AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, APRIL 2, 1938 LETO XLI VOL. XLI. Poraženi lojalisti bežijo preko meje v Francijo Perpignan, Francija, 1. aprila. Preko pirenejskih gorskih prelazov »se je vsulo tisoče poraženih lojalističnih vojakov, ki trpijo veliko pomanjkanje. Mnogi imajo raztrgane čevlje, zaviti so v koče, videti so izstradani. "Poginiti bi morali, ako ne bi bežali," je izjavil Juan Galoli, poveljnik 10. armadnega zbora španske vladne armade, ki je tudi pobegnil z bojišča. Francozi komaj sproti lovijo španske vojaške begunce in jih spravljajo v taborišča, potem ko so jim odvzeli vse orožje. Francoske oblasti so mnenja, da je dosedaj že najmanj 4000 španskih vojakov od 31. divizije na francoskih tleh. Koliko je pa civilistov pobegnilo iz Španije v Francijo, ni mogoče preračunati. Francoske oblasti imajo silne stroške s temi ljudmi, in ker so francoske finance prav na dnu, je seveda tudi Franciji težavno skrbeti za te begunce. Begunci pripovedujejo, da so bili na potu skoro dva tedna in da je zmaga za špansko vladno armado nemogoča, ker je sovražnik premočan. -—o--- Prodajni davek. Radi slabih časov dobiva država tudi manj prodajnega davka in radi tega bodo občutno prizadeta, mesta in šql-ski odbor. Mesta v Cuyahoga okraju bodo morala odbiti od svojih proračunov najmanj en milijon dolarjev, dočim zgubijo šolski odbori $700,000. Prodajni davek je namreč namenjen upravam raznih mest in šolskim oblastem. Tekom zadnjih treh mesecev dobiva država vedno manj prodajnega davka. Lansko leto je dobila država Ohio $49,000,000 od prodajnega davka, letos pa, ako bo šlo tako naprej, ne bodo znašali dohodki niti $40,-000,000. Šole v državi Ohio bodo radi tega najbolj prizadete. Znižana zavarovalnina Zavarovalne družbe so znižale plačila na zavarovalnino, ki jo plačujejo avtomobilisti v Clevelandu in v predmestjih, ker se je dokazalo, da je število nesreč mnogo nižje kot lansko leto. To se tiče zavarovalnine onih polic, glasom katerih plača zavarovalninska družba $5000 dedičem osebe, katera je ubita z avtomobilom ali pa $10,000, ako so ubite več kot ena oseba. Pristojbina za zavarovalnino je znižana od $7 do $14 na leto. Demokrat, klub 32. varde V pondeljek večer, 4. aprila, se vrši v Slovenskem delavskem domu n,a Waterloo Rd. seja Demokratskega kluba 32. varde. Na Programu je volitev odbora, sprememba pravil in več enakih Zadev. Udeležite se te seje vsi in pripeljite s seboj prijatelje. Sejo sklicujeta vardna voditelja Mr. Rožanc in Mrs. Dorrington. C. I. O. zmagala Unija United Rubber Workers of America, ki je podružnica C. I. O., je zmagala pri Firestone Co. v Akronu, kar se tiče volitev za kolektivno pogajanje, ^nija C. I. O. je dobila 3696, do-cina je kompanijska unija dobila 2564 glasov. C. I. O. unija ima sedaj pri Firestone Co. edino Pravico za kolektivno pogajanje. Zedinjene države odpovedale mornariško . pogodbo glede gradnje ogromnih oklopnic Washington, 1. aprila. Zedi-njene države se ne bodo več držale pogodbe, sklenjene s Francijo, Anglijo in Japonsko glede cmejitve števila bojnih ladij in glede obsežnosti istih. V očigled svetovnega oboroževanja in razširjenja raznih držav, čutijo Zedinjene države, da jih pogodba ne veže več in bodo glede oboroževanja na morju v bodočnosti nastopile samostojno. Tozadevno noto je državni tajnik Hull včeraj poslal angleški in francoski vladi. Obe vladi sta že pred ameriškim obvestilom začeli graditi bojne ladje, ki so v pogodbi prepovedane. Bojne ladje ali oklopnice so bile glasom pogodbe omejene na 35,000 ton, toda poroča se, da je Japonska začela graditi dredno-te, ki nosijo 40,000 ton ali več, dasi Japonska to zanika. Francija je pravkar sprejela mornariški program, glasom katerega bodo začeli graditi dvoje oklopnic, ki bodo imele 43,000 ton vsaka. Ameriška vlada je sedaj pripravljena graditi dred-note po 50,000 ton, največje, kar jih je svet še kdaj videl. Kje bo to neznosno oboroževanje nehalo, nihče ne ve. Eno leto vojne na morju zna uničiti vse neštete milijarde, ki so danes zabite v moderno vojno bro-dovje. -o-- Francija je zapustila Čehoslovaško. Nemška vlada je zavrnila vse češke mirovne ponudbe Paris, 1. aprila. Izredni poročevalec l'New York Times" v Parizu poroča: Avstrija je padla v naročje nacijske Nemčije, oziroma je bila ugrabljena, ne da bi angleška in francoska vlada sploh dvignili kak protest. Anglija se nikoli dosti ni zmenila za centralno Evropo. Drugače' je s Francijo. Imela je svoje obveznosti, katerih sedaj ne more izpolniti. In ne bo minul en mesec, ko bo danes že itak slaba Francija mora pogoltniti še dva trda oreha. Tekom prihodnjih par tednov bo španska prišla pod oblast generala Franca. Izid ne more biti drugačen. To bo poraz za Francijo, ki pa ne bo mogla protestirati. In ne bo minil en mesec, ko bo čehoslovaška pod kopitom Hitlerja in bo morala Francija molčati, dasi je slovesno obvezana, da ji pride na pomoč. V Parizu se dobro zavedajo, da ne morejo narediti ničesar, da bi preprečili ti dve katastrofi. Vse kar more Francija narediti je delovati, da se prepreči mednarodna vojna, in v tem slučaju mora Francija pogoltniti vse, kar Hitler diktira. Francija se boji tudi, da v slučaju zmage generala Franca bo njena pirenejska meja v ne- varnosti. General Franco je pa izjavil, da v slučaju zmage ne bo oddal niti enega palca španske zemlje tujezemcem. To je še najbolj tolažljivo za Francijo. Toda kaj če se Nemci in Italijani ne podajo in zasedejo otrok Majorca, ki je v direktni poziciji, da lahko ogroža francoski promet proti severni Afriki. V tem slučaju bi bila Francija prisiljena zasesti otok Minorca, ki je še vedno pod nadvlado madridskega režima. Berlin, 1. aprila. Program, kot ga je podal ministerski predsednik čehoslovaške republike glede narodnostnih manjšin v Čehoslovaški, nikakor ni po volji Hitlerju. Program je bil zavržen. Hitler je mnenja in tudi zahteva, da morajo Sudetski Nemci, ki tvorijo manjšino v čehoslovaški republiki, dobiti avtonomijo. Ta avtonomija naj se dožene s tem, da Nemci na Češkem glasujejo tozadevno. Ko so včeraj vprašali češkega vojnega ministra, če se češka republika zanese na svoje vojaštvo v slučaju vojne z Nemci, je vojni minister resno zmajal z rameni in rekel, da ne more dati odgovora. Al Smith pride Al Smith, bivši governer države New York je sedaj defi-nitivno obljubil, da pride dne i. maja v Cleveland. Ob tej priliki bo imel v hotelu Stat-ler govor v prid katoliške dobrodelnosti v elevelandski škofiji. Kampanja za katoliške dobrodelne zavode se začne dne 15. maja in bo trajala do 22. maja. Katoliška cerkev v Clevelandu vzdržuje nad 15 dobrodelnih ustanov, stotine šol in učnih zavodov, univerzo in druge koristne zavode. Obisk pri očetu Mrs. Mary Strekal nam sporoča, da je dobila sporočilo od svoje sestre iz Most pri Ljubljani, ki je šla obiskat v Črno vas pri Ljubljani očeta Antona Jevca. Mož je 80 let star in je pri j ako čvrstem zdravju. Tudi Mary mu želi še mnoga leta zdravja in zadovoljnega življenja. Na borzi Včeraj je bil zopet slab položaj na denarnem trgu. Cene vsem delnicam so padle. Tako nizkih cen ni bilo že zadnjih sedem let. Prenovljena tovarna Da vrag še ne bo vzel ameriških industrij priča Eberhard Mfg. Co. v Clevelandu, ki je sklenila prenoviti svojo tovarno na 2734 Tennyson Rd. Oprave in prenovitve bodo veljale $300,-000. Sodnija kliče odvetnika Včeraj se je začela pred sodnikom Corlettom obravnava proti odvetniku Eli Kordichu, 1466 Chardon Rd., ki je obtožen, da je kot upravitelj posestva Vida Radoviča poneveril $443.00. 58 aretiranih Policija v Clevelandu in v predmestjih je aretirala včeraj 58 oseb, ki so imele še 1937 licence na svojih avtomobilih. V Clevelandu je še vedno do 10,-000 avtomobilistov, ki si niso preskrbeli novih licenc. V bolnišnici V East End bolnišnico se je podal rojak Jakob Strekal, 21274 Arbor Ave. Operacijo je srečno prestal in so obiski sedaj dovoljeni. Nahaja se v sqbi št. 211. * 1,516,000 oseb v državi Pennsylvaniji se nahaja na ja-Jvni podpori. Sweeney zopet meša Iz Washingtona se poroča, da je kongresman 20. okraja v Clevelandu, Martin Siveeney poslal na vse katoliške škofe v Zedinjenih državah, v katerih jih poziv-Ije, da protestirajo pri. kon-gresmanih, da slednji glasuje proti takozvanemu reorganizacijšlcemu predlogu, kot ga zahteva predsednik Roosevelt. Predlog je bil v senatni zbornici že sprejet. Siveeney namigu je, da " morebiti," če bo dotični predlog sprejet, da bo predsednik "mogoče" odpravil katoliške in druge privatne šole v Ameriki, kar je grda po-tvorba v politiki kongres-mana Sweeneya. Roosevelt je bil sam izučen v privatnih šolali, je največji prijatelj s številnimi katoliškimi kleriki laiki, in da bi Roosevelt prišel na to idejo — to si more izmisliti le kongresman Siveeney, ki bi rad napeljal vodo na svoj mlin. Letos so volitve in Siveeney kalkulira, da ker je v 20. okraju največ katoličanov, jih bo mogoče s tem pridobil -za sebe. Toda starega politikarja poznamo predobro! On je bil še od začetka proti Rooseveltii in tako je tudi danes, in se pri tem poslužuje čeclnih ali nečednih namenov in sredstev. Avslrijskilkolje dobili ukor iz Rima Rim, 1. aprila. Vatikan je danes poslal oster ukor avstrijskim katoliškim škofom, ker so nastopili za nacijzem in za Hitlerja. "Osservatore Romano," ki je uradni list Vatikana, prinaša uredniški članek, v katerem pravi, da so avstrijski škofje naredili ta korak brez vsakega dovoljenja ali odobravanja iz Vatikana. Avstrijski škofje so sami prevzeli odgovornost, ko so odobrili nastop Hitlerja. Obenem je imel neki govornik včeraj ob osmi uri zvečer govor na vatikansko radio postaji v nemščini, tekom katerega je obsodil nastop avstrijskih škofov. "Nikakor ni dolžnost ali naloga cerkve, posluževati se manifestov in se vtikati v politične razmere te ali one dežele," piše vatikanski uradni list. "Avstrijski škofje so močno grešili, ko so sklenili podpirati Hitlerja." --o-- Mrs. Mary Mencinger Mrs. Mencinger, 1046 E. 74th St., je že toliko okrevala, da jo prijateljice lahko obiščejo na njenem domu. Zadušnica Sv. maša se bo brala za pokojno Mihaelo Rovere v nedeljo ob 10. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., ob priliki druge obletnice smrti Prijateljice ranjke so prijazno vabljene. Spomladne posebnosti Opozarjamo na oglas tvrdke Zavasky Hardware, 6011-13 St. Clair Ave., ki nudi posebno znižane cene na vsakojaki barvi in drugem. Iz bolnišnice F. Budič Jr., 908 E. 73rd St., je bil včeraj pripeljan domov iz bolnišnice. Je še vedno pod zdravniškim nadzorstvom. * Tekom zadnjih dni je zbežalo tisoče španskih vladnih vojakov v Francijo, med nji mi dva divizij ska poveljnika. Industrijalci v Ameriki, pod vodstvom Longa, so ustvarili zedinjeno fronto proti delavcem Washington, 1. aprila. Senatni preiskovalni odbor, ki preiskuje sedaj proti-unijsko delovanje William Longa iz Clevelanda, skuša dokazati, da je bil Long načelnik gibanja med ameriškimi industrijalci, katerega namen je bil ustvariti skupno fronto proti na-daljnemu organiziranju delavstva. Long, katerega zaslišujejo že tretji dan, je ponovno zatrjeval, da njegove "Associated Industries" niso v nobeni zvezi z narodno zvezo ameriških industrialcev, pač pa se je on trudil samo za izboljšanje delavskega položaja v Clevelandu. Toda senator Thomas, ki je vodil zaslišanje, je predložil dokaze, iz katerih je razvidno, da je Lcngova organizacija zaporedoma sprejemala pomoč od narodne zveze ameriških industrialcev. Longu se je pozneje dokazalo, kako se je zaeno z ostalimi industrijskimi voditelji bo-ril proti Wagnerjevi delavski postavi, ki podeljuje delavcem gotove pravice, in katera postava je bila pozneje odobrena od najvišje sodnije. "Da," je rekel Long, "proti tej postavi smo delovali z vsemi silami. Smatrali smo, da je škodljiva ameriški industriji, da daje delavcem preveč pravic, torej smo jo napadali ob vsaki priliki." Operne predstave Pričakuje se, da bo udeležba pri osmih opernih predstavah v Clevelandu tekom prihodnjega tedna nadkrilila vse dosedanje udeležbe. Mesto Cleveland ima že sedaj rekord za sijajno udeležbo pri opernih predstavah, toda letošnja sezona bo najboljša izmed vseh dosedanjih. To se sklepa iz predprodaje vstopnic. Ko se je zadnjič igrala opera v Clevelandu je posetilo operne predstave nekaj nad 66,000 oseb. Letos se jih pričakuje nad 70,000. Posebni vlaki iz Toledo, Detroita, Calumhusa in Pittsburgha so napovedani. Operne predstave se začnejo v pondeljek večer v mestnem avditoriju, in sicer vsak večer ob uri, v petek in soboto pa bo tudi popoldanska predstava. V petek večer bodo igrali znamenito češko Smetanovo opero "Prodana nevesta," za katero vlada silno zanimanje. -o- Otroci v Anglijo Učenci in učenke višjih šol Clevelandu ne bodo letos obiskali samo Nemčije, pač pa se bo podalo 50 elevelandskih učencev tudi v Anglijo v zameno za 50 angleških dijakov, ki pridejo iz Anglije v Cleveland. Namen izmenjave teh dijakov je, da si razširijo svoje obzorje in pomagajo utrditi prijateljske zveze med raznimi državami. Kot znano, pride v maju meecu 100 nemških dijakov v Cleveland, dočim odide iz Clevelanda 100 ameriških dijakov v Nemčijo. Uradniki^LZ Letna seja Slovenske lovske zveze je izvolila za leto 1938 sledeči odbor: Joseph Lekšan, 196 W. 22 St., Barberton, O., je predsednik. Tajnik pa Fred Krečič, 3526 E. 82 St., Cleveland, Ohio. Zadušnica Za pokojnim Louis Rehar-jem se bo brala sv. maša v pondeljek ob 8. uri v cerkvi sv. Vida ob priliki 30-dnevnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Radio knjižice V našem uradu imamo zopet nove radio programne knjižice iz Jugoslavije. V njih je celoten program kot se bo oddajal okoli 6. ure zvečer dne 14. aprila. Knjižice so zastonj. * V Kansas City, Mo., so prišli na sled velikim sleparijam pri oddaji WPA del. Nemčija je zopet povečala svojo armado Berlin, 1. aprila. Nemška vlada je izdala dekret, glasom katerega se zviša število nemških vojaških zborov od štirinajst na osemnajst, kar pomeni, da se bo število moštva pri nemški armadi zvišalo za 25 odstotkov. Dva nova vojaška zbora bodo tvorili Avstrijci in sicer 17. s sedežem na Dunaju in 18. s sedežem v Salzburgu. Mirovno stanje nemške armade bo zanaprej znašalo 360,000, in v nekaj tednih lahko mobilizira Nemčija nadaljni milijon vojakov. Glasom mirovne pogodbe ne bi smela Nemčija imeti več kot 100,000 mož stalne armade. Dva nova armadna zbora bosta ustanovljena v Vzhodni Pruski kot v svarilo Rusiji. -o- Mlekarske steklenice Vse mlekarske družbe in mlekarne bodo v nekaj tednih začele z veliko kampanjo v Clevelandu, katere namen je dopovedati gospodinjam, da je njih dolžnost vrniti vse mlekarske steklenice. Slednje veljajo mnogo denarja, kar povzroča višjo ceno mleku, ako se ne vračajo, in drugič, steklenice so last mle-karen ne pa privatna last. Kampanja se bo vršila potom časopisja, radia in potom lepakov na steklenicah, v katerih se gospodinje prosijo, da vrnejo sleherno mlekarsko steklenico tja, kjer so jo dobile. Uho matere Pred štirimi leti je bil rojen Sidney Ward brez enega uhlja. Te dni so zdravniki v bolnišnici sprejeli ponudbo njegove matere, ki si je dala odrezati kos svojega lastnega uhlja, katerega so zdravniki vcepili otroku, ki bo imel radi požrtvovalne matere sedaj normalna ušesa. Miss Hudolin Poznana agilna društvena delavka Miss Mary Hudolin, 1044 E. 62nd St., odpotuje v kratkem v Sodražico pri Ribnici. Ako kdo želi izročiti pozdrave, naj se zglasi danes zvečer ali pa v nedeljo. Srečno in zdravo potovanje, Miss Mary! Delavci v Warren, Ohio Unija elektrikarjev in enakih uslužbencev, ki je podružnica C. I. O., in katere delavci so večinoma zaposleni pri Sunlight Electric Co. v Warren, Ohio, je izvo-jevala zmago pri vladnem delavskem odboru. Unija je priznana kot edina zastopnica pri kolektivnem pogajanju s kompanijo. Češka prepovedala vse politične sestanke Praga, 1. aprila. Vlada čehoslovaške republike je prepovedala za prihodnje štiri tedne vse politične sestanke v republiki. Ob istem času je vlada poslala v parlament načrt glede pridobivanja državljanstva v l^epubliki ali glede zgube državljanstva. Načrt je zlasti naperjen proti onim, ki so se izselili iz republike in ki sedaj agitirajo v tujezemstvu proti čehoslovaški republiki. Ako se ne vrnejo na Češko tekom petih mesecev, tedaj zgubijo svoje državljanstvo. Obenem določa načrt tudi, da vsi oni, ki hočejo postati državljani čehoslovaške republike, morajo govoriti češki jezik. Medtem ko. so mnogi čehoslovaški državniki vznemirjeni padi položaja je pa predsednik republike, Edvard Beneš, estal popolnoma miren. Predsednik se trudi najti izhod iz nevarnosti v tem z gotovimi garancijami za vse narodnostne manjšine, ki prebivajo v republiki. -o- Prošnja do društev Iz glavnega urada so dobila vsa naša društva prošnjo za soudeležbo ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kult u r n e g a vrta, ki se vrši v nedeljo .15. maja, ob priliki, ko pride v Cleveland župan stolnega mesta Ljubljane in skoro vsi. najvišji predstavniki ameriške vlade. Društvo, ki je dobilo prošnjo, je lepo prošeno, da se odzove klicu Jugoslovanskega kulturnega vrta in sklene udeležiti se korporativno, ker bo to največja narodna slavnost, kar smo jih še imeli v Clevelandu. Prosi se tudi za točni odgovor ob pravem času, da se zna urediti vse potrebno. -o- častitljiv obisk Včeraj smo imeli v našem uredništvu obisk, katerega še ne pomnimo. Obiskala nas je namreč Mrs. Ana Sajovic, 1363 E. 39th St., ki bo, čujte, na 10. aprila letos praznovala svoj 90. rojstni dan. To je gotovo najstarejša Slovenka v Zedinjenih državah. Pa je mamica pri teh letih še čila in vesela, kot kako dekle. Do zadnjega časa je še lahko brala brez očal, zdaj si bo pa morala nabaviti tudi očala. Živi pri svoji hčeri Mariji. V Clevelandu živi še druga hči, Mrs. Jožefa Hrovat. Mrs. Sajovic je doma iz Žužemberka. Prav nobene sile ji ni,' da ne bi dočakala 100 let, kar tudi trdno pričakuje. To ji tudi vsi želimo prav iz srca. Radio program Pretekli četrtek je slišala zopet lep program iz Evrope, nam piše Mary Strekal. To pet je prihajal iz glavnega mesta Latvije, iz Rige. Naj-prvo je bil oddan pozdrav A-meriki, nakar so zapedi šolski otroci. Ta program se sliši vsak četrtek od 2. do 3. popoldne po WADC radio postaji iz Akrona. Republikanski kandidati Eksekutivni odbor republikanske stranke v Clevelandu je odobril kandidaturo Arthur Day-a za zveznega senatorja, in kanditaturo John Bricker-ja za .governer ja. Day je sedaj član najvišje sodnije države Ohio. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __________________Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. Razgovor z našimi trgovci Piše A. Grdina SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.