No XIII. 1 [ftev. 194 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 la 28-67 POSLOVALNICA CELJE. PreSernora 3. tel. 280 1 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 1 Maribor, 26. in 27. avgusta 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din I Cena 1 [ din 1- | Pred vlado močne Jugoslavije Predsednik Dragiša Cvetkovič je po srečno dovršenem sporazumu podal ostavko celokupne vlade — Knez namestnik Pavle je ostavko sprejel in poveril Cvetkoviča s sesta-0 nove vlade, ki bo v najkrajšem času imenovana — Hrvatska dobi svojega bana — Kombinacije o osebnostih nove vlade *0,nbinacije o sestavi n°ve vlade ^OGRAD, 26. avg. Vaš dopisnik je Ot«t Prilfko razgovarjati se z vodilno M.p0*5^0 kmetsko-demokratske koalicija pravi, da bo podroben tekst spo | r13 v najkrajšem času objavljen. Gle-t,j ,estave nove vlade je izjavil, da se /vatske strani omenjajo za ministre dr. KOŠUTIC, dr. ŠUBA- SSS? - - jfev.^- CAJKOVAC in eventualno dr. POuča ki se bo vrnil iz tujine. V hrvatn/. krogih Beograda pravijo, da so Ljiy kandidati tudi dr. Bariša SMO-m dr. Ante ODIČ. Od strani samo- ..„r s demokratov, katerih glavni od-danes zintraj sestal v Zagrebu dva v dobili en portfelj, se omenjata VlC f^idata: dr. Srgjan BUDISAVLJE-?dn.Ln dr Milan KOSTIC. Od srbijanske v nov6"6 opozic,fe bi moral biti delegiran Dl „j0 vlado en predstavnik, izključeno dr. i ’ da sa ne bo v njej. Omenja se VH| ca MARKOVIČA, ki naj bi pre-ministrstvo ter Boža MAK-ti ki bi zasedel resor prosvetne- %rj"'°^siva. Od Slovencev bo v vladi KOROŠEC, ki bi zaradi tega Padati ostavko na položaj preds. 91 mu bo to zaradi bolezni ne- » se omenjata dva kandidata, dr. BEOGRAD, 26. avg. Po zgodovinskem dogodku na Bledu in Brdu so se ministri vrnili v Beograd. Ob 13. je bila včeraj seja ministrskega sveta, na kateri je predsednik Cvetkovič podal izjavo, da je z ozirom na novi položaj javil odstop svoje vlade. Tozadevno pismo Nj. Vis.knezu Pavlu se glasi: »Vaše kraljevsko VisočanstvoJ Z visokim zaupanjem kr. namestništva sem sestavil dne 6. februarja t. 1. vlado s posebno nalogo, d a začnem iskati podlago za rešitev enega najvažnejših vprašanj naše notranje politike, sporazuma s Hrvati. To svojo nalogo sem v celoti izvedel in kr. namestništvo je blagovolilo sprejeti moje predloge za rešitev tega vprašanja. Ker smatram, da je moje poslanstvo s tem končano in da novo nastali položaj zahteva širšo podlago v pogledu osebne in politične sestave vlade, mi je čast, javiti odstop vlade in zaprositi, da jo kr. namestništvo izvoli sprejeti. Prosim Vaše kr. Visočanstvo, da blagovoli sprejeti izraze moje globoke vdanosti. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister Dragiša Cvetkovič, s. r. — Bled, 24. avg. 1939. BRDO, 26. avg. Kr. namestništvo je blagovolilo sprejeti ostavko, ki jo je podal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Nj. kr. Vis. knez namestnik je sprejel včeraj v avdienci g. Dragišo Cvetkoviča in mupoveril mandat za sestavo nove vlade. Miha KREK in dr. Ivan AHČIN, glavni urednik »Slovenca«. V primeru pa, da bo samo en slovenski minister, se omenja senator dr. Fran KULOVEC. „Hrvatski dnevnik" o novem položaju »Hrvatski dnevnik« je v snočnjem političnem uvodniku zapisal, da mora zdaj nastopiti nova doba političnega življenja. Odstraniti bo treba vse ovire, med temi tudi navidezno narodno predstavništvo, formirano brez volje hrvatskega naroda. Stojadinovičeva skupščina se ne bo mogla več vzdržati. Njen razpust bo z zadovoljstvom sprejela vsa javnost. Volilci bodo dobili priliko, da svobodno izvolijo zastopnike svojega zaupanja. S tem bo za doščeno tudi srbskim opozicijskim silam. Mandat za setavo nove vlade je spet poverjen Cvetkoviču, ki se je zares trudil, da je prišlo do sporazuma. V vlado Dra-giše Cvetkoviča bodo vstopili tudi legitimni predstavniki hrvatskega naroda. — Jutri bo podpisan ukaz nove vlade, obenem bodo na predlog te vlade proglašene zgodovinske odločitve. Javnost bo zve dela, v čem obstaja sporazum med dr. Mačkom in Dragišo Cvetkovičem. Imenovan bo tudi nov ban hrvatske banovine iz hrvaških narodnih vrst. Zvedelo se bo tudi za obseg in kompetenco hrvatske banovine. Nova vlada bo sestavljena v glavnem iz predstavnikov JRZ in KDK. Omenjeni član vodstva KDK je tudi izjavil, da v novi vladi JNS ne bo zastopana. Zastopstvo bi dobil mogoče le tisti srbijanski del JNS, ki bi se odločil, da vstopi v JRZ. Ta odločitev v zadnjem trenutku ni izključena. V torek se sestane hrvatsko predstavništvo ZAGREB, 26. avg. Dr. Maček se je včeraj zjutraj vrnil z Bleda. Na vprašanje, kaj je z novo vlado, je dobro razpoloženi hrvatski voditelj dejal: »To ne gre tako naglo, vse boste zvedeli pravočasno. Morda jutri, pojutrišnjem, v nedeljo. Dr. Maček je sklical za torek 29. t. m. sejo hrvatskega narodnega zastopstva, za katero vlada povsod veliko zanimanje. Na njej bo izčrpno poročal o doseženem sporazumu in konkretnih rezultatih. Hrvatsko narodno zastopstvo bo nato sklenilo nove smernice za vodstvo hrvatske politike v bodočnosti. t Poljska pristala na mirovno posredovanje 9ovor predsednika Moscickega Rooseveltu — Ponoven Rooseveltov apel na Hitlerja Sklicanje konference velesil? — Svarilo angleškega delavstva Nemčiji MJNSTON CHURCHILL delavstvo Oelavskk JI' a,Vgusta' Reuter. Angle-vj. apei tranka je poslala nemškemu vlad kateretn med drugim pra- %!,■ vin,* atere™ med drugim pra-l*i viart sklenila pakt o nenapa-katero je smatrala šest let C^niiE, v Vražnlka in Jo čez noč iz-V^a st prijatelja. Angleška , yam z največjo Iskreno-** na stati* ta Pakt ne bo niti malo ee Velike Britanije in Fran I WASHINGTON, 26. avg. Havas. PREZIDENT ROOSEVELT JE PREJEL ODGOVOR PREDSEDNIKA POLJSKE REPUBLIKE MOSCICKEGA, V KATEREM JAVLJA NA MIROVNO POSLANICO, DA SPREJEMA PREDLOGE PREDSED. USA. TAKOJ NATO JE POSLAL ROOSEVELT NOV APEL NA NEMŠKEGA DRŽAVNEGA KANCELARJA HITLERJA, V KATEREM GA PROSI, DA NAJ TUDI ON PRISTANE NA MIROLJUBEN NAČIN REŠITVE SPORA, KAKOR JE TO STORILA POLJSKA. WASHINGTON, 26. avg. Reuter. Vdrugi poslanioi Hitlerju sporoča Roosevelt med drugim: »Vaša ekscelenca le večkrat izjavila, da so cilji, za katerimi gre Nemčija, pravični in zmerni. V odgovoru na moje sporočilo javlja predsednik poljske republike pripravljenost poljskevlade, da se na temelju predlogov, ki jih vsebuje moja poslanica reši z direktnimi pogajanja med Poljsko in Nemčijo nastali spor. Neštevilna ljudska življenja bodo na ta način rešena In došlo bo do srečnejšega razvoja narodov, Če bo tudi vlada Nemčije pristala na miroljubno rešitev, kakor je Poljska.« Rooseveltu je Moscicki med drugim brzojavil, da visoko ceni prizadevanje predsednika USA. Poljska vlada smatra, da bi bila direktna pogajanja z Nemčijo najboljša, posebno še, ker sta obe državi sosedi. V tej krizi ne terja Poljska zase nobenih koncesij, zato je naravno, da Poljska ne žeti da bi prišlo do neprljateljskih dejanj proti tretji državi. — Ameriški krogi trde, da jo odgovor Moscicskega nekalk poczlv Rooseveltu, da prevzame on iniciativo za neposredno rešitev spora. Prezidentov tajnik je dejal novinarjem, da bo Roosevelt takoj pripravljen prevzeti predsedstvo arbitražne komisije. »Kadar se zgradi most, je treba tudi Iti preko njega I« Dodal je, daie ameriški zunanji minister zelo zadovoljen s poljskim odgovorom. LONDON, 26. avg. Vest o prihodu Hen-dersona naravnost od snočnjega posveta s Hitlerjem in dejstvo, da je proslava pri Tannenbergu preložena, je izzvala v tuk. krogih veliko zanimanje. »News Chroni-cle* piše, da jc zdaj mogoče, da bi prišlo do sklicanja mednarodne konference velesil. »Daily Mail« pravi, da ni še čas za prevelik optimizem, »Daily Tele: ’.ph« pa naglaša važnost angleško-poljskega sporazuma. Vsi listi odobravajo apele za mir In prh • vljenost Poljske za sklicanje arbitražne komisije. Hitlerju je uspelo, apelira na Nemčijo cije. Nemčiji so potrebne surovine in živež in Če bo vojna izbruhnila, se bo Nemčija lahko prepričala, da je te potrebe težko dobaviti. Velika Britanija in Francija imata oblast nad morji v rokah. Nimamo namenov uničiti nemški narod. Mi smo bili in ostanemo vaši prijatelji. Svarimo vas, dokler ni prepozno, če se bo zdaj rešil mir, se bo rešila nova Evropa, ki jo je treba zgraditi. NEV1LLE CHAMBERLAIN da je odstranil neprijateljstvo največje sile na vzhodu, zdaj se lahko urede odno-šaji tudi med Nemčijo in Anglijo. LONDON, 26. avgusta. Havas. Včeraj je dospel v London berlinski veleposlanik sir Henderson in prinesel Hitlerjev odgovor Chamberlainu. Besedilo odgovora se drži v največji tajnosti. Nadejajo se, da je prinesel Henderson nove predloge Hitlerja In upajo, da se bo katastrofa še zavrla. Značilno je, da je Hitler takoj za Hendersonom sprejel tudi predstavnike Francije, Italije in Japonske. To dejstvo daje upanje na sklicanje konference velesil. V teku dneva je sprejel Hitler tudi Rooseveltovo poslanico za mirno poravnavo spora s Poljsko. Sodijo, da se bo Hitler raje poslužil lastnega načrta, kakor da bi sledil klicu Roosevelta. „Gre za življenje in svobodo Poljsker Globok Daladierjev povor po radiu — Francija bo z vso močjo podprla Pollsko PARIZ, 26. avg. Predsednik vlade Da-ladier je naslovil snoči po radiu kratek, toda globoko zajet govor, v katerem je med drugim dejal: »Vse, kar sem storil doslej, je služilo le namenu, odvrniti vojno. Nemške zahteve proti Poljski se stop njujejo. Sedaj gre za življenje in svobodo Poljske, za življenje 35 milijonov ljudi, s katerimi gre tudi za svobodo evropskih narodov. Ali naj zaradi svojega popuščanja zavržemo svobodo vseh narodov? — Rusija in Nemčija sta sklenili pakt o nenapadanju, čeprav nimata skupnih mej. Zakaj torej tak pakt? Vse kaže, da so iz-gledi vojne proti Franclji in njenim prijateljem narasli. Na pozive miru papeža, Roosevelta in belgijskega kralja je odgo- vorila Francija s popolnim soglašanjem in odobravanjem. Poljska, ki kaže v teh odločilnih trenutkih izreden pogum, se bori za svobodo in čast. Naše napore je zvesto podprla Velika Britanija, obe državi sta danes en sam blok. Francozi in Francozinje! Hočemo biti svobodni! Hočemo mir! Toda, nočemo se podvreči nasilju in krivici. Upam, da boste z vsemi žrtvami, ki jih bomo od vas zahtevah', zagotovili svobodo domovini. PARIZ, 26. avg. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je z vsemi, razen štirih komunističnih glasov sprejel naslednjo resolucijo: »Po proučenem tekstu nemško-sovjetskega sporazuma, s kate- rim Rusija demantira svojo politiko in svoje doktrine, smatrajoč da je ta sporazum v opreki s prejšnjimi obveznostmi do Francije, prepušča parlamentarni odbor sodbi javnosti diplomatski akt, po katerem se je Rusija tajno razgovarjala z Nemčijo v trenutku, ko se je pogajala z Veliko Britanijo in Francijo za podpis obrambnega trojnega pakta miru. Odbor smatra, da je ta pakt, ki ga imenujejo nenapadalni, daleč od tega, da zagotovi mir. Toda, ta pakt ne bo niti mak) zmanjšal vrednosti francoskih zagotovil, danih v zavesti, da se bo Francija uprla vsakemu napadu in branila s častjo in dostojanstvom svoje zaveznike in mir. Thalmann izpuščen BERLIN, 26. avg. DNB. Znani stični vodja Thalmann je bil danes ščen na svobodo. Ostal bo v N®® ODPOKLIC NEMCEV IZ ANGlJ LONDON, 26. avgusta. Havas. W Sko poslaništvo v Londonu. je 11 vilo na vse nemške državljane . gliji poziv, da v kolikor mogoč® krajšem času zapustijo Anglij0- PROGLAS CEHOM PRAGA, 26. avg. Davi na vse zjutraj so Pražani zagledali na plakate s proglasom protektorja v. ratha. Protektor opozarja Čehe, da rajo držati največjo disciplino in pdPL Ijenost. Opozorilo velja za ves Prot rat. Pogodba med Anglijo in Poljsko podpisana Poljska vojska ?e vsa v pripravi enosti — Poziv ostalim državljanom V Ameriki se priiavlja'o prostovol ci za Poljsko VARŠAVA, 26, avg. Reuter. Angleški zunanji minister Hallfax in poljski veleposlanik v Londonu, grof Raczinski, sta podpisala sinoči pogodbo o vzajemni pomoči med Vel. Britanijo in Poljsko. Pogodba ima osem točk, v katerih so našteti primeri o medsebojni pomoči. VARŠAVA, 26. avg. PAT. Predsednik republike Moscicki je poslal ob priliki podpisa vojaškega pakta z Anglijo po- zdravno brzojavko z izrazi vdanosti angleškemu kralju Juriju VI. VARŠAVA, 26. avg. United Press javlja, da je poljska vojska vsa pod orožjem. Preostale moške in žene so oblasti v vseh mestih pozvale, da sodelujejo pri gradnji podzemnih zaklonišč in kopanju strelskih jarkov. BERLIN, 26. avg. Havas. Takoj po sestanku s Hitlerjem se je angleški vele- Vojaške delegacije se vračajo MOSKVA, 26. avg. Reuter. Maršal Vo-rošilov je obvestil člane francoske in angleške vojaške delegacije, da so pogajanja, ki so se vodila med Anglijo, Francijo in Rusijo za sklenitev vojaške zveze po nemško-ruskem nenapadalnem paktu postala brezpredmetna. PARIZ, 26. avg. Havas. Sodijo, da bo Molotov po ratifikaciji nenapadalnega pakta obiskal Berlin. MOSKVA, 26. avg. DNB. Angleško in francosko vojaško odposlanstvo je odpotovalo nekaj po polnoči proti Leningradu in Finski, od koder se bo vrnilo v London in Pariz. ATENE, 36. avg. Takoj po podpisu nemško-sovje ske nenapadalne pogodbe je odplulo iz Aleksandrije v različna pristanišča 40 angleških vojnih ladij. Odmevi mirovne akcije BRUSELJ, 26. avusta. Reuter. V odgovor na poziv ‘belgijskega kralja je angleška vlada odgovorila med drugim: »Britanska vlada je že večkrat doslej izrazila željo, da se vsi nesporazumi odstranijo po direktnem dogovoru med narodi. Pripravljena je še danes na to, da se vse sporne zadeve sporazumno rešijo. RIM, 26. avgusta. DNB. Italijanski tisk odobrava papežev govor, ki ga je imel po radtu. Poslanico Roosevelta na italijan- skega kralja pa listi načelno odbijajo, češ, da ne vsebuje drugo kakor manever, odvreči odgovornost za sedanje stanje od demokracij na druge. S tem, da se je Roosevelt obrnil na Italijo, Nemčijo in Poljsko in ne na Anglijo in Poljsko, je hotel že obeležiti stališče zahodnih držav. WASHINGTON, 26. avgusta. Roosevelt je poslal belgijskemu kralju kablogram, v katerem mu javlja, da se USA. pridružuje njegovi iniciativi za mir. KAJ PRIPRAVLJA TURČIJA? CARIGRAD, 26. avgusta. Reuter. Angleški veleposlanik je obiskal francosko poslaništvo, nakar je francoski poslanik odšel k turškemu zunanjemu ministru Saradzoglu, ki sc je prej celo uro razgovarjal s sovjetskim poslanikom. DELNA MOBILIZACIJA V ITALIJI. RIM, 26. avgusta. Pod orožje so pozvani letniki 1903 in 1913. Doslej je v Italiji mobiliziranih šest letnikov In rezervistov specialnih čet Efektlvi vojnega letalstva in mornarice so dopolnjeni v vojnem stanju. Mobiliziranih je tudi 35 bataljonov fašistične milice. MALTA JE PRIPRAVLJENA MALTA, 26. avgusta. Reuter. Guverner Malte je dobil pooblastilo, da sme svojevoljno prepovedati vsak večji izvoz življenjskih potrebščin. Obenem se uradno potrjuje, da je Malta preskrbljena z živili za več mesecev. ANGLEŠKI NOVINARJI iz NEMČIJE LONDON, 26. avg. Reuter. Sinoči s0 zapustili Berlin zadnji angleški novinarji ter odpotovali v Kjevenhaven. PRVI BEGUNCI BRESLAU, 26. avg. DEB. Lokalni listi pišejo o veliki množini beguncev, ki prihajajo preko meje v Bojten in Hindenburg. Pri prekoračenjih čez mejo je prišlo ie do več incidentov. ESTONCI O NENAPADALNI POGODBI REVAL, 26. avg. DNB. Ves estonski tisk komentira podpis nemško-sovjetske nenapadalne pogodbe. Posebno se nagla-ša hitrost, s katero je bila pogodba podpisana. Mariborska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo, oblačno in malo vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 19.6, danes zjutraj najnižja 15.3, opoldne pa 22.2. Dežja je padlo včeraj dopoldne za 1.5 mm. Borza. C u r i h, 26 avg. Devize: Pariz 11.30, London 19.55, New York 445.50, Milan 23.50, Amsterdam 237.50, Berlin 177, Sofija 3.50, Praga 15.20, Varšava 8.75, Budimpešla 101 Atene 118. poslanik v Berlinu, Henderson, sestal s poljskim poslanikom Lipskim. NEW YORK, 26. avg. PAT. Poljski državljani, ki bivajo v Zedinjenih državah, se v množicah prijavljajo na poljskih poslaništvih in konzulafh za prostovoljce poljske armade. Prijavilo se je tudi več Američanov v poljsko vojsko. Konzulati sprejemajo več pozdravnih brzojavk, v katerih Američani občudujejo hrabro zadržanje Poljske v teh težkih dneh. SVEČANOST V TANNENBERGU ODPOVEDANA BERLIN, 26. avgusta. DNB. Zaradi napetega mednarodnega položaja je svečanost v Tannenbergu, določena za 27. t. m., odpovedana. BERLIN, 26. avgusta. „Lufthansa“ je ustavila na vseh svojih zračnih linijah promet. TUDI HOLANDSKA MOBILIZIRA HAAG, 26. avgusta. DNB. Vlada je odredila vse priprave za mobilizacijo. Vpoklicani so rezervisti in pomožne civilne čete. Službeno javljajo, da so to le opreznostne mere. Holandska se ne čuti od nikjer ogroženo. S posebnim ukazom je vojnim ladjam vseh držav prepovedano pristajanje v holandskih vodah. TURČIJA KLICE REZERVISTE CARIGRAD, 26. avgusta. Reuter. Turčija bo vpoklicala 1. septembra več letnikov rezervistov. TRGOVSKE LADJE OSTAJAJO DOMA BERLIN, 26. avgusta. DNB. Ker je Anglija naročila, naj se trgovsko ladjevje vrne ali pa ostane v domačih pristaniščih, je tudi Nemčija izdala podoben odlok za svoje trgovsko ladjevje. Nemški prekooceanski parnik, ki bi moral sinoči odpotovati iz Hamburga v Ameriko, je dobil povelje, da se mora vrniti v Nemčijo. Parnik je zaradi tega izkrcal vse potnike, so se vrnili v Pariz. LONDON, 26. avgusta. Reuter, mera vojne bodo izvršene večje lzpf * be v vladi. V novo vlado bodo ^ nekateri bivši konservativni fflini®Wy| ko tudi vodje opozicije, tako Chuf major Attlee, Arc.Lald Sinclair in A® • ny Eden. V laburističnih krogih jo, da bi lahko došlo do vstopa a< ^, članov v novo vlado le s pristanko® nov Trade Uniona. BUDIMPEŠTA, 26. avgusta. Sj*1^ Henderson, angleški poslanec in gj. lavske stranke je obiskal Varšavo M karešto. Na povratku v London se ^ vil v Budimpešti, kjer je bil sp®ie predsednika vlade Telekija. TUNIS, 26. avg. Havas. Govor Jnjjjl skega predsednika Daladiera so P0?,.J po ulicah iz zvočnikov številni tat&‘1 ^ in Italijani. Na več krajih je nav<®-množica priredila velike manifesta®^ BUDIMPEŠTA, 26. avgusta. Hava*^, »Esti Kurir« piše: »Dolžnost Ma® ^ v eventuelni vojni, ki bi izbruhnila Nemčijo in Poljsko je, da ostane « nevtralna. Liberalni list poudarja, ra ponoviti to zahtevo zaradi na®® g nov streljastega križa, ki so hotel lirati pred italijanskim in nemšk®1 slaništvom ob priliki sprejetja 0 Vj ruskega nenapadalnega pakta- Pf0, jenju idej streljastih križarjev, Pfa mora vsa Madžarska protestirati** ki OTAWA, 26. avg. Stefani. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je sklical nujno sejo vlade, ki bo razpravljala o napetem mednarodnem položaju. V kratkem bo sklican parlament. Pod orožje je pozvanih že 50.000 mož. Češki Sokoli in Italila1*1 ^ Načelništvu ČOS se je posrečilo biti italijanske gimnaste, ki bodo n pfJgi v meddržavni telovadni tekmi 23. in 24. septembra. Italijanska ^o* na zveza je že določila nastop®5 . jjflt' valce: Neri, Gugliemetti, Capuz°\ V lani, Fioravanti, Torneli in Tog® |ei3 italijanski vrsti je svetovni PrV 1932 v Los Angelesu in drugi v p' rodni tekmi v Budimpešti 1934 N ^ di češko Sokolstvo bo postavil0 ki bodo v njej svetovni prvak °a Qii' br. Hudec, lanski svetovni prvak doš, dalje izvrstni telovadci br. K ,j el{' Sladek, Lofrler, Petraček in 111 (0 tek' gantni Hruby. Češki Sokoli se z® mo marljivo pripravljajo, ker ho -^je® mu svetu pokazati, da tudi v f času pridno telovadijo in se priP za olimpijado v Helsinkih 1940. Moč angloiko r©*»rVll# mornarico Med Neangleži je zelo mak5 ^ f(#e da ima Velika Britanija poleg sv ^1 mornarice, ki je največja in na) orni®c ^ na svetu, še veliko rezervno ® * jt Veliko občudovanje angleške evropskem tisku vzbudila neda \j • da 130 angleških rezervnih vo. pred kraljem. v! Zbližan je Japoncev z Angleži, Prijateljstvo med anpleškimi in japonskimi voiaki — Protesf v &er ŠANGHAJ, 26. avg. Reuter. Po podpisu nenapadalnega pakta med Netnči|o in Rusijo, kažeio japonski vojaki čez noč veliko prijateljstvo do angleških vojakov. Prijateljsko so družijo z angleškimi straž niki, v velikih množicah se zbirajo na mejah koncesij in razpravljajo z Angleži o novem položaju. Nemški turisti, ki se vozlio v avtomobilih v japonski del Šan- za' d«v General^ notra®L ‘ -*> Ja®?, d* ghaja, nimajo več na sebi in avtih značk [ ljena rešil z Jakonsko vse in zastavic s kljukastim križem, ki so do- Daljnega vzhoda, slej povsod padle v očL ŠANGHAJ, 26. avg. l0trai>j\ . ^i, TOKIO, 26. avg. Agencija Domcj po-1 poveljnik japonskih cet. _,^ani l2J v)ti ... -1,1 >1 „ nronf.HC roča, da je japonska vlada sklenila p o e-s tirati v Berlinu zaradi sklenitve sovjet-sko-nemške nenapadalne pogodbe. Ruski komisar za zunanje zadeve je japonskemu poslaniku Izjavil, da ia Rusiia oriorav. ski je dopisniku agencije ^ ^si da jo Japonska Prirffje 1» yizije so se pripravljale na hud spo-. ^ ki je potem sledil pri Krasniku. Stra-Me.so ^ie žrtve, še večje, rane, ki so jih ke hL °dnesii tudi slovenski polki. V teorip se nz ^arn' Pripravljala ran°iii, je pa rusko vrhovno posta- °dredilo pohod v Vzhodno Pru-, hi dalje proti — Berlinu. Ntt Berlinu! ih^^dna Prusija je bila v plamenih. ^ ske divizije so se naglo bližale Konigs-*rnf!i ^ severa je prodirala njemenska ten p°d poveljstvom konjeniškega ki erak'a ^avla von R e n n e n k a m p f a, korw!! 130 r°du Estonec. Z vzhoda je ^adžarskim jezerom še moč-w 5 apnada pod poveljstvom prav tako .'eniškega generala Aleksandra Sam-- Pova, ki je bil po čudnem naključju ^tvu iz Willenberga, kraja v Vzhod-iObe armadi najdbi se pri želez-■tktnte križišču Osterode združili in st^^ hrodirali dalje proti nemški pre- na vzhod!" s<> bili presenečeni. Vrhovno ar-L5(j0 povčljstvo pod vodstvom generala ® n d o r f f a je že pripravljalo načrt W■ n! Um^ nemških čet za Vislo. rjla jhs5 ie nemški cesar spomnil gene-vira 'hdenburga, ki je bil reakti-MariLr Vso naglico se je pripeljal ta v »Naprej, na vzhod!