/ Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, OCTOBER 10, 1950 VE 5TI 1 z V LJUBLJANI SO IMELE način agitacije ruši ugled orga-Ofarke obči zbor za rajon Boži- nizacije in deluje odbijajoče in grad - šiška. Ko so raznašale da to nima nič skupnega z lini-vabila, so vsako članico že v na-j jo komunistične partije in OF, prej opozorile, da mora takoj iz^ki neprestano povdarjata prav javiti, če bo prišla na občni zbor .nasprotno, t. j. čim večje in ne-ali ne. V primeru, da se občne- prestano raziširjanje demokra-ga zbora ne bi mogla udeležiti, jejcije ter strogo načelo prostovolj-morala vsaka pri priči napisati! nosti pri vsem delu političnih, pismeno opravičilo in navesti organizacij.” Pri teh besedah KOREJA JE ZBUDILA AMER. VLADO tehten razlog za izostanek. si trpeči narod doma pač ni mo- ške, ki so se preje opravičile, da in jim odmerjajo svobodo—ko- ne bodo mogle priti. Zato pa na občnem zboru ni -bilo ’’potrebne sproščenosti in se diskusija sploh proslava 50. ni razvila.” še “bolj pa so se tamkajšnje postavile” Ofarke v 19. rajonu, ki so pred občnim zborom kar javno govorile po okraju, da o-ne žene, ki ne bodo prišle na volitve, ne bodo dobivale več živilskih nakaznic. Zaradi takega postopanja je seveda završalo med ženstvom. Komunistični tisk je zato takoj pohitel in objavil', “da tak munisti.” V LJUBLJANI se je vršila letnice ustanovitve' gluhonemnice na Zaloški cesti. Postavil jo je deželni odbor, največ ustanovnih sredstev za njo, vse svoje premoženje okoli 53,000 goldinarjev, je pa zapustil za postavitev tega zavoda leta 1868 umrli ribniški dekan Ignacij Holzapfel, ki je pisal tudi slovenske pesmi. Objavljene so bile v “Kranjski čbelici” in “Zgodnji Danici.” Udeležba je bila zaradi tega gel misliti drugega, kakor da je visoka, razumljivo, ker so nanj J znova zaječal: “Gorje tistim, prišle tudi skoro vse one žen-jkatere poučujejo o demokraciji drugo orožje kot je bilo predvidevano pred korejsko vojno in pred oborožitvenim programom. Za oborožitev držav Atlantskega pakta pa se bo izdalo 400 odstotkov več kot je bilo prej odločeno. Pred korejsko vojno se je nameravalo uporabiti za armado v fiskalnem letu 1951 približno $312,000,000, izza komunistične invazije Južne Koreje pa so to vsoto zvišali za $1,650,000,000, tako da znaša skupna vsota — $2,000,000,000. Za oborožitev držav Atlantskega pakta se je nameravalo izdati v fiskalnem letu 1951 okoli $500,000,000, po komunističnem vdoru v Južno Korejo pa je bilo odločeno, da se v ta namen izda dodatno vsoto $2,-000,000,000. ------o Amerikami se v velikih krizah zatekajo k Bogu Pretekla nedelja je bila "nedelja svobode” in cerkve so bile polne vernikov. — General Clay poziva Ame rikance k molitvi. “United Press” poroča, da je po vsej Ameriki ljudstvo pričelo zatekati k Bogu v sedanji krizi. Ob tem duhovnem podvigu je bila zadnja nedelja proglašena kot “nedelja svobode.” Voditelji vseh veroizpovedi so apelirali na vernike, naj se pridružijo moralnemu prizadevanju, da se razširi svoboda, kakršno imamo v Ameriki, po vsem svetu. Verskim voditeljem se je pridružil na radijskem programu! tudi general L. D. Clay, ki je apeliral na Amerikance, naj se pridružijo temu podvigu in naj v svojih cerkvah molijo za zmago in razširjenje svobode po1 vsem svetu. Verski voditelji poročajo iz vse dežele, da so bile njihove cerkve v MAC ARTHURJEV ULTIMAT. POGON V SEV^ KOREJO MacArthur je pozval predsednika severnokorejske vlade k predaji. — Ameriške in ostale čete so pričele prodirati v sovražnikovo ozemlje. TOKIO. — General MacArthur je včeraj naznanil severnim Korejcem, da imajo zdaj zadnjo priliko za položitev orožja. Ob času, ko so južnokorejske čete že globoko v Severni Koreji in ko so že tudi prve ameriške čete prestopile 38. paralelo, je general MacArthur sporočil premierju Kirnu 111 Sungu sledeče: “Ako se v imenu vaše vlade nemudoma ne odzovete pozivu torizjra združitev vse Koreje, za predajo, bom podvzel v imenu Združenih narodov korake, ki jih bom smatral za potrebne, da se izsili odlok Zdr. narodov.” MacArthur jev dokončni ultimat je bil oddajan po radiju v Tokiju, nakar so ga oddajali po seoulskem radiu v vso Severno^ Korejo . Severni Korejci se morajo brezpogojno predati, ali pa tvegati totalno uničenje V ultimatu je vključena tudi resolucija Zdr. narodov, ki av- CAIR ♦ COVP Jasneje in topleje danes. Tri na dan I Spet se pojavljajo razni preroki, ki hočejo posredovati pri Stalinu za mir, za svetovni mir, za trajni mir, od zdaj pa vse do sodnega dne. * * * Vse take bi naj poslali v norišnico, ker za drugam niso. Kaj vse so že počeli in klečeplazili okrog Stalina za mir. Na vsak način, seveda, jim je sladko govoril, nato pa ukazal izpad na Koreji. * * * Pa še vedno silijo vanj, tepci! V eni roki bombo, v drugi granato, edino na tak mir se zasto-pijo v Moskvi in takega jim nesimo pod nos, če hočemo dati svetu za vselej mir, res pravi mir. vse Ta resolucija daje gen. MacAr-thurju polnomoč, da podvza-me vse potrebne korake za stabilizacijo ali ustalitev Koreje, ki je bila razdeljena z 38. paralelo v komunistični sever in republikanski jug. Priprave za zadnji udarec končane General MacArthur je zdaj po vsej priliki pripravljen, zadati severnim Korejcem zadnji udarec, kadar koli se mu zazdi, ako bi le-ti še nadalje ignorirali njegov ultimat. Več kot 40,000 njegovih vojakov, večinoma južnih Korejcev, je že preko umetno začrtane meje v Severni Koreji. Tretja juž-nokorejska divizija je že 90 milj globoko v deželi onkraj meje. Na zapadni strani korejskega polotoka so v soboto čete prve ameriške kavalerijske divizije prekoračile mejo ter brez vsakršne opozicije zavzele Kaesong odkoder prodirajo zdaj že dalje naprej. Medtem pa se nadalje predajajo od vseh komunikacij odrezane komunistične čete v Južni Koreji. Doslej znaša število! vojnih ujetnikov že nad 50,000; samo v zadnjih dveh dneh se je Južno zvišane Izza napada na Korejo so bile vsote za oborožitev Zedinjenih držav in zaveznikov. WASHINGTON. — Armadni oddelek naznanja, da bo izdal 500 odstotkov več za oborožitev ■ za topove, tanke, municijo in Smrtna kazen za sabota- zo v Kalitormji SACRAMENTO, Cal — Dne 6. oktobra je bila uzakonjena v Kaliforniji smrtna kazen za saboterje. Go-verner Earl Warren je podpisal predlogo, ki jo je sprejela na posebni seji pretekli mesec državna zakonodaja. Zakon določa smrtno kazen za sabotažo ob času vojne ali ob času aktivnih vojaških operacij, kakršne so sedanje v Koreji. Načrti komunistov napisani v ruščini m korejscmi Načrte so zaplenili ameriški marini v Oijonbu. — Severni Korejci nimajo dovolj vojaškega znanja za osnutek takih taktik. TOKIO. — Severnokorejsko’ vojno povelje — to je temeljni načrt za napad na Južno Korejo — je bilo napisano v ruščini in korejščini. Neki ameriški general je včeraj povedal, da so to originalno povelje našli in zaplenili ameriški marini pretekli teden v Oijonbu. General je dalje izjavil, da sta bili obe besedili — rusko in korejsko — podpisani v aprilu po generalu Kim 111 Soongu, severnokorejskem lutkarskem premierju. STASSEN0V0 OSEBNO PISMO JOSIPU STALINU Stassenovo pismo Stalinu je bilo izročeno sovjetski ambasadi v Washingtonu za izročitev sovjetskemu imperatorju. — Državni department izjavlja, da pismo nima “uradne inspiracije.” — Stassen je pripravljen, odpotovati z delegacijo odličnih privatnih državljanov v Moskvo. WASHINGTON. — Harold E. Stassen, bivši governer države Minnesote in aspirant za predsedniško nominacijo republikanske stranke leta 1948, je pisal premierju Stalinu osebno pismo, v katerem ga je vprašal za sestanek, da bi se ukrenilo kaj konkretnega za svetovni mir. Stassen mu je sporočil, da bi bil v tem slučaju pripravljen privesti s seboj v Moskvo štiri ali pet odličnih ameriških voditeljev, ki niso v nikaki zezi z ameriško vlado, ki nima tudi nobenega posla pri njegovi zadevi glede te zaželjene konference. Vsebina pisma Med drugim je Stassen navedel v svojem pismu Stalinu sledeče: Zdaj je minilo tri leta in pol, kar sem razpravljal z Vami v Kremlju, kjer ste