___ No. 77, Sat., April 2, 1938 Jugoslovanski kulturni vrt Včeraj smo poročali med novicami veselo vest, da je Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu popolnoma plačan. To je bila gotovo vesela novica za stotere, da, tisočere prijatelje in podpornike Kulturnega vrta, ki so skozi leta ob vsaki priliki prispevali po svojih najboljših močeh, da se uresniči načrt Jugoslovanskega kulturnega vrta, in ne samo uresniči, pač pa tudi plača. Jugoslovanski kulturni vrt je danes največje slovensko kulturno podjetje v Zedinjenih državah, ki je tudi v resnici plačano. Z zedinjenimi močmi je šlo. Ker smo vedeli, da bomo mi Jugoslovani sami težko zmogli ogromno svoto — veljal je skoro $90,000 — smo se obrnili na našo zvezno vlado in na mestno vlado. Administracija v Washingtonu je uvidela korist, pomen in moralno vrednost Kulturnega vrta, in ker je bil Roosevelt na krmilu vlade, ki je bil vedno naklonjen pravičnim zahtevam naroda, smo tudi uspeli, da je zvezna vlada prispevala $63,000 za uresničitev ideje Kulturnega vrta. Tudi mestna vlada nam je bila naklonjena v tem oziru in je prispevala svoj delež, nekako $15,000 za dogotovitev Kulturnega vrta. Kar je prav, župan Burton niti mestna zbornica nam niso v tem pogledu nikoli nasprotovali, pač pa potom mestnih inženirjev in mestnega oddelka za javne vrtove in parke marljivo sodelovali. Ko pomislimo na vse to si ne moremo kaj, da ne bi bili hvaležni napram zvezni in mestni administraciji, zlasti ko pomislimo, da se ameriška vlada potom svojih uradov trudi, da nam ugodi v narodnostnem smislu. In če pomislimo n. pr., kaj počenja laška, vlada z našimi rojaki na njih lastni zemjli, ko zatira njih jezik, pesem, izobrazbo in kult,uro, dočim ameriška vlada prispeva tisoče in tisoče dolarjev, gojimo svojo LASTNO kulturo na ameriških tleh, tedaj se naš ponos do ameriške vlade še bolj dvigne. Saj končno smo prišli sem kot priprosti naseljenci. Vlada nas ni vabila, niti Amerika ne. Prišli smo sem, ker smo bili lačni in smo hoteli napredovati. Dobili smo vse, in ameriška vlada ni zahtevala druzega od nas, kot da smo ji zvesti, a ob istem času je podpirala našo lastno slovensko kulturo in žrtvovala denar, kar je brez primere v življenju naroda najsi živi kjerkoli drugje kot izseljenec na svetu. Mi smo globoko hvaležni ameriški vladi, ki nam celo prigovarja, da gojimo svoj jezik, svoje običaje, svojo kulturo. Katera druga država na svetu je zmožna kaj takega?! In končno ne smemo pozabiti našega lastnega naroda, Slovencev in bratov Srbov, ki so prevzeli ostali del bremena na svoje rame, obljubili pomoč, delo in žrtve in so moško tudi držali svojo besedo ter do zadnjega qenta poplačali ves delež, ki je bil odločen nam, da ga plačamo. Nekaj nad $11,-000 je naš narod spevni za uresničitev Jugoslovanskega kulturnega vrta, kar je častno znamenje naše narodne zavednosti in odgovornosti obenem, ki jo imamo proti ameriški vladi. Naj na tem mestu izrečemo častno poznanje vsem in slehernemu, ki je prispeval svoj oboi za ogromno kulturno podjetje našega Vrta. Prevelika armada jih je, da bi imenovali vsakega posebej, toda oni, ki so prispevali, imajo to zapisano v svojih plemenitih srcih, in zapisano je tudi v zgodovinski knjigi, ki bo tiskana v nekaj mesecih in ki bo častna kronika narodnih borcev za kulturo med ameriškimi Slovenci. Vsi oni, ki so dali od 5c, ker niso zmogli več, pa do onih, ki so prispevali $100, vsi oni, ki so pisali, agitirali, kolektali, navduševali in bodrili; narod, vsi zaslužijo javno narodno pohvalo, in s ponosom trdijo, da ta narodna pohvala reprezentira ogromno večino našega naroda v Clevelandu, pa tudi drugje po Ameriki. In sedaj, ko smo plačali, kar smo bili dolžni, se pripra Enkrat sem že prej omenil o tistih trgovcih, katere bi lahko šteli, da so bili rojeni za njihov stan. Nekateri ljudje so kakor nalašč prišli do poklica in stanu, kateri jim pri-stoja in so, bi rekel, kakor nalašč ustvarjeni zanj. Kdo v naselbini ne pozna John Bukovnika! To je tisti srečni človek, ki ima delo in opravek samo s finimi ljudmi. S takimi, mislim reči, kateri se najlepše opravijo in najbolj postavijo. Pred njega ne prihajajo ljudje v capah, ampak nalepše opravljeni, vedno smehljajočih in vedrih lic. Če se pa ljudje slučajno nočejo tako vesti, jih pa umetnik-slikar prisili k temu. John Bukovnik je slikar in pri tem umetnik. Da, umetnik. Če ne bi bil umetnik, bi njegovo delo ne uspevalo. Mr. Bukovnik je priznan umetnik, je vedno slovel kot tak in bil poznan kot eden najboljših in tudi prvi' med nami Slovenci in tudi ostane. Takole se glasi njegov življenjepis. John Bukovnik je Gorenjec. Iz Visokega blizu Kranja je doma. Princov Janez so mu rekli doma. V faro je spadal v Šenčur. Deset otrok je bilo v družini Bukovnikovih. Ko sem ga vprašal, kakšna dela je opravljal doma v mladosti, mi je povedal takole: "Pri nas doma smo imeli co-patarijo. Izdelovali smo copate v velikem obsegu in več- toda uradnik ni hotel nič vedeti o kaki pomoti. John je šel zopet nazaj k Hrvatom in poprosil drugega naj gre ž njim k tirjatvi. Obljubil mu je en dolar, če gre ž njim. Pa sta šla zopet nazaj in odločno zahtevala denar nazaj. V tem je pa prišel kolodvorski detektiv, ki je videl, da je tukaj nekaj narobe. Hrvat mu je povedal kako in kaj in detektiv je naročil našemu potniku, naj počaka na določenem mestu, on se bo pa pogovoril z dotičnim uradnikom. Precej dolgo časa je sedel naš izseljenec na klopi in čakal ugodne rešitve svetovnega zapletljaja. Končno ga pa pokliče detektiv in ga pelje k blagajni, kjer je. John končno le dobil nazaj svojih deset dolarjev. To si je štel za veliko zmago v veliki Ameriki in poln novega poguma je potoval naprej proti Clevelandu. Oče našega Johna je takrat stanoval pri Bizjakovih na 6024 St. Clair Ave. Na postaji je vzel taksi j, ki ga je pripeljal pred Bizjakovo hišo. Pri tem naj omenim, da sem prav jaz, pisec teh vrstic, takrat srečal tega mladega potnika in ga peljal k očetu. Tako je bila skrbi polna pot našega mladega rojaka v tujini končana. Z očetom sta se prisrčno objela in vse je bilo veselo. Prvo delo je dobil John v tovarni "Atlas," kjer je delal za 75 centov na dan. "Mlad si še, pojdi v šolo," so mu rekli skrbni oče. John je ubogal in začel obiskovati večerno šolo. Tako bi bili mo- Ta, zgorej opisani naš trgovec in umetnik je eden tistih, ki se je moral sam povzpeti do tega, kar je. Od drugod ni imel nobene pomoči. Pojdi in pomagaj si sam, je bilo njegovo geslo. Kakor si boš postlal, tako boš ležal! To je veljalo zanj, kakor velja za vsakega. Takim, ki se sami dvignejo do uspeha, moramo dati več priznanja, take bi morali upoštevati. Bukovnikovi prostori so moderni. Njegovo delo je moj-stersko. Zasluži, da ga narod upošteva kot rojaka in kot umetnika. Demokratska politika precinktnih načelnikov in mi ni delal nikakih ovir. Izrazil se je, da mi bo šel v vseh ozi-rih na roko. Predložena je bila resolucija, da se spremeni pravila kluba, točko glede vardnih voditeljev, kateri so bili dozdaj imenovani, da bi jih pa" od sedaj naprej volili precinktni načelniki. Glasovanje o predloženi resoluciji se je odložilo za prihodnjo sejo, ki se bo vršila v pondeljek 4. aprila v SDD na Waterloo Rd, Seja bo zelo zanimiva, zato ne pozabite priti in se je udeležite. Vršile se bodo tudi volitve odbora za leto 1938. J. Rožanc. krat smo bili tako obloženi z ^______ _ ___________ delom, da so nam morali po-; rali (jeiati vsi, ki smo dospeli iz stare domovine, da bi se bili vpisali v večerne šole, kar bi nam. bilo tako zelo koristilo v poznejših letih. Mr. Bukovnik je imel prav, da se je začel učiti jezika te dežele, ker magati vsi vaščanje." Naš umetnik pravi, da je ostal doma do leta 1907. Njegov oče, Janez Bukovnik, je bil odšel v Ameriko pred nekako 40 leti. Mati so pa ostali doma. Mati so umrli leta' 1929. Naš umetnik jih je obiskal leta 1928. Zanimivo je, kako je potoval v Ameriko, odnosno v Cleveland. Najprej je dospel v Herminie, Pa. Od tam je potoval v Cleveland preko Pitts-burgha. Ko se je že precej časa vozil in se je pripeljal na večjo postajo, si je mislil, da bo to Pittsburgh. Izstopil je in iskal vlaka za Cleveland. Naš John je znal slovensko, kakopak, in nekaj nemščine. Ko tam išče in sprašuje, ga opazi neki fino opravljeni moški, ki je videl, da je naš rojak v zadregi. Pristopi k njemu in ga kar po slovensko nagovori. Ko mu John razloži svoje križe in težave, mu prijazni tujec napiše nekaj na listek, mu naroči, naj sede na prvi vlak, listek pa naj pokaže sprevodniku na vlaku. Tako se bo srečno pripeljal v Pittsburgh, odtAi pa v Cleveland z drugim vlakom. deželi more ... —-------- ------ _ A „ Srečno je dospel v Pitts- vlmo za slovesno otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta, h Tu ge je pa pričela n on vrži v Hnpvih 14 in 15 maia. ko Dride med1 nas prvič v i , Na postaji je za Cleve- ki se vrši v dnevih 14. in 15. maja, ko pride med nas prvič v j a gmola zgodovini ameriških Slovencev predstavnik. slovenske pre- j yozni lifltek stolice, ljubljanski župan dr. Jurij Adlešic. Vsa naša narod-, Jand. -mel je ^ajsetak, listek na društva, vežbalni krožki, predvsem narodne nose, moški j ^ stir. dolarje> uradnik in ženske, naše društvene zastave, vse bo treba pripraviti, mu dal aam0 šegt dolar da dostojno in kulturno sprejmemo odličnega predstavnika domovine. Saj ga bodo sprejele vse ameriške oblasti od senatorjev in kongresmanov, od governerjev, državnih poslancev, sodnikov in županov pa vse do naših lastnih narodnih zastopnikov. Treba bo iti na delo, da bo proslava otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v resnici največja proslava, katero je še naš narod v Ameriki doslej doživel. Nihče ne more zanikati, da sovjetska Rusija pomaga rdeči Španiji z orožjem in vojaštvom. Nihče ne more oporekati, da bolj-ševiki ne delajo tega z namenom, da napravijo iz Španije sov j eti-jo. In kdo privošči Špancem enako krvavo "demokracijo," kot vlada danes v Rusiji? Da, isto želijo Španiji vsi tisti, ki simpa-tizirajo s Španskimi rdečimi lojalisti. jev nazaj. John je skušal dopovedati uradniku, da je dobil cltset dolarjev premalo nazaj, toda agent ga ni razumel in mu samo z roko migal, naj se umakne drugim potnikom, ki bi radi kupili vozne listke. Naš mladi popotnik je bil v veliki zadregi, pa tudi zadovoljen ni bil, da bi plačal za vlak celih $14.00 do Clevelan-da. Tam pri blagajni je po svoje, pa dovolj naglas dokazoval, da je opeharjen, če že ne osleparjen. Med ljudmi je bilo slučajno nekaj Hrvatov in enega med njimi je John naprosil, naj bi šel ž njim k agentu po denar. Res sta šla, le tako se v tej priti kam naprej. Potem je šel John za eno leto na farme. Delal je in učil se je. Potem je šel v šolo "Central Institute." Že takrat je imel veliko veselje do slikarstva. Šel je delat k slikarju in sicer za $4.00 na teden. Delal je z veseljem tri leta in se pri tem pridno učil. Potem je šel k drugemu slikarju in zatem še v Canton, O., k večjemu slikarskemu podjetju. Ko se je tako fino izučil v slikarstvu, je šel k vojakom za eno leto in pol, kjer je nadaljeval v istem poslu in dobil še več pogleda v to lepo umetnost. Ko se je vrnil od vojakov, je šel delat k največjim firmam, kjer izdelujejo slike v reklamne svrhe. Leta 1921 je prekupil Superior Studio in začel na svojo roko. Tam je ostal pet let in dobro napredoval. Potem se je pa naselil v SND na St. Clair ju, kjer so postavili nalašč tak moderen slikarski studio. Tam je ostal do leta 1933. Potem si je pa ustvaril studio in rezidenco na 762 E. 185 St., kjer se obeta še lepa bodočnost v novem naselju. Skoro bi bil pozabil povedati, da je Mr. Bukovnik tudi poročen. Res je bil dolga leta sam, enkrat mu pa pride na misel, da bi bilo dobro, če bi se oženil in živel družinsko življenje. Žena bi mu lahko pomagala pri podjetju, da ne bo treba plačevati pomagača. Ko je razmišljeval, kam bi šel po tako, ki bi mu ugajala, je poizvedel za Kmetovo Tončko. Ravnoj tista bo kot nalašč zame, je rekel. Vprašal sem ga, kdaj je bilo to, pa je John rekel, naj to ona pove. "No j a," je rekla soproga, "to je bilo 5. septembra 1929." V družini imajo sina Johna K. in hčerko Nelsie. 