Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Izhala vsako soboto Letna naročnina znaša Din 25—, za inozemstvo 40 Din NA MEJAH ček. račun št. 12.666 Teiefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice. 12. novembra 1938 KID proti slovenskemu narodu!? Ob zadnjih redukcijah delavstva. Z gornjim naslovom smo napisali na naslov KID silno hude besede. Takih besed resnično nismo vajeni trositi ob vsaki priliki, čeprav jih je razumeti samo v smislu, kakor je v naslednjem razmotrivano. Da nam ne bi kdo očital, da mečemo izraze na papir, ne da bi vedeli, kaj hočemo z njimi prav za prav povedati, naj ugotovimo najprej nekaj dejstev, katera tudi mi poznamo in jih hočemo v polni meri upoštevati. 1. Na Jesenicah ima tako imenovana KID eno največjih industrijskih podjetij ne samo v Sloveniji, ampak v vsej državi. Lastnik tega podjetja je v glavnem g. A. Westen. On ima vloženega največ kapitala. On je omogočil s svojim kapitalom veliki jeseniški obrat v enem najbolj zavednih slovenskih krajev na visokem Gorenjskem. 2. V tem obratu je zaposlenih stalno več tisoč delavcev, sinov našega slovenskega naroda, na taotJSIh položajih pa soi-uxnieriio veliko število tujerodcev, ki s svojimi rokami in razumom po-miigajo kapitalu, da se množi ali da se vsaj ne krči, — na drugi strani pa služijo ti delavci sebi kruh. Mirno lahko rečemo, da reže g. Westen v tem smislu deset tisočim vsakdanji kruh. Več deset tisoč sinov in hčera našega naroda in tudi tujerodcev smatra njegovo podjetje za krušno mater. 3. Tretji činitelj pri tem podjetju je d r ž a v a in vsakokratna oblast. Ta daje lastnini gospoda Westna in vobče KID, kakor vsakemu drugemu državljanu, zakonito zaščito. Oblast s svojimi naredbami in koncesijami lahko izdatno pomaga Vsakemu obratu. KID bo morala priznati, da je take zaščite in naklonjenosti v polni meri deležna. I H državna pomoč in naklonjenost bo najbrž znatno večja kakor pa vrednost davkov, ki jih KID plačuje državi. Tudi je res, da je oblast podjetju naklonjena zato, ker podjetje preživlja državljane in ljudi, ki jih zastopa ta oblast. Glede prve točke, kam gre prirastek kapitala, kako ga KID porabi, nočemo ničesar reči, in namenoma nočemo nič reči v zvezi z naslovom tega članka. Ae daleč si ne domišljamo, da smo mi prvi poklicani o tem razglabljati. Zlasti ne gremo tako daleč, kakor to storijo mnogi, ki so pri KID v Nlužl)i, da bi g. Wc»stnu in vobče KID odrekali lastninsko pravico. Ce smo zapisali naše naslovne besede, smo jih "apisali zaradi druge in tretje točke. K drugi in tretji točki se pa hočemo vsekakor jasno izjaviti. V teh dveh točkah smo omenili, da JR KID odvisna tudi od našega slovenskega na-■^a in od zastopstva slovenskega naroda. Slovenski katoliški narod je hvaležen pravičnemu kttpitalu, iz katerega izvirajo tudi njemu dobrote. narod se pa zaveda, da ima pravico zahte-^ «t i, da je kapital, ki je posejan na naši slovenski zemlji, pognojen za uspevanje z žulji slovenskih rok in zalit s potom raz slovenskih obrazov, nasproti njemu vsaj pravičen, če že ne naklonjen. Mi iz dosedanje zgodovine ne moremo KID-i priznati, da bi bila kdaj odkritosrčno naklonjena večinskemu slovenskemu narodu. Na podlagi ravnanja KID smo morali imeti vedno občutek, da je KID slovenskemu katoliškemu narodu in seveda zlasti njegovemu delavcu, ki je izšel iz tega naroda, nenaklonjena. Namesto da bi bila našemu narodu dobrohotna krušna mati, je v resnici rezala našim delavcem kot skopa mačeha Ic tanke skorjice kruha. Daleč smo od naivne zahteve, da bi naj