me ne koncu najinih razgovorov povabili k kor sem Vam zagotovil da bodo, da se naš ekonomski sistem razlikuje od Hitlerjevega in mu ni v ničemer enak, kakor ste Vi dajali razumeti. Izjalovitev prizadevanj za dosego sporazuma za internacionalno kontrolo atomske energi- ponovni konferenci v bodočno-jje, je zvišala svetovno napetost sti. Danes Vam pišem kakor,in trpkost. Sovjetska zveza je sem Vam takrat tudi govoril — s prepovedjo obiska Rusije a-kot privatni državljan in kot meriškim dijakom in turistom član stranke, ki zdaj ni na krmilu v naši deželi. Zdaj Vam pisem kako sem Vam takrat govoril, v interesu svetovnega miru, svobode in napredka za vse človeštvo, ne da bi nameraval vplivati na Vas V^eli svetovnega miru. Toda ne-kakršnih koli nesporazumih ali mogoče mi je vsoglasiti to Vašo in s cenzuriranjem ameriških poročevalcev še prispevala k +e-mu nesporazumu. Neskladnost izjav in dejanj Na drugi strani pa ste se Vi izrazili, da si Sovjetska zveza Kljub Kirnovemu podpisu je kontroverzah, ki jih imate z Ze-|lzi)av0 z agresijo v Severni Ko- očitno, da so povelje zasnovali sovjetski častniki, zaaaj nihče v korejski armadi nima dovolj vojaškega znanja za snovanje takih načrtov. Zaplenjeno povelje je v obliki več palcev debelega svežnja z natančnim seznamom , uporabe posameznih bataljonov, stotnij in platonov. Zakaj niso severni Korejci vzeli s seboj tega povelja, je zagonetka. Ameriški častniki so mnenja, da so načrti za severne Korejce zdaj brez vrednosti, poleg tega pa jim ni na tem, da bi še naprej zakrivali one, ki so jih pustili na cedilu. ------o------ Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 Seja Lige bo danes zvečer ob pol 8 v prostorih Slovenske pisarne na Glass Ave. Vabljeni poleg odbornikov tudi drugi člani in zlasti sodelavci pri ligini prireditvi ŽE ČRIČEK PREPEVA. . . v nedeljo 22. oktobra. Vstopnice za Ligino prireditev “že čriček prepeva” v SND v nedeljo 22. oktobra se dobe v i Slovenski pisarni, v Oražmovi nedeljo bolj* polne kot! tr^>vi^ni V SNDJer v župnišču dinjenimi državami, katera za-;reji, z odklonom sodelovanja deva je popolnoma v rokah na- Sovjetske zveze, da sc ivonča agresija, s sovjetskim oboroževanjem vzhodne Nemčije in z dru- ših vladnih uradnikov. Uresničene trditve 'gimi nedavnimi akcijami Kakor ste zdaj m°rd^ jetske zveze. pišem Sov- ,.v . T * iv Collimvoodu. Vstopnice so po običajno. Ljudje, ki spoznava-1. r r $1. jo bolj in bolj grozote komunizma in njegovo zatiranje vseh svoboščin, postajajo vedno bolj ogorčeni in razočarani nad nje-’nasov' govimi metodami in se zatekaj o J 1 a' k Bogu za razsvetlitev in rešitev, naglašajo verski voditelji. (Holton, vili, se je vse, kar sem Vam leta 1947 povedal o Zed. državah v najinem razgovoru, ki je bil objavljen v tisku v obeh deželah, uresničilo. Zed. države so dokazale, ka- Zato Vam pišem to osebno pismo v prizadevanju, da se konča ta tok proti vojni in da se spremeni smer svetovnih akcij za dosego miru in človeškega t Halje n* 3 > Nasprotja polit, opredeljenosti med begunci v Južni Ameriki in Zedinjenih državah Poleg demokratično usmerjenih beguncev v Argentini, so tam tudi reakcionarji, glavni med njimi dr. Ante Pavelič. — V Argentini je tudi dr. Celestin Jelenc, voditelj slovenskih socialistov. Will Lissner poroča v listu Njihova vodilna osebnost je dr. New York Times, da je med Ciril Zebot, profesor za ekono-evropskimi begunci v Argenti-lmijo in socialno vedo na Du-ni, ki so res demokratično us-|quesne univerzi v Pittsburghu, merjeni in katerih beg je bil upravičen, tudi mnogo znanih reakcionarjev. Iz Hrvatske je pobegnil v Argentino znani voditelj hrvatskih Ustašev, “po-glavnik” dr. Ante Pavelič, s katerim je prišlo v Buenos Aires tudi mnogo njegovih somišljenikov. Pavelič je eden onih maloštevilnih kizlingov, ki so utekli aretaciji in sodbi. Tukajšnji de- Antonija Purkart Mich.). Pošljite nam točnejši mokratični hrvatski begunci so Pošta nam je pismo vr- Kakih 40,000 ameriških vojakov, podprtih s tanki, letali in predalo 10,000 komunistov. Vecj težkimi topovi, je predrlo korej-kot tisoč teh je bilo zajetih, ko k0 “jejezn0 zaveso” na obeh je bila v bližini Yongdonga P0- straneh polotoka kakor tudi v polnoma pobita skupina 2,009 rijegovi sredini. Prvi kavalerijski diviziji, ki se je proslavila s svojo junaško obrambo Teguja, je bila dana čast da je prva prekoračila 38. paralelo. Komunisti, ki niso doslej nudili skoraj nikakega odpora, so jo sprejeli z merilnim “HUMOR” današnje Slovenije (Iz ljubljanskega “Pavlihe”.) komunistov. Pričetek velikega vdora TOKIO, 9. okt. — Danes je tisoče ameriških čet prevalilo korejsko mejo v svojem prodiranju proti Pyongyangu, glavnemu mestu korejskih komunistov, dočim so južnokorejske čete pričele napadati sovražnikovo vzhodno pristanišče Wonsan. ognjem z okoliških hribov in poročila naznanjajo, da so izgube spet ne zarede miši Amerikancev težke. greznica polna.” Za varstvo živali “Kaj bi ti napravil, če bi se ti v stanovanju zaredile miši in bi te zalila gnojnica iz stranišča?” “Miši bi pobil, jamo bi pa izpraznil.” “Viš, odbor poslovalnice okrajnega magazina št. 5 v Prestranku je pa tako situacijo bolj enostavno rešil: preselil se je s štacuno vred pol ure daleč v neko vas in bo ostal tam, dokler se in ne bo Iz raznih naselbin Girard, O. — Zadnja sobota in nedelja sta bila za to naselbino zelo živahna dneva. V soboto večer smo imeli v Slovenskem domu “vinsko trgatev,” kamor se je zbralo lepo število starih in novih naseljencev, kjer so se mudili v veseli družbi pozno v noč. — Ker jih pa več ostalo čez dobili informacije, da ima Pa-veličeva skupina velike vsote !noč v Girardu, so se v nedeljo denarja, ki jih je iztisnila iz preganjanih Židov in odnesla iz dežele. popoldne zbrali novonaseljenci na Dolčičevem vrtu, da se srečajo z brati Janez in Franc Se- Iri Qfa TITM q! \T HviTzVll tVl K A To pa ne pomeni, da F argen-1,z P,levelanda Nepopis- tinska vlada dala zavetišče sa-i • , .. , r ^ , . , Ino je bilo veselje, ko so se po mo reakcionarjem, ker ,e tam| ^ ^ ^ znanci našlo zavetišče tudi mnogo slo- * . .. . , , . venskih demokratičnih osebno- m PriJatel-’1> Kl 50 se bUl 03 &egu sti, med njimi dr. Celestin Jelenc, voditelj slovenskih socialistov. (V Argentini je tudi dr. Anton Novačan, slovenski pesnik in pisatelj, o katerem je znano, da je bil vedno zelo demokratičnih in liberalnih nazorov. Ured.). V Zed. državah so reprezen- tirani tudi zmerni slovenski se-j v Kansasu sestro, v starem kra-paratisti, pravi poročevalec. —! ju pa več sorodnikov. iz domovine razšli v razna taborišča in se od takrat niso več videli. AUBURN, 111. — Dne 30. sept. je umrl Karol Divjak, str 61 let, dom iz Sevnice. Je dalj ča^ sa bolehal in bil 15. sept. tudi operiran. Tukaj zapušča ženo, dva^poročena sinova in brata, LETO Lil —VOL. Lil. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V zadnj’e slovo— Jutri večer ob 8 naj se zbere članstvo društva Slovenski dom št. 6 v Johnsonovem pogrebnem zavodu na 15314 McCauley Ave. blizu Lake Shore Blvd, da se poslovi od sestre Irene Jazbec. V četrtek ob devetih dopoldne naj se pa po možnosti udeležijo pogreba. Zveza Najsv. Imena— Slovenska Zveza dr. Najsv. imena ima redno četrtletno sejo v nedeljo 15. oktobra ob 2:30 popoldne v cerkveni dvorani v Barbertonu. Baragova pratika— Ce želite Baragovo pratiko, to zanimivo knjižico, ki bi jo morala imeti vsaka ‘ slovenska hiša pri roki v potrebi, jo lahko dobite za Newburgh in okolico pri Jakobu Resniku, 3599 E. 81. St. Pridite ponjo. Drua obletnica— V petek ob 7:00 bo v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Mary Bricel v spomin druge obletnice njene smrti. K molitvi in slovesu— Članice št.. 32 SŽZ so prošene, da pridejo v sredo večer ob 7:30 k molitvi in zadnjem slovesu za sestro Irene Jazbec v Johnsonov pogrebni zavod na 15314 McCauley Ave., v četrtek ob devetih zjutraj pa naj se udeleže pogreba, ki bo iz cerkve. sw Kristine na pokopališče. Novi grobovi Albert Zupančič Kot smo že poročali, je v nedeljo popoldne nanadoma umrl na svojem domu, 