« je bilo l0 Povelje, ki ga je prejel od cesarja. se Iap|eta Poveljnik Rennenkampf je na-tegjjj] ^s°dno napako, da je preveč raz-kostg !r°nto. Hindenburgu se je zaradi v okoi- . ZT1 i§ke mreže posrečilo, da je % Marienberga zbral že 23. avgu-^ °'i rezervnih čet za odpor proti ?eVer ’ ,us^e Crnovojnike je poslal na k Da Ronnenkampfu; mlajše letnike “'zbral — i— *i«-— —i.-*s za kočljivo nalogo, obkoliti Močnejšo rusko armado v četve-a ^ Mazurskih jezer. Tako je k trv bitke pri Tannenbergu, v lala od 24. do 30. avgusta. * 4 0 oti° *mage v ^1‘trt51, diploinat Harold Nicolson, ki ^'eta svetnik angleškega posla-v^rat r!'pn bi je imel priliko, priti svpjjLV dotiko s Hindenburgom, piše h bitkr, Sporn'nih, da je dejanski načrt lv‘t2) . ob Mazurih pripravil P r i t-^hierai f^hil pa general’ H o t m a n n. i erai v 0^dendorff je načrt odobril, ge-„Vedel i? rancoisgaiepav praksi °'b| den' e.stala osma zmagovita nemška . ^ -uej. h- ‘““vuii S4 JC pil v (JI an.5) a 001 Je ^ ^ P°d katerega povelj' tk^da ;St?'a osma zmagovita nemška T^tai i’e f označen kot zmagovalec, ia slika .erc>i> nadnaravno bitje. Njego-k?endartiD v*se^a v Vsaki nemški hiši. ir dol ut Osebnost nemškega naroda leta predsednik republike. ii\l‘.0Q]ih fa ‘ •po,X<>jne 'literature o strahot hS1 ^ izdaf?S- ° zailimiva knjiga »Špi avSa!Cu' W jo je po zbranih viril k. t]avaj!r^s^' Polkovnik von Seelinger. h,^ih u_„ as°d' ruske armade pri Ma-C ^hsov F dogodek, ki prinaša v po-igra v dokaz, kako velike posle- Va> “ vrhovnega ruskega poveljstva, Nikolaja Nikolajeviča. Dejal je, da se vrhovni poveljnik ruskih čet pritožuje, zakaj center tako počasi napreduje. Z zavzetjem važnega železniškega križišča Osterode, ki je tik pred ruskimi postojankami, bi bila pot na Berlin odprta, akcije na krilih nemške armade da so le demonstracije. Nikolaj Nikolajevič je ukazal, da je treba z ofenzivo pohiteti. „Jutri bom v Osterode!" Samsonov je stisnil mlademu častniku roko in dejal: — Hvala vam na sporočilo. Prosim vas, javite Nj. imperatorskemu Visočan-stvu, da bom jutri opoldne v Osterode ... Nekaj minut kasneje je letalo izginilo v zraku. Drugi dan na večer je bila Samsonova armada poražena... Ker sta bili premagani obe krili, je Samsonov zahteval pomoči od vrhovnega poveljstva v Varšavi. Nikolaj Nikolajevič je generala ostro pokaral, toda Samsonov se je opravičil, da je pač dobil ukaz od štaba, naj prodira dalje. Presenečenje v štabu je bilo veliko! Prevara! Špijon! Lažni letalec je bil nemški špijon. Ves drugi dan se je strašna bitka nadaljevala, rezultat je znan. Hindenburg je ruske čete ob jezerih popolnoma obkolil, nesposobni Rennenkampf, ki bi še lahko prihitel od severa na pomoč, je odpovedal. Tragedije je konec — premaganec si sodi sam... Samsonov je brez moči gledal, kako propada njegova armada. Žrtve so bile strašne. 92.000 ruskih vojakov je prišlo z vso opremo in topovi v nemško ujetništvo ... V trenutku, ko je poslal svojega adjutanta, da poišče poveljnika ar-mijskega topništva, je Samsonov segel po revolverju in se ustrelil v sence. Prevarani general si je sodil sam... Nemčija je bila rešena. Hindenburgovo ime je zaslovelo v zadnjo vas. Berlin se je oddahnil. Pri Tannenbergu so 1. 1927 postavili spomenik, premnoge kosti ru- Tvojega otroka spadajo tudi a&rcu>ia&$e SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU skih žrtev med Mazurskimi 'jezeri pa trohne v zemlji kot glasen memento, koliko nesrečnežev lahko požre ena sama poteza spretnega vohuna... Ivo Lapajne. »Kremljsko iznenadenje Fašistični list o državniški osebnosti Stalina in obnovi Rusije ii Nemško-ruski nenapadalni pakt, ki je bil sklenjen le nekaj dni pred 25. obletnico strašne bitke pri Mazurskih jezerih, je mogočno odjeknil v svetu. Moskva je postala središče zanimanja vsega sveta in Rusija, ki so jo geopolitiki še nedavno rinili v Azijo, češ da sploh ni uvaževanja vredna evropska država, postaja važen člen v modemi zgodovini Evrope. V tem pogledu je posebno zanimiv članek, ki ga je napisal v tržaškem »Piccolu« njegov direktor, znani publicist in novinar Rino Alesši. vojni prefrigana Špijonaža. lain°9a •©talca hanrpa 16 ,rusk' general Rennen-Šlti va arm.,.,0^1 Polagoma, se je Sam-O. Oostoin , ze znatno približala nem-L ^ve(3ei 'l am- P° letalcih je Samso-1M 12 Sredin prestavliaio Nemci svoje ae. na krila in da nameravajo ti)5°ve divi v 01 udariti, tamkaj in nato tfjv $khCa.1Jv V sred' obkoliti. Samso-Wpie it, . štabne častnike na pos.ve-i Iz se s svojo armado uevarne zasede. V trenutku, ’v diktiral ta ukaz. se je 1 bil m^ad častnik. Legitimiral °n Keu«f, ki da prihaja od »Naši odnošaji z Rusijo so šli skozi razne faze, toda niti z nemške niti italijanske strani se ni nikoli pozabilo, da je obstoj vezi z Rusijo ne samo v našem, temveč tudi v interesu vše Evrope. Za Italijo se morejo uspešni odnošaji z Rusijo razvijati v soglasnosti z mnogimi skupnimi interesi v vzhodnem delu Sredozemskega morja, medtem ko imajo za Nemčijo ti stiki, posebno še v zvezi z osjo ne le evropski, temveč svetovni značaj.. Ruska revolucija je šla skozi kri in ogenj in se zdaj postavila na realen temelj. Kadar se tok dogodkov dobro pregleda, se pokaže položaj danes v vse drugačni luči nego so si to predstavljali francoski literati, ki so vselej dobri pisatelji ,a slabi politiki. Stalin je uničil skupino intelektualcev, ki se je zbirala okrog Trockega in ki so dajali sovjetski politiki smer onih elementov, ki so zapostavljali interese Rusije marksistični ideologiji in ciljem svetovne revolucije. Stalin je bil edini praktičen človek v akademskem sklopu revolucije, ki so se kot novi farizeji omejili na to, da branijo marksistične paradokse. Zato je politika Stalina postavljena na isti intransigentni koncepciji unitaristične države, ki jo vodijo avtoritativne države. Kaj ni ta politika protidemokratska, protiburžujska in nasprotna tistemu liberalizmu, ki ga v svetu izvajajo hegemonistične sile? Ali nima Stalin vso diktatorsko oblast, ki jo vrši direktno po stranki, ki ji načeluje? Tako se je boljše viška revolucija osvobodila filozofov teoretikov in mnogih in-teligentov, ki so se zbirali okrog Trockega in šla z naglimi koraki k cilju. S tem se je začela evolucija. Zato Moskvo niso izvabile milijarde, ki so jih ji nudile Francija in Vel. Britanija in Statinova revolucija je s tem nastopila zgodovinsko pot. Ona ni dala krepke hormone izčrpanim telesom demokracije, ni izgubila z vida ideološko sorodnost, ki jo približuje avtoritarnim silam. O Rusiji se govori kot o neki miste-riozni državi, katere pravo stanje se ni moglo oceniti. Ta predpostavka je omogočala razne špekulacije in dajala povoda, da so stavljali v račune neprirodne zveze in prijateljstva. Po končani španski tragediji, v kateri je Moskva trošila denar na račun demokracij, se je pokazal novi obraz Rusije. Ruska politika in zakonodaja je dokazala, da upravlja, to državo mož jeklenih tok. Popravljajo W'-poerfcšk« anarhije, narod vstaja iz bede in se popravlja. Vsak dan se kažejo mnogi znaki narodne obnove. Rusija je bila anacionalna sila, ki jo je upravljala internacionala, medtem ko je bil narod oborožen, da brani usodo marksističnega materializma. Toda stvari so se izpremenile. Predvsem je Stalin uikazal učiteljem, da uče mladino o ruski zgodovini in da se pri tem ne smejo pozabiti knezi, ne vladarji ruski. V zadnjih treh letih je Stalin likvidiral marksistično oligarhijo v Rusiji in čeprav se je trudil, da to prikrije, razplamtil protižidovsko gibanje. Družina kot temelj države je obnovljena in dan je zamah demografskemu jačanju naroda. Odprava plodu je proglašena za zločin. Uvedena je nova disciplina, od katere se razvija poslušnost pod strogo kontrolo države. Beseda »domovina« je spet vzpostavljena in mladina vojaško vzgojena. Tako so vzniknile znova vse velike tradicije, misli, pesmi in težnje ruske duše. Mnoge ideološke koncepcije nas delijo od Rusov, ali niso take, da ne bi opravičile vse ono, kar se je primerilo v zadnjih 48 urah in kar je dalo zgodovini sveta nov tok. Ti dogodki so potrdili, da je bila res neprirodna in nelogična poli-tično-vojaška zveza Stalinove Rusije s Ghamberlainovo Anglijo in Daladierjevo Francijo. Tako se je pokazalo, da je pri-roden in logičen sporazum, ki, je zasnovan na ravnotežju ob vzajemnem spoštovanju sil, ki predpostavlja državni avtoriteti vse drugo in teži za tem, da, čeprav po različnih poteh, doseže blagostanje naroda. Načrtna ali zadružna industrializacija države Ivan Nemec V »Večerniku« z dne 24. julija t. 1. sem čital članek pod naslovom: »Načrtna industrializacija naše države«, kar mi daje pobude, da napišem nekaj misli. V prvi vrsti si moramo biti na jasnem, kaj prav za prav načrtna industrializacija sploh pomeni. Zdi se mi namreč, da je nemogoče govoriti o nekem sistematično izdelanem načrtu, ki bi zadeval samo eno gospodarsko panogo, ampak je treba prh tem upoštevati, če se že govori o načrtu, vse gospodarske sile narodnega gospodarstva. Edino na ta način je mogoče pravilno in v dovoljni meri razdeMtl surovine, organizirati prodajo in konsum, skratka vse tisto, kar ljudstvo v življenju ,potrebuje, kar skupnosti daje pogonske moči za napredek in uspešen razvoj. Zaradi tega, če se že govori o kakšnem koli načrtnem delu, mora biti vsaka posamezna panoga v velikem načrtnem sklopu celotnega narodnega gospodarstva. Vsak drug poizkus vodi k zlomu, ker se privatni kapital noče pokoravati tistim velikim načelom, ki so zasidrana samo v srcih velikih ljudi. Prav lep primer smo imeli pri nas s sladkorno industrijo. Določeno je bilo, da se bo sladkorna pesa pridelovala na tem in tem področju, vso produkcijo pa bodo vzele tovarne, vsaka v svojem okolišu. Končni rezultat je bil ta, da so kmetje vozili sladkorno peso na gnoj. V zadnjem času se je pri nas precej pisalo o načrtnem- gospodarstvu, da, dobili‘Smo celo v 'tfej iadeVi knjigo. V bi- stvo načrtnega gospodarstva pri nas ni nikdo posegel, nikdo niti pomislil, da bi se stvar s kakršne koli strani poizkušala resnično reševati. Zaradi tega dejstva mislim, da tudi načrtna industrializacija ne bi ničesar spremenila v napredku našega gospodarstva, ker organizem ne bi normalno tekel, kar je skoraj samo ob sebi umevno. Favoriziranje enega in njegova sistematična ter načrtna izvedba brez vseh drugih gospodarskih panog bi pomenilo smrt za vse gospodarstvo. Znano je, da izvažamo 90% naše produkcije v surovem stanju. Z izvozom surovin pa ne prodamo samo dotičnega blaga, ampak tudi delo poklonimo zastonj, ki tiči v surovini. Po drugi strani pa morajo naši delavci v tujino, da na tujem predelajo naše surovo blago, ker ga doma nismo vedeli predelati vsaj v polprodukte. Na ta način zmanjšujemo na tri načine naše narodno premoženje in sicer: s surovinami izvažamo delo, ki ni plačano in razliko za višjo ceno, k! bi se lahko dosegla, če bi surovino predelali v polprodukt in jo kot takšno prodali; delavci gredo v tujino in celo še četrta škoda se godi skupnemu gospodarstvu — odpadki industrije gredo absolutno v Izgubo in jih moramo včasih za drag denar kupovati nazaj. Iz teh razlogov moramo vse naše delo usmeriti na pot zadružne industrije, ki je edino zmožna rešiti socialno stran in z velikim uspehom pospešiti gospodarski dvig vseh slojev našega naroda. Pri nas Poglavja o agrarnem vprašanju Inž. Josip Teržan Agrarno vprašanje nastopa v državi takrat, ko nastane število poljskih delavcev in bajtarjev v primeri s številom veleposestnikov v takšnem razmerju, da jih ti ne morejo več obvladati in zadrževati v podložniškem položaju. V takšnih, za državo oz. vladajoče kritičnih trenutkih, ki se javljajo ali zaradi razvoja notranje političnih odnošajev ali velikih mednarodnih socialnih pokretov, se izvaja agrarna reforma, da ozdravi ali vsaj olajša polo žaj trpečih in brezimovinskih ljudskih množic. Te agrarne reforme Imajo lahko najrazličnejši cilj in obseg, poslužujejo se najrazličnejših sredstev in kombinacij, vzporedno z drugimi socialnimi in poli tičnimi akcijami. CILJI AGRARNE REFORME Želi se: ali dvigniti proizvodnost zemlje (najnovejša agrarna reforma v Italiji) ali urediti razdelitev zemlje (zemljiške reforme v Nemčiji) ali zasigurati obstoj ali oskrbo obstoječega in pomnoženega prebivalstva (agrarna reforma v Jugoslaviji v letih 1919—1921, ki pa ni bila dosledno izvršena), ali spremeniti in izboljšati dosedanje socialno stanje ali izpre-meniti narodni značaj določenega ozemlja (novi viničarski red za dravsko banovino) ali pa obdržati dosedanje stanje, ki je ogroženo po socialnem in ekonomskem razvoju ali po kakšni drugi nasprotni politični akciji (zemljiške reforme na Madžarskem in Poljskem) itd. SOCIALNA IN POLITIČNA VAŽNOST RAZDELITVE ZEMLJIŠKE POSESTI Razdelitev zemljiškega posestva v državi je največje važnosti ne samo z ozirom na proizvajalno možnost, ampak z ozirom na socialno politični položaj. Zemljiška posest ima namreč veliko večji na-rodno-sociakii značaj kot vse druge oblike nepremičnega kapitala, naj bi bile še tako »nacionalizirane«. Zemljišče ni samo nepremičen kapital, ampak obenem se-s-tavni del države, njenega teritorija in fizična osnova narodnogospodarskega življenja. Zaradi tega ogorčeni boji raznih narodov in plemen predvsem za zemljo in njena bogastva! Velike važnosti je razdelitev zemtlje za imamo celo vrsto posebnih surovin, ki so zmožne za izdelavo brezkonkurenčnih poj in polnih izdelkov. Za predelavo, na primer, raznih kmetijskih produktov lahko zaposlimo doma ves višek ljudi, ki na deželi zaman išče zaposlitve. Na lahek način bi se dalo zaposliti t. zv. višek prebivalstva, ki sedaj hodi po Nemčiji m Franciji ter drugod zapravlja svoje sile. Pogoj za uspeh pa je v tem, da se v industrijskem obratu počuti delavec kot zadrugar, kot člen in de! tega obrata, kjer lahko tudi morebiten svoj pridelek proda in ga v skupnosti predeluje kot bi delal za sebe! Zaradi tega je bodočnost razvoja narodnega gospodarstva — vseh panog —, zlasti pa rndnstl^*, odvisna od nove zadružne Industrije, ki bo z resnično mogočnimi silam! — duševnimi In materialnimi — dvignila premoženje in blagostanje vsega naroda. notranje politični razvoj vsakega naroda. Zemlja je, z ozirom na površino v gospodarskem pomenu — stalna. Nje se ne more povečati. Njena površina je za časa človeškega bivanja na njej vedno enaka. Zaradi tega se mora razdelitev zemlje prilagoditi razvijajočemu se življenju in socialnemu pojmovanju. Od razdelitve zemlje, predvsem v agrarni državi, kot je naša, je odvisen ne samo socialni ustroj, ampak tudi moralna fiziognomija naroda. Na razdelitev zemlje vplivajo od ostalih okolnosti; zgodovinsko-politični, pravni in ekonomski motivi. Odločilni so bili vedno zgodovinsko-politični trenutki vladajočih. (Izseljevanje Nemcev iz Južne Tirolske, ki je po svetovni vojni pripadla Italiji.) Svoječasna kolonizacija če-ško-sudetskih krajev z nemškimi obrtniki itd.) SODOBNE AGRARNE OPERACIJE V SLOVENIJI V Sloveniji se ravnokar vršita dve agrarni operaciji, ki sta si po svojem socialnem smotru nasprotujoči, sporedni pa v zgodovinsko-političnem pogledu: novi viničarsiki red m vrnitev posestev cerkvenega sklada ljubljanski škofiji. Vrednost posestev cerkvenega sklada, ki jih je država leta 1919-21 z agrarno reformo podržavila, znaša okrog 200 milijonov dinarjev. Ta posest se nahaja na Gorenj skem, pretežno v Bohinjskem kotu. Viničarski red pa se nanaša v glavnem na naše vinogorje: Slovenske gorice, Haloze, Bizeljsko, deloma tudi Dolenjsko, Vinogorje na bivšem Spodnjem Štajerskem je v pretežni večini v rokah nekmetov. Večji del teh nekmetov — lastnikov naših goric, je zopet nenaših — temveč tujerodcev. Iz tega vidika je novi viničarski red samo medla senca agrarne reforme v duhu izboljšanja dosedanjega socialnega stanja in spremembe narodnostnega značaja tega našega ozemlja. BOJ ZA IN PROTI VINIČARSKEMU REDU Boj proti novemu viničarskemu redu vodijo naši nekmetovalci — posestniki vinskih goric. Ponavlja se stara slovenska napaka, da se slovenska vas razdeli v dva nasprotujoča si tabora: tanka plast vaškega meščanstva, gruntarjev, ki so povezani tudi s trgovino, industrijo, kreditnimi posli itd. Na drugi strani so množice majhnih in srednjih kmetov, delavcev in viničarjev, hobarjev (oferji, ma-jerji) itd., ki se morajo žilavo boriti za svoj obstanek. Te plasti neprestano omahujejo med popolno proletarizacijo *in možnostjo, da se povzpno više na socialni lestvici. Novi viničarski red naj bi nudil to možnost desettisočem slovenskih viničarjev, ki bi brezdvomno potem, ko bi se povzpeli više na socialni lestvici, postali zavedni in zanesljivi v narodnostnem in državotvornem pogledu. Gospodarsko močni pa bodo doprinesli svoj delež tudi napredku naše kulture. RAZVOJ SLOVENSKEGA VINOGRADNIŠKEGA VPRAŠANJA Naša slovenska vinogradniška zemlja je prišla v tuje roke tekom zadnjih tri- deset let prejšnjega stoletja. Takrat je preživljalo slovensko kmetsko in delavsko ljudstvo težke čase. Gospodarska kriza v letih 1870—1873 je pahnila kmetske sloje v hudo bedo. Po tej gospodarski krizi je sledila konjunktura, ki je okrepila gospodarsko aktivnost meščanstva, položaj kmetov pa se ni popravil. Kmetsko ljudstvo se je zadolževalo. Denar so posojali v 30—50% letnih obresti. »Slovenski narod« je pisal leta 1875, da prihaja po 20 dražbenih zadev na dan. Leta 1879 je pisal »Slovenski narod«, da ni zemlje v Evropi, ki bi bila tako v rokah oderuhov, kakor so slovenske dežele. Pridružile so se še posebne oblike narodnega zatiranja, s prodiranjem tujega kapitala, ki je izžemal zemljo, z davki in drugimi državnimi dajatvami, z birokratsko upravo itd. Zato je 80% vseh dražb na bivšem Štajerskem odpadlo na Slovence. NARODNE NI SOCIALNE KRIVICE t TREBA POPRAVITI Ta beda slovenskega kmetskega^ stva je pognala na deset in deset tl» v Ameriko, v Nemčijo in Severno'Ar Istočasno pa je obogatevala tujero ^ deloma tudi naša »jara gospoda«-obogateli sloj meščanov in buržuaflle. je na dražbah na pol zastonj p°lastiln slovenske zemlje na bivšem SpO® . Štajerskem. Ko se je hotelo z novin> , ničarskim redom popraviti samo ten drobec onih velikih narodnih to. cialnih krivic, ki so naše slovensko M*, sko-delavsko ljudstvo pred šestdesc_ leti zadele, se pojavi odpor — v kra vidnih predstavnikih našega posestni ga sloja, ki je resda deloma tudi tftM Narodni in državni interesi sotj^ bili, so in bodo pred zasebnimi. »8«; tem slučaju so državni, narodni in s j*1? ni interesi pred maloštevilnimi zaS.vLj,; — če so utemeljeni na idealnih vid*^ Volja ljudstva - slavno politično 01 Vladimir Kreft Ni še dolgo tega, ko se vladajoča oblast prav nič ni brigala za življenje ljudstva na vasi. — Ljudstvo je bilo brezpravna raja, ki je morala graščakom obdelovati polja, dajati desetino in ob navalu sovražnika braniti svojo, po tujcu šiloma prisvojeno zemljo. Tudi po delni osvoboditvi kmeta se je njegovo življenje le nekoliko spremenilo. Moralni in materialni pritisk je polagoma prešel od kneza, grofa in barona na vaškega mogotca, ki si je 'bil pridobil veliko premoženje, neusmiljeno Izkoriščajoč vaške množice. Razumljivo je, da so si želeli prvi in pozneje tudi drugi, da ljudstvo ostane na najnižji stopnji izobrazbe, da se mu vcepi čut posestne razlike in tako prepreči njegovo združitev, katera bi pomenila konec nadvlade manjšine nad večino. Sila razvoja ljudskih množic in vedno močnejša razumna sposobnost priproste-ga človeka, sta začeli bistriti te množice, ki so uvidele, da je med nje postavljena umetna zapreka, katere edini namen je preprečiti složnost vaškega ljudstva na eni strani in njegovo strnitev z vsem ostalim delavnim ljudstvom na drugi strani. Kljub tej ugotovitvi, pa narod vendar še ni bil toliko močan, da bi iz te ugotovitve izvajal posledice v svojo korist. Svetovna vojna pomeni značilen mejnik v družabnem odnosu delavnih plasti naroda, ker se je začelo razmerje na vasi spreminjati v dobro priprostega In socialno šibkega človeka; ta tudi vedno bolj in bolj prihaja na površje kot vodja borbe za narodove pravice. Ako radi tega danes pogledaš v javno življenje na vasi, vidiš, da je razgibano in vedno bolj živahno; se prebuja in preobraža ter čaka, da pride čas ponovne in nove svobode. Brezbrižnost naroda za lastno življenje mineva in trdimo lahko, da bo po času on sam odločal o svoji in o usodi države. Združena volja naroda bo gonilna sila bodočega javnega dela, katero bo moral vsak ceniti in upoš ko bo hotel od naroda pomoči. Znamenja kažejo, da so vse to u# « tudi oni, ki so še do nedavnega zahte od ljudstva le slepo pokorščino in ža £ znali le takrat, ko se je pojavljalo <1* sanje visokih dnevnic. Vsi ti se 0* s< trudijo, da popravijo svoje napaka , spokorijo za velike grehe oziroma stvu dokažejo, da jih je napačno lo in da so vse, kar so izvršili, izvra^ff dobrobit naroda. Sedaj o njem govorijo, pišejo, ga poveličujejo in W. biti v poedinih slučajih še boli odN* kakor ljudstvo samo. Narod je gotovo vesel velikega nja, ki ga zadnje čase opaža na 'j, straneh, le dvomi v iskrenost in *zf g, domnevo, da se za bregom vendarls kaj drugega skriva. ^ Ker pa je čas, ki prihaja doma ^ , ostalem svetu zelo resen, je dolžnost v. onih, ki se že leta in leta borijo za jjVI dove pravice, da ljudstvu pomaga)® ^ vnaprej, dokler ne bo samo vsestraH* pripravljeno in dozorelo; oni morai0 prečiti, da bi se tudi še v bodoče 18 ^ rodom delalo eksperimente in da ne (jj narod do svoje dozorelosti še etik*'* celo večkrat razočaran, « Ko sem zaključil članek sem ^ je hrvatsko vprašanje ugodno da tako stopamo v drugo dvajseti® ^ z nado lepše in svetlejše narodove žavne bodočnosti, kljub trenutnen1lUjl jasnemu stanju, ki vlada v svet«. •" vsega še podčrtujem poedine °^svfl|j> članka, z željo, da naj postaneta ljudstva In njegove potrebe glavno novemu političnemu življenju v dr* Zt lin*1* V Sef knjigovodji: i- Polog vsega vsako leto šest tednov dopusta. ...fl Knjigovodja: — Kako to, saj 14 dni počitnic. , Sef: — 2c res, toda računali ‘JL j** da imate dopust tudi tedaj, ko & na morje... VACLAV PROKCPEK: 35 Zena in ssemlfa (Roman dvojne ljubezni) Lanski je pokazal mak) zanimanja za Toplico. »Toplica je daleč, to je že v Zapoto-ku,« je pripomnil in molčal. In Martin? Ali naj prosi? Ne more reči nič in zato tudi molči. Toda ne odhaja. Sede na prag in čaka. Lanski tudi sede, čisto zraven njega. In čez trenutek končno vpraša: »Koliko bi pa hoteli?