Kot fotografinja divjih živalih sem sanjala o obisku 
te oddaljene dežele na koncu sveta, dokler mi ni 
iznenada z neba padla enkratna priložnost. Že sem 
sedela na letalu na poti v to na prvi pogled suhoparno, 
vendar v resnici magično deželo številnih ledenikov, 
med katerimi se bohoti pravo živalsko kraljestvo.
ORNITOLOŠKI POTOPIS
S
valbard je gorato otočje, ki leži v arktičnem 
krogu na pol poti med celinsko Norveško in 
Severnim polom. Za to območje je značilno 
poletno polnočno sonce oziroma zimska polarna 
noč. Okoli 60 % celotne površine prekrivajo lede-
niki, po katerih lomastijo severni medvedi (Ursus 
maritimus); teh naj bi bilo več kot ljudi! Kot del nara-
vovarstvenih prizadevanj za ohranitev občutljivega 
ekosistema otoka in preprečitev, da bi tujerodne 
vrste porušile naravno ravnovesje, so na celotnem 
otoku uvedli prepoved posedovanja domačih mačk. 
TURISTIČEN LONGYEARBYEN
Avgustovsko potovanje se je pričelo v glavnem, 
premogovniškem, mestu Longyearbyen. S foto-
grafskim kolegom sva kar hitro našla prve ptice – 
Polet z dronom nad 
ledenikom Negri in pogled 
na ledolomilec M/S Origo
MAGIČNI SVALBARD – 
POTOVANJE NA KONEC SVETA
/ / Darja Zlodej
Svet ptic 01, april 2024 12

ZNAČILNOSTI dežele:
Površina: 61.045 km
2
Število prebivalcev: 2596
Število vrst ptic: 240
Polnočno sonce: 
19. april – 23. avgust
Polarna noč: 
14. november – 29. januar
Kanada Rusija
Grenlandija
Islandija
Norveška
Šve.
Fin.
Združene 
države 
Amerike
polarne čigre (Sterna paradisaea). Na prvi pogled 
ljubkim pticam najina družba v bližini gnezd ni 
ustrezala, kar so pokazale z značilnim teritorial-
nim napadom – zaletavanjem v glavo in cufanjem 
las. Pošteno sva se nasmejala, hkrati pa ujela 
kakšno fotografijo. Sledilo je nekaj hribolazenja z 
izposojeno signalno pištolo, ki je obvezna, brž ko 
zapustiš glavno mesto, in sicer kot obramba pred 
severnimi medvedi, ki nemalokrat zatavajo tudi v 
samo glavno mesto. Po hribih so se pasle kratkok-
ljune gosi (Anser brachyrhynchus), po lagunah pa so 
nabirali hrano belolične gosi (Branta leucopsis) in 
morski prodniki (Calidris maritima). Naleteli smo 
tudi na pravo presenečenje – »kokošnjak« števil-
nih belk (Lagopus muta) z mladički, ki so povsem 
brez strahu tekale med nami in z oglašanjem opo-
zarjale nase. Družbo so jim delali snežni strnadi 
BODIČASTA 
GOVNAČKA 
(Stercorarius 
parasiticus)
13