980 E. 74 St. Albert Zupančič. Bil je star 51 let in rojen v Clevelandu. Zapušča ženo Anno, (prejšnje ime Hace), s katero se je nedavno poročil. Iz svojega prvega zakona ima dve hčeri, Mrs. Thelma Brodnik in Mrs. Betty Jackson v Daytonu, O. Zapušča tudi pet bratov: Louisa, Franka, Edwarda, Williama in Victorja, in tri sestre: Mary Zakovsek, Anna Rozman in Emily Ahlin. Bil je član društva'Clairwoods št.. 40 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj (sreda) ob desetih in Ai-krajškovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo. Poizvedovalni kotiček Leban Štefan, ki je nekje v Kanadi, kamor je. prišel 29. maja 1950 je prošen, da se zglasi na naslov: Jožežf Gorjup, c/o Ross Bridge R. R. 1, Palmerston, Ontario, Canada. Kdor bi vedel, kje živi Anton Pazlar doma iz vasi Mlino pri Bledu, je vljudno prošen, proti povrnitvi stroškov, da sporoči na naslov: Pavla Perčič, Box 415, Biwabik, Minn. Kolikor je znano, je nekoč živel nekje v Wis-consinu. NAJNOVEJŠEVESTI TOKIO. — Južnokorejske čete so zavzele letališče v Wonsa-nu in se zdaj borijo na ulicah tega severnokorejskega vzhodnega pristanišča.. LONDON. — Sovjetska vlada je protestirala pri ameriški vladi, češ da sta dve ameriški letali preleteli sovjetsko mejo ter obstreljevali sovjetsko letališče, ki leži 60 milj od se-vernokoreske meje. ZlMERiSK/t Ponovima R j i i m,Ti f~3 & - 8117 St. Clair Ave, HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. OCTOBEK 1950 SUN MON TUI WED THU FRJ SA. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 141 15 16 17 18 19 20 21 i 22 23 24 25 26 27 2t 29 30 31 Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. No. 193 Tues., Oct. 10, 1950 Slovenski Korotan Na današnji dan pred 30 leti je ljudsko glasovanje odločilo usodo Slovenske Koroške. Ob koncu prve svetovne vojne smo Slovenci upali, da se bo uresničila naša narodna zahteva po združenju in osvoboditvi celotnega slovenskega ozemlja. Do koder sega slovenska govorica sklenjeno naseljenega prebivalstva, tako daleč sega slovensko narodno ozemlje, ki naj se z ostalo Slovenijo vred priključi novi narodni državi, je bila naša zahteva. Na ozemlju cone A, za katero se je kasneje določil plebiscit je izkazovalo avstrijsko uradno štetje iz leta 1910. 49,000 to je 68.6% ljudi s slovenskim in 23,000, to je 31.4% prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom. Pri tem naj povdarimo, da so tudi nemški viri potrjevali, da je število Slovencev večje, nego je priglašenih ljudi s slovenskim občevalnim jezikom. Štetje, ki so ga izvedle slovenske cerkvene oblasti, je izkazalo v prvi plebiscitni coni 68,000 Slovencev ter le 4,000 Nemcev. Slovenci so smatrali, da so spričo tolike slovenske večine v mestni okolici upravičeni zahtevati zase tudi Celovec kot upravno in gospodarsko središče kotline, kjer je bilo le 28,958 prebivalcev, od tega po občevalnem jeziku 25,582 Nemcev (uradno), dočim jih je slovensko štetje ugotovilo le 20,582, poleg 6,761 Slovencev. Slovenske aspiracije so se raztezale tudi še na ono slovensko ozemlje, ki je bilo slovensko še tja čez sredo 19. stoletja, pa se je ponemčilo šele odtlej, z Gosposvetskim poljem, kot najimenitnešim zgodovinskem središčem Slovenske Koroške. V tem celotnem ozemlju, ki se je potem razdelilo na plebiscitni coni A in B, je bilo po objektivnih znakih^ v letu 1910 Slovencev 90,000, to je 71% ter 36,000 ali 29% Nemcev, dočim je avstrijsko štetje po občevalnem jeziku izkazovalo od skupnega Števila 125,900 prebivalcev le 43% Slovencev. Tudi ako računamo s tem, da se je od leta 1910 dalje ponemčevanje uspešno nadaljevalo, zlasti v okolici Celovca, pa da se je v desetletju posrečilo odnaroditi 10% slovenskega prebivalstva, bi bilo ob plebiscitu še vedno 81,000 to je 64%, Slovencev ter 45.000 to je 36% Nemcev. Svoje zahteve po uveljavljanju narodno politične meje po sledeh mejnice iz srede 19. stoletja smo smatrali Slovenci kot tembolj utemeljene, ko je spričo italijanskega stališča ostalo v Avstriji slovensko prebivalstvo Ziljske doline pa okolice Beljaka, kjer je bilo po objektivnem kriteriju skupno 18,000 Slovencev. Prepričanje, da se bo na mirovni konferenci državna pripadnost odločala po objektivističnem načelu, je bilo med Slovenci toliko, da se niti ni pripisovala zadostna pažnja takojšnji uvedbi nacionalne uprave na Koroškem. Narodna vlada sprva ni hotela, da se s silo zasedejo meje, ker se je hotela izogniti prelivanju krvi. V Parizu so pa potem pri meddržavnih razmejitvah vzeli za podlago teritorialno stanje, ki se je ustalilo takoj po zlomu Avstro ogrske. Nalogo, da vojaško organizira Slovensko Koroško in jo priklopi Jugoslaviji je dobil 6. novembra 1918 stotnik Alfred Lavrič, ki je 19. novembra zasedel Borovlje. Takrat je bilo še mogoče zasesti Celovec in Južno Koroško, kakor sta si to zamislila Lavrič in Maister. Koroški Nemci so bili po izgubi vojne še zbegani in so pričakovali, da bodo Slovenci s podporo srbskih čet zasedli slovenski del dežele. Lavrič je sicer dobil v svojo oblast pokrajine južno od Drave, Vzhodno Koroško z Velikovcem je obvladal poročnik Fran Malgaj, vendar sta imela oba tako šibke posadke, da so jih Nemci, ki so se medtem hitro znašli na starega leta ponoči nenadoma napadli in skoro popolnoma pregnali iz dežele. V nadaljnih bojih, ki so se vršili v januarju 1919, se je ponudila za posredovalca amerikanska misija, ki se je mudila tedaj na Dunaju. Ta je odpotovala na Koroško in je hotela iz zgolj gospodarskih razlogov potegniti demarkacijsko črto kar po vrhovih Karavank. Ljubljanska vlada ;e formalno razsodbo sicer preprečila, vendar je postalo poročilo komisije usodno za vso nadaljno bodočnost kot službena informacija za Wilsona. Saj je bilo šele po mnogih naporih mogoče doseči od vrhovnega sveta, da je razen odstopa Jezerskega in Mežiške doline privolil kvečjemu še v plebiscit za Celovško kotlino kot celoto. Jugoslovanski poslanik je pred svetom četverice ugovarjal ljudskemu glasova-n u, ki ga na Primorskem niso dovolili, usiljevali pa so ga nasproti Avstriji. V začetku meseca junija 1919 je prišlo iz domovine v Pariz posebno odposlanstvo, ki ga je 5. junija sprejel Wilson. Plebiscit se ni dal več preprečiti, poslanstvu je uspelo le to. da je bilo glasovalno ozemlje razdeljeno v dva pasova, od katerih je bil južni pod jugoslovansko, severni pod avstrijsko upravo. V času pregovorov v Parizu je poveljnik dravske divizije general Smiljanič 28. maja 1919 začel prodirati na Koroško in v nekaj dneh zavzel ves njen slovenski del. 6. junija so jugoslovanske čete zasedle Celovec in dosegle staro-slavno Gosposvetsko polje. V tem je začela v Celovcu poslovati medzavezniška Korotan nisi pozabljen! Prosvetni večeri v Celovcu Celovec, Avstrija. — V soboto 2. septembra zvečer, smo se prijatelji slovenske besede in slovenske pesmi zbrali v Mohorjevem domu. Veseli smo, da imamo spet prostor, kjer se moremo zbirati k prosvetnim večerom. Upamo, da bo postala sčasoma ta hiša spet ognjišče slovenske kulture in gibalo naše prosvete. Večer je ob lepem številu poslušalcev otvoril prof. dr. Valentin Inzko, ki je pozdravil navzoče v imenu “Kulturnega odseka Narodnega sveta.” S tem je otvoril prosvetno delo za leto 1950-51 in poudaril, da je to leto v znemenju velikih obetnic. Saj obhajamo 100-letnico ustanovitve Mohorjeve družbe, 150-letnico rojstva stebrov slovenstva: velikega Slomška dne 24. novembra 1950 in Franceta Prešerna na dan 3. decembra 1950. Naš namen v tem letu bo obnoviti zanimanje za našo kulturo in prinesti duha navdušenja v naše vrste. Kakor so se naši predniki sti je prosveta in sploh vse, kar je slovenskega. Nabirajmo si v prosvetnih večerih poguma slovensko stvar zagovarjati in jo braniti! Ljubimo svojo kulturo — stara je nad tisoč let! Naš jezik je lep, iz brušen; naj večji slovenski možje so z njim izražali svoja najlepša čustva Materi, domovini in Bogu so posvetili svoja velika dela, po katerih bodo ostali nesmrtni. Namen naših večerov pa je tudi, dati priliko to lepoto slovenske besede in pesmi spoznavati in ceniti.Zato