KID morda podpirala politiko večinskega slovenskega naroda. Sicer taka zahteva ne bi bila nenaravna. Toda mi se popolnoma zadovoljimo, če g. Westen prepove KlD-i podporo politike, ki je večinskemu slovenskemu narodu nasprotna in vsemu narodu kvarna. Do danes, do redukcij v zadnjem tednu, ko je bilo odpovedano spet delo do 100 delavcem, se ne moremo otresti suma, da je KID v službi nam sovražnega gibanja. KID naj nikar ne zahteva, da naj prinesemo iz arhivov zggdovine vsa dejstva, ki ta naš sum močno podpirajo. Z iskanjem takih dokazov bi imeli lahko delo. Pomislimo samo na sledeče. Skoraj vsa odločilna mesta pri KID so v rokah vidnih in agilnih nasprotnikov slovenskega večinskega naroda. Na nobenem važnem mestu pri KID ni našega človeka. Ali se more potem naš slovenski delavec dobro počutiti v tovarni KID? Le prenaravno je, da je preziran in zapostavljen. Zanj ni izgledov za napredovanje. On je prvi na vrsti, ko pridejo odpusti. Kako vse drugače se počutijo v prostorih KID ljudje, ki nosijo, če že ne v srcu, pa vsaj na prsih znake izkoreninjencev slovenskega naroda. Ti ne potrebujejo nobene organizacije za svojo zaščito, razen morda zaradi lepšega. Po vsem tem ni čudno, če na Jesenicah še životari proti narodna JNS organizacija kot edina v državi, ki še ni umrla. Ali mar mislite, da raste na Mirci ali na Mežaklji tako čudodelno zelišče, ki ohranja ta brezdušni organizem pri življenju? Ali je pa morda voda Save v bližini njenega vira laka, da daje življenje mrtvim? Ne eno in ne drugo. Razloge bo treba iskati v gornjih naših izvajanjih. Redukcije, ki so prišle v času in na način, ki spet potrjuje naša izvajanja, so nas privedla do tega, da spregovorimo zadnje besede. Slovenski narod apelira naj resneje na lastnika KID in njenih podjetij g. Westna. Mi smo prepričani, da on nima interesa, da bi njegove tovarne bile trdnjave v borbi proti slovenskemu narodu. Mi smo tudi prepričani, da ima on moč in zna najti pota, Za volitve Shodi na Jesenicah. V nedeljo 6. novembra so bili na Jesenicah kar 5 zelo dobro uspeli politični shodi. Najmogočnejši je bil sestanek zaupnikov JRZ iz radovljiškega okraja. V Krekovem domu se je zbralo ob dveh popoldne do 200 naših agilnih mož in fantov. Zaupnikom se je najprej predstavil naš kandidat dr. A. Šmajd. Navdušen aplavz je dokazal, da uživa kandidat v vsem okraju popolno zaupanje. G. dr. Šmajd je zaupnike opozoril na važnost volitev in podal navodila za volilno borbo. Navodila so posamezni zaupniki prejeli tudi v pismeni obliki. Veliko navdušenje je izzvala izjava župana iz Bohinja g. Rozmana, ki je v svojem imenu in v imenu svojih številniii prijateljev v boli. kotu izjavil, da bo ves bohinjski kot kot en mož volil dr. Albinu Šmaj-da. To izjavo je podal zaradi tega, kot je sam izjavil, ker mu hočejo sovražniki našega gibanja podvaliti namene, ki jih ni imel, da l)i se od volitev abstiniral. Na zboru so se nato določili sestanki in shodi za ves okraj. G. kandidat bo vsaj na en shod prišel v vsako občino. Zaupniki so prejeli nato velike volilne lepake za kandidatno listo mini-n istrskega ])redscdnika g. dr. Milanu Stojadino-vica. Kaplan g. Godina , je zborovalce 0])ozoril na zadnje odpuste delavstva pri KID na Jesenicah in na Javorniku. Zbor je z vso ogorčenostjo protestiral proti tem odpustom in soglasno sklenil, naj se zadeva brzojavno sporoči g. ministrskemu predsedniku dr. Stojadinovicu, našemu voditelju ministru g. dr. Antonu Korošcu ter ministroma dr. Kreku in dr. Cvetkovi-ču. Banu g. dr. Natlače-nn pa se pošlje