32. varda, kjer stanuje mnogo tisoč Slovencev in kjer voli 3,500 . Slovencev in Slovenk, obrača nase veliko pozornosti celega Cuyahoga okraja v sedanjem boju za reorganizacijo demokratske stranke v Cuyahoga okraju. Zaradi treh zaporednih porazov, katere so demokrati doživeli pri lokalnih županskih volitvah, so postali demokrati v splošnem s sedanjim vodstvom demokratske stranke skrajno nezadovoljni. Po vseh vardah in političnih okrajih se je po zadnjem porazu, katerega so doživeli demokrat je pri županskih volitvah, slišalo kritiko in nezadovoljstvo napram sedanjim voditeljem demokratske stranke. Vsi clevelandski ameriški časopisi, kakor tudi časopisi drugih narodnosti, med temi je bila prva Ameriška Domovina, so začeli kritizirati voditelje demokratske stranke, Mr. Gongwerja in Mrs. Pyke, da sta ta dva največ kriva zaporednih porazov ter da se stranko reorganizira. V splošnem nezadovoljstvu napram voditeljem demokratske stranke, so izrabili Mr. Dan Duffy, Mrs. James Dor-rington, Mr. De Wett in Mr. Gelespie to ugodno priliko ter sklicali konvencijo precinktnih zastopnikov v BLE dvorani, kjer je bila sprejeta resolucija z veliko večino glasov, da se demokratska stranka reorganizira in izvoli nov odbor. Isti večer je bil izvoljen nov odbor in sprejet je bil predlog, da precinktni načelniki volijo vardne vodje od sedaj naprej, mesto da so imenovani od bossov. Kakor je bilo pričakovati, je ta konvencija povzročila v vrstah demokratov razdor po vseh vardah. Takoj po konvenciji so precinktni zastopniki po vseh vardah izvolili svoje vardne voditelje. V 32. var-di sta bila izvoljena Mrs. Ann Dorrington in pisec teh vrstic. Sedaj ima 32. varda, kakor skoro vse druge varde, po dva para vardnih vodij, en par izvoljen po precinktnih zastopnikih, drugi par pa imenovan po starih voditeljih demokratske stranke, Mrs. Pyke in Mr. Gongwerju. Precej vroča in zanimiva je bila zadnja seja demokratov 32. varde v SDD na Waterloo Rd. Seje so se udeležili člani iz obeh taborov, regularnega in upornega. Seji je predsedoval naš rojak Mr. John J. Prince. Imel je precej opravka in truda voditi sejo razburjenih članov obeh taborov. Mrs. Wright, ki je bila imenovana za vardno voditeljico po Mrs. Pyke, se je udeležila seje in se predstavila kot prava voditeljica 32. varde. Mrs. Dorrington je protestirala, da je ona prava ženska vardna voditeljica 32. varde, ker je bila izvoljena po precinktnih načelnikih, kakor tudi pred leti imenovana od Mrs. Pyke. Zgledalo je, kot da si bosta skočili vsak čas v lase. Sicer je pa predsednik kluba, Mr. Prince, vse lepo pomiril. Prejšnji vardni vodja, Mr. Carney, se je pa mirno podal sklepu Kam jadramo? Euclid, O.—Predavanje na večer 16. marca v Društvenem domu na Rečher Ave. je bilo popolen uspeh. Vsi navzoči, ki jih je bilo kljub slabemu vremenu prav lepo število, so odnesli užitek, ki jim bo ostal za vedno v spominu. To, kar je govornik povedal tisti večer, je bil šele nekak uvod. Mnogo izmed navzočih se je izrazilo, da žele še več takih večerov. Zato apeliram na gotove skupine, kakor: klube, krožke, zveze in podobne grupe, da se oglase in naročijo govornika. Ne stane nič, samo prostor preskrbite. Lahko naročite meni, Leo Laušinu ali pa Jack Naglu. Govornik je omenjeni večer lepo narisal položaj današnjih časov in dal razumeti, da se čim bolj pogrezamo v zapleti j a je, ki Jih današnji politiki ne bodo mogli rešiti. Danes se lahko pridela vsega, pa naj bo živeža ali drugih potrebščin za življenje v tako ogromnih množinah, da navaden človek tega skoro razumeti ne more. To se težko razume, ker v tem leži današnji sistem. Ako je ene stvari v taki obilici, da jo ljudje ne m6rejo pokupiti, potem vse zastane in se začnemo pogrezati v čim večjo nezaposlenost. Pri vsem tem izobilju je veliko milijonov ljudi, ki nimajo najpotrebnejših stvari za svoje življenje. Za vso to mizerijo sta krivi samo dve stvari, to je dolg in pa nezaposlenost. Sedaj pa nastane vprašanje, kako razdeliti vse to, kar premoremo enakomerno med prebivalstvo. Pod takim denarnim sistemom, kot ga imamo danes, je to nemogoče. Tega ne bodo rešili ne demokratje, ne republikanci, ne socialisti, ne komunisti, ne fašisti, ne towzendovci, ne law-sonamisti, ker nima noben teh pravega načrta za to. Za pravi načrt je treba tako nakupno silo, da ne more biti ukradena, ne izgubljena in ne zaigrana. Mora biti izdana vsaki osebi posebej. S tem bo odpravljeno vse zlo na svetu, ker denar je tisti, ki dela razdor med ljudmi in na-pravlja tatove in hudodelce iz ljudi, pa največ radi pomanjkanja ali pa radi nadvlade. Kdor ni za tak načrt, ta je še vedno za to, da se ljudi izkorišča ali pa sam računa živeti na koži drugih. Tak načrt imajo tehnokrat je, ki ga študirajo že dvajset let. Delali so in preiskovali deželo nad dvajset let, predno je svet vedel, da sploh obstojajo. Hoteli so, da so na trdnem, da vedo kaj lahko obljubijo ljudem. Niso tako učeni kot naši ljubi politiki, ki nam obljubljajo vse na tem svetu, čeprav vedo, da nam ne morejo dati tega, kar nam obljubijo. Pa kaj zato, samo da dobijo naš glas. T e h n o k r atje delajo nepristransko. Njim ni nobena stranka ali organizacija na potu, ker vedo, da bo itak kmalu vseh konec. Danes se prav jasno vidi, da izginjajo s površja prav ra-pidno. Tehnokratje so povedali za bančni krah, ki se je pripetil na j Wall Streetu leta 1929 že osem1 let poprej. Samo za toliko so se zmotili, da je prišel tri mesece poprej. Povedali so nam tudi, da prosperiteta od leta 1935 pa do leta 1937 ne bo zaposlila nad 55% ljudi. In res jih niso zaposlili niti 48%. Za depresijo, ki nas danes tare, so nam tudi povedali že več kot leto dni nazaj. Ljudje so se spogledovali, niso mogli verjeti. Danes pa vidimo, da so imeli prav. Mnogi se sprašujejo, kje da so tehnokratje, da jih ni na spregled, da se nič ne sliši o njih. Leta 1932-33 so bili časopisi polni tehnokracije. Vse navzkriž je pisalo o nji. Ko so se pa kapitalisti zavedli, kaj prav za prav je to, so pa prepovedali vsak tisk v njih časopisih. Odtod ta molk. Tudi delavski časopisi so molčali ko grob, ker so se bali za svoje. Kljub temu je šla organizacija naprej in danes je organiziran ves zapad, jug, Mehika in Kanada. Samo še industrijalni del ob Velikih jezerih še ni popolnoma organiziran. Dela se pa na tem sedaj in delo gre zelo dobro naprej. Priporočati je vsem zavednim rojakom, da gredo poslušat toward Scotta, ki bo govoril v Music Hallu 18. aprila. On je zelo dober govornik, ki vam pove veliko v malem času. Gotovo ima za tedaj pripravljen imeniten govor in ravno sedaj bo povedal zanimive stvari tudi za bodoče. On govori vedno resnico, pa nič drugega. A. Noč. ' -o- / Naši ljudje / Obrtniki: Naš dobri poznanec in založnik najboljših in pristnih vin Anton Baraga 15322 Waterloo Rd. se v svoji novi kleti ponaša s štirimi sodi velikani, katerih vsak drži okrog 1,000 galon vinske kapljice. Sodi so polni in iz enega od teh se toči po splošno-sti pohvaljeno vino v Slovenskemu domu na Holmes Ave. Tone obrača veliko pozornost na svoj produkt, zato pa tudi ima velik krog dobrih odjemalcev. Prodaja vino na debelo in drobno. Če si hočete prijatelja ohraniti ter ga ob praznikih z dobro kapljico postreči, stopite k njemu in vaši želji bo usteženo. Pred Jazbec, dobrosrčen rojak iz zelenega Štajerja trguje na vcgalu Ivan Ave. in 222 st. Fred je nadvse prijazen narodno zaveden rojak ter najboljši družabnik in športnik v našem naselju. Iskrena in odkritosrčna beseda, katera se mu vedno sproži iz dna mehkega in dobrega srca nikoli ne vara, niti prevare ne pozna. Špecijaliteta v njegovi trgovini je doma preka-jeno meso in sedaj ob velikonočnih praznikih šunke in želodci. Neki vzorec vročen prijatelju svedoči, da bo tudi letos suha svinjina pri njem izredno finega okusa. Naš pogrebnik August F. Sve-tek koplje klet v dolžini 40 in širini 15 čevljev poleg sedanje hiše, kateri bo zgrajena oziroma dograjena mrliška kapela, če bo vreme ugodno bo v 10 dneh stala stavba pod streho. V kolikor bo mogoče bo ta stavba izvršena po naših ljudeh, ki so mojstri najboljšega slovesa. Mr. A. F. Svetek je zelo podvzeten obrtnik, kateri posveča veliko skrb prostorom, opremi in postrežbi, da zadovolji one, ki ga v nesreči potrebujejo. Vsaka renovaci-ja našega slovenskega obrtnika nam je v ponos, ker s tem raste tudi ugled narodu in naselbini, kjer stanuje in lastuje svoje domove naš slovenski živelj. Stara ameriška slovenska kro-jačnica Frank Poje, ki je pred leti krojačil na 40. in St. Clair cesti, sedaj pa 631 E. 185th St. leto za letom izboljšuje svojo obrt, kateri je priključil kemično čiščenje in likanje oblek. Pred nekaj tedni je kupil najnovejšega modela likalni stroj, ki avtomatično regulira ves mehanizem. Vedna in dobra zaposlitev v njegovem obrtnem prostoru znači, da daje svojim obilnim (Dalje na 3. strani) KRIŽEM PO JUTROVEM P* mamtkom laTiralka K.. Htn "Pošten človek je. Le zato me sovraži, ker je moja krogla slučajno zadela njegovega brata. Radi Žutega me ne sovraži. Mislim, da nas spoštuje, da pa mrzi in sovraži zahrbtno, strupeno obnašanje svojih zaveznikov. In pomisli, podaril sem mu življenje —! Kdo ne ljubi življenje — ? Hvaležen mi je !" "Ali nisi tudi drugim pri-zanesel —? So ti bili hvaležni —?" "Oni drugi so lopovi! Da so pošteni, kakor je Miridit, že zdavnaj bi bili z njimi gotovi. Prepričan sem, da bo Miridit prišel. In morebiti nam še koristi, da sva se pobotala." IV. Uroki. Zapustili smo višine