« »Petdeset tisoč je za TopHoo malo,« Martin skoro moleduje. Lanski je čutil Martinov tih in trpek glas ter dejal: »Pravite, da je tega sedem koroev? No, pa pojdiva tja pogledat.« Po poti sta se še pogajala o ceni, In sporazumela sta se, še preden je Lanski videl Toplico. Saj jo poana kako bi je ne poznal. Štirideset tisoč dobi Martin, toda jutri samo polovico, ostato pozneje, ko Lanski spet dobi denar. Mladi gospodar hodi j>oleg Lanskega kakor senca, upira se sam sebi, toda gre, gre in si misili: Sveta nebesa, kaj to počnem? Toda kaj morem delati? Vem, za koga rn zakaj. Življenje je več kakor polje, imetje, tega vi ne razumete, hoče krikniti na Lanskega, toda rajši molči hi samo misli. Polje je polje, vseeno je, čigavo je, kdo ga orje, vlači, seje in žanje. Kaj je tradicija proti resničnemu življenju? S tem vprašanjem stoji pred Toplico, ki ni več njegova, s tem vprašanjem odhaja od nje in se vrača domov, zopet sklonjen. V mraku je zavil v vas. Prišel je mimo Lachmanove hiše, in gospodar sam je sedel pred njo. »Tak pridi sem med nas, ti samotar!« ga je pozdravil. »Pridi med nas, dečko,« je pritegnil Petelin, ki je sedel zravejj. »Pravkar smo govorili o tebi.« »Skrbi imaš, kajne, Martin?« ga vpraša sočutno Lachmanova žena. »Kdaj se vrne gospodinja?« je vprašal Lachmann naravnost. »O božiču,« je napovedal Martin. »In kaj praviš drugače? K cenam, gospodar? Ce pojde tako naprej, nas izženejo iz koč!« »Pa bomo vseeno živi. Življenje je več kakor koča, verjemite, več je kakor polje,« jim pravi Martin nekako posebno slavnostno — saj na to modrost misli že od jutra. »Nekam slabiš, dečko,« pravi spet Laohman. »Ne poženejo nas! Kaj pa naj kmetje delajo brez polj? Prenesli so že hujše čase kakor so današnji. Samo dve večnosti sta na svetu, zemlja in nebo. Ml pripadamo prvi. Dokler bo ona, bomo tudi ml. Toda človek mora živeti...« Martin je govoril in ni slutil, kako se s svojim govorjenjem oddaljen od njih. Samo Lach-man mu je sledil na njegov! notranji poti. »Braniti moramo svoje delo. Nimamo pravice zapravljati to, kar so nam poverili naši očetje.« »Braniti delo! In kaj bodo bra^Lpjr ki ga nimajo?« je vprašal Martin-nil se je naglo Marije. Saj brani ^ življenje in niti ne ve, ali ni vse to ^ goče zastonj. Sili ga k solzam, to je poslavljati. Odšel je po polju... Dnevi so mu bežali. Upnikom t ljubljal, da plača po božiču, in 01 Podboršku so verjeli. Od Marije je dobival samo door čila, starši so se zanj nehali bat . se je vedno bolj nagibala, mirna ^ji, Ko je Martin pospravljal polje* J da jih ima že tako malo, da s* vse dek) samo z enim konjem. 1 n je, da proda Rjavko. In v bou;ia,iu-mogla priti — prodal jo je tifl • In prišle so jesenske megle- v go- bil vesel, da ni Marije tu, tem rah, kjer je še vedno sonce. vferfl Toda tudi ona jim ni ušla. - ,e os^' je prišlo tudi tja v gore. Mar j« P bela, začela je pokašljevatl, s ■ vedno več je poležavala. In P In postala žalostna. ^ jt*vJ (Nadaljevanje v sobotaonc e »Večer n Tf* (jovice 200 Pohorcev nasedlo sleparjem D^Zia 1«mT*E(^VŠCINA SIR0MAŠNEQA POHORSKEGA PREBIVALSTVA, v IMA PRIMERE v zgodovini slovenske kriminalistike lodvnrtek Jziutraj je prišlo v Ruše na kopnet' h ^ P0|horcev, kmetov in splavar' arjeV’ žagarjev’ viT>i£ar}ev in Stran 5. ttr ni>hovih žena. Siromašno ta v? toelo s seboj nahrbtnike lod VaY° prihranjen denar. Na ko-Jeli ifU ? ® debelo gledali, ko so za-Sel nfPra|e’vati po vagonu, ki bi naj pri-Kn H*!- kol°dvor iz Češke, v s° ,]U<^e te viddi, da ni nobenega liodila začeli pripovedovati, da sta paij _zaanje dni po Smolniku, Činžatu, bJ . in po Št Lovrencu dva siv, ^arja’ W sta razkazovala prebivalca vzoroe za platno, su- bj,*.. “laga nista imela s seboj niti tatga’ pa^ 1)3 s^a trdila, da sta agen-V n„, ?2a .^kega podjetja, ki bo poslalo bo e zjutraj v Ruše vagon blaga, ki j, ^Prodan med siromašno prebival-sta ei150 bajeslovno nizkih cenah. Tako In j..eparj'a obljubljala, da se bodo robci ^rj,. 2?^ce Prodajali iz vagona po di-blago za srajce po 75 para, belo 0 m molinos meter po 2 din, sukna meter po 8 din, zimske odeje po 12 din. Nekateri ljudje so bili celo tako lahkoverni, da so dali prevezanima sleparjema večje zneske, da bi si tako že vnaprej zasigurali ceneno blago. Večina »kupcev« je prišla v Ruše z jutranjim vlakom. Nekateri so imeli s seboj tudi nahrbtnike, da bi čim laže odnesli z ruškega kolodvora ceneno oblačilno mano. Na kolodvoru pa so spoznali, da sta jih sleparja, ki ju seveda ni bilo od nikoder, bridko prevarila. Ko je zvedel za zadevo ruški trgovec Lampreht, je takoj prijavil nezaslišano sleparijo ruškim orožnikom, ki so uvedli obširno preiskavo. Prizadeto prebivalstvo upa, da bosta sleiparja kmalu v rokah pravice, ki jima bo odmerila pač najstrožjo kazen. Prevarani Pohorci so se vrnili peš, nekateri pa z vlakom na svoje revne domove. Sreča jim pač ni bila naklonjena. Na popoldanski vlak, ki pelje proti Fali, je sedlo kakšnih 60 ljudi, ki so zaman do takrat čakali na blago, tako da je na postaji zmanjkalo kart za Fak). o. Škofja Loka dob! muzej. Jutri bo slovesno otvorjen novi muzej v Škofji Loki. o. Roparski napad pri Škofji Loki V Hrast niški grapi nad Škofjo Loko sta dva razboj nika napadla posestnika Jakoba Božnarja. Zločinca sta ga pretepla ter mu odvzela list nico in srebrno uro. o. Hmeljska kupčija. V Savinjski dolini je bilo doslej kupljenih okoli 1000 kg hmelja po ceni od 35 do 40 din. Več kupčij je bilo že po 40 din kg. o. Kmetsko-delavskl pokret bo imel jutri . Ptuju veliko nadstrankarsko zborovanje, na katerem bo sestavljen delovni program, izvoljen glavni delovni odbor in ustanovljen list kot glasilo tega pokreta. o. Osebne vesti. Novo imenovani upravnik glavne carinarnice v Gornji Radgoni g. Milan Kuder je nastopil službo ter prevzel posle. Carinik g. Joža Ivančan je prevzel vodstvo carinskega pododdelka v Gederovcih, g. Milan Jurkovič pa vodstvo carinskega pododdelka v Gornjem Cmureku. Sodni uradnik g. Tone Adanič je bil premeščen od okrajnega, sodišča v Gor. Radgoni k okrajnemu sodišču v Ljii' tomer. o. Slovesna otvoritev novega kolodvora v Gor. Radgoni bo prihodnjo nedeljo ob 12. uri opoldne. Prihod gostov bo ob 11.57, nato sle di slovesna blagoslovitev in ogled novega po stajnega poslopja. Pri slovesnosti bo igrala godba »Drava« iz Maribora. Popoldne pa bo velika ljudska veselica, združena z gasilsko tombolo za občinsko hišo na obsežnem dvo' rišču. Nepričakovana dediščina že pok. Rupnik Marija pd. »2an-Bj|a . imela trgovinico v Šeščah. % io^e ^ leta bolna ter je sredi ju-sv. i.v , odšla v Ljtibljano v zavetišče v sv p • Rogla Josipa, obč tajnika ■ 1 ‘»vlu pri Preboldu je naprosila in Ustila, da ji je v njeni odsotnosti njeno imovino. Ko se je dne 3. ViitaJ939 g- JosiP na prošnjo Sv- Jrr , ar’je zglasil pri njej v zavetišču a v Ljubljani, da ji je poročal o tOfelig niene imovine, je zahtevala, da ^»otana, ki bi sestavil za njo te-tudj J ■i njen0 izrecno prošnjo je nato Iti je f1 .k niej notar g. Matej Hafner, njeni volji in brez vsakega pri- govarjanja s katere koli si bodi strani sestavil testament, v katerem je pok. Rupnik Marija postavila g. Rogla kot glavnega dediča in izvršitelja oporoke, ki ima raznim njenim sorodnikom in ustanovam izplačati na volilih okrog din 30.000. Ni torej resnica, da bi g. Rogi bil pri sestavi testamenta navzoč v kakem službenem svojstvu, in da bi bil z veseljem opravil svojo službeno dolžnost za sebe, ker se je mudil kritičnega dneva na izrecno željo Rupnik Marije, to je p. d. Žati-darice pri njej kot njen pooblaščenec in je s tem neosnovano namigavanje, ki je bilo izneseno v našem članku, kar s tem lojalno popravljamo. 1 KRAT RUPITE in prepričali se horte, da so baterije ,,SUNCE“ trajne in lanesljive. Izdeluie’ I. IVKOVIČ - Zagrel Vodnikova ulica 4 tervni oficirji za kraljev rojstni dan W‘¥ori Združenja rez. oficirjev v banovini se pripravljajo, da pro-let°šnji kraljev rojstni dan na po-^lciri/Ve^an način. Večje število rez. forthi v n0tu*e 5- septembra L 1. v uni-v°iaSlc6 0grae 7 radio-postaj. se poklonijo slo-111 ^lek^Z‘ °^'c’rji blagopokojnemu kra-"ndru 1. Zedinitetju na Oplencu, zvečer istega dne pa Neznanemu junaku na Avali, kjer bo posebni kor rez. oficirjev zapel žalostinko, na kar bo položen na kripto venec. 8. septembra dopoldan bodo naši rez. oficirji gosti kraljeve garde ter se popoldan vračajo v Slovenijo. Podrobnejši program bomo še objavili in pričakovati je, da se bo te da bo stal meter re-aK^o °^°li 1000 din. 80 milijonov *°. za regulacijo struge in ^tvu , m'liionov pa se bo dalo pre-a Sradnjo zaščitnih nasipov, ki naj varujejo polja in kmetske domove pred pogostimi povodnji. Za dela, ki bodo izvedena od 1938. do 1944. bosta dali država in banovina 37,200.000 din. Te dni bodo začeli regulirali Savo od Podsuseda do Zagreba. Regulacija bo stala 3 milijone dinarjev. rt dji. IZ RUŠ t%, LJe^il komisijski ogled Ruškega ® p°toka i,- 0 re*ulira‘H. Regulacija SkW -i 5.1naSravfl.ob povodnii V acijska’ j i ze nu!no potrebna. C ^to n? v P01"*”1 tek»' k ^ala c^ dne je bila ^ ruški ob- Cftsta> na!i Občinski odbor se W '^očii Il^oslni sej*- "a kateri je ^ inskemu tajniku g. Jan-0itHOi • Posebne zasluge kolajno in h HOČE iavni'7;,T>rirecTi v nedeljo, 27. t. m., . '0vadni nastop na letnem ai kletna t i.5‘ uri> Ker 550 Pr'* , a ,er so zveze z vlaki /abimo narodno in e oSigj,0 o občinstvo, da nas e v velik*m št«vilu, OBISK NAŠIH ROJAKOV Z WEST-FALSKEGA Včeraj so preko Jesenic dospeli v Ljubljano rojaki z Westfalskega. Na kolodvoru so jim pripravili prisrčen sprejem. — Westfalski Slovenci so večinoma delavci težke nemške industrije. Po mučnem delu se bodo naši rojaki odpočili v svoji domovini, kjer bodo ostali tri tedne. 12. septembra se bodo naši rojaki sestali v Mariboru, od koder bo skupen odhod v njihovo drugo domovino. o. Šolska vest. Upokojen je Ludvik Vagaja, gimnazijski ravnatelj v Novem mestu. o. 37 okostnjakov so odkopali delavci pri kopanju temelja za novo cesto blizu Bregane. Izkopani okostnjaki so od močnih in velikih ljudi ter sodijo, da so to mrliči kmetske vojske Matija Gubca. Znano je, da Je imel pun-tar Matija Gubec nedaleč od zanimivega najdišča svoj tabor. o. Razglas. Ministrstvo za zgradbe je prepovedalo na progi državne ceste Pesnica— St. Ilj od križišča te državne ceste z banovinsko cesto Maribor—Sv. Lenart v Slov. gor. do državne meje pri št. liju promet s tovornimi vozili, ki imajo ozka železna platišča. Prepoved stopi takoj v veljavo. Vsak prestopek zoper to naredbo bo okrajno načelstvo kaznovalo z zaporom do 30 dni ali z globo v denarju do 1500 din. o. Doma je padla in si zlomila roko 7-letna tesarjeva hčerka Zvonimira Vogrinova. o. Poleno je prebilo lobanjo pri žaganju na cirkularki 17-letnemu delavcu Ivanu Robniku iz Javnika pri. Kapli. Težko ranjenega fanta so prepeljali v mariborsko bolnišnico. n. Nemški intelektualci v Jugoslaviji. Te dni je prispela v našo državo večja skupina nemških^ intelektualcev, ki jih vodi znani slavist praške univerze g. dr. SchneeweiB. Nem ci bodo prepotovali celo južno Srbijo. n. Cma mačka odkrila premetenega tatu. Subotiški veletrgovec Geza Nojček je imel črno mačko, ki jo je vsak večer zapiral v trgovino. Na svoje začudenje pa je sčasoma opazil, da ni nobeno jutro več mačke v trgovini. Začel je sumiti, da hodi ponoči nekdo v njegovo trgovino. Prijavil je stvar policiji, ki je vso noč oprezala in odkrila, da hodi v trgovino njegov stari »zvesti« čuvaj in odnaša iz nje sladkor in cigarete. Preiskava na čuvajevem domu je odkrila za cel voz sladkorja in cigaret. Ko je čuvaj videl, da ga je mačka izdala, se je hotel obesiti, na policiji pa skočiti iz tretjega nadstropja, vendar so mu stražniki namero vedno preprečili. n. V Nišu se je kruh pocenil. Niški peki so ta teden 2natno znižali krušne cene Pričakovati je, da bodo temu sledili tudi naši peki. n. Tihotapce zlata je odkrila subotiška policija in jih aretirala. Ugotovili so, da so člani neke družbe kupovali tuje pritihotapljene zlatnike in jih prodaiali z velikim dobičkom. n. Potiškega Kiirtena so prijeli. V vasi Po tiski Sv. Nikola blizu Velike Kikinde je že dalje časa strašil skrivnosten neznanec, ki je napadal žene in dekleta. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da ujamejo »vampirja«. Te dni so ga res prijeli v osebi Franca Kološija, ki je izjavil, da je napadal ženske in nekega posebnega veselja. Celia c. Na državni realni gimnaziji v Celju bodo popravni in razredni izpiti 28. in 29. avgusta, nižji in višji tečajni izpiti 30. in 31. avgusta od 8. dalje. Vpisovanje za prvi razred bo 1. septembra, za 2. do 8. razred 2. septembra in za učence iz drugih zavodov 4. septembra, vsakokrat od 8. do 11. Otvoritvena služba božja bo v četrtek, 14. septembra, ob 8. v Marijini cerkvi. c. Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima jutri dr. Premschak na Cankarjevi cesti 6. c. Hmeljske obiralke zapuščajo Savinjsko dolino. Kakor vsako leto, je tudi letos prišlo veliko število hmeljskih obiralk v Savinjsko dolino. Obiralke pa so zelo razočarane. Hmelj je droben, najboljša obiralka ga nabere od zgodnjega jutra do večera komaj 9 do 10 škafov, dočim so ga nabrale v prejšnjih letih tudi do 20 škafov dnevno. Za škaf se plačuje, kakor druga leta, pri hrani 1.50 din, brez hrane 2 din. Pri drobnem hmelju, kakor je letos, je to vsekakor premalo, vrhu tega pa se obiralke zelo pritožujejo nad izredno slabo prehrano, ki jo nudijo letos posestniki obiralkam. Vsled vsega navedenega se obiralke trumoma vračajo, dasiravno ni obranega niti polovico hmelja. c. Nočno lekarniško službo ima od 25. avgusta do 1. septembra dvorna lekarna »Pri Mariji Pomagaj«. Ljubljanski velesejem od 2.-11. IX. 1889 Velika kmetijska razttava semenogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji. Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. — Lepo zabavišče — velik variete. — Tekma harmonikarjev 10. septem bra. — Nagradno žrebanje. — številna lepa darila za obiskovalce velesejma. — Polovična voznina na železnicalv m?i c. Slavnostni akademiji. Na predvečer kraljevega rojstnega dne ob 20. uri priredi Sokol Celje I slavnostno akademijo v mestnem gledališču, fantovski odsek pa v dvorani Ljudske posojilnice. c. Patrocinij sv. Danijela v opatijski cerkvi se proslavi jutri s slovesno službo božjo ob 7. in 10. Pri slovesnih mašah se bo izvajala pod taktirko g. Savelija Kempterjeva latinska maša v D-duru. c. Iz mestnega poglavarstva. Neka ženska je pozabila na mestnem poglavarstvu dežnik in ročno torbico. Vse dobi pri policiji. c. Nesreča. Posestnika Andreja Zeliča iz Jele pri Slivnici je pri delu zgrabila mlatilnica in mu popolnoma zdrobila prste na levi roki. c. Roparski napad. V nekem gozdu v bližini Polzele sta dva neznanca napadla krošnjarja Josipa Paviča. Grozila sta mu s smrtjo, ako jima ne izroči denarja. Moral je dvigniti roki, nakar sta ga preiskala in mu vzela 500 dinarjev;^vse drugo sta mu pustila in pobegnila. Pavič je zadevo prijavil orožnikom, c, Nagrade za izdelavo idejnega osnutka egulacijskega načrta mesta Celja je razso-išče razdelilo sledeče: prvo nagrado 25.000 din je dobil inž. arh. Jamnicki iz Zagreba, prvo tretjo nagrado 10.000 din inž. arh. Umek iz Celja, drugo tretjo nagrado 10.000 din inž. arh. Sever in inž. arh. Bežek iz Ljubljane, dva odkupa po 4500 din osnutkoma z gesli »Maka« in »1783« ter eden odkup 3000 din za osnutek z geslom »1212«. Načrti bodo javno razstavljeni do 5. septembra v sobi mestnega poglavarstva št. 44. Projektanti odkupljenih osnutkov se vabijo za pismeno obvestilo, ako pristanejo na odkup ter na objavo imena avtorja. c. Vpisovanje gojencev, novih in lanskih v solo »Glasbene Matice« v Celju bo 2., 4. in 5. septembra, vselej od 9. do 12. in od 15. do I7uv ravnateljevi pisarni na Slomškovem trgu. Razdelitev učnih ur bo 14. septembra, reden pouk se prične 15. septembra. c. Sreski odbor društva Rdečega križa v Celju prične te dni z nabiranjem članarine za tekoče leto. c. Komisijski ogled. Zaradi preureditve Vodnikove ulice se je vršil 22. t. m. komisijski ogled. Hišni posestniki v Vodnikovi ulici, ki bo tlakovana in delno razširjena, bodo morali zgraditi na svoje stroške nove hodnike ob hišah za pešce. Plačilo zapade v šestih polletnih obrokih. c. šolarskl vlak iz Celja v šmarski okraj. Kakor se čuje, je železniška uprava obljubila, da bo vozil z novim voznim redom šolarski vlak z odhodom ob 12.45 iz Celja še preko Grobelnega tudi v Šmarski srez, najbrž do Rogatca. Želeti bi bilo, da bi se ta obljuba res tudi izpolnila. Ptuj p. Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Urbanu pri Ptuju priredi v nedeljo, 27. t. m. svojo tradicionalno »kmetsko slavje« s povorko, tekmo koscev in kolesarsko dirko. p. Mladinski dan okrožja fantovskih odsekov in dekliških krožkov Ptuj se bo vršil v nedeljo, 27. avgusta, pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. Obenem se bo vršil tam veliki telovadni nastop. p. Sokolska Četa v Markovcih pri Ptuiu bo v nedeljo, 3. septembra, svoj novi »Pivkov sokolski dom«. Po nastopu se b.i vršila prava lukarska zabava, p. Krompir je letos v ptujski okolici zaradi ® s!abo obrodil, pa tudi miši so mu ? precej škode. Povrh pa se 2&t ^el° ,ežko proda, vsaj v ?i5 ,kmetie zel° prizadeti, ker ne dohodke 28 kromP'r ni'hove glav- n„?' n? £tuJ“ « govori te. dni o nekaki de-w i? . ?otovih ptujskih krogov, ki črtiti Hrlt kratkim mudila v neki to-lih rin-f je na v'seh koncih in kra- avd!ence- Sprejeta je bila, kakor e delegati sami hvalijo, povsod zelo sloves- « A1 pa 80 raisi tiho. j5 • ?ovec z imenom na -itscli si je * t x’ °*5noviti napis na trgovini. Toda "f splošno začudenje je dal napisati na prepleskani zid samo svoje ime, dočim je ostal prostor za »trgovino z mešanim blagom« prazen. Baje zdaj še ni pravi čas za takšen na* P18, kakor si ga on želi. Ptujčani se bojijo, da 50 ostala trgovina na ta način še dolgo brez napisa, kar pa bi moglo imeti obenem za po* sledico, da bi se ljudje motili in zahajali mimo trgovine mesto vanjo. p Zvočni kino Ptuj ostane danes, v sobo* to, in jutri zaprt zaradi popravila. Maribor Prva seja mestnega sveta po počitnicah Sinoči je bila po daljšem presledku peta redna seja mariborskega mestnega sveta, ki jo je vodil župan g. dr. J u v a n. Ta je uvodoma pozdravil prisotnega okraj nega načelnika g. dr. Š i š k o in dva nova mestna svetnika gg. dr. V e b 1 e t a ter G e r a t i č a, ki sta dopoldne pri županu prisegla. Ker sta gg. K o r e s in prof. Prijatelj izpadla, prevzame Koresove posle v raznih mestnih odsekih novi mestni svetnik Geratič, prot. Prijateljeve pa dr. Veble. Mestni svetnik dr. Sušnik je želel, da bi bil razrešen funkcije v I. odseku. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Veble. Kot zastopnika mestne občine v upravnem in nadzornem odboru Tujskoprometne zveze sta bila sinoči določena dr. Veble in R o g 1 i č. Sledilo je poročilo o delu prvega odseka, ki je obravnaval razne pritožbe proti davčnim predpisom. Poročal je referent g. dr. Mile r. Taborišča za delomrzneže ne bo Z zanimanjem so mestni svetniki pričakovali poročilo drugega odseka, ki ga je imel mestni svetnik Aljančič. Ta se je pečal z vprašanjem ustanovitve posebnega taborišča za delomrzneže. Lani so se 26. otktobra sestali v Ljubljani socialni referenti mesta Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Razpravljali so o potrebi ustanovitve prisilnega taborišča za delomrzneže. Vsi delomrzneži posameznih slovenskih mest bi morali opravljati razna cestna in druga dela. O tem so referenti sestavili obširno poročilo, ki so ga predložili banski upravi. Ta pa je spo-menico zavrnila in je s tem ustanovitev taborišč odipadla. Poročilo je zbudilo zlasti med nekaterimi mestnimi svetniki vidno nezadovoljstvo. V drugem delu svojega poročila se je m. s. Aljančič pečal z mnogimi ubožnimi zadevami, ki so bile vse ugodno rešene. Novi mestni grb O tem vprašanju je razpravljal frretji odsek, za katerega je poročal ravnatelj Stabej. Ugotovljeno je, da Maribor nima stalnega mestnega grba, oziroma si ga vsak po svoje riše. Zato sta inž. ahr. Mušič in prof. Baš posegla po podatkih iz 13. stoletja in napravila točen načrt o stalnem mestnem grbu,'ki bo odslej veljal za Maribor. Trg svobode In kraljev spomenik Z vprašanjem postavitve kraljevega spomenika se je pojavila nujna potreba regulacije Trga svobode, na katerem bo postavljen ta spomenik. Mestni gradbeni urad je napravil potrebne načrte. Po prvem proračunu bi veljala regulacija din 850.000, po drugem pa nekaj nad 100 tisoč dinarjev manj. Za katerega se bo občina odločila, bo mestni svet še kasneje sklepal. Odbor za postavitev kraljevega spomenika in mestna občina bosta istočasno razpisala dela za postavitev spomenika in za regulacijo Trga svobode. — Regulacija mora biti končana do prihodnjega Vidovega dne. Regulacijske načrte mora odobriti še banovina. Aktiva in pasiva Maribora O tem je razpravljal četrti odsek. Referent ravnatelj Hrastelj je poročal, da so bili računski zaključki od 11. do 19. aprila občanom javno na ogled. Pripomb radi zaključnih računov ni bilo, kar dokazuje, da so bili računi natančni. Proračun je prekoračil za 101.000 din pri izdatkih, dohodki pa so bili tudi 1,480.000 din višji, kakor pa so bili predvideni. Letos so pri inventarju mesta odpadle vojašnice, ki so se vodile z znesikom 37 milijonov din. Visoko so ocenjene tudi vodovodna, plinska in elektrovodna omrežja, stroji, aparati, orodje in motorna vozila. Vse premoženje mariborske mestne občine znaša 132,581.882 dinarjev, pasiva pa 75,814.874 dinarjev, tako da znaša čisto premoženje mesta Maribora dinarjev 56,777.007. Med pasivi je največja postavka dolgovi mestne občine, ki znašajo 61,803.000 dinarjev. Mestni svet je odo-, bril tudi nekaj podpor rednim ustanovam in društvom. Mariborski grad, arhtv in muzei Mariborski »finančni minister« g. H rast e 1 j je nato poročal o mariborskem gradu. Tja se bo preselil banovinski arhiv, dočim je mestni pokrajinski muzej že v njem. Oboje bo vodil banovinski arhivar g. prof. Baš. Mestna občina od banovine za arhiv tako dolgo ne bo zahtevala odškodnine dokler bo arhivar brezplačno upravljal tudi muzej. V tem smislu bo sestavljena tudi pogodba. Občina in Olepševalno di ^tvo Posebno zanimivo je razmerje mestne občine do Mestnega olepševalnega društva. To je izjavilo, da pri sedanji subvenciji občine v znesku 170.000 dinarjev ne more izpolnjevati vseh nalog, zato prosi za zvišanje subvencije. Mestni svet je za letos odobril zvišanje za nadaljnjih 20.000 dinarjev. V bodoče pa bo mestna občina razmotrivala o možnosti prevzema delokroga Olepševalnega društva v lastno režijo. Regulacija Drave Za regulacijo Drave je določen znesek 13 milijonov dinarjev iz 4 milijardnega državnega posojila za javna dela. Terenska sekcija je odredila, da se bo Drava na levem bregu regulirala v dolžini 2350 m, na desnem bregu pa v dolžini 850 m. — Mestna občina bo za regulacijo Drave prispevala do leta 1941 vsako leto 8670 dinarjev. Novi tržni red Sledilo je poročilo petega odseka, ki ga je imel podžupan g. Ž e bo t. Njegovo poročilo o novem tržnem redu je zbudilo mnogo komentarjev zlasti pri m. svetnikih Petejanu in Grčarju, ki sta ugotovila, da mestni svetniki načrta za novi tržni red niso dobili v pogled in zato tudi ne morejo glasovati o njem. Sprejet je bil predlog, d& se bo osnutek razmnožil in razdelil med mestne svetnike. Mariborski tržni red so osvojila tudi mesta Celje in Ptuj ter deloma tudi Ljubljana. Potrditi ga mora še banovina. Nato je mestni svet odobril razne nove obrtne pravice in, prenose obrti. Ker je imel mestni svetnik g. Sluga kot predsednik Združenja prevoznikov neke razloge proti podelitvi obrti avtoizvoščka prosilcema Oreškemu in W e n i g e r-holzu, se je to obravnavalo v tajni seji. Nove avtobusne garaže Za Mestna podjetja je poročal ravnatelj Stabej. Poleg tekočih zadev je obravnaval tudi vprašanje gradnje novih avtobusnih garaž na prostoru Zelenkove tovarne, ki ga je kupila mestna občina. Gradbeni urad je napravil potrebne načrte Nove garaže s hišo in vsemi potrebnimi dopolnitvami bodo veljale 1,500.000 din. Sedaj čakajo, da bo banovina odobrila načrte, nakar bodo z gradnjo pričeli, ker je kredit že zagotovljen. S tem je bila javna seja zaključena in sledila ji je tajna. Nabfranle zasuk SLti "0?avic p° moda, perilo, življenjske potrebščine F. KRftMARSIC. MflfjllOr, fiOSPOSRfl lil. 13 Mariborski grad — pasivna postavka spomin na £ sv' Mariborski teden B aro mete1 zastonj! Dobi vsak čl' našega lista. Krasno izdelan, ie»M likošt ~13_krat 16 f-J* povračilu stloškov dio S*— v zoanikah BAROMSTER, Ljubljana i. * Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. tra II. bo 46. razstavna prireditev ^ j skega velesejma »Ljubljana v jeseni ^ do 11. septembra. Prireditev bo F ^ prvenstveno našemu kmetijstvu. VeliK tijska razstava pod častnim Pre, oešliti ministra za kmetijstvo g. inž. Nikole p£. bo imela sledeče .oddelke: SemenogojSjv (> vrtnina. Cvetje, čebele in med. mlečni izdelki. Razstava vina . pokušnjo vina. Ovce in koze. Perutnic j in golobi. Razstava gospodarsko yaz?isj!5 Gobarstvo. Zdravilna zelišča. Poljedels ji in orodje. Razstava cvetja bo lep0 ^ njena z razstavo akvarijev in eksotični^, V drugem delu velesejma pa bodo ‘y $ ljeni industrijski in obrtniški izdelki- .^. Včerajšni »Večemik« je objavil članek pod gornjim naslovom podpisan od Ari-stida. . Ugotavljam, da je isti pisec objavil že pred leti članek z isto vsebino v »Mari-borer Zeitung« ter da je v istem listu takoj prejel potrebni odgovor. Radi tega ne bi smatral danes za potrebno oglašati se k njegovim izvajanjem, ako ne bi bil med njimi tudi pasus o mestnem svetu, ki je doslej verjel gostobesednosti zasebnih ali teoretičnih interesentov« in po tem odločal o bodočnosti mariborskega gradu. Ugotavljam pri tem, da je stal na čelu akcije za namestitev muzeja v gradu pokojni prelat dr. Fran Kovačič. Ves Maribor ve, da je častitljivi zgodovinar bil vse drugo kot gostobeseden ali pa teoretik. Neodgovorno pa je idealnega pokojnika v kateri koli zvezi spravljati v bilo kako zvezo z zasebnimi interesenti za mariborski grad ali pa da bi veliki pokojnik podpiral kake osebne interese, ki jih pri mariborskem gradu ni. Vsa mariborska javnost, ki čuva svetli spomin na Fr. Kovačiča, ki je simbol kulturnega Maribora v pretekli generaciji, bo po tem znala vrednotiti Aristidova ostala izvajanja o mariborskem gradu, ki so brez korenin in brez zrnja in ki kot taka nazorno prikazujejo neodgovorno in nekritično pavšaliranje naše kulture in ki so kot taka največja pasivna postavka vsega našega javnega in kulturnega življenja. Aristidova izvajanja so klasični primer poizkusa beotizirati naše javno, zlasti kulturno življenje ter bodo ostala radi tega zgodovinski vir, kakor je v času, ko je mesto Maribor izvrševalo največje kulturno delo v svoji zgodovini, posamezni izobraženec obravnaval kulturne probleme. Zgodovina bo radi tega zamogla postaviti Aristida ob stran vodilnim krogom mariborske mestne občine, katerih odločitev da postane mariborski grad mariborski muzej, — delo jugoslovanskega ( Maribora — bo postala v tej paraleli zgo-: dovinsko le pomembnejša, trajna, večna! i Franjo Baš. deljo, 10. septembra bo tekmovanje n ^ karjev za jugoslovansko prvenstvo 'P.-jj hodni pokal za i. 1939-40. Obiskovale $ polovično voznino za odhod od 28. ^ jt do 11. septembra, za povratek pa 00 . 16. septembra. f ^ * Danes večer v soboto koncert ' ^ stnem parku pri ugodnem vre®6..),^: 20’30 do 22- ure. Igra sodba Sch .r) • V Beograd za Din 145- s vlakom ,,Putnik-a“ od 2. do 5. se,PjL. itf Veliko mednarodne avtomobilske dtfi^te Prijave le do 50. avgusta! J2* izredno priliko za poset prestolnice1^ Otroške vozltk* . madracke in odejic® le^no pohištvo nu® j OBNOVA«, F. NOVAK, Jurčičeva ^ in Glavni trg 1 _________________________________ * Nanosov izredni občni zbor . # • vršil v nedeljo 10. septembra 193“ 9. uri predooldan v mali dvorani nega doma. Radi razida društva uj žitve z društvom ...ladran-Nanos' zbor zelo važen. Zato pozivamo r to®5 da se občnega zbora polnoštevilno u* udeleži! Odbor. * Ravnateljstvo Logalove Šole v boru naznanja ,da je ministrstvo vino in industrijo v Beogradu ^ ..rm m. 70-letnico svojega življenja obhaja danes g. Lah Josip, idealni narodni delavec, ki kljub svoji visoki starosti, še vedno čil in zdrav, neumorno deluje v pevskih društvih, še pred vojsko je v Trstu vodil znano pevsko društvo »Ilirija« pri Sv. Jakobu in še več drugih zborov. V Mariboru pa deluje že od prevrata. Dolga je vrsta zborov, ki jih je vzgajal in z njimi nastopal. Tako je njegova ustvaritev pevsko društvo »Jadran«, dalje je vodil tudi »Nanos«, cerkveni pevski zbor v pravoslavni kapeli in še danes aktivno deluje v društvu »Kobanci« ter v pevskem zboru pekovskih mojstrov. Ogromno je število pevskih nastopov, ki jih je priredil zlasti po okolici in severni meji. To je neprecenljivo narodno delo, ki ga zamore samo tak idealist kot je naš Jože Lah. Redkokdo je bil tako zasluženo odlikovan kot ravno on z redom sv. Save V. stopnje. m. Mariborčani, ne pozabite na Jernejevo nedeljo, ki vas vabi v prijazni št. Jernej na Kozjaku, kjer vas čakajo zavedni šentjemej-čani! m. Iz Bakra se vrnejo jutri dopoldne otroci, ki so bili v počitniški koloniji Jadranske straže. m. Poročita se jutri v mariborski stolnici znani mariborski športnik in nekdanji sloviti nogometaš ISSK Maribora g. inž. Miro V o-deb in gdč. Mira šrajeva, hčerka veletrgovca g. Josipa šraja iz Maribora. m. Neznan kolesar je povozil na Zrkovski cesti 20-letno suknlčarko Vlado Vodenikovo iz Pobrežja ter jo poškodoval po telesu, da se je morala ponesrečenka zateči v bolnišnico. m. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice, Maribor bo 1. in 2. sept. od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v šolskih prostorih v Sokolskem domu AJeljsandrqyii cesti. Pguk S£ pjjčne v ponedeljek, 4'.' septembra. m. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v nedeljo, 27. avgusta vrši zdravnik g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Tyr-ševa ulica 14-1. * Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti, — Ljubljana, Domobranska cesta 15 se vrši dnevno dopoldnfe in popoldne. Šolska izvestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Novo šolsko poslopje! Edinstvena stroje-pisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva s pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, železniške karte). Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt. * Bogata izbira krasnih Izletov z luksuznimi avtokari »PUTNIK-a« v inozemstvo: 2. do 3. septembra: Mariazell 200 din; 6. do 8. septembra: Trst, kolekt. potni list, 250 din; 5. septembra: Graz 100 din; 17. do 19. septembra: Wien, jesenski velesejem, 260 din. Prijavite se takoj pri »PUTNIK-u«, Maribor * Jadranuši! V torek važna pevska vaja. Pridite vsi in točno! Vaja bo skupna z pevci Nanosa. * Vpisovanje v enoletni trg. tečaj „Her-mes“ je dnevno. Prostih je le še nekaj mest. Tečaj nudi razne ugodnosti. Nizka šolnina. * firlC-Osft pod Urbanom. Moder 10 — din Hler. Domače koline, klobase, kislo zelje. , * Dr. MtriaVft K^roKtv* - 3$ ..to- pot redno ordlnfrc I i Ant. Hud. t ""»atovemu Enoletnemu skemu tečaju pravico javnosti* uslužbenci oziroma njihovi otroci o dravinjske doklade kakor na vse*} 1 šolali, vse učenke in učenci uživaj nost glede, dijaških voznih kart n,# v*" niči, Končno izpričevalo nadomc^-fj)^ učno dobo In dve leti pomočnls^ r , v trgovinski obrti. , & Vpisovanje dnevno ,tudi ob 10—12. v šolski pirariii, Mari bori uliea 4. Šolski program in pojasni plačno. Lastni dijaški Internat- j $8“ uvrstilo naslednje reprezentance: ' m, * Zlato po zvišani ceni kupuje J* urar - draguljar Maribor. Jurčič^ ifl; Nočna lekarniška služba (od - ' p?1 do vključno 1. septembra): Zamorcu. Gosposka ul. 12, tel. karna pri Angelu varuhu, Aleks3 . cesta 33, tel. 22-13. ' Kino * Grajski kino. Od danes do ' .jAn * 29. t. m. prinašamo najzanimivej ^ (S vesoljnega occana „Podmornica ^ L, marine Dl) prelepi film o naštvu in tovarištvu. — S *• t vJU začne otvoritev nove sezone ^^ rijo Antoaneto" največjim m on"11 i( filmom vseh produkcij. * Esplanade-kino. ,,Velika p^* jfa-L družabni vel Hi »m zabavne vseD1 -,^1 Ar.dergast, Albrecht Sphfinlials. Susa, Gustav \Valdau, , * Union kino. »Karavana P^Lfni'1 poln prekrasnih pesmi, elemci Amerike, Evrope, in Afrike- aVgU» * Zvočni kino Pobrežje 26. in - ; y »Romanca« (Tajnost dokumenta^^^-^ Radio Nedelja, 27. avgust* or^, Ljubljana: 8. Melodije za jaz* plo*. 9.15 Prenos ccrlcvenc glasbe. opol 10.30 Vokalni koncert in .9’fn .”l3.20, vC' ski koncert vokalnega ^vinLonce dia*' cert in RO; 12. Opoldanski veCire kalnega kvinteta; 13 20 Konce jež ^ be; 14. Plošče; 17. Oddaja t* plj£. 17.30 Slovenske ljudske pesm^ jj pic‘ j, glasba: 20.45 Koncert RO, 0eOSo0; - Zaereb: 12.15 Koucert R»- ik0 ^ 16.55 Oddaja za narod, harm potroji' 18. Konccrt RO; 21. BoW|k°^.3fl' Sofija: 11.45 Ljudska 0p<*a tfr cert. - Brno: 19.30 CaJk°Sfišč*- ^ kova dama“ (prenos iz a )tDo® gin1' fonični koncert — ulash® ; d^V ski orkester; 22.45 Pie„Svmonik^ (UraneSU- Li 1740 Har>« P^ 117.45Vmcalni koncert transil i_Marib'orU dne 26. VIII. .1939. »Več er-n iti« Stran 7. _________j_ 2SQ.Ski kotiček Krajše ali daljše obleke? Dan 'i ^emo z vihravo modo vihrati do^k ’ J6»ta P°P°lnoma upravičena, sili no za one zemljanke, ki so pri-izW^V-a ;Xsak° obleko čim temeljiteje (0 ij-1? ij? *eh je vsekakor največ, za-^jŠa ) 0 sospa moda malo obzir- ni; 'dfif ^°^°' srno se navduševale Priliv0 j ?bleke, poudarjajoč ob vsaki eie^1’* ie .^°'ga- obleka mnogo finejša, ^ ™ da prihaja katera koli po-v kr Xniej mn°SO bolj- do veljave nego u*pi3 12—14 letne punčke niso le n, tV,eČ na cesto v kratkem krilcu. Pa leke S pre'<0 noci'preobrat in dolge ob-Kar S0^os*a'e smešne, grde in starinske, daj 16 torej poprej lepo, vzbuja se-POsmeh in pomilovanje. Zapele so škarje in dolge obleke so se na mah iz-premenile v kratke, naše ulice, pa v razstavišče nog. To krajšanje je v naglem porastu zavzemalo ved.no večji obseg, tako, da je sedaj doseglo kulminacijo. Sedaj smo torej upravičeno pred vprašanjem: »Ali se bodo obleke še vnaprej krajšale?« Izgleda, da to ne bo šlo, ker se je bati, da pridemo v tem slučaju navzkriž z zakonom, ki govori nekaj o zaščiti javne morale. Kaj tedaj? .Ako torej tako , razmišljamo, si lahko že sami ustvarimo bodočo modo. Krajšati bolj ne, moremo, a gospa moda ne more' z ozirom na svoj ugled ostati več kakor par, mesecev na isti točki in zato se bodo obleke pač morale zopet daljšati. kompotov, sadja i. dr. v;dimo precej raznih načinov in seveda tudi precej napak. Torto serviramo na porcelanastem, steklenem ali kovinskem krožniku s papirnato podlago. S tankim nožem jo razrežemo na koščke in priložimo lopatico. K majhnim krožnikom položimo vedno le vilice, ne pa, kakor se še mnogokje vidi, vilice in nož ali celo samo nož. Drobno pecivo serviramo istotako, le brez pribora. K močnatim jedem s kremo priložimo žličke. Suhe pud>nge postavi na mizo na krožniku kakor torto, prelite pudinge pa v plitvi Skledi. Kompot serviraš v veliki stekleni skledi, gostom daš enake, a manjše sklede. Sadje naloži na visok steklen ali porcelanast krožnik, pred goste položi majhne krožnike in desertne nože. Na krožnik pod sadje položi sveže listke; lahko položiš katerega tudi med sadje. Sadje okusno sortiraj. Oj ta nesrečni jezik! ^‘Mobrat zine človek kaj- neprevidne-■ -hotel bi vzeti besedo nazaj, toda be-a 111 kamen, ki ga‘lahko vržemo na tla *}pet poberemo. Nepremišljena beseda M.e>. obleži in boli. Z njo lahko užalimo kolega, pogosto pa udarimo tudi sam£- Pfei ,—zgovornost'torej-ni vedno na ^.Je samo za onega človeka, ki se ju Vz'veti v vsak položaj svojega bliž-raie ’ S preveliko zgovornostjo se naj-tr®' PeČajo ženske; mogoče zato, da po-5q j? sPlošno mnenje moškega sve:a, da ^ ’ epetave. Seveda, s tem še ni rečeno, ^ tn' tudi med moškimi mnogo takih, ki foiiu f6 'n ^ s' ^0C^0 Pr‘borili na tem lepa priznanja. Toda njim v tolažbo P°vedano, da imajo za sedaj prven-vše ženske. Je *°rej nevarnega pri preveliki Isl^0rn°sti? Ja, v prvi vrs:i to, da se iqan°P° nepotrebnem zamerimo svojim . Cem prijateljem, če pozdraviš znanko po dolgem času z besedami: »Joj, kako si se postarala! Pa elegantna tudi nisi več tako, kakor si bila poprej. Kako to, da se še nisi. poročila?« -itd., bodi uverjena, da se ti bo znanka odslej v velikem loku izogibala. Toda ne samo užalimo, tudi razžalostimo lahko z nepremišljeno brbljavostjo dobrega prijatelja. Ako bolniku govorimo na dolgo in široko o njegovi bolezni in nje strašnih posledicah, ki se lahko pojavijo, se pač ne moremo prištevati med tankočutne in vljudne ljudi. Tudi vdovi ne bomo ob vsakem srečanju začeli čenčati o njem pokojnem možu, kakor da bi morda uživali v njenih solzah. Vedno in povsod se bo plemeni: človek izogibal v pogovoru tega, kar bi lahko kakor koli zadelo našega bližnjega. Lahko se pa taka bujna klepetavost tudi maščuje. Naletiš lahko na človeka^ ki tudi nima priraščenega jezika :n ti vrne kakor mu posodiš, še celo z obrestmi vred, kar ti vsekakor ng bo ljubo. Kuhanje marmelade vzami vedno t6l0 kuhanje marmelade ______ ga v2rel° sadje, tocfe ne nagnito. Skuhaj ‘ki S,0par’ v lastnem soku, nato ga prest,-Lahko ga tudi zmelješ na mesnem korja a‘' pa Pustiš v kosih. Množina sladom odvisna' od sladkobe sadja in tudi *feba USa P0sair>eznih ljudi. Sladkor je 1/1-I vna^Prei prekuhati, 1 kg sladkorja in stane °^e Pusti vzeti tako dolgo, da po-odStr . ?k°r bel in gost. Med vrenjem nesilaS°> ki se nahaja v slad-V&yj ln Se pojavlja na vrhu v peni. Nato sladkor pripravljeno sadje ter po-^sodo na rob štedilnika ter mar-v$°(l Qri^ro Premešaj, da se sladkor po-?