# Vsakdo, ki vsaj malo spremlja dogajanje na prizorišèu sodobnega tekmovalnega špor- ta, je dodobra seznanjen s tem, da se pogosto prava bitka `al ne odvija veè toliko na šport- nih prizorišèih, paè pa bolj v ozadju, v skri- tih laboratorijih, kjer na eni strani znanstve- niki poskušajo odkriti ‘èude`ni napoj’, ki bi njihovemu športniku pomagal do uspeha, na drugi strani pa drugi znanstveniki poskušajo odkriti ‘èude`no metodo’, ki bi zanesljivo od- krila ta ‘èude`ni napoj’ ter s tem poskušala vrniti boj nazaj na športna igrišèa. Seveda pri tem prav vse ni prepovedano. Prepovedano je le tisto, kar Nacionalna antidoping komi- sija (NAK) pri Olimpijskem komiteju Slo- venije (OKS), v skladu z navodili Mednarod- nega olimpijskega komiteja (MOK) in World Anti-Doping Agency (WADA) vsako leto uvrsti ali doda na ‘Listo prepovedanih sub- stanc in tehnik’.1 Èeprav naj bi bil glavni na- men tako protidopinške dejavnosti kot tudi ‘Liste prepovedanih substanc in tehnik’ pred- vsem zašèititi športnike pred zdravju nevar- nimi kemiènimi preparati in tehnikami ter prispevati k poštenemu tekmovanju, pa šport- nike (in tiste, ki športnika ‘podpirajo’ iz ozad- ja) zanima le to, ali nekaj deluje ali ne. V `e- lji, da bi izboljšal svoj rezultat, se je športnik pogosto prisiljen oprijeti prav vsake bilke, ki mu (tudi la`no) obljublja, da mu bo na tej trnovi poti proti vrhu pomagala. Edino pra- vilo, ki se ga je potrebno pri tem dr`ati, v kolikor športnik `eli, da mu dose`en rezultat tudi uradno priznajo, je tisto, ki ga postav- ljata MOK in WADA. Temeljno naèelo, po katerem odslej deluje športnik, pa je: ‘Kar (še) ni prepovedano, je dovoljeno’. Doslej smo se gibali na podroèju t. i. prepovedanih  2 1   6(  ( E dejanj. Kot reèeno so prepovedna zato, ker so zdravju in športu škodljiva, zatorej tudi nešportna. Obstaja pa tudi posebna katego- rija nešportnih dejanj, ki nimajo nujno vpliva na zdravje športnika. Ta dejanja spadajo na podroèje poštene igre, fair playa. Temeljno vodilo pri tem je zagotoviti vsem športnikom pred in med tekmovanjem enake pogoje. Ize- naèenost na štartni èrti je namreè temelj vsa- kega praviènega merjenja moèi, ki ima konèni namen iz mno`ice tekmovalcev jasno izloèiti najboljšega med njimi — zmagovalca. Takšna ali drugaèna izhodišèna prednost enega tek- movalca pred ostalimi je nepravièna in se zato smatra za nešportno. Izhodišèna prednost na štartni èrti pa ni nujno le posledica jemanja nedovoljenih po`ivil (zaradi èesar je takšno dejanje nešportno), paè pa tudi vsaka druga vrsta pomoèi. Med takšno nepošteno in neš- portno zunanjo pomoè pa nekateri prištevajo tudi molitev pred in med športnim tekmo- vanjem. Molitev namreè predstavljala mo`- nost pridobitve nepoštene prednosti na tek- movanju (Bog pomaga nekemu športniku) in naj bi zaradi tega — v imenu poštenega in èi- stega športa, ki zagotavlja enake mo`nostmi za vse — bila prepovedana.2 .    6(  Namen tekmovalnega športa je jasen: 1. biti èim boljši in 2. premagati tekmeca. @al se pogosto poudarek iz prvega prestavi na drugega, prvo — biti èim boljši — pa je le v slu`bi drugega — premagati tekmeca. Pri tem izpolnitev svojih zmo`nosti kot èloveške osebe in pridobitev kreposti izgubi svojo pravo vred- nost, pomembna ostane le ‘tehnièna’ zmaga nad tekmecem, na kakršen koli naèin. Da je C(        pri tem cilj `e od nekdaj pogosto posveèeval sredstva, nam poka`e Homer v svoji Iliadi. Bogovi imajo neposredno in zelo pomembno vlogo pri samem razpletu tekmovanj. V teku tako Odisej, ki zaostaja za Aiantom, “zavz- dihne še br` k sovooki Ateni: ‘Èuj me, boginja, o pridi nogam mi dobrotno na pomoè!’ Tak molitve je glas: usliši jo Palas Atena, vlije mu v ude okretnosti, v noge in roke nad njimi. Kaj- ti ko kratko pred ciljem po`eneta v spur se te- kaèa, v teku spodrsne Aiantu — na vesti ima ga Atena”.3 V antièni Grèiji so torej `e uporab- ljali molitev k bogovom z namenom, da bi dotièni športnik z bo`jo pomoèjo dosegel us- peh. Pravzaprav je pogosto šlo bolj za tekmo- vanje bogov kot pa športnikov samih. Grki so “vsakega zmagovalca imeli za od boga ob- darjenega èloveka. Bogovi in boginje v èloveš- kem boju niso bili daleè. Niso bili le tihi opa- zovalci, ampak so bili ob strani svojih ljubljen- cev. Zato je bilo pomembno na svojo stran dobiti kakšnega boga ali boginjo”.4 Naklonjenost ali sovraštvo bogov sta bili odloèujoèi prvini zmage ali poraza. Tudi kasneje v srednjem veku so se pred ‘športnimi’ viteškimi turnirji bojevniki pogosto priporoèali v varstvo temu ali onemu svetniku. Še posebej izrazito bo- jevanje, prepleteno z molitvijo bodisi h krš- èanskemu Bogu bodisi muslimanskemu Ala- hu pa je znaèilno za kri`arske pohode. Tudi danes je na športnih prizorišèih pred in med tekmovanji mogoèe zaslediti razna znamenja (npr. znamenje kri`a pred nastopom), ki go- vorijo o tihih molitvah športnikov in ka`ejo na športnikovo zavest o tem, da med nasto- pom ni sam.5 .     6(  Skozi do sedaj povedano smo `e lahko zaznali sr` problema, na katerega opozarjajo nasprotniki molitve v športu. Gre za temelj- no neskladje s pravili športnih tekmovanj, ki naj bi zagotavljala temeljno izenaèenost tek- mecev tako pred prièetkom športnega boja kot tudi med samim tekmovanjem. Vsak športnik mora tekmovati sam, brez zunanje pomoèi, in v skladu z dogovorjenimi pravili. Le na ta naèin je namreè konèni rezultat res posledica zgolj boljšega nastopa oz. boljše igre enega od tekmecev, zaradi èesar le-temu pošteno pripada naslov zmagovalca ter s tem povezane èasti in ugodnosti. Molitev pa naj bi v športno tekmovanje vkljuèila še tretjega akterja — Boga kot zunanjega pomoènika le eni strani, kar ni v skladu z naèeli praviènosti v športu. Iskanje zunanje pomoèi lahko smatramo kot iskanje nepoštene prednosti pred drugimi tekmeci, kar predstavlja vzorèni primer goljufanja oz. nešportnega obnašanja. Zato “v kolikor molitev pred tekmovanjem pro- si za Bo`jo pomoè pri doseganju `elenega rezul- tata, se lahko smatra kot nešportno obnašanje in jo moramo zaradi tega prepreèiti. Pri tem so še posebej pod vprašanjem molitve, kot na pri- mer: ‘Bog, prosim, daj mi moèi, da naredim to’, ali ‘Bog, èe je tvoja volja, daj, da zmagamo na tekmi’ in podobne”.6 Take in podobne molitve pogosto ‘silijo’ Boga, da bi naredil nek èu- de`, še posebej èe športnik v zameno obljub- lja na primer, da se bo poboljšal, da bo po- tem ta teden res šel v cerkev ali celo da potem nikdar ne bo veè nièesar prosil in podobno. Še prav posebej vprašljive pa so molitve, ki prosijo za nesreèo tekmeca, kot na primer: “Bog, prosim, da bi kolesarju pred menoj poèila guma …”. Vemo, da v športu o zma- govalcu in pora`encu pogosto odloèa