(Plectrophenax nivalis), edini predstavniki pevk na 
Svalbardu. Kjer je veliko ptic, pa ne manjka niti 
polarnih lisic (Vulpes lagopus), ki potuhnjeno čakajo 
na svojo priložnost za lov.
Z LEDOLOMILCEM NA FOTOLOV
Deset fotografov se nas je vkrcalo na 40 m dolg 
ledolomilec M/S Origo, ki je postal naš dom za 
naslednjih deset dni na fotografski ekspediciji pod 
vodstvom Earlenda Haarberga, fotografa revije 
National Geographic. Kljub prijetnim 5 do 10 sto-
pinjam Celzija smo prejeli topla oblačila za izhode 
z glavne ladje z gumenjaki. V polnočnem soncu 
smo oprezali za živalmi in na otoku Amsterdam 
zagledali prva severna medveda, ki sta mrcvarila 
mrtvega mroža (Odobenus rosmarus). Priložnost 
za pojedino so iskali tudi beli galebi (Pagophila 
eburnea), za katere je značilen piskajoč »lisičji klic«, 
ki opozarja druge ptice na bližnje plenilce.
RAJSKI KLIFI ALKEFJELLET
Zaradi razburkanega morja in slabosti potnikov 
smo spremenili prvotni plan plovbe do severne-
ga poletnega ledu ter zapluli do pravega ptičjega 
raja – klifov Alkefjellet. Sestavljeni so iz do 100 m 
visokih bazaltnih stebrov, na katerih gnezdi 
60.000 parov debelokljunih lumn (Uria lomvia). 
Magičen prizor v soju polnočnega sonca! Na klifu 
so se pojavljali tudi rakovičarji (Alle alle) in zvite 
polarne lisice, ki so oprezale za ranjenimi pticami 
ali neusmiljeno kradle hrano lednim galebom 
(Larus hyperboreus).
Pri ledeniku Negri smo bili priča glasnemu lom-
ljenju ledu. S čolni smo se prebijali skozi odlom-
ljene ledeniške skale, ki so blokirale ledolomilčev 
motor, hkrati pa so bile tudi zatočišče bodičaste 
govnačke (Stercorarius parasiticus), ki je iz zasede 
oprezala za plenom – tudi za mojim dronom, ki ga 
je skupaj z lednih viharnikom (Fulmarus glacialis) 
napadala z eno samo misijo – sklatiti ga v morje. 
Večje ledene skale pa so bile »prevoz« triprstim 
galebom (Rissa tridactyla), ki veljajo za zelo razšir-
jeno vrsto ptic na Svalbardu. Ves čas so nas sprem-
ljale gage (Somateria mollissima), velike govnačke 
(Stercorarius skua), pozdravila pa nas je tudi lopa-
tasta govnačka (Stercorarius pomarinus). Pravo pre-
senečenje je bil rdečegrli slapnik (Gavia stellata), ki 
je nase opozoril z glasnim, mijavkanju podobnim 
zvokom, nato pa zaokrožil pred ledenikom.
PREOSTALE ZANIMIVE 
VRSTE PTIC:
lastovičji galeb  
(Xema sabini)
pisana gaga 
(Somateria spectabilis)
zlata prosenka 
(Pluvialis apricaria)
kamenjar  
(Arenaria interpres)
zimska raca 
(Clangula hyemalis)
njorka (Alca torda)
arktični sokol 
(Falco rusticolus)
snežna sova 
(Bubo scandiacus)
ploskokljuni liskonožec 
(Phalaropus fulicarius)
KRATKOKLJUNA GOS 
(Anser brachyrhynchus)
BELKA 
(Lagopus 
muta) 
POLARNA LISICA 
(Vulpes lagopus)
BELI GALEB 
(Pagophila eburnea)
Boj za hrano – severna medveda (Ursus maritimus) 
se ravsata za mrtvega mroža (Odobenus rosmarus).
POLARNA ČIGRA 
(Sterna paradisaea)
Svet ptic 01, april 2024 14

VRNITEV V SPREMSTVU KITOV
Vračali smo se mimo ledeniškega slapa na ledeniku 
Austfonna, kjer smo srečali kolonije mrožev in na-
vadnih tjulnjev (Phoca vitulina). Ti so se radovedno 
potapljali okoli čolnov in mimo otočkov z gnezde-
čimi polarnimi čigrami, od koder nismo prišli brez 
prask. V fjordu Magdalena, ob ledeniku Lilliehhok, 
so se najbolj pogumni potniki izkusili v skoku 
v ledeno (-1°C) morje. Ustavili smo se pri klifih 
mormonov (Fratercula arctica), a smo jih videli 
le peščico, saj so večinoma že odleteli na odprto 
morje. Do glavnega mesta so našo ladjo veličastno 
pospremili kiti beluge (Delphinapterus leucas), svojo 
veličino pa nam je tik ob ladji pokazal tudi ščukasti 
kit (Balaenoptera acutorostrata), ki lahko zraste tudi 
do 10 metrov.
Ekspedicije je bilo konec in prav tako se je končalo 
obdobje celodnevnega sonca s prvim čudovitim 
barvitim sončnih zahodom. Celotna ekspedicija je 
bila uspešna, saj smo zabeležili rekordno število 
polarnih medvedov tega leta – v desetih dneh nam 
je uspelo videti 20 različnih osebkov. Polnočno 
sonce pa je ves čas botrovalo odlični fotografski 
priložnosti igre s svetlobo. 
Šestnajstdnevno potovanje in desetdnevna foto-
grafska ekspedicija brez signala in kakršnega koli 
stika s preostalim svetom, le uživanjem v lepotah 
narave, sta mi pustila močan pečat in željo po 
vrnitvi. Naslednjič morda v zimskem času, kjer 
je večja možnost plovbe do poletnega ledu, na 
katerem je moč videti severne medvedke z mladički 
ali nekoliko več akcije – lov severnih medvedov na 
obročaste tjulnje (Pusa hispida), ki počivajo in kotijo 
na ledenih ploščah.
DEBELOKLJUNE LUMNE  
(Uria lomvia) na klifih Alkefjellet
foto: vse Darja Zlodej
Poimenovanje Arktika prihaja iz grške 
besede arktos, kar pomeni medved (torej 
dežela medvedov), medtem ko Antarktika na 
drugem koncu našega planeta z igro besed 
»anti« pomeni dežela brez medvedov.
Svet ptic 01, april 2024 15