°Sod0 0C1 Posode. Šele potem porini a D Buazaj na vro^'no’ da se tnarme-jjiejj: r®kuha. Med vrenjem jo pridno ?Da v .se Prepričaš, ali je dovolj ku-^ ani nekoliko marmelade na krožki da se ohladi. Nato krožnik nagni. Ako 'marmelada ne teče po krožniku, je kuhana. Odstavi jo, malo ohladi in še toplo nalij v suhe. steklenice, da se napravi na vrhu skorja, ki preprečuje plesnobo. Na vrh lahko položiš v rum namočen pivnik, seveda šele čez dva dni, ko steklenice zavežeš. Pokrij jih z zmočenim in obrisanim pergamentnim papirjem in zaveži trdno s tanko vrvico. Marmelado kuhaj hitro, ker ima potem lepšo barvo, če hočeš, da bo res lepa in okusna, jo kuhaj v majhnih količinah, pa raje večkrat. Kako serviramo nekatera jedila Ako postrežemo gostu, ni vse odvisno od kakovosti jedila, temveč tudi od tega, kako mu jed serviramo. Glede serviranja juhe, mesa in prikuh so si gosopdmje edine, le pri serviranju močnatih jedi, Kuhinja Hruškova marmelada. Dobro zrele hruške razreži na koščke in jih skuhaj v sopari. Kuhane pretlači in stehtaj. Na vsak kg soka daj 60—80 dkg ‘sladkorja. in malo vanilje, lupine in sok ene limone ali 3 kisla zribana jabolka. To kuhaj na vročem ognju,^ da se zgosti, a ■med vrenjem neprestano mešaj. Paradižr.ični sok s salicilom. Pretlači dobro zrele, v sopari kuhane in odcejene paradiž-nice skozi sito. Potem stehtaj sok in zmešaj na vsak kilogram soka 1 g salicila, torej na 10 kg soka 1 dkg 'salicila. Napolni s sokom steklenice, iih zaveži s pergamentom in shrani. Ta sok lahko rabiš za omako, pa tudi kot dodatek k drugim jedem. Vlaganje breskev. Zrel,e a še trde breskve olupi,, odstrani koščice in jih deni za par minut v—vrelo vodo, da se malo pokuhajo. Nato jih poberi na rešeto, da se dobro odteko. Potem jih naloži, v steklenice, zalij s sladkorno raztopino, zaveži oz. pokrij s pokrovčki ter kuhaj v sopari 15—20 minut pri 85° C. Sadje v rumu. Za 4 kg različnega sadja se porabi V2I ruma. Kuhaj K sladkorja v K1 vode, da se očisti; potem deni vanj t/s kg sadja katere koli vrste ter ga pusti, da par-krat prevre. Nato ga odstavi; hladnega deni v steklenico in priliv eno šestnajstinko litra ruma. rahlo premešaj in dobro zaveži. Ko boš imela kakšno drugo sadje, stori z njim istotako in ga dai- mrzlega med prvo sadje. Tako delaj z raznimi vrstami sadja, da spraviš v steklenico 4 kg. Nadete telečje prsi z jetrnim nadevom. IV2 kg telečjih prsi nasoli in pripravi kakor vedno, mešaj 8 dkg juhne masti, 1 jajce, 2 v mleku namočeni in rahlo ožeti žemlii ali 14 dkg kruha, malo majerona, popra, */* žlice v masti ocvrte čebule in zeleneča peteršilja, malo soli in pest drobtin in 15 dkg .nastrganih telečjih ieter; ta nadev dobro zmešaj in nadeni prsa ž njim, deni jih na pločevino, zalij z vročo mastjo in peci približno IV* ure, medtem večkrat prilij malo juhe ali vode in s tem polival oečenko. Ohrovt kot solata. Lepo rumene jn trde ohrovtove glave prereži čez pol, izkroži storžke, nareži kolikor mogoče tanke rezance _ter iih potresi s soljo. Čez nekaj časa solato ožmi in zabeli z oljem in kisom-Koleraba kot solata. Kolerabo olupi in zri-baj v rezance na repnem strgalnikti. Skuhaj iih v slani vodi. Kuhane odcedi ter poplakni 7. mrzlo vodo. Dobro odcejene potresi s poprom in drobno zrezanim česnom. Polij z olipni in kisom ter rahlo zmešaj. Češki češnliev zavitek. Naredi testo iz Vs 1 moke, 1 jajca in vode, kakor za mehke rezance. Nato pa poberi iz svežih češpelj koščice; namesto teh deni v vsako pol oluplje- 32. mednarodni splošni veliki sejem vzorcev in \MmU msjava 26, VIU. do 4. \K. 1839 Na železnicah brezplačni povratek, na; jadranskih parobrodih višji razred . za ceno nižjega, na letalih 10% od 21. Vlil. do 9. IX. nega mandeljna. ter zopet tisni skupaj. Nato razvaljaj testo, deni nanj češplje nekoliko vsaksebi, jih potresi malo s sladkorjem in cimetom, pa tako zavij in zreži na štirioglate krpe, potem jih zlepi vsako posebej in daj kuhati v slani vodi ter zabeli z maslom in dobtinami. Rozinove ploščice. Mešaj 11 dkg presnega masla. Ko dobro naraste, mu prideni 3 rumenjake, 16 dkg sladkorja, malo dišave, cimeta, klinčkov in drobno zrezane limonove lupinje in še mešaj. Naio zamešaj trd sneg iz treh belja.kov in 11 dkg moke. To deni na pomazano pločevino, pol prsta na debelo, potresi z rozinami in počasi speči lepo ruifieno. Pečeno razreži na poljubne ploščice. Praktični nasveti Kako je 'treba šnažiti posodo iz aluminij«? Posoda \z aluminija postane sčasoma črna. Osnažiš jo popolnoma, ako jo kuhaš pol do eno uro v vodi, v kateri si kuhala ostanke jabolk, češplje in drugo sadje. Mravlje bežijo s prostora, kjer leže sveži paradižnikovi listi. Zato jih položi zlasti na razpoke ob oknih in vratih in sploli povsod, koder lazijo mravlje v shrambo m stanovanje. Pomaga pa tudi voda, v kateri si dobro prekuhala paradižnikove liste. • V presoljeni jedi kuhaj nekaj časa sveže krompirjeve rezine, ki jedi ne pokvarijd a vsrkajo sol vase. Limono, ki se je preveč posušila, položi v posodo vroče, toda ne vrele vode, ki .naj stoji ob strani na štedilniku. Po preteku dveh ur vzami limono iz vode iri jo obriši. Uporabljati smeš šele popolnoma hladno. Medeninasti predmeti dobe svoj prvotni blesk, če jih po čiščenju odrgneš še s prerezanim ali nastrganim krompirjem. Potem jih zgladi še s suho cunjo. • Kako zmanjšaš zamašek iz plutovine? Zamašek, ki je prevelik, ne smeš obrezati na zunanji strani, ampak.izreži iz sredine košček y obliki klina; Zamašek bo šel v odprtino in dobro držal. Pranje vojnenih oblek. Volnenih oblek ne smeš nikoli namakati. Operi jih takoj sprati v mlačni vodi. Oprane ne obešaj, temveč jih razgrni po deski. Ogledal ne smeš nikoli obesiti tako, da sije sonce naravnost vanje, sicer postanejo motna in neuporabna. AVTOMATIČNA POKLADA ŽIVINI Inž. Sweeney iz Ne\v Vorka je izumil krmilno dozo, s katero se lahko krmijo domače živali tudi v odsotnosti gospodarja. Posebna električna naprava odpre od časa. do časa jasli in spusti živini krmo. Hišni čuvaji, psi bodo poslej dobivali vodo in hrano na avtomatičen način. O«! SušaUa do Budve rya,smo s* v Splitu ogledali ostanke 10»lecij'anove palače, kamor se je s|o!a instari cezar, ko še je naveličal premih 1 sP,)et^c 111 večne nevarnosti upor-K To je bil pač največji Dalma-^ rodila ta pokrajina. Srečo, i>i ku,ivai °b sajenju sočivja v svoji ^last i« n* hotel več zamenjati za ciiail0Van slavo imperija. Palača Diokle- • zgra3ena na površini desetih 1 Je še Dr. Igor Rosina danes. največji .spomenik Ja$ej j2 e' ki 8a imamo. Cel Split je Seri- n^en^1 razvalin in porta auraea jE u aj na glavni trg. Sv. Janez Krst-tenUrpiral n,esto Askulapa in Jupi-VPe! postal Katedrala device h ^ se vnie^ Poslušamo molitve pahlja-v^° °bun ^°ranev in njih kakor v brez-3 P^tiajoči in zopet slovesno o ^ici 1, g a$0vi zvene v POltemi tega j.Qstra-n ‘^rnenjenega oktogona kakor od k^r°ka a- Kakor psalmi Jeremije lJ!eraruniljivo, apokaliptično ka-^ ^ T Benaresu. tik ^ Brit. rai mistike, in zamaknjenja; , jene Plemenite trudnosti v rtameuiemem templn-, kjer si je stari vladar v mogočnem osmero-kotniku zidal svojo grobnico. Kakor morda nikjer drugje čutiš na tem mestu, kako je tu umiralo nekaj velikega in mogočnega in izginjalo v nepovrat. Po pripovedovanju se je starec Dioklecijan umaknil sam iz življenja, da ne bi tudi on kakor toliko cezarjev končal zadavljen po druhali. Ko so mi. kazali tajni Dioklecijanov hodnik na^morje, sem razumel tudi to odpoved. Še danes diši iz teh kamnitih sten po perturbaciji in pre-torianskem puču. Toda zopet smo na parniku in gong nas je že poklical k večerji. Moj sopotnik trdi; da je to najljubkejši glas, ki ga je slišal preko dneva. Res pošteno lačen postaneš, če hodiš tako dve uri po mestu in si še bil uro v morju na kopanju. Danes imamo juho St. Germain; mislil sem, da bo marsikomu težko prebavljiva. Natakar pa mi je pozneje na posebno vprašanje zaupal, da nam je šla vsem brez razlike v slast. Če sediš tako pri večerji v salonu lepega parnika s snežnobeliroi prti ta svežimi nageljni na mizah ln -se ozreš po svoji okolici, moraš zares pritrditi teoriji o vladajočem razredu. To je še vedno mešačnstvo. Toda ne veleme-ščanstvo z debelimi trebuhi in rokami, potaimi briljantov; baza se je z dvigom standarda razširila in ta malomeščan, ki bi naj bil po Marksovi teoriji že zdavnaj sproletariziran, je vendar številnejši, aktivnejši in politično in gospodarsko pomembnejši kakor kdaj koli poprej. Reči moram — zakaj naj svetohlinsko zavijam oči —, zadovoljstvo čutim, da se prištevam temu, danes gotovo odločilnemu stanu. če bi človeštvo izrabilo delo, v katero je prisililo naravo, da ga opravlja zanj — in to baš po iniciativnosti tega stanu — tako in še mnogo bolje bi lahko živeli vsi. Tako pa proizvajamo v tisočih tanke, bombarderje, podmornice in dred-navte in uničujemo to, kar bomo jutri morali graditi; resnično, iz tega zrelišča je vse to ena sama strašna in strahovita zmota in samoprevara. — Toda mi, vsaj mi, ki nam gre za golo kožo, vemo zakaj nam gre. Z navdušenjem čitam torej in ostentativno Dantejevega »Clemenceauja«, starega tigra in mu dajem prav. Moj ležalni sosed na palubi, rdečelasi Ceh iz protektorata, me nemirno gleda. Od časa do časa se ozrem po morju pred mano, ki se je sedaj odprlo, da Še prosteje zadihaš. Vendar je skoraj zanimiveje v»ziti se med otoki. Včasih, če vozimo med njimi kakor v kanalu in utihnejo stroji, se ti zdi kakor da ploveš po pravljični deželi. Tako smo torej prišli do Korčule. Korčula je že grška naselbina. Za časa Rimljanov je bil otok znamenit po svojih bogatih gozdovih. Potem je bila Korčul-a hr-vatska, potem benečanska. Mnogo je še spominov na te čase; skoraj na vsakem dvorišču najdeš še benečanska stopnišča, ki ti na mah pričarajo vso eleganco Benetk. V mnogočem spominja na Rab, toliko ima čisto mediteranskega na sebi in starih spominov. Po zimi, če veje široko in je morje razburkano, ni tu po štirinajst dni zveze s svetom. Zato so ti inzulani tudi povsem svojevrstni ljudje; po značaju in celo po postavi se tipično ločijo od onih z obale. Vsekakor je Korčula mesto polno zanimivosti, malih arhitektonskih dragocenosti, čisto in — predpostavljam prav posebno prijazno in gostoljubno. Korčula ni spadala pod teritorij republike; še danes kakor da ji to DubrovČani zamerijo. . Dubrovnika ne bom popisoval. Po številnih slikah, potopisih in člankih je do-volinp poznan. Tudi ni več nekdanjega Dubrovnika. SL£2S££!SSŽmJt£S£Sl!iSS& Za nami je sezona pasjih dni... Dr. Stanko Bevk / Nekaj pomenkov o mrčesu, ki ga je človeštvo že tisočkrat preklelo Zadnji dnevi avgusta ali prvi v septembru trobijo večini letoviščarjev glasni „halali“, konec veselih, brezskrbnih dni. Zagoreli se vračajo meščani na domove in znanci si v kavarni ali na izprehodih pripovedujejo, kako so se imeli na kmetih ali v gosposkem primorju. Navadno slišimo hvalo, nergači pa tudi zabavljajo češ da so jih pikali komarji in muhe ali da so jim bolhe ali celo stenice kratile in jemale mirne noči. Komarji so tara, kjer so stoječe vode. Tja polagajo samice jajčeca v skupinah, ki plavajo na vodi kakor majčkeni splavi. Iz njih izlezle ličinke sli-čijo drobnim črvi čem in vise tik pod površjem z glavo navzdol. Iz vode pomole samo drobno dihalno cevko, ki raste iz predzadnjega zadkovega člena. Dorasle ličinke se zabubijo in iz bub prilezejo krilati komarji. Pikajo samo samice, samci pa se hranijo z rastlinskimi sokovi. Ko zabode komar svoj deveterodelni rilček v kožo, izpusti v ranico nekaj sline, ki povzroči, da se kri ne strdi. Potem se napije krvi, da zadek kar nabrekne. V toplih in vročih pokrajinah živi komar anofeles, ki prenaša malarijo. To je prvi točno ugotovil in opisal pred 42 leti zdravnik Ronald Ross, o čemer je pred kratkim poročal „Ve-černik“. Razvoj povzročitelja malarije — plasmodium malariae — je precej zamotan, pa zanimiv. S komarjevo slino pridejo v človeško kri. Tu se predrobne živalce zarinejo v rdeča krvna telesca in množe z delitvijo. Ko uničijo eno krvno telesce, se preselijo v drugo, tretje itd. Nekaj časa ostajajo potomci enaki zarodnikom, ki so kroglaste oblike. Cez čas pa se pojavijo podolgasti kakor mesečni krajec upognjeni potomci. Te posrka pikajoči komar s krvjo in v komarju se zopet množe. Toda tu nastajajo dvojni potomci: večji okrogli in manjši črviča-sti. Crvičasti se spoje z okroglimi kakor človeške ali živalske semenice z jajčnimi stanicami. Po tej oploditvi razpade plasmodij v mnogo potomcev, do 10.000. Ti zaidejo v žleze slinavke anofelesa in od tod zopet v človeka. Kadar prehajajo plasmodiji iz uničenih krvnih telesc v zdrava napade človeka mrzlica, ki se ponavlja ali vsak dan ali na dva, tri dni, kakor se pač plasmodiji množe. Pri tropični malariji so ugotovili, da uničijo povzročitelji malarične mrzlice pri enem samem napadu do polovice krvnih telesc. Koliko jih mora biti v bolnem človeku, si moremo nekoliko predstavljati, če vemo, da je v enem kubičnem milimetru krvi okoli 5 milijonov krvnih telesc in da ima človek 5—6 litrov krvi. Muha je nadležna, pa ne nevarna. Prenesti more sicer tudi bolezenske kali, kajti obleze vse, tudi iztrebke bolnikov. V kupih smeti ali suhega gnoja se plodi in proti jeseni silno razmnoži. Mraz jo uniči. Mnogo jih pogine tudi na mušji plesni, ki se jeseni vseli v mušja dihala in muho vduši. Prav nevšečne so muhe pi-kalke, ki so jako podobne hišni muhi, pa imajo oster rilček, ki z njim prebadajo kožo. Zlasti rade pikajo v nogo nad gležnjem, tudi skozi nogavico. Ilišna muha ne more pikati, kajti njen rilček je na koncu krpičasto razširjen. Z njim liže tekočine, trdne snovi pa raztaplja s slino, v kolikor so v njej razlopljive. Hujša nadloga je posteljna stenica. Kjer se vgnezdi, jo je težko zatreti. Skoraj ne pomaga nič drugega, kakor stanovanje, oziroma vso hišo izpliniti. Stenica je doma v Orientu; najbrže se je razširila iz Vzhodne Indije. Grki in Rimljani so jo že poznali, V za hodno Evropo so jo zanesli mnogo kasneje, v London šele v 17. stoletju Nekateri ppirodopisci so mnenja* da je zajedala izprva samo lastavice, golobe in netopirje in da se je šele pozneje privadila človeku. Res je, da se v gnezdih lastavic in golobov ter bivališčih netopirjev pogosto najdejo stenice in izključeno ni, da od ondod zaidejo v naša stanovanja. Danes je stenica kozmopolit; dobiš jo, rekel bi, povsod. Ljubi toploto, zato so z njo „oblagodarjene“ zlasti tople pokrajine, po mrzlih pa se drži le kurjenih sob. Prenese pa tudi oster mraz in zima jih pri nas ne uniči. Le zadnja zalega v septembru navadno ne doraste. Samice ležejo v marcu, maju, juliju in septembru po 50 jajc., Iz jajc izležejo ličinke, mlade steničice, ki se leve, ko doraščajo. Že mlade pijejo kri, napadajo pa le otroke in ženske, ki imajo navadno nežnejšo kožo od moških* Stenic je mnogo vrst; vse imajo po dve žlezi v oprsju z iztočnima cevka- ma ob zadnjih nogah na zadku. Iz-ločnina jako smrdi in more usmrtiti majhne živalce. Vse stenice so krilate, samo posteljni so krila pokrnela. Zato ne more letati. Posteljna stenica tudi nima lepljivih blazinic za krempeljci kakor druge stenice, vendar more lesti tudi po stropu, od koder se rada spušča na človeka v postelji. Kot ponočna žival ima jako razvit vonj, ki z njim išče svoje žrtve. Prepotena konjska odeja ščiti pred stenicami s svojim duhom. V Španiji imajo po stanovanjih neke vrste pajkov, ki jedo predvsem stenice. Sicer pa se teh smrdljivih živalic razen gaščaric vse ogiblje. Posteljna stenica lahko strada več mesecev. S tem, da je stalo stanovanje četrt leta ali pol prazno, torej še ni rečeno, da ni več v njem živih stenic. Večina živali, ki se prehranja s krvjo, izhaja z enkratnim nasičenjem daljši čas. One pijavke, ki pijejo saUia sj0 plo kri, si napolnijo svoje r®z\ge črevo za pol leta in morejo po» . pol leta biti brez hrane. Mogli bi reči, da izhajajo, če se le enkra leto dobro najedo. , « Bolhe, namreč človeške, daBgJ po civiliziranih deželah skoraj rajo. Snaga po stanovanjih, zlasti derna tla brez špranj, mazila za „ in prašno olje so ji dali „P° & j Tam baš se loči človeška bolh*/! I živalskih. Te imajo na vratu gf® nasto grbo, poraslo s ploščatimi sicami, človeška bolha pa j® grbe in ščetin. Naša Kako se potijo živali Pri živalih je zadeva z znojnicami zelo zanimiva. Še nihče ni videl podgane, miši ali pa zajca, ki bi se potil. Psi, mačke, jež in opice se vidno potijo sploh samo na podplatih, opice pa poleg tega še na nosu. Prašiči se potijo na rilcu. Psi, namesto da bi se potili, sopejo. Medtem ko pes pri normalnem dihanju izdihne 2 litra zraka, ga pri sopenju 50 do 75 litrov. Hkrati z zrakom pa zgornja površina pljuč oddaja vodo in s tem dosežemo približno isto kakor s potenjem. Sopenje je čisto normalen pojav in do- brosrčni prijatelji živali, ki svojega Fifija božajo, ker je revež »čisto zasopel«, se motijo. Sopenje ali težavno dihanje sta dve popolnoma različni stvari. Slon maha z uhlji, kadar mu postane pretoplo, in sicer tem hitreje, čim bolj mu je vroče. Pri 16.5 stopinjah pomaha s svojimi uhlji devetkrat, pri 27 stopinjah devet in tridesetkrat v minuti. Pri slehernem mahljanju z uhljem se poveča površina izhlapevanja na njegovem telesu — vsaj pri afriškem slonu — za šestino, to se pravi za 4 do 5 kvadratnih metrov. Sadni črvički — pred zvočniki Znan je pregovor o lepem rdečem sadju, ki je na zunaj izredno vabljivo, ko ga pa vgrizneš, ga s studom odvržeš. Pred zobmi se ti valja sadni zajedalec — črv, ki ga je metulj že pomladi zalegel v cvet. V Ameriki, kje neki drugod!, so zdaj prišli na idejo, da preizkusijo sadje pred zelo občutljivim mikrofonom in črvi v njem se izdajo že z najmanjšim vrtanjem po sladkem mesu. Sadje, ki daje od sebe šum, je tedaj črvivo, ono, ki je brez zvoka, je dobro, zdravo. Seveda so takšni mikrofoni zelo dragi in gospodinje se bodo morale še dalje zanašati na svoj nož, kadar bodo pripravljale sadje za sladki kompot ali potice. bolha je žival iz starodavnih našli so jo v jantarju, torej je že v oligocenski dobi, zajedala PaJ takrat najbrže kakšno krtu P000.-žival. Bolha se hitro plodi. znese sicer le po dvajset jajčec, * tolikrat, da jih je v letu osem šestih dneh se izvale črvičaste ke, ki se enajsti dan zabubijo; zopet enajst dni poči buba in “° • sla bolha skoči iz lupinice. 1 traja razvoj dalje časa, namreč tednov. Samec je skoraj za pok- ^ manjši od samice; grizeta pa oh^' a katerih ljudi se zaradi svojstven®* duha potu bolhe sploh ne lotijo- Bolšjih vrst je mnogo. Sir ^ Rotschild je proučeval rod bolh je ugotovil kakšnih 2000 vrst Za bOj pešca (polarne lisice) je plačal ™ frankov. To je bila nemara naldražja bolha na svetu. Podganje bolhe, ki grizejo tu® ^ veka, prenašajo kugo, najbrže pa , di bolhe bobaka, svizcu podoW glodalca zahodno-azijskih pustinj-h ja bolha je vmesna gostiteljica, našalka iker, neke trakulje, ki Ži črevesju psa. Pes ima več vrst -kulj. Ena vrsta, ehinokok, je k0. y 1 cm dolga, če pride njen člcne ■ človeška prebavila, se jajčeca ra jejo in ličinke se razlezejo po te* .-j V jetrih ali pljučih se potem ustayf in preobličijo v ikre, mehurnjake, Smola Avstralcev s poživitvijo narave V Avstraliji so prišli na misel, da bi za lovsko strast in poživitev pokrajine razmnožili fazane. Iz Evrope so prepeljali z letali več sto fazanovih jajc, ki naj bi jih tamkaj legle pagatke. Toda, niso imeli sreče. Pred leti so naselili kunce, ti so se izredno razmnožili, tako da so postali prava nadloga za farmarje. Drugič spet so hoteli udomačiti deteljo, a ni rodila semena in so jo morali opustiti. Tam ni namreč čmrljev in potrebnih žuželk za oploditev. Zdaj so uvozili več tisoč teh žuželk, in nadejajo se, da bo njihova živina lahko vesela sveže, sočne detelje. Udomačili so tudi neko vrsto kaktej, ko so uvozili zanje potrebne žuželke, so te kakteje uničile. Vidimo tedaj, da se harmonija narave ne da kar tako motiti z rastlinskimi in živalskimi vsiljivci. Vinska zaloga na morskem dnu Na severni obali Jutlanda se je pred 131 leti potopila angleška fregata »Crescent«. Danskim potapljačem se je posrečilo, da so spravili na dan mnoge predmete, pa tudi še dobro ohranjeno mast. Posebno senzacijo so imeli s steklenicami šampanjca. Vino je bilo sicer že zgoščeno, toda še vedno užitno. Dve steklenici sta se pri dviganju ubili,, ostale so pa — zaplenili cariniki. Zdaj iščejo v zarjaveli fregati na morskem dnu blagajno, ker sodijo, da je bilo v njej več denarja. Ladja je vozila plačo za angleško mornarico, Ki je tedaj bila zasidrana blizu danske obale. velike za pest ali otroško glavo. je, da take tvorbe povzročajo ^ nje, če ne celo smrt. To je pa o05 edini primer, da je človek Reditelj doraslih trakulj pa je $ trem vrstam, ki jih more dobibi ^ vživa ikravo meso govedi, Pra^vLo' ščuke. Trakulje proizvajajo silne žine jajčec, kajti verjetnost, da jajčece v pravega prenašalca, je j,u. ko majhna. Tako izgodi ozka ® m lja na leto do 42 milijonov jajčec ^ bi se iz vsakega jajčeca res razvil3 ^ kulja, bi iz ene trakulje že v df™ -e rodu nastalo toliko potomk, kolik0 ljudi na svetu. / — Nazaj, prokletd ščurki, če 1,0 bom pobil... Afrika, paradiž slonov in druge divjaj Doživljaj lovca na slon« v pragozdnem živalskem »protektoratu" Osrednje A r Še 1. 