prav kanèek ‘športne sreèe’, ki jo prvi lahko ima, drugemu pa je tokrat za las ušla. Za urejanje takšnih nepredvidljivih situacij pa se prav vsemogoèni ‘Bo`ji prst’ izka`e kot nadvse uporabno sredstvo. Še veè. Za to, da se neko obnašanje smatra za nešportno, niti ni po- trebno, da se doka`e njegova resnièna uèin- kovitost na športnem prizorišèu. @e samo èe nek športnik poskuša na delu proge izkori- stiti nedovoljeno pomoè, npr. da bi kolesarja nekje samo poskušali potegniti z avtomobi- C(   # lom ali èe pri nekem atletu zase`ejo nedovo- ljene snovi, èeprav mu doping test ne doka`e jemanja le-teh, se takšno obnašanje nedvom- no smatra za nešportno. Prav takšno situacijo pa povzroèa tudi molitev: ne moremo ned- voumno dokazati, da prošnja za Bo`jo pomoè ali Bo`je posredovanje resnièno deluje, pa vendar `e sam namen ka`e na poskus prido- bitve nešportne prednosti.7 Èeprav se zdi, da je problematièna predvsem prosilna molitev, ki prosi za Bo`jo pomoè, pa se kot problema- tièna izka`e tudi zahvaljevalna molitev. Prav- C(  E. Dolinar: Ta voda pa je podoba krsta, ki me zdaj odrešuje, glina.       zaprav bi se športniki morali sramovati zah- valne molitve po uspešnem nastopu, ki je obièajno še bolj javna kot tista pred nasto- pom, saj s tem eksplicitno priznajo, da so bili med tekmovanjem dele`ni nešportne zuna- nje pomoèi.8 Nešportna pa je tudi molitev športnikovih prijateljev in znancev, z name- nom da bi športniku uspel dober nastop. Tudi v tem primeru gre za oèiten poskus pri- dobitve zunanje pomoèi športniku. Tudi to, da kršèanski športniki obièajno ne molijo za svoj uspeh, paè pa za to, da bi Bog prek njih pokazal svetu svojo moè in sla- vo, se izka`e za problematièno. Prek takšne molitve naj bi Bog športnika na odlièen naèin uporabil za oznanjevanje evangelija in pris- pevali k spreobrnjenju drugih ljudi.9 Toda, kot spet opozarjajo nasprotniki molitve, zakaj potem športniki ne molijo zgolj za neposred- no spreobrnjenje teh ljudi in ne za spreobr- njenje prek njihovega, z Bo`jo pomoèjo do- se`enega, športnega uspeha? V zagovor molitve bi lahko trdili, da mo- litev ni nešportna, saj je dostopna vsem. Nih- èe ni prikrajšan pri mo`nosti molitve. Èeprav nimajo vsi enakih mo`nosti za trening, ena- kih tehniènih in materialnih sredstev v pri- pravi na nastop, pa prav vsakdo lahko moli. Torej molitev ne predstavlja mo`nosti prido- bitve pomoèi le nekaterim, paè pa vsakemu in zatorej ni nešportna. Kljub temu pa bi mo- litev še vedno spadala med nešportna dejanja, saj za svoj športni nastop išèe zunanjo po- moè. Vsaka zunanja pomoè pa je nepoštena ne samo na športnem tekmovanju, paè pa tudi na primer pri igrah na sreèo ali celo pri pisanju izpita. Poleg tega bi se pojavil velik problem, èe bi vsi športniki na tekmovanju na enak naèin molili za zmago k istemu Bogu, vendar pa zmaga lahko le eden.10 To pa bi lahko pomenilo, da je le eden dosegel uslišanje pri Vsemogoènem. Naravne sposob- nosti in pravilno treniranje potemtakem ne bi veè imeli poglavitnega vpliva; o zmagovalcu na tekmi ne bi veè odloèala vzdr`ljivost in hi- trost, paè pa kdo je dosegel milost pri Bogu. S tem pa se spet povsem podre smisel šport- nih tekmovanj. Zaradi vsega tega naj bi bile molitve za Bo`jo pomoè nešportne in v špor- tu, kjer naj bi šlo le za spopad dveh tekme- cev, tudi prepovedane. Kot