posebna |)isnienu spomenica. Ob 5 pop. tega dne je bil shod v dvorani žup-nišču nu Gosposvetski c. Govorili so g. dr. Albin Šmajd, banovinski svetnik g. Peter Arnež ter namestnik kandidata g. župan Tine Markež. V razgovoru z zborovalci se je pretresal položaj z ozirom na volitve. Pripombe mnogih zboroval-cev so pokazale, da je razpoloženje v korist liste JRZ kar najboljše. Ob 8 zvečer je bil politični sestanek na Hru-šici. Dvorana Prosvetnega društva je bila polna hrušiških volilcev — železničarjev, kmetov in delavcev. Tudi tu so govorili isti gospodje kot na Jesenicah. V razgovoru so bili napravljeni sklepi za nadaljnje delo za volitve. Zaupniki JRZ iz Hrušice in obče hru-šiški volilci so pokazali največjo vnemo za volilno borbo. Nesložna opozicija. Ne naravna mešanica fede-ralistov, centralistov, fašistov, komunistov in socialistov se še ni znašla. Kljub sestankom še vedno ni jasno, koga bodo postavili za kandidata. Ce poslušamo razgovore na njihovih sestankih, vidimo, kakšna nasprotujoča načela vladajo v združeni o])oziciji. Človeku se res poraja vprašanje, ki ga je na sestankih JRZ preteklo nedeljo povedal odličen poznavalec pol. razmer in ki se glasi: »Jaz res ne vem, kako bi bilo, če bi zmagala opozicional-na lista iii bi prišla nu vlado sedanja združena opozicija; Ali bi Maček takoj zaprl Zivkoviča — ali Živković Mačka, ali bi komunisti obesili Živ-kovića ali Živković komuniste.« Res, za tako listo (opozicionalno) bo težko najti kaj prida glasov. Toliko so pa naši volilci že zreli, da razumejo, da opozicional-ni voditelji sami vedo, da njihova lista ne bo mogla zmagati. Nezadovoljstvo s sporazumom JNS z Mačkov-ci je na Jesenicah v vrstah JN.S vedno večje. Se vedno se širijo govorice v obrambo resnega dr. Obersnela, češ da je izsto|)il iz JNS. ZZD Odpusti pri K. I. D. V zadnjem tednu je bilo pri KID odpuščenih blizu 1(K) delavcev, izmed katerih je bilo nesorazmerno veliko število članov ZZD. Organizaciji ZZD moramo priznati, da je storila takoj vse, da zaščiti svoje člane in jim pomaga. Ožji odbor je v petek 5. t. m. sklenil ])rve in najnujnejše sklepe. V nedeljo je pa bila sklicana izredna seja, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da se skliče 9. novembra zvečer širši sestanek delavstva, članov ZZD in njenih somišljenikov. Na ta shod so bile povabljene tudi žene in matere našega delavstvu. Na shodu je kaplan g. Godina podal obširno poročilo o dosedanjih intervencijah da se zlo zatre in odpravi. Poudarjamo, da to ni samo apel jeseniškega našega delavca, ampak vsega slovenskega naroda. Ker so najnovejše redukcije delavstva izšle iz dosedanje zgoraj opisane miselnosti vodstva KID, prosimo g. Westna, da se te redukcije takoj prekličejo. Istočasno apeliramo tudi ha našo vlado, v katero ima slovenski narod in z njim naš slovenski delavec polno zaupanje. Mi našo vlado podpiramo, vlado pa tudi prosimo, da ona podpira in brani svoje ljudstvo, zlasti svoje najbednejše ljudstvo — delavca. Dr. AIbi je že oolitično življenje v kranjskem okraju, kjer je na številnih shodih razjasnjeval politiko SLS. Bil je tudi glavni tajnik Delavske zveze, ki je bila politična organizacija katoliškega delavstva. Bil je tudi predsednik \incencijeve konference in predsednik Prosvetnega društva. Po 6. januarju 1929 je dr. Šmajd ostal zvest politični smeri SLS in politiki voditelja dr. Korošca. Bil je strog opozicionalec ter ga je preganjal takratni režim. ko je nastala JRZ. je bil med prvimi njen član. postal tajnik krajevnega odbora v Radovljici, zatem potipredsednik