1850 je bivalo ob gornjem Nilu približno milijon slonov. Poslej jih je bilo zmerom manj, ker so jih lovci neusmiljeno pokončavali. Zdaj so pripravili za slone zaščitna ozemlja, tako da se je njihovo število v pragozdovih ekvatorialne Afrike znova dvignilo-Vodja zaščitne kolonije slonov v Ugandi poroča, da so lani odstrelili lovci le še 1500 slonov, 500 manj kakor prejšnje leto. Skušali bodo kvoto odstreljenih živali zreducirati na 1000 letno. Dognali so namreč, da se živali v »protektoratu« naglo množe m domačini so se pritoževali, da jim sloni v eni sami noči pokončajo vsa polja, koče in skednje I sikdaj do težkih spopadov. Tako je neki lovec v Ugandi odstrelil dva slona, tret-1 jega pa težko ranil. V bolečinah je žival priklicala blizu 100 drugih slonov, ki so navalili na lovca. Puška je odpovedala, mož se je komaj še utegnil rešiti na visoko drevo. Sloni, sami samci so si vso noč prizadeli, da bi izruvali orjaško drevo in lahko si predstavljamo občutke, ki jih je imel preplašeni begunec med vejami. Šele proti jutru so se živali odšle kopat, izčrpan se je lovec med vejami onesvestil in ko so ga sosedi našli, je visel s pasom privezan k veji, da ni padel na tla. Ob gornjem Nilu biva tudi povodni Med »gojenci protektorata« pride mar- konj. Posebno piko imajo te sicer mirne S0 P°' živali na poštne avtomobile. p* vodni konji nedavno napadli ob r pfe, geri v Nsogeziju poštni avto m ^^1 vrnili. Preplašeni pismonoše so . seči po orožju in si v boju z raz. živalmi izvojevati svobodo. V pragozdovih Osrednje Afrik® jivje zelo razmnožile tudi velike oplC j0niače' svinje. Slednje so se križale z razd®' nimi svinjami, ko je močan orK z(j0ve-jal več vasi in so svinje ušle v ogoŠ{e' Zdaj so črede merjascev tak0..^j ve^. vilne, da imajo domačini z n) n boje. Leopardov v ekvatorialn ^ ril' več, ti bi gotovo napravili re ^ čarji in se nasitili z masini® jčl/t Turnir Mednarodni turnir v Boumemouthu °kolno^miSe iaz,Tija sedaJ P°d težjimi kajti ,/>! !• • ldl poročila so redkejša, Vendn>. v mrzlični atmosferi. londmuipa Je dr- Euwe izjavil dopisniku • e8a i,rimensa“, da se ta atmosfera r>awi-ne °I)azi Pri mojstrih, nasprot- 7. kolu '6 -SOr®e ,cc^° b°U bojevite. V tla w‘“ Je Landau zaman prizadeval, nimiva rf ,??lidno obrambo Aitkena, za-šnio c0,?ar.Ja je končala remis. Precej-nisa i-f SlJ° Pa je vzbudil poraz Kolo hrunfi0 v damskem gambitu nespret-^nenwm,Pr0ti Conde.iu- FIohr je v od-napadii liil-?remagal Th°masa, Klein je v lis n„ d°bil točko proti Miesesu, Wal-Pa }p Je P.remagal Kittoja. Na kratko ki n°.?r,a^t dr. Emve z Abrahamsom, po J nej£olik° hudomušno otvoril partijo, l°žiti orožje21 ^ Al3rahams ze mora' P°-ST®n^e P° 7. kolu: Flohr in dr. Euwe ° m pol itd. ®> ^Klein s c A rezervnem turnirju vodi Speyer in ,)ojn P°l, Podhorcer 5 in Samisch 4 in rw?ai?skem prvenstvu vodi Michell 6 Pol, Saunders 6 itd. 15L Španska otvorifev (5- kolo v Bornemoulhu) l' Kitto Crni: dr. M. Euwe Sffi’ -4 „’e5 2- Sf3. Sc6 3. Lb5, cG 4. La4, Sxe4 6. d4, b5 7. Lb3, d5 8. Sh*!’ Lc6 9- c3, Le7 10. Le3, 0-0 11. L»» ’ ?xd2 12. Dxd2, Sa5 13. Sd4, Dd7 14. Tn’ !?• Dd3> g« 16- Sxe«, fvefi 17. LhG, il k. Tael> sc6 1»- 14, L18 20. Lga, Le7 hi ~“6) Lf8 22. Lg5, Se7 23. g4, Te8 24. ta« v5; cld4’ c4 26- De4’ h5 27- £xh5> «Xf5 S« ’ DXC7 29- f5’ TS?+ 30- Kf2 31 Dd5+ (D14!!), Kh8 32. Df3, Dxh4+ ^dRe2, Dxd4 34. Tgt?, Txe5+ in beli 152. DAMIN GAMBIT. (2. kolo v Boumemouthu.) Beli: E. Klein črni: P. Wallis 1. d4, d5 2. c4, dxc4 3. Sf3, Sf6 4. e3, e6 5. Lxc4, c5 6. 0-0, Sc6 7. Sc3, cxd4 8. exd4, Le7 9. a3, 0-0 10. Le3, Sd5 11. Tel, Sxc3 12. Txc3, Lf6 13. Lb5, Se7 14. Se5, Sd5 15. Td3, a6 16. Lc4, b5 17. La2, Lb7 18. Lel, Dc7 19. Tel, Tfd8 20. Lbl, Tac8 21. h4, La8 22. Dg4, Se7 23. Lf4, Da5 24. Tddl, Txd4 25. b4, Dd8 26. Sxf7, Kx7 27. Dxe6+, Kf8 28. Txd4, Dxd4 29. Ld6, Te8 30. La2 in črni preda. 153. NIEMCOVIČEVA OBRAMBA. (5. kolo v Boumemouthu.) Beli: Landau črni: Flohr 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. e3, 0-0 5. Ld3, d5 6. Sf3, c5 7. 0-0, Sc6 8. a3, La5 9. cxd5, exd5 10. dxc5, Lxc3 11. bxc3, Da5 12. Dc2, Dxc5 13. a4, Tfe8 14. La3, Da5 15. Tfbl, Dc7, 16. c4, dxc4 17. Dxc4, Le6 18. Dc2, Ld5 19. Lb2, De7 20. La3, Dc7 21. Tb5, Lxf3 22. gxf3, a6 23. Tg5, h6 24. Tg2, Tac8 25. Taci, Tcd8 26. Khl, Kh8 27. Tcgl, Teg8 28. Lb2, Dd6 29. Lhf!, Sb4 30. Df5, g6 31. Lxg8!, gxf5 32. Tg7, Sg4 33. T7xg4, f6 34. Tg7, Td7 35. Txd7 in črni preda. S to velemojstrsko zmago nad Florom je Landau nekoliko popravil svoj slab start v turnirju, ko je bil v začetnih kolih stalno na koncu tabele. TURNIR V BUDIMPEŠTI. V Budimpešti je bil pravkar zaključen Ma-kovetz-spominski turnir, ki se ga je poleg najmočnejših madžarskih mojstrov udeleževal tudi priznani mednarodni mojster Ladislav Szabo. Szabo je bil na tem turnirju razred zase, dobil je vse partije, nekatere celo v odličnem kombinatornem stilu. Kočni rezultat turnirja: Szabo 11, Barcza 7Vs, G- Rethy 7, Szily 6V2, Fiister in Soky 6, Sebestyen ŠV2, Kovach 5, Toth 4, dr. Laszlo 31/*, dr. Balogh in Krampholcz 2 točki. Zagrebški finale za naslov mojstra »col k°lu je doletel doslej nepremaga-^ P«»f. Gabrovška poraz, ki je vzbu-Gah 3Vo senzacijo. V francoski otvoritvi je men^°y*®k igral proti Rajkoviču staro za-loroJa vai'ianto. Rajkovič je z odlično ječa strategičn° popolnoma nadigral svo-sg. . •Msprotnika. Gabrovšek je sioer polam vse> da re*>i vsaj P°1 točke, toda ties Damin gambit Šiška—Šorli je pri- r>o j . Sorlijia zasluženo zmago. V stisnjeni dit \Se ®iška nikakor ni mogel osvo-*“• Naposled pa je še silna časovna stiska opravila svoje. Damii> .gambit Jerman—Gligorič je dal remis. dasi je sicer Jerman z malo prednostjo poskusil vse, da bi porazil svojega velikega nasprotnika, Z istim rezultatom je končala tudi partija Ilabar—Šubarič, v kateri Subarič nikakor ni mogel izkoristiti malenkostne prednosti v končnici stolpov. Stanje po 3 .kolu: Rajkovič 3. Šorli in Gligorič 2, prof. Gabrovšek, Rabar in Su-banč 1 in pot, Jerman pol in Šiška 0 točk. Šahovska olimpiada v Buenos-Airesu V sredo zvečer je bila v Buenos-Airesu v Argentini svečano otvorjena 16 šahovska svetovna olimpiada. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik argentinske republike Ortiza, ki je imel ob tej priliki lep nagovor. Olim-piade se udeležuje 16 evropskih in 11 ameriških držav. V celoti igra torej v Buenos-Airesu 27 reprezentanc, ki so razdeljene v štiri skupine. Veliko presenečenje je vzbudila odsotnost reprezentance USA, ki ni prišla na olimpiado, ker komite ni mogel ugoditi zahtevi po visokih honorarjih. Skupinsko žrebanje je v posamezne skupine uvrstilo naslednje reprezentance: I. skupina: Peru, Anglija, Poljska, CeSko-Morav-ska, Paraguav, Brazilija in Kanada; IL skupina: Chile, Nemčija, Uruguay, Francija, Bolgarska, Letonska in Bolivija; 1IL skupina: Argentina, Islandija, Danska, Litva, Ecuador, Irska in Nizozemska; IV. skupina: Palestina, Estonska, Norveška, Guatemala, Švedska in Kuba. Ker je USA reprezentanca odpovedali sodelovanje, bo seveda težak boj za Hamil-ton-Russelov pokal, ki ga brani USA. Kot velik favorit pa velja Nemčija, za katero igra tudi Eliskases. Partije iz Zagreba 145. španska otvoritev. (10. kolo zagrebškega turnirja) Beli: Atijas Črni: inž. Feuer 1. c4, c5; 2. Sf3, Sc6; 3. Lb5, a6; 4. La4, SI6; 5. 0-0, b5; 6. Lb3, Le7; 7. Tel, 0-0; 8. c3, d6; 9. h3, Sa5; 10. Lc2, c5; 11. d4, Dc7; 12. Sbd2, Ld7; 13. Sfl, Tac8; 14. Ld3, Le6; 15. d5, Ld7; 16. Sflh2, Se8; 17. f4, g6; 18. Ixe5, dxe5; 19. LhG, Sg7; 20. Se3, c4; 21. Lc2, Lc5; 22. Khl, Sb7; 23. Seg4, i6j 24. Dd2, Sh5; 25. g3, Sxg3+; 26. Kg2, Sh51; 27. Lxi8, Txf8; 28. Tli, Kh8; 29. Tf3, 15; 30. cxf5, gxi5; 31. Sh6, c4!; 32. Lxc4, fxe4; 33. SI7+, Txf7; 34. Txf7, Lxh3+; 35. Kxh3, Dg3-f- in mat. 150. DAMIN GAMBIT. (1. kolo finalnega turnirja.) Beli: S. Gligorič Črn ir J. šiška 1. d4, Sf6 2. e4, e6 3. »e3, d5 4. Lg5, Sbd7 5. e3, Le7 6. Sf3, 0-0 7. De2, h6 8. Lh4, e5 9. Tadl. exd4 10. Sxd4, dxc4 11. Lxc4, Da5 12. 0-0, Sb6 13. Le2, Sbd5 14. Sxd5, Sxd5 15. Lxe7, Sxe7 16. Lf3, e5 17. Sb3, Db6 18. De5, Dxc5 19. Sxe5, Tb8 20. b3, a5 21. Sd7, Lxd7 22. Txd7, Sc6 23. Tel, Tfd8 24. Lxc6. bxc6, 25. Txd8+, Txd8 26. Kfl, Td2 27, a4, Tb2 28. Txe6, Txb3 29. Te5 e4 30. g4, Ta3 31. Txa5, g5 32. Ta8+, Kg7 33. a5, Tal + 34. Kg2, Ta2 35. a6, Kf6 36. a7, Kg7 37. Kfl, Kf6 38. Kel, Ke7 39. Kdl, Kf6 40. Kcl, Ke7 41. Kbl, Ta6 42. Kb2, Kf6 43. Kb3 Tal 44. Ke4, Ta5 45. Kd4, Ta-f 46. Kd5, Ke7 47. Ke5, Ta5 48. Kxe4, Ta4+ 49. Kf3, Kf0 50. Kg3, Ta3 51. Th8, Txa7 52. Txh6, Kg7 53. Tb6, Tal 54. h3, f6 55. Kg2, Ta2 56. Tb5, Kg6 57. h4, gxh4 58. Th5, Tb2 59. Txh4, Kg5 60. Kg3; Tbl 61. Th5+ in črni preda. š Šahovska sekcija UJN2B v Mariboru prične z rednim igranjem in šahovsko teorijo s ‘i. septembrom. Tajnik poziva vse članstvo, da živahno sodeluje v novi društveni sezoni. MEDNARODNI TURNIR V PEČUHL Od 3. do 17. septembra bo v Pečuhu nt Madžarskem mednarodni turnir z naslednjimi udeleženci: Vasja Pirc, dr. Euwe, Bogoljubov, Najdorf, dr. Naegeli, Szabo, Barcza, Fiister, Rethy, dr. Balogh, Typary in Szily. Udeležba bo torej prav močna. Prav posebno pa je treba pozdraviti, da bo igral spet naš velemojster Vasja Pirc, ki je bil sedaj precej časa v zatišju. Njegovo zdravstveno stanje se jc menda že toliko izboljšalo, da bo mogel spet v mednarodni areni kot doslej častno austo-pati jugoslovanski šah. KAJ OBETAJO N2MCI Nemška šahovska zveza je letos nenavadno agilna, dasi seveda ni mogoče prikriti neke izvestne tendence ki jo zasleduje pri vseh svojih prireditvah, ko vabi na turnirje le mojstre iz »prijateljskih1* držav. Po Stuttgartu obetajo še za letos (oktobra ali novembra) ogromen, tako-zvan monstre turnir z mednarodno udeležbo. Na turnir bo povabljenih 100 (!) mojstrov iz raznih držav. Podrobnosti o tem turnirju še niso znane, vršil pta se no po napovedih v Monakovem. — V Frankfurtu pa bo organizirala NSZ velik mednarodni turnir, ki bo predvidoma v decembru. ~ - — t-“nJa niso izki WAAAAAAAA*AA*A.MMAAAAAAAAAAAAAMAAAWAAAAAAA\A^AAAJWA*AAA.V\AA/'.M.VWWl MATCH DR. EUWE — LANDAU. Na letošnjem prvenstvenem turnirju na Nizozemskem je osvojil prvo mesto znani nizozemski mojster Landau, ki trenutno igra zelo slabo na angleškem turnirju v Boumemouthu. c zmago si je pridobil pravico, da odigra z dr. Euweom match za prvenstvo Nizozemske. Po dogovoru bosta mojstra odigrala 10 par-tij in sicer v drugi polovici septembra in prve dni oktobra. Landau je odličen igralec ter bo brez dvoma tudi dr. Euweu zelo trd oreh. Nizozemci že sedaj z zanimanjem pričakujejo ta dvoboj ter celo pravijo, da presenečenja niso izključena. '^AAAAAAAA>A^AAAAAAAAA/AAAAAAAAAV^AAAAA/ 0tfienki z mladino prij8®r Samorod. Tvoje in Tvojega lav • a kolesarjenje na morje, je likelln*V° naP'sano- Prav ie> da si ve-jej P^ibnice porabil za to, da si od- %št ma’ ne^aj me^ Dojj* .m navada, da je odhajalo med jgJJJfCanil v svet. S potovanjem nava človek življenje, odpirajo sj dnevno novi svetovi, srečuje itiij, n°vimi ljudmi ter si nehote širi Uia^° obzorje. Mladina si mora še D°rahi v svetu, zato naj Dotov ^Sa Prosti čas za izlete ’"n Bralce »Večernika za mla-kater- • go*ovo zanimalo, kako je fe bi/ 'fmed vas prebil počitnice, kje W •’ ^ Je videl, kaj je doživel? o^plle ^11 tako srečen, da je lahko Sel ^ doma? jjj Višek raztresenosti. Drofg?.ne Pozna kakšne zgodbe o „ r.?ki raztresenosti; eden iz-kov _ aJo°ij raztresenih znanstveni-Znani 3 kakor bomo slišali, M°m netnŠki zgodovinar Teodor V •'iepft611' njega se je nanizalo Vetn ^°^em življenju nemalo i« Ena izmed najbolj zna- MoL naslednja: "tko te na stopnišču sreča! ?^ravliai e’ ^1 sa je ljubko po- etce n ^ro^es°r Je pogladil de-»Cba as6^ ^ Ka vprašal: Mali pa si t!’ otr°k moj?« >pa Tmu Je odgovorila: , »Teja t sem-* 11 in lj,e}a’* 3e Ponavljal Momm-2tl"avaI’ ‘kakšna Teja?« r*kla 8a ie začudeno pogledala in v^sen Sem’ očka • • • T^a s 'tlel n se ie staremu učenjaku, ki svetiI/fre,Cej^i° družino, vendarle 1 da je hčerka pred niim. univ i r~ r~ ' 1 5 h a 7 m X 9 10 M " Križanka Vodoravno: 1. tekočina; 5. zelje; 6. ime; 7. okončini; 8. ime (pomanj-ševalnica); 10. osebni zaimek (3. skl. edn.); 11. površina. Navpično: 1. oblike na vodni površini; 2. ilovna[!isbn) Z vso silo sem se vrgel na desno in obstal ob obcestnem jarku.-.. Pogledal sem. Pijanec je kolovratil po cesti — toliko da nisem zadel ob njega in ga podrl. »Vej, ali zakaj ne pazite, vi vi...« Nekaj je zamomljal v brado in dvignil pest. »Pazita, falota, sicer vama dam eno po gobcu. In brskal je za pasom in privlekel iiterček, do polovice napolnjen... »Nata, fantiča in pijta...« Nisva se zmenila za njegove ponudbe. Sedla sva na kolo in pognala, (Se bo nadaljevalo.) Spomenik miru Svet je po veliki svetovni vojni stavil dosti spomenikov miru, ven ^ je med njimi le malo spomeniku'^, bi smeli po vsej pravici nositi ta liki naziv. ■ • {i1 Pred 25. leti, 16. avgusta 1914* . so postavili v Ediju na švedsko*^ veški’ meji spomenik, ki PonaZJLga bratstvo švedskega in n or veš* naroda. ^ Ob priliki 25-letpice postav' spomenika so se zbrala okoli sp0j,eli nika številna odposlanstva 'z.°tr0v držav, eden izmed aktivnih min's ve-pa je izjavil, da Švedska in N°‘$ ška ne poznata znanosti, po katef naj bila vojna nekakšen narayefl tj jav v zgodovini narodov. Vsi SP y med narodi se lahko rešijo P° 11 v,0. poti, če je na obeh straneh dobra ^ lja za mir. Švedska in 'Norveška. najboljša dokaza za to, da je V.A-samo delo politike, nikdar par °e 5e šen naravni pojav, proti katere01 ne bi mogli boriti. Neka) o plavanju Plavanje je najbolj zdrav sp ^ Kopanje v hladnih rečnih y° |j0 iti v morju osvežuje telo, krepi vo<> moč ter povečuje vero vase 5 {e. ga. Zelo pa tudi krepi odporno5 lesa proti raznim boleznim. -gic. Plavanje je telovadba vseh vja. prav posebno pa kožnega rm5iy Plavanje tudi povečuje kroženj gjfa in odpornost telesa, da laže r na toplotne izpremembe. ^ja- Zelo važno pa je plavanje Zgal.3di dino, ki se nahaja v razvoj«- §ijjajo tega je potrebno, da starši P „a deco poleti kopat in če m° se morje. Na kopanje in „p‘aVnajrr»f31' mora mladina navaditi že v ših letih. 2 3 Panamski kanal bo dobil tekmeca ive: mjene države zelo važna vez med y oceanoma, zato so ga do naših J? zdržali v svojih rokah. Dolg je pre-'*?. ^ J1®- Brez Panamskega kanala bi g ral še danes mednarodni promet iz rope v Zahodno Ameriko obploviti vso Južno Ameriko. Leta 1928. je plulo skozi kanal 5626 ladij s 26,277.000 tonami, tako da se je promet Panamskega prekopa že Ob 25. obletnici so se Zedinjene države odločile za nov prekop skozi Nicaraguo t, m. je minilo 25 let, odkar je jpVvi a prePMa Panamski kanal. Tako . 11 ustvarjen načrt, ki je bil stoletja narodov. 2e Karol V. in Filip II. panski sta nameravala prekopati ozek lantj?ern^e’ ki ie ločil Tihi ocean od At-ha-.-i ^ tem načrtom se je intenzivno tnn ,tudi u^enjak Aleksander Humboldt, oa sele 1879. se je mednarodni kongres nteresirancev odločil za gradnjo prebega kanala. . raditelja Sueškega kanala, inženirja ie vfPsa -S0 P°klica.li v Pariz. Predložen oh tudi načrt kanala skozi Nicaraguo, ^aj postal znova aktualen, toda DrS S0 ga odbili* Začeli so kopati 1881» 86 ie delo končalo, se je zvrstilo k d ° ^er *inančnih škandalov, ki so «anes znani pod imenom »panama«. Dr i z.a^e^om svetovne vojne je plula 7.2? • a skoz' kanal. Kanal je postal za FERDINAND LESSEPS graditelj Sueškega prekopa krepko približal trgovinski vrednosti Sueškega kanala, skozi katerega je šlo lani 34,400.000 registrskih ton. Na prvem mestu je ameriška trgovinska zastava, četrtina odpade na angleške ladje, slede v veliki razdalji norveške, japonske in nemške ladje.. Senzacijo v obstoju kanala je zbudila letošnja plovba prekooceanskega orjaka »Bremena« skozi prekop. Na nekaterih krajih je znašal razmah med zidom prekopa in ladijskim trupom le 25 cm! Iz Tihega oceana v Atlantik se prevozi mnogo več blaga kakor narobe. Glavni tovor tvori kalifornijsko olje, les, železo, jeklo, soliter, sladkor, sadje, ribne kon-serve in pšenica. Rekordni promet kanala je bil 1. 1929, ko je plulo skozi ladij s 30.3 milijona neto ton. Težkoca je, da ne more Amerika z večjimi ladjami skozi prekop. Tako sta vojni ladji »Lexington« in »Saratog:. pluli 12 ur, torej po 7 km na uro skozi prekop in se komaj prerinili dalje. Iz povsem strategičnih razlogov so zdaj USA določile 277 milijonov dolarjev za razširjenje prekopa. Prav tako resno razmišljajo o gradnji drugega spoja Atlantika s Tihim oceanom, v Nicaragui. Tu bi v prvi vrsti izkoristili več jezer in reko Rio San Juan, ki teče skozi jezero v Atlantik. Zedinjene države so se, kljub velikim izdatkom, odločile za ta projekt, strategična važnost in političen pomen jih sili v to. Gradnja novega kanala je preračunana na 15 let. Opeka plava po vodi ju? Škotih, sosedih Angležev na Brit-21, , Otokih, kroži nenavadno mnogo Vo pjvk in šaljivk na njihovo štedlji-liuhr sebno znan, po vsem svetu prijate nj^lov pisatdj Bernard Shaw, ^rega aforizmi so doma v vseh de- .^daj so prišli varčni Škoti do spoznala leže brez haska ob njihovi obali e lupine. Začeli so iz njih izdelo-. °Peko, ki je tako lahka, da plava na Goljen vati Vodi 7 iporaK Stene kiš i® nova opeka še bolj grabna kakor ilovnata, ker mnogo bolj l. toploto, razen tega se lahko izdeluje staJSu °kusa kupcev. Material je za ■’eio t -Ze^° uP°raben, lahko ga obdelu-^di z nožem in žago. NOS MU JE ODGRIZEL Pivnici Vilna sta se sprla dva v p®: Pri biljardu. Soigralec se je zaletel Um ^'eweia h* mu odgriznil pol nosa. ,,Je so ju komaj ločili. Kiewela, ki je Tu j krvavel, so odpeljali v bolnišnico, iti nfe Potegnil iz žepa odgrizeni kos nosa it naj mu ga prišijejo. Razen nosa ^ tudi zlomljen prst. 24 let je nosil izstrelek v srcu Vojna je pustila premnogim žalostne posledice na telesu. Koliko ranjencev se je še leta in leta mučilo po svetu s kroglami v drobovju, prsnem košu ali lobanji. Tako so pred dnevi vzeli nekemu možu v Bukarešti iz srca kroglo, ki je tičala 22 let v njem. Trditev, da je rana srca 6mrtna, ne velja v splošnem. V medicinski literaturi je več sto primerov, ko so ljudje z zabodenim srcem ali izstrelki v njem živeli še leta in leta. Operacije na srcu so seveda vselej dramatične, srce je treba zašiti. Večkrat nosijo ranjenci izstrelek v srcu, ne da bi vedeli za to. Zdravnik, ki je napravil v tem primeru rentgensko sliko že pred leti, pacientu povedal, da ima kroglo v srcu. Za to je bil še čas, dokler ne nastopijo motnje. Operacija srca se je posrečila in mož živi z zašitim srcem zdrav in zadovoljen dalje. Kdo ima pravico do prvega ugriza? Neki londonski mlekar ie imel majhne-gi konjiča, ki je bil tako krotak, da so se otroci igrali z njim. Neko jutro je žival po naključju stopila na pločnik vprav v trenutku, ko je šla mimo neka dama. Ta je konja odrinila od sebe, žival se je prestrašila in žensko ugriznila. Preplašena dama. je dobila živčni šok in je padla. Ko se je zbrala, je šla na sodišče m tožila mlekarja'. Zahtevala je 60.000 din odškodnine. Sodišče ji je v prvi instanci ugodilo, toda mlekarju se je posrečilo, da je našel prastari zakon, po katerem ima vsaka domača žival pravico do prvega ugriza, če jo izzovemo. Sodišče je mle- karjev ugovor upoštevalo, prvo razsodbo razveljavilo in uŽalji žival odrinila s pločnika, jena dama, ki je krotko jločnika, je morala še plačati sodne stroške... Konserviranje jajc Da so našli v starih egiptskih grobovih ostanke piva in drugih predelanih pijač, je že znano. Zdaj je neki Američan v Chicagu patentiral svoj izum konservi-ranja jajc na ta način, da jih pomaka v zavreto olje. Naše gospodinje umejo obdržati jajca dolgo sveža, če jih spravijo v pesek, žaganje ali zavreto vodo. Po pet jajc obesijo v mrežici za pet minut v kuhano vodo, beljakovinast sloj zabrani vdor bakterij in jajca se ne pošuše. Pri pomakanju v olje je proces mnogo krajši. Dognano pa je, da so 'unieli konservi-rati jajca že prastari ljudje, našli so njihove ostanke v najstarejših naselbinah v ilovnatih neprodušno zaprtih posodah. Z masko pred sodniki Ironija je, da je Anglija prva uvedla zakone zoper poklicne prestopke in te s tolikšno zapletenostjo, da jih ni težko obiti. Kriminalni primeri so večkrat taki, da toženci pred sodniki nočejo povedati svojega imena. V nekem majhnem mestu je stopila priča pred sodnike šele tedaj, ko so ji dovolili, da lahko nastopi z masko. Mož se je bal, da bi se prijatelji obtoženca, če bi ga spoznali, maščevali nad njim, ko bi slišali njegove izpovedi, ki so krivca zelo obremenjevale. Sodišče je na to pristalo in priča je prišla s črno masko in našemljena tako, da je bila.bolj podobna srednjeveškim pošastim kakor zapriseženou 20. stoletja. Koliko Je vredno človeško življenje Neka mati, ki ji je padel sin na bojnem polju, je vzkliknila: ,,V! 'sa slava tega sveta hi "vredna življenja mojega otroka 1“ 117. V letih 1917/18 je padlo na bojnem polju .7.179 ameriških vojakov, istočasno je pa Zbal se je vojne in obesil ^ i* tako, kakor da imajo v Ameriki Vojn°\e^no Pos'ašč‘co> če se razgovore o 5? J' V mestih, posebno pa še na deželi, "ih nlra^0 najrazličnejše cvetke prebrisa-No ^vščip, ki se kar na debelo zna-\ »velesilami, ki hočejo vojno.« Ittf tožencem pač ne morejo škoditi, \ v Amerike, preko velike hi- glijj , neniimem evropskem kotlu. V An-^kr ^Ci° kkšne stvan z večjo hla-bli,.