V bolnišnici je izdihnil še Žiga Dobrajc, druga žrtev potapljaške nesreče. Leta 2004 je z enako opremo umrl Luigi Longo /6 Ajdovsko podjetje Incom o proizvodnji in prodaji sladoleda «S rn^H /^13 Primorski PETEK, 30. JULIJA 2010 Št. 178 (19.885) leto LXVI. Sesljan: vedno enake dileme SandorTence Stalno govorimo in pišemo, naj se z zgodovino ukvarjajo zgodovinarji, kmalu pa bomo morali najbrž podobno trditi tudi za Sesljanski zaliv. To je neskončna zgodba majhnih in velikih načrtov, neizpolnjenih obljub in razprtij. Sedaj smo, kot kaže, stopili v čas, ko bodo načrti v nekdanjem kamnolomu postali stvarni. Zgodba o Sesljanu je dolga, zapletena in, če hočemo, zelo protislovna. Dolga, ker so zemljišča v zalivu v povojnem času menjala več lastnikov, zapletena, ker so se zasebni interesi stalno križali z javnimi, ter protislovna, ker nikoli ne veš, kje je meja med javim in zasebnim dobrim. Se-sljan je delal preglavice nabre-žinskim županom (od pokojnega Albina Škerka naprej), občinskim svetom in političnim strankam. Marsikdo je pri tej zadevi imel svoj prav, situacija pa ni bila nikoli črnobela. Najbrž niti takrat, ko je ljubljanska Emona še v Jugoslaviji pokazala zanimanja za zaliv. »Slovenske oziroma slovanske apetite« nad Sesljanom, kot je Emonino ponudbo takrat ožigosal tržaški tisk, sta blokirali lokalna desnica in tudi italijanska država. A to sodi že v zgodovino. Danes se v Sesljanskem zalivu menda piše nova stran. Lastnik območja kamnoloma je investicijo 245 milijonov evrov prepustil finančni družbi in nepremičninskemu skladu, ki obljublja velike stvari. Vse bo prozorno in v sozvočju z urbanistično-okolj-skimi pravili, ki jih je postavila Občina Devin-Nabrežina pod nadzorom Dežele in zavoda za spomeniško varstvo, pravijo investitorji. Vse se bo dogajajo pred očmi občinskih upraviteljev in torej javnosti, zagotavlja nabrežin-ski župan Ret. Tudi ta načrt, kot dejansko vsi načrti za Sesljan, odpira vrsto vprašanj. Investitorji govorijo o turistični namembnosti projekta, načrtujejo hotelske, a tudi stanovanjske enote, čeprav s turistično oznako. Pri tem ni jasno komu je naselje Portopiccolo sploh namenjeno, in kako se načrt, ki ga propagandirajo tudi v Sloveniji, predstavlja v odnosu do mednarodnih turističnih tokov, za katere so bili naši kraji doslej v glavnem tranzitno območje. Kamnolom je pomembno, ni pa edino območje Sesljanske-ga zaliva. Občina je še kar dobro poskrbela za Castelreggio (kopališče ni več privatno), nejasna je usoda nekdanje Caravelle, da ne govorimo o sedežih in privezih jadralnih društev, začenši s Čupo. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Končni obračun v vrstah Ljudstva svobode Berlusconi pretrgal strankarske vezi s Finijem Zapustiti bi moral predsedstvo poslanske zbornice - Bersani: To je vladna kriza DEVIN-NABREŽINA - 245 milijonov evrov za projekt Portopiccolo Nepremičninski načrt z novim investitorjem v Sesljanskem zalivu SESLJAN - Nepremičninsko-tu-ristični načrt za Sesljanski zaliv je dobil novega investitorja, ki je finančna družba Serenissima SGR. Naložba v nekdanjem kamnolomu znaša 245 milijonov evrov. Zgradili bodo 120 ho- telskih bivanjskih enot in 396 turističnih rezidenc, v naselju Portopiccolo (na sliki računalniška simulacija) pa bo zaposlenih 230 ljudi. Lastnik nekdanjega kamnoloma ostaja podjetnik Carlo Dodi, ki je in- vesticijsko-finančno plat prepustil družbi Serenissima SGR. Graditi naj bi začeli pred koncem leta, prvi stanovalci pa naj bi se naselje vselili spomladi leta leta 2014. Na 5. strani RIM - Predsedstvo Ljudstva svobode je sinoči odobrilo dokument, po katerem so stališča Gianfranca Finija in njegovih privržencev neuskladljiva z načeli in cilji stranke ter z njenim delovanjem. »Ne prenašam več stranke v stranki,« je pojasnil vodja Ljudstva svobode in premier Silvio Berlusconi, ki je Finija pozval, naj čim prej odstopi z mesta predsednika poslanske zbornice. Fini se medtem že pripravlja na ustanovitev svojih skupin v obeh vejah parlamenta. Vodja demokratov Pier Luigi Bersani