in tajnik okrajnega odbora JRZ za radovljiški okraj in nazadnje pa predsednik krajevnega in j)red.4e(liiik okrajnega odbora, katera položaja še danes zavzema. Razen političnega udejstvovanja je beležiti dr. Amaj-dovo delo tudi na kulturno prosvetnem polju, je podstarešina gasilske župe v Rado\ Ijici ter član osrednjega odbora. Markež Valentin župan luestiu' občine jeseniške je ko( namestnik najbolj vidna osebnost jeseniškega prosvetnega in kulturnega življenja, ki ga je že zu mlada pojvolnoma zajelo in pritegnilo vase, kjer je s svojimi sposobnostmi kmalu stal na vodiluih mestih ter si s svojim delovanjem pridobil veliko veljavo in vplivnost. (Ob zaključku uredništva smo zvedeli, da kandidira na lašislični opozieio-nalni listi za radovljiški okraj g. dr. A. Slanov-nik z namestnikom g. IVrkoni \.. znanim marksističnim županom na Koroški Deli.) Rojen 11. februarja leta 1894. je že kol olrok, ki je zrasel iz številne kmečke, znane katoliške družine, kazal izrazite sposobnosti, ki so se pozneje v njegovih mladeniških lelih razx ile \ udarno idejno jasnost v rastočem »Orlu«. I\> prevral-nih dneh ga vidimo v prvih vrstah kulinrno prosvetnih borcev, ki so čistili gorenjski kol \se tuje kulturne navlake in zidali novo samoniklo stavbo slovenske prosvele. Njegova najlepša črta. ki ga je vseskozi odlikovala, je bil kremenit značaj, globoka vernosi in socialni čnt. S takimi vrlinami oboroženi mož je delal sredi sajastih Jesenic, nikoU truden, zmerom pripravljen borili se proti krivici in nasilju, s čimer je lajšal življenjsko trdoto slovenskemu delavcu in kmetn. Tako |x)jeklenel in iz hudega zrasel je stopil končno na čelo jeseniške občine, ki ji je že \ dveh pičlih letih dal pečal splošnega na|)redka in gospodarskega ravnovesja. Na tem mestu ga Marke/ Valentin, namestnik kandidata JKZ. je dohitela odločna želja predstavnikov gorenjskega ljudstva, da stopi na njegovo čelo kot na-meslnik kandidata za radovljiški okraj. 3 Zmagali bomo mi! \oliliia l>orba za zmago v preclstoječih volit-\ah stopa iz posvetoNalnih sob jjosaineznih političnih grup v javnost pred volilce. \ olilna raz-gil)anost jf \ našem okraju bila ic od nekdaj močna, vendar pa nikdar tako, kakor za sedanje \olitve. zlasti ])a to drži za Jesenice. \oliiiia borba dobiva že ostrejše oblike zlasti \ delavskih \ rstah. Nekateri marksistični politični prenape-teži so niiieuja, da vladajo na Jesenicah razmere se iz I. 1920. l akrat so s pomočjo nekaterih strahopetcev — obratovodij KID uganjali umazani teror med delavstvom, katerega se delavstvo Se danes dobro spominja. Kdor ni trobil \ njihov j)olitični rog. je bil \ tovarni diskvalificiran od zakonitega predstavnika — obratnega zaupnika. Krivice, ki so se dogajale j)ridnemu in vestnemu delavstvu, čeprav morda ni bil л naših vrstah, še niso pozabljene. \ nekaterih obratih so ostanki marksizma na Jesenicah mnenja, da je sedanja politična borba zanje zopet ugodna prilika, uveljaviti se in so se zato spozabili ter skušajo med delavstvom uganjati teror ter jih strah o vati. da bi sledili njihovim političnim ciljt'm. Toda položaj je danes drugačen, ker je delavska organizacija Z/.l) znala j)oiskati pravice svojemu delavstvu v obratih. KID je na intervencijo razširila \ slehernem svojem obratu letak, na katerem zahteva, da se politika \ obratih, zlasti med delom preneha. l'e so se priprave in delo v naših vrstah za katere koli politične volitve vršile v veselju in navdušenju ter v (rdi zavesti za zmago, potem so predstoječe volitve prav gotovo tiste, v