^tjo, čeprav je otoško carstvo v 1 razburkanega sveta. iS'5l,s Ni Kako daleč lahko pripeljejo razburljive vesti o preteči vojni, priča primer ameriškega farmerja, ki je v podeželski samoti, proč od velemestnega trušča, čul po radiu, da je vojna v zraku. Starčka je ta vest tako pretresla,, da je vzel vrv in se v obupu — obesil. Ne pozabi naročnine! umrlo doma za influenco 550.000 ameriških rojakov. Nova raziskavanja so dognala, da sistematično zdravljenje s ki'-ninom, 200 mg na dan, varuje pred oku-ženjem influence. Na povratku iz Kapstadta v Evropo se je ustavil neki parnik v Porto Lago, najbolj malaričnem pristanišču Afrike. Moštvo je dobilo dopust in odšlo na kopno. Vzeli so za štiri dni kinina s seboj, toda;, ko ga jim je zmanjkalo, je osem mož zbolelo za malarijo. Štirje so umrli, če bi jim dali 1 do 1.3 gr kinina na dan, bi bili ostali pri življenju. Od 600.000 mož italijanske armade, ki je zasedala Abesinijo, je zbolelo na malariji samo 23 mož, ker so jemali redno kininove doze. Na malem parniku so pa umrli štirje mornarji, ker jim je zmanjkalo zdravilnega praška. Kaj torej stane človeško življenje'? Majhno količino kinina v tem primeru in nič več! Stoji na ulici človek in zadovoljen kadi cigaro. K njemu pristopi starejši go- spod in ga vpraša: — Koliko cigar pa pokadite na dan? — Tri do štiri, večkrat tudi več. — Vsak dan? — Vsak dan! — No, zapomnite si, mladi človek! Opustite to kajenje in ko boste toliko stari kakor jaz, si boste prihranili denarja, da boste gospodar takšne hiše, kakor je ona tam. — Ali je to vaša hiša? — Ne, se začudi starec. — No, vidite, moja je pa res! pribije mladi kadilec... Nadica je prišla vsa srečna iz šole. -— Mama, danes sem dobila pohvalo! Imeli smo nalogo, napisati ženska imena in jaz sem jih zbrala največ! — Kako si se pa spomnila na toliko imen? — Prava reč! Pomislila sem samo na kuharice, ki si jih imela letos... Moderna mamica sedi na divanu in kadi cigareto. Otrok se joče v postelji. Mož: — Vendar bi vzela malo otroka v naročje, da ne bo tako jokal! Miloshva: — Kaj še! Ali ne veš, da obroku škodi dim! Kar ti ga vzemi .. — Gospod, vi ste trdili, da se v moji gostilni slabo je! — Da, tako je! — Ali pa veste, da vas zaradi tega lahko tožim? Moja gostilna je ena najboljših v mestu! — To je res_, toda baš zato se pri vas slabo je! Včeraj je bila pri vas taka gneča, da nisem mogel Še žlice nesti v usta. Uganka o Atlantidi, potopljeni celini midva sva pa hodila skupaj n,0*°^e. Ne poznam nobenega 8 kolege, ki bi imel polno brado... Najstarejši narodi sveta imajo, tako ob Sredozemlju, kakor v Indiji in na Kitajskem, staro legendo o vesoljnem potopu. Ohranjena tudi v svetem pismu nam priča, da so morali ljudje v davnini doživeti veliko katastrofo. Toda kje? Učenjaki so iskali povsod sledove potopljene celine, ob obalah severnovzhod-ne Severne in Južne Amerike, sredi Atlantika, na zahodni norveški, irski in portugalski obali, v Sredozemlju in ob Črnem morju. Stara Herodotova pripovest o pravljični zemlji onstran Herknlovih stebrov, današnjega Gibraltarja, ni dala ljudem miru. Mesto, napolnjeno z razkošnim bogastvom, bleščeči templji, kjer so darovali svečeniki bogovom, prekrasni otoki z bujnim zelenjem in pestrim živalstvom, vse to je zbujalo domišljijo narodov še pozno v srednji vek. Kaj pravijo geologi o tem, je-li onkraj , Gibraltarske ožine, v Atlantiku nekdaj res ležala potopljena otoška zemlja Atlantida? Po sredi Atlantskega oceana se vleče od severa na jug dolg podmorski prag. Če bi se Atlantik za tisoč metrov ponižal, bi se pokazal med Evropo in Afriko ter Ameriko ozek pas zemlje. Menijo, da se je ta del sveta pogreznil v davnini v morje. Toda, obstajajo še druge teorije. Med temi je dejstvo, da je zahodni del Atlasa, gorovja v severni Afriki, strmo razsekan v morje. Najbrž se je to gorovje nekoč še nadaljevalo na' otokih v Atlantiku, o katerih nimamo več zgodovinskih podatkov. če se je to zgodilo v predzgodovinski dobi, so tedaj Kanarski otoki ostanek nekdanje rajske celine. Ti otoki se še danes imenujejo med Španci »Trinajst otokov sreče«. Druga hipoteza pravi, da je ležala Atlantida v severnem delu današnjega Oce- ana. Do 11. stoletja je obstajala, če že ne direktna, pa pretrgana vez čeri in otoči-čev med Grenlandom in Evropo. Ostanek nekdaj potopljene zemlje je danes Še Is-land. Ali je bila tedaj na severu Evrope, zibelki mnogih evropskih narodov, potopljena kultura? Raziskovalec Herman Wirth je zbral več dokazov, da je na kopni ožini, ki je vezala Evropo preko Grenlanda, vlada nekdaj blažja klima. V Pirenejih je našel Francoz Casteret ostanke prastare naselbine, v njej polno kosti jamskega medveda in drugih sledov, ki jih spravlja v zvezo s praprebi-valci Atlantide. Pravljične so tudi najdbe kamnitih kipov v Peruju, ki segajo 15.000 let nazaj in ne vedo, kdo jih je ustvaril. Učenjak Leon Frobenius je našel na zahodni obali Afrike plastične figure, ki so pripadale visoki potopljeni kulturi in kažejo posebni tip rase, ki je danes tam ni. Prekmurje Delovni tabor akademikov v Prekmurju Sredi žetve so prišli taborit v Prekmurje slovenski akademiki. Izbrali so si obmejno goričko vas Andrijanci za kraj svojega tritedenskega dela. Ta delovni tabor je bil organiziran pod okriljem ljubljanskega akadem. Bran-i-bora. Streho so dobili v adrijanski šoli. Vseh rednih udeležencev je bilo devet. Delovni tabor je bil zaključen že pred dnevi. Ne da bi hoteli delati reklamo članom delovnega tabora ali pa pisariti o nepomembnih vsakdanjostih njihovega življenja v prej neznani okolici, naj poročamo le o nekaterih najvažnejših rezultatih njihovega dela. Adrijanski delovni tabor je- bil organiziran podobno kot lanski v št. Danijelu in tudi na podlagi lanskih izkušenj. Akademiki so pomagali vaščanom pri vsakdanjem delu ter tako v neposrednem stiku z njimi študirali razmere na gorički vasi in skušali spoznati njeno sociološko strukturo ter tendenco gospodarskega in socialnega razvoja. To osnovno spoznanje je poleg odločne volje in vztrajnosti poglavitna skrivnost njihovega uspeha. Adrijanci so manjša vas, podobna mnogim drugim goričkim vasem, ki niso bile deležne agrarne reforme tako po zunanjosti, kot po sociološki strukturi. Šteje okrog 100 hiš. Po podatkih, ki so jih zbrali akademiki, naj navedemo nekaj splošnih ugotovitev: V vasi je večina starejših ljudi. Mladina je na sezonskem delu (60 do 70 mlajših ljudi). Po veri so izključno evangeličani. Otrok je malo in hodijo na lažje delo doma že z 8 leti, z 12 v Hodoš ali Slavonijo, s 16 do 19 leti pa že v Nemčijo ali Francijo. Hiše skromne, mnoge iz lesa in s slamo krite. Nekaj jih je tudi opuščenih že par let, ker so se prebivalci izselili na delo v tujino. Žito in krmo morajo dokupovati. Prodajajo živino in perutnino. Akademiki so primerjali cene n. pr. z gorenjskimi ter dognali razliko v škodo adrijanskih živinorejcev, kar je po njihovem mnenju posledica pomanjkanja konkurence na trgu. število živine je po krizi močno padlo. Sadje se kljub mnogim pogojem še skoraj nič ne prodaja, temveč večinoma uporablja za pijačo. Pijejo šmarnico. V zvezi z njo bo verjetno tudi visoko število želodčnih bolezni (tvorb) in glavobol, o katerem je večina tožila. Kot je dognal »doktor«, ki so ga imeli taborniki s seboj, je poleg navedenih bolezenskih pojavov mnogo ran na nogah (v zvezi s krčnimi žilami). 50% otrok je slabotnih. Posebne probleme postavlja tudi v zdravstvenem pogledu bajtarsko naselje imenovano Borinje (odprta tuberkuloza itd.). Najbližji zdravnik je šele v oddaljenih Križevcih. Vas nima higieničnega vodnjaka. Gozd (bor, bukve) je mlad in izsekan. Umetna gnojila so zadnja leta nazadovala. Zanimivo je, da je zadolženost zelo nizka — posledica sezonskega zaslužka in pomanjkanja kredita. Kmetje so po raznih vprašanjih videli svojo rešitev v složnem nastopu na široki za-, družni podlagi. Higienski zavod jim je poslal anketne pole šele 3 dni pred odhodom in bi bilo tako podrobno statistiko težko izdelati tudi radi materialnih neprilik, s katerimi so se morali stalno boriti, zato so si pomagali že prej sami. Dušan Poravničar je na podlagi lanskih izkušenj iz Št. Danijela pri Prevaljah sestavil anketna vprašanja, s katerimi so šli na delo. Obdelali so karakteristične pojave, ki so jim omogočili ustvariti zaokroženo sliko strukturnih posebnosti goričke vasi. Katastrska mapa jim ni dosti koristila. Tudi adrijanska ima pomanjkljivosti, na katerih »boleha« še mnogo drugih v Prekmurju, posebno tam, kjer se niso uredile v zvezi z agrarno reformo. Nabrani material bo z delnim sodelovanjem prekmurskih akademikov popolnoma urejen in publiciran. Akademiki so darovali adrijanskemu Društvu KFD okrog 100 knjig ter mu tako dali novo možnost za nadaljnje delo. S seboj so imeli tudi apoteko, ki je z »doktorjem« tudi zelo koristno delovala. Prirejali so tudi izlete na razne kraje v okolici ter bili v stalnem stiku z vaško mladino, ki jih je tudi obiskovala na šoli. Poleg pomaganja pri vsakdanjem kmetskem delu, ki je pri pomanjkanju delovnih mqči kmetom tudi mnogo koristilo, so ti obiski in pa razna predavanja in družabni večeri, ki so jih prirejali v Adrijancih, Plovcih, Markovcih. Peskovcih, gotovo največ pripomogli, da so se popolnoma zbližali z ljudstvom in ga mogli razumeti. To zbližanje in prijateljstvo od obeh strani je mogoče najpozitivnejši uspeh tabora. Eden izmed njih mi je zatrdil, da so jih priproste in skromne besede kmetskega fanta, toda zato najbolj iskrene, utrdile v spoznanju, da so njihovi, samo njihovi. Dasi je večina njih ob prihodu komaj slutila, zdaj ve točno, kake so dolžnosti inteligence do same sebe in do svojega ljudstva. Prepričani smo, da je adrijanski tabor samo začetek podobnih vsakoletnih taborjenj v Prekmurju ter da se bo akademska in srednješolska mladina posebno iz slovenskih središč rada udeleževala stvarnega dela med prekmurskim ljudstvom. To ne bo samo zbližalo to mladino z množicami preprostega ljudstva in ji nudilo razumevanje njihovih vsakdanjih prilik, temveč bo mnogo pripomoglo k zbližanju prebivalstva ob meji s težnjami slovenskih središč in zavedne ter napredne slovenske mladine same. V Prekmurju je to tudi prispevek k utrjevanju »mosta na Muri«. Letošnji adrijanski tabor je pokazal pot vsem, ki mu mislijo z volio in razumevanjem slediti. -ič. Karel Jakob slika sebeščansko cerkev Akademski slikar Karel Jakob, ki je bil z letošnjim šolskim letom nastavljen za profesorja risanja na soboški gimnaziji, se je lotil tudi cerkvenega slikarstva. Po nekaterih razstavah svojih del in po nedavni razstavi na P. T., je to nov korak prekmurskega slikarja, o katerega pomenu za njegov nadaljnji umetniški razvoj je za enkrat še težko soditi. Jakob se je obvezal naslikati štiri večje slike na stenah sebeščanske cerkve, ki se sedaj na novo preslikuje. Te dni smo obiskali slikarja v cerkvi, kjer je ravnokar začenjal veliko kompozicijo »Rafael — zaščitnik izseljencev«, ki je dosedaj go-zaščitnik izseljencev«, ki je do sedaj goni motiv. Tako je dobila najbolj žgoča rana prekmurskega socialnega in narodnega življenja svoj izraz tudi na stenah cerkve, religiozno tolmačenje z umetniškimi sredstvi. Visoka bo skoraj štiri metre ter bo predstavljala pri dnu skupino izseljencev, odhajajočih s tradicionalnimi košarami in prizore, kot jih prinaša vsaka prekmurska pomlad. Visoko nad to skupino pa je zaščitnik sv. Rafael, ki je tudi patron znane izseljenske organizacije. Pred omenjeno sliko je skoraj popolnoma izdelal Jakob že dve. Nad oltarjem je »sv. Evharistija«, ki ima pa mnogo manj značilnosti Jakobovega slikanja kot kompozicija »Jezus ljubitelj otrok« z značilnimi Jakobovimi otroki in ženami, s tipično prekmursko pokrajino v ozadju ter z vsemi odlikami in tudi pomanjkljivostmi Jakobovega slikanja. Tudi obe veliki deli, ki jih je Jakob do sedaj izgotovil, kažeta značilnosti njegovega dosedanjega slikanja. Dasi ni še gotova tretja velika kompozicija ter četrta še sploh ni začeta, lahko trdimo, da bo Jakob tudi kljub temu skoku v cerkveno slikarstvo, ki ima za slikarja v današnjih časih tudi svoj komercialen pomen, ostal zvest svoji dosedanji Smeri. Dela so izvršena v temperi. Strop in ostale stene preslikuje slikarsko podjetje Smrekar iz Veržeja. Karel Jakob bo imel kmalu priliko obiskati Italijo ter bo mogel tam tudi v pogledu cerkvenega slikarstva nabrati mnogo spoznanj. Če bo ta pot pomagala tudi k nadaljnjemu delu Jakoba na področju cerkvenega slikarstva ali pa bo ostal tudi v bodoče cerkveni slikar samo po slučajnih naročilih, bo pokazala bodočnost. Slej ko prej pa je Jakob najboljši kot krajinar in to kot prikazovalec prekmurske pokrajine. —ič. KMETSKI PRAZNIK V PUCONCIH V nedeljo, 27. t. m., bo obhajala kmetska mladina iz Puconcev ter iz bližnje okolice prvič svoj praznik s tekmo koscev. Prireditev bo zvezana s kmetskim zborovanjem ter ljudsko veselico. Puconci so kraj z zavednim kmetskim prebivalstvom ter bo zato nedeljska prireditev prava proslava kmetskega dela ter kmetske misli. Na zborovanju bodo govorili predsednik domačega Društva kmetskih fantov in deklet, delegat prekmurskega okrožja in Zveze KFD. GASILSKA NABIRALNA AKCIJA Prostovoljna gasilska četa v Soboti je izdala na soboške občane poseben poziv, kjer jih skuša pridobiti za darovanje prostovoljnih prispevkov, namenjenih za gasilske potrebe. S tem hoče doseči ta cilj brez običajnega obveznega veseljačenja, ki ima navadno za posledico mnogo pi- jančevanja in malo denarja za ®“"v.uj. svrhe. Upa, da se bodo občani odzViM cu ter prispevali tudi tako denar, naj oddajo v občinski hranilnici do* tembra t. 1. Vsekakor bo to P?We l bi mogel ob pravem razumevanju0 stva tudi v bodoče Soboti in * L,e[o gim drugim krajem prihraniti niarsiK veselico v »humane« svrhe, zato se sebej želimo tej akciji mnogo uspe*1 • Med tednom Desetletnico prve mature v Soboti s® obhajali te dni prvi soboški matura Ker je bila že leto pozneje ukinjena ? gimnazija v Soboti, je šele letos b Soboti spet velika matura ter ie e tudi najboljša »oficielna« proslava P mature. »Privatna« proslava pa je a® je izmed nekdanjih enajstih maturante ^ Šest svetnih in duhovnih inteligento > so vsi v službah po Prekmurju in ** skem polju. T Žandarmerijska kasarna bo zg^f1*]{a ob Radgonski cesti pri marofu. Solb® . občina je v ta namen darovala drž® ^ mu erarju tri parcele pod pogojen1; ^ se začne v dveh letih graditi. Kred1 ^ graditev kasarne je že odobren M razpolago. Žabja razstava, znana z »Maribor-s ga tedna«, je obiskala tudi Soboto te nahaja v bivši stari kavarni hotela Kr Grajski kino predvaja v nedeljo, del jek in torek velefilm »Kralj ap®’ al IZ BARA V SMRT V noči od sobote na nedeljo je v nekem baru v notranjosti Dunaja denič, 21-letni trgovec Giinther iz brucka in zapil v kratkem času 57 #■ Ko je bilo treba plačati, je mladenič j nadoma pobegnil v sosedni hodnik- j)t v četrto nadstropje, kjer je odprl okr1 se pognal v globino. Padel je na s*e streho garaže in obležal s polomlie kostmi. : -1 FRANCOZI POSTAJAJO Vlš-H Pariški biolog Chailly Bert je utrdi'' ^ so Francozi v zadnjih 20 letih postali ^ 2, ženske za 1 cm višje. Povprečna na je znašala prej pri moških 166. da je 168 cm, pri Francozinjah se je P°vlieio od 156 na 157 cm. To trditev potn1'- je tudi krojači in čevljarji. Krojači s° fi. dognali, da so se Francozom razširi'2. j0 mena, trebuščki pa stisnili. Čevljarji prej delali povprečno čevlje s Štev . 42 .danes jih morajo 42 in pol. Pri . je mera čevljev ostala ista. NENAVADEN SAMOMOR Pri Obenveisu v Porenju je us'{| orožniška patrulja motorista, ki n' . jj. listin. Orožnika sta pozvala moža. ®2 y ma v lahnem tempu sledi na stražnK •} bližini stražnice je pa motorist nenad s polnim plinom pognal dalje. Or0* ](0 sta mu na svojem motorju sledila 12 .. sta bila preganjancu že blizu, sta Sa, zorila s strelom v zrak. Motorist -1® a nenadoma potegnil revolver in se v sence. Policija je dognala, da 23-letnega mladeniča iz VVattenscb ^ ki se je z napačnimi listinami voz Kčlna. UliteifitaHlada Lazar Ivan Ali koliko je takih, ki bi iz teh ali onih ozirov ne zabredli tako daleč, če jim država sama ne bi ugla-dila pota do prešuštnega življenja... »Slovenec« 13. avgusta. To sem bral ravno, ko je bila obletnica premestitve učiteljice Marte. V bistvu so vse zgodbe enake. Prišla je v pokrajino, kjer so na gričih topoli in ne preveč zvonikov. Tam se je omožila in življenje jo je vleklo s seboj. Nekoč so jo premestili, ker je želela biti bliže možu: kako tudi ne, saj sta se vendar zato vzela, da bi pomagala drug drugemu. Tako je prišla učiteljica Marta v mesto, kjer so bile hiše podobne kmečkim, ljudje pa so bolj švedrali po mestno in bolj obirali drug drugega ter denunci-rali, da je bilo kaj senzacij. Zdaj so mesto že prezidali, hiše so dobile novo zunanjost. Ijudie so si kupili nove obleke, kdor je pač zmogel toliko denarja. Vendar pa so ostali v svojem bistvu podobni onim pred leti: malomeščanska napihnjenost, našminkani obrazi, tu in tam obilna matrona, zvedavi pogledi in velika srca polna ljubezni do bližnjega. Tega ne vem, če še tako lažejo, kot so nekoč, ko so obsodili učiteljico Marto po službeni potrebi v pregnanstvo. Tedaj so mnogo govorili o ljubezni do bližnjega in ne vem, ali se razlikujejo od prejšnjih meščanov po veličini ljubezni ali pa je sploh nimajo. Ko je prišla učiteljica Marta v mesto, ni poznala nikogar, razen moža in njegovih ožjih prijateljev. Bili so že na pol možje, ki imajo sedaj že najbrž svoje družine. V začetku jih je spraševala o meščanih. In zvedela je, da ima ta tovarno, drugi da je predstavnik najvišje civilne oblasti in da je njegova žena iz neke vasi, in še marsikaj drugega. Za vse pa je veljalo, da so bili prej nič. zdaj so možje, ki se lahko igrajo z usodo in življenjem drugih. Učiteljica Marta je spoznala v mestu pisatelja, ki je pokazal slepim moralno in materialno bedo kmetov, sezonskih delavcev in mogotcev. Radi tega so ga obsodili in vsak, kdor je večkrat z njim govoril, je bil zaznamovan. Učiteljica Marta je rada kupovala knjige. Kupila je tudi nekaj njegovih. Da bi pa bolje spoznala ljudi, je začela z njimi govoriti in tako je pričela tudi grešiti. Z delavkami se razgovarjatl je nedovoljeno. Zanimati se za socialne probleme ni za učiteljico. Tedaj je bila učiteljica Marta Še mlada in je hotela vsakemu pomagati. Tako je včasih povabila k sebi kakšnega otroka, da mu je dala, kar je imela ali pa je katerega poučevala, če je imel glavo in predvsem pa denar, da ie lahko prišel v gimnazijo. To se je zgodilo med stenami, radovedne oči pa so videle skozi nje nezakonite sestanke. In te oči so bile kakor ognjeni telefon. V me-stu so govorili vse mogoče o sestankih pri učiteljici Marti, le ona in njen mož nista vedela ničesar o niih. Ko so zvedeli, da čita roman se prebuja«, so jo zatožili in obsodi'1- čaka odrešenje od vzhoda. ob'et; Trinajstega avgusta je bila spe ,p] ^ njenim odhodom poiskal drugo,ki 1 skrbela za red. Bil je namreč 0 Ko k božiču ni mogla domov, ker •’ |i3ti preveč snega in nihče je ni hoteJtieb3' štiri ure do postaje, ji je mož Pr . 10, pisati in čez nekaj tednov je zahte čitev. To se je zgodilo že pred 'oti sem bil vesel, ko sem bral v kat čelistu tako močno obsodbo z0pel.|1 ga, ki pomaga rušiti svetost d rti z i ^ življenja. Se bolj bi me veselilo. sodHi.?0 bilo več ljudi enakih onim, ki -s0 -jte|jicO klevetah b- brez zasliševanja llu Marto. »V e 2 e r n tir« Stran 13. Številni Mariborčani so upravičeni, v črtati na državnem prvenstvu no atedu 1)0 9- in 10- septembra držav-reditvi tac° Prvenstvo poedincev v prizmo m? n,a katerem bodo lahko startali leta do^rri- ’ so tekom letošnjega tale v n Preclpisane minimalne rezul-150 snnrirt SfIflez5lih disciplinah. Prinaša-»edenj tekmovanja, v oklepajih so na-8. l,^red.pisani rezultati: lr°gla fn^ra:, 400 m zaPreke (1:02), (fe) cL-ij. )’.skok v daljino (6.30), kopje $ to LVlsmo (L65)> 10 000 m (36:40), 18. spni' )’ 4X100 m, predtek (47). ® (11 t, j,ra: 11° m, zapreke (18), 100 ■400 m vei! °]L ob Palici (3.10), disk (38), ^skekS^I?0?™ (17:00), kladivo (36), finale ( 2'75)’ 1500 m : ‘25), 4 x 100 m, Aatrdia8‘, Predpisanih minimalnih re-niore n mariborska atletika za enkrat ne 200 m ?rlavit' tekmovalcev v tekih na 5000 m> 10.000 m, 100 m z atleti v ^ , v metu diska, iločim so naši pisano °a‘*h 12 disciplinah dosegli pred-prekor.1A;pro,}(‘i J° ponekod tudi izdatno rezu]ui ' Prinašamo najboljše letošnje ^delovni- ° atletov, ki so upravičeni stvn rJ^ j.na letošnjem državnem prven-180 V: ^pid)™i3dr' ^ussnig in Monderer (oba 800 m: Muravs (2) 2:02.5, Schmiederer (R) 2 :03, Klampfer (R) 2 :03.6. 1500 m: Schmiederer (R) 4 :15.5, v kolikor ne bo oficielno priznan njegov mnogo boljši čas, dosežen v Zagrebu na troboju mest 110 m, zapreke: Lončarič (M) 16:8, Lužnik (Z) 17.4. Krogla: Hlade (Z) 13.46. Štafeta 4 X 100 m: Rapid 45:5. Kopje: Gregorovič (Z) 54.72, Lužnik (Z) 46.12. Kladivo: Gujznik (Z) 42:28, Hlade (Ž) 37.51. Skok v daljino: Zorko (Z) 6.57, Lončarič (M) 6. 