Slovenci 'iz Celovca in okolice radi obiskujte te večere. Pripeljite drugič s seboj tudi tiste, ki jih danes ni med nami, a so tudi Slovenci! In za konec naj vas povabim še k sodelovanju. Vsak nosi v sebi kak skrit talent, ki ga na teh večerih lahko pokaže. Saj moramo delati in prispevati vsi po Slomškovem geslu: Malo govoriti, velik delati, vse trpeti! Nato je sledilo glavno predavanje o škofu Antonu Martinu Slomšku, kajti 1. prosvetni ve- pred približno sto leti radi in z čer je bil združen s proslavo 150 navdušenjem zbirali v bralnih in podobnih krožkih ob Slomšku, Ahaclju, Einspilerju, Ma-jarju in drugih, tako tudi mi z veseljem zahajamo v Mohorjev dom! Vsak prosvetni večer naj nam bo nekaj zaželj enega, koristnega in prijetnega, kjer se letnice rojstva tega velikega Slovenca. V izklesanem, zanimivem predavanju nam je predavatelj predstavil škofa Slomška kot vzornetga kulturnega delavca, učitelja širokih ljudskih plasti in svetniškega duhovnika. Spoznali smo, kako je bo širilo naše znanje in se bomo bilo njegovo življenje vseskozi počutili lepo domače. Vsi smo člani velike slovenske družine. Kot bratje in se-ste se med seboj podpirajmo, se: bodrimo in kar je najbolj potrebno: skup’ di'zimo! To je važno zlasti zato, ker smo Slovenci povsod razkropljeni. Posameznik pa se lahko izgubi, odpade od narodnega- drevesa in je tako izgubljen. Ob takih večerih se bomo tudi seznanjali z važnimi problemi, ki zadevajo slovensko skupnost na Koroškem. Kakšen boj divja proti slovenskemu pouku na osnovnih šolah! V nevarno- samo žrtev, delo in skrb za narod in za njegov procvit. Sledili smo izvajanjem predavatelja in spremljali mladega Slomška iz njegove mladostne dobe v čelov ško bogoslovje, kjer se je začelo njegovo plodovito delo zlasti za koroške Slovence. Tudi on se je boril s hudimi ovirami, ki sta mu jih prizadejali cerkvena in posvetna oblast. Z vztrajnostjo in močno voljo je vendar mnogo dosegel. Postal je škof in je prenesel sedež lavantinske škofije iz št. Andraža v Maribor. S tem so bili štajerski Slovenci združeni v eni škofiji. Tudi to nam je znano, da je imel Slomšek važno zaslugo pri ustanovitvi Mohorjeve družbe. Zadnje besede predavatelja da naj molimo za proglasitev Slomška svetnikom, naj nas zopet priganjajo k molitvi za dosego tega cilja. S Slomškovo pesmijo: “Preljubo veselje, oj kje si doma” je bil zaključen prvi del večera. Nato nas je presenetil kvartet “Slavček” s svojo ubrano pesmijo. To so grla! Se in še bi jih poslušali. Nič nismo gledali na uro, ko so pa javili, da je konec, kar nismo mogli verjeti in smo v prijetnem razpoloženju in veseli pesmi še nekaj časa ostali skupaj. Naša želja je, da bi mogli prisostvovati še mnogim tako lepim večerom. Naj živi slovenska pesem! JOŽE GRDINA: Iz bojev za Koroško j K sodobnim svetovnim problemom Trideset let je poteklo, odkar smo Slovenci z nesrečnim plebiscitom izgubili Koroško, zibelko slovenstva; eno in trideset let pai^e je poteklo, odkar smo Slovenci nudbe za mir so prepozni. Sanje Moskve o Koreji so zopet samo sanje in še tiste precej v megli. Komunisti so v Aziji mnogo izgubili na ugledu. Sovjetskim satelitom so se odprle oči in spoznali so, da od Moskve ne morejo pričakovati pomoči. Svet vidi, da se Sovjetija, izmiče svetovni vojni. Moskva se je igrala z ognjem in si je o-pekla prste. Tako ima sojetska Moskva zopet eno polomijo več v svoj kredit. Prva polomija je bila na Grškem. Druga polomija — ko je Moskva nasprotovala Marshallovemu načrtu. — Blokada Berlina je bila tretja. Koreja četrta in naj večja. Zato pa zdaj sovjetski delegat j e pri Združenih narodih drug drugega prehitevajo z mirovnimi ponudbami in sugestijami. Jakop Malik je poln raznih nasvetov, vse za večen svetovni mir, se razume. Andrej Višinski ima zopet svoje nasve-Ampak vsi ti nasveti in po- Mi- ki je med Trbižem in koroškim Št. Vidom zbrala en cel armadni zbor. Prisotnost italijanske vojske je vplivala neugodno na ljudsko razpoloženje. Medtem, ko so Italijani z vsemi sredstvi podpirali Nemce, je bila beograjska vlada vsled težkega zunanjega in notranje političnega položaja vse preveč popustljiva do plebiscitne komisije. Ljubljanska vlada se s tem popuščanjem ni strinjala, toda ni imela nobenega vpliva na ravnanje jugoslovanskega delegata v plebiscitni komisiji. Osrednja vlada, celo v najvažnejših vprašanjih niti ni vprašala za mnenja, niti ni upoštevala nasvetov, ki jih je ljubljanska vlada iz lastnega nagiba poslala. Nemci so agitirali predvsem z geslom, da se Koroška ne sme deliti, ker je ena sama gospodarska enota in bi vsak odcepljen del moral izbirati in propasti. Nemci so povdarjali, da fantom v Avstriji ne bo treba k vojakom, v Jugoslaviji bodo pa morali služiti kadrovski rok daleč kje na jugu. Narodna nezavednost velikega dela slovenskega prebivalstva, ki jo je zakrivilo dejstvo, da mu Nemci niso dovolili sloven skih šol, je vzrok, da smo Slovenci dne 10. oktobra 1920 izgubili koroški plebiscit: za Jugoslavijo je bilo oddanih 15,278 glasov, (41%), za Avstrijo pa 22,025 glasov (59%). v družbi s Srbi osvojevali Koroško z orožjem. Med temi, ki so bojevali boj za osvobojenje Koroške, sem bil tudi jaz. Dobra dva meseca potem, ko sem se vrnil iz ruskega ujetništva, sem bil že z drugimi vred poklican pod orožje. Prve dni maja je bilo poklicanih pet letnikov fantov in mož (1890-1894) Za marsikoga to ni bilo prijetno, ko se je le nekaj mesecev prej povrnil domov, bodisi s fronte bodisi iz ujetništva. In zdaj zopet v boj! Pa ni kazalo drugače, kot iti. Naše vojake, kar jih je bilo na Koroškem, so Avstrijci nagnali, da so jo pobrali domov kar z orožjem. Imel sem priliko videti vojaka na cesti, z vso bojno opremo, pa ga vprašam: Odkod pa? Odgovor je bil: S Koroškega. Kmalu potem smo bili že poklicani. Komaj sem se malo počil od naporne poti, ki sem jo napravil iz daljnega kozaškega Dona na Ruskem, že sem spet nastopil pot k vojakom. Lepo majnikovo jutro sem jo primahal v šentpetersko vojašnico, mojo staro znanko iz leta 1914, po vrnitvi iz Amerike. To pot sem se vrnil iz Rusije. Razlika je bila le v tem, da prvič nisem vedel, da bo skoro vojna, pa mi je bilo kljub temu tesno pri srcu. Kako bo pri vojakih? To pot teh skrbi ni bilo, kajti vo- rovni pogoji za Korejo bodo taki, kakor jih bodo narekovali Združeni narodi. — Moskva je imela lepo priliko takrat, ko so bili Amerikanci malone pahnjeni s Koreje v morje. Takrat so imeli Sovjeti ves svet pri fraku. Kar poglejmo: komunisti so preplavili skoro vso Korejo, zraven Kitajska z močno armado, Sovjetska zveza sama do zob oborožena. Stalin bi samo mignil s prstom in svet bi zastokal pred komunističnimi hordami. Kajti kaj je pa bilo na drugi strani? Demobilizirana Amerika in nič drugega. Takrat je bil čas za Stalina, da bi pričel tretjo svetovno vojno. Pa ki smo mu jo skoro ponujali, ko so Amerikanci zbili na tla rusko bojno letalo nad Korejo. Tak čin je navadno dovolj, da se začne vojna. Pa ni bilo nič. Ni bilo ruske zračne sile nad Korejo, ki bi lahko zmasti-la, kar je bilo tam Amerikan-cev. Ni bilo nikjer ruskih podmornic, da bi preprečile Arneri-kancem dovoz vojaštva in potrebščin na Korejo. Moskva je mirno gledala, kako so Amerikanci zrnastih Korejo. Take prilike ne bo imela Sovjetija nikoli več. močnejša za obrambo. Vojna na Koreji je pokazala potrebo. * * * Mnenje o Zed. državah je sedaj mnogo boljše, tako v Evropi kot v Aziji. Pred vojno na Koreji se je vsem zdela Sovjetija pravcati orjak proti Ameriki. — Amerika je bila vsem predaleč in prepočasna. Azijati so bili nekako resignirani in so čakali voljno na prihod komunistov. Ko je začel MacArthur zmagovati na Koreji, se je vse namah spremenilo. Kaj bo Moskva! — Kje je pa njena pomoč Koreji, ki jo je vendar Moskva zdrezala v vojno?! Jugoslovanska vlada je kasneje zahtevala naj se določi za mejo Drava, ker se je več kot polovico občin južno odtod izreklo za Jugoslavijo, toda poslaniška konferenca v Parizu je to zahtevo zavrnila, dasiravno so se drugod pri podobnih plebiscitih pri razmejitvi ozirali na glasovalne