katere stopa naše voli 1stvo disciplinirano \ jjogumu v politično borbo s trdno zavestjo, da mu je zmaga že vnajjrej zagoto\ Ijena. Naš trud j)a je mnogo oUiJšiiii v delu sedanje vlade. .Nam ni treba obljubljati. kaj bomo šele storili za ]x)samezno stanove \ Sloveniji ali državi, ampak mi samo go-\orimo o že izvršenih dejanjih za dobrobit slovenskega živi ju. Mi dobro čutimo, da je ogromna večina slovenskega kapitala \ nam nas|)rotnih rokah, \ endar smo si znali v Irdem dnevnem delu \ stano\skill korporacijah ustvariti pri odločujočih čiuileljih mnenje, da predstavljamo veliko Večino slovenskega delovnega ljudstva, ki je pogonska in edino ust\ arjajoča narodna sila. Ni liain Ireba tolmačiti posameznih zakonov, ki so izšli \ zadnjih treh lelih delavnemu ljudstvu \ dobro. Omenimo samo lo. da nihče iz vrst stvarnih strokovničarje\ ne more zanikali dejstva, da bi slovenski delavski upokojenec ne prejemal i'iniku in malemu kmetu nebesa na zemlji, tam kjer je bilo Ireba, da se praktično izkažejo, odpovedali. \ predzadnjih volitvah za po-'^liinee se delavstvo še prav dobro spominja, da bila po zakulisnem političnem sporazumu med |'">rksističnimi predstavniki in zastopniki JNS, so inieli pri \'o(lst\ u Kil) močan \ pliv, skle- ii.jeiui deset ali dvanajst dni pred volitvami kolektivna pogodba, katera pa je bila teden po volitvah zopet odpovedana. Igra, katero igra marksizem ob sodelovanju jugoslovaskih unitaristov, je slovenskemu delavstvu poznana stvar in se ob teh volitvah temu bratskemu objemu, v katerega •so si padli v bojazni, da se rešijo politične smrti ter se obesili na vrat hrvaškim federalistom. samo še zabava in smeji. Zadnje državnozborske \ olitve, v katerih je delavstvo od marksistov prisiljeno volilo JNS, so poleg zadnjih občinskih \ olitev dokazale, da se nam ni treba prav nikogar bati. kakor je bila pri občinskih volitvah tepeua ljudsko frontaška skupina od poštenega slovenskega delavca in obrtnika, tako bo tudi brez ozira na položaj zmagal naš volilec na Jesenicah. Dokazal bo, da je že obračunal z nasprotniki in bo ta obračun samo še ponovil. Naš okraj lahko imenujemo industrijski okraj. Malenkostno je število tistih, ki so popolnoma odvisni sami od sebe. Bajtar, delavec in obrtnik domnjeta v radovljiškem okraju. Če so se v mešanici ideologij in gledanj na praktične rešitve gospodarskih interesov delovnih ustauo\ od ko-mnnistov |)a do najbolj zagrizenih »nacionalistov združili proti nam, samo da bi dosegli politične koristi, tedaj mi povemo, da smo politično do\ olj dozoreli in razumemo, kolike važnosti so volitve, \ katerih se volijo ljudski predstavniki. iNe smatramo politike za to, da preganjamo nasprotnike (če ni zašel preko svojih mej v našo škodo) in uganjamo umazano, od delovnega ljudstva že tolikokrat opsovauo in obsojeno demagogijo. ki je doprinesla delavskemu živi ju že dovolj gospodarske škode. Mi se zavedamo, da je ])arlament institucija, kjer se v okviru ustave morajo reševati samo gospodarski interesi posameznih stanov. 