kočevske
GLASILO OK SZDL KOČEVJE
Ob prazniku dela — tudi o brezposelnosti
Bliža se 1. maj. To je dan, ki je bil v še ne tako davni preteklosti širom po svetu manifesta-tivni izraz borbe delavskega razreda, simboliziran s proletarsko zastavo in rdečim nageljnom.
/.
M
v
A
J
Iz vsebine
-	Začetek tudi pri nas
-	Teško finančno stanje v občinski zdravstveni skupnosti
-	Obvestilo vrtičkarjem
-	Razpis obveznega cepljenja psov
-	Obvestilo članom društva upokojencev Delegatska priloga
3
4
5
6
Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
Letnik V. št. 3 v Petek, 15. 4. 1988
Danes je pri nas to dan, ki se ga veselijo vsi tisti, ki se želijo odpočiti od bolj ali manj napornega dela. Letos jim bodo za ta na voljo kar trije dnevi. Povsem razumljivo pa je, da se ga manj veseli vedno večje število tistih, predvsem mladih ljudi, ki kljub vsem družbeno dogovorjenim usmeritvam in obljubam ostajajo brez dela oziroma zaposlitve. Zato je prav, da v kontekstu razmišljanj o prazniku dela spregovorimo tudi o odnosu med ustavno in zakonsko opredeljeno pravico do dela in današnjim stanjem brezposelnosti.
V zvezni ustavi, ustavah posameznih republik in v zakonu o združenem delu je tako ali drugače opredeljena pravica do dela. Tako je v 201. členu ustave SRS zapisano, da je pravica do dela zajamčena. Vsi dobro vemo, da s tem ni zajamčeno tudi delo. O tem pričajo podatki o številu brezposelnih, ki iz leta v leto, da ne rečemo celo iz meseca v mesec, če gledamo v jugoslovanskih merilih, narašča. Če se omejimo smo na republiško raven, lahko povemo, da je bilo konec decembra 1986 v Sloveniji 13.946 brezposelnih, stanje 31. decembra 1987 pa je bilo že 17.826 brezposelnih. Tudi povprečna brezposelnost skozi leto je bila v preteklem letu glede na leto 1986 višja za nekaj čez i.OUO brezposelnih (številčno:	1986—14.182 in
1987-15.184).
Samo v naši, ljubljanski, regiji je bilo v preteklem letu 3.032 brezposelnih, od tega 1.236 žensk, kar predstavlja 41 % vseh, mlajših od 26 let pa je bilo 1.413 oziroma 47 %.
Nimamo sicer primerjalnih podatkov, ki bi potrdili našo tezo, da je med iskalci zaposlitve vse več mladih ljudi, vendar že zgoraj navedeni podatek o brezposelnosti mlajših od 26 let odpira možnost za sklepanje, da se mladi po končanem šolanju in morda še opravljenem pripravništvu težko zaposlijo.
Naša občina je v regionalnih okvirih s povprečnim številom 130 brezposelnih oz. 136 po stanju 31. decembra 1987 na tretjem mestu. Večje število brezposelnih sta zabeležili samo občini Logatec in Vrhnika.
In katere kategorije prebivalstva so bile najmočneje zastopane med iskalci zaposlitve? Za
našo občino velja, da so to bile v prvi vrsti ženske, saj smo bili s številom 81 brezposlenih žensk, kar predstavlja 60 % vseh iskalcev zaposlitve, celo na prvem mestu v regiji. Skoraj polovica oz. točneje 62 prijavljenih je bila starih do 26 let, prav tako pa je bila dobra polovica vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve prebivalcev iz drugih republik.
Brezposelnost je med letom variirala, tako da je bila najnižja v času sezonskih del (okoli 3 — 4 mesece) in naj višja v zimskem času. Tako je denimo trenutno brezposelnih, po podatkih iz meseca marca, ko se še niso odprla sezonska dela, 160 ljudi.
Kar se tiče kvalifikacijske strukture, je bila večina iskalcev zaposlitve nekvalificiranih in polkvalificiranih. Z večanjem stopnje izobrazbe je število iskalcev zaposlitve upadalo, tako da jih je bilo z višjo ali visoko izobrazbo najmanj ali, kakor se je izrazil tov. Drobnič z Zavoda za zaposlovanje v Kočevju, »le tu in tam kakšen.«
Glede na navedene podatke o številu brezposelnih se lahko nekoliko laično vprašamo, kje je oz. kako naj se pojmuje zajamčena pravica do dela slehernega izmed nas?
V zvezi z izobrazbeno strukturo lahko navedemo že naslednjo zakonsko opredelitev, ki obravnava pravico do dela. Tako je v 202. členu Ustave SRS opredeljeno, da si lahko vsakdo svobodno izbira poklic in zaposlitev in da je vsakemu občanu pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi.
Menimo, da že izbira poklica, kaj šele izbira zaposlitve, ni več popolnoma svobodna, temelječa samo na željah, nagnjenjih in sposobnostih posameznika. Izbira poklica je vedno bolj opredeljena z družbeno izraženo potrebo po določenih kadrih in profilih poklicev, saj je le tako možno upati na zaposlitev.
Kar se tiče svobodne izbire zaposlitve kot tudi poklica je res, da nas nihče ne more prisiliti, da se zaposlimo tam, kjer nočemo. Toda, kako je s tem v praksi? Mar nismo glede na pomanjkanje prostih delovnih mest (in predvsem mladi tudi glede na pomanjkanje delovnih izkušenj, ki se zahtevajo že povsod!) pogosto prisiljeni sprejeti kakršnokoli zaposlitev? Mar ni bolje imeti zaposlitev — kakršnokoli — kot biti brez nje? Vemo, da je v veliko primerih nizek življenjski standard in ponekod že resno vprašanje preživetja posameznika ali družine, torej socialna nuja, tista, ki nas sili v to in če nas nekaj sili, potem to je prisila?!
Tudi zakonska opredelitev (2. čl. Zakona o združenem delu), da lahko vsak svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno razmerje z delavci v združenem delu, je tista opredelitev, ki jo lahko v praksi postavimo pod vprašaj, odvisno pač od tega, kako, tako kot vse do sedaj naštete zakonske opredelite, tolmačimo..
Vse prepogosto se omenja, da je marsikje sklenitev delovnega razmerja odvisna od »vez in poznanstev« oziroma »vplivnega sorodnika« in pa tudi od tega, »ali si simpatičen tistemu, pri katerem si bil na razgovoru o delu.« Mar je to res?
Kakorkoli že:
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA. VSEM TISTIM, KI SO BREZ ZAPOSLITVE PA ŽELIMO IN UPAMO, DA JIM BODO VELJALE NASLEDNJE LETO KOT ZAPOSLENIM -DELOVNIM LJUDEM.
B. M. in L. S. M.
mfHs, ...—MBi^
Vidmarjeva vila na Večni poti št. 3 pod Rožnikom (zdaj Cesta 27. aprila) v Ljubljani.
Tu, v stanovanju književnika Josipa Vidmarja, je bil 26. aprila 1941, na pobudo CK KPS, ustanovni sestanek Protiimperialistične fronte. Ker je bil glavni namen Protiimperialistične fronte osvoboditev in združitev slovenskega naroda, se je kmalu — že čez dva meseca — preimenovala, svojemu namenu ustrezno, v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF).
Udeleženci sestanka, predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, demokratičnega dela Sokolov in kulturnih delavcev, so pretresli položaj v Sloveniji in ugotovili, da so uspehi agresorjeve demagogije le trenutni ter da je na obzorju množično gibanje za osvoboditev in združitev zasužnjenega in razkosanega slovenskega naroda, ki ga lahko osvobodijo le njegove ljudske sile. Zato so sklenili, da je treba takoj začeti zbirati in organizirati široke množice.
OF je postala množična organizacija vseh Slovencev, ki so se bili pripravljeni, ne glede na morebitno prejšnjo strankarsko pripadnost in svetovni nazor, z orožjem v roki bojevati za svobodo, za združeno Slovenijo in novo Jugoslavijo.
In zakaj pravimo, da je bil ustanovni sestanek OF 26. aprila?
Na podlagi nadrobnih raziskav, predvsem na podlagi pričevanj udeležencev, so nekateri zgodovinarji, med njimi predvsem znanstveni svetnik dr. France Škerl, mnenja, da je bila Protiimperialistična fronta ustanovljena 26. in ne 27. aprila 1941. Vendar pa smo se ustanovitve OF od vsega začetka spominjali 27. aprila, tako, da je postal ta dan tradicionalen in ga ne kaže prestavljati.

z
I
z
t
z
i
/
i
*
\
/
i
/
i
/
%
z
t
z
i
z
i
z
i
\
z
i
z
i
z
i
z
i
z
i
z
i
z
i
z
t
z
t
z
J
Boji za osvoboditev Kočevja 4. maja 1945
Splošna situacija v aprilu 1945
Bitka v Suhi krajini je bila težka in se je v aprilu 1945 končala v izredno zanimivih razmerah. Ker se je sovražnik utrdil na obronkih Kočevskega Roga, se je znašel v zares neugodnem položaju. Pred seboj je imel ogromen kompleks težko prehodnega zemljišča, za seboj požgano in skoraj popolnoma uničeno področje Suhe Krajine.
Z zasedbo zahodnih obronkov Kočevskega Roga je sovražnik sicer zavaroval in obvladal komunikacijo Kočevje—Dvor pri Žužemberku, toda kaj naj bi mu koristila cesta, ki je povezovala le vojaško manj pomembne kraje.
Tudi GŠ NOV in PO Slovenije ter štab 7. korpusa sta spoznala, da sovražnik ni s tem ničesar pridobil. Zelo hitro sta ukrepala, deloma na lastno pobudo, deloma pod vplivom in pritiskom vojnih dogodkov.
Kako je bil razporejen sovražnik?
Na območju Ljubljana—Novo mesto—Kočevje-Rakek je bil v obrambi razporejen 15., 17. in 19. SS policijski polk ter bataljon 25. SS policijskega polka, SS podoficirska šola ter slovenski domobranci (6 bataljonov) in
2.,	3. in 4. polk Nedičevega korpusa in 1. in 2. brigada Džujiče-vih četnikov, kar predstavlja skupaj 17000 ljudi z nekaj tanki in maloštevilno artilerijo. Sovražnik je držal važna naseljena mesta ter področja ob glavnih cestah, da je zaščitil premike. Sovražnikove enote so čeprav ločene med seboj, oblikovale fronto na liniji: Borovec—Kočevska Reka—Novi Lazi—Štalcerji—Kočevje—Mala gora—Stari log—Rdeči Kamen— Komolec-Pečka-Sv. Peter— Podhosta pa vse do Novega mesta ob levi strani reke Krke.
Preusmeritev enot — priprava za zmagoviti pohod
Na jugoslovanskih in slovenskih bojiščih je prišlo do velikih sprememb. Sovjetska armada je
4.	aprila osvobodila Prekmurje in prodrla na avstrijsko ozemlje. Najpomembnejši dejavnik na naših bojiščih je bilo prodiranje
4.	JA ob Jadranskem morju proti Trstu. Njena naloga je bila osvoboditi Istro in skupaj z enotami 9. korpusa še Slovensko Primorje. Na desnem krilu 4. JA je bil 7. korpus. Povezava obeh slovenskih korpusov z 4. JA je bila vedno tesnejša in pomembnejša. Ker je bilo težišče operacij na naših bojiščih prav pri 4. JA, so se operacije 7. in 9. korpusa vedo bolj prilagajale operativnim zahtevam 4. JA.
Operativni cilji slovenske partizanske vojske so se torej preusmerili, opuščene pa so bile vse tiste operacije, ki niso neposredno služile glavnim nalogam jugoslovanske armade. V Kočevskem Rogu je postalo nadaljevanje utrujajočih bojev nepomembno.
Tudi za nemško vojsko so postale operacije za utrjevanje nemške oblasti brez pomena. Najvažnejša naloga nemške vojske na področju Ljubljanske pokrajine je bila, da se čimprej umakne na Koroško. To so bili razlogi, da so enote 7. korpusa dobile drugačne naloge.
Do 20. aprila je 4: JA kar hitro prodirala proti Reki in Istri. Tedaj pa se je zataknilo, kajti na področju Snežnik-Re-čina-Reka je 4. JA naletela na sovražnikovo utrjeno obrambno črto. Sklenila jo je prebiti, na krilih pa z največjo hitrostjo napredovati v zaledje sovražnikove obrambe. Desnokrilna 20. divizija 4. JA je že bila v Prezi-du. Sovražnik je hotel ohraniti cesti Sušak-Gerovo-Čabar in Sušak—Delnice—Brod na Kolpi, saj sta peljali 4. armadi za hrbet. Zato je v to smer začel pošiljati okrepitve, sestavljene iz
enot srbskega prostovoljnega korpusa, četniške dinarske divizije in bataljona Buchberger. Te okrepitve, okoli 3500 vojakov, naj bi ogrozile desni bok 4. armade. Da bi to preprečili, so ustanovili posebno t. i. Kočevsko bojno skupino iz Gubčeve in 8. brigade (Levstikove), prve brigade divizije narodne obrambe in Notranjskega odreda. Komandant te skupine je bil major Raco Gliša, načelnik štaba 18. divizije. Bojna skupina je bila okrepljena z baterijo topov iz L slov. art. brigade. Zasedla naj bi položaje Muhov breg—Pevska gorica-Štalcerski hrib in od tu napadla sovražnika na odseku pri Stalcerjih — Moravi— Ajblju—Podstenah in Banji Loki.
enote 9. korpusa, 4. JA in bataljoni notranjega tržaškega odpora vodili zadnje boje za osvoboditev Trsta, 97. nemški korpus pa je bil obkoljen. Vsi ti uspehi so zelo razveselili partizane 15. divizije. Razumljivo je bilo, da bo sedaj zadnja bojna pot vodila proti Ljubljani.
Osvoboditev Kočevja
15. divizija se je zopet znašla na kočevski komunikaciji, tokrat z jugovzhodne strani, kjer je kočevska postojanka zapirala partizanom pot proti Ljubljani. Kočevje je bilo partizanom dobro znano kot utrjeno mesto. Že tri slovenske divizije zapored so ga napadale, da bi ga osvojile. Tudi 15. divizija je
škodovana so bila mnoga javna poslopja. Sistema obrambe v mestu in okolici Nemci v glavnem niso spremenili. OstaTi so stari bunkerji, povezovalni jarki in utrjena oporišča. V obrambni sistem Kočevja so vključili Rudnik, Šalko vas pa so spremenili v nekoliko slabše utrjeno oporišče.
Komandant 15. divizije je od korpusa prejel povelje, naj 3. maja 1945 začne boj za osvoboditev Kočevja. Odločil se je , da bo uporabil za napad tri brigade. Dve, Gubčeva in Cankarjeva naj bi napadli mesto, 12. brigada pa naj bi se razporedila na komunikaciji Kočevje—Dvor pri Žužemberku zaradi zavarovanja. V ribniški smeri niso načrtovali zavarovanja, kajti pri Rib-
Gubčeva brigada je s Kočev. Roga odpotovala že 19. aprila 1945 zjutraj in odšla proti Stal-carjem. Kočev. bojna skupina je bila hitro sestavljena in se začela bojevati na področju med Kolpo in Kočevjem. Medtem ko so tu potekali boji, je 7. korpus poskrbel še za eno zavarovanje boka 4. JA. Sovražnik je namreč silil čez Kolpo pri Vinici proti Kočevju. 15. divizija je 24. aprila 1945 na to področje poslala Cankarjevo brigado, da bi sovražniku preprečila prehajanje čez Kolpo. Cankarjeva je v okrepitev dobila dva tanka iz tankovske čete GŠ in L baterijo, 1. divizona art. brigade. Naslednjega dne, 25. aprila, je Cankarjeva brigada že bila pri Vinici. Povezovala se je z enotami 34. hrvaške divizije pri Zdihovem in Bosiljevu, 30. aprila 1945 pa je prek Broda Moravice in Broda na Kolpi odšla na Kočevsko.
7. korpus je prišel pod neposredno poveljstvo 4. JA 25. aprila 1945. 4. JA je imela velike uspehe v boju z nemškim 97. korpusom generala Kublerja. 20. divizija 4. JA je 28. aprila 1945 zavzela Ilirsko Bistrico. 97. korpusu je tako grozila obkolitev.
Medtem ko se je Kočevska bojna skupina uspešno bojevala na področju med Kolpo in Kočevjem, se je začel zbirati 7. korpus, da bi se odpravil na svoj osvobodilni pohod proti Ljubljani. 18. divizija je prva zapustila prejšnje bojišče na območju Kočev. Roga in 29. aprila odšla proti Nemški Loki. Istega dne ob 18. uri pa je zapustila Kočevski Rog tudi 15. divizija z 12. in 15. brigado. Njena naloga je bila 30. aprila 1945 zasesti področje Rajndola in Mačkovca. Diviziji naj bi se tedaj priključili tudi Gubčeva in Cankarjeva brigada. Sovražne čete so namreč začele zapuščati položaje med Kolpo in Kočevjem ter se umikale proti Kočevju in naprej proti severozahodu. Kočevska bojna skupina je bila s prihodom 15. divizije razpuščena. Cankarjeva brigada je zapustila Vinico 30. aprila 1945 in je odpotovala do Broda na Kolpi, prestopila reko in se nastanila v Fari. Dne L maja 1945 se je priključila diviziji v vasi Dolenja in Gorenja Briga. Do tega dne je bila 15. divizija zbrana in pripravljena za akcijo. Prav na ta dan so partiz.
imela pri tčm svoj delež. Kočevske posadke pa so se vedno močno upirale. Največji uspeh v boju proti njim je imela 14. divizija. Toda Kočevje je, podobno kot Novo mesto, skoraj ves čas vojne ostalo v sovražnikovih rokah. Sedaj se je pred mestom zopet pojavila 15. divizija v celotni sestavi. Tu so bili diviziji na voljo vsi topovi (20) L slov. art. brigade, minometna baterija, partopi in še druga učinkovita orožja. Borci 15. divizije so imeli že dosti izkušenj iz bojev proti utrjenim mestom. Poveljniki pa so organizirali dobro sodelovanje med artilerijo in pehoto.
Kočevska posadka torej ni imela dosti upanja, da bi se dolgo upirala. Razen tega pa gotovo ni nameravala do zadnjega moža izkrvaveti v Kočevju. Vsa sovražna vojska se je namreč že začela umikati iz Slovenije. Ena od smeri njenega umika je bila ob kočevski komunikaciji. Naloga kočevske posadke je bila torej nekaj časa zadrževati partizansko vojsko, da bi se sovražne enote na smeri Kočevje—Ljubljana pripravile za umik na Koroško.
Kočevska posadka je bila sestavljena iz dveh posadkovnih čet slovendomobrancev, dveh čet 3. bataljona 19. SS polic, polka, delov 13. in 14. oklepne čete (18 tankov) iz sestave 19. SS polic, polka ter iz bataljona 17. SS polic, polka. Sovražnikovih čet je bilo za polk, okrepljen s tanki in artilerijo. Obrambo Kočevja so pomagala rahljati tudi zavezniška letala, ki so mesto večkrat bombardirala. Po-
nici jc bila 18. divizija. 15. brigado so poslali v boj za osvoboditev Grčaric in Gotenice. V središču je bila Gubčeva brigada. Njen napad je bil usmerjen na južni in jugovzhodni del Kočevja. Pridružili so ji minometno baterijo 15. divizije, vsa artilerija pa je podpirala njeno akcijo, da bi strla najtrše obrambne naprave. Na pomožni smeri je bila Cankarjeva brigada. Z vzhoda in jugovzhoda naj bi napadla Rudnik, ga zavzela, nato pa vdrla v mesto ob severnem bregu Rinže.
Napad na Kočevje ja začela 15. divizija 3. maja zgodaj zjutraj. Ob zori je artilerija začela pripravo, ki pa ni najbolje uspela, kajti artileristi niso imeli dovolj časa, da bi si poprej ogledali cilje. Tudi pehota je napadala z nezadostno pripravo, saj je šla v boj tako rekoč iz pohoda. To je bilo značilno za vse sklepne boje. Po eni strani so se razmere na bojišču tako hitro spreminjale, da je bilo treba namesto temeljitih priprav marsikaj improvizirati, po drugi strani pa je partizanske čete poganjala v boj želja, da bi čimprej obračunale s sovražnikom in da bi se mu pošteno oddolžile na vse prizadejano trpljenje. Tak boj je nosil v sebi slabosti, ki so se kazale v težkih izgubah čet, ki so jurišale brez zadostne podpore artilerije in svojih akcij niso zadosti zavarovale. Tudi Gubčeva, ki se je junaško pognala na sovražnikove utrdbe, je imela velike izgube in tega dne zato ni mogla ničesar posebnega doseči.
Cankarjeva brigada je brez art. priprave prebila sovražni-
Podatki matičnih uradov občine Kočevje za mesec marec
Na območju matičnega urada Kočevje je bilo:
porok: 8 smrti: 5 rojstev: /
Matični uradi Draga, Osilnica in Predgrad niso evidentirali ne poroke, ne smrti in ne rojstva.
Opozorilo:
Podatki se ne nanašajo na vse občane marveč samo na tiste, ki so se rodili, poročili ali umrli na območju posameznih matičnih uradov občine Kočevje.
kove obrambne položaje. Sovražnik se je spretno branil in na mesta, kjer so nastajale vrzeli v njegovi bojni črti, pošiljal v boj tanke. Brigada je imela sicer nekaj uspehov, toda, ko je odnehala Gubčeva, se je tudi Cankarjeva umaknila iz boja.
15. brigada v Gotenici ni imela uspeha, pač pa se je sovražnik zvečer umaknil iz te postojanke in 15. brigada jo je zasedla.
3. maja zvečer sta se Gubčeva in Cankarjeva brigada ponovno pognali proti Kočevju. Prvi napad Gubčeve so Nemci odbili. Drugi napad pa je bil še bolj srdit. Gubčevci so obvladali žične ovire in zavzeli prve bunkerje. Na žičnih ovirah sta imela dva bataljona Gubčeve 10 mrtvih in nekaj ranjenih. Tedaj je začel popuščati sovražnikov odpor. Sovražnik se je začel umikati proti sredini mesta, gubčevci pa so ga napadali, kjerkoli so naleteli nanj.
Vzporedno z Gubčevo je zvečer napadla tudi Cankarjeva brigada. Najprej je zavzela Šalko vas, nato je prodrla do Rudnika. Ko so se sovražnikovi položaji drug za drugim podirali, je sovražnik uporabil tanke in se pod njihovo zaščito začel umikati iz mesta. Tako je bilo mesto v noči na 4. maj 1945 osvobojeno.
Da bi se zavarovali pred presenečenjem, so del enot Gubčeve brigade poslali na položaje v smeri iz mesta proti Ribnici. Dobro so jih oborožili s protitankovskim orožjem. Sovražni tanki so se sicer vračali proti mestu, vendar so samo pomagali tistim, ki so zaostali, da so se umikali iz mestne okolice.
V mestu je 15. divizija zaplenila veliko orožja, tudi nekaj topov, ki pa so bili pokvarjeni. Vojna skladišča so bila polna materiala in enote divizije, zadolžene za oskrbo, so imele mnogo dela. Navdušenje prebivalstva ob osvoboditvi mesta je bilo veliko.
15. brigada se je priključila 15. diviziji 5. maja 1945 zjutraj.
Enote 15. divizije so skupaj z enotami 18. divizije nadaljevala boje v smeri proti Ljubljani in so tako osvobajale Ribnico, Velike Lašče, Grosuplje, Pijavo Gorico, Lavrico in 9. maja 1945 so enote 15. in 18. divizije vkorakale v osvobojeno Ljubljano.
Za osvoboditev Kočevske in samega Kočevja sta imeli največ zaslug Gubčeva in Cankarjeva brigada. Vodil ju je štab 15. divizije, ki mu je poveljeval tov. Milan Tominc.
To je samo kratek zgodovinski presek ali pregled dogodkov v aprilu 1945 in z njim želimo spomniti prebivalce Kočevja m okolice na te dogodke. Mlajšim generacijam naj bo pripoved v poduk, kako so se njihovi stari očetje in praočetje borili za svobodo naših narodov.
Kako sta glasovala delegata na RKK?
Republiška kandidacijska konferenca (RKK) je bila 29. 3. 1988. Delegta sva prejela gradivo precej pozno. Sestavni del gradiva je bil predlog poslovnika o delu RKK. Ta je določal, da ima delegat pri določanju kandidata za predsednika in člana P SRS en (1) glas. To je pomenilo, da ne moreva glasovati za oba možna kandidata za predsednika P SRS. ki sta dobila na občinski kandidacijski konferenci (OKK) 1/3 podporo. Zato sva se posvetovala z IO P OK SZDL Kočevje, a ta je zaradi časovne stiske svetoval, da na to opozoriva RKK ter predlagava, da ima vsak delegat toliko glasov, kolikor je kandidatov na listi (enak princip, kot je bil določen na OKK). V primeru, da pobude delegati RKK ne bodo sprejeli, pa naj glasujeva za tistega kandidata, ki je pri nas dobil več glasov (Mojca Drčar-Murko). Na RKK sva ob obravnavi predloga poslovnika predlagala spremembo v smislu naših pobud, vendar predlog ni bil sprejet.
Zato sva glasovala proti takšnemu poslovniku, ker sva bila mnenja, da nama ne omogoča takšnega odločanja, kot ga je sprejela OKK. Ob glasovanju za kandidata za predsednika P SRS pa sva glasovala za Mojco Drčar-Murko, ki je dobila na OKK več glasov kot Janez Stanovnik. Za ostale nosilce funkcij v skupščini SRS in skupščinah SIS republike pa sva glasovala tako, kot je bilo določeno na OKK.
Delegata: Urban Dobovšek in Janko Jurca
Začetek tudi pri nas
V februarju letos, je bil v okviru OK SZDL Kočevje ustanovljen INICIATIVNI ODBOR ZA UGOTOVITEV INTERESA IN MOŽNOSTI ZA UVEDBO KABELSKE TELEVIZIJE. Odbor, ki šteje (9) devet članov, je bil ustanovljen z namenom, ki je opredeljen že v samem nazivu.
Zaradi lažjega dela in same seznanitve s tem novim področjem informacijskega sistema, so bili predstavniki omenjenega odbora že na razgovorih v Novem mestu, kjer kabelsko televizijo ponekod že imajo.
Obširnejšo seznanitev s samim pojmom »Kabelske televizije« in ostale obrazložitve vam bomo posredovali v majski številki.
L. S. M.
Med najaktivnejšimi
Osnovna organizacija ZSMS STRELIŠKI TEREN Kočevje je ena najbolj aktivnih organizacij mladih v naši občini. Ustanovljena je bila leta 1984. Od takrat je organizirala vrsto prireditev in aktivnosti, kot so: sprejem štafete, praznovanja dneva republike, osmega marca, dneva mladosti in prvega maja, kresovanja, postavljanja mlajev in razna družabna srečanja krajanov. Uspešno so sodelovali tudi na obeh Pustnih ohcetih v Kočevju, veliko prostovoljnega dela in sredstev pa so vložili tudi v obnovo skakalnice pod Stojno. Žal jim je letos zagodila mila zima in tako niso mogli organizirati smučarskih skokov. Skupaj s področnim odborom SZDL so se že v preteklem letu resno lotili izgradnje otroških igrišč. Narediti nameravajo košarkaško, odbojkarsko in nogometno igrišče, za najmlajše peskovnik ter gugalnico z vrtiljakom, za
nekoliko starejšo generacijo pa ureditev prostora za balinanje. Načrtujejo, da bodo dela zaključena do 1. maja. Takrat bo svečana otvoritev z nogometno tekmo med mlajšimi in starejšimi krajani. To bo zopet priložnost za srečanje krajanov in s tem za njihovo povezovanje in zbližanje, za kar si tako mladinci kot področni odbor SZDL prizadevajo že vrsto let. Do takrat pa bo potrebno opraviti še mnogo dela. Organizirali bodo delovne akcije, na katerih naj bi sodelovali vsi krajani. Le-ti so, poleg KS Kočevje-mesto in ZSMS Streliški teren prostovoljno prispevali del sredstev za nabavo gradbenega materiala in tudi drugače veliko pripomogli k skorajšnji realizaciji te dolgoletne želje mladih. Še pred otvoritvijo igrišč pa načrtujejo postavitev mlaja in kresovanje, kasneje v maju pa vrsto aktivnosti ob dnevu mladosti.	gj
kočevske
Komunalna in cestna dejavnost v občini Kočevje uspeva predvsem po zaslugi združevanja sredstev
V 1984. letu je bil sklenjen Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje, obnovo in graditev komunalnih in cestnih naprav in objektov v občini Kočevje za obdobje od 1984 do 1988. leta. Tega je sedaj nadomestil Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje.
Združevanje sredstev se vrši zaradi zagotavljanja vzdrževanja, obnove in izgradnje komunalnih in cestnih naprav v občini Kočevje. Sredstva se združujejo po stopnji 2,46 % od BOD za vzdrževanje in obnovo in po stopnji 0,33 % za novogradnje oziroma razširitev.
Težka je finančna primerjava zaradi velike inflacije, saj se je npr.:	v 1984. letu zbralo
49.660.934 dinarjev v 1987. letu pa 623.831.583 dinarjev, kar je 12,5 krat več.
Sredstva zbrana po sporazumu o združevanju pa so bila povečana še iz drugih virov, veliko pa je bilo tudi sovlaganja npr.: s strani Skupnosti za ceste Slovenije, OVS Ljubljanica-Sava, krajanov, DO itd.
Samoupravni sporazum je bil sklenjen z namenom, da se zagotovi REDNO VZDRŽEVANJE vsega tistega, kar imamo na komunalnem in cestnem področju in to predvsem na področju kolektivne komunalne rabe, saj se sredstva za vzdrževanje objektov individualne komunalne rabe zagotavljajo s ceno
kot je to npr.: kanalščina, cena za odvoz smeti itd..
Zaradi vedno večjih zahtev po komunalni urejenosti in zaradi širjenja naselij z novimi pozidavami je predvideno zgraditi več novih KANALIZACIJ in KOMUNALNIH OBJEKTOV. Za ta dela se zbirajo sredstva po stopnji 0,33 % od BOD in to po zaključnih računih. Ker je več DO v izgubi ali pa na robu rentabilnosti ni prispevek zadovoljivo realiziran. Lahko celo trdimo, da je praktično nemogoče s tem prispevkom karkoli zgraditi.
SOFINANCIRANJE SMETARSKEGA VOZILA je pogoj za ureditv stanja na področju odvoza in odlaganja odpadkov, saj v preteklosti ni bilo v kalkulaciji cene za odvoz odpadkov, sredstev za nabavo novega vozila.
POSODOBITEV REGIONALNIH CEST je nujna, saj ima naša občina še veliko ne-asfaltiranih regionalnih cest in s tem zelo slabe zveze ne samo s sosednjimi občinami ampak celo z raznimi deli občine.
Tudi	POSODOBITEV
LOKALNIH CEST, ULIC in JAVNIH POTI je nujna. Velja isto kot za regionalne ceste, vse preveč je še makadama.
REALIZACIJA
VZDRŽEVANJE
se iz leta v leto izboljšuje, kar je vsekakor prineslo urejeno financiranje in dobra organizacija
dela v vzdrževalskih delovnih organizacijah (Komunala Kočevje, zunanje KS in Cestno podjetje Novo mesto). S takim delom je zagotovljeno, da se komunalni in cestni objekti ohranijo na nivoju oziroma se izboljšujejo. Tudi videz naselij se je bistveno izboljšal, postopoma pa se nabavlja tudi oprema kot npr.:	smetarski
avto, avto za čiščenje ulic itd..
— Vzdržujejo se javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice in javna otroška igrišča
—	omrežje in naprave javne razsvetljave
—	objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda
—	hodniki, peš poti, dovozne poti in druge javne površine v naseljih
—	ulice, trgi, parkirišča in pločniki
—	javne poti.
KANALIZACIJE IN KANALIZACIJSKI OBJEKTI
Od v Samoupravnem sporazumu predvidenih so se realizirale kanalizacije v vasi Morava (novo naselje) in kanalizacija v Fari. Predvidena je bila tudi kanalizacija na Trati, od te je realiziran le del, to je ureditev na zgornji Trati. Zaenkrat ni še nič z izgradnjo stanovanjskega območja Trata II. in zato v tem srednjeročnem obdobju ne bo možno zgraditi kanalizacijski kolektor, potrebe pa so bile na drugih območjih.
Tako je bilo zgrajeno črpališče odpadnih voda na področju Mestnega loga, za že obstoječe hiše kot tudi za novo naselje Mestni log - Dolga vas. Največji objekt pa je kanalizacija Stara cerkev - Slovenska vas -Kočevje, ki je sedaj v gradnji. S to kanalizacijo se bo odprla možnost pozidave v Stari cerkvi, kot tudi ob celotni trasi kanalizacije. Ko se bodo vsi objekti ob tej trasi priključili, bo to izrednega pomena za izboljšanje stanja reke Rinže, saj je večina naselij, ki jo onesnažujejo z odplakami prav na levi strani Rinže, to je tam kjer poteka nova kanalizacija. Prav tako pa je ta projekt važen za zaščito vodnih virov iz katerih zajemamo vodovodno vodo oziroma so še predvideni za zajem. Ob tej trasi se je delno že uredila sekundarna kanalizacija v spodnjem Mahovniku.
Načrtovanje je tudi v teku, saj je izdelan načrt za čistilno napravo v Potiskavcu in program za kanal »A« v Šalki vasi.
SOFINANCIRANJE NABAVE SMETARSKEGA VOZILA
Vozilo je nabavljeno, obenem pa se je odprla možnost za odvoz odpadkov z manjšimi kontejnerji, kar je že več uporabnikov tudi izkoristilo. Sofinancirani so bili tudi kontejnerji za odpadno steklo, ki ga Dinos po potrebi odvaža.
POSODOBITEV REGIONALNIH CEST
Za posodobitev so bile predvidene ceste:
a)	Brezovica — Predgrad
Težko finančno stanje v občinski zdravstveni skupnosti
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Kočevje je na zadnji seji 28. marca letos obravnavala poročilo o finančnem položaju zdravstva v letu 1987 in predlog začasnega finančnega plana za leto 1988. Že takoj na začetku razprave je bilo ugotovljeno, da je finančno stanje občinske zdravstvene skupnosti izredno težko in da je bil prehod iz preteklega v letošnje leto doslej za zdravstvo najtežji.
Občinska zdravstvena skupnost je imela v letu 1987 za 4.241.127.189 din prihodkov in za 5.614.815.994 din odhodkov. Tako je bil izkazan primanjkljaj v višini 1.373.578.805 dinarjev. Poleg navedenega v lanskem letu niso bile poravnane še nekatere obveznosti iz leta 1986 (soli-
darnost, obresti itd.) in tudi iz leta 1987 (nekatere storitve Univerzitetnega kliničnega centra, sredstva za SLO itd.). Dejanski primanjkljaj znaša tako okrog
1.550.000.000 dinarjev oziroma 32 % vseh sredstev zdravstvene skupnosti.
Zaradi takšnega razkoraka med prihodki in odhodki so se ob koncu leta 1987 izredno zaostrile likvidnostne težave. Občinska zdravstvena skupnost zaostaja s plačili izvajalcem za zdravstvene storitve povprečno za dva meseca in pol, kar povzroča zdravstvenim organizacijam izredne težave pri poslovanju. Podatki kažejo, da so stroški zdravstvenih storitev na uporabnika znotraj ljubljanske regije v občini Kočevje med naj-
nižjimi, kazalci storitev pa, da so se v zadnjih letih zdravstvene organizacije držale stabilizacijskih ukrepov sprejetih že v prejšnjem srednjeročnem obdobju.
K pomanjkanju finančnih sredstev prispevajo tudi interventni predpisi, v letošnjem letu pa še zahtevek nekaterih delovnih organizacij, da se vplačani prispevki za zdravstvo povrnejo. Povračilo zahtevajo LIK, ZIDAR in TOK kmetijstva skupaj v višini okrog 210 milijonov din. Od zahtevka za povračilo so odstopili Tekstilana, Elektro in TOZD Govedoreja.
Prvi izračuni za leto 1988 kažejo, da bi bilo v letošnjem letu s prispevki možno zbrati 9.427.628.000 din za zdravstvo.
Izračun odhodkov znaša
10.858.000.000 din oziroma bi znašal letošnji primanjkljaj
1.430.372.000 din. Če pa bi upoštevali vse zahtevke izvajalcev, investicije in drugo, bi bil primanjkljaj večji in bi znašal okrog 2.256 milijonov din. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti zaenkrat še ni našla ključa za rešitev te situacije. Sprejet je bil program možnih ukrepov za zmanjšanje porabe v zdravstvu in povečana je bila dodatna prispevna stopnja za pokrivanje primanjkljaja iz lanskega leta iz 1,46 % na 1,80 % iz BOD. Kritičen položaj zahteva, da bomo morali o zdravstvu širše razpravljati.
Jože Novak
Ukrepi za zmanjšanje porabe v zdravstvu
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Kočevje je na seji konec meseca marca sprejela program možnih ukrepov za nadaljnje zmanjšanje porabe v zdravstvenem varstvu v občini Kočevje. Ukrepi se nanašajo na obvladovanje razvoja zdravstvenih zmogljivosti, na programe zdravstvenega varstva v letu 1988, na nekatere obveznosti in pravice uporabnikov, na spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela in na nekatere druge naloge. Ukrepe bodo morali izvajati zdravstvene delovne orgnaizacije, občinska zdravstvena skupnost in uporabniki zdravstvenih storitev.
Program predvideva naslednje ukrepe:
—	število zaposlenih zdravstvenih delavcev se v letu 1988 praviloma ne bo povečalo,
—	zmanjšale se bodo vse oblike dela izven rednega delovnega časa vključno z dežurstvi in delom po pogodbah,
—	investicij na področju zdravstva iz sredstev občinske zdravstvene skupnosti v letu 1988 ne bo. Iztrošeno opremo se
bo nadomestilo iz amortizacijskih sredstev zdravstvenih organizacij. Izvedle se bodo le investicije, ki so predvidene v Samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za razvoj družbenih dejavnosti v obdobju 1986-1990 v okviru .planiranih sredstev,
-	stopnjo hospitalizacije uporabnikov se v letu 1988 ne bo povečalo,
-	obseg bolniško oskrbnih dni se bo zmanjšal,
-	v zdravstvenih organizacijah se bo dosledno spoštoval 42-urni delovni tednik,
-	število naročenih reševalnih prevozov oz. prevoženih kilometrov se bo zmanjšalo za 10 %. Nekatere bolnike se bo preusmerjalo na cenejše prevoze (osebni avto, taksi itd.),
-	stroški poslovanja zdravstvenih organizacij se bodo zmanjšali za 3 % (merjeno s fizičnimi kazalci),
-	zmanjševalo se bo predpisovanje zdravil na recept (vendar ne na škodo zdravljenja),
-	zmanjšal se bo obseg zobno-protetičnih storitev,
-	s sodelovanjem delovnih organizacij in zdravstvenega
doma bo treba zmanjšati odsotnost delavcev z dela zaradi bolniške,
—	dosledno se bo pobiralo participacijo,
—	spoštovalo se bo načelo izbranega zdravnika,
—	uporabniki bodo dolžni plačati sami storitve nad dogovorjenim standardom (v skladu s Samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva),
—	na osnovi zgoraj navedenih ukrepov se bodo preverili normativi in dopolnili oz. spremenili samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela med občinsko zdravstveno skupnostjo in izvajalci zdravstvenih storitev,
—	občinska zdravstvena skupnost bo pričela postopek za spremembo Samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Kočevje za obdobje 1986-1990 v določilih, ki se nanašajo na pogoje za upravičenost OZD do solidarnostnih sredstev v zvezi s stroški za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter na področju zagotavljanja socialne varnosti
(nadomestila OD in ostala povračila). Delovne organizacije naj bi bile v bodoče upravičene do solidarnostnih sredstev v zdravstveni skupnosti, če bi stroški za zdravstvene storitve pri poškodbah pri delu ali zaradi poklicnih bolezni v posameznem polletju presegli 20 % (sedaj 10 %) sredstev in pri nadomestilih osebnih dohodkov 40 % (sedaj 30 %) sredstev, ki so jih delovne organizacije združile v zdravstveni skupnosti iz dohodka oz. bruto osebnih dohodkov,
— ukine se pravica uporabnikov do zdraviliškega zdrav-Ijanja iz sredstev občinske zdravstvene skupnosti, ki ne predstavlja nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja, razen zdraviliško zdravljenje borcev NOV in zdravstveno utemljeno letovanje otrok v skladu s programom občinske zdravstvene skupnosti.
Program ukrepov je bil sprejet v zboru izvajalcev in zboru uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti Kočevje 28. marca in od tega dne dalje se izvaja.
Jože Novak
3
Izgradnja kanalizacije Stara cerkev — Slovenska vas — Kočevje
b)	Lazeč — Čabar
c)	Mitroviči — Osilnica
d)	Livold - Predgrad
Predvidevanja, da se posodobi
vse navedene cestne odseke so temeljila na predpostavki, da bodo zagotovljena znatna sredstva, kar je bilo le delno doseženo. Do sedaj je posodobljen odsek ceste Brezovica — Predgrad, Travnik - Lazeč, v gradnji pa je odsek od Mirtovičev do Osilnice (Zamost). Vsi ti odseki imajo samo spodnjo asfaltno plast (bitogramoz) nimamo pa obrambne plasti (asfaltbeton), ki jo bo treba še izdelati. Poleg izpada sredstev sovlagateljev in nezagotovljenih kreditnih sredstev se je del sredstev uporabilo tudi za sanacijo škode, ki jo je naredilo neurje v dolini Čabran-ke.
Obnoviti je bilo treba most čez Belico do vasi Bezgarji, most čez Čabranko med vasjo Plešci in Strojiči. Zaradi starosti in pre-obremjenosti pa je bil popolnoma obnovljen tudi most čez Kolpo do Slovenskega Kužlja.
Ker ni računati na kakšna večja sredstva od drugod, ocenjujemo, da bo program posodobitve regionalnih cest nadaljevati v naslednjih letih.
Hydrovod in Komunale Kočevje o delu v preteklem letu. V Hydrovodu so plan prihodkov celo za malo presegli in v glavnem zadovoljivo reševali oskrbo z vodo. Problemi nastajajo le, če zmanjka električnega toka, ker potem črpališča ne delajo. Opravili so tudi nekaj večjih del in to vodovod Zadre, vodovod Dol — Sodevci, pripravljalna dela za UKW postajo, rekonstrukcijo za Melamin, odcep za Komet v Starem trgu, rekonstrukcija Livold, priključek za Koteks, priključek v poslovni stavbi Struge, redu-cirna postaja Željne, prestavitev cevovoda Ložec — Osilnica, rekonstrukcija Mestni log, vodovod Briga — Ajbelj, sekundarno omrežje za Mestni log, hidran-tna mreža za LIK, rekonstrukcija Tesarske ulice, rekonstrukcija Stari log, rekonstrukcija priključka za Ždravstveni dom, priključitev za naselje 4. maj, podaljšek vodovoda Mozelj, obnova priključka za veterino, rekonstrukcija doma Dušana Remiha, gradnja vodovoda Slovenska vas, gradnja vodovoda Draga.
Vrednost teh del znaša preko 220 milijonov din. Viri financiranja so bili: OVS Ljubljanica —
Gradnja mostu na cesti Mitroviči — Osilnica
POSODOBITEV LOKALNIH CEST, ULIC IN JAVNIH POTI
Posodobljen je bil večji del cest in vaških poti v KS Osilnica. Cesta Gorenje je bila asfaltirana. Za pot do Rinže v Livoldu so bila dana sredstva KS Ivan Omerza. Skozi Onek je bil položen asfalt in izdelana obvoznica mimo vasi, posodobljen pa je bil tudi nevarni odsek na cesti Onek
—	Koprivnik. Urejen je bil večji del Ljubljanske ceste s priključki in širšo okolico z centralno ploščadjo, prav tako je bilo urejeno križišče Tomšičeva
—	Kolodvorska in več mostov (Potok, Dolga vas, Mlakarjev most itd.). Asfaltiranje ceste v Mestnem logu je v teku.
Združevanje sredstev je omogočilo, da so se stvari na področju komunalne dejavnosti in na cestah bistveno premaknile na boljše, čeprav je bilo obilo težav pri zagotavljanju sredstev soinvestitorjev. To je tudi ugotovitev delegatov na skupščini Samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, ki je bila v začetku aprila 1988.
Na tej skupščini so delegati poslušali tudi poročilo DO
Sava, Hydrovod iz amortizacije in prispevka za razširjeno reprodukcijo, Zavarovalnica Triglav, SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, delovne organizacije pri obnovi njihovih priključkov.
V Komunali so pozitivno poslovali. Bile so težave v nekaterih dejavnostih zaradi pomanjkanja sredstev. Sestankovanje so spravili na najnujnejšo mero, poudarek pa je bil na delu v opera tivi. Še nadalje uvajajo računalniško obdelavo podatkov. Strmijo, da z istim strokovnim kadrom napravijo še več. Iz obširne dejavnosti je treba posebej omeniti opravljanje centralne čistilne naprave, ki deluje zelo dobro, treba pa jo bo razširiti, saj je še ves desni breg Rinže nepriključen, dela se na kanalizacijskih priključkih iz stare cerkve, Slovenske vasi itd. Obstoječa naprava vsega ne bo prenesla. Načrti za razširitev so gotovi, denarja pa ni.
Prav zato, ker je pomanjkanje sredstev pa gre posebna pohvala delavcem v obeh DO, da ga znajo dobro porabiti in da iščejo kar naprej načine za uspešno razreševanje komunalne problematike v naši občini.
Vinko ZAJEC
IZ KS
KS Ivan Omerza
Pred 45 leti!
45 let mineva od tistega dne, ko je v boju z Italijani padel v Jelenovem žlebu naš krajan, narodni heroj Ivan Omerza. Po njem nosi ime naša KS.
Ivan Omerza se je rodil 17. oktobra 1921 v Livoldu. Njegove rojstne hiše ni več. Stala je tam, kjer danes stoji Volfova. Njegov oče je bil cestar, mati pa je bila gospodinja. Po vojni so Ivanovi starši živeli v Dolgi vasi. Po smrti so bili pokopani v skupnem grobu z Ivanom in mlajšim bratom, ki je tudi padel v partizanih. Po končani osnovni šoli se je Ivan izučil za elektro inštalaterja. Zaposlil se je na pošti v Kočevju.
Takoj po okupaciji se je vključil v NOB. Zbiral je orožje in municijo za partizane. Sodeloval je v sabotažnih akcijah. V partizane je odšel v maju 1942. Postal je mitraljezec v drugi četi
Kočevskega odreda. Bil je neustrašen borec. Kmalu je napredoval in postal komandir čete v Cankarjevi brigadi do usodnega dne v boju v Jelenovem žlebu, ko je tik pred koncem boja omahnil, star komaj 22 let.
G. J.
Telefonija v KS Šalka vas in KS Ivan Omerza
V prejšnji številki ste lahko brali o razvoju telefonskega omrežja v Kočevju. Tokrat vam pišem o razvoju tega omrežja v oddaljenejših naseljih.
Predsednika sveta KS Šalka vas ing. Božidar Popovič in KS Ivan Omerza Grabrijan Jože sta v marcu podpisala dogovor o finansiranju izdelave načrtov telefonije v naseljih KS Šalka vas, in sicer: Onek, Mačkovec in Koprivnik in v naseljih KS Ivan Omerza: Črni Potok, Zajčje Polje, Mozelj, Knežja Lipa, Spodnji Log in Kačji Potok ter za potrebe JLA še v Rajhenau in Svetlem Potoku.
Vsa omenjena naselja bodo vezana na KAČ v Mozlju z 200 priključki. V aprilu in maju bodo izdelani načrti. V naslednjih mesecih pa bodo nastopili interesenti za telefonske priključke. Pomagale bodo tudi enote JLA in milice.
Obe KS sta napravili popis interesentov za telefonske priključke. Na podlagi načrtov in števila interesentov bodo izdelani izračuni cene za telefonski priključek.
Računamo, da bodo omenjena naselja dobila telefone do občinskega praznika.
G. J.
V KS Šalka vas so v začetku aprila dobili novo dobro založeno trgovino (Foto: V. Savič)
Iz pobratenih občin
Poziv po globalni zaščiti
Najpomembnejši politični akt s seje dolinskega občinskega sveta, ki je bila 25. marca, je bilo sprejetje sklepa, da se poverjenemu predsedniku vlade Ciriacu De Miti in v vednost številnim visokim osebnostim italijanskega političnega življenja, pošlje resolucijo z naslednjo vsebino:
»Občinski svet občine Dolina vas hoče, ob sprejemu odgovornosti predsednika vlade, opozoriti na odprto in nerešeno vprašanje zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji, (podčrtala: urednica) Za nas, ki dosledno razlagamo črke in duha naše demokratične ustave ter smo zavzeti zagovorniki miru in aktivnega sožitja med ljudmi, je dolgoletno obljubljanje in odlašanje primerne rešitve omenjene zaščite ob upoštevanju določil ustave nerazumljivo in nedopustno. V tem trenutku je v parlamentu več zakonskih osnutkov, ki so lahko koristna osnova za oblikovanje in sprejem dokončnega zakona. Vas, gospod
predsednik, in druge ugledne in vplivne osebnosti italijanskega naroda pozivamo, da obravnavano vprašanje dobi primeren poudarek že v programski izjavi vlade. V pričakovanju vaše politične, državniške in človeške tenkočutnosti bomo sledili nadaljnjim dogodkom.«
Iz tržaškega dnevnika Primorskega dnevnika 29. 3. 1988 v. d.
Skrb za požarno varnost_______________
V okviru požarnovarnostnega usposabljanja so ob koncu preteklega meseca v Domu starejših občanov Kočevje za stanovalce in delavce doma predvajali film o požarni varnosti ter film o organizaciji in delu bolnice v primeru vojne. Predavanje s filmi je pripravilo vodstvo doma skupaj z Občinsko gasilsko zvezo.
Jože Novak
Na podlagi 7. in 52. člena statuta Krajevne skupnosti Koče-vje-mesto in na podlagi sklepa sveta Krajevne skupnosti Kočevje-mesto objavlja žirija za podeljevanje priznanj in nagrad pri Krajevni skupnosti Kočevje-mesto
javni razpis
predlogov za priznanja Krajevne skupnosti Kočevje-mesto v letu 1988
Kakor vsako leto bo KS Kočevje-mesto tudi letos podelila priznanja krajevne skupnosti organizacijam in posameznikom, ki imajo posebne zasluge za njen razvoj in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Prizanja bodo podeljena na svečan način.
Razpisana so naslednja priznanja:
1.	kipec bronaste jelke	1
2.	zlati grb mesta	3
3.	srebrni grb mesta	3
4.	bronasti grb mesta	3
5. zlata spominska plaketa 3
Organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije in društva, samoupravne interesne skupnosti in ostale organizacije ter skupnosti naj iz svoje sredine predlagajo za priznanja zaslužne delovne občane, organizacije združenega dela in ostale skupnosti, ki so s svojim delom prispevale k utrjevanju in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov ter k razvoju mesta in krajevne skupnosti.
Pismene predloge za podelitev priznanj organizacijam in posameznikom posredujte najkasneje do 25. aprila 1988 na naslov:
KRAJEVNA SKUPNOST KOČEVJE-MESTO Žirija za podeljevanje priznanj in nagrad 61330 KOČEVJE Trg zbora odposlancev št. 8
KS KOČEVJE-MESTO Predsednik
žirije za podeljevanje priznanj in nagrad: Alojz PETEK, 1. r.
Obvestilo
vrtičkarjem
Krajevna skupnost Kočevje-mesto poziva vse krajane, ki imajo v najemu vrtičke, njive ali travnike, da poravnajo najemnino za leto 1988. Najemnino za tekoče leto lahko najemniki poravnajo od 15. aprila 1988 dalje v tajništvu Krajevne skupnosti Kočevje-mesto na Trgu zbora odposlancev 8.
Ker je zanimanje krajanov za vrtičkarstvo iz leta v leto večje, prosimo tiste krajane, ki ne želijo ali ne morejo več obdelovati vrtička, da to sporočijo v tajništvo KS Kočevje-mesto.
Prosimo tudi vse tiste krajane, ki menijo, da imajo za svoje potrebe preveč zemlje za vrtiček, da to prav tako sporočijo na naš naslov. Tisti del zemlje, ki je ne želijo več obdelovati, bi oddali drugim interesentom.
Zaradi povečanega zanimanja za vrtičkarstvo si KS Kočevje --mesto prizadeva, da bi pridobili dodatno zemljišče v enem kompleksu, kjer bi si lahko krajani postavili lopo za vrtno orodje in bi tudi vrtičkarstvo postalo bolj organizirano. Najemniki vrtičkov bi se združevali v Društvu vrtičkarjev, kjer bi si izmenjavali izkušnje.
KS KOČEVJE-MESTO
Dostava kosil na dom
Dom starejših občanov Kočevje je pričel z dostavo kosilo na dom. Cena kosila je 3.200.— din, dietnega kosila pa 3.400.— din. Stroški dostave znašajo za vsako kosilo po 300.— din. Interesenti se lahko še prijavijo v domu.
Marica Žagar
Predavanje o krvnem pritisku
V Domu ' starejših občanov bomo 26. 4. ob 18. uri organizirali predavanje: Vse o hipertoni-ji. Na predavanje vabimo poleg stanovalcev doma tudi občane, ki jih ta tema zanima. Poskrbeli pa bomo tudi, da si bodo lahko vsi obiskovalci v ambulanti Doma starejših občanov izmerili krvni pritisk in ga tudi primerno evidentirali, oz. nudili bomo 10 tednov možnost tedenske kontrole. S tem bodo imeli občani priložnost, da ugotovijo višino svojega krvnega pritiska. Kdor bo želel, ga bomo tudi poučili, kako si lahko sam meri krvni pritisk.
Jože Novak
V gostilni »A« v Šalki vasi (pri Alču)
SLOVENSKA KUHINJA
Od nedavnega lahko v prijetni atmosferi kmečke sobe, opremljene z najrazličnejšimi starinskimi predmeti, uživate ob jedeh iz slovenske kuhinje.
Pozor tudi izletniki!
Pripravljen je postreči tudi večjim skupinam - do 150 gostov.
Vsekakor vredno ogleda in poskušnje!
IZ DOMA STAREJŠIH OBČANOV
Poslovanje v letu 1987
Dom starejših občanov Kočevje je v lanskem letu že posloval s polno kapaciteto. Dom je bil zgrajen za 124 postelj, zaradi večjih potreb po nastanitvi novih, predvsem nepremičnih stanovalcev, pa je dom dokupil še sedem bolniških postelj. Ob koncu leta 1987 je bilo v domu 135 stanovalcev, od tega iz občine Kočevje 80, iz občine Ribnica 25 in 30 stanovalcev iz drugih dvanajstih občin. Povprečna zasedenost doma je bila 100,53 %.
V	lanskem letu je bilo v dom sprejetih 82 novih stanovalcev. Med letom je odšlo iz doma 9 stanovalcev, 3 so bili izključeni, 55 jih je umrlo. Dom je realiziral 45.500 oskrbnih dni.
Ekonomska cena je znašala v letu 1987 11.545 din na dan po osebi. Prihodki za pokrivanje te cene so bili 47,92 % iz osnovne oskrbe, 11,58 % iz dodatne oskrbe, 36,61 % od zdravstvenih skupnosti in 3,89 % iz drugih virov. Zaradi inflacije in naraščanja stroškov so se cene oskrbnin in zdravstvene nege spreminjale vsak drug mesec.
V	domu je bilo v lanskem letu zaposlenih 55 delavcev, od tega 4 za določen čas. Pogodbeno sta za dom opravljala delo tudi psihiater in internist — pulmolog. Za zdravljenje stanovalcev je skrbel zdravnik iz Zdravstvenega doma Kočevje.
Celotni prihodek doma je lani znašal 529.379.418 din, materialni stroški z amortizacijo so bili 214.516.676 din, dohodek pa je znašal 314.862.742 din. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega delavca je bil v letu 1987 206.836 din.
Zdravstveno stanje stanovalcev doma je bilo precej težko. Povprečno je bilo v domu 41 nepremičnih stanovalcev, 55 delno premičnih in 30 premičnih. Dodatek za pomoč in postrežbo je prejemalo povprečno 116 stanovalcev, od tega 71 dodatek 1. Dietno prehrano je imelo 70 stanovalcev, od tega 29 sladkorno dieto. Povprečno je bilo mesečno na zdravljenju pri specialistu 24 stanovalcev, povprečno 7 se jih je zdravilo mesečno v bolnici, zdravstveni dom pa je opravil povprečno 15 reševalnih prevozov mesečno. Opravljenih je bilo še vrsto drugih zdravstvenih storitev. Povprečna starost stanovalcev je bila 76 let in pol.
Navedeni podatki o poslovanju doma v lanskem letu kažejo, da je bila izgradnja doma nujno potrebna. Precejšnje število nerešenih prošenj za sprejem v dom, predvsem iz zdravstvenih razlogov, pa že navaja k razmišljanju o širitvi doma.
Jože Novak
Družabni večer stanovalcev v domu
Kulinarična razstava v domu
Zvišan krvni pritisk — pogosta bolezen modernega časa
Približno ena četrtina odraslih prebivalcev ima zvišan krvni pritisk. Mnogi leta in leta za bolezen sploh ne vedo, ker je potuhnjena, ne povzroča nobenih bolečin niti težav, ki bi bolnika prisilile, da bi šel k zdravniku. Skoraj bi lahko rekli, da se težave pojavijo šele takrat, ko je bolezen že pustila posledice na srcu, možganih, ledvicah ali na ožilju. Zaradi potuhnjenega značaja bolezni in celo njene muhavosti, ki se kaže z nihanjem krvnega pritiska od normalnih vrednosti do precej previsokih, je tudi boj proti tej bolezni zelo težak.
Le redke oblike povišanega krvnega pritiska so ozdravljive, pri drugih pa je potrebno trajno nižanje tlaka z zdravili. Poglavitni problem, pri katerem morajo sodelovati vsi zdravstveni delavci, je ustrezno spodbujanje bolnikov, da bodo redno jemali zdravila, saj jih
visok odstotek zdravljenje opusti.
VSI HIPERTONIKI SVETA 100 %
50 % ne ve za ^50 % ve za hipertenzijo	hipertenzijo
25 % nič ne napravi za zdravljenje
25 % se zdravijo
12,5 To^neredno^112,5 % redno, neustrezno,	ustrezno,
neučinkovito	učinkovito
V večjih organizacijah združenega dela po Sloveniji, pa tudi po večjih mestih so že izvedli množično merjenje krvnega pritiska. Vsakemu na novo odkritemu bolniku pa so s tem dali vso možnost, da ukrepa zoper svojo bolezen.
Stanka Žagar
IZ DO
Letovanje delavcev in upokojencev SOZD Gozdarstva—kmetijstva Kočevje
SOZD GK Kočevje ima zaposlenih 1411 delavcev. V času od 20. 6. do 20. 9. 1987 je letovalo 381 delavcev in 20 upokojencev (skupaj z družinskimi člani je to 1318 oseb). Najbolj so bili zasedeni počitniški objekti v Termah Čatež, na Cresu, Lošinju, v Maredi in v Selcah (tu je letovalo 195 delavcev, skupaj z dru-
žinskimi člani je to 638 oseb). Čeprav imamo relativno veliko število počitniških objektov, nastajajo vsako leto velike težave pri razporejanju delavcev v željene termine. Večina bi jih rada letovala v času glavne sezone, od 10. julija do 10. avgusta, kar pa seveda ni možno.
Objekti, s katerimi razpolagamo so naslednji:
	apart- maji	bunga- lovi	bruna- rice	priko- lice
Kranjska gora	3			
Cres		5		
Lopari — Nerezine		2		
Mareda	3			
Barbariga - Pula		3		
Terme Čatež			2	
Selce			19	
Biograd, Njivice, Rab				12
Skupaj	6	10	21	12
Vseh skupaj = 47				
Glede na to, da imamo 18 stabilnih objektov (apartmaji, bungalovi in dve brunarici), je možno letovati tudi pozno v jeseni oz. zgodaj spomladi.
V Čatežu so v predsezoni in v posezoni (maj, junij, semptem-ber, oktober, november, december) bivali delavci, ki imajo težave z zdravjem (okvare hrbtenice, revma, stanje po poškodbah okončin in sklepov...). Občinska zdravstvena skupnost Kočevje jim je krila stroške zdravstvene terapije, bivanje v hišicah pa so si plačali sami.
Letos bomo lahko od meseca junija naprej letovali tudi v Bar-barigi, kjer smo kupili tri bungalove. Naselje »Barbariga -Mandriol« leži 18 km severno od
Pule, obrnjeno je proti morju, s pogledom na Brione.
Pravico do uporabe počitniških objektov imajo vsi delavci in upokojenci SOZD GK Kočevje, ob njihovi prisotnosti pa tudi najožji družinski člani. Upokojenci lahko letujejo v predsezoni in posezoni, v času glavne sezone pa le v primeru, če so kapacitete proste. V primeru, da počitniški objekti niso zasedeni, jih ponudimo v uporabo DO MORC Kočevje, Veterinarski postaji Kočevje, štipendistom SOZD GK in članom TOK, ki imajo blagovno proizvodnjo in hranilno vlogo pri HKS. Vse to urejamo s Pravilnikom o enotnih kriterijih za uporabljanje počitniških objektov počitniške skupnosti SOZD
Lidija Žagar
SOZD KEMIJA
DO MELAMIN Kemična tovarna
Kočevje, n.sol.o. Kočevje
Vabi k sodelovanju vse, ki imate končano:
-	ekonomsko fakulteto
-	fakulteto za naravoslovje in tehnologijo - smer kemijska tehnologija
-	elektro fakulteto
-	fakulteto za strojništvo
-	visoko šolo za organizacijo dela
in vas zanima delo v naši DO in ste pripravljeni s svojim znanjem in ustvarjalnim odnosom do dela prispevati svoj delež za skupno doseganje zastavljenih ciljev na področju komerciale, marketinga, organizacije, informatike, vzdrževanja, razvoja
in projektiranja;	.	...	t
vabimo, da se oglasite v naši delovni organizaciji ah pošljete svojo vlogo na naslov: »Melamin« kemična tovarna Kočevje, Tomšičeva 9, 61330 Kočevje.
Večja skrb varovanju družbenega premoženja
V zadnjih nekaj letih se v skupščinskih razpravah, sejah organov Zveze komunistov in sredstvih javnega obveščanja pojavljajo opozorila na neodgovoren, razsipniški in- kazniv odnos do družbenega premoženja. Ugotavlja se, da je družbeno premoženje hudo ogroženo. Zato se ob teh opozorilih in ugotovitvah sprožajo hkrati zahteve po načrtnejšem in odgovornejšem varovanju družbenega premoženja, da se bi preprečile razne oblike razsipništva, nevestnega gospodarjenja, odtujevanja in poškodovanja posameznih delov družbenega premoženja v organizacijah združenega dela in ostalih skupnostih. Za varovanje družbenega premoženja v številnih organizacijah združenega dela kočevske, ribniške in delu cerkniške občine opravlja pomembno nalogo TOZD Varovanja premoženja v Kočevju, ki je eden izmed 16 TOZD Delovne organizacije Varnost Ljubljana. V tem združuje delo nekaj nad 140 delav-
cev. Delovna organizacija se pri svojem delu srečuje s kadrovskim problemi, pomanjkanjem denarja in s stališči posameznih oseb, odgovornih za varovanje družbenega premoženja, češ da to delo lahko opravlja vsaka oseba. Zaposleni v tej temeljni organizaciji združenega dela nudijo in izvajajo fizične in tehnične varnostne storitve organizacijam združenega dela in samoupravnim skupnostim. Varnostniki varujejo s svojim delom družbeno premoženje pred uničenjem, poškodbami, tatvinami in drugimi oblikami neodgovornosti. Varnostniki, k so usposobljeni za varovanje in ukrepanje, sodelujejo z organi družbenega nadzora.
Ne glede na to, kakšno obliko varovanja družbenega premoženja izberejo v delovnih organizacijah, pa mora biti cilj varovanja, da se onemogoči vsako odtujevanje premoženja.
Viktor Dragoš
kočevske e
----------n@¥ic$—
Adaptacija lekarne
Poslovne prostore Lekarne v Kočevju bomo posodobili. Zaradi dotrajanosti opreme in prostorov je prenova nujna. Dela se bodo začela že v mesecu aprilu.
Stavba v kateri ima Lekarna poslovne prostore je bila zgrajena leta 1937. Tedanji lastnik Lekarne je prostore zgradil glede na funkcionalne potrebe takratnega časa. Od takrat pa vse do danes ni bila izvršena nikakršna prenova poslovnih prostorov razen kleti, ki je bila urejena po izvršeni regulaciji
upravni stanovanjski skupnosti, ki je v program sredstev od najemnine vključila ureditev poslovnih prostorov Lekarne. S podporo IS Skupščine občine in delegatov skupščine SSS Kočevje, se nam bo uresničila že dolgo načrtovana želja in potreba po prenovi.
Za opremo je pretežni del sredstev prispevala DO Salus Ljubljana, del po posebnem sporazumu, del sredstev pa iz amortizacije DO Lekarna Koče-vje-Ribnica. To je primer, ko se z zavzetim sodelovanjem zainte-
reke Rinže. Danes prihaja zaradi stiske v prostoru za izdajo zdravil do velike gneče in zastojev pri delu, zlasti v zimskem času in ob slabem vremenu, kar narekuje nujnost prenove. Tudi pri strokovnih pregledih lekarniških prostorov so nas vedno opozarjali na pomanjkljivosti, odgovorni v lekarni pa smo obljubljali odpravo le teh. Kljub vsem prizadevanjem pa se je vedno zapletlo pri finančnih sredstvih.
Tako smo se v letu 1987, zlasti pa v letošnjem letu še bolj zavzeto lotili priprav za prenovo — tako v Lekarni kot v Samo-
resiranih lahko tudi v tem času kaj naredi v zadovoljstvo vseh uporabnikov, zlasti pa tistih, ki pri nas iščejo zdravja in pomoči.
Še posebno obvestilo!
V času adaptacije lekarniških prostorov se bo lekarna preselila v prvo nadstropje v začasno pripravljen prostor za izdajo zdravil. Zato občane prosimo za razumevanje ter obveščamo, da bo delo v začasnih prostorih teklo nemoteno in bo predvidoma trajalo en (1) mesec.
Direktor DO Lekarne Kočevje-Ribnica
Steklina (Rabies)
Steklina je huda kužna bolezen,'za katero zbole vse toplokrvne živali in človek. Bolezen poteka s hudimi znamenji okvar na živčevju ter se praviloma konča s smrtjo (poginom). Bolezen se prenaša iz živali na žival ali na človeka skoraj izključno z vgrizom stekle živali. Sama bolezen je že zelo stara, saj so jo ljudje poznali in pisali o njej že pred našim štetjem (Aristotel 322 let p.n.š.).
Poznamo dve obliki bolezni glede širjenja: gozdno — silva-tično, ter mestno — urbano steklino. Za silvatično obliko je značilno, da so glavni prenašalci te bolezni lisice. Ta oblika je precej pogosta pri nas v Sloveniji. Njen pohod se je začel že leta 1939 na Poljskem in od tam se je širil na jug in zahod, po izračunih približno 40 km na leto. Šir-
jenje stekline med lisicami se bi zaustavilo, ko se bi njihovo število znižalo na dve lisici na 1000 ha. V svetu so spoznali, da je steklina prisotna, dokler se virus vzdržuje v lisicah, to pa traja vse dotlej, dokler so populacije lisic goste. Domnevajo, da je v Evropi, zlasti v zahodni, 3—4 krat več lisic, kot jih je bilo leta 1939. Razlog ekspanzije teh živali je v tem, da razen človeka praktično nimajo nobenega resnejšega naravnega iztrebljevalca.
Pri urbani — mestni steklini pa je glavni prenašalec pes. V Sloveniji je zaradi vsakoletnega obveznega cepljena ni.
Virus stekline napada živčne celice in te začno propadati. Posledice tega pa so splošne ohromitve organizma in ohromitev dihalnih mišic, kar ima za
Veterinarski zavod ljubljanske regije p.o. DE Kočevje
OBVEŠČA
—	da sprejemamo naročila za umetno osemenjevanje krav in zdravljenje živali vsak dan od 6.30 do 10. ure,
—	ambulanta za male živali (pse, mačke...) obratuje v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 6.30 do 7.30
—	veterinarska zdravila dobijo stranke v naši lekarni (v I. nadstropju) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 13. do 14. ure
—	za nujne primere lahko pokličete dežurnega veterinarja vsak dan na telefonsko št. 851-433.
VETERINARSKI ZAVOD LJUBLJANSKE REGIJE p.o. d.e. KOČEVJE, ROŠKA C. 4, 61330 KOČEVJE
ODDELEK ZA EP1ZOOTIOLOGIJO
Na podlagi Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1988 na območju občine Kočevje (Ur. 1. SRS 7/88)
RAZPISUJEMO
obvezno cepljenje psov po naslednjem razporedu
Dan in kraj	Ura	Dan in kraj	Ura
18. 4.1988		20. 4.1988	
Cvišlerji	8.00	Kočevje	8.00-16.00
Onek	8.30	Šalka vas	15.00
Koprivnik	9.00	Željne	16.00
Nemška loka	9.30	Klinja vas	16.30
Brezovica	10.00	Gorenje	17.00
Čeplje	10.30	Breg pri Kočevju	16.30
Predgrad	11.30	Srednje ložine	17.00
Dol	12.00	Stara cerkev	17.30
Lazi	12.15		
Vrt	12.30	21. 4.1988	
Knežja lipa	13.30	Briga	16.00
Spodnji log	14.00	Borovec	16.30
Rajndol	14.30	Primoži	17.00
Mozelj	15.00	Kočevska reka	17.30
		Novi lazi	18.00
18.4.1988		Štalcerji	18.30
Smuka	12.00		
Stari log	13.00	21. 4.1988	
Polom	15.00	Kuželj	7.00
Struge	16.00	Bosljiva loka	8.00
Tisovec	17.00	Osilnica	9.00
		Podvrh-Korita	10.00
19. 4.1988		Papeži	11.00
Morava	8.00	Črni potok pri Vicah 11.30	
Ajbelj	8.30	Podplanina (križišče) 13.30	
Briga	9.00	Pungert	13.45
Banja loka	9.30	Trava	14.00
Nova sela	10.00	Draga	15.00
Kostel	10.30	Podpreska	15.30
Vrh	11.00	Lazeč	16.00
Vas	11.30	Stari kot	17.00
Pirče	12.00	Novi kot	17.30
Petrina	12.15		
Slavskilaz	13.00		
Črni potok	15.30		
Livold	16.00		
Dolga vas	17.00		
Cepljenje je obvezno za vse pse starejše od 4. mesecev.
Stroški znašajo 8.000,- din za vsako cepljeno žival v času akcije, izven akcije pa 10.500,- din.
Veterinarski zavod ljubljanske regije, D.E. Kočevje
posledico smrt. Pri človeku (pri živali ne) se pojavi tako imenovana »hidrofobija« — strah pred vodo, kjer vsak poskus pitja, celo poslušanja žuborenja ali kapljanja vode povzroča hude krče požiralnikovih mišic.
Steklina pri psu poteka v različnih oblikah:
—	tipična (maniakalna, divja)
—	tiha (paralitična) in
—	atipična steklina.
Pri tipični (maniakalni, divji) obliki poteka bolezen v treh stadijih:
a)	Melanholični stadij
traja 1/2 do 3 dni. Pes postane nezaupljiv ali popadljiv, nekateri se dobrikajo, so neposlušni do gospodarja, brez vzroka lajajo in grizejo zrak, kot bi lovili muhe. Odklanjajo hrano, zelo pogosto pa požirajo različne neprebavljive predmete (kamni, les...) pri čemer se davijo in močno slinijo. Lajanje je spremenjeno, zamolklo.
b)	Stadij vzburjenja
Razdražljivost in vzburjenost se v tem stadiju še povečata. V napadu besnila pes grize s tako ihto, da si pri tem večkrat polomi zobe. Pes grize vse, kar mu pride v bližino: predmete, živali in ljudi. V tem obdobju ima še veliko slo po potepanju in se poskuša na vsak način osvoboditi verige.
c)	Stadij paralize
V	tem obdobju postane pes do kraja izčrpan, poceja se mu gosta slina iz gobca. Pojavijo se paralize okončin in dihalnih mišic in na koncu nastopi smrt.
Virus stekline se med boleznijo nahaja v živčnem tkivu, v slinskih žlezah, slini in bezgavkah. Sama slina je najvirulen-tnejša v začetku bolezni, kasneje njena virulenca ni tako izrazita.
V	neugodnem okolju virus stekline ni posebno odporen. Dokaj hitro ga uniči sončna sve-
tloba, prav tako hitro odmre, če je izpostavljen zraku in sušenju. Temperatura nad vreliščem ga uniči takoj. Pri temperaturi 27°Č se virus uniči že po 24 urah. Pri nizkih temperaturah med —20 do —40°C ohrani svojo aktivnost več let. Pri sobni temperaturi pa propade v 2—3 dneh.
Ker je ta bolezen zoonoza (bolezen, ki se prenaša iz živali na človeka) in ker človek, ki je obolel, lahko umre, vsako leto obvezno cepimo vso pasjo populacijo v Sloveniji. Lovske pse, ki jih uporabljamo za lov, cepimo dvakrat letno.
Da bi bila vakcinacija psov uspešna, je potrebno, da lastnik svojega psa 15 dni pred cepljenjem dehelmintizira - to je očisti notranjih zajedalcev, ker le-ti lahko povzročijo slabši imunski odziv živali. Tablete za dehel-mintizacijo dobite na Veterinarskem zavodu ljubljanske regije DE Kočevje.
Leta 1987 je Veterinarska postaja poslala 13 poginjenih ali pobitih živali na preiskavo za steklino in rezultati so naslednji:
lisice:	število pozitivnih — 8
število negativnih — 2 psi:	število negativnih — 3
Leta 1988 do 20. 3. 1988 pa je bilo poslano 9 živali na preiskavo za steklino, rezultati so:
lisice:	število pozitivnih - 5
število negativnih — 1 jelen:	število negativnih - 1
mačke: število negativnih 2
Po zakonu je dolžan lastnik pripeljati psa na 10-dnevno opazovanje, če je njegov pes poškodoval osebo. Žival opazujemo L, 5. in 10. dan po ugrizu pri Veterinarskem zavodu ljubljanske regije DE Kočevje.
Levstek Peter, dipl. vet.
novice
IZ DRUŠTEV
GD Kočevje se krepi in razvija
V sejni dvorani gasilskega centra v Kočevju je bil v soboto, 26. marca letni občni zbor GD Kočevje. Ostala GD v občini Kočevje so pripravila letne občne zbore za leto 1987 že v januarju. Poleg članov društva so bili na tej konferenci prisotni kot gostje predsednik OGZ Kočevje Pavle Pogorelec, predsednik in poveljnik iz pobratenega GD Škofja Loka ter delegat iz GD Šalka vas - Marjan Kocjan. Gostje so pozdravili konferenco in vse navzoče člane ter zaželeli gasilcem še vnaprej veliko delovnih uspehov, pa čim manj požarov. Predstavniki GD Škofja Loka pa so se s Kočevci dogovorili za prijateljsko tekmovalno srečanje ŠTIRIH, ki bo 25. junija v Škofji Loki. Iz poročil predstavnikov upravnega odbora GD Kočevje je bilo možno spoznati veliko delavnost in predvsem požrtvovalnost tako posameznih članov kot celotne organizacije. Samo podatek o rekordnem številu 48 operativnih intervencij na območju Kočevja in okolice pomeni veliko angažiranost in dejavnost operativcev pri gašenju požarov. Ugotovljeno je, da se GD Kočevje krepi in razvija in to spoznanje mora spodbujati člane in jim
dajati novih moči. Velik premik in napredek GD Kočevje se med drugim tudi ureditev servisne delavnice, ki skrbi za aparate, ki so potrebni za preventivno dejavnost in gašenje začetnih požarov.
GD Kočevje je v lanskem letu pripravilo več tečajev in oblik izobraževanja v nekaterih delovnih organizacijah.
V okviru požarno-varnostne preventive je društvo pripravilo predavanja s praktičnimi prikazi gašenja začetnih požarov v Kmetijskem	gospodarstvu
TOZD Govedoreja Kočevje, potem v TOZD Mesarija, v GG Kočevje-TOZD Transport gradnje pa v Domu starejših občanov Kočevje ter v KS Ivan Omerza.
Na področju strokovnega usposabljanja je bilo v preteklem letu veliko storjenega. Dva člana GD Kočevje sta uspešno opravila šolo za poklicne gasilce v Ljubljani; več članov se je udeležilo tečaja za voznike gasilskih vozil, potem so se udeležili člani tudi tečaja za poveljnike in namestnike operativcev. Posebno pozornost so v GD Kočevje posvetili vzgoji in izobraževanju pionirjev iz PDMG z osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje. V letu 1987 so se pi-
onirji gasilci praktično usposabljali za občinsko in področno pionirsko gasilsko tekmovanje. Članska operativna enota gasile-cev se je usposabljala za tekmovanje tradicionalnega srečanja ŠTIRIH, ki je bilo lani v Žabni-ci. Delavci servisne delavnice so si pridobili predpisano strokovno izobrazbo za delo na področju gasilske, dejavnosti.
V načrtu bodočega dela pa je poudarek na samem pravnem organiziranju in razširitvi dejavnosti še na druga področja.
Lahko rečemo, da je v GD Kočevje opaziti tudi napredek pri ureditvi prostorov, garaž in orodjarne, pri vzdrževanju vozil in gasilske tehnične opreme. Člani GD Kočevje so lani tudi aktivno sodelovali v vojaški vaji »Jesen 87« in uspešno opravili vse naloge.
Na letni konferenci so izglasovali razrešnico (dosedanjemu) staremu upravnemu odboru in izvolili nove člane oziroma organe upravljanja. Izoblikovali so tudi smernice bodočega dela. Posebno se bodo morali pripraviti na letošnjo proslavo ob visokem jubileju - 110. obletnici obstoja GD Kočevje. Ta proslava pa naj bi bila v začetku junija, to je še pred XI. gasilskim kongresom Šlovenije, ki bo sredi junija v Celju.
O praznovanju in slavju ob jubileju GD Kočevje pa so govorili tudi 9. aprila na letni konferenci OGZ Kočevje.
VILKO ILC
Obvestilo članom DU
Komisija za izlete je za svoje člane pripravila enodnevni izlet z avtobusom, ki bo v soboto, 14. maja 1988 z odhodom z avtobusne postaje Kočevje ob 7. uri. Odšli bomo v smeri proti Ribnici in nadaljevali pot skozi Sodražico, Novo vas. Bloško polico, Lož, Stari trg, Babno polje, Prezid, Čabar, Osilnico, Brod na Kolpi in nazaj do Kočevja, kamor se bomo vrnili v večernih urah.
Ker izleti postajajo vse dražji smo se odločili, da ne bomo organizirali prehrane. Kdor želi, si lahko vzame hrano s seboj. Kosili pa boste lahko tudi na poti, saj se bomo med potjo ustavljali po željah udeležencev izleta.
Prijave za izlet bomo sprejemali do petka, 29. aprila. Cena izleta bo znana ob prijavi.
Izlet bo povezan z ogledom kulturnih in zgodovinskih zanimivosti ter z opisom poti.
Prisrčno vabljeni!
Društvo upokojencev Kočevje Roška cesta 5
Društvo
Gojitveno delo v sekciji Rinža
Člani ribiške sekcije Rinža so pričeli leta 1985 uporabljati enega od pritokov Rinže za gojitveni potok potočne postrvi. S tem delom se je začela ukvarjati manjša skupina zanesenjakov.
Delo je potekalo nenačrtno, saj na tem področju nismo imeli pravih izkušenj. V prvem ciklusu, ki je trajal eno leto, smo vložili enoletno mladico in uredili nekaj pragov na potočku, da bi dvignili nivo vode.
Po izlovu z elektroagregatom smo videli, da so možnosti za gojitev dobre, saj so se enoletnice lepo razvile. V drugem ciklusu, ki se je pričel maja 1986 z vložkom cca 200 kom. zaroda potočne postrvi, smo še naprej urejali strugo. Narejenih je bilo nekaj manjših jezov, ki preprečujejo nastanek hudournika ob visokih vodah. V nedeljo, 13. marca 1988, smo po dveh letih odlovih z elektroagregatom dvoletno mladico. Pri akciji je sodelovalo 14 ribičev. Odlovljenih je bilo cca 200 kom. rib.
Odstotek preživetja sicer ni najboljši, vendar sta bili odlov-ljeni dve postrvi, ki sta bili dolgi preko 30 cm. Ostali sta od prvega ciklusa in se seveda hranili tudi z zarodom, ki smo ga vložili v drugem ciklusu.
Po odlovu smo izmerili in stehtali 40 kom. postrvi. Rezultati so pokazali, da smo na pravi
Rezultat dobrega gospodarjenja
poti, saj je bila povprečna dolžina 15,5 cm, teža pa 65 g.
V	novem dvoletnem ciklusu načrtujemo, da bomo vložili 3000 kom zaroda.
A. H.
V	predhodni številki Kočevskih novic je prišlo pri poimenski navedbi novih članov IO Ribiškega društva do napake. Blagajnik društva je ARKO TOMAŽ in ne Arko Cveto, kot smo navedli.
Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
V dneh od 22. do 26. marca 1988 je Odbor za pripravo republiške razstave ročnih del upokojencev Slovenije ob sodelovanju društev upokojencev in posameznikov organiziral razstavo ročnih del upokojencev. Na razstavi, ki je bila v prostorih Delavske enotnosti v Ljubljani, je bilo razstavljenih preko 500 različnih izdelkov. Društvo upokojencev Kočevje je poslalo na razstavo izdelke, ki so jih izdelali; Beljan Marija, Glad Matija, Pogorelec Ciril in Trkovnik Marija. Benkič Elek iz Morave, pa je sam poslal svoj izdelek na razstavo. Zanj je dobil nagrado. Tudi kočevski upokojenci so si ogledali razstavo in jo skorajda vsi pohvalno ocenili. Ta razstava pa je postala vspodbuda za razstavo, ki jo nameravajo sami organizirati.
- vd -
GD — Vrsto let zaman
VCK
VIDEO CENTER KOČEVJE
se predstavlja in vam nudi:
—	veliko izbiro posnetih video kaset
—	presnemavanje video filmov na naše in vaše kasete
—	snemanje z video kamero na video kasete sistema VHS
NOVO!!!
Filmi s slovenskimi podnapisi! Članarine ni!
Delovni čas: od 15.000 - 20.00 ure sobota:	od 12.00 — 15.00 ure
nedelja:	zaprto
SE PRIPOROČAMO:
ŠPILETIČ TONI ŠEŠKOV A 13 Tel. 852-192
Vodstvo Gasilskega društva Mozelj si je vrsto let prizadevalo, da bi pridobilo za svoj dom stavbo, ki je v družbeni lastnini. V tej stavbi imajo že vrsto let v pritličju shrambo gasilskega orodja. Zatrjujejo, da so to stavbo pred 35. leti obnavljali člani tega društva in ostali krajani. Da bi si pridobili te pravice, so opravili več obiskov pri posameznih organih in napisali nekaj vlog. Vedno je postal ovira stanovalec, ki stanuje v tej stavbi.
Pred leti so bili gasilci dogovorjeni. da jim bo Gozdno
gospodarstvo Kočevje — TOZD Gozdarstvo Rog omogočilo pridobitev lesa za ostrešje. Tudi v tem niso uspeli. Čas je hitro mineval, stavba pa je v takem stanju, da je potrebna temeljite obnove. Gasilci ne želijo več pridobiti pravico razpolaganja s celotno stavbo, saj nimajo denarja za popravilo. Vedo tudi, da denarja ne bodo dobili od Skupnosti za varstvo pred požari občine Kočevje in Gasilske zveze Kočevje. Kdo jim bo torej priskočil na pomoč?
V. D.
Obveščamo člane avto-moto društva Kočevje, da bo redni občni zbor 28. 4. 1988 ob 17. uri v predavalnici Doma telesne kulture v Kočevju.
Dogovorili se bomo o nadaljnjem delu in izvolili novo vodstvo društva za naslednje mandatno obdobje.
Predsednik: Stane Levstek
Delavska godba v Kočevju deluje že 61 let
Tudi maržuretke so članice Delavske godbe. Na sliki: z nastopa v Domu starejših občanov Kočevje februarja letos
Delavska godba že 61. leto uspešno opravlja svoje poslanstvo. Bila je ustanovljena leta 1927 in tako je preteklo leto slavila 60. letnico svojega obstoja in delovanja. To so poudarili na letni skupščini, ki je bila v petek. 25. marca, v prostorih Hotela Pugled Kočevje. Iz podanih poročil in razprav je mogoče ugotoviti, da so imeli člani godbe v minulem letu 104 nastope, od tega kar 93 na pogrebih. V svoje vrste vključujejo preko 200 članov, ki uspešno delajo v 6 sekcijah. Pohvalno je to, da so po daljšem obdobju uspeli v minulem letu dokončati dela pri obnovi prostorov v poslopju bivše gimnazije. Ugotavljajo, da so jim ti pretesni za tako uspešno in množično dejavnost. Že sedaj razmišljajo o možnosti pridobitve novih, nadvse potrebnih prostorov. Ena izmed zelo pomembnih pridobitev v preteklem letu za godbo je ta, da so
uspeli doseči pri organizacijah združenega dela in ostalih skupnostih podpis samoupravnega sporazuma. Do sedaj je ta sporazum podpisalo že 80 odstotkov načrtovanih podpisnikov. Pričakujejo, da bodo tudi tisti, ki še tega niso storili, to opravili čim-prej. Tesno sodelujejo s pihalnimi orkestri Dolenjske in sosednjih občin. Udeleževali so se prireditev izven občine. Upravni odbor je imel kot izvršilni organ v letu 1987 sedem sej. Na skupščini so sklenili, da bo odslej poleg upravnega odbora deloval strokovni odbor godbe in strokovni odbor spremljajočih sekcij. S takim načinom vodenja želijo doseči kolektivno odločanje in razreševanje številnih vprašanj, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Omenili so težave glede denarja, vendar upajo, da se bo mogoče letos stanje izboljšalo.
- v. d. -
GLASBA IN PLES
Plesna skupina BALESTRA deluje v okviru Delavske godbe Kočevje od leta 1986. Videli ste jo lahko na številnih nastopih v Kočevju, Fari, Novem mestu, Črnomlju, Vinici, Straži, Titovem Velenju, Mariboru in drugod. Nastopila je tudi ob otvoritvi MK ŠKOR’C. V okviru tega kluba tudi deluje.
Skupino, ki pleše show dance sestavljajo: Ule Mateja, Janežič Petra, Jerbič Alen, Komac Andrej ter Ofak in Klarič Nataša. Delujejo pod vodstvom Ule Mateje, ki je tudi koreografinja skupine.
Usklajenost vseh članov skupine pri izvajanju določenih plesnih korakov in gibov zahteva precej vaje, zato skupina inten-
zivno vadi 2-krat tedensko. Vadijo v prostorih Delavske godbe, ki je, predvsem s tehničnim vodstvom Slavka Rančigaja, tudi veliko pripomogla k sami ustanovitvi skupine.
Da bi izpopolnila svoje plesno znanje se skupina povezuje s plesnimi skupinami iz drugih krajev. Nastopi, oblačila in izmenjave plesnih korakov so vezani na določena finančna sredstva, pri čemer jim je sponzorstvo slaščičarne Tri pike izredno dobrodošlo. Kolikor vemo, je Balestra edina tovrstna plesna skupina v naši občini, zato jim toliko prej zaželimo še naprej uspešno delo.
L. S. M.
Od leve proti desni: Ule, Janežič, Jerbič, Ofak, Klarič.
Šport
Strelske novice
V Kočevju je bilo 19. marca na strelišču na Rudniku regijsko tekmovanje s serijsko zračno puško. Na tekmovanju so sodelovale naslednje kategorije: člani, članice, mladinci in mladinke. Na tekmovanju so strelci potrjevali norme za udeležbo na republiškem tekmovanju. Doseženi so bili naslednji rezultati: člani ekipno: 1. mesto SD 29. oktober Grosuplje 1098 krogov,
2.	mesto SD Kočevje 1089 krogov, 3 mesto SD Bukovec Videm Dobrepolje 1088 krogov, 4. mesto SD Itas Kočevje 1074 krogov, 5. mesto SD Sonja Vesel Ivančna gorica, članice ekipno: 1. mesto SD Itas Kočevje 1070 krogov, mladinci ekipno: 1. mesto SD Kočevje 1066 krogov, 2. mesto SD Jože Kovačič Šentvid 1060 krogov.
Člani posamezno: 1. mesto Dizdarevič Marjan 371 krogov,
2.	mesto Skušek Marko 368 krogov, 3. mesto Kolenc Jože 368 krogov, 4. mesto Kolenc Zvone 366 krogov (vsi SD 29. oktober Grosuplje) 5. mesto Pevec Roman 366 krogov SD Kočevje. Članice posamezno: 1. mesto Belšak Alenka 359 krogov, 2. mesto Učakar Nada 357 krogov,
3.	mesto Zalar Marija 354 krogov, 4. mesto Eberle Tončka 338 krogov, 5. mesto Milešič Zinka 324 krogov (vse SD Itas).
Mladinci posamezno: 1. mesto Šega Sašo 366 krogov SD Kočevje, 2. mesto Aničič Radivoj 364 krogov SD 29. oktober Grosuplje, 3. mesto Rojec Tone 360 krogov SD Jože Kovačič Šentvid, 4. mesto Verbič Dušan 357 krogov SD Jože Kovačič Šentvid, 5. mesto Pantar Primož 350 krogov SD Kočevje.
Mladinke posamezno:	1.
mesto Turk Marija 334 krogov SD 29. oktober Grosuplje, 2. mesto Peterlin Tanja 329 krogov SD Bukovec Videm Dobrepolje.
Tekmovanje je sodil zvezni sodnik Škrubej Franc.
Konec meseca marca je bila končana občinska liga v streljanju z zračno puško. Končni vrstni red (11 tekem) je naslednji:
EKIPA	Krogi Točke	
1. ITAS I.	15748	22
2. TEKSTILANA	15321	20
3. ZŠAM	15011	16
4. LIK	14811	16
5. KOČEVJE	14460	16
6.	MELAMIN 7.	KOČEVSKI	14677	12
TISK	13946	10
8. ITAS II.	14677	8
9. KOMUNALA	14133	6
10. ROG	12810	4
11. ŠALKAVAS	12874	2
12. KOPRIVNIK	13420	0
2.	in 3. aprila je bilo v Trzinu republiško prvenstvo s serijsko zračno puško. Norme za republiško prvenstvo je iz Kočevja izpolnilo 5 članov, 3 članice, 3 mladinci in 2 pionirja.
Odlične uvrstitve na republiškem prvenstvu so dosegli mladinci ekipno s 1068 krogi, osvojili so 3. mesto. Šega Sašo je izpolnil normo za državno prvenstvo, ki bo 24. 4. 1988 v Skopju. V močni konkurenci članic pa so strelke Itas-a dosegle odlično 4. mesto, s skupaj nastreljenimi 1064 krogi. Ekipa je dosegla normo za državno prvenstvo, ki bo 16. 4. 1988 v Zenici. Člani in pionirji pa žal niso dosegli norm za uvrstitev na državno prvenstvo.
Ernest Deržek
Uspešen zaključek kegljaške sezone 87/88
Uspehi članov in članic KK Kočevje v II. republiški ligi—zahod so nad pričakovanji. V pravem času so združili izkušenost ter mladost in rezultati so tu. Zelo dobro vzdušje v ekipah in izboljšani pogoji treninga so v mnogočem botrovali doseženim rezultatom.
V II. republiški ligi-zahod za člane je nastopilo 8 moštev. Moštvo KK Kočevje je skozi celo ligo igralo zelo dobro. Nepričakovan poraz proti Gorici na domačem kegljišču, je hitro nadoknadilo z zmagami v gosteh. Za moštvo so nastopali: Pajnič Milan, Kajfež Tine, Levstik Bojan, Krže Roman, Rački Marjan, Ožanič Boris, Novak Ivan in Sevenšek Tine. Za osvojeno 2. mesto so zaslužni prav vsi, še posebno pa Kajfež Tine in Pajnič Milan, ki sta bila najboljša igralca.
Lestvica:
1.	Triglav	28	točk
2.	Kočevje	18	točk
3.	Gorica	18	točk
4.	Geološki zav.	14	točk
5.	Proteus	12	točk
6.	Pivka	10	točk
7.	Simon Jenko	6	točk
8.	Izola	4	točk
V II. republiški ligi—zahod za članice je nastopilo 6 moštev. Tudi ekipa članic je igrala zelo dobro. Poraz na domačem kegljišču proti Adrii za 15 kegljev ji je odvzel možnost borbe za 1. mesto in s tem uvrstitev v I. republiško ligo, kar bi bil največji uspeh kegljanja v Kočevju. Za moštvo so nastopale: Trpin Mira, Kosten Anica, Legan Kristina, Potočnik Angelca, Janež Vera, Žafran Angelca, Mihelič Suzana, Margan Marija, Marinč Vesna in Obrstar Vanda. Za doseženo 2. mesto so zaslužne prav vse igralke in njihov trener Legan Jože.
Lestvica:
1.	Adria	20	točk
2.	Kočevje	14	točk
3.	Gradis	10	točk
4.	Logatec	8	točk
5.	Slovan	6	točk
6.	Proteus	2 točki
V	počastitev dneva žena je
KK Kočevje organiziral tradicionalni turnir, ki je letos slavil 25. obletnico. Na turnirju so nastopile ekipe:	Delnice, Krško,
Kočevje ter veteranke Delnic in Kočevja. Med veterankami je zmagala ekipa Kočevja s 1535 (Trpin, Legan, Potočnik in Šercer) pred Delnicami z 1389 keglji, posamezno pa so bile najboljše Trpin Mira s 400, Legan Kristina s 391 in Potočnik Angelca s 381 keglji.
V	uradni konkurenci je po dveh letih premora ponovno zmagalo Kočevje z 2351 pred Delnicami 2186 in - članom I. republiške lige ekipo Krškega z 2162 kegljev. Posamezno so bile najboljše Janež Vera s 403 pred Vrbanc (Delnice) s 402 in Kosten Anico s 398 keglji. Vse tri tekmovalke so bile boljše od mladinske državne reprezentantke Škafar Tončke iz Krškega.
Ekipa KK je nastopila na turnirju za občinski praznik v Ribnici ter že drugič zaporedoma zmagala. Premagala je tudi ekipo Bresta iz Cerknice, republiškega prvoligaša. Vrstni red ekipno: Kočevje 2468 (Sevenšek 411, Rački 413, Krže 437, Ožanič 397, Kajfež 406, Pajnič 404), Riko Ribnica 2443, Brest Cerknica 2432 in JNA Ribnica 2299 kegljev.
Posamezno so bili najboljši Rus Milan (Riko) 443, Krže Roman 437 in Založnik Tone (Brest) 430 kegljev.
Zaradi odigravanja II. republiške lige se je prvenstvo kluba
za člane in članice za leto 87’ končalo šele v marcu 88’. Na prvenstvu članov je nastopilo 18 članov v disciplini 4 x 200 lučajev mešano. Prvak kluba za leto 87 je postal Pajnič Milan pred Kržetom Romanom in Ožani-čem Borisom.
Na prvenstvu članic je nastopilo 10 igralk v disciplini 4 x 100 lučajev mešano. Prvakinja kluba za leto 87’ je postala Trpin Mira pred Žafran Angelco in Potočnik Angelco.
v
zveze. Zaradi zapletenega sistema tekmovanja je vrstni red dve koli pred koncem še neznan. Ocenjujemo, da trenutno zasedamo 2.-4. mesto. Ker se v L ligo LKZ uvrščata najmanj dve ekipi, tudi tukaj pričakujemo velik uspeh in uvrstitev med najboljše ekipe v ljubljanskem območju, kjer pa ne tekmujejo republiški ligaši.
Ob naštevanju rezultatov pa ne smem pozabiti omeniti člane kluba, ki so s svojim delom veliko pripomogli k doseženemu uspehu. Med nje sodi Rački Marjan, ki je bil vedno pripravljen voziti vozila, ki so nam jih dodelile DO za prevoz na tekme. Ob tej priliki se moram zahvaliti vsem DO, ki so nam omogočile lažje delo, posebno pa TOZD-u Gradnje—Transport, Avtu Kočevje, TEO Kočevje. Vsekakor doseženih uspehov ne bi bilo brez pomoči in razumevanja najemnika kegljišča Irta Igorja in TKS Kočevje. Vse naše delo pa so spremljali kot sodniki naslednji člani kluba:	Božič Milan, Kojek
Alojz, Adlešič Jože, Margan Marija, Štricelj Gorazd, Sevenšek Tine, Klarič Ivan, Novak Ivan in kot vzdrževalec avtomatike Arko Božo. Vsem iskrena hvala.
Jože Kozina
Drugo moštvo članov nastopa II. ligi ljubljanske kegljaške
Aktivnosti RŠD Itas
Plan dela in aktivnosti rekre-ativno-športnega društva (RŠD) Itas za leto 1988 je zastavljen tako, da si bo vsak član lahko izbral tisto dejavnost, ki mu najbolj ustreza. V planu so zajete aktivnosti v naslednjih panogah: odbojka, košarka, rokomet, nogomet, namizni tenis, streljanje, kegljanje, balinanje, atletika, šah, smučanje, planinstvo in kolesarstvo.
V	zimskem času je potekala in še poteka redna rekreacija v telovadnici in na kegljišču. Udeležba je zadovoljiva, čeprav se zavedamo, da so v večini prisotni vedno eni in isti. Rekreaciji v telovadnici bomo morali posvetiti več pozornosti. Z večjo raznovrstnostjo in strokovnim vodstvom, bomo morah omogočiti rekreacijo ljudem vseh profilov in starosti, kar je osnovni namen našega dela.
V	času rekreacije v telovadnici je bilo organizirano tekmovanje med proizvodnjami v nogometu. Nastopilo je 6 ekip.
Podobna tekmovanja bomo organizirali v vseh panogah, v katerih je to mogoče, v ostalih pa bodo organizirana prvenstva posameznikov. V letošnjem letu pričakujemo še večjo udeležbo na prvenstvu v atletiki kot v letu 87 in ponovno pomoč kočevskih atletskih sodnikov. Za dosedanje delo se jim zahvaljujemo.
Smučarji so prvi del sezone že končali. Tudi letos jim zima ni bila naklonjena. Udeležili smo se občinskega prvenstva v tekih in dosegli ekipno 3. mesto. Med posamezniki so bili najbolj uspešni Kocjančič Franc L mesto, Grišin Marjan 2. mesto in Devjak Rado 5. mesto, seveda vsak v svoji starostni kategoriji.
Organizacija tega prvenstva ni bila na takem nivoju kot v letu 87, zato tudi manjša udeležba naših članov. Zaradi pomanjkanja snega je bilo prvenstvo avtomobilske industrije Slovenije SPAIS 88 na Rogli, namesto v Črmošnjicah. Oddaljenost do
mesta tekmovanja je pogojevala tudi manjšo udeležbo. Tekmovanja v veleslalomu se je udeležilo 6 naših smučarjev. V kategoriji C so ekipno dosegli 4. mesto (Šalamon, Veselič, Klun), med posamezniki pa je bil najboljši Šalamon Franc z uvrstitvijo na 4. mesto. V kategoriji B sta nastopila Ofak Boris in Ožbolt Srdan ter osvojila 10. in 14. mesto med 24. tekmovalci.
V letošnjem letu se bomo udeležili sindikalnih športnih iger v vseh panogah. Kolesarji, ki so ena najbolj delovnih sekcij se bodo udeležili večine maratonov v Sloveniji, planinci pa vseh akcij PD Kočevje. Samostojno pa načrtujemo pohod na Bazo 20 v mesecu oktobru. Najbolj zanimiva bo udeležba na L letnih igrah avtomobilske industrije Slovenije v Kopru. Organizirala jih bo DO Tomos. Seveda ne smemo pozabiti sodelovanja z DO Riko in DO Vozila. Program dela je zelo obsežen, toda prepričani smo, da ga bomo s pomočjo DO in vseh športnih aktivnosti pri RŠD tudi realizirali.
Jože Kozina
Zimske sindikalne igre »Snežnika«
Kljub muhasti zimi je prizadevnim sindikalnim aktivistom uspelo organizirati zimske sindikalne igre. Tekmovanje je bilo v soboto 12. 3. 1988 na smučišču v Borovcu.
Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v veleslalomu in smučarskih tekih.
Rezultati:
Veleslalom - moški
1.	Šercer Ivo
2.	Božič Boris
3.	Mihelčič Goran
Teki — moški
1.	Lampe Konrad
2.	Mohorič Hinko
3.	Jakovac Jože
Ženske v tekih niso nastopile, v veleslalomu pa ni nobeni
uspelo pravilno prismučati do cilja.
G. S.
Prvo občinsko prvenstvo v bridgeu
V času od 8. 2. 1988 do 22. 2. 1988 je v prostorih hotela Pugled potekalo občinsko prvenstvo v bridgeu. Tekmovanje je vzorno organiziral in izvedel Bridge klub Kočevje.
Tekmovanja se je udeležilo 9 delovnih organizacij. Po zelo izenačenem in do zadnjega kola negotovem boju je zmagala ekipa SŠTUD, v postavi prof. BIŽAL SAŠA in GORNIK FRANC, pred ekipami ELEK-
TRO, MORC, Ljubljanska banka, MELAMIN itd.
Želja vseh udeležencev je, da bi ta lepa športna prireditev postala tradicionalna in še bolj množična. Tako bi bridge kot športna igra dobil ustrezno veljavo, katero ji sedaj nekatere družbene organizacije neodgovorno in povsem neutemeljeno oporekajo.
G. S
Šahovske novice
Turnir »26 zmrznjenih partizanov«
13. februarja je v Delnicah potekal že tradicionalni šahovski turnir v spomin na tragične dogodke iz NOB na Hrvatskem in z namenom obujanja revolucionarnih tradicij. Turnir je v domu JLA vzorno pripravilo ŠD Delnice. Udeležba je bila zaradi izredno slabih vremenskih razmer v primerjavi s prejšnjimi leti malce okrnjena. Šodelovalo je 13 ekip, ki so se razvrstile tako-
le:
mesto: ekipa:	točke:
1.	ŠD Goranka iz
Ravne Gore	43
2.	ŠD Kočevje	37
3.	TORPEDO Rijeka	37
4.	ŠD Rijeka	30
5.	Rade Končar	Rijeka	30
6.	Luka Rijeka	27
7.	ŠD Delnice	26,5
8.	ŠD Ribnica	25,5
itd.
Prve tri ekipe so sprejele spominske plakete. Ekipa ŠD Kočevje je nastopila v postavi: Malnar Tone, Podkoritnik Stane, Ivič Slobodan in Miklič Franc.
G. S.
10. jubilejno prvenstvo Ravne gore
Šahisti ŠD Kočevje že nekaj let sodelujejo s šahisti Ravne gore, občina Delnice. Tako so se odzvali tudi vabilu na 10. jubilejno prvenstvo v hitropoteznem šahu 19. 3. 1988. V izredno močni konkurenci, 40 šahistov iz širšega območja Hrvatske (sodelovali so mednarodni mojstri in mojstri), so se štirje šahisti ŠD Kočevje uvrstili v finalno skupino, kjer so dosegli naslednje uvrstitve:	Žilevski Samo 10.
mesto, Malnar Tone 11. mesto, Ofak Marko 12. mesto in Miklič Franc 13. mesto.
Čimer Štefan, prvak občine Kočevje za leto 1988
Na prvenstvu posameznikov v aktivnem šahu (tempo igranja 30 minut na igralca), ki se je končalo pred kratkim, je zmagal mojstrski kandidat Čimer Štefan, drugi je bil Malnar Tone in tretji Bajo Igor.
G. S.
12. MEDNARODNO TEKMOVANJE V
KAJAKU IN KANUJU NA DIVJIH
VODAH
Kolpa 1988
od petka 22. 4. do nedelje-24. 4. 1988 Program
PETEK, 22. aprila 1988
ob 16.00 uri - SPUST
prvenstvo SR Hrvatske in izbirno tekmovanje za reprezentanco. Most Osilnica-Hrvatsko do visečega mosta Grintovec-Turke.
SOBOTA, 23. aprila 1988
ob 10.00 uri - SLALOM
memorial »Tone Ožbolt« in izbirna tekma za reprezentanco
NEDELJA, 24. aprila 1988
ob 11.00 uri - SLALOM
prvenstvo SR Hrvatske in izbirna tekma za reprezentanco
ob 16.00 uri - RAZGLASITEV REZULTATOV
na štartu slaloma kajakaški športno rekreativni center »stari malni« pri Osilnici.
x______________________________________________/
Morija na Preži
Gremo v kino
27. aprila mineva šestinštirideset let od enega najbolj krvavih zločinov, ki so ga zagrešili italijanski okupatorji na Kočevskem.
Nezadržen razvoj narodno osvobodilne borbe, vse večja aktivnost partizanskih enot in spoznanje lastne nemoči je nagnalo italijanske okupatorje, da so pričeli segati po najbolj brezobzirnih sredstvih. Njihov cilj je bil, da zadušijo upor in da prisilijo uporniški narod k pohlevnosti in poslušnosti. Da bi se maščevali za poraze v spopadih s partizanskimi enotami, so se pričeli znašati nad nedolžnim prebivalstvom. V takih razmerah je prišlo tudi do pokola nedolžnih žrtev pri vasici Preža. Žrtve niso zagrešile ničesar drugega kot to, da so bili Slovenci.
26. aprila 1942 je partizanska patrulja sprožila nekaj strelov na kolono vojaških kamionov pri Banja Loki. Že naslednji dan, 27. aprila, je zjutraj prihrumela močnejša italijanska vojaška enota na Drežnik in tam pobrala osem mož. Dejali so jim, da bodo morali nositi strelivo. Podobno so storili tudi v neka-trih drugih naseljih in tako zbrali 14 mož. Natovorili so jim zaboje s strelivom, težke minomete in drugo težko opremo ter jih pod stražo uvrstili v svojo kolono, ki je česala okoliške gozdove. Spotoma so ujeli še dva partizana. Po vsem sodeč je poveljstvo enote sprva kolebalo, ali naj te ljudi pomori ali ne. V tem pa se je našel izdajalec, domačin, ki je že večkrat ušel tako od partizanov kot od Italijanov. Le-ta je okupatorskim vojakom zagotavljal, da so vsi možje, ki so jih pobrali, partizani. Ta lažna ovadba je bila dovolj za to, kar se je kasneje zgodilo.
Že precej let je minilo, ko sem obiskal pokojnega starčka Antona Malnarja, domačina s Preže. On in njegova pokojna žena sta bila edini priči krvavemu dogodku. Takole je pripovedoval stari Malnar:
... »Dobro se spominjam vsega, kot da je bilo včeraj. Italijani
so prišli tistega dne dopoldne, menda iz Kočevja. Šli so mimo moje hiše, s seboj pa so peljali može iz Drežnika in drugih vasi. Nosili so težke zaboje municije na plečih, Italijani pa so jih priganjali.
Popoldne se je kolona vrnila. Mislim, da so bili nekje na Brigi. Ustavili so se pred mojo hišo, ki je zadnja v vasi. Bilo jih je mnogo. Meni so pokradli vse, kar je bilo kolikor toliko vrednega, češ da sem komunist. Res nisem vedel, kaj je to... Med vojaki so stali na smrt izmučeni možje s tovori na hrbtu. Štirinajst je bilo domačih in dva partizana, ki so ju spotoma ujeli. Zasramovali so jih in jim pretili. Z ženo sva se jima hotela približati, toda nisva se upala, ker so nama pretili s puškami in bajoneti. V strahu sva se stisnila v hišo.
Nato je vdrlo v sobo nekaj vojakov in zahtevali so, da jim dam sekire. Z ženo sva mislila, da bodo sekali drva. Dal sem jim dve sekiri, pa so zahtevali še. Ker nisem bil dovolj uren, so jih poiskali sami. Vzeli so mi pet sekir, kolikor sem jih imel pri hiši.
Kmalu nato so vojaki odpeljali domačine in partizane mimo moje hiše proti ograjam. Čez nekaj časa se je začulo strašno kričanje in klicanje na pomoč. Tedaj sem se zavedel, da pobijajo ljudi. Bal sem se, da se bodo lotili tudi mene in žene. Vendar, ko je kričanje potihnilo, so se Italijani zbrali in začeli odhajati. Videl sem, da so enega vojaka prinesli onesveščenega z morišča. Tudi za morilce je bila slika prestrašna.
Ob odhodu je k meni pristopil italijanski oficir in mi zapretil, da se trupel ne sme nihče dotakniti. Dejal je, da morajo ostati tam, da jih bodo požrle zveri, ker so to komunisti.«
Malnar se je šele naslednje jutro napotil proti ograjam. Prizor. ki se mu je razgrnil pred očmi, je bil več kot grozen. Umorjeni so ležali na več mestih, po trije in trije skupaj. Bili so strahovito razmrcvarjeni.
ŽENSKA Z RDEČIM KLOBUKOM, japonsko-nemški erotični film
DIRKA S SMRTJO, novo-zelandski triler ČAROVNICE, ameriški znanstveno fantastični film POTEPUHI IZ BEVERLY H1LLSA, ameriška komedija Nick Nolle, Richard Drey fuss, Bette Midler v glavni vlogi. Razkošen, zabaven film ob obilju glasbe, ki jo izvaja slavna zvezda rock glasbe — LITTLE RICHARD.
OGNJENE ULICE, ameriški akcijski film z glasbo NEVARNOST V ZRAKU, francoski, srhljiva drama Dobitnik nagrade Cesars za režijo in montažo.
BAUNTI, ameriški avanturistični
MEL GIBSON v glavni vlogi, veliki spektakel, veličastna avantura po morju, posneta na vseh geografskih dolžinah oceana, s smislom za doživljanja lepote Havajev itd..
TUDI TAKŠNO TE LJUBIM, ameriška romantična komedija
ZGODILO SE JE DANAŠNJEGA DNE, mladinski film MASKA, ameriška drama
režiser: PETER BOGDANOVICH, CHER v glavni vlogi je prejela nagrado CANNESA. Film je bil predstavljen v Tokiu in na FESTu.
VEČERNA OBLEKA, francoski, črna komedija LJUDJE MAČKE, ameriški horor PARK JE MOJ, ameriško-kanadski triler Nekdanji vietnamski veteran zavzame Centralni park v New Yorku, da bi tako pokazal na krute razmere v ameriški družbi. Bolj ko družbo, pa s tem aktom spremeni sebe.
ŽIKINA DINASTIJA H-del, jugoslovanska komedija OREL PRAVICE, ameriška kriminalka ROBERT REDFORT in DEBRA WINGER v glavnih vlogah
SVET DEMONOV, italijanska grozljivka Film, sicer grozljivka, vendar nosi v svojem sporočilu tudi posebno humanistično parabolo. Glasba, ki jo izvajajo mnoge rock zvezde sodobne dobe.
Prste na rokah so imeli polomljene, s sekirami so jim sekali roke, ruvali so jim nohte, bodli jih z bajoneti, na koncu pa so jim trpljenje dokončali z udarci sekire po glavi. Nekateri so imeli glave preklane, ker so jih udarjali z ostrino sekire.
Le skrajni sadisti, ljudje, ki nimajo niti trohice človečnosti v sebi, ljudje, ki so padli na raven, ki je mnogo nižja od najbolj divjih zveri, so zmožni storiti kaj takega. Izdajalca je sicer doletela zaslužena kazen, vendar to mrtvih mož in očetov ni vrnilo njihovim družinam.
In ko razmišljam o vseh teh strahotah, se mi vsiljuje misel, ki vse bolj gloda v meni. Zadnje čase lahko zasledimo v našem tisku, zlasti mladinskem, poplavo člankov, v katerih si avtorji na vse kriplje prizadevajo, da bi »raziskali« našo bližnjo preteklost.
Dobrodošla jim je prav vsaka napaka, da bi prikazali pretekle dogodke in ljudi, ki so se borili proti okupatorju, čimbolj črno. Ne vem, ali se hote ali ne izogibajo opisovanju dogodkov, kot je ta in takih je bilo na stotine v naši domovini. O vsem tem, torej o enem in drugem je treba govoriti in to v medsebojni povezanosti, pa bodo mnoga spoznanja precej drugačna, kot nekateri žele, da bi bila.
Jaka Lavriša
Spomeniki NOB na Kočevskem
Preža — spomenik mučenikom
Preža je bila pred zadnjo vojno srednje velika vas, ki so jo naseljevali Kočevski Nemci. Štela je okoli 50 prebivalcev in 18 hiš. Leži na 637 m nadmorske višine in ima vse značilnosti hribovskih vasi na gozdnatem področju. Naselje je nastalo ob priselitvi Kočevarjev v 14. stoletju. Po izselitvi Kočevarjev v Raih 1941 je vas ostala popolnoma prazna.
V tej opuščeni kočevski vasici je bil 16. aprila 1942 ustanovljen Južnodolenjski bataljon, ki se ga pa je takoj oprijelo ime »Kočev-
ski bataljon«. Iz njega je junija 1942 nastal zelo številčen močan Kočevski odred. V kraju se je tudi dalj časa zadrževalo vodstvo NOV in VOS za Kočevsko.
Proti koncu aprila 1942 so potekale silovite borbe z okupatorji na vsem ozemlju Kočevske. Velika premoč v vojaštvu, oborožitvi in opremi je Italijanom nudila določene prednosti, vendar jim je delala iznajdljiva partizanska taktika velike težave pri izvajanju bojnih pohodov Zaradi nemoči pa tudi sramote, češ da jim desetkrat manjše par-
V J, ^
: l *+£, v- ,
*
:;f V
„ v / J* *-v v
...	- -v
tizanske enote kljubujejo in jim povzročajo velike izgube, so se maščevali nad neoboroženim prebivalstvom, pa tudi nad otroki, ženami in starčki.
Tako so na Preži 27. aprila 1942 na zverinski način (s sekirami) pobili 16 moških, ki so jih privedli iz sosednjih krajev (Drežnika, Slovenske Brige, Ajbela, Mokrega Potoka, Suhega Hriba, Rake, Srebotnika). Pobite žrtve so nekaj dni ležale na kraju zločina. Nato so te mučenike pokopali v Banja Loki. Od njih se je poslovilo okoliško prebivalstvo in položilo na grobove 5 vencev. Poslovilne besede je imel komandir 2. čete.
Krajevno združenje ZB NOV Kočevska Reka je postavilo na kraju, kjer so bile žrtve pomorjene, lep spomenik, ki ga je projektiral Jaka Lavriša, predsednik krajevnega združenja ZB NOV Kočevska Reka. Spomenik je visok več kot 2 metra. Sestavljen je iz več obdelanih kamnitih gmot, ki so položene na betonskem podstavku ena na drugi. Na največjem kamnu je vdelana marmorna plošča z napisom: 27.
4.	1942. LETA SO FAŠISTI ZVERINSKO POBILI 16 BORCEV IN AKTIVISTOV NOV - SLAVA JIM!
Vsa gradbena dela je opravilo Posestvo »Snežnik«, hkrati pa je krilo stroške. Spominsko obeležje ima urejeno vso ustrezno dokumentacijo. Odkrili so ga na dan borca 4. julija 1957. Za redno vzdrževanje spomenika in urejanje okolja skrbi krajevno združenje borcev Kočevska Reka, materialne stroške pa krije Posestvo.
Nagradna križanka št. 3
Prejeli smo 35 rešitev nagradne križanke št. 2.
Izmed 30 pravilno rešenih smo izžrebali:
1.	nagrada: KLUN VITJA, Kidričeva 6, 61330 Kočevje
2.	nagrada: OŽBOLT STANE, Morava, 61338 Kočevska Reka
3.	nagrada: ODSEK ZA URBANIZEM IN UREJANJE PROSTORA, Ljubljanska 26, 61330 Kočevje
Rešitve nagradne križanke št. 3 pošljite do 5. 5. 1988 v zaprti kuverti s pripisom — nagradna križanka — na naslov: Uredništvo Kočevskih novic, Ljubljanska 7, 61330 Kočevje.
Za pravilno rešeno nagradno križanko št. 3 bomo izžrebanim podelili tri denarne nagrade:
1.	nagrada: 8.000,- din
2.	nagrada: 5.000,- din
3.	nagrada: 3.000,- din
Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem borna nagrade poslali po pošti.
Glasilo »Kočevske novice« izdaja Občinska konferenca SZDL Kočevje. Oblikuje in ureja uredništvo: Ljubljanska 7, 61330 Kočevje - telefon: (061) 851-061. Glavna in odgovorna urednica Mojca Leskovšek-Svete. Lektor Mirjana Furlan. Gradiva za Delegatsko prilogo ne lektoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini ga prejemajo brezplačno. Letno izide 10 številk. Grafična priprava in tisk Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
kočevske
novice
Naslednja številka izide 16. maja 1988.
Nace Karničnik
j GLASE	LO OK SZDL KOČEVJE	Poštnina plačana št? 61330 Kočevje novice 1
		
Iz vsebine 15. seje zborov občinske skupščine, ki bodo 28. in 29. aprila 1988
1.	Poročila o delu OZD posebnega družbenega pomena v letu 1987:
a)	TOZD Elektro Kočevje
b)	TOZD PTT Kočevje
c)	DO Hydrovod Kočevje
d)	DO Komunala Kočevje
2.	Poročila o delu Pravosodnih organov v letu 1987:
a)	Enote Temeljnega sodišča Kočevje
b)	Enote Temeljnega tožilstva Kočevje
c)	Sodnika za prekrške občine Kočevje
d)	Družbenega pravobranilca samoupravljanja
e)	Sodišča združenega dela
fj Občinskega javnega pravobranilstva
3.	Poročilo o delu Postaje milice Kočevje
4.	Osnutek odloka o razglasitvi Šeškovega doma za kulturni in zgodovinski spomenik
5.	a) Predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v
občini Kočevje
b) Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje
6.	Osnutek odloka o sofinanciranju kmetijsko zemljiške skupnosti občine Kočevje
Gradivo za 10. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Kočevje.
(Predviden rok sklica: petek, 6. maja 1988)
1.	Poslovno poročilo sredstev SSS za leto 1987
2.	Plan vzdrževalnih in obnovitvenih del družbenih poslovnih prostorov in na skupnih delih ter napravah stanovanjsko poslovnih stavb za leto 1988 (SSS-52)
3.	Poročilo o izvršenih popravilih, obnovah in revitalizaciji poslovnih prostorov ter skupnih delov in naprav v stanovanjsko poslovnih stavbah, kjer se skupni stroški sorazmerno delijo na stanovanjski in poslovni del stavbe (SSS-53)
4.	Poročilo o večjih opravljenih delih na vzdrževanju, obnovah in revitalizaciji stanovanjskega fonda v družbeni lasti v občini Kočevje za leto 1987 (SSS-54)
5.	Plan vzdrževanja družbenega stanovanjskega fonda v občini Kočevje za leto 1988, ki se financira iz sredstev vzajemnosti in amortizacije združenih v SSS občine Kočevje (SSS-55)
Vodje delegacij in konferenc delegacij bodo prejeli posebej po pošti vabilo, obrazložitev dnevnega
reda, poročilo o izvajanju sklepov in dodatno gradivo, če se bo za to pokazala potreba.
Pošiljka bo poslana 14 dni pred dnevom seje skupščine, kot to predpisuje poslovnik o delu skupščine
SSS (Ur. list SRS, št. 16/83).
14
15
18
21
Poročilo o delu Elektro Ljubljana — TOZD Kočevje v letu 1987
Prodaja in poraba električne energije
V letu 1987 smo na območju TOZD prodali 88,724:392 kWh električne energije, kar je 5 % več kot leto poprej in pomeni, da poraba še vedno hitro narašča kljub 4 kratni podražitvi tekom leta.
V	lastnih malih elektrarnah smo proizvedli 782.290 kWh. Izgube električne energije v omrežju so znašale 9,54 % in so nižje, kot znaša povprečje v zadnjih letih. Koncem leta smo dobavljali električno energijo 15.186 odjemalcem ali 180 več kot leto prej. Povprečna poraba gospodinjskega odjemalca je bila 2.120 kWh s tem, da imamo 2.052 odjemalcev, ki ne porabijo v enem letu niti 100 kWh. To so prazne hiše, vikendi in gradbišča. Vedno več odjemalcev ne plačuje energije redno. Zato moramo vlagati veliko naporov, za izterjavo neplačanih računov. Imamo tudi precej reklamacij na višino dvomesečnih obrokov, ker ljudje težko razumejo visoko inflacijo, saj znaša dvomesečni obrok za povprečno porabo pri enotarifnem merjenju z varovalko 3 x 25 A po sedanjih cenah 49.720 din v zimskem času ter 33.145 din v letnem času. V okviru elektrogospodarstva zato pripravljamo spremembo načina obračuna, po katerem bi vsak dvomesečni obrok, pošiljali odjemalcem posebno položnico. To pa bo povzročilo veliko dodatnega dela in stroškov.
Obratovanje in vzdrževanje naprav
Obratovalna pripravljenost vseh delov omrežij je bilo sorazmerno dobra. Imeli smo sicer nekaj defektov zaradi snega, žleda, atmosferskih prenapetosti itd., ki pa so povzročile le manjše lokalne prekinitve dobave električne energije. Redukcij ni bilo. Oskrba z električno energijo je bila sorazmerno dobra in predvsem proizvodne OZD niso bile bistveno motene. Dobro obratovalno pripravljenost smo dosegli s pospešenim izvajanjem rednega in investicijskega vzdrževanja po letnem planu; ki zajema predvsem zamenjave dotrajanih drogov, obnovo obsekov tras, dopolnitev ozemljitev, zamenjav velikega števila nekvalitetnih in poškodovanih izolatorjev, vzdrževanja javnih razsvetljav, revizij stikal ter zamenjave poškodovanih prenapetostnih odvodnikov in varovalk.
Investicijska dejavnost
Srednjeročni plan izgradnje novih objektov smo v letu 1987 uspešno izvajali. Na objektu po planih so dela potekala normalno po fizičnem in finančnem obsegu. Oskrbljenost z materiali je bila zadovoljiva. Zgradili ali rekonstruirali smo 28,6 km daljnovodov, 1,7 km visokonapetostnih kablovodov, 15,4 km nizkonapetostnih omrežij, zgradili 7 novih transformatorskih postaj, montirali 51 novih svetilk javne razsvetljave z 4,1 km priključnih vodov, izdelali 241 novih priključkov v dolžini 5,8 km ter opravili vrsto manjših del. Iz sredstev elektrogospodarstva Slovenije in združenih sredstev DO Elektro Ljubljana je bila v Kočevski Reki zgrajena in stavljena v obratovanje nova razdelilna postaja s priključki. Nadaljujemo z izgradnjo dispečerskega centra z montažo elementov za daljinsko vodenje in začeli smo uvajati delo s procesnim mikro računalnikom, ki bo srce bodočega tehnološkega centra vodenja.
V	okviru DO smo dopolnjevali poslovni del informacijskega sistema s strojno in programsko opremo, da lahko obvladujemo obračune električne energije s pogostimi podražitvami in odčitavanji števcev. Samo za izredno odčitavanje števcev je bilo potrebnih 100.000 posebnih vnosov in preverjanj.
Gibanje delovne sile in izobraževanje
Po stanju ob začetku in koncu leta se število zaposlenih 121 ni spremenilo. Fluktuacija je minimalna. Odšli so le trije delavci, od tega dva v JLA. Zaposlujemo predvsem naše štipendiste. Trenutno jih imamo 10, 5 delavcev se izobražuje ob delu od tega štirje na višjih šolah. Povečuje se število zaposlenih s V. stopnjo strokovne izobrazbe, zmanjšuje pa tistih z najnižjo stopnjo izobrazbe. Žal ne uspemo pridobiti delavcev s VII. stopnjo izobrazbe, elek-troinženir energetik — niti kot štipendistov. V letu 1987 se je poslabšalo zdravstveno stanje delavcev in ocena delazmožnosti. Od 79 delavcev, ki opravljajo dela s povečano stopnjo nevarnosti, je popolnoma sposobnih za delo le 35 delavcev ali 44 %. Beležimo 6.72 % odsotnosti z dela zaradi bolniških, predvsem zaradi nekaj delavcev, s skoraj stalno odsotnostjo, zaradi dolgotrajnih postopkov pred invalidskimi komisijami.
Poslovni uspeh
Tekom celega leta smo poslovali z izgubo, kar so pokazali vsi periodični obračuni v letu 1987. Celotni prihodek v znesku 2.644.281.371,31 din je bil za 120,32 % večji od lanskega, vendar za 30 % manjši od planiranega. Vzrok za ta izpad je še vedno neekonomska cena električne energije, ki bi zagotavljala enostavno reprodukcijo, čeprav je bilo to predvideno z zvezno resolucijo in o katerem delavci v elektrogospodarstvu ne odločamo. Izpad smo sicer z notranjimi ukrepi precej zmanjšali, vendar predvsem na račun obračunane amortizacije oziroma sredstev za razširjeno reprodukcijo v znesku 310 milijonov din. Zaradi izgube smo stpr-nirali del plačanih obveznosti iz dohodka v znesku 20.927.810 din. Vseeno pa izkazujemo izgubo v višini 116.051.989 din, ki jo bomo pokrili v breme revalorizacijskih prihodkov. Osebne dohodke smo izplačevali vsklajeno z družbenim dogovorom. Povprečni čisti OD na delavca je znašal 289.184 din in je bil za 105 % večji kot v prejšnjem letu.
Zaključek
Delavci TOZD Elektro Kočevje smo v letu 1987 uspešno uresničevali tiste naloge in dela ter ukrepe sanacije, ki so v pretežni meri odvisni od našega dela. Bistveno slabši so uspehi, ki so rezultat delovanja sistema kot celote in zunanjih organov. Delitev skupnega prihodka je v elektrogospodarstvu še vedno brez dohodkovnega motiva.
V	tekočem letu bomo nadaljevali z intenzivnim vzdrževanjem naprav kot so: obseki tras, dopolnitve zaščitnih ozemljitev, zamenjava dotrajanih drogov, zamenjave in umerjanja števcev in krmilnih ur ter vršili druge usluge odjemalcem.
Investicijsko dejavnost bomo izvajali v okviru srednjeročnega plana, vendar v zmanjšanem obsegu zaradi zmanjšane amortizacije po zaključnem računu, ki je pri nas osnovni vir sredstev za investicije. Gradili bomo predvsem takšne objekte, ki zahtevajo več živega dela in manj opreme, da s tem v čimvečji meri zagotovimo delo delavcem v naših gradbenih skupinah.
V	letu 1988 je napovedan tudi sprejem novega energetskega
zakona v SRS, ki bo verjetno povzročil bistvene spremembe v naši samoupravni organiziranosti. Menimo, da bo do reorganizacije prišlo že tekom letošnjega leta, tudi zaradi že sprejetih sprememb zakona o združenem delu. V zvezi s tem je delavski svet sprejel program, ki predvideva, naj bi bila reorganizacija zaključena do 15. 12. 1988.	Direktor
Rudi GRUDEN
Poročilo o delu Temeljne organizacije PTT Kočevje za leto 1987
TOZD PTT Kočevje opravlja svojo dejavnost na območju štirih občin: Kočevje, Ribnica, Grosuplje in deloma na območju Ljub-ljana-Vič-Rudnik. TOZD je združen v Podjetje za ptt promet Ljubljana.
Kadrovsko politiko v DO oz TOZD uresničujemo v skladu s srednjeročnim programom 1986-1990, letnem načrtu ter usmeritvah občin in SR Slovenije.
Konec leta 1987 je bilo v TOZD zaposlenih 141 delavcev, kar je 1 delavec več kot v začetku leta. Letni plan je dosežen 99 %. V letu 1987 se je na novo zaposlilo 11 delavcev, delovno razmerje pa je prekinilo 10 delavcev, od tega 9 dostavljačev (fluktuacija znaša 6 %). Vzroki odhoda so še vedno v težjih pogojih dela dostavne službe. Seveda pa pogoje dela iz leta v leto izboljšujemo s tem, da skrajšujemo dostavne rajone in postopno uvajamo dostavo z avtomobili.
Izobraževanje delavcev poteka v skladu s planskimi usmeritvami. Ob delu se izobražuje 16 delavcev, na srednji ptt šoli pa imamo 4 štipendiste.
PTT enot imamo še vedno 23: na območju občine Kočevje 7, Ribnice 5, Grosuplje 8 in Ljubljane-Vič 3.
Tudi število avtomatskih telefonskih central je nespremenjeno: 18. Skupna zmogljivost avtomatskih central je 9130 telefonskih priključkov. Vključenih je 8394 telefonskih naročnikov, kar predstavlja 92 % izkoriščenost central. V glavnem so zmogljivosti vseh central maksimalno zasedene, le centrali v Velikih Laščah in Kočevski Reki imata še nekaj prostih številk.
Tehnično dopustna raven izkoriščenosti avtomatskih telefonskih central je presežena, kar vpliva na kakovost telefonskega prometa. V letu 1987 smo na novo vključili 651 telefonskih naročnikov, od tega 422 v ATC Grosuplje, v ATC Dolenji vasi 62, v ATC Velike Lašče 24, razlika pa je vključena še v ostalih centralah in sicer po nekaj številk. Povpraševanje po telefonskih priključkih je čedalje večje, saj imamo na območju TOZD registriranih že preko 4000 prošenj, od teg več kot polovico v Kočevju in Ribnici. Javnih telefonskih govorilnic imamo v TOZD 40, od tega v občini Kočevje 13 (mesto Kočevje 6).
Obseg osnovnih storitev je izkazal ugodno rast. poštne storitve so se povečale za 11 %, število telefonskih impulzov pa je porastlo za 15 %. V padcu so le telegrafske storitve in sicer za 6 %, kar pa je logična posledica vse večjega števila telefonskih naročnikov.
Finančni pokazatelji poslovanja v letu 1987 so neugodnejši od fizičnih pokazateljev. Kljub povečanemu obsegu storitev in vsestranskemu varčevanju so porabljena sredstva porastla za 28 indeksnih točk več kot celotni prihodek. Predvideni hitrejši porast cen za ptt soritve v primerjavi s cenami ostalih proizvodov in storitev ni bil uresničen. Zaradi take politike cen se je ekonomski položaj PTT prometa še poslabšal.
Za osebne dohodke smo razporedili 80 % ustvarjenega čistega dohodka. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 252.812.-. Akumulacijska sredstva, ki jih sestavljajo rezervni in poslovni sklad so sicer za 148 % večja kot leta 1986, a ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti gospodarski infrastrukturi, Skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomnih pokrajin ter za vlaganje v nerazvita območja SRS, za kar bomo morali poseči v akumulacijo ustvarjanja v preteklih letih.
Planirana vlaganja v investicijske objekte v območju TOZD Ptt Kočevje v letu 1987 so znašala 266 mio din.
Realizacija vlaganj znaša 126 mio din ali 48 % plana. Iz tega je bila zgrajena ojačevalnica v Starem logu. V teku je gradnja ptt prostorov za pošto in ATC Struge (predviden zaključek v maju 1988). Razširjena je končna avtomatska telefonska centrala Pred-grad za 40 dvojnih dvojčkov in položen je bil vzporedni kabel na območju občine Kočevje.
Vzrok za več kot 50% izpad planiranih vlaganj je v neuresničenih predpostavkah, na katerih je temeljila finančna konstrukcija srednjeročnega plana:
— 20 % od vrednosti telefonskega impulza ne plačujejo vsi telefonski uporabniki kot smo zapisali v samoupravni sporazumno
temeljih plana. Za razvoj ptt kapacitet po tej osnovi prispevajo
le organizacije združenega dela, obrtniki, družbene dejavnosti, uprava (II. skupina telefonskih naročnikov) na osnovi samoupravnega sporazuma oz. intervencijskega zakona.
Tega deleža ne plačujejo telefonski uporabniki I. skupine (občani).
-	Znižanje stopnje obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin na 1 % je bilo realizirano, vendar z zamudo.
-	Posojilna politika se je zaostrila in ptt dejavnosti ne obravnava prioritetno. Sredstva Poštne hranilnice niso več ugodna za ptt, ker se obravnavajo kot bančni krediti, pri katerih je potrebno zagotoviti 60% lastno udeležbo.
-	Postopna ekonomizacija cen poštnih storitev, ki naj bi do leta 1990 zagotovila vsaj enostavno reprodukcijo v pošti, se je sicer pričela uresničevati, kar se kaže v spremenjeni strukturi ptt prihodkov v korist poštnih storitev. Politika cen ptt storitev ne zagotavlja hitrejšega naraščanja cen ptt storitev od cen izdelkov in drugih storitev, kot je bilo opredeljeno v zvezni in republiški resoluciji o družbenem ekonomskem razvoju. V prvih devetih mesecih preteklega leta so se cene ptt storitev povečale na primer za 68 %, povečanje cen ptt storitev v novembru za 33 %, pa še vedno ni odpravilo 60 % disparitete cen v škodo ptt prometa, kar smo ugotavljali že ob koncu leta 1986.
Glede na nerealizirane predpostavke v prvih dveh letih, smo v DO ponovno preverili vire financiranja do konca leta 1990 in ugotovili, da bomo sposobni z vsemi viri zagotavljati le sredstva za realizacijo skupnga slovenskega programa. Izvršitev tega programa je nujna, saj šele ta omogoča razvoj na nižjih prometnih nivojih.
Zato predlagamo spremenjen plan razvoja regionalnih investicij, ker so zajeta le prioritetna vlaganja.
Za tako oblikovan predlog beležimo izpad 38 % sredstev, kar bi nadomestili z dodatnim združevanjem ob ceni telefonskega impulza. To pomeni, da bi morali v letu 1988 uporabniki II. skupine telefonskih naročnikov plačevati namensko za razvoj še 8 din, v letu 1989 in 1990 bi višino dodatnega združevanja ob ceni telefonskega impulza določil odbor za družbeno ekonomske odnose OSIS.
Planirana vlaganja v letu 1988 na območju TOZD Ptt Kočevje so ovrednotena na 2906 mio din z naslednjo finančno konstrukcijo:
-	81 mio din ali 3 % lastna sredstva
-	294 mio din ali 10 % kredit LB-SKB
—2531 mio din ali 87 % združena sredstva uporabnikov, kjer je že vključeno združevanje uporabnikov druge skupine v višini 8 din od impulza.
Vlaganja v občini Kočevje v letu 1988 zajemajo dograditev prostorov za Ptt Struge, pridobitev prostorov za pošto Stara cerkev, izgradnja nove ATC Mozelj in Struge z 200 priključki, začetek gradnje Krajevnega kabelskega omrežja v Strugah in Mozlju, postavitev VF prenosnega sistema Ljubljana—Kočevje, pridobitev dokumentacije za VATC Kočevje in v kolikor bodo zbrana zadostna sredstva od združenega dela, bo tudi podpisana pogodba za dobavo V ATC kočevje z 2500 priključki.
Marec, 1988	TOZD PTT KOČEVJE
Poročilo o delu DO Hydrovod v letu 1987
V letu 1987 je bil ustvarjen prihodek za 6 indeksnih točk nad planiranim. V celoti gledano je bil plan izpolnjen v zadovoljivem obsegu. Tudi z osnovno dejavnostjo smo v tekočem letu zadovoljivo reševali potrošnjo. V tem letu je nekajkrat prišlo do motene
oskrbe zaradi izpada električne energije in s tem do izpraznitve cevovodov. Da bi bilo potem vzpostavljeno ravnotežje v oskrbi, pa je potrebno za višje ležeče odjemalce tudi dva dni. Z vključitvijo vodovoda v Slovenski vasi, se bo ta čas občutno skrajšal.
Poraba vode v letu 1987 je znašala:
Vrsta porabe	Kočevje	Ribnica	Poraba v 1987	Struktura	Indeks 87/86
Gospodarstvo	884.740	512.654	1.397.394	55,6	102,9
Gospodinjstvo	724.541	392.670	1.117.211	44,4	101,2
Skupaj	1.609.281	905.324	2.514.605	100	102,1
Delež	64%	36%	100 %		
Cene vode so se v letu 1987 povečale 1. 3., 1. 7. in 1.11. Tako so v tem letu veljale naslednje cene:
	1.3.	L 7.	L 11.
Gospodarstvo	140	220	417
Gospodinjstvo	65	103	185
S temi cenami smo uspeli zmanjšati razliko med stroški in prihodkom. To razmerje se spreminja in s sedanjimi ukrepi, ki zamrzuj ujejo cene komunalnih storitev, se bo razmerje pokrivanja stroškov poslabšalo. Glede na to, da organizacija nima alternative pri izbiri svoje dejavnosti, bodo težave pri pokrivanju izgube nastale pri obračunih.
Prikaz prihodka po elementih:
v tisoč din
ELEMENT	Doseženo 86	Ocena 87	Plan 87	Indeks 3 : 2	Indeks 3:4
1	2	3	4	5	6
PRIHODEK -	osnovna dejavnost —	dopolnilna dejavnost	286.968 119.160 167.808	592.760 343.573 249.187	550.000 250.000 300.000	207 288 148	108 137 83
PORABLJENA SREDSTVA —	surovine in material —	amortizacija —	energija —	investicijsko vzdrževanje —	proizvodne storitve —	ostali stroški —	revalorizacija zalog	190.915 57.704 30.254 27.089 5.996 61.287 8.585	366.330 50.703 130.295 76.446 15.438 28.109 18.031 47.308	355.000 94.000 80.000 56.000 15.000 100.000 10.000	192 88 431 282 257 46 210	103 54 163 137 103 28 180
DOHODEK	96.053	226.430	195.000	236	116
Obveznosti iz dohodka	27.753	65.032	55.000	234	118
ČISTI DOHODEK -	BOD -	stanovanjski sklad -	sklad skupne porabe —	rezervni sklad —	poslovni sklad —	drugi skladi	68.300 55.746 1.406 3.480 6.000 1.062 606	161.398 130.255 5.017 23.000 2.340 786	140.000 113.900 1.200 7.000 16.700 1.200	236 234 .357 383 220 130	115 114 418 329 14 66
Zaposleni iz ur	28,03	28	29	100	97
Izplačani neto OD	39.663	91.144	-	230	-
Povprečni BOD (v nom. znesku)	165.734	387.664	339.506	234	114
Povprečni neto OD (v nom. znesku)	117.918	271.261	239.352	230	113
Večja dela, ki so bila opravljena v letu 1987 pri gradnji in rekonstrukciji vodovodov: vodovod Zadre, vodovod Dol—Sodev-ci, pripravljalna dela za UKW postajo, rekonstrukcijo za Melamin, odcep za Komet v Starem trgu, rekonstrukcija Livold, priključek za Koteks, priključek v poslovni stavbi Struge, reducirna postaja Željne, prestavitev cevovoda Ložec—Osilnica, rekonstrukcija Mestni log, vodovod Briga-Ajbelj, sekundarno omrežje za Mestni log, hidrantna mreža za Lik, rekonstrukcija Tesarske ulice, rekonstrukcija Stari log, rekonstrukcija priključka za Zdravstveni dom, priključitev za naselje 4. maj, podaljšek vodovoda Mozelj, obnova priključka za veterino, rekonstrukcija doma Dušana Remiha, gradnja vodovoda Slovenska vas, gradnja vodovoda Draga!
Vrednost teh del znaša preko 220 milijonov din. Viri financiranja so bili: OVS Ljubljanica-Sava, Hydrovod iz amortizacije in prispevka za razširjeno reprodukcijo, Zavarovalnica Triglav, SIS za komunalno in cestno dejavnost Kočevje, delovne organizacije pri obnovi njihovih priključkov.
V	preteklem letu smo kupili tudi naprave za odkrivanje okvar na cevovodih, s katero bomo skušali v prihodnje zmanjšati izgube in s tem stroške črpanja.
Plan izgradnje za leto 1988 je naslednji:
Nadaljevanje izgradnje vodovodov Slovenska vas-Kočevje, Lazec-Draga-Srednja vas, Dol-Kot—Sodevci, Kaptol-Suhor, Mozelj - Raindol-Kočarji, vodovod za Cvišlarje, vodovod Jakši-či-Fara.
V	planu rekonstrukcij je predvidena obnovitev Ljubljanske ceste, Kidričeve ulice in Ceste na stadion.
Vrednost vseh teh del znaša 654 milijonov din. V kolikor bodo sredstva zagotovljena od vseh zainteresiranih, se bodo dela na vseh omenjenih vodovodih pričela v predvidenih rokih. Vodovod Jakšiči-Fara je pogojen z izgradnjo avtocampa in novega naselja
Hrib v Fari. V kolikor do realizacije ne bo prišlo, se vodovod prenese v čas izgradnje teh investicij.
V tem letu je del sredstev namenjen tudi zamenjavi manjših cevovodov, vzdrževanju objektov in stavbe, obnovi voznega parka, nakupu orodja, zaščitnih sredstev in drugo. Za te namene je predvideno 53 milijonov din.
Cena vode se bo oblikovala glede na predvidena gibanja stroškov dvakrat v letu:
4		Od L 5.	Od L 9.
	DO 31.4.	do 30. 8.	do 31. 12.
Gospodarstvo	327	495	580
Gospodinjstvo	155	240	320
V koiikor bodo stroški presegli ceno vode, se bodo morale oblikovati nove višje cene vode.
Zavedamo se pomembnosti redne oskrbe z vodo in že majhne prekinitve povzročajo pri potrošnikih težave in nejevoljo. Dejstvo pa je, da za vse prekinitve kadar gre za večje okvare, redno obveščamo odjemalce individualno ali preko sredstev obveščanja. Na večinoma prekinitev pa ne moremo vplivati. V teh primerih pa prihaja do izpada elektrike ali pa do večjih okvar v črpališču.
Da bi te probleme skušali zmanjšati na minimum, bomo posebno skrb posvečali:
—	zamenjavi dotrajanih odcepov cevovoda z novimhvečjimi profili; pri tem bomo zamenjavali tudi dotrajane priključke za posamezne odjemalce.
—	zmanjševali izgube vode z rednim vzdrževanjem objektov zamenjavo cevi.
—	z gradnjo novih vodovodov oskrbovali tudi področja, ki do sedaj niso imeli, oziroma, so imeli moteno oskrbo v sušnih obdobjih.
—	za večkratne izpade električnega toka se bomo z distributerjem dogovorili in usklajevali čas ko bo to najmanj motilo potrošnjo. Rešitev tega problema ni odvisna od naše organizacije.
—	Rekonstrukcije in obnove infrastrukture bomo usklajevali in planirali skupaj v povezavi s samoupravno interesno skupnostjo za komunalno dejavnost. S tem bomo zmanjšali stroške obnove. Dela bomo planirali skupaj.
—	Bolje vzdrževali obstoječe objekte.
Vse te naloge bomo uspešno realizirali, če bo cena vode, ki se bo morala realno hitreje dvigati kot sedaj, sledila potrebam širjenja vodovodnega omrežja. V kolikor zamrznitev komunalnih cen tega ne bo omogočala, plan v letu 1988 ne bo realiziran.
DO HYDROVOD KOČEVJE-RIBNICA Direktor Cveto Obranovič, oec.
Poročilo o delu DO komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje v letu 1987
I.	SPLOŠNO
DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje je v letu 1987 izvajala dela na področju:
1.	OSNOVNE DEJAVNOSTI (odvoz in deponiranje odpadkov, odvajanje odplak, čiščenje odplak, ogrevanje, vzdrževanje) in
2.	DOPOLNILNE DEJAVNOSTI (nizke gradnje, prevozi in strojne storitve, gramoznica, zastave).
Celotni prihodek je ustvarjen na področju osnovne dejavnosti v višini 69 % (plan 63 %), na področju dopolnilne dejavnosti pa v višini 39 % (plan 37 %). Delovna organizacija je v letu 1987 poslovala pozitivno tako na področju osnovne dejavnosti kot na področju dopolnilne dejavnosti. Na mestih, kjer so zunanji vplivi stroškov večji so se pojavile izgube. V osnovni dejavnosti so bile izgube pri postavkah: odvoz in deponiranje odpadkov, čiščenje odplak, vzdrževanje javnih parkov in otroških igrišč. V dopolnilni dejavnosti pa so bile v izgubi postavke: prevozi in strojne storitve, gramoznica. Izgube so pokrite v okviru vsake posamezne dejavnosti. Kot je bilo planirano pa daje dopolnilna dejavnost tiste pozitivne efekte, ki omogočajo boljšo vsebino dela delovni organizaciji tudi vnaprej.
V letu 1987 je bilo že bolj čutiti premagane ovire, ki so v preteklosti bremenile poslovanje delovne organizacije. Izvajanje planskih nalog, javnost dela, delno uvajanje razvoja na področju komunale, je vrnilo zaupanje širše skupnosti do delovne organizacije. Nastopi delovne organizacije izven občinskih meja so že skoraj vsakodnevni (sodelovanje s sorodnimi DO, TOZD,... , z institucijami, republiškimi organi,...). Naloge s področja razvoja komunale v občini vodimo skupno s SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. Skupno smo že ugotovili, da so posamezne naloge s področja razvoja pomembne za več DO v Kočevju in da zato tovrstni razvoj ni samo domena naše DO (odlagališče komunalnih odpadkov, študija kanalizacije, naloge s področja zvez — govorne, ...).
Ponovno nismo dovolili vstop birokracije v delovno organizacijo. Sestankovanje smo spravili na najnujnejšo mero, večji poudarek pa smo dali delu v operativi. Ob delu v operativi smo sprotno razreševali pomanjkljivosti in na tej osnovi še uspešneje planirali dela vnaprej. Takšnemu delu je sledilo močnejše uvajanje računalniške obdelave podatkov. Cilj slednjega je z istim strokovnim kadrom zagotoviti še večjo in kvalitetnejšo količino izdelkov in to takšnih, ki ne bodo sami sebi namen.
Delavci delovne organizacije so aktivno sodelovali pri oblikovanju planskih nalog in enako aktivno pri izvedbi nalog na terenu. Pri slednjem je bila seveda močno prisotna delavnost vodstvenega in vodilnega kadra. Zato tudi kvalitetno izvedeno delo v planiranih rokih.
Ob upoštevanju splošnega stanja smo bili dovolj uspešni tudi v premagovanju likvidnostnih težav. Le teh je bilo znatno manj kot v letu 1986.
Notranja organizacija sektorjev in posameznih služb v delovni organizaciji je ostala v primerjavi z letom 1986 nespremenjena.
Zaradi načelne usmeritve, da v strokovnih službah v letu 1987 ne bo dodatne zaposlitve, so posamezni delavci doživeli večje obremenitve.
II.	IZVEDBA DEL
1. Osnovna dejavnost je v kvaliteti in obsegu v primerjavi z letom 1986 močno pridobila. Že v osnovi planirana ureditev nor-mativizma (odloki, pravilniki, poslovniki,...) je speljana. Za leto 1988 je ostal le še sprejem odloka o odvozu odpadkov. Skupna akcija operative, računovodstva in pravne službe je dala dobre rezultate na terenu in dalje na področju financ. Bolj zbran odnos do dejavnosti je uvedel nekatere novosti kar seveda lahko že ime-
nujemo razvoj. Za normalno izvajanje del je vsekakor pomembna postavka — cene. Cene smo v letu 1987 spreminjali kvartalno, torej ažurno. Kljub temu nismo ujeli neverjetnega porasta cen energije in materialu. Zato je poleg pričakovane izgube pri čiščenju odplak (CČN) nastopila tudi izguba pri odvozu in deponiranju odpadkov ter pri vzdrževanju javnih parkov in otroških igrišč. Zaradi administrativnega urejanja cen komunalnih storitev v prihodnje ne pričakujemo boljših rezultatov. Z obnovo osnovnih sredstev (novo vozilo — smetar, nov traktor s plugom in cisterno ter ostala drobna oprema) smo prispevali k boljši izvedbi del.
Pri postavki odvoz in deponiranje odpadkov smo poskusili urediti red na odlagališču odpadkov, saj so bile pripombe KS res vsakodnevne. Ob koncu leta so bili na tem področju končno doseženi efekti, ki smo jih želeli. Tudi zadeve v zvezi z novim odlagališčem niso bile zapostavljene, zaradi objektivnih razlogov so se rešitve le zavlekle v leto 1988. Odvajanje odplak je postavka, ki je sicer dala manjše finančne efekte, ki pa smo jih uporabili za pokrivanje izgube pri čiščenju odplak (CČN). Nujna vzdrževalna dela (s čiščenjem seveda) so edina dela, ki so bila izvajana na kanalizacijskem omrežju.
Centralna čistilna naprava je v letu 1987 končno dobila uporabno dovoljenje po predhodnem uspešnem tehničnem pregledu. Delovanje naprave je še vedno zelo dobro. Na področju energetike spet nismo bili dovolj aktivni. Še vedno ni speljan prenos osnovnih sredstev (kotlovnice, razvodno omrežje) s SSS občine Kočevje na Komunalo, čeprav so vsa osnovna sredstva v celoti pregledana in ocenjena.
Enako se je zadeva zavlekla pri naročilu idejnega projekta topli-fikacije mesta Kočevje (tudi zaradi dileme: plin v Kočevje — da ali ne).
Pri vzdrževanju so zadeve tekle v okviru plana oziroma je bilo pri postavki javni parki nekaj izvenplanskih vlaganj (park TRATA). V primerjavi z letom 1986 so že vidna napredovanja saj so uporabniki storitev (krajani posameznih območij) sprejeli vsebino dela in na posameznih območjih tudi že sami prispevali k izboljšanju stanja. Tesne povezave z vodstvi KS in SIS za KCD občine Kočevje so zahtevale sprotno odpravo pomanjkljivosti na terenu. V zvezi s tem je važno omeniti akcijo povečevanja fonda asfaltiranih ulic. Gre za združevanje sredstev (krajani, OZD, SIS za KCD in Komunala), ki se vlagajo v asfaltiranje makadamskih ulic (ulice v naselju Mestni log, v letu 1988 Remihova ulica,...). To je direktni vpliv na zadrževanje višine sredstev, ki se vlagajo v vzdrževanje — po letnem planu.
Vzdrževanje javnih parkov pa je tudi postavka, ki je krajanom blizu in tako izpostavljena kritikam. Kritike pa so v pozitivni smeri.
V zvezi s postavko vzdrževanje je res poudarjena vloga strokovne službe SIS za KCD občine Kočevje, saj medsebojno sodelovanje zagotavlja določeno kontinuiteto dela - ob objektivnih izostankih KS.
2. Dopolnilna dejavnost zahteva dobro angažiranje vseh zaposlenih ob dejstvu, da ima izvajanje osnovne dejavnosti absolutno prednost. Ob majhnemu številu zaposlenih je bilo potrebno zagotoviti res dobro - planirano organizacijo proizvodnje. So pa efekti — skozi leto in ob koncu leta evidentni in tudi uporabni (zagotovitev standarda zaposlenih, obnova osnovnih sredstev,...). Morda je pri tem potrebno poudariti vsebino dela. Predvsem pri postavki nizke gradnje gre za izvedbo vrste manjših del, bolj vzdrževalne narave, ki pa v celoti le prinesejo finančno uspešnost. Seveda je ob tem potrebna res zelo stroga organizacija dela, tudi zaradi zmanjševanja fiksnih in materialnih stroškov. Izvajanje teh del ne pomeni odvzemanje dela katerikoli gradbeni delovni organizaciji - to mora biti jasno. Ker pa si v občini vsaj do leta 1990 ne bomo zmogli privoščiti čiste komunalne delovne organizacije
(delovna organizacija, ki bo izvajala le osnovno dejavnost!) je izvajanje del na področju dopolnilne dejavnosti že kar nujno.
III.	INVESTICIJE
Skladno letnim planom SIS za KCD občine Kočevje, Komunale Kočevje in v zvezi z resolucijskim določilom za leto 1987 smo v drugi polovici pričeli z investicijo KANALIZACIJA Stara cerkev—Slovenska vas—Kočevje. Delo je bilo oddano najugodnejšemu ponudniku (Hidroinženiring Ljubljana) s tem, da zagotovimo 100 % avans v določenem roku. Pri kompletiranju finančne konstrukcije se je (v Kočevju) spet po nepotrebnem zapletlo.
Tako Sklad stavbnih zemljišč ni zagotovil svqj del finančnih sredstev v planiranem roku in zato nismo uspeli sprožiti sredstev odobrenega kredita. Posledica vsega je bilo zmanjšanje obsega dela na terenu (podizvajalci niso dobili avansa), dela so se zavlekla v leto 1988, nepravočasno zagotovljena sredstva pa so povzročila obračun razlik v ceni.
IV.	PLAN 1988
Osnovno dejavnost razširjamo za postavko pokopališče in postavko javna razsvetljava (prevzem 01. 04. 1988). Nekaj začetnih aktivnosti bomo sprožili tudi na postavki tržnica, ki naj bi v letu 1989 v celoti zaživela. V planskih usmeritvah so, na osnovi analize opravljenega dela, poudarjena kvaliteta in delno kvanti-tetna gibanja. Da bi to lahko dosegli smo planirali obnovo še preostalih osnovnih sredstev (3 vozila, 2 stroja) in izobraževanje kadra znotraj delovne organizacije. Seveda vse vzpostavljene relacije Komunala-Krajevne skupnosti (uporabniki) in SIS za KCD
V.	KAZALCI
Občine Kočevje ter SSS občine Kočevje še držijo — ker so pač potrebne. Osnovna dejavnost v planu 1988 obsega 61 % prihodka, dopolnilna pa 39 %.
Dopolnilna dejavnost bo vsebinsko obravnavana v letu 1988 enako kot v letu 1987. Čeprav smo se v vodstvu delovne organizacije ob koncu leta 1987 odločili, da bomo v letu 1988 prekinili divjanje (delo od 6. do 18. ure vsak dan) in se šli bolj čiste komunale, smo spoznali, da ne bo šlo. Stara vozila, stari stioji, še vedno nezgrajene garderobe,..., administrativno reguliranje cen komunalnih storitev, kar naprej prazni žepi (zaradi draginje) zaposlenih — kličejo na delo.
Takoj po prenehanju poročanja (na vse strani) o delu v letu 1987 bomo pristopili k izdelavi osnutka programa za RAZVOJNI CENTER Kočevje in ga predali v obravnavo IS SO Kočevje. Aktivno uvajanje računalniške obdelave podatkov bo sproženo v vse postavke osnovne dejavnosti. Skušali bomo speljati akcijo uvedbe radio postaj za vozila in stroje ter urediti zveze za črpališče, kotlovnice,... (organiziranje centra vodenja v letih 1989-1990!).
Zaključili bomo investicijo KANALIZACIJA Stara cerkev—Slovenska vas—Kočevje.
Skratka vse kar nam ni uspelo v letu 1987 je zapisano kot naloga v letu 1988 (v gospodarskem načrtu) in še vse tisto kar realno je možno speljati. In na koncu smo dodali še možnost razširitve dejavnosti! V katero smer še nismo odločili - čutimo se pa sposobne.
v 000 din
Element	Realizacija 31. 12. 86	Realizacija 31. 12. 87	Plan 1988
L CELOTNI PRIHODEK	408.875	907.016	2.195.908
2. PORABLJENA SREDSTVA	242.260	503.331	1.037.332
— amortizacija	26.957	71.934	128.800
— energija	10.424	36.524	143.905
— surovine	129.396	198.236	455.300
— storitve drugih	36.096	150.842	288.108
3. DOHODEK	166.615	403.685	1.158.576
- obveznosti iz doh.	40.767	115.842	361.877
4. ČISTI DOHODEK	125.848	287.843	796.699
- osebni dohodki ( + neposr. sk. por.)	100.981	243.713	681.157
— stanov, del. skup. porabe	3.553	9.519	36.558
— invest, del skup. porabe	-	10.000	10.000
— rezervni sklad	6.665	16.147	46.343
— izboljš. mat. osnove dela	8.101	6.944	16.841
— drugi skladi	6.549	1.520	5.800
	1986	1987	
DOHODEK NA DELAVCA	3.471.152	7.475.651	
NETO OD NA DELAVCA	117.563	252.937	
V letu 1987 je bilo povprečno zaposlenih pri delovni organizaciji 54 delavcev.
VI.	ZAKLJUČEK
V celoti stvari tečejo po razvojnem programu, ki ga je direktor predložil ob prijavi na razpisana dela in naloge - koncem leta 1985.
Kje so problemi, težave,...? Kot je že omenjeno, je v delovni organizaciji prisotna velika volja do dela - kar naprej se mora kaj dogajati (in vedno KAJ NOVEGA!). Pa bi bili nepošteni, če bi ne priznali, da smo od časa do časa vsi brez vsake volje do dela. To voljo nam vedno znova vzamejo delavci v birokratskih delavnicah (v Kočevju — ne v Ljubljani!). Birokrati le dirigirajo (tudi že z dopisi), »kontrolirajo« in v tej samovšečnosti, niso še opazili, da jih je povozil čas.
Sploh nam včasih ni jasno kako naj še dokažemo (po Sloveniji nas sicer že poznajo kot dobre delavce na področju komunale!), da želimo vplivati na kvalitetnejše življenje v naši občini.
Če bo kaj pomagalo: PRAV NOBENE MEDALJE NE MARAMO - LE MALO VEČ ZAUPANJA IN POMOČI PRI BIROKRACIJI.
Vsi ostali problemi, težave, ... so naši in jih sprotno rešujemo. Kočevje, 05. 03. 1988
Direktor: Ladislav LENASSI
Poročilo o delu Temeljnega sodišča v Ljubljani — Enota v Kočevju za leto 1987
Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Kočevju je v letu 1987 delalo do 15. 10 1987 v stalni sestavi dveh sodnikov in od tega dne dalje se je pridružila še novoizvoljena sodnica. Od 1. 6. 1987 je delal tudi strokovni sodelavec. Vrzel manjkajočega sodnika pa sta dokaj uspešno zapolnjevala sodnika iz ljubljanske enote in strokovni sodelavec, ki je bil v ta namen tudi razporejen na našo enoto in ki se je uspešno vključil v naše delo.
Statistični kazalci pa kažejo, če upoštevamo glavne zadeve (kazenske, dedne s sklepom, pravdne, izvršbe in nepravdne), da smo teh rešili 1179, kar je sicer za 276 zadev manj kot v letu 1986, vendar je število nerešenih glavnih zadev le za 91 povečano glede na leto 1986. To kaže, da ob trendu upadanja pripada (ta je v letu 1987 za 151 zadev manjši od leta 1986) pričakujemo, da bomo v letu 1988 obvladovali pripad in da bomo v popolnjeni sestavi treh sodnikov zadeve tekoče reševali in da do večjih zaostankov ne bo prihajalo. Tako je naravnan tudi program dela naše enote v tem letu. Ko pa primerjamo skupo število nerešenih zadev za celo enoto pa podatek 1868 nerešenih zadev ob koncu leta 1987 pokaže, da je poraslo število nerešenih zadev za 1030 zadev. To povečanje pa gre skorajda izključno na rovaš povečanja zemljiškoknjižnih Dn in Rz zadev (skupaj 1008 zadev), kar pa je posledica nove izmere v k.o. Kočevje in se ta nalaga v zemljiški knjigi. Ta številka pa nikakor ni zaskrbljujoča in bo ob normalnih pogojih dela bistveno upadla, v času poročanja že upada, najkasneje do polletja bo zaostanek opravljen.
Treba je opozoriti, da se pripravlja nova izmera zemljiškega katastra tudi za ostale katastrske občine našega sodnega okoliša in zato je za pričakovati tudi letos porast teh zemljiškoknjižnih zadev in bo potrebno ustrezno pristopiti k reševanju bodoče problematike takoj, čim bo do nje prišlo.
Če upoštevamo te podatke se kaže, da v letu 1987 v bistvu nismo skorajda rešili nič manj zadev kot v letu 1986, nasprotno D zadev s sklepom smo rešili celo 32 več in Rz zadev 438 več kot v letu 1986. Vsekakor pa je potrebno pri oceni skupno rešenih vseh zadev povdariti, da smo imeli tudi precejšnje kadrovske spremembe (dva delavca sta se upokojila, tri strojepiske smo na novo sprejeli, kar je bila posledica notranje kadrovske prerazporeditve) pa tudi oba sodnika, ki sta bila v stalni sestavi na naši enoti sta delala na novo na pravnih področjih na katerih doslej še nista delala, kar je imelo tudi svoj odraz v učinkovitosti in rezultatih dela, a sta tudi ta prehod uspešno prebrodila in sta svojo veliko osebno angažiranost pri delu odrazila v zelo dobrih rezultatih dela. Normo presegata preko 50 %.
Bistven je tudi premik pri reševanju starih zadev, slednjih je ostalo nerešenih še peščica in tudi v bodoče bo dan bistveni povda-rek temu, stare zadeve se bodo prioritetno reševale, posebej bodo sodniki zlasti pa vodja enote še naprej nosili največjo odgovornost za reševanje le-teh. Sodniki pa se s polno mero odgovornosti globoko zavedajo nujnosti prioritetnega reševanja teh zadev. Tudi pismene izdelave vseh sodnih odločb bodo sproti napisane.
Iz poročila preiskovalnega sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, ki dela že več let v povprečju dvakrat mesečno izhaja, da je pripad zadev iz njegove pristojnosti v letu 1987 glede na leto 1986 nekoliko porastel in to s področja gospodarskega kriminala. Prevladujejo kazenske zadeve s področja oziroma poglavja zoper zasebno in družbeno premoženje. V letu 1987 je bilo na območju občine Kočevje in Ribnica sorazmerno pre-
cejšnje število hudih prometnih nezgod s smrtnim izidom. V tem letu je obravnaval tudi dve obsežni zadevi (veliko število osumljencev) s področja gospodarskega kriminala t.i. »suho tankanje«). Udeležba strank je dobra, zato se prisilne privedbe izjemoma odrejajo, dobro je tudi sodelovanje med PM Kočevje in Ribnica. Tudi predstavniki OZD se narokov udeležujejo in so seznanjeni z zadevami v katerih so vabljeni.
Soočamo pa se s problemom, ko vabljene stranke bodisi menjajo svoja bivališča ali pa namenoma nočejo dvigovati sodnih pošiljk na poštah kljub obvestilom poštnih dostavljačev. Vsečešče smo primorani v takšnih primerih se zatekati k delavcem milice preko njihovih komandirjev, ki uspešno opravijo vročitve. Zato se jim za to delo, ki je za njih neobvezno, zahvaljujem in prosimo za razumevanje tudi v bodočih takšnih primerih.
Oddelek za mladoletniško sodstvo, ki pokriva občini Kočevje in Ribnico pa poroča, da je v letu 1987 obravnaval s tega območja 12 zadev več kot leto poprej, kar pomeni, da ni bistvenega odstopanja. Veliko je bilo obravnavanih Romov za premoženjske delikte.
Socialna služba občine Kočevje pošilja še kar hitro poročila, je pa dokaj nemočna pri iskanju zaposlitve za mladoletnike.
Socialna služba občine Ribnica je aktivna in ažurna, poročila pošilja hitro in tudi energično ukrepa v skladu s svojimi pooblastili.
Glede delovanja poravnalnih svetov ni nobenih bistvenih premikov glede na pretekla obdobja.
Pereč problem, ki se vleče kot dediščina preteklih let pa je izredno zastarela in dotrajana oprema (pohištvo, katero se niti popraviti več ne da) preperel parket v prostorih zemljiške knjige, zlasti pa dotrajani pisalni stroji (češče popravilo poraja velike stroške), kar vse utegne otežiti naše delo. Pisalni stroji so v našem delu tisto osnovno sredstvo od katerih je odvisna naša ažurnost dela, češča popravila pa so zavora temu. Zato apeliramo na najvišje predstavnike občin Kočevje in Ribnica, da tudi v letošnjem letu prisluhnejo tej naši problematiki in da nam finančno ali kako drugače omogočijo nabavo vsaj dveh električnih pisalnih strojev, ki bi jih stalno namestili v razpravni dvorani in tako strojepiske ne bi več vsakodnevno prenašale pisalne stroje iz oddelkov v razpravne dvorane in obratno.
Pomemben premik in svetlo točko glede materialne opremljenosti pa predstavlja nabava telefonske centrale in dveh diktirnih aparatov (1 diktirni aparat in 1 električni pisalni stroj sta nam dana na posodo), kar je pomemben impulz k boljšemu delu. Zato smo dolžni izreči iskreno zahvalo predstavnikom obeh občin, ki so nam omogočili to nabavo.
Tudi program dela za leto 1988 predvideva približno enako obremenjenost vseh treh sodnikov, ki bodo letos delali na enoti, prednostno bomo reševali starejše in prioritetne zadeve. Sodniki bodo morali vodji enote sproti poročati o rezultatih reševanja starejših zadev.
Tako ugotavljamo, da smo uspešno prebrodili vse kadrovske in ostale probleme na katere smo trčili v preteklem letu in pričakujemo, da bo delo naše enote tudi letos teklo brez večjih problemov, če bomo dobili sredstva za nabavo prej omenjene opreme, kajti dobre rezultate je moč doseči le ob dobrih pogojih dela.
Vodja enote: Blaž Volf
Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana Enota v Kočevju
Na podlagi čl. 293 Ustave SRS pošiljamo naslednje
OBVESTILO
o uporabi zakonov in delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1987. I.
I.	Odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov
Osnovna dejavnost tožilstva je pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov. To nalogo je, upoštevaje statistične
podatke ob koncu leta 1987, Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani v lanskem letu opravili bolje in predvsem bolj tekoče kot prejšnja leta, kajti zaostanki na koncu leta 1987 so bili minimalni. Bili so za polovico manjši kot konec leta 1986. Takšen rezultat pa je deloma potrebno pripisati rahlemu upadu kriminalitete, deloma pa tudi večjim prizadevanjem delavcev v tem organu.
Kriminaliteta je bila v letu 1987 približno na ravni iz leta 1980, le da je bilo tedaj za polovico manj ovadb zoper neznane storilce. Seveda vse naše ugotovitve veljajo le za kazniva dejanja, ki so odkrita. Ocenjujejo, da se obseg kriminalne dejavnosti ne veča. Tako stanje ocenjujemo kot dovoljivo, saj tudi v strukturi kaznivih
dejanj ni bistvenih premikov. Med najštevilnejšimi so ovadbe zaradi kaznivih dejanj v prometu in na tem področju ugotavljamo, da se je število povečalo, pri čemer še od leta 1985 dalje opažamo, da se povečuje število dejanj s hudimi posledicami. Tudi analiza vzrokov za prometne nesreče ni dala drugačnih rezultatov kot prejšnja leta. Na varnostne razmere v prometu pa poleg premajhne varnostne kulture udeležencev vplivajo tudi slabe vzdrževane ceste, prometna signalizacija, stanje vozil itd. Tudi kaznivih dejanj zoper zasebno in družbeno premoženje je bilo precej, predvsem ne toliko po številu kot po načinu storitve pa izstopajo nekatera huda nasilna dejanja.
Tudi struktura prijavljenih gospodarskih prestopkov je precej podobna tistim iz leta 1986. Najpogosteje je bil kršen zakon o knjigovodstvu, precej pa je bilo tudi kršilcev zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Večino storilcev kaznivih dejanj ovadijo organi za notranje zadeve, teža odkrivanja gospodarskih prestopkov pa sloni na inšpekcijskih službah in službi družbenega knjigovodstva. Kot vsa leta poprej opažamo, da organizacije združenega dela, njihovi samoupravni organi in organi notranje kontrole ne podajajo prijav. Zato je zelo vprašljivo, ali struktura prijavljenih gospodarskih prestopkov odraža dejansko stanje v družbi. Menimo, da je zlasti premalo odkritih in prijavljenih gospodarskih prestopkov na področju zunanje trgovinskega in deviznega poslovanja ter blagovnega prometa, saj je odkrivanje le-teh precej težavno.
Na Enoti v Ljubljani smo obtožili 3214 polnoletnih oseb, v Domžalah 523, v Kočevju 373, v Trbovljah 397 in na Vrhniki 218 oseb, kar ustreza številu prejetih ovadb. Glede drugih ovajanih storilcev smo ovadbe zavrgli (skupaj 1596) ali pa zahtevali preiskavo pri preiskovalnem sodniku. Podobno smo predlagali izrek enega od vzgojnih ukrepov zoper 306 mladoletnikov, za kaznovanje pa nismo predlagali nikogar. Zavrgli smo ovadbo zoper 131 mladoletnikov, kar vse so običajna razmerja v delu javnega tožilstva. Zaradi gospodarskih prestopkov smo vložili 528 obtožnih predlogov.
S pritožbami smo se trudili vplivati na zaostritev kaznovalne politike in smo vložili skupno 501 pritožbo v polnoletnih zadevah, kar pomeni, da smo napadli manj kot vsako 7 sodbo, če upoštevamo le obsodilne in oprostilne sodbe. Samo zaradi kazenske sankcije smo se pritožili v 339 primerih. Uspeh pritožb je nadpo-lovičen, kar kaže na ustrezno aktivnost tožilstva na tem področju. Na področju gospodarskih prestopkov pa smo vložili 105 pritožb, kar je glede na število izdanih sodb še vedno večja aktivnost, saj smo napadli skoraj vsako 5 sodbo.
Poleg osnovne dejavnosti je tožilstvo poskušalo tudi preventivno vplivati na uspostavitev večjega družbenega reda. Zato smo družbene pravne osebe opozarjali na razne nepravilnosti, ki smo jih opazili pri obravnavanju posameznih zadev, vendar pa glede na naravo tožilskega dela takšno obvestilo lahko pošljemo šele potem, ko je dejanje odkrito in je posledica že nastala. Zato v okolju, kjer so se nepravilnosti dogodile, vsebina tožilskega obvestila o tem, kaj je bilo narobe, ne more biti novost in je zato ta oblika dejavnosti z vidika učinkovitosti morda vprašljiva. Ob več letnem spremljanju kriminalitete namreč ugotavljamo, da se enake nepravilnosti v isti družbeni pravni osebi običajno ne ponavljajo, pogostejši pa so primeri, da ista oseba na enak način neza-
konito ravna v večih organizacijah. Zato ocenjujemo, da ima veliko večji preventivni učinek uspešno voden in končan kazenski postopek ob dobrem sodelovanju s sredstvi javnega obveščanja.
Glede političnih kaznivih dejanj stanje ni zaskrbljujoče, saj gre običajno za verbalne delikte, v ravnanju avtorjev nekaterih člankov v 57. št. Nove revije, o katerih je bilo v javnosti veliko govora, pa niso podani elementi kaznivih dejanj, prav tako pa tudi ne v ravnanju avtorjev spornega plakata za praznovanje dneva mladosti.
II.	Tabelarni pregled
1. Ovadeni storilci v letih 1983—1987 na TJT Ljubljana
1983	1984	1985	1986	1987
ovadene					
polnoletne osebe		8861	7740	7653	7073	6798
ovadene					
mladoletne osebe		1230	980	858	959	852
ovadene					
pravne osebe		1370	2133	1299	933	747
ovadeni neznani					
storilci		9411	7515	7801	6866	6287
2. Ovadene polnoletne osebe po enotah v letih 1983 — 1987					
		1983	1984	1985	1986	1987
Ljubljana		6634	5560	5544	5085	4723
Domžale		648	697	668	645	627
Kočevje		418	362	326	386	446
Trbovlje		726	709	710	628	648
Vrhnika		435	412	387	329	354
3. Pregon polnoletnih storilcev na Enoti v 1				Kočevju v letu 1987	
občina	prijavljeni obtoženi			zavrženi preiskava	
Kočevje		264	227	11	76
Ribnica		182	146	18	34
skupaj		446	373	29	110
4. Struktura kriminalitete na Enoti			v Kočevju v letu 1987		
k.d. zoper k. d. zoper					
telo in		zasebno		gospod.	
občina	življenje		premož.	promet	k rim.	ostalo
Kočevje	18	103	32	101	10
Ribnica	21	57	44	50	10
skupaj	39	160	76	151	20
Namestnik javnega tožilca:	Javni tožilec:
vodja enote	Boris Stadler, 1. r.
Bojan Šobar, 1. r.
Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške Kočevje v letu 1987
V letu 1987 je bilo pri Občinskem sodniku za prekrške Kočevje v delu 1532 zadev, od tega je ostalo za reševanje iz prejšnjega leta 218 zadev, med letom pa je prispelo v reševanje 1314 zadev. Rešenih je bilo 1145 zadev, od tega je bila odločba o kaznovanju izdana v 1028 zadevah, postopek je bil ustavljen v 99 zadevah (od tega zaradi zastaranja pravice do pregona v 91 zadevah), 18 zadev pa je bilo rešenih na drug način, na koncu leta pa je za reševanje v naslednjem letu ostalo 387 zadev.
Poleg lastnih zadev rešuje Občinski sodnik za prekrške Kočevje tudi zaprosila za pravno pomoč, za katera zaprosijo drugi organi in takih zadev je bilo v letu 1987 v delu 669, saj je iz prejšnjega leta ostalo za reševanje 186 zadev, med letom pa je bilo prejetih 483, rešili smo 461 zadev, za reševanje pa je ostalo 208 zadev.
Kot je razvidno iz statističnih podatkov je bilo v letu 1987 kaznovanih 1090 oseb, od tega 91 mladoletnikov. Večina, to je kar 717 oseb, je bilo kaznovanih zaradi cestno-prometnih prekrškov. Izrečene so bile večinoma denarne kazni, zaporne kazni pa so bile
izrečene v treh primerih, in sicer zaradi kršitev javnega reda in miru. Voznikom je bilo izrečenih poleg kazni tudi 159 varstvenih ukrepov prepoved vožnje motornih vozil določene kategorije, od tega v 68 primerih zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 62 primerih zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti. Od 91 mladoletnikov je bilo obravnavanih kar 84 zaradi cestnoprometnih prekrškov, v smislu zakona pa so bili mladoletnikom izrečeni vzgojni ukrepi in sicer 85 opominov, ena denarna kazen in 5 ukrepov strožjega nadzorstva staršev, trikrat zaradi ponavljanja cestnoprometnih prekrškov, enkrat zaradi prekrška po JRM in enkrat zaradi posedovanja mamil.
Če primerjamo pripad rednih zadev za obdobje zadnjih deset let, vidimo, da se je pripad v letu 1987 povečal kar za 60 %, kar pa je preveč, da bi delo lahko normalno teklo, saj tolikšno povečanje pomeni veliko več administrativnega in vsega drugega dela in če se bo tolikšen pripad vlekel tudi v naprej, bo na vsak način potrebno misliti še na eno administrativno moč, saj kljub temu, da si obe
zaposleni delavki prizadevata, ne bo možno normalno in tekoče reševati zadev.
Večji pripad zadev pa pomeni tudi več materialnih stroškov in s tem tudi dejstvo, da se stalno ponavljajo finančni problemi, saj iz proračuna občine prejemamo sredstva, ki se povečujejo indeksno samo glede na inflacijo, enako kot vsi drugi koristniki proračuna, to pa pomeni, da se sredstva realno ne povečajo. Po kmečki pameti bi temu rekli, da za več dela ostane še manj denarja za OD zaposlenih delavk. Stalna prosjačenja za denarna sredstva in preračunavanja ter dokazovanja pa po drugi strani spet jemljejo čas,
v katerem bi lahko opravljali svoje redno delo, da ne govorimo, kako »spodbudno« to deluje na delavce. V letu 1987 smo dobili v uporabo od delovne skupnosti upravnih organov nov pisalni stroj, saj je bil prejšnji star že čez 20 let in stalno v popravilu, posluha glede posodobitve opreme prostorov pa s strani financerja ni, kot že vsa leta nazaj.
Sicer pa so problemi, ki se pojavljajo v zvezi z rednim delom, vsa leta enaki in smo o njih že poročali.
Sodnik za prekrške: Vlasta JANEŽIČ
Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnica za leto 1987
Družbeni pravobranilec samoupravljanja daje skupščini družbenopolitične skupnosti občin Kočevje in Ribnica, njunim družbenopolitičnim organizacijam poročilo o stanju, podatkih, problemih, mnenja in predloge s področja varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Podlaga za sestavo poročila je konkretizacija opravljenih skupnih in lastnih nalog s programske usmeritve DPS z vsebinskim povdarkom na tistih vprašanjih, ki so pomembna za oceno stanja na področju varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Tako poročilo obsega:
I. statistični pregled (po statističnem obrazcu Zavoda za statistiko SRS) z vsebinskim prikazom pomembnejših pojavov in problemov za obravnavano časovno obdobje;
II. obravnava posameznih negativnih pojavov, ki so bili med letom posredovani organom pristojne družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam;
III.	sklepne ugotovitve z oceno stanja glede realizacije programskih nalog, s povdarkom na nalogah, ki so trajne narave, ki se prenašajo v leto 1988 ter kratek prikaz načrtovanega dela za leto 1988.
I.
Po statističnem pregledu delovanja obravnavanih zadev po vsebini in pobudnikih za uvedbo postopka, je delavec posameznik na prvem mestu, sledi družbeni pravobranilec samoupravljanja, nadalje delavski svet in njegovi organi, skupina delavcev, vsi ostali pa so registrirani v manjšem številu.
Sicer pa je v obravnavanem obdobju DPS obravnaval skupno 284 primerov, od katerih je bilo v letu 1987 prejetih 204, ostalo pa je bilo prenešeno iz leta 1986. Statistično odpade 93 obravnavanih primerov na občino Ribnica, ostalo na občino Kočevje.
Posebej je potrebno povdariti, da je vsako leto več pozornosti namenjeno preventivnemu delovanju, kar potrjuje tudi podatek, da je bilo kar 49 obravnavanih primerov namenjeno t. i. preventivnemu delovanju.
Po vsebini obravnavanih zadev beležimo največji delež pojavov s področja družbenoekonomskih odnosov in sicer kar 59 primerov zajemajo odnosi pri pridobivanju dohodka. Nadalje sledijo odnosi pri razporejanju dohodka in čistega dohodka, delovna razmerja, kršitev samoupravnih splošnih aktov, družbeno planiranje itd.
V zvezi z obravnavano vsebino je v največjem številu kot pobudnik evidentiran družbeni pravobranilec samoupravljanja, sicer pa mu sledi delavec - posameznik.
Statistični prikaz vsebine kršitev samoupravnih pravic in družbene lastnine po kršiteljih izkazujemo delavski svet, izvršilne organe delavskega sveta, odbore in komisije, poslovodne organe in delavce s posebnimi pravicami in obveznostmi ter v 7 primerih delavca posameznika.
Predlagana pravna, oz. nepravna sredstva, ki jih je družbeni pravobranilec uporabil so bila predvsem: pobude, opozorila, nasveti, udeležbe na sejah organov upravljanja, zahteve in druge informacije. Ob tem je treba posebej povdariti, da je DPS mimo naštetih ukrepov v dostih primerih posredoval tudi z nasveti preventivnega delovanja, kar je, razen enega primera, bilo sprejeto in je morda tudi temu razlog, da se je rast pripadnosti obravnavanih zadev nekoliko ustalila na že cit. številu.
Tako kot vsa leta dosedaj, je značilno tudi za preteklo leto, da je izredno malo pobud prihajalo s strani samoupravne delavske kontrole in organov DPO.
II.
Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela v svojih določbah podrobneje ureja pogoje in načine prenehanja
OZD, predvsem pa določila o motnjah v poslovanju OZD. Na tem področju se je DPS skupaj z drugimi subjekti vključil v aktivnost tako, da je posredoval posameznim subjektom pobude, oz. zahteve za uskladitev samoupravnih splošnih aktov s cit. zakonodajo. Sicer pa se bo aktivnost DPS na tem področju nadaljevala tudi naslednje leto, saj je to trajna naloga DPS. Kljub poglobljenemu administrativnemu poseganju v družbeno reprodukcijo in težavam za stvarno in uspešno samoupravno družbeno planiranje, se je DPS s pobudami, oz. zahtevami zavzel za sprejem planskih aktov v posameznih OZD. Sicer pa DPS ugotavlja, da na tem področju ni bilo posebnih aktivnosti.
Res da je področje delitev sredstev za osebne dohodke prešlo v sistem administriranja, samoupravno urejanje tega področja zajemajo panožni sporazumi, tako, da DPS ni imel pregleda nad izvajanjem le-teh, razen podatkov, ki mu jih je posredovala Služba družbenega knjigovodstva in pristojni upravni organ Izvršnega sveta, pa vendarle med kršitvami po vsebini obravnavanih razmer, DPS beleži 50 primerov kršitev v zvezi z odnosi razporejanja dohodka.
Naloge, ki zajemajo aktivnosti na področju stanovanjske in invalidske problematike so bile načrtovane kot trajne naloge in se tekoče uresničujejo. S tem v zvezi DPS ugotavlja, da se v obravnavanih primerih predvsem kršijo samoupravni splošni akti s področja stanovanjskih razmerij, opušča postopek v zvezi z natečaji, nepravilno točkovanje, opuščanje sestavljanja prioritetnega vrstnega reda. V dveh primerih pa je DPS predlagal tudi uskladitev samoupravnih splošnih aktov v delovnih skupnostih, ki so pooblaščena opravljati to področje del za posamezno družbenopolitično skupnost, da uskladijo svoje samoupravne akte z veljavno zakonodajo.
V zvezi z invalidsko problematiko DPS ugotavlja porast kršitev pravic, predvsem pri razporejanju delovnih invalidov na druga dela in naloge pred dokončnostjo odločbe o invalidnosti delavca, v največ primerih pa se problem rešuje v dogovoru z zdravstveno službo in se delavcu dodeli bolniški stalež.
DPS beleži tudi več primerov zahtevkov za varstvo pravic pri določanju OD, bodisi zaradi delovne invalidnosti, ali zaradi spremenjene delovne zmožnosti, predvsem pa v obravnavanih primerih ugotavlja, da se nadomestila ne revalorizirajo v skladu s Sporazumom, ampak v večini primerov se pojavljajo velike kasnitve.
Nadalje DPS ugotavlja, da OZD v svojih samoupravnih splošnih aktih še niso povsem normativno uredile postopka za razporejanje delavcev, pri katerih obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, oz. spremenjene delovne zmožnosti, zato bo ta naloga tudi osrednja naloga, ki si jo bo DPS skupaj z Zvezo sindikatov zadal v letu 1988.
Aktivnosti na področju varovanja in izboljšanja okolja je DPS uresničil le delno, tako da je le ugotavljal usklajenost samoupravnih splošnih aktov posameznih OZD - večjih onesnaževalcev okolja, s pozitivno zakonodajo in predvidenimi programi aktivnosti na tem področju, v letu 1988 pa bo to aktivnost nadaljeval skupaj s pristojnimi organi v posameznih organih družbenopolitičnih skupnosti.
Dosedanja aktivnost DPS na področju kmetijske problematike, ki je sicer načrtovana kot trajna in tekoča naloga, je bila v preteklem obdobju le usmerjena v ugotovitev glede urejanja izvajanja hidromelioracij, DPS je opravil razgovor s predstavniki inšpekcijske službe v zvezi z izvajanjem zakona o kmetijskih zemljiščih (10. čl.) ter ugotovil ali so v skladu z 61. čl. istega zakona vsa kmetijska zemljišča v družbeni lastnini vključena v kmetijsko-zemljiški sklad.
Razmišljanja o statusnih spremembah v DO so bila prisotna tudi v preteklem letu. Res da do ukinitve temeljnih organizacij ni prišlo
v velikih sredinah, pa vendar iz razgovorov sodeč DPS ugotavlja, da so težnje še vedno prisotne.
Za ukinitev TOZD se predvsem odločajo v DO, v katerih nekatere TOZD poslujejo z izgubo in se s tem izognejo ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za izgubo, oz. slabo poslovanje, sanacijski načrti, ki jih terja Zakon o sanaciji in prenehanju, pa so zgolj formalnost. Prav gotovo ukinjanje TOZD teh problemov ne rešuje, ampak jih na podlagi lažne solidarnosti odlaga, kar bo prav gotovo vplivalo na poslovanje cele DO, nenazadnje tudi družbenopolitične skupnosti.
Posebej je treba povdariti, da se v gradivih, ki naj bi bili podlaga za spremembe samoupravne organiziranosti in ukinjanja TOZD, ne ugotavljajo razlogi prenahanja le-teh, oz. kateri pogoji iz 320. čl. ZZD ne obstojajo več ali niso bili izpolnjeni že ob oblikovanju TOZD. Prav tako elaborati, oz. gradiva v zvezi z spremembami ne obravnavajo vseh vidikov in posledic nove organiziranosti, ki vplivajo na uresničevanje neodtuljivih pravic delavcev, določenih zlasti v 13. čl. ZZD. Sklicevanje se predvsem na večjo poslovno in upravljalsko učinkovitost, ki naj bi zmanjšala stroške poslovanja, zlasti tiste, ki so povezane z delovanjem delavskih svetov in ostalih samoupravnih organov, ni zadovoljiva, če ne analiziramo ali ne bi bilo mogoče enake, oz. podobne učinke doseči z doslednejšim izvajanjem ukrepov, ki jih veljavna zakonodaja in obstoječi samoupravni akti v OZD že omogočajo. Res da je samoupravna organiziranost neodtuljiva pravica delavcev samih, pa vendar so nesprejemljive odločitve, da se o nameravanih spremembah ne seznani tudi vseh zunanjih družbenih subjektov v občini, ki imajo pravni interes varovati samoupravne pravice in družbeno lastnino že iz naštetih razlogov, ki jih 458. čl. ZZD določa in daje aktivno legitimacijo - tudi družbenemu pravobranilcu samoupravljanja.
V obravnavanem obdobju je DPS predlagal zborom obeh družbenopolitičnih skupnosti sprejem začasnih ukrepov družbenega varstva v obeh TOZD DO Zdravstveni dom Kočevje - Ribnica. V poročilu ne bi ponavljali naštetih razlogov za sprejem začasnih ukrepov družbenega varstva, povdariti pa je, da je sedanja situacija, pa tudi na nivoju delovne organizacije, izredno težavna; družbeni pravobranilec ocenjuje, da so nastale izredno hude motnje v samoupravnih odnosih, saj delovna organizacija posluje brez zakonitega statutarnega zastopnika, vršilec dolžnosti pa ni imenovan. V šest mesečnem obdobju, torej času, ki je potekel od predloga DPS za uvedbo ukrepov družbenega varstva, so si oba Izvršna sveta prizadevala realizirati, oz. odpraviti ugotovljene motnje v pobudi DPS. Žal pa več kot do razgovorov ni prišlo, zato si bo DPS v letošnjem letu prizadeval, da zbori skupščin obravnavajo nastalo situacijo.
III.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo v letu 1988 deloval v okviru svojih zakonskih pristojnosti in pooblastil pri uresničeva-
Obvestilo o delovanju sodišča združenega dela v Ljubljani pri urt
Kljub relativno kratkem času obstoja, se je naše sodišče združenega dela že dokaj dobro uveljavilo in upravičilo svoj obstoj. Po splošnih ocenah z dokaj kvalitetnim in odgovornim delom veliko prispeva k uresničevanju varstva samoupravnih pravic delavcev in zakonitosti ter zlasti tudi pri varstvu družbene lastnine. Sodišče združenega dela v Ljubljani deluje za 16 občin celotne ljubljanske regije in revirskih občin, to je za območje na katerem je zaposlenih preko 260 tisoč delavcev. Vse te podatke je potrebno upoštevati pri obravnavanju tega obvestila.
Obseg dela našega sodišča v letu 1987 ne kaže bistvenih sprememb (glej priloženo tabelo statističnih podatkov o delu od ustanovitve sodišča). Pripad novih spornih zadev je po številu že nekaj zadnjih let približno enak ter so bila odstopanja minimalna. Čeprav je bil pripad novih zadev za ok. 6 % manjši kot leto prej, je bilo vseh zadev v delu še vedno kar 2809 glavnih spornih zadev. Pri tem zlasti še ugotavljamo, da se novejše zadeve težje in dolgo-trajneje rešujejo tudi iz objektivnih razlogov (nejasni in neprecizni zahtevki, dolgotrajnejši dokazni postopki, nedisciplina sodelujočih v postopkih, večkrat nujna pritegnitev enega ali celo več izvedencev, slabo vročanje sodnih pošiljk ipd.). V celoti kar 77 % vseh na novo pripadlih zadev je iz območja 5 ljubljanskih občin. Primerjalni podatki pripadlih in rešenih spornih zadev iz območja posa-
nju družbenega varstva, družbene lastnine in samoupravnih pravic delavcev. Izhajal bo predvsem iz skupnih programskih usmeritev družbenih pravobranilcev samoupravljanja v SRS, pri tem pa upošteval tudi aktualne naloge, ki izhajajo iz tistih vsebinskih področij družbene reprodukcije, kjer bo ugotavljal neizvrševanje nalog in obveznosti, oz. ugotavljal nasprotna ravnanja načinu racionalne uporabe in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Na tej osnovi bo s preventivnim delovanjem in uporabo pravnih sredstev, ki mu jih omogoča zakon, prednostno deloval zlasti na naslednjih področjih:
—	spremembe v samoupravnem organiziranju organizacij združenega dela, kjer bo zlasti opozarjal na zakonitost postopkov ter vsebino sprememb, če bi le-te omejevale ustavne in zakonske pravice delavcev;
—	uresničevanje družbenega načrtovanja in samoupravnega planiranja; na tem področju bo v povezavi z izvršnimi sveti občin predlagal ustrezne ukrepe OZD in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki ne bodo realizirale pobud glede sprejema planskih aktov;
—	motnje v poslovanju, kjer bo ugotavljal uveljavljanje zakonskih določil in terjal njihovo izvajanje, zlasti v OZD, ki že več let zapored poslujejo z motnjami, oz. izkazujejo izgubo, ali ob periodičnem obračunu ali zaključnem računu, ugotavljajo poslovanje na meji rentabilnosti;
—	konfliktne situacije — v primerih prekinitev dela, s katerimi bo seznanjen, bo zahteval od pristojnih samoupravnih organov OZD, da pripravijo oceno vzrokov in sprejmejo ukrepe za njihovo odpravo, v posameznih primerih bo sam analiziral motnje, ki so privedle do prekinitve dela ter na tej podlagi terjal odpravo nepravilnosti in ugotavljanje odgovornosti;
—	pridobivanje, ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za OD - na teh področjih bo zlasti terjal uresničevanje družbeno dogovorjenih meril in njihovo uveljavljanje v samoupravnih splošnih aktih, samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	spremljal odnose pri oddajanju družbenih sredstev v najem, oz. zakup zasebnemu sektorju, oz. združevanje dela in sredstev v lasti občanov z družbenimi sredstvi;
—	urejanje ustvarjalnih prispevkov (inovacij) delavcev v OZD, varstvo in izboljšanje okolja, urejanje kmetijskih zemljišč, na teh področjih bo DPS deloval na podlagi sprejetih skupnih usmeritev DPS SRS.
Sicer pa bo DPS v letu 1988 nadaljeval z nalogami, ki zhajajo iz usmeritev za preteklo leto, ki so trajne narave, po potrebi se vključeval tudi v druge aktualne naloge, za katere bo med letom ugotovljeno, da terjajo večje angažiranje DPS in ki bodo dogovorjene v skupščinah obeh občin.
Februar 1988	Družbeni pravobranilec
samoupravljanja JANA URAN, dipl. iur.
linju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1987
meznih občin v preteklih 5. letih pa so razvidni iz priložene druge tabele.
Iz objektivnih razlogov je bilo v preteklem letu rešenih za ok. 20 % manj spornih zadev, kot prejšnje sicer rekordno leto, čeprav so bila vsa prizadevanja poklicnega in nepoklicnega kadra usmerjena v čim — hitrejše reševanje, tekoče delovanje in zagotovitev čimvečje učinkovitosti sodišča.
Po naših ocenah se je v preteklem letu začasno precej zmanjšal prispevek nepoklicnih sodnikov - predsednikov sodnih senatov, čeprav daje naše sodišče temu delovanju velik povdarek. Popolnoma nepoklicni sodni senati so v letu 1987 rešili ob pomoči strokovnih sodelavcev našega sodišča sicer še vedno 397 spornih zadev, čeprav je ta uspeh dokaj manjši kot prejšnja leta. S tem so rešili še vedno ok. 26 % vseh rešenih zadev (rekordno leta 1982 — ok. 41 %). V preteklem letu se je iz objektivnih razlogov namreč začasno precej zmanjšalo število aktivnih nepoklicnih predsednikov senatov od 27 v letu 1986, v preteklem letu le na 23. Na navedeno stanje je vplival tudi potek mandatne dobe delu teh sodnikov, ki so sicer prejšnja leta meli največje delovne uspehe pri reševanju zadev. Končno so vplivali na to stanje še objektivni razlogi, zaradi katerih je bilo nujno v določenem obsegu začasno omeje-
vati število razpravljajočih senatov na posamezni obravnavni dan pri sodišču.
Med glavnimi razlogi za relativno manjše število rešenih zadev v preteklem letu in večje število nerešenih zadev navajamo zlasti skoraj nerazumljivo poslabšanje kadrovskega stanja pri administrativnem kadru, delno že omenjeno zamenjavo nepoklicnih sodnikov in vsled tega začasno zmanjšanje obsega dela v nekaterih mesecih leta 1987. Iz delno znanih razlogov (izredno naporno in odgovorno delo, bistveno nižji nivo OD itd.), je v zadnjih 9 mesecih preteklega leta odšlo iz sodišča kar 6 izredno nadpovprečno dobrih in izkušenih strojepisk - zapisnikaric (85 %) in je dejansko ostala le ena od njih. Šele do meseca decembra 1987 je sodišče z izrednimi napori in prizadevanji (tudi z več objavami v dnevnem časopisju) ponovno zasedlo tako izpraznjena delovna mesta z novimi, mlajšimi in vsaj nekaj časa več ali manj neizkušenimi administrativnimi delavkami. Navedeno stanje je več mesecev predstavljalo objektivno izredno nenormalno ozko grlo pri objektivno možnem zagotavljanju obsega dela sodišča (npr. pri sodelovanju v sodnih senatih na glavnih obravnavah in vabljenju na obravnave, pri pisanju odločb itd.). Dvema poklicnima sodnicama je v preteklem letu potekel 8-letni mandat ter zaradi nerazumljive dolgotrajnosti postopka njune ponovne izvolitve, nista mogli delati oz. vršiti svoje funkcije vsaka skoraj po 3 mesece. Vse navedeno in še dodatne daljše upravičene odsotnosti (bolezen) nekaterih delavcev našega sodišča, je bistveno vplivalo na že omenjeno stanje sodišča v letu 1987.
Naj omenimo le še nekaj značilnih podatkov. Med predlagatelji novih spornih zadev v preteklem letu so razumljivo prepričljivo na prvem mestu delavci in sicer s 1290 predlogi (77,4 %). Že 2 leti niso vložile nobenega predloga pooblaščene sindikalne organizacije, čeprav so po zakonu tudi poklicane, da začnejo postopek pred sodiščem, kadar gre za nujno oz. potrebno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Nadalje je dokaj zanimiv podatek, da so predlagatelji pri našem sodišču uspeli z zahtevki (v celoti ali delno) le v ok. 40 % rešenih zadevah. Ta podatek namreč ponovno zanika še vedno precej razširjeno mnenje, da predlagatelji (delavci) skoraj vedno uspevajo s svojimi zahtevki pred sodišči združenega dela ter da naj bi bil večkrat bolj ščiten tudi interes posameznikov v združenem delu, v določeni meri pa naj bi bilo s tem ščiteno tudi »nedelo«. Kot prejšnja leta je bilo med obravnavanimi spornimi zadevami ponovno največ sporov iz področja delovnih razmerij — 97 % vseh sprejetih zadev
(približno enako kot prejšnje leto). Po strukturi oz. vrsti sporov tudi ni bilo opaziti bistvenih sprememb pri pripadu novih zadev v letu 1987.
V letu 1988 vsekakor pričakujemo ob polni kadrovski zasedbi, da bo naše sodišče ponovno lahko zagotavljalo znatno večjo učinkovitost pri svojem delovanju, ob sprotnem vodenju vseh potrebnih evidenc. V kolikor ne bo bistvenega povečanja pripada novih zadev, se bo po naših ocenah zlasti ponovno povečalo število rešenih zadev in zmanjšalo število nerešenih zadev ter tako tudi normaliziralo stanje. Pospešeno in zavestno bo sodišče reševalo zlasti starejše še nerešene zadeve, pri čemer bo upoštevalo tudi prednostno reševanje nujnih in širše družbeno pomembnih spornih zadev. Zaradi dosledne zagotovitve vsega navedenega bo sodišče ponovno sprejelo čimbolj dosleden in usmerjevalen akcijski delovni program svojega delovanja, ki ga bo nato tudi sproti spremljalo in dopolnjevalo.
Sicer končno še omenjamo, da ocenjujemo naše sodelovanje z družbeno-političnimi skupnostmi in družbeno-političnimi organizacijami na našem območju na splošno kot dobro. Zlasti je dobro tudi sodelovanje z družbenimi pravobranilci samoupravljanja in nekaterimi pravosodnimi organi. Kakšnega posebnega sodelovanja z ostalimi samoupravnimi sodišči vsaj zaenkrat ni bilo. Tekoče in vsestransko pa je naše sodišče sodelovalo s Sodiščem združenega dela SR Slovenije in z ostalimi temeljnimi sodišči združenega dela v SRS, v okviru stalnih tekočih, strokovnih, organizacijskih in drugih posvetov oz. razgovorov.
Menimo, da sodišča združenega dela večkrat sprejmejo v obravnavanje posamezne sporne zadeve, ki so objektivno družbeno več ali manj nepomembne. Tudi te zadeve je potrebno nato obravnavati ter gre večkrat celo za dolgotrajnejše postopke, ki predstavljajo za družbo precejšnje stroške. Vsled tega ponovno omenjamo problem »brezplačnosti« teh postopkov. Verjetno bi bilo potrebno za takšne (npr. denarne) zahtevke uvesti obvezno plačilo ustreznih sodnih taks, ali plačilo določene »povprečnine«.
Zaenkrat nismo ugotovili potrebe po spremljanju izvršb odločb našega sodišča. V zvezi s tem ni bilo v zadnjem času nobenih posebnih posredovanj oz. pritožb ter zato menimo, da se ev. potrebne izvršbe za zagotovitev izvajanja odločb sodišča, s strani pristojnih organov in posameznikov iz področja našega delovanja, tekoče realizirajo, oz. se sodne odločbe o rešitvi zahtevkov po pravnomočnosti nato tudi izvajajo.
Glede na zaželjen omejen obseg tega obvestila, posredujemo ponovno le aktualno krajše problemsko
Poročilo s področja širšega obravnavanja disciplinskega ukrepa
Tudi v letu 1987 je naše sodišče posvetilo, glede na družbena gibanja v združenem delu, posebno pozornost spremljanju sporov v zvezi z izrečenimi disciplinskimi ukrepi prenehanja delovnega razmerja. Podajamo analizo iz tega področja, pri čemer pa pov-darjamo, da ta ne odraža celotnega dejanskega stanja disciplinskih zadev, saj se precej disciplinskih postopkov konča že v organizacijah združenega dela in se ne nadaljujejo na sodišču. V pregledu tudi niso zajeta prenehaja delovnega razmerja pri samostojnih obrtnikih, kjer je problematika specifična. Iz podatkov števila vloženih teh predlogov (226 zadev), je razvidno, da je bil ta obseg enak kot leta 1986. Glede na število zaposlenih gre po našem mnenju za relativno majhno število, pri čemer pa moramo upoštevati, da se je tudi celotni pripad vseh zadev pri našem sodišču lansko leto nekoliko zmanjšal.
Struktura rešenih zadev iz tega področja kaže največ zavrnjenih zahtevkov (56 %). V 2! % primerov je sodišče zahtevkom ugodilo in v 12 % disciplinski ukrep spremenilo tako, da ga je zamenjalo z milejšim, ali je ukrep pogojno odložilo. V ostalih zadevah te vrste so predlagatelji predlog umaknili, ali pa za sodno varstvo ni bilo pogojev. Ti podatki kažejo določena nihanja, ne pa bistvenih odstopanj v primerjavi s prejšnjimi leti. Za primerjavo navajamo podatke našega sodišča, da je bilo leta 1985 v 20 % zadevah predlagateljem ugodeno, spremenjenih je bilo 11 % ukrepov, leta 1986 pa je odstotek ugodenih zahtevkov znašal 17 %, spremenjenih pa je bilo 10 %. Menimo, da je odstotek ugodenih in spremenjenih ukrepov več ali manj konstanten še vedno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v disciplinskih postopkih v organizacijah združenega dela, neustrezne opredelitve disciplinskih kršitev v odločbi o izreku disciplinskega ukrepa ipd. Manj pa je bilo primerov absolutnih kršitev disciplinskega postopka. S tem v zvezi
prenehanja delovnega razmerja za leto 1987.
opažamo znotraj organizacij združenega dela tendenco po zaostrovanju disciplinske odgovornosti, kar ob danem dejanskem stanju nima vedno tudi ustrezne podlage v samoupravnih aktih. Menimo nadalje, da že obstoječa zakonodaja omogoča ustrezno ohranjanje zadovoljivega nivoja delovne discipline, seveda ob doslednji disciplinski politiki in zakonito vodenih disciplinskih postopkih. Tako izražamo dvom v potrebo po še nadalnjem-zaostrovanju zakonodaje na tem področju. V slednjem je zaslediti tudi pozitivna gibanja v združenem delu, ki se kažejo v boljši samoupravni urejenosti in v večjem obsegu reševanja sporov znotraj OZD.
Vrste hujših kršitev delovnih obveznosti, zaradi katerih je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, so skoraj identične kot prejšnja leta. Tako so na prvem mestu neopravičeni izostanki z dela (37 % primerov, kar je celo nekoliko več kot prejšnja leta), sledijo zlorabe pooblastil (23 %, leta 1986 21 %), nezakonito razpolaganje z družbenim premoženjem (12 %, leta 1986 18%), odstotek primerov zaradi odklonitev del oz. nalog, vinjenosti, pretepov in drugih kršitev pa je več ali manj enak ok. 9 %. Izobrazbena struktura delavcev, ki jim je bil izrečen ta ukrep v letu 1987, v primerjavi s prejšnjim letom, kaže nekoliko povečan delež nekvalificiranih delavcev (16 % v letu 1986, 23 % v letu 1987), kar pa je še vedno manjši odstotek kot leta 1985 (30 %). Število kvalificiranih delavcev se je zmanjšalo (42 %, leta 1985 enako, leta 1986 pa 56 %), število predlagateljev s srednjo izobrazbo pa je enako kot prejšnje leto (20 %). Podvojilo se je število predlagateljev z višjo oz. visoko izobrazbo (14 %). Menimo, da ti podatki kažejo na večjo diferenciacijo tudi med vodilnimi delavci v večini organizacij združenega dela.
Podatki o disciplinskih ukrepih prenehanje delovnega razmerja po dejavnostih, kot vsa leta nazaj, kažejo največji odstotek teh
prenehanj v neposredni proizvodnji (skupaj z gradbeništvom 54 %). Zanimiva je primerjava z družbenimi dejavnostmi, kjer so zajeta tako zdravstvene organizacije, razne skupnosti, šolstvo, kot upravni organi in kjer je odstotek po naših ocenah relativno majhen — 10 % vseh rešenih zadev. Istočasno ugotavljamo, da imamo prav na našem območju izredno veliko koncentracijo organizacij te vrste.
V zvezi s pregledom delovanja našega sodišča na tem področju bi opozorili še na aktivnost sindikata (sindikalnih organizacij v OZD) v disciplinskih postopkih, kjer pa že dalj časa ni večjih premikov. Mnenja sindikata so, če so že dana. v večini primerov še
vedno vse preveč pavšalna, splošna in se vsaj na obravnavanem področju sindikat ni uspel aktivno vključiti in s tem uresničiti svoje tudi z zakonom določene čimbolj odgovorne vloge.
V Ljubljani, dne 15. 2. 1988
Sodišče združenega dela v Ljubljani
PRILOGI: 2 tabeli
SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI
STATISTIČNI PODATKI O DELU
čas	1975	1976		1977	1978	1979	1980	1981	1982	1983	1984	1985	1986	1987
Rešene zadeve												1206	1143
v začetku dobe	—	234	331	445	758	853	725	776	858	896	1062		
Pripad novih zadev	393	738	1077	1353	1402	1712	1800	1681	1797	1801	1962	1776	1666
Vseh zadev v delu Predlagatelj:	393	972	1408	1798	2160	2565	2525	2457	2655	2697	3024	2976	2809
a) delavec	353	573	851	1039	1010	1243	1333	1314	1368	1360	1554	1342	1290
b) pravna oseba	37	160	215	279	370	463	460	360	423	436	397	424	368
c) DPS	1	5	9	35	17	5	7	6	6	4	5	4	8
č) sindikat	-	-	1	—	1	1				1	1		
d) družb. pol. skup.	-	-	1	—	4			1	“		5 1		
Izdani začasni ukrepi	20	8	12	14	5	5	4	ii	5	2		2	
Predlogi ust. sod.	3	5	4	3	2	1	—	i	3		-		
Rešene zadeve Nerešene zadeve na	159	641	963	1040	1307	1840	1749	1599	1759	1635	1818	1143	1478
koncu dobe	234 SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI, Resljeva 14		331	445	758	853	725	776	858	896	1062	1206		1331
Podatki o številu spornih zadev po občinah (pripad in rešeno — v zadnjih 5-ih letih)
1983	1984
OBČINA	pripad	rešeno	pripad	rešeno
Domžale	62	62	61	49
Grosuplje	97	71	66	93
Hrastnik	24	22	14	17
Kamnik	42	47	38	33
Kočevje	62	68	79	78
Litija	59	59	11	14
Ljubljana-Bežigrad	266	253	244	224
LjubljanaCenter	436	436	461	394
Ljubljana Moste-Polje	192	202	309	229
Ljubljana-Šiška	276	264	278	255
Ljubljana Vič-Rudnik	141	148	132	124
Logatec	22	19	15	17
Ribnica	17	15	14	15
Trbovlje	56	46	46	53
Vrhnika	13	12	19	22
Zagorje	23	23	11	14
Ostale občine	9	12	13	4
SKUPAJ:	1799	1759	1801	1635
1985	1986	1987
pripad rešeno pripad
58	58	51
50	53	42
67	57	15
49	54	45
58	52	41
27	17	21
275	228	284
559	530	437
265	272	234
297	283	314
138	134	141
19	21	15
17	9	31
46	45	53
16	9	23
17	12	21
4	3	2
rešeno	pripad	rešeno
56	44	43
41	53	47
20	43	30
41	53	70
53	58	38
28	15	11
309	253	221
467	468	385
246	197	180
291	232	239
149	132	104
15	10	13
30	7	13
45	55	46
21	14	12
19	22	21
3	10	5
1962	1828	1770	1833	1666	1478
Poročilo o delu občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani za občino Kočevje - za leto 1987, s tekočo problematiko in številčnim prikazom obravnavanih zadev
Iz priloženih statističnih podatkov je razviden obseg dela našega javnega pravobranilstva, ki ga je opravilo v preteklem letu — 1987 za vašo občino, krajevne skupnosti ter sklade v premoženjsko pravnih zadevah. Prikazali smo ga v celotnem obsegu dela, za vse ustanoviteljice tega pravobranilstva, ki je razviden na posamezne občine. Naknadno pa bomo priložili tudi statistično poročilo za vsa pravobranilstva v SR Sloveniji, da boste lahko napravili zaključke o učinkovitosti tega pravobranilstva v primerjavi z drugimi pravobranilstvi oziroma pravosodnimi ustanovami.
V letu 1987 smo obravnavali skupno 5732 zadev, od tega odpade na Občino Kočevje 574, in sicer 41 iz vpisnika P, 6 iz vpisnika I.
153 iz vpisnika R, 211 iz vpisnika M, 114 iz vpisnika N, 11 iz vpisnika O, 3 iz vpisnika RAZ ter 35 zadev iz področja sodnega izve-deništva. V pojasnilo temu statističnemu prikazu:
P vpisnik zajema vse pravdne zadeve, to je izterjava premoženjskih zahtevkov in zastopanje pred sodišči. V I vpisniku so vodene premičninske in nepremičninske izvršbe, na podlagi sodnih in upravnih odločb. V R vpisniku, N vpisniku, O vpisniku, RAZ vpisniku pa so zajeta nesporna zastopanja, med katerimi so zlasti mejni spori, dalje upravni spori in na podlagi posebnih predpisov vodeni postopki za določitev odškodnin za odvzeta zemljišča in pregled upravnih in sodnih odločb, ki obravnavajo razpolaganje z
družbeno lastnino. Presojanje pogodb o prometu z družbenimi nepremičninami, ki jih vršimo na podlagi posebnih predpisov, pa se vodijo v M vpisniku. V ta vpisnik bi sodila tudi pismena pravna mnenja, ki pa jih nadomeščamo z neposrednim kontaktom z vsemi, to je delavci uprave in krajevnih skupnosti ter skladov, ki želijo naš svet. Zato število takih pravnih mnenj oz. to sodelovanje iz statističnega podatka ni razvidno. To pojasnilo prikazuje tudi temelje pristojnosti javnega pravobranilca.
Vaši problemi so bili reševanj v konkretnih postopkih, ki so bili tudi v večini primerov uspešno končani. Sodelovanje z upravnimi organi občine, krajevnih skupnosti in skladov pri tem delu, je bilo zadovoljivo in obveščanje pravočasno. Na območju občine se ni pojavila kakšna posebna problematika, ki je ne bo mogoče rešiti v zakonih predvidenih postopkih. Zaradi neugodnih gospodarskih gibanj nastale probleme, ki zahtevajo dopolnjevanje in spreminjanje predpisov ali kakšno drugačno ukrepanje, pa smo, vsklajeno z drugimi pravobranilstvi v SR Sloveniji, reševali skupno z republiškimi upravnimi in skupščinskimi organi.
Poleg obvestil in opozoril, ki smo jih med letom naslavljali na predstavnike te skupščine, predlagamo, da ta skupščina obravnava probleme v zvezi s financiranjem tega pravobranilstva. Pomanjkljivo in nepravočasno zagotavljanje sredstev, s strani nekaterih sofinancerjev, je povzročalo take motnje v delovanju organa, da je bilo v času, ko nismo imeli, niti denarja za poštnine, niti za potne stroške, delo dobesedno paralizirano. Pomanjkljivo financiranje ima posledico tudi v zaostankih, ki so razvidni iz statističnega poročila. Iz poročila Javnega pravobranilstva v SR Sloveniji pa je razvidno, da ob sedaj zagotovljenih sredstvih pravobranilstvo ne bo moglo tudi v nadalje brez zaostankov opravljati svojega dela. Zaostanki — zaradi značaja dela v pravosodju, lahko nastajajo v pravobranilstvu samo pri reševanju pogodb in odškodninah za zemljišča. To pa povzroča, v primeru, da nepremičnine prehajajo iz družbenega premoženja v zasebno, veliko škodo družbi zaradi inflacije, v nasprotnem primeru, pa zasebnikom. Kot je razvidno iz poročila, predvsem Javnega pravobranilstva SR Slovenije delavci javnega pravobranilstva opravijo delo, ki presega dogovorjene norme v SR Sloveniji preko 100 %, ne da bi bili zato kakorkoli nagrajeni. Ker smo ureditev tega vprašanja, delavcem obljubljali vse do jeseni prejšnjega leta, nato pa ugotovili, da za to ni na razpolago sredstev, je imelo to sporočilo za posledico takojšen, velik zaostanek, saj sta administrativni delavki prenehali opravljati delo v podaljšanem delovnem času in v dela prostih dnevih. Če bi administrativni delavki začeli ponovno delati v podaljšanem delovnem času in v dela prostih dneh, pa bi tega dela ne mogli opraviti funkcionarji, kljub preseganju norm, saj je letošnji pripad za 1029 zadev večji kot lani.
Na več sestankih s predstavniki skupščin občin ob sodelovanju republiških organov, tega problema ni bilo mogoče rešiti zaradi pomanjkanja sredstev. Posledice pa so očitne, in sicer zaostanek, ki nastaja že pri vpisu dospelih pošiljk. Ker je ta zaostanek nastal v zadnjem tromesečju leta 1987, bo v prihodnjem letu znatno večji, ter s tem v zvezi tudi škoda. Zato smo dolžni vse tiste, ki odločajo, ali bi lahko kako drugače, po svoji funkciji, vplivali na ugodno rešitev, načina in obsega financiranja javnega pravobranilstva, da se izognemo zaostankom in škodi, seznaniti z vlogo javnega pravobranilstva.
Vloga in položaj javnega pravobranilstva se prilagaja konkretnemu razvoju družbenoekonomskih odnosov pri nas. Tako se je njegova pristojnost razširila od enotnega pravnega zastopanja
določenih družbenopravnih oseb pred sodišči in drugimi državnimi organi na varovanje družbene koristi s stališča šriše družbene skupnosti.
Podlago za take pristojnosti dajejo zakon o javnem pravobranilstvu (Ur. 1. SRS, štev. 19/76 in 31/84) ter posebni republiški zakoni, ki urejajo pravni promet z nepremičninami kot n.pr.: zakon o prometu z nepremičninami, zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o stavbnih zemljiščih, zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in drugi.
V	funkciji varovanja družbene koristi javni pravobranilci opravljajo zlasti nadzor nad zakonitostjo v pravnem prometu nepremičnin. Ta njihova funkcija se izraža zlasti v sedanjem obdobju pospešene realizacije določenih planskih aktov oziroma realizacije prostorsko izvedbenih načrtov (izgradnja dolžinskih objektov republiškega pomena in drugih tovrstnih infrastrukturnih objektov, prodaja stanovanjskega fonda v družbeni lastnini itd.)
V	sedanjem obdobju izjemnih inflatornih gibanj je hitro in učinkovito delovanje vseh organov in tako tudi javna pravobranilstva v funkciji zaščite družbene lastnine, nadvse pomembno.
Javni pravobranilci dnevno delujejo tudi v smeri preventivnega delovanja za preprečevanje družbi škodljivih pojavov in v smeri t.i. pravnosvetovalske vloge organom, določenim v zakonu.
Pomembna je tudi funkcija javnih pravobranilcev spremljanja in proučevanja družbenih odnosov in pojavov, ko javni pravobranilci obveščajo pristojne organe o teh pojavih, zlasti pa na podlagi poglobljenih proučevanj predlagajo najbolj smotrne rešitve za odpravo družbeno negativnih pojavov (glej n.pr. predloge za spremembe in dopolnitve zakona o prometu z nepremičninami, zakona o poslovnih stavbah in prostorih, zakona o stavbnih zemljiščih, zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini — zlasti odškodninske določbe itd.)
Vsakršne težave v zvezi z zagotavljanjem sredstev za redno dejavnost javnega pravobranilstva, se občutno odražajo tudi na opravljanju rednih nalog tega organa in to v taki meri, da je vprašljivo že nadalnje redno funkcioniranje organa, kar pomeni, da se ne bi mogli opravljati tudi vsi pravni, premoženjski in drugi posli, ki jih družbenopolitične skupnosti lahko opravljajo samo ob sodelovanju javnega pravobranilstva, zastale pa bi zlasti tudi številne akcije v zvezi z izgradnjo infrastrukturnih objektov.
Javno pravobranilstvo predlaga, da skupščina občine sprejme sklep, da se ob sprejemu proračuna občine zagotovijo javnemu pravobranilstvu sredstva v višini, ki so potrebna pravobranilstvu za normalno delo, nagrajevanje delavcev po družbenem dogovoru in samoupravnih sporazumih, ter upoštevaje obseg dela, ki bi ga moralo opraviti, glede na letni pripad zadev in dogovorjene norme, ki veljajo za SR Slovenijo v pravosodju.
Specifične problematike v tej občini ni bilo. Finančno izstopajoč primer skupen vsem našim občinam, ker nimajo ustreznega odloka o načinu ugotavljanja vrednosti oziroma odškodnine za dodeljeno stavbno zemljišče, pa bomo skušali rešiti preko zakonodajnih organov z dopolnitvijo zakona o stavbnih zemljiščih. Poudarek v tem poročilu zato dajemo osnovnemu problemu — funkcioniranju tega organa.
Priloga: statistično poročilo za posamezne občine našega pravobranilstva
Javni pravobranilec Benjamin Turk
Prikaz reševanja zadev občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani v letu 1987 po posameznih občinah
Občine	P	I	M	R	vpisniki N	O	RAZ	JP	izvede- nine	skupaj
Cerknica	31	37	331	370	19	38	42		—	868
Domžale	74	54	221	454	39	107	19		89	1057
Grosuplje	82	47	291	232	48	103	7		178	988
Kamnik	29	7	154	136	38	81	2		17	464
Kočevje	41	6	211	153	114	11	3		35	574
Litija	52	57	66	157	52	23	1		-	408
Logatec	18	-	158	138	23	36	-		30	403
Ribnica	33	1	145	128	52	24	5		30	418
Vrhnika	28	1	120	231	66	26	2		34	508
Ostale zadeve								44		44
/Skupaj:	388	210	1697	1999	451	449	81	44	413	5732
OPOZORILO: 110 prejetih novih zadev, v času od 10. nov. do 31. 12. 1987 še ni niti vknjiženih.	Javni pravobranilec
Benjamin Turk
Poročilo o varnostnih razmerah in delu postaje milice Kočevje v letu 1987
I.	VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU TER SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI
V letu 1987 smo obravnavali 468 prekrškov JRM, v letu 1986 pa. 385 prekrškov JRM iz česar je razvidno, da je porast v letu 1987 za 17,74 % sodniku za prekrške smo v letu 1987 podali 343 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, v letu 1986 pa 289 predlogov, kar je za 15,75 % več kot v letu 1986.
Zaradi utemeljenega suma nadaljevanja s kršitvami JRM smo do iztreznitve pridržali 62 oseb po členu 108/2 ZP in eno osebo po členu 109/2 ZP. Največ kršitev pa je bilo storjenih v gostinskih lokalih in pod vplivom alkohola.
1.	Splošna varnost ljudi in premoženja ter človekovega naravnega okolja
Stanje glede splošne varnosti se je v letu 1987 nekoliko poslabšalo saj je bilo 9 nezgod pri delu, v letu 1986 pa jih je bilo 6 nezgod pri delu. Pri tem je 9 oseb dobilo hude telesne poškodbe. V vseh primerih pa je prišlo do delovnih nezgod zaradi malomarnosti in neupoštevanja predpisov o varstvu pri delu.
2.	Nezakonita posest in nošenje orožja
Občanom smo odvzeli 3 puške, 3 pištole, 162 kom. nabojev različnih kalibrov, vžigalno vrvico in dele orožja, ker so posedovali orožje brez ustreznega dovoljenja, v enem primeru pa so z orožjem storili kaznivo dejanje.
Najdenih pa je bilo še 5 granat in 2 ročni bombi.
3.	Uporaba prisilnih sredstev, napadi na miličnike in pritožbe občanov
Miličniki so v letu 1987 v 29 primerih uporabili fizično silo, kar je 4x več kot v letu 1986. Dvakrat pa je bil uporabljen služben pes in 3x sredstva za vklepanje. V vseh primerih je bila uporaba prisilnih sredstev upravičena.
Na PUO, ko so te opravljale naloge varnosti je bil v letu 1987 en napad, prav tako v letu 1986.
V	dveh primerih pa sta občana podala pritožbe zoper miličnika, obe pritožbi pa sta bili neupravičeni.
II.	KRIMINALITETA
V	letu 1987 smo obravnavali 348 KD, v letu 1986 pa 332 KD, tako da je porast za 4,6 %. Od tega je bilo klasičnih 317 KD ali 91,1 % iz področja gospodarske kriminalitete pa je bilo 31 KD ali 8,9 %, 29 KD je storilo 56 mladoletnih storilcev, v letu 1986 pa je storilo 38 KD 47 mladoletnih storilcev, poleg tega pa je 22 KD storilo 38 otrok, v letu 1986 pa je 19 KD storilo 25 otrok iz česar je razvidno, da iz leta v leto narašča trend porasta KD, ki so jih storili otroci in mladoletniki.
Na TJT smo podali 348 kazenskih ovadb, od tega z znanim storilcem 259 krat, tako da je raziskanost KD 74,5 %, kar je v primerjavi z letom 1986 boljše za 4,3 %.
V	porastu so KD velike tatvine in odvzemi motornih vozil, sicer pa še vedno prednjačijo KD tatvin. V letu 1987 pa je upadlo ogromno število KD zoper življenje in telo.
III.	POŽARI IN EKSPLOZIJE
Stanje na področju požarne varnosti se je v primerjavi s preteklim letom precej poslabšalo saj v letu 1987 beležimo kar 27 poža-
rov, v letu 1986 pa 16 požarov. Do največ požarov je prišlo v DO Lik in sicer do štirih.
IV.	PROMETNA VARNOST
V	letu 1987 smo sodniku za prekrške podali 706 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, kar je za 221 predlogov več kot v letu 1986 ali za 31,3 %, izrekli pa smo tudi 1258 mandatnih kazni, v letu 1986 pa 856 (+ 32 %).
V	letu 1987 smo obravnavali skupno 270 prometnih nezgod, oz. 55 več kot v letu 1986. Od tega smo obravnavali 25 prometnih nezgod kot KD, 127 kot prekrške in 118 kot dogodke. V 25 prometnih nezgodah, ki smo jih obravnavali kot KD so 4 osebe izgubile življenje, 9 jih je bilo hudo telesno poškodovanih in 27 lahko tel. poškodovanih. Večino prometnih nezgod se je zgodilo v naselju, glavni vzroki pa so bili: neprimerna hitrost glede na stanje ceste (13x), prehitevanje in vožnja mimo st. vozila (3x), izsiljevanje (3x), alkohol (2x)...
Omenili bi še, da so ceste na našem območju v zelo slabem stanju, predvsem na relaciji Mrtvice—Jasnica, ter da je kritična točka na relaciji Kočevje—Livold, kjer ob magistralni cesti ni površine za pešce, kljub temu, da je na cesti veliko število otrok in drugih udeležencev ter da je na tem odseku prišlo že do več hujših nezgod, saj so samo v letu 1987 3 osebe na tem odseku izgubile življenje.
V.	SODELOVANJE
Omenili bi izredno dobro sodelovanje z namestnikom javnega tožilca, s katerim imamo praktično vsakodnevne stike, prav tako pa imamo izredno dobro sodelovanje s Temeljnim sodiščem enota v Kočevju, sodnico za prekrške, občinskim upravnim organom za NZ, OLO, družbeno političnimi organizacijami, AMD, ZŠAM, SPVCP, SIS za kom. in cest. dejavnost in drugimi.
VI.	TEHNIČNA OPREMLJENOST, INVESTICIJSKA VLAGANJA IN DRUŽBENI STANDARD
V	letu 1987 smo izvršili 1. fazo adaptacije PM in sicer smo izolirali samske sobe oz. podstrešje in preuredili prostor dežurnega PM. Nujno potrebno pa bo še treba izvršiti adaptacijo strehe (kleparska dela) in sanacijo kletnih prostorov. Velike probleme pa imamo tudi z garažami, saj vozila katera niso garažirana hitreje propadajo.
Naj poudarimo, da so investicijska dela nujna, posebno sanacija strehe in kletnih prostorov, saj v času dežja zateka voda v podstrešne prostore, kletni prostori pa so stalno vlažni, v dežju pa je 20—25 cm vode, ter tako neuporabni.
V	letu 1987 smo odpisali intervencijsko vozilo in dobili novo, odpisano je bilo še osebno vozilo R4, namesto katerega smo dobili Z 101 in Zastava 850 za katerega pa še nismo dobili drugega vozila. Iz navedenega se vidi, da imamo eno vozilo manj kot v preteklih letih, kljub temu, da je problematike iz leta v leto več. Poleg tega pa sta bila odpisana še dva motorna kolesa.
Izpostavili bi še stanovanjsko problematiko, katera je prisotna že več let. Dva miličnika stanuejta z družinami v neprimernih bivalnih prostorih. Naj navedemo, da imamo še 3 samske miličnike, za katere bo potrebno v doglednem času zagotoviti .primerna družinska stanovanja.
KOMANDIR POSTAJE MILICE samostojni inšpektor Peter Ješelnik
Osnutek odloka o razglasitvi Šeškovega doma v Kočevju za kulturni in zgodovinski spomenik
OSNUTEK
Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS št. 1/81), 195 člena Statuta občine Kočevje (Ur. list SRS št. 6/79, 2/82, 34/84, 47/86) in predloga Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine z dne 7. 12. 1987, je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne . ter na družbenopolitičnem zboru dne ........ sprejela
ODLOK
o razglasitvi Šeškovega doma v spomenik.	Kočevju za kulturni in zgodovinski	
vi. št.	k.o.in pare. št.	kultura
ZKUL 902	1587 1 1587	poslovna stavba
ZKUL 902		dvorišče
ZKUL 899	1646	travnik
	1585	travnik
ZKUL 1101	1584	parkirišče
3.	člen
Z namenom ohranitve in družbenega varstva spomenika se določi najstrožji varstveni režim, ki zahteva ohranjevanje v izvirni obliki. Prepovedani so kakršnikoli posegi, ki bi motili kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost spomenika.
Izjemni posegi so dovoljeni samo po predhodnem strokovnem mnenju Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (v nadaljnem besedilu: Zavod).
4.	člen
Urejanje širše okolice mora dosledno podrejati spomeniku. Dokler niso sprejeti prostorski deli družbenih planov občine in prostorski izvedbeni akti, za katere mora izdelati Zavod strokovne osnove, velja dosedanji način, da upravni organ obvešča Zavod o nameravanih posegih na tem področju. Pri tem bodo določeni pogoji spomeniškega varstva.
5.	člen
Imetnik pravice upravljanja spomenika in parcel v neposredni okolici ne smejo teh uporabljati za namene ali na način, ki nasprotuje njihovi naravi ali pomenu oz. režimu varstva, določenim v 3. členu tega odloka.
6.	člen
Razvojna usmeritev spomenika je že podana z obstoječo namembnostjo. Uporablja se predvsem za razstavljanje premične kulturne dediščine ustrezne vsebine. 7 8
7.	člen
Naloge varstva, ki jih zakon daje strokovnim organizacijam, opravlja glede spomenika Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, glede muzejske zbirke pa Pokrajinski muzej.
8.	člen
Občina Kočevje oz. njen pristojni organ skrbi za izvajanje odloka in preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti ter kulturne in zgodovinske vrednosti spomenika.
1.	člen
Šeškov dom v Kočevju (v nadaljnem besedilu: spomenik) se razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik zaradi svojega narodno zgodovinskega pomena. Razglasitev temelji na ugotovitvi, da je v tem domu zboroval v dneh od 1. do 3. oktobra 1943. leta prvi zbor svobodno in demokratično izvoljenih odposlancev slovenskega naroda. Zbor je na svojem enkratnem zasedanju izvolil 120 članski plenum OF oz. slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) kot najvišji politični organ oz. organ ljudske oblasti na Slovenskem ter s tem postavil temelje slovenske državnosti.
2.	člen
Spomenik zajema zgradbo in naslednje parcele:
izmera	Imetnik pravice upravljanja
957 m2	občina Kočevje
1330 m2	občina Kočevje
1089 m2	občina Kočevje
1283 m2 981 m2	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje občina Kočevje
	9. člen
Upravni organ občine, zadolžen za premoženjske zadeve, poda predlog, da se razglasitev nepremičnin za spomenik vpiše v zemljiško knjigo.
10.	člen
Sestavni del tega odloka je grafični prikaz območja spomenika in meje širše okolice.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu LRS.
Številka ....... Predsednik skupščine občine
Datum .......... Kočevje
Obrazložitev:
Šeškov dom v Kočevju, bivši Sokolski dom, so pričeli graditi ob 30-letnici sokolske organizacije 1938. leta s prostovoljnimi prispevki članov Sokola in meščanov Kočevja in okolice. Načrt je izdelal pooblaščeni gradbeni inženir Gustav Trenz. Zasnovan je kot večnamenska stavba z veliko osrednjo dvorano — telovadnico — z gledališkim odrom in s stranskimi prostori ob njej. Stavbe do pričetka vojne 1941. leta še niso povsem dogradili, kljub temu so prostore že uporabljali kot telovadnico, za dramske in družabne prireditve ter za shajanje članstva Sokola in napredno usmerjenega prebivalstva.
V času, ko vse bolj narašča vpliv nemštva na Kočevskem, zlasti nacizma, je gradnja doma združevala in razgibala ves napreden slovenski živelj v mestu in okolici ter tako dobila, lahko rečemo, slovenski narodnoobrambni značaj. Po okupaciji so dom uporabljali Italijani vse do kapitulacije Italije 9. septembra 1943. leta.
Od 9. septembra do 26. oktobra 1943. leta je postalo osvobojeno Kočevje za nekaj časa središče slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Zaradi ugodnega razvoja dogodkov doma in v svetu v jeseni 1943 je sledilo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije izpeljati že prej načrtovani zbor odposlancev krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. Zbor odposlancev je zasedal od 1. do 3. oktobra 1943. V Sokolskem domu v Kočevju se je zbralo preko 570 demokratično izvoljenih odposlancev, zasedanja pa so se udeležili tudi zastopniki AVNOJ-a, CK KPJ, vrhovnega
štaba hrvaškega narodnoosvobodilnega gibanja, britanske vojaške misije in drugi. Zbor je na svojem enkratnem zasedanju izvolil 120-članski plenum OF oz. Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), kot najvišji politični organ in organ ljudske oblasti na Slovenskem ter s tem postavil temelje slovenske državnosti.
Po vojni, 1947. leta je bil Sokolski dom obnovljen in preimenovan v Šeškov dom. Takrat je dobil v glavnem sedanjo zunanjo podobo.
Nato so bili opravljeni še dvakrat notranji posegi:
-	za 10-letnico Kočevskega zbora so po načrtih ing. arh. Vinka Glanza preuredili preddverje in vgradili spominsko ploščo'ter
-	za 20-letnico Kočevskega zbora, ko je bila po načrtih ing. arh. Milana Bižalja rekonstruirana dvorana s težnjo, da se prostoru v čimvečji možni meri vrne videz iz časa zasedanja zbora. Skladno z določili Zakona o naravni in kulturni dediščini je
Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravil predlog za razglasitev Šeškovega doma v Kočevju za kulturni in zgodovinski spomenik, ter ga dne 7. 12. 1987 posredoval skupščini občine.
Na podlagi gornjega predloga pristojne strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine je dolžna skupščina občine razglasiti s svojim aktom Šeškov dom v Kočevju za kulturni in zgodovinski spomenik.
Odlok o razglasitvi Šeškovega doma za kulturni in zgodovinski spomenik obsega natančno oznako spomenika, navedbo imetnika pravice upravljanja, lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, varstveni režim, pravice in prepovedi in drugo, s čemer se zagotavlja strokovno in družbeno varstvo. Z uveljavitvijo najstrožjega varstvenega režima se zahteva tudi ohranjevanje v izvirni obliki.
Urejanje in varovanje širše okolice se mora dosledno podrejati spomeniku, to tem bolj, ker je še nepozidana, tako, da ohranja videz stavbe, ki stoji na planem.
O vseh nameravanih posegih na tem področju, dokler ni ustrezne urbanistične dokumentacije, upravni organ obvesti Zavod. Pri tem bodo določeni posebni pogoji.
Razvojna usmeritev spomenika se izkazuje predvsem v ohranjanju izvirnega stanja ter ustrezni namembnosti, ki ni v nasprotju z varstvenim režimom. Uporablja se predvsem za razstavljanje premične kulturne dediščine ustrezne vsebine.
Izvršni svet skupščine občine Kočevje je razpravljal o osnutku
odloka na svoji ........ seji dne ............... in predlaga
delegatom skupščine občine osnutek odloka v sprejem v navedeni obliki in vsebini.
KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ
Predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v občini Kočevje
PREDLOG
Na podlagi 15. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), 1. člena spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 5/82 in št. 7/85) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/ 79 in 2/82), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Kočevje na seji dne 25. 3. 1988 sprejela
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v občini Kočevje
1.	člen
S tem odlokom je določena odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda (v nadaljnjem besedilu odškodnina) ter merila za njeno odmero.
2.	člen
Odškodnino plača, kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda:
—	na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta,
—	brez upravnega akta, ker ta ni predpisan,
—	v nasprotju s predpisi, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.
3.	člen
Če se obravnava odškodnina objekta, predvidenega z zazidalnim načrtom, se upošteva vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Če površina zemljišča ni določena v lokacijski dokumentaciji, če ne obravnavamo gradnjo objekta, določenega z zazidalnim načrtom, se odmeri odškodnina za površino 600 m1 2, če je zemljišče manjše, pa od celotne površine.
4.	člen
Za postavitev elektro in drugih vodov skozi gozd, se plača odškodnina od površine koridorja, na kateri se opravi krčitev gozda. Za postavitev drogov in stolpov na kmetijskih zemljiščih, se plača odškodnina za vsako stojno točko za sledeče površine:
—	za visokonapetostne stolpe, opazovalne stolpe in
TV antene	— 25 m2
—	za A drogove, nizkonapetostne kovinske drogove
ter sidrane drogove	— 10 m2
—	za samostojne drogove	—	5 m2
5.	člen
Kdor izkorišča kamen, gramoz, mivko, pesek in opekarsko glino plača poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti , še posebno odškodnino v višini 5 % od prodajne cene m3 izkopanih rudnin.
6.	člen
Odškodnina se ne plačuje v primerih, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih.
Odškodnino se plača od površine zemljišča, ki je v lokacijskem dovoljenju določena za gradnjo in redno rabo objekta (funkcionalno zemljišče).
7.	člen
Odškodnina se določi za m2 zemljišča in znaša:
kultura
njiva, vrt, sadovnjak travnik, pašnik in gozd njiva, vrt, sadovnjak, travnik pašnik, gozd njiva, vrt, sadovnjak, travnik
njiva, vrt, sadovnjak, travnik
njiva, vrt, sadovnjak, travnik
njiva, vrt, sadovnjak, travnik
razred
VII,	in VIII. kat. r.
V., VI., VII. in VIII. kat. r. V. in VI. kat. r.
I.	do IV. kat. r.
IV.	kat. r.
III.	kat. r.
II.	kat. r.
I. kat. r.
odškodnina
minimalna odškodnina, določena z odlokom IS SRS minimalna odškodnina + 50 %
minimalna odškodnina + 200 %
minimalna odškodnina + 700 %
minimalna odškodnina 4- 800 %
minimalna odškodnina + 900 %
8.	člen
Odškodnino odmeri in izda odločbo pristojni občinski upravni organ po predložitvi ustrezne dokumentacije investitorja. Odločbo o odmeri odškodnine v enem izvodu pošlje Kmetijski zemljiški skupnosti občine Kočevje.
9.	člen
Odškodnina se plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja, oziroma dovoljenj za izkoriščanje rudnin, na zbirni račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje.
Kmetijska zemljiška skupnost odvaja po m2 zemljišč 50 % minimalne odškodnine Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Znesek minimalne odškodnine se valorizira z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v skladu s splošnim gibanjem cen.
10.	člen
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega
dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin; ni mogoče začeti gradnje na podlagi priglasitve.
11.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 22/82) in odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 37/84 in 1/87).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 35-3/79-3/1
Datum;	PREDSEDNIK
Skupščine občine Kočevje LETONJA inž. Stane
Predlok odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje
PREDLOG
Na podlagi 10. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 38/86), drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 8/87), 187. člena statuta občine Kočevje, 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 30/87), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 3. 1988 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje.
b)	za ureditvena območja Livold, Željne, Klinja vas,
Mahovnik, Breg, Slovenska vas, Stara cerkev, Mlaka,
Konca vas, Gorenje, Koblarji	0,8 %
c)	za druga območja občine	0,6 %
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na
območju občine za III. stopnjo opremljenosti znašajo:
d)	za komunalne naprave individualne rabe za m2
koristne stanovanjske površine	42.755,- din
e)	za skupinske komunalne naprave za m2 koristne
stanovanjske površine	36.974,- din
3.	člen
Korist za razlaščeno zemljišče izračunana na način iz 1. in 2. člena tega odloka se valorizira med letom v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko.
4.	člen
1. člen
Gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in za vrednost zemljišča je znašala na dan 31. 12. 1987 din 498.301,-
2. člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene iz 1. člena tega odloka in sicer: a) za območje urbanistične zasnove mesta Kočevje	1%
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja (Uradni list SRS, št. 16/87).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 35-2/79-3/1 Datum:
PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje LETONJA inž. Stane
Osnutek odloka o sofinanciranju kmetijsko zemljiške skupnosti občine Kočevje
OSNUTEK
Na podlagi 7. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86) in 196. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86) je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ........... sprejela
ODLOK
o sofinanciranju kmetijsko zemljiške skupnosti občine Kočevje
1. člen
S tem odlokom je določena višina prispevka, ki ga plačujejo: Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje TOZD Govedoreja,
M-KG TOZD Prašičereja, M-KG TOK Kmetijstva, Posestvo Snežnik Kočevska Reka, Gozdno gospodarstvo Kočevje TOZD Rog, GG TOZD Pugled, GG TOZD Draga, GG TOZD Gojitveno lovišče Medved.
2. člen
Višina prispevka znaša:
-	0,08 % od odkupne cene mleka iz lastne in kooperacijske proizvodnje
-	0,12 % od odkupne cene žive teže govedi in prašičev iz lastne in kooperacijske proizvodnje
-	0,14 % od prodanega ali v razrez danega okroglega lesa
-	0,12 % od prodanega mesa divjačine.
3.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost občine Kočevje sme sredstva, ki jih pridobi na podlagi tega odloka, uporabiti samo za pridobivanje in izboljševanje kmetijskih zemljišč, za izpolnitev obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih- kmetijskih, gospodarstev za stroške svoje dejavnosti in za sofinanciranje izdelave agrokarte občine Kočevje.
4.	člen
Organizacije iz 1. člena tega odloka nakazujejo prispevek
mesečno in sicer do 5. v mesecu za pretekli mesec na žiro račun KZS občine Kočevje.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 320-6/88-9/1 Datum: 29. 3. 1988
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE KOČEVJE Stane LETONJA, ing. l.r.
......... n stil—....^ pum ■........t 'M tiling .....
Poslovno poročilo sredstev samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1987
Sredstva stanovanjske skupnosti se združujejo po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986-1990 iz dohodka in iz čistega dohodka.
Za gospodarjenje s stanovanjsko poslovnim skladom se združujejo sredstva iz plačanih stanarin in najemnin.
Sredstva solidarnosti se združujejo iz dohodka 1,60 % na bruto osebne dohodke in 0,20 % za kadrovska stanovanja v SSS Kočevje. Iz čistega dohodka 0,20 % na bruto osebne dohodke za kadrovska stanovanja v SSS.
Novi zakon o celotnem prihodku in dohodku šteje med obveznosti, ki so odvisne od velikosti ustvarjenega dohodka, tudi sredstva solidarnosti. To pomeni, da je združevanje sredstev iz dohodka 1,60 % in 0,20 % odvisno od ustvarjenega dohodka organizacij združenega dela. Procent 0,20 iz čistega dohodka se po novem zakonu od julija 1987 naprej, združuje samo pri zaključnih računih. Sicer je zakon od 1. 1. 1988 v tem delu spremenjen in se bodo stanovanjski prispevki iz čistega dohodka združevali četrtletno, oziroma pri vsakem periodičnem obračunu.
Iz sredstev solidarnosti smo financirali nakup dveh kadrovskih stanovanj v večnamenski stavbi v Strugah in nakup treh kadrovskih stanovanj v bloku ABC ob Cesti heroja Marinclja. V letu 1987 smo kupili od Društva upokojencev dva stanovanja v Turjaškem naselju.
Kupili smo v bloku ABC Ob cesti heroja Marinclja 16 solidarnostnih stanovanj. Plačali smo jih delno v letu 1986 in 1987.
Subvencijo in nadomestila stanarin so dobili vsi upravičeni prosilci.
V	ostalih odhodkih so obveznosti iz samoupravnega sporazuma za zaposlene delavce, ki se vozijo v službo v Ribnico, nagrade predsednikov skupnih organov in ostali drobni izdatki.
Prosta sredsta so namenjena za gradnjo in nakup solidarnostnih stanovanj v blokih »D, E, F«, Ob cesti heroja Marinclja. Do porabe smo jih plasirali v interno banko KG za pospeševanje kmetijstva občine Kočevje.
V	priloženi tabeli so razvidni viri in poraba sredstev za leto 1987. (tabela 1)
Sredstva vzajemnosti so kreditna sredstva, ki se združujejo za dobo 20 let iz čistega dohodka 1,15 % na bruto osebne dohodke, za kreditiranje gradnje in adaptacije družbenih in privatnih stanovanj.
V	vzajemnosti se združujejo tudi za dobo 20 let namenska sredstva za kreditiranje kadrovskih stanovanj 0,20 % na bruto osebne dohodke.
Iz sredstev za gradnjo kadrovskih stanovanj so delno financirane dve kadrovske garsonjere v stavbi Prešernova 9, dodeljene Občinski gasilski zvezi in Zdravstvenemu domu Kočevje, ter tri kadrovska stanovanja v bloku A, B, C Ob cesti heroja Marinclja.
V	letu 1987 je iz vzajemnostnih sredstev odobren kredit Enoti za gospodarjenje s stanovanjsko poslovnim skladom 18.266 tisoč din za velika popravila in toplotne izolacije stanovanj.
Skladu stavbnih zemljišč je bil iz sredstev vzajemnosti odobren kredit v višini 100.000 tisoč din za komunalno opremljanje zemljišča za področje zazidalnega načrta Mestni log-Dolga vas. Pri sredstvih vzajemnosti se vodijo tudi sredstva med aktivnimi in pasivnimi obrestmi. V letu 1987 smo namenili za financiranje strokovnih služb samo 5.563 tisoč din (ostanek sredstev iz prejšnjega leta).
(v prilogi tabela 2 in 2a)
Sredstva za gospodarjenje s stanovanjsko poslovnim skladom so
plačane stanarine in najemnine. Stanarine temeljijo na decembrski višini stanarin leta 1986, dvignjenih s 1. februarjem za 57 %, s 1. julijem za 68 % in s 1. novembrom za 55 %.
Sredstva najemnin od poslovnih lokalov temeljijo na decembrski višini najemnin leta 1986 in 100 % dvigom od 1. 1. 1987 zaradi revalorizacije poslovnih prostorov. Realizirani prihodki od stanarin in najemnin se delijo po sklepu Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti od 4. aprila 1986 po naslednjih procentih:
—	1 % za civilno zaščito,
—	12 % za upravljanje,
—	14 % od stanarin in 8 % od najemnin za funkcionalne stroške,
—	8—30 % za tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov,
—	11 % za vzajemnostno vzdrževanje v SSS,
—	ostanek sredstev od najemnin za razširjeno reprodukcijo poslovnih prostorov.
Amortizacija se za leto 1987 obračunava 50 % od predpisane stopnje po Zveznem predpisu za stanovanja in stanovanjske hiše. Za poslovne prostore, ki dosegajo že ekonomsko višino najemnin, se obračunava amortizacija po stopnjah Zveznega predpisa.
V	tabeli 3, 3a in 3b so razvidni prihodki in poraba sredstev v letu 1987.
Sredstva strokovnih služb
Odhodke strokovnih služb pokrivajo sredstva za gospodarjenje s stanovanjsko poslovnim skladom, sredstva solidarnosti in sredstva vzajemnosti.
V letu 1987 smo porabili za financiranje strokovnih služb samo 99.144 tisoč din, ker so nam bili osebni dohodki z interventnim zakonom zamrznjeni v I. polletju in v zadnjem četrtletju, (tabela
4)
Iz posameznih poročil sredstev je razvidno, da smo v letu 1987 dobro poslovali in da smo sredstva racionalno koristili.
Realizacija finančnega plana sredstev solidarnosti za leto 1987
v tisočih din
Zap.		Realizacija	Plan	Realizacija	Index	Index
štev.	Vsebina	1986	1987	1987	5:3	5:4
1	2	3	4	5	6	7
	PRIHODKI:	311.556	530.439	676.651	217,2	127,6
1.	Redni pritok po samoupravnem sporazumu	215.212	359.652	458.487	213,0	127,5
2.	Redni pritok po Samouprav, spor. za kadrovska stanov	41.911	70.054	89.319	213,1	127,5
3.	Ostali prihodki	26.360	70.000	98.112	372,2	140,2
4.	Sredstva na ž. r. prenešena iz prejšnjega leta	28.073	23.733	23.733	84,5	100,0
5.	Vrnjena sredstva od interne banke KG	-	7.000	7.000	-	100,0
	ODHODKI - PORABA SREDSTEV	287.823	530.439	645.355	224,2	121,7
1.	Subvencija in nadom. stanarin ter selitveni stroški	6.263	22.113	33.455	534,2	151,3
2.	Anuitete kreditov	3.520	4.700	3.441	97,8	73,2
3.	Provizije SDK in LB	704	1.900	1.854	263,4	97,6
4.	Delovanje strokovnih služb	18.853	38.667	38.667	205,1	100,0
5.	Prispevek za sklade LB	250	500	-	-	~
6.	Krediti delavcem zaposlenim pri obrtnikih in					
	kmetje kooperanti	1.713	8.000	6.800	397,0	85,0
7.	Nakup kadrovskih stanovanj	45.586	70.054	38.833	85,2	55,4
8.	Sredstva za investicije	194.446	369.505	313.336	161,1	84,8
9.	Ostali odhodki	9.48Š	15.000	31.835	335,5	212,2
10.	Kratkoročni plasmaji interni banki KG	7.000	-	177.134	2530,5	-
11.	Ostanek sredstev na žiro računu	23.733		31.296	131,9	
					V Kočevju, 11.	2. 1988
	Realizacija finančnega plana sredstev vzajemnosti za leto 1987					tabela 2
					v tisočih din	
Zap.		Realizacija	Plan	Realizacija	Index	Index
štev.	Vsebina	1986	1987	1987	5 : 3	5:4
1	2	3	4	5	6	7
	SREDSTVA:	241.328	249.984	315.832	130,9	126,3
1.	Neporabljena sredstva iz prejšnjega leta	62.309	75.674	75.674	121,4	100,0
2.	Združena sredstva vzajemnosti po samoupravnem					
	sporazumu (1,15 % na BOD)	136.625	128.822	180.003	131,7	139,7
3.	Združena sredstva vzajemnosti za kadrovska					
	stanovanja (0,20 % na BOD)	23.752	22.400	31.293	131,7	139,7
4.	Odplačila posojil	18.642	23.088	28.862	154,8	125,0
	NALOŽBE:	165.654	249.984	302.617	182,7	121,1
1.	Posojila ža nakup kadrovskih stanovanj	-	5.987	16.087	—	268,7
2.	Posojila za graditev in nakup od tega:					
	— delovnim organizacijam	50.418	77.006	127.142	252,2	165,1
	— občanom	70.798	106.057	106.057	149,8	100,0
3.	Posojila za adaptacije od tega:					
	— delovnim organizacijam	8.868	-	-	-	-
	— občanom	25.741	42.668	35.065	136,2	82,2
4.	SSS za velika popravila	9.829	18.266	18.266	185,8	100,0
	Neporabljena sredstva	75.674	-	13.215	17,5	-
					V Kočevju, 11.	2. 1988
					tabela 2a	
	Realizacija plana prihodkov in odhodkov —	vzajemnost pri gradnji stanovanj 1986-		1990 za leto 1987		
					v tisočih din	
Zap.		Realizacija	Plan	Realizacija	Index	Index
štev.	Vsebina	1986	1987	1987	5:3	5:4
1	2	3	4	5	6	7
	PRIHODKI:	41.120	41.763	83.487	203,0	199,9
1.	Prenešena sredstva iz prejšnjega leta	9.637	5.563	5.563	57,7	100,0
2.	Od obresti na dana posojila	13.638	18.200	27.655	202,8	152,0
3.	Od obresti na začasno prostih sredstev	17.845	18.000	50.269	281,7	279,3
	PORABA SREDSTEV:	35.557	41.763	33.550	94,4	80,3
1.	Obresti za združena sredstva	6.725	12.105	11.166	166,0	92,2
2.	Nadomestila za opravljanje storitev v bankah	9.131	17.000	13.767	150,8	81,0
3.	Nadomestila za opravljanje storitev v SSS Kočevje	18.060	10.653	5.563	30,8	52,2
4.	Različni sklad	1.641	2.005	3.054	186,1	152,3
	Neporabljena sredstva	5.563	—	49.937	897,7	—
tabela 3
Realizacija finančnega plana sredstev za gospodarjenje s stanovanjsko poslovnim skladom za leto 1987
v tisočih din
Zap. štev.	Vsebina	Realizacija 1986	Plan 1987	Realizacija 1987	Index 5 : 3	Index 5:4
1	2	3	4	5	6	7
	PRIHODKI:	141.821	413.660	460.096	324,4	111,2
1.	Stanarine	119.396	360.000	405.334	339,5	112,6
2.	Najemnine	21.785	52.642	52.770	242,2	100,2
3.	Prispevki etažnih lastnikov	198	616	711	359,1	115,4
4.	Obresti in drugi prihodki	442	402	1.281	289,8	318,7
	ODHODKI - RAZPORED SREDSTEV:	141.821	413.660	460.096	324,4	111,2
1.	Amortizacija	56.947	184.164	175.076	307,4	95,1
2.	Funkcionalni stroški	13.155	54.754	27.074	205,8	49,4
3.	Civilna zaščita	1.412	4.136	4.601	325,8	111,2
4.	Upravljanje	16.787	49.639	53.963	321,5	108,7
5.	Vzdrževanje v skupnosti stanovalcev	28.550	70.322	121.514	425,6	172,8
6.	Vzajemnostno vzdrževanje v SSS	21.962	45.251	73.325	333,9	162,0
7.	Sredstva razširjene reprodukcije	3.008	5.394	4.543	151,0	84,2
				V Kočevju, 11		. 2. 1988
					tabela 3a	
	Realizacija finančnega plana sredstev	za gospodarjenje s stanovanjskim skladom za leto 1987				
					v tisočih din	
Zap.		Realizacija	Plan	Realizacija	Index	Index
štev.	Vsebina	1986	1987	1987	5:3	5:4
1	2	3	4	5	6	7
	PRIHODKI:	120.036	361.018	407.326	339,3	112,8
1.	Stanarine	119.396	360.000	405.334	339,5	112,6
2.	Prispevki etažnih lastnikov	198	616	711	359,1	115,4
3.	Obresti in drugi prihodki	442	402	1.281	289,8	318,7
	ODHODKI - RAZPOREDITEV SREDSTEV:	120.036	361.018	407.326	339,3	112,8
1.	Amortizacija	45.559	162.710	152.706	335,2	93,9
2.	Funkcionalni stroški	12.072	50.543	22.853	189,3	45,2
3.	Civilna zaščita	1.194	3.610	4.073	341,1	112,8
4.	Upravljanje	14.256	43.322	47.631	334,1	109,9
5.	Vzdrževanje v skupnosti stanovalcev	26.607	61.373	112.543	423,0	183,4
6.	Vzajemnostno vzdrževanje v SSS	20.348	39.460	67.520	331,8	171,1
				V Kočevju, 11		. 2. 1988
	Realizacija finančnega plana sredstev za	gospodarjenje s poslovnim skladom za leto 1987			tabela 3b v tisočih din	
Zap. štev.	Vsebina	Realizacija 1986	Pian 1987	Realizacija 1987	Index 5:3	Index 5:4
1	2	3	4	5	6	7
	PRIHODKI:	21.785	52.642	52.770	242,2	100.2
1.	Najemnine	21.785	52.642	52.770	242,2	100,2
	ODHODKI - RAZPOREDITEV SREDSTEV:	21.785	52.642	52.770	242,2	100,2
1.	Amortizacija (2,3 % od R. V.)	11.388	21.454	22.370	196,4	104,3
2.	Funkcionalni stroški	1.083	4.211	4.221	389,8	100,2
3.	Civilna zaščita	218	526	528	242,2	100.4
4.	Upravljanje	2.531	6.317	6.332	250,2	100,2
5. -	Prispevki za vzdrževanje v skupnosti stanovalcev	1.943	8.949	8.971	461,7	100,2
6.	Vzajemnostno vzdrževanje v SSS	1.614	5.791	5.805	359,7	100,2
7.	Sredstva razširjene reprodukcije	3.008	5.394	4.543	151,0	84,2
tabela 4
Realizacija finančnega plana strokovnih služb za leto 1987
v tisočih din
Zap. štev.	Vsebina	Realizacija 1986	Plan 1987	Realizacija 1987	Index 5:3	Index 5:4
1	2	3	4	5	6	7
	PRIHODKI:	54.002	99.459	99.144	183,6	99,7
1.	Od enote za gospodarjenje	16.787	49.639	53.963	321,5	108,7
2.	Od sredstev vzajemnosti	18.060	10.653	5.563	30,8	52,2
3.	Od sredstev solidarnosti	18.853	38.667	38.667	205,1	100,0
4.	Drugi prihodki - inkaso za druge uporabnike družbenih sredstev	302	500	951	314,9	190,2
1.	ODHODKI: Poraba sredstev in amortizacija	11.651	15.000	17.054	146,4	113,7
2.	Ustvarjeni dohodek	42.351	84.459	82.090	193,8	97,2
3.	Obveznosti iz dohodka	7.892	15.793	17.909	226,9	113,4
4.	Čisti dohodek	34.459	68.666	64.181	186,3	93,5
	— za osebne dohodke	31.458	62.709	58.958	187,4	94,0
	— za SP splošni del	1.625	3.220	2.630	161,8	81,7
	— za SP stanovanjski del	1.272	2.530	2.390	187,9	94,5
	— za druge potrebe	104	207	203	195,2	98,1
Kočevje, 23. 2. 1988
Plan vzdrževalnih in obnovitvenih del družbenih poslovnih prostorov in na skupnih delih ter napravah stanovanjsko poslovnih stavb za leto 1988	SSS-52
STAVBA IN VRSTA DEL TRG ZBORA ODPOSLANCEV
-	sofinanciranje k stroškom pri obnovi kleparskih
izdelkov na strehi	1.500.000,-
-	obnova sanitarij v kavarni	ZVEZDA	2.500.000,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 8
-	sofinanciranje k stroškom pri obnovi
strešne kritine	2.500.000,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 10
-	obnova poda v lokalu JELENOVIČ	1.000.000.-
-	popravilo oz. zamenjava oken	1.000.000.-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 51
-	sofinanciranje k stroškom obnove strešne
kritine, dimnikov in	kleparskih	izdelkov	3.000.000.
-	sofinanciranje k stroškom obnove fasade	2.500.000,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 71
-	ureditev sanitarij v lokalu CVETLIČARNE
in popravilo notranjih ometov s keramično oblogo 4.000.000,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 72
-	adaptacija LEKARNE	26.000.000,-
-	sofinanciranje k stroškom obnove strešne
kritine in popravila kanalizacije	6.000.000,-
ROŠKA C. 12
-	adaptacija trgovine	10.000.000,-
-	obnova dimnika za trgovino	4.000.000,-
LJUBLJANSKA C. 3
-	popravilo in obnova oken na frizerskih lokalih 3.000.000,-
-	sofinanciranje k stroškom obnove vodovodnih
in kanalizacijskih priključkov	1.000.000,-
LJUBLJANSKA C. 5
-	sofinanciranje k stroškom obnove hišne
kanalizacije in vodovodnih priključkov	2.000.000,-
-	zamenjava vrat na trafiki	1.500.000,-
POLOM 12
-	zamenjava oken, vrat in poda v dvorani KS	4.000.000.-
—	sofinanciranje k stroškom obnove strešne
kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov	2.000.000,-
DRAGA 29
—	sofinanciranje k stroškom obnove strešne kritine,
dimnikov in kleparskih izdelkov	1.500.000,-
NEPREDV1DENE POTREBE
—	električne, vodovodne, odtočne instalacije,
kanalizacije in drugo	411.294,-
Ocenjeni stroški za navedena dela bi, po oceni iz leta 1987, znašali cca 74.500.000,- din.
VIRI SREDSTEV IZ NAJEMNIN
Amortizacija
Vzajemno vzdrževanje v SSS Ostanek iz leta 1987
57.737.019,-
14.982.012,-
692,263,-
Skupaj dohodek:
73.411.294,-
Iz navedenega je razvidno, da bo za najnujnejša predvidena popravila in obnove v letu 1988 primanjkovalo sredstev, tudi v primeru nepovečevanja cen materialu in storitvam. V program ni zajetih nobenih predelov pritličnih stanovanj oziroma nobenih prostorov v poslovne prostore. Take predelave bodo morale iti v breme sredstev najemnin namenjenih za razširjeno reprodukcijo ali pa si bodo bodoči najemniki take prostore morali ponovno urejati sami.
Predvidena sredstva za razširjeno reprodukcijo poslovnih prostorov v letu 1988 bodo znašala 11.725.038,- din, kar bi zadostovalo za prenovo enega manjšega starega prostora v poslovni prostor.
Poročilo o izvršenih popravilih, obnovah in revitalizaciji poslovnih prostorov ter skupnih delov in naprav v stanovanjsko poslovnih stavbah, kjer se skupni stroški sorazmerno delijo na stanovanjski in poslovni del stavbe SSS-53
STROŠEK
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 1
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije	154.524,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 8
—	večje popravilo strešne kritine	183.700,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 10
—	prenova pritličnega stanovanja s preureditvijo
v poslovni prostor (BUTIK — Jarni)	5.737.522,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 39
—	zamenjava oken, popravilo stenskih oblog in
zidarska popravila v poslovnem prostoru frizerije 459.197,-
-	obnova ometov, poda in drugega dela
v hodniku — veži	129.760,-
poplavljanja skladiščnih prostorov	2.195.560,-
—	obnova poda v trgovini	1.591.328,-
BANJA LOKA 8a
—	urejanje zunanje drenažne kanalizacije	235.627,-
STARA CERKEV 34
—	popravilo in oplesk pločevinaste strešne kritine
ter zamenjava žlebov in odtoka na dvorani KS	558.200,-
STARA CERKEV 65
—	popravilo WC-ja v pritličju	208.993.-
POTOK la
—	delni strošek zamenjave gorilca	124,952.-
Skupaj:	32.025.315,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 54
- obnova in preureditev neizkoriščenega nekdanjega hleva v poslovni prostor za servisiranje
gospodinjskih aparatov (pridobljeni prostor) 7.069.394,-
VIRI SREDSTEV ZA REKONSTRUKCIJO - VZDRŽEVANJE, REKONSTRUKCIJO IN RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO POSLOVNIH PROSTOROV V LETU 1987
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 61
— obnova salonitne strešne kritine na skladišču
čistilnice SELAN	432.612,-
UUBUANSKA C. 3
-	večje popravilo skupnega WC-ja v pritličju
od poslovnih prostorov	272.235,-
LJUBLJANSKA C. 6
-	popravilo in čiščenje dimnika centralnega ogrevanja KNJIŽNICE
LJUBLJANSKA C. 8
-	prevezava zunanje hišne kanalizacije
-	preureditev pritličnega prostora stanov, v poslov prostor za STANOVANJSKO ZADRUGO
LJUBLJANSKA C. 19
-	izdelava in zamenjava okna v stopnišču ter
zazidava elektro instalacije	683.879,-
REŠKA C. 4
-	izdelava in vgraditev kovinskih vrat skladišča
trgovine	578.400,-
242.157,-
331.727,-
1.804.878.-
ROŠKA C. 8
—	obnova vodovodnih, odtočnih in elektro instalacij, vodovodnega priključka, delna zamenjava vrat, obnova podov, stenskih oblog v poslovnih
prostorih in druga gradbena dela	7.874.380,-
KIDRIČEVA UL. 10
—	material za obnovo dveh podov v poslovnem
prostoru ŠULER	163.143,-
KOPRIVNIK 5
—	obnova strešne kritine	443.147,-
PREDGRAD 2
—	izdelava in vgraditev kovinskih vrat za skladišča
trgovine in Kmetijske kooperacije	550.000,-
—	ureditev odvodnjavanja in dostopa in dovoza do skladišč trgovine in Kmetijske kooperacije, zaradi
DOHODEK:
Amortizacija poslovnih prostorov	22.370.019,-
Vzajemno vzdrževanje poslovnih prostorov	5.804.732.-
Razširjena reprodukcija	4.542.827.-
32.717.578,-
PORABA:
Amortizacija poslovnih prostorov	21.677.756,-
Vzajemno vzdrževanje posl. prostorov	5.804.732,-
Razširjena reprodukcija	4.542.827.-
32.025.315,-
REKAPITULACIJA:
Dohodek
Poraba
32.717.578,-
32.025.315.-
Neporabljena sredstva
692.263.-
V letu 1987 je bil pridobljen poslovni prostor iz prejšnjega neuporabnega nekdanjega hleva v stavbi Trg zbora odposlancev 54, v izmeri 56,30 m2, v katerem je sedaj servis gospodinjskih aparatov. Poslovni prostor se je urejal na račun sredstev za razširjeno reprodukcijo iz najemnin, katera pa niso zadoščala, saj so ta znašala za leto 1987 le 4.542.827.- din, strošek urejanja prostora pa 7.069.394,- din. Razlika se je pokrila iz sredstev amortizacije poslovnih prostorov. Vrednost pridobljenega poslovnega prostora znaša 19.661.275,- din.
Iz sredstev amortizacije sta bila preurejena tudi dva pritlična stanovanja v poslovne prostore in sicer v stavbah Trg zbora odposlancev 10 in Ljubljanska c. 8. Večji poseg v razne obnove in popravilo, je bil izvršen še na Roški c. 8, dočim drugod ni bilo izvršenih večjih popravil zaradi pomanjkanja sredstev.
Vsa večja dela na popravilih in obnovah, kakor tudi predelavah, so se v začetku leta 1987 oz. v zimskem času. V kolikor bi navedena dela vršili v poznejšem času bi bilo za razpoložljiva sredstva opravljenega polovico manj dela.
Omeniti je tudi treba, da je bila višina najemnim določena že v začetku leta in se niso spreminjale preko celega leta, dočim so se stanarine med letom trikrat dvigovale.
Kočevje, februar 1988
Strokovna služba SSS
Poročilo o večjih opravljenih delih na vzdrževanju, obnovah in revitalizaciji stanovanjskega fonda v družbeni lastnini v občini Kočevje za leto 1987	SSS-54
STAVBA IN VRSTA POPRAVIL	STROŠEK
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 1
—	urejevanje zunanje hišne kanalizacije in
jaškov z LŽ pokrovi	499.141,-
—	popravilo vodovodne oz. odtočne instalacije
pri LAVRIČ	138.053,-
—	zamenjava radiatorjev pri LAVRIČ in HEGLER 420.395,-
LJUBLJANSKA C. 26 a
—	zamenjava vrat pri	KOVAČ In KAVČIČ	837.614,-
—	obnova stanovanja	PUŠNIK	4.268.568,-
—	namestitev snegobranov na dvoriščni
strani stavbe	1.383.758,-
—	pozidava in ojačitev notranjih sten v kleteh vsled nevarnosti rušenja stavbe — ojačanje
nosilnih zidov	3.012.745,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 8
—	večje popravilo strešne kritine	183.705,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 10
—	predelava stanovanj JURKOVIČ-BUZUK	1.596.593.-
—	popravilo strehe na drvarnicah	426.196.—
—	popravilo stanovanj KAVRAN IN HENIGMAN 668.206,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 16
—	obnova vertikalne odtočne instalacije
—	obnova poda in vrat v kuhinji ALUKIČ
—	obnova stopnišča do I. nadstropja
—	rušenje dotrajanih kleti na dvorišču
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 18
—	popravilo skupnih WC-jev	213.041.
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 51
—	popravilo vodovodne in odtočne instalacije
v stavbi	567.021,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 54
—	obnova vodovodne in odtočne instalacije
ter obnova poda v hodniku	1.669.856,-
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 59
—	ureditev kopalnice pri BREG	2.785.312,-
200.852,-
381.888,-
2.011.478.-
604.365,-
LJUBLJANSKA C. 1
—	obnova stropa v pisarni OPREMA, zaradi
zatekanja iz stanovanja	298.300,-
—	obnova podov v hodniku II. nadstropja
in ureditev sanitarij za BURAZER	3.357.376.-
—	ureditev elektro instalacije v kopalnici
pri ČAVLOVIČ	128.296,-
UUBLJANSKA C. 3
—	popravilo ometov v hodniku in	skupnem WC	267.684,-
LJUBLJANSKA C. 5
—	obnova elektro instalacije pri	STANETIČ	127.858,-
—	popravilo ometov v stanovanju	STANETIČ	110.827,-
—	popravilo odtoka in hišne kanalizacije
od WC-jev v drvarnicah	269.879,-
LJUBLJANSKA C. 8
—	prevezava hišne kanalzacije	359.370,-
—	popravilo vodovodne instalacije v kleti
pri vodomeru	135.096,-
LJUBLJANSKA C. 11
-	popravilo vodovodnega priključka	149.600.-
UUBLJANSKA C. 14
-	popravilo strešne kritine na stavbi in drvarnicah
OB MAHOVNIŠKI C. 5
-	popravila vodovodnih instalacij
LJUBLJANSKA C. 25
-	pleskanje pločevinaste strešne kritine	528.000,-
368.589,-
238.896,-
LJUBLJANSKA C. 36
-	ureditev zunanje hišne kanalizacije z
jaški in LŽ pokrovi	1.206.963,-
LJUBLJANSKA C. 33
-	izdelava in vgraditev	glavnih vrat	497.575,-
LJUBLJANSKA C. 79
-	obnova strešne kritine in kleparskh
izdelkov	3.633.490,-
REŠKA C. 2
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije	1.582.037,-
—	obnova stopnic do I. nadstropja	407.114,-
REŠKA C. 4
—	popravilo strehe in obnova dimnika	1.566.713.-
—	obnova vertikalne odtočne instalacije	400.333,-
REŠKA C. 5
—	pleskanje oken na stanovanjskem delu
stavbe	264.500,-
REŠKA C. 7
-	delna zamenjava vertikalne odtočne
instalacije	1.110.135.-
-	obnova stropa v kuhinji in popravilo
ometov v WC pri PREGELJ	605.321,-
REŠKA C. 7 a
-	popravilo kopalnice pri VERTELJ	406.285,-
REŠKA C. 19
-	obnova vodovodnega priključka	645.539,-
ROŠKA C. 4
-	zamenjava enih vrat pri GOMBAČ	153.450,-
ROŠKA C. 8
-	obnova vodovodnega priključka, vodovodnih instalacij z vgraditvijo vodomerov za poslovne prostore in stanovanjski del stavbe, obnova odtočnih instalacij in hišne kanalizacije, obnova elektro instalacije, obnova podov v
veži in hodnikih, obnova enega stropa v hodniku
pritličja, zamenjava nekaj vrat in druga popravila 4.601.535,-
ROŠKA C. 10
-	ureditev podstrešne sobe za KOMAT	1.197.252.-
ROŠKA C. 36
-	izvedba priključka stavbe na javno kanalizacijo, popravilo zunanjih stopnic in zamenjava enega okna na podstrešnem
stanovanju	1.046.044,-
ROZMANOVA UL. 1-3-5
-	popravilo notranjih vodovodnih in
odtočnih instalacij	664.877.-
-	prevezava zunanje hišne kanalizacije,
mimo greznice, na javno kanalizacijo	913.847.-
ROŠKA C. 62		KIDRIČEVA UL., TESARSKA UL., KAJUHOVO	
— zamenjava kopalne kadi PAHULJE	68.455,-	NASELJE., TURJAŠKO NASELJE, TRG ZBORA ODPOSLANCEV 1	
ROŠKA C. 64 a		— servisiranje in popravila instalacije	
— popravilo strehe in delna zamenjava		centralnega ogrevanja	1.996.747,-
žlebov	920.700,-	KIDRIČEVA ULICA	
TOMŠIČEVA C. 19-21		— delna obnova toplovoda za Kidričevo	2.683.358,-
- obnova salonitne strešne kritine,		ul. 1—3	
kleparskih izdelkov in popravilo dimnikov	6.886.182,-	— prevezava prenosnikov toplote na Kidričevo ulico v Melaminu	3.565.648.-
—	montaža skupne TV antene —	večje popravilo vodovodnih in odtočnih instalacij pri KURE, GAVRANOVIČ in GAVRILOVIČ	3.180.791,- 512.857,-	KIDRIČEVA ULICA 2 — obnova podov v kuhinjah pri: SIMIČ, ŽONTA in MAVRIN	507.525,-
		KIDRIČEVA UL. 4	
PODGORSKA UL. 2		— popravilo vodovodne in odtočne	
— izdelava in popravilo oken	332.302,-	instalacije v kopalnici MAJCEN	72.903,-
		— obnova skupinske TV antene	854.297,-
PODGORSKA UL. 6 - popravilo vodovodne instalacije pri		KIDRIČEVA UL. 6	
MOČNIK in POJE	88.635.-	— obnova poda in popravilo vodovodne	
		instalacije pri OBRANOVIČ	289.751,-
PODGORSKA UL. 8		— popravilo vodovodne in odtočne instalacije	
- popravilo odtočne instalacije DELAČ	149.506,-	pri KLARIČ	277.321,-
		— obnova podov v predsobi in kuhinji pri ČRČEK	225.419.-
PODGORSKA UL. 10		— obnova poda v kuhinji in zidarska popravila	
— popravilo vodovodnih instalacij pri		pri HENIGMAN	449.207,-
PUGELJ in GRANDA	1.272.676,-	— popravilo vodovodne instalacije pri	
		DEŽMAN	244.954,-
PODGORSKA UL. 13		— popravilo vodovodne instalacije	
- zamenjava žlebov	79.406,-	pri ORAŽEM	149.987,-
— popravilo odtočne instalacije ŠTEFANIČ	176.061,-	— obnova poda v kuhinji in popravilo	
		vodovodne instalacije pri RAKOVIČ	661.417,-
PODGORSKA UL. 23		— obnova skupinske TV antene	800.274,-
- izdelava novih oken za zamenjavo	2.678.500,-	- popravilo vodovodne in odtočne instalacije	
		pri PAVLOVIČ, KOVAČIČ, KLUN,	
CESTA NA STADION 1		KORDIŠ in KRKOVIČ	560.552,-
— zamenjava oken pri VUK in ANŽLOVAR	1.004.154,-	KIDRIČEVA UL. 7	
ROŽNA UL. 6		— zamenjava dveh radiatorjev pri	
- popravilo ostrešja, strešne kritine,		BUTALA in PETEK	159.776,-
podstrešnega stanovanja in odprava		— obnova toplega poda v kuhinji PETEK	135.086,-
drugih posledic po požaru na stavbi	9.521.740,-	— asfaltiranje pločnika vsled kinet	92.495,-
ROŽNA UL. 35		KIDRIČEVA UL. 2, 4, 6 in 7 - popravilo dvigal	901.700,-
- kompletna obnova stopnišča z zamenjavo			
glavnih vhodnih vrat in okna v stopnišču	3.000.812,-	KIDRIČEVA UL. 9	
— adaptacija stanovanja (Jelenc) MRVAR	6.180.184,-	— zamenjava okna v kopalnici STRLE	184.751.-
— dvig jaškov na zunanji hišni		— popravilo odtočne instalacije pri:	
kanalizaciji z LŽ pokrovi	463.198,-	LESAR, RAJŠELJ, STEKIČ in STRLE	960.521,-
-	prekritje drvarnic z rabljeno opeko —	ureditev vhoda in zamenjava vhodnih	1.408.090,-	KIDRIČEVA UL. 8, 10, 12 in 14	
vrat stanovanja VUKOVIČ	1.247.164,-	— namestitev zračnikov na strehah	1.667.297,-
ROŽNA UL. 36		KIDRIČEVA UL. 12	
- popravilo dimnika, delna zamenjava žlebov in dimniških obrob	449.511,-	- popravilo horizontalne hišne kanalizacije z izdelavo jaška	354.746,-
TURJAŠKO NASELJE 2 - popravilo - prevezava kanalizacije	586.113,-	TESARSKA UL. 3 a do 5 b — namestitev zračnikov na strehah	2.360.917,-
— popravilo vodovodne in odtočne instalacije		ČRNOMALJSKA C. 7	
pri VUKAN	409.983,-	— iskanje okvare in popravilo	
TURJAŠKO NASELJE 7		vodovodne instalacije pri DOMJAN	727.641,-
— popravilo vodovodne in odtočne instalacije		- delna zamenjava žlebov pri DOMJAN	193.045,-
pri MOHORIČ	181.290,-	Črnomaljska c. 8	
TURJAŠKO NASELJE 10		— popravilo stanovanja pri PEŠTALIČ	202.752,-
— popravilo keramičnih podov v hodniku	443.234,-	ČRNOMALJSKA C. 8 a	
KIDRIČEVA UL. 1-3		— popravilo dveh dimnikov in strehe	184.178,-
— popravilo zunanjih stopnic	454.335,-	Črnomaljska c. 27-29	
- popravilo vodovodne in odtočne instalacije		- zamenjava oken in vhodnih vrat STUPAR	905.367,-
pri PRIČA in TURK	525.431,-	- zamenjava dvojnih vrat pri MRDŽA	318.476.-
ŠEŠKOVA UL. 1		KOLODVORSKA UL. 15	
- pleskanje pločevinaste strehe	370.000,-	— obnova poda v sobi in popravilo	
		vodovodne instalacije pri GORNIK	572.155,-
ŠEŠKOVA UL. 8 — obnova elektro instalacije in poda		KAJUHOVO NASELJE 36	
pri HERING	1.472.745,-	— popravilo skupinske TV antena	582.297,-
ŠEŠKOVA UL. 9		TRDNJAVA 5	
— obnova strešne kritine in kleparskih		— obnova dimnika pri PETERLIN	431.275,-
izdelkov	4.057.290		
— zidarsko popravilo balkonov	665.197,-	TRDNJAVA 10 - obnova poda v sobi pri KRAVANJA	272.304,-
ŠEŠKOVA UL. 29-39 — popravilo odtočne instalacije		TRDNJAVA 15	
pri BLAŽIČ	255.319,-	— popravilo predprostora z izdelavo	
		rampe za bolniški voziček KOTAR	597.592,-
CANKARJEVA UL. 1		— popravilo pločevinaste strešne	
— obnova vodovodne in odtočne		kritine nad stanovanjem ŽNIDARŠIČ	375.598.-
instalacije v kopalnici pri PEŠTALIČ	584.275,-	TRDNJAVA 17	
CANKARJEVA UL. 3		- obnova podov pri BUTALA, popravilo	
— večje popravilo strešne kritine	301.818,-	žlebov in popravilo kanalizacije	1.895.954,-
CANKARJEVA UL. 5		CESTA NA TRATO 4	
- zamenjava žlebov in odtokov ter		- popravilo elektro instalacije v stavbi	133.563,-
popravilo strešne kritine	526.744,-	— obnova vodovodnih in odtočnih instalacij	
— popravilo vodovodne in odtočne		v kopalnicah	914.666,-
instalacije v kopalnici pri ČRMELJ CANKARJEVA UL. 6 — obnova skupinske TV antene	431.589,-	TRATA XIII-8 - obnova poda pri ŠTIMEC	360.189,-
	594.245,-	— obnova stropa pri MUJAGIČ	727.107,-
		TRATA XIV—12	
CANKARJEVA UL. 15 — obnova stropa v kuhinji pri PETERLIN	248.698.-	— popravilo vodovodne instalacije v kleti pri JORDAN	112.516,-
KOLODVORSKA 1 — popravilo balkona s pločevinasto obrobo		RUDNIK 5	
	390.955,-	—	obnova poda v kuhinji pri BIZJAK —	izdelava jaškov za vodomere	253.747,- 257.460,-
KOLODVORSKA 1 a		RUDNIK 7	
— obnova strešne kritine in kleparskih		- obnova poda in ureditev sanitarij HREN	1.036.235,-
izdelkov	3.639.169.,-	— obnova podov pri GRIČAR	365.459.-
— popravilo vodovodne instalacije BIŽAL	112.656,-	RUDARSKO NASELJE 1	
KOLODVORSKA UL. 2 — popravilo vodovodne instalacije		— obnova kleparskih del na strehi	375.000,-
ZUPANČIČ	239.672,-	RUDARSKO NASELJE 2	
— popravilo odtočne instalacije pri ŠIMEL	103.781,-	— obnova žlebov in odtokov	235.796,-
— popravilo zunanje hišne kanalizacije	1.195.129,-	- obnova dimnikov na vrstnih hišah	5.760.891. -
KOLODVORSKA UL. 3		RUDARSKO NASELJE 3	
— popravilo podov v stanovanju ŠTERK	120.000,-	- popravilo kopalnice pri KOTAR	81.000,-
KOLODVORSKA UL. 4		RUDARSKO NASELJE 26	
— popravilo kopalnice pri GORJUP	81.285,-	- zamenjava žlebov in odtokov	561.700,-
KOLODVORSKA UL. 7 - popravilo vodovodne instalacije BATKOVIČ		RUDARSKO NASELJE 28	
	72.211,-	— zamenjava žlebov in odtokov ŠALKA VAS 2 a	561.700,-
			
KOLODVORSKA UL. 11		- večje popravilo strešne kritine pri	
— obnova odtoka pri KALABOTA	161.637,-	PETEK	687.938,-
— zamenjava dvojnih vhodnih vrat KOLODVORSKA UL. 8	718.689,-	ŠALKA VAS 4 - popravilo strehe in stropa pri COSIČ	275.442,-
- zamenjava vhodnih vrat pri DIDOVIČ	162.711.-	ŠALKA VAS 103	
— obnova vodovodnega priključka	955.001. -	- obnova podov v kuhinji in sobi ŠEPEC	722.700,-
KOLODVORSKA UL. 10		ŽELJNE 30	
- popravilo greznice s pokrovi	342.708,-	— obnova dimnika, popravilo strehe in	
— popravilo stropa in vodovodne instalacije		namestitev strešnega okna	917.399,-
pri PINTARIČ KOLODVORSKA UL. 12	957.827,-	ŽELJNE — kontejnerji — popravilo elektro instalacije	31.172,-
- obnova poda v kuhinji pri ALUKIČ	291.612,-	CV1ŠLERJI 12	
— adaptacija pritličnega stanovanja št. 4	4.310.061.-	- zamenjava vhodnih vrat pri ZAMADIČ	132.498,-
CVIŠLERJI 13
—	zamenjava dvojnih vrat pri ANTOLIN	268.628.-
ONEK 6
—	obnova stropa pri KOLARIČ	292.485,-
KOPRIVNIK 5
—	obnova strešne kritine	1.572.000,-
KOPRIVNIK 19
—	sanacija nosilnega stebra arkad	545.878.-
KOPRIVNIK 22
—	ureditev sanitarij za RAMISAVLJEVIČ	2.678.852,-
STARA CERKEV 4
—	popravilo kopalnice pri KALIČ	267.630,-
STARA CERKEV 31
—	popravilo kleparskih del na drvarnicah	126.000.-
—	izgradnja treh WC-jev na izplakovanje	8.403.759,-
STARA CERKEV 34
—	zamenjava oken	2.272.240,-
—	obnova strešne kritine in kleparskih
izdelkov	5.907.905.-
STARA CERKEV 39
—	zamenjava vhodnih vrat pri VREČIČ	374.984,-
KOPRIVNIK 38
-	obnova salonitne strešne kritine,
kleparskih izdelkov in greznice	3.680.844,-
KOPRIVNIK 40
—	nabava sanitarne opreme za kopalnico	165.142,-
LIVOLD 67
—	večje popravilo strešne kritine
—	MOZELJ 4
— obnova poda v sobi, zamenjava vrat in popravilo ometa pri KUZMA
KUČARJI 2
—	ureditev skupne kopalnice v I. nadstropju
KOČARJI 3
—	zamenjava dvojnih vhodnih vrat
RAJNDOL 2
—	obnova podov pri REŽONJA
RAJNDOL 3
—	obnova podov pri DRAMAC
RAJNDOL 5
—	obnova podov pri ILIČ
BANJA LOKA 8 a
—	obnova poda v kuhinji pri JURKOVIČ
—	napeljava vodovodne instalacije v podstrešno stanovanje (Poplašen)
—	ureditev kanalizacije
POTOK 1 a
—	zamenjava gorilca v kotlovnici
MAHOVNIK 24
—	popravilo stanovanja IVEZIČ
MAHOVNIK 28
—	obnova poda pri PELCER
MAHOVNIK 29
—	obnova poda pri KNEŽEVIČ
—	zidarsko popravilo stanovanja KRIŽ
BREG 29
—	zamenjava okna v stopnišču
772.990,-
1.905.980,-
1.899.488,-
134.391,-
1.076.192,-
888.341,-
921.599,-
406.490,-
674.583,-
399.640,-
1.419.912,-
157.284,-
779.205,-
604.117,-
299.233,-
258.549,-
STARA CERKEV 50
—	izdelava ponikovalnice
STARA CERKEV 65
—	popravilo oken in skupnih WC-jev
MLAKA 2
—	popravilo vodovodne instalacije
MLAKA 4
—	popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri PETAN
MLAKA 52 in 54
—	popravilo strešne kritine
GASILSKI APARATI
—	servisiranje za leto 1986
PREPORABA IZ LETA 1986 PORABA SKUPAJ:
997.990.-
552.181,-
93.805,-
377.286,-
267.880,-
594.161.-
4.934.041,-
203.587.048.-
VIRI SREDSTEV ZA REKONSTRUKCIJO-VZDRŽEVANJE IN REVITALIZACIJO STANOVANJSKEGA FONDA V LETU 1987
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV:
—	amortizacija stanovanj
—	vzajemnostno vzdrževanje (IV)
—	posojilo
152.147.385.-
67.519.820,-
9.426.335,-
229.093.542,-
PORABA:
—	preporaba sredstev iz leta 1986
—	vzajemnost
—	amortizacija
—	posojilo
4.934.041,-
50.172.419.-
139.053.253,-
9.426.335,-
203.587.048,-
REKAPITULACIJA:
—	združena sredstva
—	poraba
229.093.542,-
203.567.048.-
— neporabljena sredstva
25.506.494,-
Za leto 1987 se prvič ločeno prikazujejo zbrana in porabljena sredstva najemnin in stanarin.
Kočevje, februar 1988
Strokovna služba SSS
Plan vzdrževanja družbenega stanovanjskega fonda v občini Kočevje za leto 1988, ki se financira iz sredstev vzajemnosti in amortizacije združenih v SSS občine Kočevje	SSS-55
STAVBA IN VRSTA POPRAVIL
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 1
- večja popravila vodovodnih in odtočnih instalacij
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 2
-	obnova pločevine na že prekriti strehi
-	popravilo ometov v stanovanjih: FURLANI, ŠTIMEC, MRDŽA, ZALAR, JAKOVAC, OBERČ
-	obnova elektro instalacije pri FURLANI
—	zamenjava vrat pri FURLANI in ŠTIMEC
—	obnova poda v dnevni sobi pri ŠTIMEC
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 6
—	obnova poda v sobi pri SMOLE TRG ZBORA ODPOSLANCEV 8
—	obnova strešne kritine (bobrovec)
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 10
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije na dvoriščni strani stavbe
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 39
—	obnova elektro instalacije v stavbi do stanovanjskih podrazde-lilcev
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 38
—	popravilo obstoječe kopalnice
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 47
—	obnova dveh podov
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 51
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	zamenjava oken na stanovanjskem delu stavbe
—	obnova fasade — dve strani
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 55
—	zamenjava dvojnih sobnih vrat PAPEŽ
—	obnova ometa in tlaka v veži
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 61
—	obnova stropov
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 68
—	obnova notranjih stopnic in podestov
—	obnova ometov v hodniku in stopnišču
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 73
—	večje popravilo ter delna zamenjava oken
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 72
—	obnova strešne kritine
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 74
—	večje popravilo drvarnic
—	obnova strešne kritine
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 76
—	obnova strešne kritine
TRG ZBORA ODPOSLANCEV 78
—	obnova poda v sobi MIKETIČ
—	obnova stropa v sobi MIKETIČ
LJUBLJANSKA C. 1
—	dokončana ureditev sanitarij
—	obnova ometov in tlaka v veži (v sodelovanju s podjetjem OPREMA)
—	obnova stropa pri BURAZER
LJUBLJANSKA C. 3
—	obnova kanalizacijskega priključka
LJUBLJANSKA C. 5
—	delna zamenjava oken
—	obnova poda pri KOBE
—	obnova vodovodnega in kanalizacijskega priključka
LJUBLJANSKA C. 6
—	večje popravilo dimnikov
—	zamenjava malih oken pri KOTAR
LJUBLJANSKA C. 8
—	obnova vodovodnega priključka
LJUBLJANSKA C. 11
—	obnova elektro instalacije do porazdelilcev
—	obnova vodovodnega in kanalizacijskega priključka
LJUBLJANSKA C. 14
—	popravilo sanitarij
—	obnova stropov
LJUBLJANSKA C. 71
—	zamenjava oken
LJUBLJANSKA C. 77
—	zamenjava podov in popravilo oken
ROŠKA C. 10
—	obnova dveh podov
ROŠKA C. 12
—	dokončanje sanitarij ŠTIMEC
ROŠKA C. 15
—	večje popravilo strehe in žlebov
—	popravilo oken in vrat
ROŠKA C. 33
—	obnova podov v kuhinji in sobi ČUK ter v sobi MARIČIČ
—	obnova žlebov
ROŠKA C. 35
—	obnova poda v kuhinji BOLITE
—	obnova žlebov
ROŠKA C. 37
—	obnova poda v kuhinji KOŠIČ
—	obnova žlebov
ROŠKA C. 39
—	obnova podov v kuhinji in sobi DOLŠAK
—	obnova žlebov
—	obnova dimnikov
ROŠKA C. 36
—	zamenjava oken podstrešnega stanovanja
ROZMANOVA UL. 1-3-5
—	popravilo dimnikov ROŠKA C. 49
—	obnova dimnika ROŠKA C. 74
—	ureditev sanitarij
PODGORSKA UL. 2
—	obnova vodovodnega priključka
PODGORSKA UL. 6
—	obnova strešne kritine
—	obnova vodovodnega priključka
PODGORSKA UL. 8
—	obnova strešne kritine
—	obnova vodovodnega priključka
—	popravilo nadstreškov nad vhodnimi vrati
—	obnova vodovodne instalacije pri BOBIČ in OBERSTAR
PODGORSKA UL. 10
—	obnova vodovodnega priključka
PODGORSKA UL. 23
—	zamenjava oken
CESTA NA STADION 1
—	zamenjava poda in dveh oken VUK
ROŽNA UL. 6
—	ureditev hišne kanalizacije
ROŽNA UL. 6
—	ureditev hišne kanalizacije
ROŽNA UL. 35
—	obnova poda v kuhinji in zamenjava treh vrat v stanovanju VUKOVIČ
—	popravilo pločevinaste strešne kritine
KIDRIČEVA UL. 1-3
—	obnova nepohodne ravne strešne kritine
KIDRIČEVA UL. 2
—	popravilo zunanje hišne kanalizacije
—	generalno popravilo dvigala
KIDRIČEVA UL. 4
—	generalno popravilo dvigala
KIDRIČEVA UL. 6
—	generalno popravilo dvigala
—	obnova poda v kuhinji BOC
KIDRIČEVA UL. 7
—	generalno popravilo dvigala
TESARSKA UL. 8
—	popravilo ostrešja, obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Črnomaljska i
—	obnova žlebov
ŠEŠKOVA UL. 2
—	prevezava hišne kanalizacije, mimo greznice, na javno kanalizacijo (sofinanciranje GO HOTEL Pugled)
ŠEŠKOVA UL. 9
—	zidarsko popravilo balkonov
ŠEŠKOVA UL. 29-39
—	popravilo in delna obnova kleparskih izdelkov na strehi
CANKARJEVA UL. 6
—	obnova hišnega kanalizacijskega priključka na novo kanalizacijo, ko bo le ta urejena
KOLODVORSKA UL. 2
—	obnova salonitne strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
KOLODVORSKA UL. 9-11
—	ureditev kanalizacijskih priključkov
KOLODVORSKA UL. 13, 15, 17 in 19
—	ureditev kanalizacijskih priključkov
KAJUHOVO NASELJE 49
—	popravilo oz. obnova dimnika
TRDNJAVA 7
—	zaščita vhoda zaradi nalivov z vgraditvijo okna in vrat pri VIDMAR
TRDNJAVA 15
—	zamenjava žlebov in odtočnih cevi
—	obnova poda in vrat v kuhinji RUTAR
TRDNJAVA 17
—	obnova poda v sobi DRAGAN
TRATA XIII—8
—	zamenjava vseh notranjih vrat, podov in obnova stropov
RUDNIK 1
—	popravilo dimnikov
—	popravilo stanovanja MOHAR
—	obnova poda v sobi KENDA
—	obnova podov v kuhinji in sobi ter zamenjava kuhinjskih vrat KASTELIC
RUDNIK 2
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov ter obnova dimnikov
—	obnova odtočne instalacije in poda v kuhinji RETAR
RUDNIK 4
—	obnova poda v kuhinji MAJERIČ
RUDNIK 6
—	popravilo dimnikov
—	zamenjava žlebov
RUDNIK 7
—	obnova poda v sobi USENIK
RUDNIK 9
—	obnova dveh podov pri ČIRIMOVIČ
RUDNIK 10
—	obnova zunanjega WC-ja KAUCKY
RUDNIK 17
—	obnova poda v sobi in zamenjava kuhinjskih vrat pri ŠTURM
—	popravilo dimnikov
RUDARSKO NASELJE 24, 27 in 29
—	obnova fasadnih premazov na montažnih hišicah s tesnitvijo zaradi slabe toplotne izolacije
ŠALKA VAS 105 in 107
—	obnova žlebov in odtokov
CVIŠLERJ1 3
—	plačilo prispevka in ureditev vodovodne instalacije v stavbi (sedaj hiša in ta del naselja še nima vodovoda)
KOPRIVNIK 19
—	obnova dveh podov pri ŽALIK
KOPRIVNIK 26
—	obnova podov pri MUŠIČ IN MATKO
—	obnova podov, zamenjava vhodnih vrat, obnova elektro instalacije ter potrebna zidarska dela v bivši gasilski sobi
LIVOLD 53
—	obnova vodo rodnega priključka
LIVOLD 59
—	obnova vodovodnega priključka
—	obnova greznice s ponikalnico
RAJNDOL 2
—	večja obnova vodovodne in odtočne instalacije ter popravilo hišne kanalizacije
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
RAJNDOL 3
—	večja obnova vodovodne in odtočne instalacije ter popravilo hišne kanalizacije
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
RAJNDOL 5
—	večja obnova vodovodne in odtočne instalacije ter popravilo hišne kanalizacije
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
MAHOVNIK 24
—	obnova stropa podstrešnega stanovanja
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije in priključka na javno kanalizacijo
MAHOVNIK 28
—	izvedba priključka na javno kanalizacijo
MAHOVNIK 29
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije in priključka na javno kanalizacijo
SLOVENSKA VAS 1
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije in priključka na javno kanalizacijo
STARA CERKEV 31
—	zamenjava oken
STARA CERKEV 39
—	zamenjava vhodnih vrat VREČIČ
STARA CERKEV 50
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije s ponikalnico
STARA CERKEV 65
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije s prevezavo. mimo greznice, na javno kanalizacijo
MLAKA 2
—	toplotna izolacija bočne severne stene stavbe, zaradi konden-čne vlage stanovanja
STARI LOG 4
—	zamenjava oken in 3 kom. vrat v pritličnih stanovanjih
POLOM 12
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
DRAGA 29
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
NEPREDVIDENE POTREBE
—	električne, vodovodne in odtočne instalacije, kanalizacije, dimniki in drugi razni priključki
ZABOJNIKI ZA SMETI
—	nabava 25 kom. 900 1 zabojnikov za smeti na kolesih
Izvedba planiranih del je tudi za letošnje leto odvisna od cen materialov in storitev, od nepredvidenih toda nujnih popravil ter dohodka od stanarin. Ocenjen strošek za predvidena dela je ocenjen na cca 402.500.000,- din.
Kočevje, marec 1988
Strokovna služba SSS