izide po posameznih občinah. Slovenci smo plebiscit za Slovensko Koroško od vsega početka odklanjali, kot žalitev in krivico in to s polno pravico. ker ni bil odrejen tudi glede politične pripadnosti slovenskega Primorja. Slovenci osporavamo veljavnost plebiscita, kot kriterija o politični pripadnosti Koroške, posebno iz razloga, ker so nanj vplivali razni činitelji, ki nimajo z narodnostjo nobenega opravka in ker so odločali pri glasovanju nagibi, ki so delovali samo v prvi povojni dobi, ki pa so že malo pozneje popolnoma izginili. Boj za Slovensko Koroško se je nadaljeval skozi vso dobo do druge vojne, med njo in se bije tudi po njej. Tito je v imenu Jugoslavije postavil vprašanje avstrijsko-jugo-slovanske meje na dnevni red ob priliki pogajanj za avstrijsko mirovno pogodbo. Njegovo zahtevo so odklonili najprej Zahodnjaki, kasneje pa tudi Sovjeti. Sicer mirovna pogodba za Avstrijo še ni podpisana, vendar je usoda Slovenske Koroške vsaj začasno odločena. Odslej bo blok tistih, ki so proti komunisom, večji, ne slabši. Svet vidi, da na strani komu • , v . , . jnistov ni odpora, ni zaupanja v jak sem ze bil m za seboj sem , , v % .v, %. . , , — „ ...... . , lastno moc. Ameriška bojna si- imel bojišče v Galiciji m ujet-L , , . v. . \ „ • v, -o ••• , , la bo vedno jacja. Armada Za- nistvo v Rusiji; pa sem nekako , „ ........ samozavestno stopil na dvoriš- faclne ,E',rope„ ]e g°- še vojašnice, ki je bila že: vsa !°Va s!var' ”e P™la s.cer polna fantov in mož, ki so se od- % "°C' a“Pak pnSla b°: V ^ zvali klicu domovine. Toliko a™aJ b°do aleJ. "Jdl jih v tej vojašnici nisem videllj60 apa !la dmcije. oje a-vse od tedaj, ko je Avstrija Sr- Sotovo kakor amen v ocena-biji napovedala vojno; takrat; F' E^ope bo vedno jih je bilo seveda še dosti več zlasti ko so mi dovolili, da sem kot to pot in tudi prizori so bili jo lahko kmalu po prihodu v vo-tedaj precej drugačni, živo so ješnico ubral po ulicah Ljubljana stopili pred oči prizori iz ča- ne. šikan ni bilo nobenih in je sa, ko sem stopal po hodniku vo- bilo tudi v tem oziru precej raz-jašnice. Takrat Avstrija, zdaj like med nekdaj in sedaj. Jugoslavija. Po večdnevnem bivanju v Ko se prijavim pristojni voj a- Ljubljani pride ukaz: na Koroš-ški oblasti, me še pregleda vo- ko! Uredili smo svoje stvari, jaški zdravnik, ki me je samo topove in konje, pa hajd na vlak, premeril z očmi od pet do-glave ki nas je potegnil do Velenja na in bil sem potrjen za ponovno štajerskem. Tam smo izstopili vojaško službo. Dodeljen sem ter nadaljevali svojo pot peš do bil topništvu ter šel z več tova- Slovenjgradca, kjer smo nekaj riši vred v artilerijsko vojašni-J časa taborili na odprtem polju; co- . pokrili smo topove z vejami, da V novi vojašnici smo se imeli bi sovražnik, ako bi prišel gle-kar prijetno, dosti boljše kot j dat z letali, videl le “grmovje” sem pričakoval; oficirji in moš- pa “drevje” in nobenih topov, tvo — vse tako prijazno in do- Tako je taborila druga ljub: mače, da me je kar minila slaba Ijanska baterija pod poveljstvoma, ki se me je držala izprva. vom nadporočnika Juvanca; na Vojna na Koreji in njen žalostni konec za komuniste bo močno vplivala na moskovske satelite po vsem svetu. Da bi Moskva samo ukazovala, sateliti pa da bi se tepli in umirali, ne bo šlo več. Kitajski komunisti vidijo na Koreji svarilno znamenje, naj. se ne zamešajo v vojno z Amerikanci, ni zdravo. Komunisti v Indo-Kini si bodo tudi dvakrat premislili, preden bodo ubogali Moskvo in napadli francoske in ameriške čete tam. Komunisti v vzhodni Evropi si bodo zdaj dobro, premislili, preden bodo napadli Jugoslavijo, kakor bi rad Stalin. Kar so dobili komunisti na Koreji, kaj takega je v zalogi tudi zanje, si mislijo. Moskva izgublja prestiž in vdane sužnje, ki spregledujejo. « * * Na Dunaju so poskušali komunisti napraviti zmedo, da bi odvrnili oči sveta od Koreje. Pa se jim ni posrečilo, čeprav so imeli vso podporo od Sovjetov, čeprav ne odprto. Komunisti so hoteli izvesti splošno stavko, obenem bi se pa polastili vlade. Ampak pametni avstrijski delavci niso nasedli, nekaj bolj nasilnih rdečkarjev so naklestili in vstaje na Dunaju je bilo konec. Zavezniškim četam niti ni bilo treba poseči vmes. * * * Berlinčane bolj skrbi zima kot pa komunisti, že zdaj je do 30 odstotkov ljudi brez dela, na zimo jih bo še več. Nekateri že re-signirano govorijo, da bo Berlin počasi izumrl. Vsak gleda, kako bi se preselil kam na zapad. — Ampak Amerikanci bodo tam, dokler bo kdo. Berlin je glavna straža za Zapadno Nemčijo pred ruskimi boljševiki. Slovenski narod ni v stanju, da hi se s silo uprl zahte-jKomaj se iznebiš vojašnice, paldesno od nas je taborila celjska am in odločitvam velesil, vendar pa se nikdar in nikoli Slo-'hajdi spet nazaj! No, pa kaj boš? baterija, na levi pa mariborska, venski Koroški odreči ne more. Znova in znova bomo po-|Ko že kako. Sem prešel Gali- Celjska baterija je zvečer obnavljali svojo zahtevo, dokler ne dosežemo za naše brate te cijo, bom tudi Koroško, če Bog streljevala sovražnikovo pozici-... ... Korotanu pravice, ki jim po vseh Človeških in božjih posta-|da! Da sem le zdrav! Kmalu jo; vsi drugi smo pa molčali, pjoiscitna Komisija pod skoraj izključnim vplivom Italije, vah pripadajo, jsem bil kar dobro razpoložen,j (Dalje prihodnjič) Lažje jeste, boljše izgledate SE BOLJŠE POČUTITE Ni Vam treba biti slabotni in “doli med — izmečki” vsled na. '2% Z“? vadne zaprtnice in .\p< njenih simptonov! Vi n ž (1%%% ste lahko ravno tako W pametni kot tisoče drugih, ki že od leta v. . 1837 poznajo in uživajo to slavno želodčno-toniko, odvajalno pripravljeno, Trinerjevo Grenko Vino. Ta znanstvena formula je pripravljena is posebno zbranih naravnih korenin, zelišč in raznega cvetja. Deluje prijazno, gladko in gotovo pri odstranitvi raznih zaostan-kov v črevesju. Nabavite si steklenico Tnnerjevega Grenkega Vina še danes m preskusite njegove čudovite dobrote sami.. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vaši blinžnji prodajalni, tedaj pošljite $1.50 z našlo-vom vašega prodajalca, na naslov: Jos. Triner Corp., 4035 W. Fillmore, Chi-cago, in vaša 18 oz. velika steklenica Triner ja, vam bo odposlana poštnine prosto). Trinerjevo Grenko Vino M- S. M. S. M. S. M. S. M. S. Nove vrste POSTREŽBA za to okolico Pazite na oglas M. S, M. S. M. S.' M. S. M. S. jk. 6>l v/and s-'JuaUcq. Ameriška Domovina /i- m/i' e n i e/% mi— h o/he- AMERICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN UNGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR VABILO. Cerkveni odbor za gradnjo slovenske cerkve v Torontu Vas vljudno vabi, da se udeležite veselice s plesom, ki jo priredi v soboto 14. oktobra t. 1. v cerkveni dvorani karmelske cerkve v Torontu (Mount Carmel, St. Patrick St. — Dundas care). Začetek ob 6 uri zvečer. • Dano je dovoljenje za točenje alkoholnih pijač. Na sporedu je tudi srečolov. Vstopnina znaša za moške $1.00 za ženske’ 50c. Čisti dobiček je namenjen za gradnjo slovenske cerkve. Na veselo svidenje! Cerkveni odbor. Dragi ameriiki rojaki! Gotovo ste brali v “Ameriški Domovini,” da smo se Slovenci v Kanadi odločili, da si postavimo prvo slovensko cerkev in cerkve no dvorano v Torontu, ki je po drugi svetovni vojni postal središče Slovencev v Kanadi. V tem mestu živi sedaj okrog 500 slovenskih rojakov, med njimi je nad sto starih naseljencev, drugi so novi priseljenci, ki so jih povojne razmere prisilile, da so iskali zavetja v tujini. Da sta nam lastna slovenska cerkev in cerkvena dvorana potrebni, o tem smo prepričani mi sami. Vemo pa, da z nami enako mislite tudi vsi ameriški rojaki. Saj ste tudi Vi kmalu po svojem prihodu v Ameriko spoznali potrebo lastne slovenske cerkve in ste v nekaj desetletjih ustanovili lepo število slovenskih župnij po vsem ogromnem ozemlju Združenih držav. Slovencem v Kanadi se kaj takega v preteklosti ni posrečilo, zato se jih je tukaj mnogo izgubilo, odtujili so se verskemu življenju ali pa so svojo katoliško vero celo popolnoma zavrgli. Te rojake hočemo s svojo slovensko cerkvijo v