8 tega vidika, da pomenijo predstoječe volitve zlasti za nas Slovence velik kulturni boj — plebiscit, v katerem bomo kakor že mnogokrat dokazali, da v Sloveniji vršimo koristno delo absolutne večine in da je <želja naših delavnih stanov, da ima delo in možnost borbe za svoj gospodarski dvig, zato si je znalo iz svojih vrst |)ostaviti može, ki te težnje razumejo in jih bodo znali kot bodoči poslanci v naše skupno slovensko dobro zastopati. Dobra volja in veselje, s katerim smo stopili v volilno akcijo, nas bo spremljala do dneva volitev, ko bomo dokazali nasprotnikom, da se zavedamo položaja in ga bomo znali izkoristiti. Zato bomo vsak na svojem mestu v navdušenju vršili boj in z veseljem, kakor je dejal naš voditelj g. dr. Korošec, šli po svojo ponovno zmago. Poroke: 6. noveinlira; Kozjck Vinccnc. tovarniški delavec, pod Mežakljo. in Iluvnik Ivana, hči tovurni-ške(?a delavca. Vrtna ulica 1; 6. novembra: Močnik l^nac, tovarniški delavec, Aljaževa 4, in lerl)ey,ai Antonija, ve/.ilja, Aljaževa 4. Umrli: 28. oktobra Ivana Košnik, hči tovarniške-|да delavca, Jesenice, stara 6 dni; 29. oktoiira: Franc Znpan, železničar, Jesenice, star 47 lel; 31. oktobra: Marija Volčič, vdova po tovarniškem delaven, Jesenice, stara 62 let; 2. novembra Ivana Kntnik, ženo lovarniškejju delavca. Jesenice, stara ()(> lel; (>. novembra: Marija Jekovec. pletilja, Jesenice. Ali ste poravnali naročnino? v korist vseh delavcev, zlasti pa naših članov in somišljenikov. Na shod je prišel kandidat JRZ dr. A. Smajd, ki so ga zborovale! burno pozdravili. G. kandidat je v kratkem nagovoru podal smernice, po katerih 1)0 pomagal našemu delavstvu. K besedi se je javil tudi predsednik ZZD g. Prežel j in tov. Caser, ki sta oba pozivala delavstvo, naj se v svojo korist močno oklepa organizacije ZZD. Vsekakor se uspehi teh intervencij že čutijo. Merodajni činitelj KID je izjavil, da so sedaj redukcije vsaj do pomladi prekinjene. O nadaljnjem razvoju intervencij in njih uspehih bo delavstvo sproti obveščeno po zaupnikih in na članskih sestankih. Opozarjamo delavstvo, da se zaradi lastnih interesov udeležuje sestankov svoje organizacije ZZD polnoštevil-no. Tudi od naše discipliniranosti, enotnosti in številnosti so zelo odvisni uspehi v delavsko korist. Po končanih intervencijah bomo objavili daljše izčrpno poročilo o vsebini in potek našiti intervencij. Za naše jeseniško delavstvo se je zlasti močno zavzel kandidat za okraj Radovljico na listi JRZ g. di. A. Šmajd. ZZD izreka tudi zahvalo okrajni organizaciji JRZ, ki se je na zanpniškem sestanku 6. novembra na Jesenicah tako odločno potegnila za naše delavstvo. Umor Marije Jekovec. V nedeljo 6. novembra okoli polnoči je tovarniški delavec Vilman Janko na svojem domu z revolverjem ustrelil pletiljo Marijo Jekovec, ki je bila znana kot pošteno dekle, v tovarni (v Radovljici) pa kot vestna in spoštovana delavka. Tega ne bi mogel trditi o njeni druščini, v katero je zašla in ki jo je potegnila deloma že v svoje vrste. Usodnega dne je manjša družba popivala v gostilni Mu-lej na Javorniku, nato |)a šli še na Vilmanovo stanovanje in tam nadaljevali popivanje. Ob nekem čisto navadnem stavku, ki ga je spregovorila Jekovčeva, je segel Vilman pod zglavje na svoji postelji, kjer je sedel, izvlekel revolver, nameril na Jekov-čevo in ustrelil. Zadel jo je pod levo ramo v srčno žilo in prestrelil tudi pljuča. Rana je bila smrtna in nobena zdravniška pomoč ne hi bila pomagala. Po 20 minutah je Jekovčeva izdihnila. Prepeljali so jo v mrtvašnico jeseniškega pokopališča, kjer je bila v torek 8. novembra pokopana. Morilca Vil-mana so obdržali na policiji in ga zaslišali, nato pa predati sodišču v 4 Kranjski gori. To so sadovi na eni strani slabe druščine, na drugi stra-ai pa brezverske vzgoje mladine. Blagoslovitev temeljnega kamna za mestno zavetišče na Pisarjih na Jesenicah bo v nedeljo 20. novembra po 10. sv. maši, torej okoli 11. ure. Ugodno jesensko vreme in skrbnost g. Belcijana, ki zavetišče zida, je pripomogla k tej pospešeni gradnji. K slovesnosti blagoslovitve