tako bi jo lahko uvrstili na ‘Listo prepovedanih’. Ob tem pa se pojavi te`ava odkrivanja zlorabe molitve. Nikakor namreè ni mogoèe odkriti zasebne molitve športnika, ki morda v besedi ali dveh med tekmovalnim nastopom dvigne svoje prošnje k Bogu. To pa, kot trdijo zagovorniki prepovedi, še ne opravièuje uporabe. Prav tako se je namreè godilo prav z vsemi do- pinškimi sredstvi, ki so na listi prepovedanih, èeprav jih morda antidopinška testiranja v ne- kem trenutku še niso uspela prepoznati. .  ) 6 (   Vidimo lahko, da je razse`nost problema molitve v športu v veèji meri pogojena pred- vsem s tem, kako uèinkovita je. Èe je molitev pri nekom uèinkovita, potem je nešportna. Še vedno pa je lahko nešportna tudi kot sam poskus doseèi zunanjo pomoè. Takšen zgolj poskus doseèi zunanjo pomoè pa je smiseln zgolj in samo v luèi vere, ob predpostavki, da Bog je, saj bi v ateistiènem svetu brez Boga obvisel v zraku. Športnik bi lahko nekemu ‘bogu’ daroval klavne in `galne daritve, pa se to ateistiènega duha v svetu brez Boga ne bi smelo dotakniti, saj èe ni Boga, tudi ne more biti nikakršne pomoèi in je zato tudi poskus molitve zgolj ponesreèen poskus in kot tak tudi nešporten ne more biti. Èe neèesa ab- solutno ni, tudi delovati ne more in je zato vsak poskus absolutno nièen. Poleg tega se poskus pridobitve zunanje pomoèi ob pred- postavki oziroma v primeru, da Boga ni, iz- ka`e za neproblematiènega še z drugega vi- dika. Namreè, v tem primeru se lahko dogo- di, da športnikova molitev pri Bogu, ki ga ni, sicer izzveni v prazno, vseeno pa ima lahko C(   # velik vpliv na psiho športnika. Pri tem gre si- cer lahko za primer placebo efekta, ki pa za športnika pomeni velikansko pridobitev, saj se pred nastopom sprosti, dvigne se mu sa- mozavest, saj upa, da vendarle ni sam. S tak- šnim in podobnim urejanjem športnikovega psihološkega stanja se ukvarja veèji del psi- hologije športa, ki je danes uèinkovito, do- voljeno in široko uporabno sredstvo priprave športnika na nastop. Zaradi vsega tega lahko vidimo, da problem molitve lahko nastane zgolj na religioznem podroèju, natanèneje na podroèju vere. In zato je tudi rešitev tega problema mogoèe in smiselno iskati zgolj in samo tam. V nadaljevanju si bomo zato po- gledali, kaj nas kršèanstvo uèi o molitvi in Bogu, ter videli, ali Bog res nešportno posega v športna tekmovanja.  6    O molitvi je v kršèanstvu napisanih na ti- soèe knjig, mnogo izpod peres svetniških mo` in `ena, cerkvenih uèiteljev. Ne glede na to, da poznamo veè vrst in stopenj molitev, pa naj se v nadaljevanju dotaknemo le neka- terih poudarkov, ki jih uèi katoliška Cerkev, in nam lahko nekoliko razgrnejo temeljni od- nos èloveka, ki moli, in Boga. Kot prvo je potrebno poudariti, da èlovek sam svoje molitve ne more neposredno pre- nesti pred Boga Oèeta. Kot se glasi bogoslu`- ni obrazec, se “molitev obraèa k Bogu Oèetu po Sinu Jezusu Kristusu v Svetem Duhu”. Èe molimo, se obraèamo k Oèetu v Jezusovem imenu, kot nas na veè mestih pouèi tudi Sve- to pismo.11 “Naj je naša molitev skupnostna ali osebna, ustna ali notranja, dostop do Oèeta ima samo, èe molimo ‘v Jezusovem imenu’” (KKC 2664). To pomeni, da je vmes med športni- kom in Bogom Oèetom — vsemogoènim po- moènikom, nek ‘filter’. Èeprav je molitev povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za