Torontu najprej pritegniti, da bodo zopet postali dobri katoličani. Pa tudi novi slovenski priseljenci vedo, da se bodo versko in narodno mogli ohraniti samo tedaj, če bodo imeli svojo lastno cerkev s slovensko službo božjo. Iz teh razlogov smo se odločili, da gremo na delo. Zato smo letos dne 5. marca izvolili poseben, cerkveni odbor, ki ima nalogo, da čimprej postavi v Torontu slovensko cerkev, ki bo prva slovenska cerkev v Kanadi sploh. Odbor se je takoj predstavil torontskemu nadškofu in kardinalu in je bil pri njem nadvse ljubeznivo sprejet. Kardinal je dal odboru vsa potrebna dovoljenja in njegovemu delu svoj blagoslov. Naročil je, naj takoj začnemo zbirati potreben denar. S kardinalovim dovoljenjem in z njegovim blagoslovom smo šli na delo. Dobro pa se zavedamo, da je velika večina izmed nas šele prišla v Kanado, kjer si s trudom in varčnostjo postavljamo nove domove. Zato smo denarno še prešibki, da bi. mogli samo s svojimi lastnimi sredstvi doseči svoj veliki namen, slovensko cerkev. Prepričani smo, da tudi Vi, dragi naši ameriški rojaki, sprevidite naše začetniške težave, zato nas boste razumeli, da smo primorani trkati tudi na Vaša verna in dobra slovenska srca in Vas' prositi, da nam priskočite na pomoč s svojo podporo in s svojimi denarnimi prispevki. S svojo prošnjo se obračamo do poedinih Slovencev in do slovenskih organizacij v Ameriki, cerkvenih, kulturnih in podpornih. Ne ustrašite se naše prošnje. Saj Vas prosimo pomoči samo sedaj na začetku našega dela. Pomagajte nam, da bomo prišli do svoje lastne slovenske cerkve, potem jo bomo že sami vzdrževali. Vsak začetek je težak. Zato sedaj potrebujemo Vaše pomoči. Imena vseh darovalcev in dobrotnikov bodo zapisana v zlato knjigo in vložena v temeljni kamen ali pa pod glavni oltar, na katerem bo kraljevala podoba Marije Pomagaj z Brezij, ki ji bo naša cerkev posvečena. Obenem se bo v novi cerkvi vsako prvo nedeljo v mesecu brala sv. maša za vse dobrotnike, ki so jo pomagali zidati. Seznam darovalcev pa bomo tudi sproti objavljali v ‘'Ameriški Domovini.” Čie bi se zgodilo, da bi iz katerega koli vzroka do zidanja slovenske cerkve ne prišlo, bomo vsem darovalcem denar vrnili. Zato bomo vsakemu izmed njih poslali potrdilo o darovani vsoti. Prosimo Vas, da bi svoje velikodušne darove pošiljali na naslov: Mr. Anton Grdina, Sr., N. A. Bank, 6131 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio, ki je bil tako ljubezniv, da je na našo prošnjo z velikim veseljem prevzel pobiranje prispevkov v Združenih državah, kakor Vam je to sporočil tudi v “Ameriški Domovini.” On sam pa je nabiralno akcijo otvoril s primernim darom. Bog in Marija Pomagaj naj Vam poplačata vsak, tudi najmanjši dar. Dr. Jakob Kolarič C. M. slovenski dušni pastir v Torontu; George Mihelich, predsednik; Florence Muhvich, tajnica; Blaž Potočnik, blagajnik. NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM! Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc. Kanadski naročniki, novi in stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3 ,Ohio, USA. Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov Je: MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1007 Lakeshore Road New Toronto, Ontario, Canada STASSENOVO OSEBNO PISMO JOSIPU STALINU (Nadaljevanje s 1. strani) napredka. Smernic Sovjetske' zveze se ne bo sodilo po njenih besedah, temveč po njenih dejanjih. Volja in moč Zedinjenih držav V svrho Vašega razumevanja položaja Vam povem, da ko vam vaši svetovalci sedaj govorijo, proizvodnje, v katerih dosegajo čudovite rezultate. Edinost ameriškega ljudstva Dalje Vam povem, če Vam Vaši svetovalci zatrjujejo, da je ameriško ljudstvo razdeljeno in medsebojno sprto ter da bo sveta ter porazili vsakogar, ki bi pričel tretjo svetovno vojno. Amerika ne bo neizzvana napadla Sovjetske zveze Ako Vam Vaši svetovalci pripovedujejo, da utegnejo Zedi- BELO DOBIJO DELO DOBIJO ŽEMSKE IN MOŠKI ZA ČIŠČENJE URADOV — NOČNO DELO Dobra plača od ure Zglasite se od 12 P.M. do 12 A.M. Aetna Window (leaning (o. 1430 E. 27 St., vogal Superior Ave. (199) to oslabilo Zed. države, se zopet rn-)ene države brez izziva in vzr°-motijo. Nobeni naši prepiri in ka naPasti Sovjetsko zvezo, se razlike ne bodo prizadeli priza- devanj naše oborožitve, našd da bodo Zed. države doživele skupne proizvodnje ali splošne ekonomski zlom, če bodo prisiljene izvajati dolgotrajni oboroževalni program, se motijo. Siguren sem, če se bo oboroževanje moralo nadaljevati, tedaj Zed. države lahko tekmujejo s Sovjetsko zvezo deset, dvajset let, pa tudi indefinitivno, ne da bi se jim bilo bati ekonomskega razsula. Naši delavci, naša industrija, naši farmarji, vse naše ljudstvo v naši svobodni družbi pod našim modernim ljudskim kapitalizmom se vedno bolj in bolj uče modernih metod M. S. M. S. M. S. M. S. Pazite za naznanilo ? NOVA POSLUGA v naselbini M. S. g g mobilizacije naše dežele. Izjalovitev komunističnih prizadevanj Ako Vam Vaš isvetovalci pripovedujejo, da bodo komunistične organizacije v tej deželi podminirale našo ekonomsko in vojaško moč, so spet v zmoti. — Kakor hitro bodo člani komunističnih strank začeli kazati takšne namene, jih bo ameriško ljudstvo naglo ustavilo. Ako Vam Vaši svetovalci pripovedujejo, da naši mladi mož-žje ne bodo spet oblekli vojaških uniform in da se ne bodo borili, se motijo. Čeprav mrzijo vojno, bodo mladi možje Zed. držav, veterani in neveterani, nemudoma oblekli uniformo ter se pridružili ostalim Zdr. narodom M. s', ' m. S. M. S. M. S. v obrambi miroljubnih narodov motijo. Ako ne bodo ne Sovjetska zveza ne kaka druga komunistična država, ki je pridružena Sovjetski zvezi, izzvale ag-ressije, tedaj ne bi ljudstvo Zedinjenih držav nikoli podpiralo ali dovolilo vpjno proti Sovjetski zvezi. Ameriško ljudstvo goji prijateljsko občutje do ruskega ljudstva in še ni pozabilo ogromnih žrtev ter junaških borb ruskih armad v naših skupnih zmagah nad Hitlerjevimi nacijskimi silami. Sklep Zato Vam pišem in Vas prosim, da spremenite politiko Sovjetske zveze v smernice miru in svobode človeštva. Nehajte napadati cerkve na Balkanu. — Odprite svoje meje turistom, trgovcem in dijakom ter povečajte svobodo vseh ljudstev v državah, ki jim vladajo komunisti. ■ Postrežnica Delo dobi izvežbana postrežnica (waitress), znati mora slovensko in angleško. Zglasite se na 7904 St. Clair Ave. (200) MALI OGLASI Farma naprodaj 73 akrov obsegajoča Alfalfa farma z moderno hišo, 10 sob, v Madison, Ohio se proda. Zmerna cena. Za pojasnila pokličite H. Felber Jr. MA 1-3270. (X) Stanovanje iščeta Mati in sin iščeta stanovanje s štirimi sobami, s furnezom; v okolici St. Clair Ave. med E. 50. do E. 80. St. Kdor ima kaj, naj pokliče LI 1-2064. ______________________-(198) Išče stanovanje Mož in žena z 2 otroki nujno rabita 4 ali 5 sob kje na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj, naj pokliče ON 1-0317. (199) NAJHITREJŠA, IN NAJBOLJ SIGURNA AGENCIJA ZA POŠILJANJE PAKETOV V JUGOSLAVIJO! V REKORDNEM ČASU OD 6 DO 15 DNI PREJME PREJEMNIK V JUGOSLAVIJI NAŠE POŠILJKE Mi resnično garantiramo, da prejemniki ne bodo imeli nikakršnih stroškov. Naše cene vključujejo vse stroške za dostavo do najbližje železniške, parobrodne ali poštne postaje prejemnika v Jugoslaviji, kakor tudi zasiguranje v slučaju polne ali delne izgube pošiljke. VPRAŠAJTE ZA CENIKE ZA OSTALE VRSTE PAKETOV Paket št. 1 - $14.50 Paket št. 2 - $14.25 Paket št. 3 - $14.25 5 Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja 10 Ibs riža 5 lbs spaghetti 5 Ibs svinjske masti 5 Ibs mila za pranje Paket št. 4-$13.75 5 Ibs. sirove kave 1 Ib. čaja 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 5 Ibs. mila za pranje 20 Ibs bele moke 5 Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja 5 Ibs mila za pranje 5 Ibs svinjske masti 5 Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja 5 Ibs riža 10 lbs spaghetti 5 Ibs svinjske masti 5 Ibs mila za pranje Paket št. 5-$10.00 Paket št. 6-$21.00 4 Ibs. sirove kave 1 Ib. čaja 5 Ibs. sladkorja 2 Ibs. čokolade 1 Ib. kakao 2 Ibs. mleka v prahu 10 Ibs. sirove kave 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 10 lbs. spaghetti 10 Ibs. svinjske masti 10 Ibs. mila za pranje Najfinejša BELA MOKA..............v močnih vrečah, po 100 funtov SfQ.gQ Najfinejša BELA MOKA........... .v močnih vrečah po 50 funtov $ 5,75 BELA—KRUŠNA MOKA ..................v močnih vrečah po 100 funtov $ 9.75 Sveža KORUZNA MOKA ................v močnih vrečah, po 100 funtov 5 9,00 FIŽOL (White Kidney Beans) ........v močnih vrečah po 25 funtov $ 4,00 SVEŽA JAJCA .............................100 komadov v zabojih $ 7,00 JEŠPRENJ (ječmen) .......................v vrečah po 25 funtov S 5,50 GRES (farina) ...........................v vrečah po 25 funtov 5 SLADKOR ..........................v močnih vrečah po 50 funtov $| [,90 čista SVINJSKA MAST.............:.......v kantah po 55 funtov $20.00 Prvovrsten RIŽ ................... .v močnih vrečah po 50 funtov $[ (,00 SOLATNO OLJE ...............................v kantah po 5 kg. $ 9.50 SIROVA KAVA ..........................,v močnih vrečah po 25 funtov $22,50 ŠPAGETI ...............................v zabojih po 50 funtov $f2,50 BAKALARA ......................................... 