vabljeni vsi tukajšnji uradi in vse občinstvo. Deseniškemu prebivalstvu! Po izdanih odredbah za zaščito prebivalstva pred plinskimi napadi Ik) občina Jesenice zbirala naročila za nabavo plinskih mask. Naročijo se lahko med uradnimi urami v obč. uradu na Jesenicah, Gosposvetska cesta 15. Cena plinske maske je 120 din, v kateri pa niso vračunani prevozni stroški. Občina bo maske naročila samo proti vnaprejšnjemu plačilu. Prevozni stroški, ki bodo znašali okrog dva din za kos, se bodo računali pri oddaji mask. Uprava občine Jesenice. Slavko Savinšek: (Dalje) Še ko j sam, Dre j a?« »Anice ni bilo.« »Najbrž je tudi ne bo. Kar pojcliva!« »Marjanica, še malo počakaj va! Do devetih, morda le še pride; gotovo jo je kaj zadržalo!« »Jo je! Semkaj je gotovo ne bo!« »Kako to veš?« »Saj sem jo srečala!« »Ko sem šla doli, in zdaj nazaj grede.« »Kam pa je šla?« »Nikamor.« »Čemu v ugankah govoriš? Ali ti je kaj rekla?« »Ni imela časa.« »Marjanica, ne muči me! Povej mi, kje si jo videla?« »Pred Dvorcem se sprehaja s Hladnikom, veš, tistim trgovcem, ki je letos pričel trgovino.« »Morda ima kaj opravka z njim?« »No, pa vendar zato ne bi bilo treba cele ure. Ko sem šla k šivilji, sta že govorila; zdaj pa, ko sem se vračala, sta še vedno hodila doli in gori pod kostanji in čudno veliko sta se imela povedati. Anica se je smejala, on ji pa je pripovedoval. — Dreja, ti si prepust zanjo!« Čutila je, da je Dre jeva roka, ki je je vtaknila v podpazduho, vztrepetala. »Mislim, da me ni videla, jaz pa tudi nisem hotela pozdraviti, da ne bi morda mislila, da si me ti na oglede poslal.« Dreja jo je potegnil s seboj na cesto, od koder je prišla. »Ali ne greva domov, Dreja?« »Ne še!« »Pa pojcliva kam drugam! Čemu iu doli? »Tako!« »Ali ti je hudo, Dreja?« »Zaradi Anice?« Dreja molči. Molče korakala, bratec in sestrica. Kakor bi se bilo njej zgodilo, tako jo v srcu boli Drejev obraz. »Nikar si ne ženi k srcu. Dreja! Saj je mogoče bolje tako! Ni te vredna!« Dreja si molče nažge cigareto. Marjanica pa čuti, da bi bilo najbolje, ko bi molčala. Ali sestra v njej ne zmore molka. »Glej, Dreja, nisem ti hotela prigovarjati vse te dni, odkar si doma. Samo, kar sem ti pisala. Mislila sem: sam bo videl, sam sodil in presodil. Pa nisi videl nič in slabo si presodil. Ljubezen te je zmagala in topla beseda. Vem, kako zna Anica z roko pogladiti. Sam si mi pravil. Pa te je pogladila preko oči, da si slej), in po ušesih ti je šla z roko, da si gluh. Vsi vidijo in slišijo, samo ti ne, Dreja!« »Ne morem, Marjanica!« »Pa zdaj moraš! Veš. tudi jaz sem branila njo in tebe pred materjo in očetom, dolgo že. Ker že dolgo sta proti Anici oba. Zadnje čase pa ne morem več, ker sem preveč zvedela. In verjamem. Saj sem sama videla. Nisem ti še pravila. Pred kratkim sta se Jože in Grega stepla zaradi nje. In ko sta bila oba po obrazu krvava, je Jožeta na ustnice poljubila. Jaz ga ne bi, četudi bi se tepel zame, ako ga ne bi ljubila.« »Kdaj je to bilo?« »Nil velikonočni ponedeljek. Ali ti ni nič povedala? Saj se rada ponaša, da se fantje tepejo zanjo!« »Ni rekla ničesar!« V Dre j i se je nemo lomila bolečina. Prižgal si je že drugo cigareto in hitel je dalje urno, da ga je Marjanica komaj dohajala. (Oul.je prihodnjič) \1(ЧСМ Hoto&Ue- svoi CUmc HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH obrestuje vse stare in nove vloge po 40/0. Nove vezane pa po 50/0- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, lNa mejah«: Jože Godina, Jesenice. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij 2eleznik