in stopili na Ovčje polje. Več ur je široko, rodovitno je in dobro obdelano. Srečava-li smo bogata žitna polja, pridno obdelane vrtove in razse-žne sadonosnike. Podnebje je milo, južno sadje dozoreva na prostem. Poljski pridelki so bili po večini že pospravljeni, žito je bilo zloženo v ogromne stožčaste kope. Hribov ni bilo videti, pač pa smo potovali po bujnih listnatih gajih. V petih urah smo prispeli v Kliseli. Ko smo se bližali vasi, smo zagledali poslopje, gradiču podobno, kar je nenavaden pojav za tiste kraje, kjer so hiše večinoma zelo preproste in ubož-ne. Gradič so obdajali sadonos-niki in velik ribnik je ležal ob cesti. "Kaj pa je tisto poslopje?" sem vprašal krojača. "Grad je." "Čigav?" "Last handžije, ki bomo pri njem prenočili." "Gostilna da bi bila v takem gradu?" "Ni gostilna." "Pa si govoril o handžiji in o hanu —!" "Mislil sem, da je vseeno, ali rečem han ali konak." "Ce ni gostilna, nas pa ne bodo sprejeli!" "O, zelo radi! Poznam gospodarja. Silno gostoljuben je, rad vidi tujce pri sebi. Tudi mi mu bomo dobrodošli." "Kdo pa je?" "Turek iz Soluna. Obogatel je, pustil je trgovino in kupil tale gradič in posestvo, da bi v miru preživel svoja stara leta m užival sadove dela." "Kako mu je ime?" "Murad Habulam." "Kak pa je?" "Srednjih let, dolg in suh Pa golega obraza." Dolgi, suhi Turki golega obraza mi prav nič ne ugajajo. Ne morem si misliti poštenega, odkritega Turka, da bi bil suh ko okostnjak. Izkusil sem si, da se je treba na Turškem ču-Vati pred človekom, ki je črez mero dolg in golega obraza. Menda mi je bilo videti, kaj mislim. Krojač me je vprašal: "Ti ni všeč, da vas peljem k njemu?" Svojega mnenja mu nisem smel naravnost povedati. "Ne!" sem odgovoril. "Ne ugaja mi, da bi se nas pet ljudi vsililo za goste popolnoma neznanemu človeku." "Saj se mu ne vsiljujete! Sam vas vabi!" "Tega pa nisem vedel —," sem se začudil. "Kedaj pa nas je povabil?" "Pravim, da rad vidi__goste. Večkrat sem ga že obiskal in enkrat za vselej mi je naročil, naj mu pripeljem goste, — če so namreč taki, da se .mu jih ni treba sramovati. Ljubi tujce, učen človek je, mnogo sveta je videl, prav kakor ti. Ko j si bodeta dobra prijatelja! In bogat je, deset dvajset gostov za njega ne pomeni nič." Učen človek, ki je videl mnogo sveta —. No, zakaj bi si ga ne pogledal —? In da bi še rajši šel, je pri-djal krojač še eno vabo: "Krasno stanovanje boš našel, harem, vrt, sploh vse, kar si more poželeti bogat človek." "Ima tudi knjige?" "Seveda! Prav veliko bogato knjižnico ima!" Turek pa knjižnico —! In še veliko in bogato povrh —! Za tak trnek sem seveda moral zagrabiti. "Naj pa bo!" sem dejal. "Pa pojdi in nas napovej!" Ko je odšel, sva s Halefom ugibala, kdo bi bil tisti bogati, učeni Turek, ki je videl že mnogo sveta, ki ima krasno stanovanje, harem, knjižnico in ki je že kar vnaprej povabil v goste vse popotne tujce —. In niti napovedati se nam ni bilo treba —. Ker sta nas že itak napovedala Aladžija —. «ttt»t JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Judje še danes z veliko nejevoljo, da s sovraštvom gledajo Titov slavolok, pod katerega ne mara stopiti noben Jud, kar je pač umevno, kajti ta slavolok jih navdaja z gnjevom v srcu, 1 so oba fantička odgojili in ko se je končno zvedelo čigava sta, ju je vzel njiju ded Numitor, ki je zopet postal albanski kralj. Numitor je želel, da ostaneta pri njem. Fantoma pa se tam ni ko jim tako živo predočuje nji-1 dopadlo, pa sta sklenila, da bo-hovo ponižanje in pa izgube | sta na palatinskem griču, v či- stanovanja v najem Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v naj bol j-®em stanju. 548 E. 123 St., 8 sob, hiša sama zase 887 Ansel Rd., 5 sobe spodaj 1008 E. 64 St., 4 sobe spodaj 1E. 61 St., 4 sobe zgoraj 3839 St. Clair Ave., 4 sobe, spodaj 21461 Goller Ave., hiša 6 sob Vprašajte pri /,e North American Mortgage Loan Co. 6131 St. Clair Ave. Tel.: IlEnderson 6063 Med pogovorom je nenadoma Halefov konj plašno odsko-čil. Jezdili smo trdo ob ribniku. Čoln je plaval po njem in v čolnu je sedelo mlado dekle ter veslalo na vso noč. Oblečena je bila, kakor so oblečene mlade Bolgarke. V rdečo ruto je bila zavita in dve težki debeli kiti sta ji viseli po ramenih. Menda se ji je zelo mudilo, niti privezala ni čolna, skočila je na suho in pohitela mimo nas. Rdeča ruta in hlastne kretnje ali pa karkoli drugega je splašilo Halefove-fa konja, skočil je, zadel dekleta s kopitom in ga podrl na tla. Tudi moj vranec se je spla-šil in se vzpel na zadnje noge Bolgarka je naglo vstala, pa se obrnila na napačno stran ter prišla vrancu pod kopita. Kriknila je. "Mir!" sem ji zaklical. "Tiho bodi! Konje nam plašiš! Mirno leži!" Vranec je še poplesal, pa ni stopil na njo. Vstala je in mislila zbležati. Ustavil sem jo. "Dekle, čakaj! Kako ti je imeT' Obstala je in me pogledala. Pristno bolgarsko lice je imela, mehko, okroglo in polno, droben nosek in krotke oči. Njena obleka je bila revna, pa i snažna. Bosa je bila. Halefov j konj jo je najbrž udaril, dvigala. je levo nogo in bolestno kremžila obraz. "Anka mi je ime." "Še živijo tvoji starši?" "Da." "Imaš brate in sestre?" "Pa še mnogo!" "Tudi zaročenca že imaš?" Zardela je, pa ponosno odgovorila : "Pa še kakega!" (Dalje prihodnjič) njihove rodne domovine. Obenem jih pa tudi opozarja na njih veliko krivdo, da so zavrgli Mesijo. Pač res znamenit slavolok, ki jasno dokazuje resničnost sv. Evangelija o razdejanju Jeruzalema. Izpod Titovega slavoloka grem nekoliko na desno v cerkev sv. Frančiške, ter obiščem tudi njen grob. Svetnica počiva pod velikim oltarjem v kristalni krsti. Za to cerkvijo proti ko-loseju so razvaline templja boginje Venere. Na drugo stran proti Kapitolu pa se razteza rimski Forum. Jaz sem se pa odločil, da grem od tu najprvo na Palatin, ki se nahaja gori na levi strani Titovega slavoloka. Palatin. — Na razvalinah cesarskega Rima. — Oltar nepozabnemu bogu. — Pogled na zgodovinski Rim. Po cesti San Bonaventura jo krenem na nekdanji cesai'ski Palatin. To je bil zame eden tako zanimivih izprehodov, ki sem jih doživel na svojem potovanju ,kjer sem videl že toliko znamenitih spomenikov in krajev, da sem bil prav vesel tega potovanja. Zdaj sem se bližal najbolj slavnemu kraju starega Rima, kraju, na katerem je bil prav za prav začetek tako mogočnega mesta, onemu kraju, na katerem so vladali mogočni rimski cesarji. S posebnimi mešanimi občutki sem stopil na razvaline nekdaj velikih pa prekrasnih ceš&rskih palač, ki so sedaj v razvalinah. Orjaško zidovje z mogočnimi oboki še danes priča o mogočnosti rimskih imperatorjev, ki so tu sto-lovali ter vladali največji državi na svetu. Tu je bil, kot sem omenil, pozidan tudi Rim, čigar ustanovitev se računa na leto 753 pred Kristusovim rojstvom. Po pripovedki sta ustanovitelja Rima dvojčka Romul in Remus, sinova kraljeve hčere iz AlbaLonga, a njun oče pa daje bil bog Mars. Ko je kralj Amu-lij izpodrinil s prestola svojega brata Numitorja, je ukazal vreči mala fantička v reko Tibero. Baš tedaj je pa reka zelo narasla in služabniki, ki so imeli izvršiti to nečloveško nalogo, so pustili dvojčka kar na polju, po katerem je stala voda. Ko je pričela upadati voda, sta tako ostala na suhem v vznožju pala-tinskega griča. V tem je pa prišla volkulja, ki je izgubila svoje mladiče, pa je dojila dvojčka in jih tako ohranila pri življenju. Kasneje so ju dobili pastirji, ki gar vznožju sta bila rešena, sezidala mesto. Medtem je pa prišlo med njima do nesoglasja, čigar posledice so bile, da je Romul v jezi ubil svojega brata Rema. Po pripovedki je potem Romul pozidal na Palatinu mesto, ki se je zvalo Roma qua-drata. Tako je potem dobilo mesto Roma ali Rim ime po Ro-mulu. To je, seve, pripovedka, a koliko je na tem resnice, se pa ne ve. Na apulskem denarju, ki se ga je našlo na italskih tleh, je upodobljena volkulja z dvojčkoma. Volkulja z dvojčkoma je tudi znak Rima ter se na mnogih krajih vidita znak, mala fantička, ki ju doji volkulja. Pod Kapitolom pa imajo vedno po eno živo volkuljo v spomin na ta bajeslovni dogodek. Kljub raznim neugodnostim ozemlja, kjer je bil sezidan Rim, je pa mesto velike države. Prvo dobo so vladali kralji, zatem je bila rimska republika in nato cesarstvo. Prvi cesarje bil Oktavij Avgust, ki je vladal od leta 30 pred Kristusovim rojstvom, pa do leta 14 po Kr. Za njim so vladali cesarji: Tiberij, Kaligula, Klavdij, Neron, Ves-pazijan, Tit, Domicijan, Nerva, Trajan, Mark Avrelij, Septimij Sever in še vrsta drugih cesarjev. NAŠI LJUDJE (Nadaljevanje z 2. strani) odjemalcem najboljšo poslugo in točno postrežbo. Sin Frankie, soproga in hčerke pri obrti pridno pamagajo in razveseljivo je dejstvo, da je vedno, če prav so otroci že v zreli dobi življenja, očetova beseda nepisan zakon v družini. Ni čuda, da v hiši vlada najlepša harmonija in za-stopnost. Joško Penko, zastop. A. D. BREZ OZIRA kje stanujete ali delate, vam preskrbi dr. Župnik vso zo-bozdravniško postrežbo, s ka-0?ro boste popolnoma zadovoljni. Ure od 9 zjutraj do 8 z v. Urad dr. Župnika je 6131 St. Clair Ave. vhod iz 62. ceste. Tel. EN-5013 Najprvo sem šel na razvaline palače cesarja Avgusta. To je bil zelo odličen vladar ter je bil rojen na Palatinu. Za časa njegovega vladanja je bila rimska država na višku svoje mogočnosti in slave. In zato je bila v veliki meri zasluga Avgustova, ki je res pametno vladal ter si podvrgel mnogo ozemlja. Ves tedaj poznani svet se je do mala moral pokoriti mogočnemu rimskemu cesarju, tako v Evropi, Aziji in Afriki. Pa tudi drugače je Avgusta vladal za dobrobit svoje države. Pospeševal je književnost in umetnost, ki je za njegove vlade bujno cvetela. Na Palatinu so pa že tedaj osnovali knjižnico, kjer so si Rimljani bistrili glave. Da je bil zelo pameten in pa preudaren vladar, kaže dejstvo, da je odredil, da se mora popisati vse prebivalstvo njegove države Temu cesarskemu ukazu sta se pokorila tudi sv. Jožef in pre-blažena Devica Marija, ter šla iz Nazareta v Betlehem, da se vpišeta v ondotni rodovnik. In baš tedaj se je dogodil oni veliki zgodovinski dogodek, da je bi v betlehemski štalici rojen Od-rešenik sveta, Jezus Kristus. Tako odlično vlogo je igra cesarski Palatin, na katerem je vladal Avgust. Zato je mene tako zanimalo videti kraj njegovega vladanja, ostanke njegove palače. Ko sem hodil po teh razvalinah, sem razmišljal o usodi Palatina, iz katerega je izšlo toliko znamenitih, pa odličnih ukazov, ki so odločevali usodo tedanjega sveta. Od tu so izšli tudi tolikanj krivični cesarski ukazi o preganjanju kristjanov, z enim namenom, da se zatre kristjanstvo, ki je baš v poganskem Rimu tako sijajno napredovalo. Z vso brezobzirnostjo in krvoločnostjo so ga hoteli zatreti, a ravno tu je cesarski Palatin temeljito podlegel. Dokaz je jasen: same grobi je so ostale! Iz razvalin Avgustove palače grem preko razvalin Jupitrovega templja na kraj, kjer je nekdaj stala palača cesarja Tiberija, ki je vladal rimsko državo od leta 14 do 37 po Kr. Za vlade tega cesarja je bil križan Jezus Kristus, katerega je cesarski namestnik v Judeji, Poncij Pilat, obsodil na smrt v imenu cesarja Tiberija. Od ostankov Tiberijeve palače grem na orjaške razvaline Dominicijanove palače, ki je bila nekdaj naravnost bajeslovno okrašena in pozlačena. Dominicijan je na cesarskem prestolu nasledil svojega brata Tita, premagalca Jeruzalema, ki pa ni bil ni malo podoben svojemu odličnemu bratu. Koliko je tu zgodovine. Razvaline so, a strašno dosti povedo ! Nato se spravim na razvaline orjaške palače cesarja Kaligule, ki je nasledil cesarja Tiberija. Ko sem hodil po teh orjaških pa znamenitih razvalinah rimskih cesarjev, sem zdaj prišel nizko dol kletem podobne prostore, potem zopet visoko gor' na orjaško zidovje, odkoder se mi je nudil prekrasen razgled. Včasih sem prišel prav v kočljiv položaj. Enkrat sem se znašel globoko dol v kleti podobnem kraju in me je že kar zaskrbelo, kako se bom prikopal venkaj. Drugič sem se pa zopet pojavil na vrhu zidovja in ko sem pogledal dol, mi je tudi vroče postalo pri misli, če se kaj ne spotaknem ter strmoglavim dol v globino, kar bi bilo konec mojega pohajkovanja po cesarskih palačah. Ampak mene je strašno zanimalo, tako, da sem pozabil na kosilo in ko sem pogledal na uro, sem videl, da sem že prekasen za kosilo. Tako je kazala moja ura, a želodec je bil pa zelo miren ter me niti najmanj ni opozarjal na to. Tako sem od prevelikega zanimanja kar pozabil na vse drugo ter šaril zdaj po zidovju, potem po visoki travi in pa raznem zelišču, ki bohotno raste med gro-bljami, tako, da mi je mestoma segalo do pasu. (Dalje prihodnjič.) --o-- v vednem spominu, ker sem bila tako iznenadena, da se ne da opisati. Težko se bo primerno zahvaliti vsem. Iskrena hvala gre torej Mr. in Mrs. Modic, Mr. in Mrs. Se-tej in mojim sinovom Mirko, Albert in Adolf, ki so se toliko trudili, da so vse dobro pripravili. Nadalje gre iskrena zahvala sledečim: Mr. Štefan Makuc, Mr. in Mrs. Jager, Mr. in Mrs. Rebolj, Mr. in Mrs. Sernelj, Mr. in Mrs. Dolenc, Mr. in Mrs. Cr-ček, Mr. in Mrs. Oblak, Mr. in Mrs. Pire, Mr. in Mrs. Vraneža, Mr. in Mrs. Vraneža, Mr. in Mrs. Košic, Mr. in Mrs. Brenčič, Mrs. Ratar. Mr. in Mrs. Wolf, Mr. in Mrs. Sanabor, Mr. in Mrs. Arko, Mr. in Mrs. Rakar, Mr. R. Miler, Mrs. Japel, Mr. in Mrs. Baučer, Mr. in Mrs. Kokol, Mr. in Mrs. Bradač, Mr. in Mrs. Hobat, Mr. in Mrs. Milavfec, Mr. in Mrs. Vidmar, Mr. in Mrs. Kovšča. Mr. in Mrs. Stergar, Mr. in Mrs. Kovic, Mr. in Mrs. Belgan, Mr. in Mrs. Lisjak, Mr. J. Ivan-čič, Mr. Math Modic, Mr. F. Fortuna, Mrs. Dolinar, Mrs. Lu-kek, Mrs. Leskovec, Mr. Strcin, Mr. Kern, Mr. F. Jager, Mr. Ilovar, Mr. J. Sernel, Mr. F. I.aušin za poskočne polke in valčke, da smo plesali do zgodnjega jutra. Vsem še enkrat tisočkrat zahvala zlasti za dar, ki mi ostane v vednem spominu. Ob enaki priliki bom tudi jaz skušala vrniti. Bog vam plačaj še enkrat, hvaležna Julia Makuc 1208 E. 176th St. Silno naravno bogastvo v provinci Junan Kumming, Junan provinca, Kitajska, 1. aprila. Japonski sksperti' so znova odkrili v dose-claj pozabljeni Junan provinci silna naravna bogastva v rudninah. Neštete zaloge kositra, premoga, zlata, srebra in bakra se nahajajo pod zemljo. Kitajci so dosedaj vse to zanemarjali in le deloma pridobivali naravno bogastvo. Samo kositra so prodali v tujezemstvo letno za $21,-300,000 in od tega so kupile Zed. države letno za $4,500,000. Japonska vlada je izjavila, da ne bo pripustila tujezemskemu kapitalu, da bi izkoriščal ta bogastva, ki bo pod kontrolo japonske vlade. -o- šubljev koncert Kot znano, priredi priznani in naš priljubljeni pevec g. Anton Šubelj koncert v SND na St. Clair Ave. v sredo po veliki noči. Koncert bo pou pokroviteljstvom vežbalnih krožkov Slovenske ženske zveze. Sedeži za koncert so vsi rezervirani in jih imajo v prodaji dekleta teh vežbalnih krožkov. Vstopnice gredo hitro izpod rok in kdor hoče dobiti dober sedež, naj si pravočasno preskrbi vstopnico. Vstopnice lahko dobite pri sledečih načelnicah vežbalnih krožkov: Alice Kapel, 793 E 156th St., Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Lillian Oražem, 19014 Kildeer Ave., Josephine Sever, 3701 E. 77th St., Josephine Perpar, 5809 Prosser Ave., Frances Dolinar, 1131 E. 177th St., Eleanore Hrovat, 3524 E 82nd St., Frances Kure, 6509 Shaefer Ave., Terezija Zdešar, 20601 Arbor Ave. Pozor! Priporočamo se za barvanje hiš in stanovanj, kot tudi za de-koriranje. Z veseljem vam preračunamo delo. Vse delo garantirano. Peter Starin 1209 E. 176th St. Tel. KEnmore 0517-W. Apr. 2.) V najem se da štiri moderne sobe, zgorej, garaža. $25.00 na mesec. Vprašajte na 698 E. 156th St. (77) Naprodaj je hiša na E. 73. cesti, za štiri družine. Cena samo $4,900. Hiša na Columbia Ave., 6 sob. Hiša na Marceli Rd., lot 100x160, 6 sob. Hiša na Neff Rd., 10 sob. Cena samo $5,000.00. Vprašajte pri Jack Tisovec, 1366 Marquette Rd. Tel. ENdicott 4936. (77) FR. MIHčIč CAFE 7202 ST. CLAIR AVENIJE ENdicott 9359 Night Club 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočan,o za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Spomladne POSEBNOSTI COLCO BARVA, za zunaj ali znotraj, posebno, gal..$ 1.59 WESCO 1-COAT ENAMEL, posebno, pol gal.......$1.19 KENMORE GLOSS BARVA, za kuhinjo in les, gal. .$2.75 KENMORE FLAT WHITE, za spodaj, gal........$1.98 COCHRAN GROUND COLOR, flat Yellow, gal.......$2.90 COCHRAN SHELLAC, special, gal..........$2.29 TINNERS' RED, z a žlebove, pol gal. ...$1.10 COCHRAN ENAMEL, za vsa vaša stara tla, '/z »«/..$1.80 CINDERELLA ENAMEL, 4- hour dry, pol gal.....$2.30 SILVER in GOLD BARVA za radiatorje, tanke, .. .od 25^ KENMORE FLOOR VARNISH, pol gal........$1.35 COPlCl ZA BARVANJE, vseh mer, ..........od 10 baš začeli z izvajanjem poklica, kot mladi odvetniki ali zdravniki. Ženskam je posojeval na njih sedanjo lepoto, moškim pa na njih bodoči talent. Pri vsem tem pa je užival nekak pošten sloves po celem mestu. Gospodična Julieta je na- ma suh, popolnoma," odvrne Noel. "Ha, ali res?" pravi skopuh. "Mi je prav žal, toda prisiljen bom izročiti listine šerifu v roke." "Kaj vam to koristi? Položiva karte na mizo, gospod Clergeot. Vi želite, da se dohodki šerifa zvišajo. Ali ni tako? In ko ste potrošili toliko denarja, boste mogoče dobili par centimov. Razsodba bo v vaš prid. In kaj potem? Ali mislite hišo zapleniti? Hiša ni moja, pač pa je zapisana na gospo Gerdy." "Mi je vse znano. Sicer pa če bi vse skupaj v tej hiši prodal, še ne bi prišel do svojega denarja." "Torej me mislite vleči v zapore v Clichy? Svarim vas, da je to slaba špekulacija. Zgubili ne boste samo tega, kar dolgujem, pač pa še veliko več." "Dobro!" pravi pošteni skopuh. "Kako me izkoriščate! In trdite, da ste odkritosrčni. Ako bi me vi v resnici smatrali za tako hudobnega kot ste mi očitali, tedaj bi bil moj denar pripravljen za mene v vaši miznici. "Motite se! Jaz sploh ne vem, kje bi denar vzel, razven, če bi vprašal gospo Gerdy česar pa bi se nikdar ne drznil." Noela prekine sarkastičen nasmeh starega skopuha. "Bili bi pač prisiljeni vprašati," reče skopuh. "Denarnica matere je bila že dolgo prazna; in če bi sirota sedaj umrla — povedali so mi, da je zelo bolna — ne da bo dal dvesto zlatov za zapuščino." Odvetnik zardi v lice, oči se mu zasvetijo, toda nadaljeval je z ostrim protestom. "Mi vemo, kar vemo," nadaljuje Clergeot z mirnim glasom. "Predno človek žrtvuje vse, tedaj se vsaj toliko potrudi, da izve za vse okoliščine. Materin zadnji denar je bil potrošen zadnjega oktobra. Ah! Provence cesta je dragocen prostor. Preračunal sem vse in spravil račune doma. Julieta je dražestna gospica, res! Toda za vraga je zapravljiva!" ley Frank is directing the play, sure to get your tickets early! Be J clubs in the United States, all teaching revolutionary spirit and tactics0 DO YOU REALIZE THAT the United States is mapped into 26 districts, 15,000 or more sections, many thousands cf units and thousands of cells, for the efficient operation and direction of communism? DO YOU REALIZE THAT the communists state in plain language that the first acts of the "Soviet Government" when set up in the United States will be to confiscate all banks, factories, farms, property, savings and business? DO YOU REALIZE THAT they did do these very things in Russia and that it is not, therefore, merely a threat? DO YOU REALIZE THAT it has teen discovered that secret Red armed forces, first-aid and medical squads fully uniformed and squipped have been organized within the United States? DO YOU REALIZE THAT communists are feverishly attempting to organize within the National Guard the Army and Navy cf the United States, and that they have made seme progress in this direction? DO YOU REALIZE THAT communists have organized and have obtained control of 122 or more national labor, racial and veteran unions and leagues in the United States and that a newly organized "Rank and File" movement is penetrating and grasping control of many A. F of L. local unions? DO YOU REALIZE TEAT communists and then- agents maintain over 100 national so-called "cultural' movements in the United States ha v ing thousands of local chapters? DO YOU REALIZE THAT there are over 36 national communist youth movements in the United States, all poisoning the minds of youth against the United States Government and so-called "capitalists," and that the salute of their members is the raised fist, their flags red and their em blem the hammer and sickle? DO YOU REALIZE THAT there are over eleven national atheistic movements operated in the United States, teaching disbelief in God and the Christian religion, defiance tc all churches and ministers' DO YOU REALIZE THAT the Reds maintain over 28 national defense movements in the United States which direct the arrested "comrades" to lie and deceive, to condemn the United States courts and to free ar- (Dalje prihodnjič.) ST. VIT(IS HOLS NOCTURNAL ADORATION SOCIETY MEETS Band No. 6, of which St. Vitus palish is a part, will meet tonight at , , . .... , 2 A. M. at St. Paul's Shrine of the svetovala svojemu ljubimcu Blessed Sacrament. Members and Noelu, naj si pri Clergeotu po-lthtir lriencLs are invited to attend. sojuje denar. Noel, ki je Clergeota dobro poznal in ki je vedel, kako po- J zoren je na prijaznost in postrežbo ter na vljudne besede, ATHLETIC SHOW From time to time readers of this column have been receiving reports as tc the progress made in regard to our boxing show which will be held Tuesday, April 5th. We wish to clarify a few points je ponudil Clergeotu najprvo concerning the price of admission. stol nakar o-a ie vnrašal no A11 that is asked is an invitation that stoi, lidKdr jt \prasai po Unyone can rcceive through a Holy zdravju. Clergeot je nekoliko I Name member and your good will towards cur society. There is absolutely no admission charge other than that required. A full night's entertainment has teen arranged. At eight o'clock sharp baseball movies will be shown by Roger Peckinpaugh, former manager cf the Cleveland Indians. Immediately after the movies, which will take ap-pioximately one hour, the boxing shew will begin. Six bouts of box Monday night promptly at 8:15. not forget! Do potožil, da ga boli to in ono, potem je pa začel: "Znano vam je, zakaj sem prišel. Vaša nota je danes zapadla. Silovito nujno potrebujem denar. 22,000 frankov moram še danes nabrati." boys after all. Medical attention will be rendered by Dr. Ranev of St. John's Hospital. Enthusiasm has waxed freely among the contestants as trophies will be awarded to the winners, and a good "Ah, Clergeot," odvrne Noel, iS have„beei?, ™atched after which „ , , V , . . . .,.,.„ ' th- croivd will be entertained by a slabo salo ste Si izmislili." comic bout which we are sure will "Šalo?" pravi skopuh. "Jaz theaudience in stitches. , v ,. „ The officials that will officiate at se nikdar ne salim. the show will be: Referees: A1 Cor- "Upam, da se. Saj sem vam and Billy Burns; Time Keeper: j ' . Prime Intihar, and the Judges will vendar pisal ravno pred osmi- tc Fritz straisha and Joseph Komi dnevi in vam sporočil, da atanjsek. it is also rumored that ■ , . ,. . . Charles Winters and Vic Cimperman to pot nisem pripravljen in da | might reconsider and be the wTter ponovite noto." "Dobro se spominjam vašega pisma." "In kaj torej pravite?" "Ker na pismo nisem odgo- [fight can be expected from each "and voril, ste morali gotovo misli- The Tow will start promptly at 8 ti, da ne morem ugoditi vaši o'clock in the church basement so želji. Upam torej, da se bo- *c™atdown early u you care to have ste potrudili in našli primerno | - MEETING DATE CHANGED TO MONDAY, APRIL 4 th Card tournament, with prizes, baseball discussion and ping pong in ad-(iXT . i diticn to a last-minut going over of Ne morem, nikakor ne mo- the Open House will mark the Senior rem!" reče. "Naredite kar ho- Holv Name Society's monthly meet-X , • ■ • • » ing. The meeting starts promptly at cete. Niti Vinarja nimam." 8:15 in the church hall on Monday. "Vraga! Ali vam je znano, —Notice the change!—Monday be-j v , t i • v , v cause the usual date, Tuesdav. will da sem vase note podaljšal ze occupied with the Open House štirikrat?" Card sharks are asked to bring "Znann mi iP 1p rln hil J thelr P^ing skill; the society will /mano mi je ie, aa so one rurnish the cards baseball should obresti točno in dO zadnjega Prove tc be an interesting item on vinaria noravnanp in tn nr. mp the mceting program because the vinaija poiavnane in to po me- ,cciety ls qulte definltely enterlng a ri radi Česar se vam gotovo ni team in the CYO League; the team tvphn inlrn+i " needs players; if you are one, corns treoa jOKau. around ... ping pong-need more Clergeot ni nikdar rad go- be said? All one needs if a paddle, voril O obrestih, katere je pre- a bal1 and someone to play against; ycu can flnd an opponent at the jemal. meeting . . . then comes that Open Zdelo se mu je, da je to po- Kcu®e a{fal1': if y°u want a preview, 1 you know where to find it. In the CARD TOURNAMENT The pinochle tournament mentioned last week will begin this coming general meeting which will be Monday April 4th. Bocause details are lacking in re gard to the number of contestants who intend to paiticipate, the style cf play has not been decided upon Prizes will be awarded to the individual winners, so come all you pinochle lovers, it will well be worth your while. There will also be tables for non-contestants who might wish to play seme other games, NOTICE JUNIORS All contestants in the boxing show are asked to come at 7:15 P. M sharp so that they may be given a physical examination before the show begins. Do riot forget to come. IMPORTANT MEETING! There will be an important meeting for all ccuncilmen and collectors this coming Friday night, April 8th, after church services. Everyone whose name appeared on the collectors' list should be present. The meeting will be held in the church basement. svoto za mene." Noel nepotrpežljivo zamah-1 ne z roko. VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5000 po Federal Saving's & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 niževalno. "Nič se ne pritožujem, povem vam pa, da ste napram meni preveč brezobzirni. Ako razglasim vaše ime, stavim, da bi takoj plačali." "Nikakor ne." "Da, da, kajti vaš ponos bi to zahteval, pa tudi tožbe bi se radi izognili. A vi le govorite: Oče Clergeot je dober mož; on zaupa. Toda vse do gotove meje. Jaz nujno potrebujem denar," reče in vsako besedo poudarja. Odločni glas starega moža je pričel vznemirjati Noela. "Toda kaj naj neprestano ponavljam, da sem popolno- church basement on Monday night. ST. VITUS TO ENTER TEAM IN CITY-WIDE CYO LEAGUE When it's spring training time down South it's time to turn thoughts towards cur own baseball team. Did someone say "What baseball team?" Let all uncertainties be cast aside for be it now known that the senior division of the Holy Name Society will enter, a team in the CYO league this summer with uniforms to make ours a good-looking team as any. Tentative plans for practice are being made; the present outlook shows that a session may be held in the near future, probably at Gordon Park. Discussions on baseball will be held at the monthly meeting which comes on Monday promptly at 8:15 P. M in the church basement. COMMUNION SUNDAY Both the Senior and Junior units of the society will go to Holy Communion in a body at the 8:30 Mass a week from tomorrow. An especially good turnout should bs had because this is the only opportunity the entire Holy Name society of the parish will have to perform its obligations duiing the lenten season. At the breakfast in the school hall after the Mass, the society will have Father Augustine of Benedictine High Schocl as guest. The priest addressed the Juniors at their last monthly meeting and had proven himself an efficient speaker. junior journal MAY THE BEST BOYS WIN About a dozen Juniors are all set to box this Tuesday on the gigantic program Holy Name has arranged. But the fighters are in shape onfy after a lot of preparation, visiting a couple of the boy's homes their angered dads and mothers told me that this fellow Whitey Persin should be shot, why these Junior boxers have converted cellars, attics, and even backyards into private training camps, making burlap sacks and all sorts of contraptions into training equipment. .However Whitey Persin deserves a billion praises for his wonderful work by giving our own boys a chance to show their talent. If we had more live-wires like Per sin in cur parish we would be "tops' both athletically and socially in Cleveland. APRIL MEETING OF JUNIORS THURSDAY At 7:30 sharp in the church basement, all the details about baseball will be explained and report on your baseball fund work. Orchids to A. Grdina and Sons for their generous donation of a powerful five-tube radio and also to the Norwood Furniture and Appliance for their beautiful table lamp and credit ls due to Junior Holy Name's energetic supervisor, Joseph Brodnik, who, through his splendid efforts, secured these prizes. The Juniors will make good use of these gifts. IS THE UNITED STATES TO REMAIN DEMOCRATIC OR FALL VICTIM TO COMMUNISM? NOTE: These and many other facts are exposed in a 46-page report to Congress by Walter S. Steele, of the National Republic Washington, D. C, which was recently printed by the United States Government Printing Office. DO YOU REALIZE THAT in the field of youth the communists maintain thousands of local dance schools and clubs, art schools, baseball, soc-ccr and basketball clubs and leagues, theatre groups, film movements, strike schools, atheist Sundav schools, summer camps, college chapters, anti date September 3, 1752, became September 14, 1752. In some places mobs demonstrated with the demand, "Give us us back our eleven days!" The Gregorian calendar has now been accepted by most of the world. Japan started using it in 1873, China in 1S12, Soviet Russia in 1918, Greece in 1923 and Turkey in 1927. Ten years ago, England took steps to fix a definite date for Easter. Parliament passed a law, subject to the approval of the other nations, accepting the date recommended by the League of Nations committee—the first Sunday after the second Saturday in April. General approval is still lacking.—Cleveland Plain Dealer. SI. Mary's Specfafor and Commentator GET YOUR TICKETS FOR "ONE MAD NIGHT" Tickets for the Dramatic Guild's "One Mad Night" are now on sale The three-act mystery farce will be presented on April 27 and 28. Stan- T1IOUGHT FOR THE WEEK "Watch One Hour With Me!" When the time had come for the betrayal of Our Lord, Jesus prepared to pray to His Father in Heaven, and gcing into the garden of Gethsemane he requested his apostles to remain and watch one hour with him. And lo, each time that He came back tc see hew the faithful ones were doing, He found them fast asleep. How many of us have been found fast asleeo when Our Lord has enquired about us? Werf we, too, unable tc keep watch with Our Lord while the enemy approaches? Indeed, many of us have our faith cuddled up in some corner of our hearts fast asleep while all forms of faith-destroyeis, the various "isms," evil influences, etc. weave patterns about us arid lull our spirits to sleep. The reason of Lent is here to awaken us to the necessity of keeping watch with Our Lord. Let us make regular short visits to Our Lord in the tabernacle and in addition attend the regular Lenten devotions. Thus shall we be on watch and not asleep while Our Lord prays and suffers for us. Our faith is of utmost importance and the season of Lent is a special cne of devotion to the memory of Our Lord's suffering and death on the cross—which for all mankind meant Redemption from Eternal death. Cannot we be more grateful than to be found asleep, when Our Lord asks us to "watch one hour with me" and pray to our Heavenly Father? Our lives on this earth are but an "hour" compared to the "plentiful time of Happiness" reserved for the faithful in Eternity's Heaven.— Lexlcus. THE STATIONS The Stations of the Cross are in reality, simply meditations on the events of the Fassion of Our Lord. For, contemplation on the Passion and Death of Christ stirs within us a perfect sorrow for cur sins and a true love for God. This fact has been recognized and so the church has given us many easy and profitable helps. Chief of these is the Stations of the Cross. We are enabled by them to follow Christ step by step. From the un just condemnation by Pilate to th» consummation of the Sacrifice on the Cross. We are witnesses to the falls of Chiist, the brutal treatment by the soldiers, to the sorrowful meeting of tht Son and His Mother, to the nailing to the Cross, and finally to the last agony and death. These sufferings make us conscious of Christ's wonderful mercy and goodness. We should be filled with g latitude and moved to make strong resolutions to persevere in virtue. By making constant use of this devotion we will know God more perfectly and knowing Him, we cannot fail to love Him. SOWING AND REAPING Scatter the seed, and fear not, A table will be spread; What matter if you are too weary Tc eat your hard-earned bread Sow, while the earth is broken, For the hungry must be fed. NOCTURNAL ADORATION St. Mary's members of the Nocturnal Adoration Society Band No. 1 shall have their hour of prayer Sunday morning at 5 A. M UNDERTAKERS BURIED IN FINAL Well, it's all over but not forgotten, the third and final game of the championship playoffs between the Fu-fclia Undertakers and the Beavers Club. It was a very closely guarded game and ended off with the Beavers being victorious, 22 to 20. £o the Undertakers ended as run-nors-up. The score at the half was 9 to 7 in the Beavers' favor. Louis L. Ferfolia and all the players wish to thank al! of you who followed up the team. New, to conclude this very successful season the Undertakers are celebrating with a dar.ce to which ycu are invited. Here are the details: DATE—Saturday, April 30th. PLACE—Slovenian National Home, East 80th St. off Union Ave TIME—7:30 P. M. to "?? ADMISSION—35c. MUSIC—Louis Trebar and his orchestra. ^tmttomtmmmmtmmmmttmmma All Around Town ANNUAL JUGOSLAV (SLOVENE) CLUB DANCE Hie 10th annual dinner dance of the Jugoslav (Slovene) Club will be held on Easter Monday, April 18th at Regnatz. For reservations and tickets phone Mrs. Frank Vegel, Mrs. Frank Grdina, Mrs. Michael Krainz, Mrs. Anthony Prvatel, Mrs. Hermine 3hortt, or Miss Eleanor Cerne. --O-- BASEBALL BULLETIN The Sports committee of the Holy Name Juniors has been very busy formulating plans for the coming baseball season. Some of the important points to note are: Only members shall be placed on the roster; 15 players shall be chosen and with this group selected the team shall play independent ball and not be a league affiliate. Practice not yet scheduled, shall however probably begin on Saturday, April 9th at 1 P. M. Cards notifying all members shall be issued regarding thjs matter. All members are requested to come out and try out for the team. Every cne will be given every chance to make the team.—The Sports Committee. YOUNG SLOVENES OF SLOVENIAN HALL If you remember, a few weeks ago you read of the organization of the "Young Slovenes of Slovenian Hall" —'The club which is stepping out and doing things. —The club which is gcing in for cultural, social and athletic activities. —The club which in another year's time will be duplicated at all the Slovenian Homes in Cleveland. The task this club has undertaken is slow and tedious work but with youn? men of the calibre that composes this club they can accomplish a great deal. The original members cf this club are only laying the foundation from which a skyscraper can and will be built. Come and meet the young men of this club by attending their first social event— "The Easter Parade Dance." The Easter Parade Dance will be held on Easter Sunday at the Slovenian Hall on Holmes Avenue. Prizes are being offered for the best dressed couples, so don your Easter duds and join the parade. Come and see the fashion show for that's what it will be as it is expected that all the young Slovenian people will attend and Easter officially opens the Spring' clothing season for all of us. Music will be furnished by Frankie Yanko-vic and his boys. —FRANK STRANCAR--O--- WHY EASTER IS WANDERER ON CALENDAR; IT MAY OCCUR ANY TIME, MARCH 22 TO APRIL 25 Although the date of Christmas was methods of reckoning time, and it To look \j0Ui best | GET YOUR PERMANENT WAVES NOW! For good service and reasonable prices see Viclzi ICmet's 5506 Superior Ave. HEnderson 7202 definitely fixed in the fourth century, Easter remains a wandering date on the calendar. The great religious festival may occur on any date from March 22 to April 25, in elusive, a leeway of more than ! month. It may be interesting to learn how the date is selected. During the second century Asiatic Christians celebrated Easter on the fourteenth day of the month of Nisan, the seventh month of the Jewish calendar, no matter on what day of the week It occurred. For this practice they were termed "Quartodecimans." European Christians, however, insisted upon celebrating the feast always on Sunday. The Council of Nicaea (present-day Nice or Isnlk in Asiatic Turkey), in 325, decided that Easter should be the first Sunday after the full moon, which occurred on or immediately after March 21 (first day of Spring). This was the same council which produced the Nicene Creed, which is used by many Christian churches. There were many differences ln the was not until after 664 that the English and Irish accepted the Roman or Nicene date for Easter. Since the Nicene Council, the same method of determining Easter has been used, although there has been a major calendar change which affected Easter, along with all other dates. In March, 1582, Pope Gregory XIII. ordered that the Julian calendar, started by Julius and Augustus Caesar, be abandoned In favor of the more accurate calendar worked out by the great Neapolitan astronomer, Aloysius Lilius. This calendar was called either the Gregorian or New Style calendar. At the time of Pope Gregory's decree there was a difference of ten days between the "old style" and the "new style" calendars, a difference that would continue to increase because of Julian errors. Catholic countries soon adopted the Gregorian system, but it was not until 1752 that England and her colonies accepted it. By that time there was a difference of eleven days in the two systems. When the calendar change was made in England, the MY TRIP TO THE MEDITERRANEAN by DORIS MARIE BIRTIC (Continuation.) On our way back to the ship, companion explained to me the duties of the port pilots. It is their job to board every ship coming there, anything up to a mile out at sea-Since they are experts at handling ships in confined spaces, and have the necessary local knowledge of existing shoals which often are not clearly defined on charts, they can safely steer the ship into the harbor-This precaution relieves a ship captain of a tremendous amount of responsibility. It is very interesting work for they handle ships of all shapes, sizes and nationality. As my friend pointed out, they often go straight from a 30,000 ton tourist ship to a 100 ton little vessel which is seldom more than a floating wreck. The contrast is always very amusing. Tne busiest time for the pilots oi Falestine is during the winter months, when practically ten million cases ol oranges are exported annually. A'' though this is practically the only export from the country, it gives employment to thousands of Arabs anfl Jews throughout the year. This season, for the first tiine-they are shipping oranges to Can»d' and Newfoundland. The success 0 the venture remains to be seen. Th®* , think California will have to look 10 Its laurels, but I wohder. s This engrossing conversation brought to a close as we reached tn, dock. We boarded the "Exochorda long before eight bells (midnign^ sailing time. We enjoyed a lemon ade on deck, and said our goodbye_^ then he went in search of the Cap tain, and I went to bed to drean about one heavenly day spent Palestine. (To Be Continued) TUXEDO RENTAL = For Weddings and other Formal -Occasions S »Lir,