. Seveda je bila to namerna politika fašizma, da je tako gospodarsko hitro izčrpaval. naša posestva in se jih dragega za dragim prilaščval. V na. slednjem bom r.avedel primer iz naše vasi. Nekaj dni po množičnem sestanku, ki je bil sklican da se pravično odmerijo davki vsal kemu posamezniku, je prišel k predsedniku KLIG tov. Josip Kavrečič imenovan «Petun», da se opraviči, ker ni mogel prisostvovat; sestanku. Ko je zvedel, koliko davka mu je bilo odmerjenega, je dejal, da ‘je pravilr.o, pripomnil pa je, da imajo nekateri sosedje v razi merju z njegovimi prenizko 0d. merjene davke. Tov. Kavrečič je potem povedal še naslednje: «Za časa fašizma me je *a« povila Vincenc Rapotec izdajal in so m; fašistični hlapci odvzemali t>lago, katero sem nujno potreboval za svojo družino. Ker sem imel nekaj otrok, sem skozi sedem let zaporedoma kupil mladega prašička * namer.om, da ga bomo v jeseni zaklali za potrebe družine. Otroci so že zgodaj spomladi hiteli nabirati travo in se va-selili,' da bodo dočakali dan, ko bomo prašiča zaklali. Ves trud in čakanje je bila zaman. Ko je prišel čas zakola, se je oglasila izterjevalnica davkov Trezza di Verona, dav. kj in druge dajatve so bili na vrsti. Bil sem prisdjen proda* ti tako težko zrejenega praš ča. Najel sem osliča in voz ter od* peljal živega prašiča proti Tra stu. Ko sem zavil z glavne ceste proti Miljam, so me oblile solze. Spomr.il sem se otrok, ki bodo morali stradati. Sedem let zaporedoma sem moral prodajati prašiča, če sem se hotel vzdržati na posestvu. Redil sem ga za gosposke trehube, sami pa smo jedli »renge« in stra* dali. Dane? je drugače. Se nikoli nismo istrski kmetje tako človeško živeli. Sami odločamo o našem napredku in miru«. TURK Gostovanje M iz Trsta Slovensko narodno gledališče! iz Trsta bo gostovalo v torek 13. t m. ob 20. uri v koprskem gledališču z dram0 «Umik». K *BRADA« ste nnrtn ■ , dr?,’ k° 3e desetnii?h?,naU?6m v.l'°ke», Je godrnjala baba ?°lžh'?Sega- 2apua h; ražmojstra, «drug je večji žganjai m ?ostrežb0. , n“s o«”'1- Meni sta že tretje leto Vn to, letna naročnina 600 lir. Slavistična revija izdaP Znanstvena revija za literarno zgodovino in jezik, ' ^ Slavistično društvo v Ljubljani. Uredniki: A. Ocvirk, • movš in J. Vidmar. Letna naročnina 1.200 lir. Geografski vestnik gra*ski Časopis za geografijo in sorodne vede, izdaja GeoSI,ešič-institut ljubljanske univerze. Urejata A. Melik in S. Naročnina 480 lir. Slovenski etnograf graf*111 Časopis za etnografijo in folkloro, izdaja EtnO^0jna muzej, urednika B. Orel itn M. Matičetov. Letna nar«1 800 lir. Republika Revija za, književnost in umetnost, glasilo hrvatskih Zevnikov (Zagreb). Vsaka številka 180 lir. knJt* Hrvatsko kolo Leposlovna revija, ki jo izdaja Hrvatska Matica v bu. Izhaja 4-krat letno, naročnina 960 lir. Književnost " u, Mesečna leposlovna revija, ureja Eli Finci, glasilo sr književnikov (Beograd). Letna naročnina 960 lir. Zal* Letopis Matice Srpske Književna revija, ureja živan Milisavac, izhaja v Sadu. Naročnina letno 800 lir. Nov«"1 Brazda Časopis za književnost in umetnost, ureja Isak Sa® lija (Sarajevo). Naročnina 960 lir letno. St varanje Mesečna književna revija, ureja J. Djonovič, iztt^J* Cetinju, letna naročnina 720 lir. Nov den ________________________________________ jjd« Revija za umetnost in znanost, glasilo makedonskih p teljev, ureja Slavko Janevski, naročnina 720 lir. Medjunarodni problemi ( Izdaja Institut za mednarodno politiko in gospodar*1'0 Beogradu. Posamezna številka 90 lir. Ljudski pravnik Izdaja Društvo pravnikov LRS, letno 340 lir. Proteus j, Ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, krat na leto. Urednik Lavo Čermelj. Letno 480 lir. Priroda, človek in zdravjg Mesečnik za poljudno zdravstvo. Letno 320 lir. Sodobna pedagogika ^ Pedagoška revija, ki jo izdaja Slovensko pedagošK0 štvo, ietna naročnina 400 lir. Scuola nuova * Italijanska revija za šolska vprašanja, ki jo izdaj* janska unija na Reki. Letno 8 številk, naročnina 600 11 pioniere ^ List za italijanske pionirje v Istri in na Reki, P0**" nik, letno 340 lir. Flnansije ^ Glasilo finančnega ministrstva FLRJ, izhaja niese^0' na naročnina 600 lir. tri)0 rt Elektroprivreda Izdaja Svet za energetsko tn ekstraktivno int*uS' Beogradu. Letna naročnina 1100 lir (mesečnik). Morsko ribarstvo Mesečnik za ribarstvo. Naročnina 400 lir letno. Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo Mesečnik, letna naročnina 400 lir. Nauka i tehnika Izdaja društvo za pospeševanje znanosti In tehniKe' ja mesečno, letna naročnina 960 lir. Tehnika Glasilo tehmkov in inženirjev Jugoslavije. U|ia)a no. letna naročnina 960 lir. Naše gradjevinarstvo tf Glasilo Sveta za gradbeno industrijo in gradbeni* sečnik. Letna naročnina 1.680 lir. Elektrotehniški vestnik Strokovna revija elektrotehniških inženirjev W Težka Industrija Mesečnik, letna naročnina 960 lir. Les List za lesno industrijo, izhaja 10-krat na 1^°’ 480 |ir. Fotografija Časopis foto in kinoaiuaterjev Jugoslavije, letno 760 lir. ftah teti11 n»r ■oiO' »e*01 Glasilo slovenskih šahistov, mesečnik. Letno 640 I|r‘ UREDNIŠTVO: UL1UA MONTEC CH1, št. #, UL nad. - Teleton Mev. 93-80» m »4-63*. — Poštni predal 602. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. 20. — Telefonska It. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 tn od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno- upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za PLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podruž. Gorica. Ul. S. Pellico 1-lL, Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlsti 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, ene**0"0 i Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništ-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske®3 Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.tfJ-