ustrezne dobrine,12 pa športnik ne bo uslišan, èe prosi za nekaj, kar ni v skladu tudi z Bo`jo voljo, ampak slu`i zgolj sebiè- nemu zadovoljevanju potreb: “Prosite, pa ne prejemate, ker slabo prosite — namreè za to, da bi to porabili za svoje naslade” (Jak 4, 3). Za molitev je zato potrebno spreobrnjene srca in ne blebetanje mnogih besed.13 Srce je tisto, ki moli. Èe je srce daleè od Boga, je tudi izra- `anje molitve prazno.14 S tem pa odpadejo vse tiste pogojne molitve k Bogu, kot na primer: “Bog, èe mi daš, da zdaj zmagam, bom šel v nedeljo v cerkev” ipd. Zato je pristna šport- nikova prošnja v molitvi na skrivnosten naèin odgovor `ivemu Bogu, ki je vedno korak pred nami.15 Bog prvi klièe èloveka k skriv- nostnemu sreèanju z njim v molitvi: “Ta ko- rak ljubezni zvestega Boga je v molitvi vedno prvi, èlovekov korak je vedno odgovor” (KKC 2567). Naš Oèe ve, èesa potrebujemo, preden ga prosimo.16 Najveèji uèitelj molitve za kristjane je Jezus Kristus sam. Pred odloèil- nimi trenutki svojega poslanstva je Jezus še posebej molil.17 Tudi Jezusova molitev pred pomembnimi odrešenjskimi dogodki je zaup- ljiva izroèitev njegove èloveške volje ljubeèi Oèetovi volji (KKC 2599). Ob tem naj pri- pomnim, da je v razumevanju Boga kot po- polnosti vseh popolnosti vsebovana tudi nje- gova popolna praviènost. Po èloveško bi lahko rekli, da je Bog ‘moralna avtoriteta’ brez pri- mere, zato je nedopustno razmišljati o tem, da bi bil v te`nji po praviènem športu prav On vzrok nepraviènosti. Poleg izroèitve svoje volje Bo`ji volji pa je za uèinkovito molitev izrednega pomena tudi vera. @e od Abrahama naprej je drama mo- litve preizkušanje vere v Bo`jo zvestobo.18 Po- treba po sinovskem zaupanju pride še posebej do izraza v prosilni molitvi. Tu bi takoj radi videli uèinke molitve, pa vendar sploh “ne vemo, kako je treba za kaj moliti” (Rim 8, 26). Uèenci so Jezusa pogosto videli v molitvi, zato so ga prosili: “Gospod, nauèi nas moliti” (Lk 11,1). Kar jim je Jezus veèkrat nedvoumno po- vedal, je, da je za uresnièenje prosilne molitve C(        potrebna trdna vera.19 Pri tem pa “namen mo- litve ni spremeniti Boga in njegove odredbe. Gre bolj za pedagoško metodo spreminjanja nas sa- mih. V dejstvu, da kaj prosimo, se najbolje za- vemo, da potrebujemo Boga in da je vse od njega odvisno; postanemo bolj poni`ni in bolj priprav- ljeni sprejeti bo`je darove”.20 “Poni`nost je te- melj molitve” (KKC 2559), nas opozori tudi Katekizem. “Èe pa si v resnici klical Boga in ti Bog ni dal tega, po èemer si hrepenel v svojih posvetnih `eljah, potem stvar verjetno ni bila uslišanja vredna.”21 Vera in skladnost z Bo`jo voljo sta torej dva pogoja uslišanja molitve. Na èloveku — športniku pa je, da prosi za modrost za pra- vilno molitev.22 Ker Bog ve, kaj je za èloveka najbolje, tudi ve, kdaj na molitev odgovoriti in kdaj ne, podobno kot oèe svojemu sinu ne izpolni vseh njegovih `elja, saj ve, da zanj vse ni dobro. Poleg tega nas Sveto pismo uèi vztrajnosti v molitvi23 in zavzetega dela: “Vse, kar išèe tvoja roka, da bi naredila, naredi z vso moèjo” (Prd 9, 10). Bog ceni delavnost in ‘so- vra`i’ lenobo. Zato za športnika še toliko bolj velja pregovor: ‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal!’. Pri tem velja naèelo setve in `etve: kar sejemo, bomo tudi `eli. Kot nas uèi Sveto pismo, torej smemo prièakovati, da bo šport- nik, ki bo najbolje treniral in pošteno tekmo- val, na dolgi rok najbolj uspešen, ne glede na to da morda ne bo zmagovalec vsake tekme.  ( Temeljni problem molitve v športu se skri- va v tem, da lahko deluje. Zaradi mo`nega stranskega vstopa ‘Tretjega’ v športni (dvo) boj se molitev smatra za nepošteno in nešport- no. Takšno pragmatièno pojmovanje molitve lahko èloveka hitro zavede v preprièanje, da je z nekimi skrivnimi ‘formulami’ morda res mogoèe vplivati na razplet dogajanja na šport- nem tekmovališèu. Vendar pa je takšno pre- prièanje mogoèe le v luèi (tudi nekonfesional- ne) vere in predpostavki obstoja Boga. Zato tudi rešitev tega problema lahko išèemo le znotraj tega podroèja. Da je molitev res lahko uèinkovita, nam je kot prvi pokazal Jezus, za njim pa apostoli in nešteto primerov v zgo- dovini Cerkve.24 Molitev pa je lahko uèinkovita le, èe jo podpira trdna vera. Kjer Jezus ni na- šel vere, ni naredil nobenega èude`a. Na drugi strani pa je vera tudi pogoj spozna(va)nja Boga; v veri se nam razkriva Bog. Sveta Tere- zija Avilska, redovnica brez izobrazbe, je v po- ni`ni in zaupni molitvi dosegla takšno poz- nanje Boga, da jo je Cerkev razglasila celo za cerkveno uèiteljico. Znano je tudi miselno ozraèje svetega Avguština, ki ga lahko strne- mo v nekoliko spremenjeni vrstici iz Izaija: “Èe ne verujete, ne morete razumeti”.25 Vera je tista, po kateri nam naproti prihaja in se nam razodeva Bog. Le v veri pravilno spoznavamo Boga. Pravilno poznavanje Boga pa nam na- dalje jamèi za to, da Bog ne bo preko svoje praviènosti nekomu pristransko podaril zma- ge, drugemu pa jo odvzel. Za sklep lahko ugotovimo, da je napaka v razmišljanju o neš- portnosti molitve v napaènem razumevanju èlovekovega odnosa do Boga in Boga samega. V `elji, da bi èlovek Boga vendarle nekoliko doumel in ga razumel, ga mora nujno vkalu- piti v èloveške kategorije. Bog tako v èloveških glavah hitro postane vsemogoèni pomoènik, ki s svojo vsemogoènostjo lahko samovoljno pomaga temu ali onemu športniku. Pri tem pa se pozabi, da je Bog drugaèe drugaèen od nas, kot smo si mi drugaèni med sabo.26 V tej zavesti pa se tudi vsak strah pred molitvijo v športu izka`e za neutemeljen. Literatura: Kreider, A. J.: Prayer for Assistance As Unsporting Behavior. Journal of the Philosophy of Sport, 2003, XXX, 17-25. Osredkar, J.: Doping in šport. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije — Zdru`enje športnih zvez, 1997. Hosta, M.: Doping? Ne, hvala! Ljubljana: Zavod za fair play in strpnost v športu, 2005. Zupanc, M.: Cerkev in šport. Ljubljana: Fakulteta za šport, 1997. C(   # Gerjol, S.: Šport in religiozna dimenzija ̀ ivljenja. V: Macura, D. in M. Hosta (ur.): Zbornik prvega posveta filozofije športa. Ljubljana: Fakulteta za šport in enajsta akademija, 2002. Homer: Iliada (slov. prev. A. Sovre). Ljubljana, 1950. Weir, S.: What the Book Says About Sport. Oxford: The Bible Reading Fellowship, 2000. Ušeniènik, A.: Za kršèansko kulturo. V: Izbrani spisi I. Ljubljana, 1939. Katekizem katoliške Cerkve. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca, 1993. Sveto pismo, Slovenski standardni prevod. Ljubljana: Svetopisemska dru`ba Slovenije, 2001. Špidlik, T.: Osnove kršèanske duhovnosti. Maribor: Slomškova zalo`ba, 1998. Stres, A.: Èlovek in njegov Bog. Celje: Mohorjeva dru`ba, 1994. 1. Glej: www.olympic.si. 2. O tem glej zanimiv èlanek Prayer for Assistance As Unsporting Behavior, na katerega se bom v nadaljevanju naslonil (A. J. Kreider, Prayer for Assistance As Unsporting Behavior. Journal of the Philosophy of Sport, 2003, XXX, 17-25). 3. Homer, Iliada 23, 769-774. Èeprav se je Aiant na to prito`il, pa je njegova prito`ba naletele le na posmeh. 4. M. Zupanc, Cerkev in šport, Ljubljana, 1997, 25. 5. Pri tem je mogoèe opaziti razliko med ‘Staro celino’ in Ameriko. Zdi se, da v Evropi športniki nekako srame`ljivo izrazijo vero, medtem ko je v Ameriki obèasno mogoèe videti kar celo ekipo, kako se pred nastopom pove`e v molitvi. Velik vpliv pri tem ima tudi pripadnost doloèeni kršèanski skupnosti. Pri tem so katoliški verniki bolj zaprti od protestantov. 6. A. J. Kreider: Prayer for Assistance As Unsporting Behavior. Journal of the Philosophy of Sport, 2003, XXX, 17. 7. Enako bi molitev — prošnja za zunanjo pomoè — veljala za nešportno tudi v primeru, èe Boga sploh ne bi bilo. Vendar pa se molitev lahko zgodi le v veri, da Bog je. 8. Prim. A. J. Kreider: Prayer for Assistance As Unsporting Behavior, Journal of the Philosophy of Sport, 2003, XXX, 20. 9. Prim. S. Weir, What the Book Says About Sport, Oxford, The Bible Reading Fellowship, 2000, 105 sl. C(  10. Ob tem se lahko pojavi kup vprašanj: 1) Ali to pomeni, da je molitev enega športnika bolj uèinkovita kot molitev drugega? 2) Ali to pomeni, da se dve nasprotni molitvi medsebojno ‘iznièita’ in da kot posledica molitev nima veè nobenega vpliva na razplet? 3) Ali to pomeni, da se Bog ne zanima za banalna športna tekmovanja? 4) Ali to pomeni, da ima Bog svoje favorite? 5) Ali to pomeni, da Bog nekega športnika kaznuje zaradi neznanega vzroka? 6) Ali to pomeni, da Bog ne obstaja?. 11. Prim. Jn 14, 13 sl.; 15, 7.16; 16, 23.26. Prim. tudi KKC 2564. 12. Prim. KKC 2559. 13. Prim. KKC 2581, 2608. 14. Prim. KKC 2562. 15. Prim. KKC 2561. 16. Prim. Mt 6, 8. 17. Prim. Lk 3, 21; Lk 9, 28; Lk 22, 41-44. 18. Prim. KKC 2592. 19. Prim. Mt 21, 22. 20. T. Špidlik, Osnove kršèanske duhovnosti, Maribor, Slomškova zalo`ba, 1998, 295. 21. Sv. Avguštin. Povzeto po: T. Špidlik, n.d., 296. 22. “V kršèanski tradiciji z religiozno komunikacijo Boga ne klièemo na ‘svojo stran’, marveè se v molitvi krepimo kot športna osebnost. @e otroci navadno ne molijo, da bi zmagali, ampak da bodo dobro igrali.” (S. Gerjol, Šport in religiozna dimenzija `ivljenja, v: Macura, D. in M. Hosta (ur.): Zbornik prvega posveta filozofije športa, Ljubljana, Fakulteta za šport in enajsta akademija, 2002.9.) 23. Prim. Mt 7, 7-11; Lk 11, 9-13; 1 Tes 5, 17. 24. Danes je vedno veè znanstvenih raziskav, ki raziskujejo pozitivne uèinke molitve na zdravljene doloèenih bolezni (prim. Byrd, R. C. Positive Therapeutic Effects of Intercessory Prayer in a Coronary Care Unit Population. South Medicine Journal, 1988 Jul, 81(7):826-9K. Prim. tudi: Ropret, Zdravilni uèinki molitve. Dru`ina 7, 2006, 7). 25. Iz 7, 9. 26. Prim. A. Stres, Èlovek in njegov Bog, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1994,16. Gre za temeljni preskok med Bogom in èlovekom, ki ga je Aleš Ušeniènik èudovito ujel v povedi: “Èlovek snuje, Bog boguje!” (A. Ušeniènik, Za kršèansko kulturo, v: Izbrani spisi I, Ljubljana, 1939, 299.)