20 funtov $[4,00 MILO ZA PRANJE...........................v zabojih po 63 funtov $|7,50 Prvovrstna BUKOVA DRVA ZA KURIVO ............... 2200 funtov $20,00 Naročite jih že sedaj za jesen in zimo! BICIKLI, s pumpo, zvoncem in taško.. ....ženski $45,00’ m0®ki $47,50 Hiša naprodaj Naprodaj je hiša na 1012 E. 64. St. za 3 družine, vsako stanovanje po 4 sobe, spodaj podi iz trdega lesa in kopalnica, v ostalih 2 stanovanjih samo stranišča, 2 garaži; najemnine mesečno $57.50. Lastnik je izven mesta in mora prodati. Se lahko ogleda po 5:30 popoldne ali ob sobotah. Za nadaijna pojasnila vprašajte pri Ann Eging Realtor 112 E. Park St. Chardon, Ohio Tel. Chardon 5-7671 (201) Lot naprodaj Proda se lot 60x205 v Richmond Heights. Cena $800.00. Za pojasnila pokličite KE 1-1067. (201) pekle za splošna pisarniška dela, znati mora stenografijo ^Shorthand); jako fini delavski pogoji; prednost ima dekle iz te okolice. Zglasite se pri The Nock Fire Brick Co. 1243 E. 55. St. ____________________-G98) MACHINE OPERATORJI Dobra plača od ure Stalno delo podnevi ali ponoči — overtime CUYAHOGA SPRING CO. 10252 Berea Road (199) Radial Drill Press Milling Machine Engine Lathe Machine Repair Men “Set up” in operiranje svojega stroja. Visoka plača od ure. Employment urad odprt dnevno od 8:30 a.m. do 4 p.m. Ob sobotah od 8 do poldne. The Cleveland Pneumatic Tool Co. 3781 E. 77 St. (blizu Broadway) (198) Oprema naprodaj Proda se omara za meso, omara za zelenj avo, malin za meso ] in tehtnica. Za pojasnila pokličite MI 1-1523. (200) Pod ceno se proda 7 sob hiša, 4 spalne sobe, fur-nez na plin, garaža; v lepem kraju, blizu šole in cerkve. Za pojasnila vprašajte pri Fr. Mack Broker .6603 St. Clair Ave. EX 1-1494 . (200) Opremljena soba V najem se odda opremljena soba za žensko. Vprašajte na 962 E. 237. St. ŽENSKE NYLON NOGAVICE, jamčene prvovrstne kakovosti; dostavljeno na vsaki postaji v Jugoslaviji. 3 pare v zavoju.............................. ......................$5.00 Paket št. 7 — $18.00 4 Ib. šunke (v roli) 5 Ibs. svinjske masti 2 ibs. zimske salame 2 ibs. sirove kave 10 ibs. bele moke 2 ibs. čokolade 5 ibs. sladkorja Paket št. 10 - $33.00 10 Ibs. šunke 8 Ibs. mesnate slanine 4 Ibs. zimske salame 4 Ibs. svinjskih reber 6 pak. noodle soup Vz Ib. črnega popra Vz ib. rdeče paprike Lahko naročite vsako količino: PRVOVRSTNE ŠUNKE in zimske SALAME po $1.25 ft. Prekajene SVINJINE in mesnate SLANINE po $1 ft. Trgovina naprodaj Delikatesna trgovina s 4 sobnim stanovanjem in kopalnico na 6101 Glass Ave. se proda. Dobro založena in cena je zmerna — $3,500. Vprašajte na gornjem naslovu. (202) DRIVERS!«*«. WATCH FOR CHILDREN M ja it AKO ŽELITE DRUGAČNE VRSTE PAKETE—OBRNITE SE NA NAS! POŠLJITE NAROČILA, PISMA, DENARNNE NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA EXPRESS TRADING C0RP. 27-18 40th Avenue TELEFON: STILWELL 6-9083 Long Island City 1, N. Y. With the opening of school thousands of children are crossing city streets walking to and from school. Many of these children are walking alone for the first time. Always be watchful for them — especially in school areas. '■4*' ..... \ k*?:.*-" -AAA Safety Featm General Factory Work — Male 1st and 2nd shift — hourly rate 2nd shift bonus Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. ______________________(198) BOX NAILERS DRILL PRESS OPERATORJI ŽAGARJI BARVARSKI POMOČNIKI Dnevni šiht, plača od ure in čez čas. PICKER X-RAY CORP. 17325 Euclid Ave. ___________'_________(198); Sprejme se Sprejme se srednje star zakonski par, moški za delo na' vrtu, žena za hišna dela. Dober dom in stalna plača. Za pojasnila pokličite MU 1-9336 ali se zglasite na 12023 Lake Shore Blvd. Moški pomočniki za splošna tovarniška dela Visoka plača od ure in za nadurno delo (overtime) Columbia Metal Stamping Company 11900 HARVARD AVE. (202) Ženske pomočnice punch press operatorice plača od kosa in garantirana plača od ure Columbia Metal Stamping Company 11900 HARVARD AVE. (202) M. S. M. S. M. S. M. S. M. S. Da vam bolje 2 POSTREŽEMO ^ prihajamo iz “downtown” v naselbino M. S. M. S. r E® M. S. FRAN DETELA: ZBRANI SPISI VELIKI GROF Zgodovinski roman Učencev je stanovalo mnogo v nerve,” vzklikne magister sto-šolskem poslopju, ki so ali pla-j pivši v sobo, kjer je poleg sta-čevali hrano učitelju in se ime- rega kolaboratorja pri mizi se-novali “astentes”, ali pa so se, del vojak v oklepu, učili na mestne stroške in se “Oh oče, k slovesu prihajate,” nazivali “mendicantes.” Strogo se veselo oglasi mlada deklica nadzorstvo je držal nad živo ; in vzame magistru palico in ka-mladino sukcentor; šiba je po-; po. Vojak pa je prijateljsko gosto pela in kdor je v šoli iz- stresel roko magistru, ki je skr- “Če pa padete v boju,” reče patriaeque triumphum, Petacio za slovo Petacius, “potem bodite brez skrbi; naredim vam na grob napis, kakršnega bi se Simonides ne sramoval, da bo pozni vnuk obstal pred njim in bral: Hic moriens peperi comiti k ■ - pregovoril kako slovensko ali nemško besedo namesto zapovedane latinske, je moral nositi “osla” toliko časa, dokler se kak součenec ni enako pregrešil. Da je bil magister učen mož, ni kazala samo dolga brada, ki je' padala po njegovem črnem talarju'; povedal bi bil tudi lahko doktor Ha j dinger in menihi, patri minoriti, ki so mnogo občevali z možem. Njegovo ime izpeljuje naš zgodovinar iz latinske besede "petax”, češ, ker je bil mož lakomen. A ker smo prav istega zgodovinarja zasačili, ko je besedo “župan” tolmačil iz “Hispanus”, dalje, ker ima ‘petax” kratek “e”, izvrstni latinec Petacij pa je, kakor bomo kmalu videli, svoj “e” vedno dolgo meril, upali bi si ugovarjati našemu učenemu viru. In če utegnemo, bomo dokazali iz sanskrita in staroslo-venščine, da se za Petacij em morebiti skriva kak 'slovenski ‘petak”. Toda to naj bo, kakor hoče. Med mestnimi hiša mi, ki so bile največ pritlične in obdane z lesenimi ograjami se je prijetno odlikoval enonadstropni dom našega magistra z napisom: “Schola latina”. šolska okna so bile vdelane prave šipe, kar je bilo nekaj posebnega za tiste čase, ko je lju dem namesto steklenih plošč pri oknih še služila tanka rože-nina, mehurji, kožice in druga prosojna tvarina. “Heja! Mars v svetišču Mi- M. S. M. S. M. S. 2 ? 5» Pazite za naznanilo M. S. M. S. M. S. Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCIS ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo. IVanhoe 1-4221 18118 NEFF ROAD Protect Against VITAMIN DEFICIENCY With one1a|day WlTIPli VITAMIN CAPSULES Badi Ona-A-Dcry (brand) Multiple Vitamin Coptule fumithes the full bode doily quantity of five vita-mtn» whose requirements in human mtrMoa have been established. You can't buy better vitamins no ■otter what you pay for them. Owe A-Ooy (brand) Multiple Vitamin Capsules are guaranteed te be fud potency, as shown on Mako One-A-Oay your Buy Word kar vitamina Get them at your drag staro./ . > UBORATORItS, INC bno povpraševal, zakaj je tako oborožen. “Robur et aes triplex circa pectus. Menda vendar ne idete že na cesarja?’ ’ “Ne,” odgovori vojak, “na vojsko pojde Vitovec sam z grofom. Zdaj pa se odpravljamo proti Žalcu pozdravi nekaj gostov s Kranjskega, ki gredo cesarju na pomoč.” ‘Bella, horrida bella!” je vzdihoval mož. “Quidquid delirant reges, plectuntur Achivi. Hvala Bogu, da ne pojdete proti Dunaju in da ločitev ne bo dolga.” “Na srečno vrnitev še eno. kupo!” je napival kolaborator, in sunil s komolcem Petacija: “Gospod Vit nam je poslal tega vrlega malvazijca.” ‘Oj sladki dar Bakhov!” je vzkliknil ta, zahvaljujoč se daro-vavcu. ‘Bakhov sicer ni,” je popravljal Vit, “ampak kneginja nam ga je dala in jaz sem mislil z-njim razveseliti gospodično Kornelijo. A ne mara ga; svojeglava je.” “Kakor vse ženske,” je razlagal Petacij in opiraje se na množico citatov dokazoval, da je bil ta spol že za rimske republike hudomušen. Toda “a-mantium ira amoris integratio est”, je sklenil smeje se; “malo tednov še in poroko bomo praznovali. Potlej pa boste kakor beatus ille s svojo ženko živeli na gradiču. Koridon in Amari-lis.” “Ha, ha, ha, magister Petacius vedno pravo zadene. Torej pijmo na dobro srečo,” se je zopet oglasil kolaborator. “Kdaj pa zdaj pridete? Midva morava še svojo heraldično razpravo dognati.” “Oh oče,” se nasmehne Kornelija, ‘to je gospod Vit gotovo danes že dognal; vso uro mi je razlagal — čakajte, o čem že!” “O čemer smo zadnjič že govorili,” je dejal vitez prosto-srčno: “zakaj so enostavni grbi ime.nitnejši od sestavljenih, enobarvni od pisanih; kaj pomeni zlato v heraldiki, kaj srebro; koliko opravi meč, kopje, krogla in puščica proti ploščatemu, luskinastemu in verižnemu oklepu.” “In platnenemu,” seže v besedo Petacij; “to bi bili morali tudi omeniti, kajti thoraces lin-tell so velikega pomena v stari zgodovini.” “Oh ljubi oče,” je dejala Kornelija, “ali vaju ta reč res zanima, ali hočeta le mene dražiti? Glejte, včeraj je bil pa ples v gradu na čast dunajskim poslancem in ne da bi bil go-pod Vit o tem le besedico črhni in mi povedal, kako je bila opravljena kneginja, kakšen lišp je nosila gospa Hohenwar-tova, kakšnega gosopdične so-teške, lemberške.” ‘Tega vsega si jaz ne zapomnim,’ ’je dejal oni. “Lepo je bilo neizrečeno, vse se je svetilo in bleščalo in Vitovec je dejal, če bi mu grof dovolil, da ai pobral vse te nepotrebne dragocenosti, nabral bi zanje vojakov, da bi z njimi tri nemške cesarje gnal na Turško.” V tem trenotku se začuje trobenta in pred hišo pridirja Vitov hlapec in mu pripelje konja. Vitez je vstal in Kornelija mu poda čelado in železne rokavice. V blag spomin SEDME OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA Joseph Soršek ki je zaspal v Gospodu dne 10. oktobra 1943 Sedem let je že minilo, odkar zapustil si nas Ti, a Te nismo pozabili, v vednem spominu si nam Ti. Sladko spavaj v tihem grobu, to želimo Ti prav vsi, pa plačilo večno vživaj tam pri Bogu v večnosti. Tvoji žalujoči: GERTRUDE SORŠEK, soproga in OTROCI Cleveland, Ohio, 10. okt. 1950. molitvah, boste storili nesrečne-j postni Jernej se je ločil od svo- TV. » .• J : : ■ ■ ■ ■ 't' ■ lacrimas, nomina magna mihi. In vprašal bo nemara, kdo je bil ta Petacius.” Vitez zasede konja in odja-še. Spotoma pa se obrne na starega, čemernega hlapca Jerneja ter ga ošteje, zakaj ga ni počakal pri grajskih vratih, kakor mu je velel. “Gospod,” je dejal oni in pognal konja, da sta prišla vštric, “kaj bom tam čakal, da naju bodo obirale babe, ki po vodo hodijo! Ali me ni že hlapec nadkonjarja Rožekarja vprašal, kje ste? Latinsko se učite pri učitelju, sem dejal, in menite, da mi je verjel? Za meče sva! prijela in ves krvav je bil, pre- j den sem ga k temu prisilil. Bog j mi odpusti grehe, žensk in igre in pijače se ne more človek nikoli dosti ogibati. Vi pa le vedno silite v pregreho.” “Oj ti hinavec!” je zavrnil vitez svojega mentorja, čigar robatost ga je nekoliko jezila, nekoliko kratkočasila; “ali ni dekle moja nevesta?” “Tem slabše!” se je jezil oni. “Nisem se zastonj bal, da boste izpodrinili kakega krojača ali črevljarja. Ampak jaz taki grajski gospe ne bom služil, nikdar! Rečem pa: veselil sem se, da vam bom na svoje stare dni pestoval otroke in jih učil samostrel prožiti in puščice nasajati. No, vidi se, da bodo zagrabili rajši za grablje in motiko. Zatorej toliko že danes: kadar boste pisali pismo, dali boste tudi meni slovo.” “obiš ga, kadar hočeš, in če prav danes. Jaz te ne držim.” “Vem, da ne,” tarna oni, “ker ste do konca zaslepljeni, in če se vas Bog ne usmili po mojih ga mene in sebe in jaz sem pri vsem tem popolnoma nedolžen. Zatorej le po pameti, gopod mi-lostivi, le po pameti!” Med takimi dobrimi nauki sta došla tropo konjikov, ki se je pomikala proti Žalcu, in kre- 6AS WATBt HSASSt 0T88RHCI OBSUTEM H»v« wH tfco hMtthfcd Imt water Toa weaet im »11 y®ur m««4s Qma Water Hm*- < ’ 0 __ all*- TRAJmtOTKJ. HOM PLAHI A. J. Budnick & (o. PLUMBING & HEATING 6631 ST. CLAIR AVE. Bus. Tel: UT 1-4492 Residence: PO 1-0641 Resen spomenik. — V navzočnosti avstrijskega prosvetnega ministra, zastopnikov bavarske vlade in francoskega zastopstva se je vršila resna slavnost odkritja spomenika borcem za svobodo, ki so umrli v koncentracijskem taborišču Dachau pri Munchenu na 'Nemškem. Spomenik stoji nad množičnim grobom jetnikov v bližini nekdanjega taborišča. Hungry Horse. — Blizu 500,000 kubičnih yardov cementa so porabili za Hungry Horse jez, ki se dviga 174 čevljev visoko v globoki strugi Flathead Riverja v severozahodni Montani. Ko bodo vse naprave dograjene, bodo dajale 285,000 kilivaiov električne sile. jega gospoda. Gospodična Kornelija pa je brezskrbno gledala skozi okno, kako so se ulice oživljale. Meščani vsakovrstno oboroženi so se zbirali v gruče ,ogledovali in poskušali svoje orožje, pomenkovali se in šalili. Marsikateri pogled se je obrnil proti oknu in marsikateremu mladeniču je glavo povzdignila misel, da ga morebiti gleda svetlo oko plavolase deklice. Domišljavi go-J spod Mavroh je zaupljivo nami-1 gnil z očmi in se s svojim naj- j ljubeznivejšim smehljajem priklonil tako vsiljivo, da je de- “Že zopet pri oknu?’ ’je karala Kornelijo, obešaje velik molek na steno; ‘v spotiko pametnim ljudem in vzpodbudo brezbožnim! — Glej ga ,krojača Mavroha, kako stoji razkoračen in napihnjen kakor Lucifer, ves v trakovih, da vihrajo okrog njega kakor lasje kralja Absa-lona, in hlače ima ohlapne in široke, da bi tri plašče naredil iz njih, prava mreža nastavljena nedolžnim očem, kakor so rekli pater Anzelm. In kako mu štrle oči se mproti oknu. Mesec dni še ni, kar je pokopal pridno ženo in že gleda po drugih.” klica zbežala od okna. Petacius pa je preganjal svojega Pegaza po sobi gori in doli, zdaj sedel na klop, zdaj pogledal v debelo knjigo in štel na prstih stihe. Ura na pesek, ki je stala v bogato izrezanem okviru, je bila že skoro potekla in magister je vprašal, kje je Polona. “Tetka?” je dejala deklica. “Ta je šla v cerkev. Toda takoj mora priti. Pogledam skozi okno, če že gre.” Ta hip pa vstopi Polona. Pe-tacijeva sestra, ki mu je po smrti njegove žene gospodinja v hiši. i “Polona, Polona!” tolaži Petacius; “kar tiče Absalona, moraš vedeti, da ni bil še kralj in krojača Mavroha ne smeš primerjati z Luciferjem in če se zdaj po ženskah ozira, je bolje, kakor če bi se bil prej.” (Dalje prihodnjič) M. S. M. S. M. S. M. S. M. S. » 4 'ni Po skoro 15 g i Lf -1 letih z vodilnimi V1 s g o družbami 1 JLL 3 prinašamo M v naselbini NOVO S ^ fesaarf POSLUGO M. S. M. s. M. S. M. S. M. S. mjrLrmjTnrLr^^ rLTumruLn K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR (lanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljišča in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se im glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije piiite mi GLAVNI URAD K. S. K. JEDHOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS u u Lruxruxri_ —AND HE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride /