52 Prekmuriana Jože Vugrinec Pregled zgodovine Prekmurja: preteklost Prekmurja od prazgodovine do konca 20. stoletja. Ur. Andrej Hozjan. Murska Sobota : Pomurska akademska znanstvena unija (PAZU), 2021 Večavtorska strokovna monografija PAZU je v lanskem letu izdala strokovno mo- nografijo Pregled zgodovine Prekmurja s podnas- lovom Preteklost Prekmurja od prazgodovine do konca 20. stoletja, vsebinsko bogato delo osem- najstih avtorjev oz. soavtorjev objavljenih tekstov. Uredil jo je prof. dr. Andrej Hozjan, ki je razen zah- tevnega uredniškega dela opravil še veliko težje – vsebinsko usklajevanje in povezovanje dognanj, ugotovitev in sklepov več avtorjev v enem članku. Hozjan je tudi avtor ali soavtor petih prispevkov v njej. Poleg treh uvodnih zapisov (Mitja Slavinec: Pregled zgodovine Prekmurja, Andrej Hozjan: Od Zgodovine Prekmurja do Pregleda zgodovi- ne Prekmurja, Metka Fujs: Prekmurje – podoba prostora in ljudi) monografijo sestavlja še enajst člankov. Razvrščeni so v dve obsežni poglavji: I. Prekmurje od prazgodovinskih dob do konca 20. sto- letja in II. Prekmurje v književnosti, umetnosti, arhi- tekturi in ljudskem kulturnem izročilu. Kot je že iz njunih naslovov razbrati, je zgodovina Prekmurja (deloma tudi Porabja, tega v članku Slovensko Porabje 1920–2000 avtorjev Marije Kozar-Mukič in Dušana Mukiča) prikazana predvsem v I. poglav- ju. Na osnovi arheoloških izkopavanj in najdb so najprej strokovno, zanimivo prikazana prazgodo- vinska obdobja naših krajev pa čas do konca an- tike izpod peresa Irene Šavel. Ostali del tega po- glavja (razen že omenjenega prispevka o Porabju) zapolnjujejo obsežni, a vsebinsko zgoščeni članki, ki prikazujejo našo zgodovino od začetka srednje- ga veka do konca 20. stoletja. Pri treh od štirih – Srednjeveško Prekmurje. Od zgodnjeslovanske po- selitve do bitke pri Mohaču, Prekmurje v 19. stolet- ju in do priključitve h Kraljevini SHS ter Prekmurje od priključitve h Kraljevini SHS do konca 20. stolet- ja – je veliko soavtorjev (npr. zgodovinarka Metka Fujs, arheolog Branko Kerman in drugi, pa člani PAZU Darja Kerec, Attila Kovács, Klaudija Sedar in drugi). Pri vseh je soavtor tudi Andrej Hozjan, prav tako član PAZU. Brez soavtorstva je njegov tekst Prekmurje v novem veku. Od bitke pri Mohaču do konca 18. stoletja, po vrsti tretji v tem poglavju. II. poglavje, ki ni čista zgodovina, je pa v njem odlično prikazana zgodovina prekmurske sloven- ske in porabske slovenske književnosti (Franci Just: Književnost Prekmurja in Slovenskega Porabja), potem književnost in publicistična dejav- nost avtorjev madžarske narodnosti (Lajos Bence: Literarna in publicistična dejavnost madžar- ske narodne skupnosti v Sloveniji), umetnostno- -zgodovinski spomeniki in dosežki pri nas (Janez Balažic: Bistvene poteze umetnostnozgodovinske podobe Prekmurja med romaniko in koncem 20. stoletja). To poglavje zaključujeta Franc Obal s prikazom arhitekture Prekmurja v 19. in 20. sto- 53 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino letju ter Jelka Pšajd s prekmurskim ljudskim izro- čilom. Na koncu knjige je seznam avtorjev z njiho- vimi kratkimi življenjepisi. Žal je prav pri teh nas- talo nekaj nerazumljivih napak (npr. ob priimku Franca Kuzmiča je zapisana dubleta Küzmič, po- manjkljiv je življenjepis Alojza Šteinerja idr.). Monografija Pregled zgodovine Prekmurja prinaša veliko že znanega, a tudi precej novih spoznanj o preteklosti ozemeljskega prostora med rekama Muro in Rabo in življenja v njem. In to vse od začetka srednjega veka do konca prejšnje- ga stoletja. Pomeni bogato osnovo za nastanek celovitega, strnjenega prikaza zgodovine v tem prostoru. Bogati jo tudi raznoliko slikovno gradivo s spremnimi besedili (fotografije, zemljevidi idr.). Škoda, da ne prinaša daljšega zapisa s področja knjižničarstva, saj je soboška pokrajinska knjižni- ca poleg domoznanske zbirke v knjižničarskem svetu znana še z drugimi bogatimi zbirkami (npr. zbirka dr. Alfreda Šerka, zbirka doktorskih diser- tacij članov PAZU, zbirka darov prvega predsedni- ka RS Milana Kučana, raznolika zbirka del litera- ta Branka Šömna, likovna zbirka idr.) in s pisnimi zapuščinami pomembnih osebnosti prekmurske zgodovine (npr. dr. Avgust Pavel, pisatelj Miško Kranjec, Maistrov borec Jožef Godina idr.). 1 1 Od sredine 50. let prejšnjega stoletja in vse v naš čas je z ustanovitvijo Študijske knjižnice njena naslednica – Pokra- jinska in študijska knjižnica Murska Sobota – v svojem razvo- ju dosegla raven vseh regionalnih knjižnic na Slovenskem, nekatere celo presegla (poleg prej omenjenega še z rastjo števila gradiva, uporabnikov, s strokovnim kadrom, s potujo- čo knjižnico, ki izposoja gradivo tudi v Porabju, z odličnim so- delovanjem z madžarskimi knjižnicami v dobro prekmurskih Madžarov in porabskih Slovencev, kot gostiteljica pomemb- nih prireditev v državnem merilu, npr. Oko besede z nagra- do večernica, s Pravljičnimi večeri za odrasle in z drugimi dejavnostmi; pa seveda z izgradnjo nove knjižnične stavbe, Škoda tudi, da strokovno delo z različnimi, bogatimi vsebinami, kakršna monografija o prekmurski zgodovini je, ne prinaša tudi recenzij prof. dr. Boža Repeta in dr. Laszla Gönca. Za sklep: PAZU je ob pomoči lucidnega ured- nika izdala v vsebinskem in oblikovnem pogle- du zelo pomembno delo za poznavanje prekmur- ske zgodovine. Vredno ga je vzeti v roke, pozorno prebrati, premisliti njegove vsebine in postati po- nosen človek na svoje poreklo, če izhajaš iz pros- torov in časov, ki so v njem obravnavani. Skratka – zbornik pomeni pravo osnovo za nastanek ce- lovitega, strnjenega, strogo zgodovinskega pri- kaza prekmurske zgodovine. Njen avtor bi mo- ral biti razgledan, bister, s politiko neobremenjen zgodovinar. 2 ki knjižničnim delavcem dobro delo omogoča, uporabnikom vseh starosti pa poleg gradiva in informacij nudi tudi dobro počutje). 2 Zgodovinar, ki bi objektivno prikazal zgodovino krajin Prekmurje, Porabje in Radgonski kot, tudi njihovih nekdan- jih in sedanjih ljudi, razmer in pripadnosti teh ozemelj trem današnjim državam.