44. Skok v višino: Gregorovič in Lužnik (oba Z) 170, dr. Mussnig (R), Filipič (M), Zorko (Z), Jeglič tfi) 165. Troskok: Zorko (Z) 12.99. Skok ob palici: Oroszv (R) 3.41, Smerdel (M) 3.40, Radič (R) 3.35. Častno je _ število mariborskih atletov, ki so upravičeni tekmovati na državnem prvenstvu poedincev. Na merodajnih je, da jim to potovanie v Beograd tudi res omogočijo, kajti poleg velikega zadoščen bo to zanje tudi odlična šola za bodočnost Mali oglasi Sobo odda DVA SREDNJEŠOLCA se sprejmeta na hrano in stanovanje v neposredni bližini obeh šol. Naslov v upravi. 7940—7 Lepa, separirana SOBA nasproti sodišča, se odda boljšemu gospodu ali gospodični s 1. septembrom, sprejme se tudi dijakinja. Sodna 14/11., levo. 7993-7 Nogomet, atletika, plavanje ..{utri nogometni spored ?e bo pričelo na celem teritoriju . Jesensko prvenstveno tekmovanje ^re(j’.v glavnem bodo pričeli le prvo-’ *m se ostali še pripravljajo Prijateljskih srečanjih. Na sPoredu so sledeče tekme: ob 16 30 Rapid-Mura, ob v ^ apid—Slavija (jim.), igrišče Rapida; M Skft k0^u17- Atletlk—Celje, igrišče kleti; °b m. u.au 8TišČe Gradjunskega. ^”V'CU: ob 16. Gradjanski—Železnit- ^ALNo PRVENSTVO LNP-a 1939/40 Ijtigffav za pokalno tekmovanje LNP-a pa ^ et° ni bilo preveč zanimanja, kar izbraliV. I)ryi vrsti povzročili neprimerno to 'termini, je LNP tudi letos razpisal Nla„' ?Vani.e- Pričakovati je, da bo na čl izkušenj bolje uspelo. Prvi s^Spvanja je 17. september, ko bodo t predu sledeče tekme: ^Gi-giPi^ar—Slavija, Rapid—Maribor, ČŠK Celje—Atletik, Olimp—Jugo-Bratstvo, Disk—Hermes, Mo-* ’ Reka—Mars, Svoboda—Ja- ater— Hrastnik. Mura na la ler-P°čiva. s p tym”ve*1eništvo SOLNP-a (službeno). Prii. f&J L-,izdava—Slavija (V) sodi g- Dol-^°1 od f ~ Mariborski kandidati naj h>ce , U(Jajo poverjeniku izpolnjene prijav-2namko za din 2’—. ATLETSKI DVOBOJ NA STADIONU Na stadionu bo atletski dvoboj Maraton—Železničar. Prične se danes ob 16., nadaljevanje bo jutri ob 9. uri. PLAVACI NA DVEH FRONTAH Za razvoj smotrno gojenega plavalnega športa je najbolj značilno, da imamo jutri kar dve plavalni prireditvi. Na Mariborskem oLoku bodo propagandne plavalne tekme SSK Maratona s sodelovanjem Kamnika, Planine in MPK. Na sporedu je tudi waterpoIo. Na startu bo drž. prvak Cerer. Začetek ob 15. V Murski Soboti bo plavalni dvoboj Mura—Mariborski plavalni klub. s Mariborski plavalni klub (službeno). Za gostovanje v Murski Soboti v nedeljo, so določeni: Golež I, Jandl, Krstič, Lampret, Mihorko, Pesta, Petek, Smerdu I, Tomažič, Voler, Zimic. Vodja potovanja g. Zlatič, rez. Jandl. Člani ekipe se morajo t'aviti vodji na glavnem kolodvoru ob 8.20. )rese, čepice, zogo in rekvezite za wa-terpolo poskrbi Petek. — Ostali tekmovalci ter skakači Berlič, Podbukovšek, Škofič, Gala in Starc sodelujejo na propagandni tekmi SSK Maratona na Mariborskem otoku. Javiti se morajo vodji g. Košak Oton-u ob 15. pri skakalnem stolpu. s SK Lendava bo odigral jutri ob pol 16. prijateljsko tekmo z var. Slavijo. s Atletski meeting za naslov državnega prvaka bo danes in jutri v Ljubljani med Primorjem in Conoordio. s ČPK bo drevi ponovno gostoval v Ljubljani proti Iliriji. Š« J^erabada v Indiji poročajo, da °^nji nizam pogruntal izvrstno kazen za dolžnike ■»tl m j 0 za davčne zamudnike. Uka Vražam, da naj polove vse, ki str°„- Plačati davkov in naj jih pod n.ac*zorstvom nage izpostavijo fy>e ^ Pripeki pri 50° C. Tam naj jih V,0 *0 ^asa, dokler se nc izjavijo ene> da bodo plačali svoj frankov papirnatega denarja. Skril ga je prejšnji gospodar, ki je napravil samomor. BARIKADE ZA VARSTVO PERILA Na radikalno sredstvo so se spomnile perice v Comingu v Pennsilvaniji v USA. Mimo vodi cesta, ki je slabo pooljena in kadar so izvesile perilo, so ga avtomobili zamazali z blatom. Nekega dne so razjarjene perice pograbile krampe in lopate, izkopale na sredi ceste jarek in nasule pesek na visoko barikado. Avtomobili se morajo umikati zdaj daleč ven na polje in perice so zadovoljne... Odda se NEMEBLIRANA SOBA in kabinet s souporabo kopal nice. Ogled od 11. do 14. ure. Glavni trg 23-I1I, desno stopnišče. 7965—7 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje. Loška ul. 5-1, vrata 7. 7970—7 Oddam OPREMLJENO SOBO Aleksandrova 48. 8063-7 Na stanovanje in hrano sprei mem 1—2 DIJAKA nižješolca. Aleksandrova 36, II. nadstropje. 8042-7 ODDAM SOBO Aleksandrova 83-11. 8073—7 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Gregorčičeva 6, Tezno. 8074-7 OPREMLJENA SOBICA se odda za din 130. Alaževa 4. 8067-7 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Dr. Verstovškova 23, Pobrežje. Vprašati Koroška 18. pri Stupan. 8054-7 OPREMLJENO SOBO za dve gospodični ali gospoda. Gregorčičeva ulica 8, II. nadstropje. 8083-7 OPREMLJENO SOBO s štedilnikom in posebnim vhodom oddani. Istotam sprei mem dva gospoda ali gospodični na stanovanje s hrano ali brez. Mlinska 35. desno. 8084-7 MIZARSKEGA VAJENCA rabim takoj. Mizarstvo Aleksandrova 48. 8085—9 STANOVANJE soba in kuhinja se odda s 1. sejt„ elektr. razsvetljava in vodovod. Počehova 93, Vpraša se pri hišniku. 8087-5 DVE SOBI na Aleksandrovi cesti za pisarno, obrt ali Sanjsko stanovanje se odda. Sulič. Maistro va 6/11. 8090-7 GOSPOD se 1. IX. sprejme oskrbo. Meljska 29 Lep. globok na vso 8093-7 Lspa velika OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se ugodno odda s 15. septembrom. Koroška cesta 67. 8096-7 DIJAKI se sprejmejo v popolno oskrbo. .Souporaba kopalnice in klavirja. Garantirano dobro nadzorstvo, Ussar, Maribor. Trubarjeva 9. 8102-7 Lepa Sončna OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. Poizvedeti v trgovini Klanjšek, Maribor, Glavni trg 21. 8077-7 OPREMLJENO SOBO oddam 1 ali 2 osebama. Delavska ulica 47. 8001-7 1-2 DIJAKINJI sprejme dobra družina v Ljubljani. Lepa sončna soba, klavir. Ponudbe na upravo lista pod »Izborna oskrba«. 8017-7 DIJAKA NIŽJEŠOLCA sprejmem v dobro oskrbo poceni. GlaSovir na razpolago. Frankopamova 14, I. nadstr., vrata 6. 8000-7 PRAZNA SOBA v bližini parka se odda. Ko roščeva 5, vrata 5 7982-7 SOBA na dvorišču takoi za oddati. Stritarjeva 17, Maribor. 8029-7 2 DIJAKA sprejmem v dobro oskrbo in nadzorstvo. Lepa mirna loba, kopalnica, vrt. Dalmatinska 24:____________________ 8031-7 DVA GOSPODA ali gospodični se sprejmeta na stanovanje in hrano. Vprašati Pobrežje. Aleksandrova 23 _________ 8038—7 OPREMLJENA SOBA prostorna, čista, lepa lega, se odda s 1. septembrom. Vpra-šatl pri uredništvu 8040-7 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. MaSarvkova 6. Vprašati Slomškova 9. gostilna Ferk. Pobrežje. 8013-7 Sobo išlm UCITELJIŠCNIK išče stanovanje z vso oskrbo. Ponudbe do ponedeljka do 11. ure pod značko >1. letnik* 7978-8 V bližini gostilne- »Meljski dvorec« se išče PRAZNA SOBA za boljšega gospoda. Naslov oddati v gostilni Gaišek, Melj ski dvorec. 7982-8 Službo dobi PLETILJA popolnoma samostojna, se sprejme za takoj proti dobri plači za stalno. Ponudbe na upravo pod »Za Ptuj«. 7942—9 POMOCNICE-KE sprejme damski salon To©lak 8101-9 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za damsko konfekcijo, tudi krojača in šiviljo, ki bi doma izgotavljala bluze. Stolna ul. 1. 8020-9 UČENEC se sprejme v trgovini Verstovšek, Stritarjeva 17 v Mariboru. 8030-9 CAJNO MASLO! Iščem solidnega trgovca ali prodajalca, kateri bi sprejel zastopstvo in zalogo za stalno razprodajo čarnega masla po konkurenčnih cenah za Maribor in okolico. Resni interesenti, zmožni prodaje stal no večjih količin nai pošljejo svoje naslove upravi »Ve-čemika«. 7979-9 Sprejmem marljivo KROJAŠKO POMOČNICO in vajenca(ko). Orožnova 5, I. nadstr. 8064-9 Starejšo pošteno SLIKAR IN PLESKAR dobro izvežban, priden in pošten, dobi za september službo v Prekmurju. Hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. Frumen Anton, Sl. Javornik. 8007-9 Na revolvercath s šaft-stroji dobro izvežbane TKALCE sprejme takoj tv. Hugo -Štern & Co„ Pobrežje. 8009-9 Službo Išie 19-LETNI FANT želi službo hlapca, gre tudi h konjem ali kar koli. Naslov pustiti v upravi. 7998-10 Iščem mesto POSTREŽNICE za dopoldan (frizerka). Na-slov v upravi. 7991-10 Višješojec išče URADNIŠKO SLUŽBO Zadovolji se z majhno nagrado. Naslov pustiti v upravi. 8003-10 UČENKA se želj v boljši restavraciji izučiti za natakarico. Najraje v Mariboru. Naslov v upravi. 8004-10 Svileno i* dobre šarmese svile komblneže malice in fifatlca hlaine fcombfnaia spalne srajce kakor tudi Steznik«, pasove za nogavice prinaša ob ugodnih cenah tdiidefetdi Maribor, Gosposka ulita POSTREŽNICO sprejmem. Ponudbe pod »Tržaška cesta« na upravo. 7996-9 HIŠNIKA ki bi opravljal tudi dela sluge, sprejmem s 1. oktobrom 1939. Pismene ponudbe pod Priden« na upravo lista. 7977-9 mali oglasi so najcenejši, saj st*ne beseda samo 50 p ar Vse šolske ttoltetišcike v veliki izbiri Jtlifute v knjigarni in papirnici TISKOVNE ZADRUGE - Maribor Aleksandrova c. 13. Tel. 25-45 Stran 14. »V e č e r n I k< V M a r i b o r u dne 26. VIII: 19$ Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vlogo pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvržuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno In kulantno um h a#0 Ce naj krc Centrala Maribor v lastn> novi palači n« ®jc< Gosposke ih Slovensko Podružnica nasproti pošti, prej Ju n staje rska hranil SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVAN^ MALI OGLASI ožase s!,a“.e V5aka beseda 50 »ar- naim*nižs pristojbina za te zleslk L f« rii« tn dopisovanja in zemtovanjski oglasi din 1— po besedi. Najmaniši J v* oeiase Je din 10.--. Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oelasni davek za vSr t “ male °?lase se p,aiuie tak°! cri naročilu, oziroma ea je Domene od^ovnre ^Ml m^ih ^lT a Da p0 Došln »°'ožnici na čekovni račun it. 11.409. ?a vse pismene odgovore glede ma>ib oglasov se mora priložiti znamka za 3 din Razno VSAKI OSEBI — družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor, Orožnova 6: Celje. Slomškov trg 1. Pletilnica — Razpoši-Ijalnica. _• ____________1803 SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c- 48.______________4311—1 PONIKLANJE. pok roman j e predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ru, da.?, Maribor, Trstenjakova ulica 5._______________ 6177—1 lepa orehova JEDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana. Zidovska ul. 6. --- _____ 7710—1 NOGAVICE — PLETENINE volno za strojna in ročna dela konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple Minici »MARA«, Koroška ce-sta 2°- 7888—1 . ŠOLSKE torbice 1 n nahrbtnike v v&liki izbiri priporoča Kravos, Al ek sandrova 13. 7933_j STROJEPISNA DELA razmnoževanje, kopiranje načrtov, prevodi. Kovač, Mari-bor, Tyrševa 14. 6371—1 HALO! Najceneje kupite ves stavbeni in rezani les, poIičansH pe sek. apno, temen t in kurivo Pri Krasen trg., Studenci. trgovska Sola kovač s pravico javnosti. Maribor, jrševa h. Največii in najmodernejši zavod te vrste v rza^- Enoletni trgovski tečaj. Večerni tečaj. Specialni !-f£aji za strojepisje, stenogra J o, nemščino itd. Največja fn r^nl03 ,S 50 kalnimi m računskimi stroji. Izpričevala sluzijo kot dokaz dovr- ipCtf n Va,xniike dobe in dve leti pomočniške prakse v trg. obrti; — Redni učenci imajo karf1C? d°^kih voz“ill *rn in rodbinskih doklad. vpisovanje dnevno 7770-1 ZA SLIKARSKO IN s-e nrnfLFKARSK0 DELO nah I, ♦ u P,° ,nalniži'h ce- "kLJ £rschmk Jurii’ Jer°v- 34- 7891—1 .KADI ZA SLIVE vila® ,!"< rab.liene sode, popra-t ^i10 «" poceni. Sodar-0 Sulcer, Vojašniška 7. 7968—l POSKUSITE TUDI VI prvovrstno ljutomersko vino po 10 in 12 din liter v znani gpstilni Sever Tezno, Dob m va. Nudimo Vam ob vsakem času ocvrte niške, domačo Minko in klobase. Abonente sprejmemo. V nedeljo koncert. Se priporoča gostilna Sev’cr. _______________8047-1 za šolsko mladino nogavice, jopice, puloverje iz lastne delavnice. Nahrbtniki od din 9,50 navzg. pri - Luni« Maribor, samo Glavni irg 24 7975-1 PERJE ZA POSTELJE kemično čiščeno po konkurenčnih cenah dobite vedno pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 7976-1 TRBOVLJE Najboljši in najboli vpeljani premog vseh vrst pri Branko Mejovšek, Kneza Koclja ul. 13. tel. 24-57. Naročite takoj. 7990-1 Odda se KONCESIJA ZA GOSTILNO ali bife po dogovoru. Ponudbe na Upravo pod »Koncesija«. 8016-1 IŠČEM POSOJILO od 4000—5000 din od starejšega gospoda proti celi oskrbi in mesečnemu odplačilu. — Ponudbe pod »Obrtnica« na upravo lista. 8059-1 VINOTOČ A. Tkalec, za Kalvarijo, odprt. 8058-1 BUČNO OLJE vedno sveže in dobro nudi tovarna bučnega olia, Maribor, Taborska 7. pri mostu. 8069-1 VINOTOČ RUDL Sp. Kungota, liter 8 din. ___________8073-1 POZOR! Več oseb se sprejme na dobro domačo in poceni hrano. Meljska cesta 43. 8075-1 DIN 500.— dobi. kdor mi preskrbi primerno službo. Naslov v upravi. 8104—1 GOSPODJE na dobro hrano. GaiSer. Pi-puševa ulica 6. 8081-1 Oddam POSOJILO 35.000 din gotovine ali vlogo do 45.000 večjega denarnega zavoda iščem. VJcnjižba na nrvo mesto nove trgovske hiše. Naslov v upravi. 8089-1 VINOTOČ IPAVIC. KOŠAKI 62 Zelo dobro vino po 8 din. Lep vrt in pokriti prostori. 10 minut od glavnega kolodvora. 8092-1 VINO Ljutomer-Jeruzalemčan od 5 litrov naprej a din 7,— v Košakih za tov. »Mirim«. Prisojna ulica 19. 8027-1 Posest PRODAM LEPO POSESTVO pri Mariboru. 38 oralov, din 320.000, poslopja, skoro nova. Dopise gostilna Čeh. Dravograd__________________8107—2 VEČSTANOVANJSKA HIŠA ugodno na prodai. Vprašati pismeno na upravo ood »Priložnost«. 807'8-2 POSESTVO v okolici Maribora. Informacije Tomšičeva 16. 8066-2 VILA obstoječa iz 5 sob. kuhinje,' kopalnice, pralnice, terase, verade, kleti, z lepim vrtom, štiri leta davka prosta, se proda ali da v naiem. Metel-! cva ulica 23. Informacije: Nova vas, Zelem ulica 6. 8076-2 NOVOZGRADBA 4 stanovanja po sobo in kuhinjo, vrt, 42.000. Mlin. 5 oralov zemlje, 85.000. Vlno-gradno posestvo, 6 oralov, pri mestu. 45.000. Enonadstropna trgovska hiša. 6 oralov zemlje, 160.000. Petsta-novanjska vila, velik vrt, 265.000. Krasno vinogradno posestvo, 6 oralov vrte z vilo 250.000. Posredovalnica »Ra-pid«, Gosposka 28. 8097-2 Oddam ENONADSTROPNO HIŠICO v magdalenskem predmestju 20.000 v gotovini, ostalo pa na obroke. Naslov v upravi. 8103-2 TVORNIŠKA ZGRADBA V ZAGREBU se proda. Cena din 1.300.000. Pismene ponudbe na Publi-citas, Zagreb. Iliča 9. pod šifro »Tvorniška zgradba«. 8049-2 TRISTANOVANJSKO HIŠO z velikjm sadnim vrtom ob glavni cesti v bližini Maribora. Polovico je treba izplačati, polovico na obroke. Naslov v upravi. 7993-2 Na prodaj TRISTANOVANJSKA HIŠA z lepim vrtom. Vprašati v gostilni Jelen, Ptuiska cesta 91. 8005-2 Proda se ugodno manjše .POSESTVO v okolici Sv. Jurij ob juž. žel. Cena din 28.000. Naslov x upravi. 8006-2 MANJŠO HIŠO z lokalom sredi Maribora, Mlinska 8. prodam. Posredovalcu nagrada. 8023-2 ENONADSTROPNA HIŠA s sadnim vrtom. 543 m3, se proda za 115.000. Ipavčeva 22, pri Tržaški cesti. 8035-2 HIŠO enonadstropno, 21x13 m veliko z enonadstropnim dvoriščnim poslopjem 21x8 m. prostori za obrat ali malo industrijo, prodam. Dopisi pod 340.000 na upravo »Večerni-ka«, Maribor. 8068-2 PRODAM HIŠO 4 sobe, kuhinja, veranda, klet gospodarsko poslopje, vrt 600 m*, tik mesta. Cena din 63.000. Naslov v upravi. 8060-2 STAVBENA PARCELA (vrt) 470 ali 700 m5 naprodaj Ob hregu 30. 8065-2 Na prodaj je lepo arondirano Novo TRIDRUŽINSKO HIŠO in več stavbišč prodam. Naslov v upravi. 8099-2 Kupim RABLJENE KNJIGE kupuje knjigarna V. Heinz. 7910-3 MIZARSKE STROJE rabljene, in orodie kupi Jože Lipa j. Jurčičeva ulica 6. ________ 7995-3 ____ ČISTOKRVNEGA PSA nemAke ovčarske pasme želi kupiti r. Majzel. Gregor-1 t-va ulica 4. 79S4-3 RADIO APARAT ponudbe z navedbo cene in sistema na upravo lista pod »Radio«. ,. , 8032-3 PLINSKI MOTOR kupim, 100-—120 PH, .plinski motor na drva - (Sauggasmo-tor). Vindiš' Ivan. valjčni mlin Maribor. ■ 8008-3 Kupim dobro ohranien TOVORNI AVTO 2 'A—3 tonski. Naslov v upravi. 7983-3 Mladega, Kupim VEČSTANOVANJSKO HIŠO ponudbe z opisom in ceno ha upravo lista pod »Piramida« 8033-3 Kadar pošljete denar pe poiti, ni sledu o bojazni— zakai Di se torej Dali naročij blago po poSti ? Ako blago, ki ga Vam, bomo poslali, ne bi ustrezalo,. Vam ga zameniamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica Zagreb. Iliča 4 in 6 dopisi Zagreb It., poštni preda Prodam SOBNA IN KUHINJSKA OPREMA poceni na prodai. Radvanjska c. 50. 7899—4 PRODAM spalnice, kuhinjske opreme, vedno v zalogi, mirzarstvo Verzel Alojz, Pipuševa ul. 3. 7923—4 PRODA SE sladki jabolčni mošt, rizling po 8 din. traminec 9 din Pri lialbarth. Kalvarska 2. _____________ ______7929—4 MLADI DERNHARDINCI na prodaj. 'Gostilna G. ider-man. Bresternica pri Mariboru. 7934—4 Prodam eno leto rabljeno MOŠKO KOLO svetle barve Betnavska 54. 7862-4 VINOGRADNO POSESTVO v Gornji Polskavi s hišo ta-koi na prodaj. Potočnik, gostilna Fram. 7986-4 Sončno, dvosobno STANOVANJE se tako odda točnemu plačniku. Studenci. Vodnikova 28 ____________8052—4 KOAIPI.ETNA POSTELJA nočna omarica. umivalna '■mara z marmornato ploščo poceni na prodai. Med 18 in 19 uro. Dravska ulica 10/1. 8100-4 4-sobno komfortno STANOVANJE ob parku oddam. . Vprašati: Kaič-Vrazova 9.. , 7988-.4 Prodam PAR MLADIH KONJEV Korošec ■ Maks, Vukovski vrh 41, Jarenina. - 7989-4 MOTOR 22 ccm prodam ali zamenjam za spalnico. Dr. Verstovškova 17, Špesovo selo 8080-4 Sprejmejo se i KRASNO SOBO IN .P®| I oddam. Tezno. Ptu)5^^ SOBA IN se odda stranki brez go5l-5 Naslov v upravi- . stanovanje, pol soba in kuhinja, odflau* Nasipna ulica 58. '8095-5 OTROŠKI VOZIČEK prodam. Gomsi. Erjavčeva 12, Studenci. , 8094-4 SOBO S ŠTEDILNIKOM Vpraša se. Pobreška cesta št. 21. blizu magd. cerkve.' 8098-4 MIKROSKOP '~ Reichert. z imerziio. povečava do 1315x, s premakljivim vodilcem za ob.iekt, kakor nov, se proda. Vprašati Tom šičev drevored 6. 7985-4 Prodam DAMSKI PLAŠČ Naslov v upravi. 8050-4 Nova kompletna Nova SPALNICA moderna, se poceni proda. Mizarstvo Miklošičeva 6 — Slovenska 33. 8061-4 Proda se kompletna SPALNICA skoraj nova, radi selitve, in druge razne stvari. Vprašati Dr. Verstovškova 1, Pobrežja_____________________ 8070-4 ŽENSKO KOLO poceni; na prodaj. Vojašniška 7. v trgovini. 8034-4 Prodam hromatičhe HARMONIKE Obrežna 91, Studenci. 8002-4 Prodam moderen športni OTROŠKI VOZIČEK Bolfenška ulica 5, Maribor. 7997-4 FILODENDRA mlada, se proda. Maistrova 18/1., vrata 6. 8041-4 Prodam 3 VINSKE SODE 1100 1. 806 1, 682 1. a 60 para liter. Gostilna Žižek, Aleksandrova cesta 11. Krčevina. 7980-4 GOSTILNA z lepim gostilniškim vrtom in pritiklinami v Zg. Radvanju pri-Mariboru se pod ugod nimi pogoji proda ali odda v najem. Natančnejše informacije daje Mestna hranilnica v Mariboru. 8044-4 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE s sobo za služkinjo in kopalnico iščem za 1. november. Ponudbe pod »Samo dve osebi« na upravo. 7873—5 SOBA. KUHINJA o1; s pritiklinami, balkon, ji da v najem solidni ■ brez otrok v lejjem- 1 jjir kraju s 1. septembre®- ^ niško selo.-7,- pri' ^ ^ Cena. 250 din. k VEČ STANOVANJ enosobna in dvosbDB"^^ ščena, - oddam. 5. - - ____________ Lepo enosobno : STANOVANJE str,j- v centru se odda mir® j ki. Slovenska ulica 3o. 8046-5 . STANOVANJE ja. * komfortno, 2 sobi,.ku“! irjjf odda s 1. X. Vprašati -rti niška 5, od ponedeljka. • . 8079-5 Dvo- ali‘ trisobno ‘' STANOVANJE jjj; pri parku se takoi 0 J slov v upravi. DVOSOBNO 'STANO^ f. se odda. Stritarjeva U1 < 8063-5 Opremfieno enosobno STANOVANJE samo din 350,— cesta 48.__________ TTirt SOBO S ŠTEDILNIK^jJ) oddam 2 osebama. 8. tudi ulični lokal. Mlmsh 8022-5 -- ' STANOVANlE^vl.2: se odda v Cini-. Studenci. •• Lepo sončno , DVOSOBNO STANOV se nova .stavba,, parketi1* odda za din. 400,— brom v Studencih- ™ 23. oopisty Nesrečen v zakonu. Žf- M ZNANJA . .#* z gospodično ali vde' z1 otrok do 32 let, £e£UuPr^ nanjosti. Dopisi ?a1iu P®, »Večernika« v cen '•Srečen«. 'gol1'1 V naleUL V NAJEM IeKtr£ Velika vinska klet .z r[)0 k 110 razsvetljavo, Pr‘!LrsW<5 skladišče jabolk. Kal ^[, Iščem GOSTILNO na račun ali v na’e1I1'go7l •eiiia,'. SOBA IN KUHINJA ter vrt se odda takoj odraslim osebam. Naslov v upra-vi- 7892—5 Odda se SOBA N KUHINJA Sp. Radvanjska 69. Nova vas 8057-5_____________________ STANOVANJE trisobno, lepo, sončno, se da v najem za 1. september 1939. Vprašati Frančiškanska ul. 21-1. desno, Vukič. ______________________7953-5 SOBO S ŠTEDILNIKOM in vrtom oddam Pobrežje. Vprašati Lovec, Glavni tra j 4. #055-5 1 GOSTILNO > v Mariboru' ali ^v v^Srt5 mem v najem- Nasi 799^ ENODRUŽINSKA s šestimi sobami . nami, vrtom, se r v upr odda v najem. Nas gostilna ugod«tf na prometni cesti k Proda ali se da Le%5 Vprašati v eos; "' «01?> Kn-aki nri Marib£^^g^ «• vsakega, prašiče! ;ev ie važna. Skrb. {?< da se zrede in dosežete, ako *J enkrat tedensko ^ii an'-» nniV‘ro.vana znam-