pa meni, da smo pred vladno krizo, in Berlusco-nija poziva, naj poroča v parlamentu. Na 4. strani Na Tržaškem zanimanje za fotovoltaične sisteme Na 6. strani Tržaški regulacijski načrt: Dipiazza prevzel odgovornost Na 7. strani Spomini na maj 1945: Ivan Počkaj Na 8. strani Brancati: »Gorica potrebuje strategijo« Na 12. strani 60.000 evrov za goriške trgovce Na 12. strani rusija - Na moskovskem letališču Policija razrešila ugrabitev letala MOSKVA - Na največjem ruskem letališču Domodedevo v Moskvi je policija včeraj uspešno razrešila ugrabitev potniškega letala, je sporočila tiskovna predstavnica Jelena Galanova. Napadalca so prijeli pripadniki ruskih specialnih enot, med 105 potniki na letalu pa ni bilo žrtev ali ranjenih, je še povedala, kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Letalo je priletelo iz mesta Mineralne vodi z nemirnega severnega Kavkaza na jugu Rusije, od tam pa naj bi prihajal tudi ugrabitelj. Ta je letalo nadzoroval približno dve uri po pristanku, zahteval pa je srečanje s predstavniki oblasti in novinarji. Dejal je, da ima za njih pomembno informacijo. Toda medtem je enemu izmed potnikov postalo slabo in ugrabitelj je pristal, da bo na letalo spustil zdravniško ekipo. Ta je nato res prišla, a je šlo dejansko za preoblečene policiste, ki so ugrabitelja obvladali in zajeli. Sicer pa je Moskva te dni v primežu nenavadne vročine. Živo srebro se je danes povzpelo na 38,2 stopinje Celzija, kar je najvišja temperatura v ruski prestolnici, odkar so pred 150 leti začeli opravljati meritve. (STA) Vas vabi na odprtje razstave KLAVDIJ PALČIČ Prehajanja o umetniku bo spregovorila Jasna Merku danes, 30. julija ob 18.00 comune di trieste -TniC^TC POKRAJINA TRST regi0ne autonoma friuu venezia giulia AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA v dvorani del Giubileo, na nabrežju 3. novembra 9, v Trstu 2 Četrtek, 29. julija 2010 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Pred jutrišnjim srečanjem premierjev Pahorja in Kosorjeve v Bohinju Pahor pričakuje nov korak naprej v odnosih med državama Na dnevnem redu tudi vprašanje hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke LJUBLJANA - Znan bo konec avgusta Državni proračun krizi primerno rigorozen LJUBLJANA - Vlada bo predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti pripravila do konca avgusta, pri čemer bo obseg odhodkov določila pri desetih milijardah evrov. Zaenkrat je zahtev za 800 milijonov evrov več, usklajevanja se nadaljujejo, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Minister je spomnil, da želi vlada javnofinančni primanjkljaj z zdajšnjih 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2013 znižati na 1,6 odstotka BDP, javni dolg pa ne pustiti nad okoli 50 odstotkov BDP. Kako hitro se bomo približevali temu cilju, določa danes določena formula, ki jo bo vlada zapisala v proračunski memorandum, katerega bo septembra poslala v obravnavo v DZ skupaj s predlogom državnega proračuna za leti 2011 in 2012 ter ostalih proračunskih dokumentov. Ciljna rast javnofinančnih odhodkov za vse štiri blagajne bo odvisna od trendne rasti potencialnega proizvoda, popravljene za dejanski odmik javnofinan-čnega primanjkljaja od ciljanega ter dejanski odmik ravni javnega dolga od željenega, je Gaspari predstavil formulo. Vlada ne bo poskušala iskati rešitve na prihodkovni strani proračuna pretežno z obdavčitvijo dohodkov temveč z obdavčitvijo premoženja oz. nepremičnin, je poudaril minister. Po drugi strani pa se ne bo mogoče izogniti ukrepom na področju pokojninskega sistema, zdravstva in plač, je menil. Pokojninska reforma zahteva predvsem podaljšanje aktivne dobe zaposlitve, pri tem pa je po Gasparijevih besedah pomembno, kako bo usklajena z zdravstveno reformo. Glede te je na- Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari povedal možnost ukinitve pre-mijskega načina plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prehod na obvezno obliko. Dokončne odločitve o tem še ni, a če ne želimo ogroziti konkurenčnosti gospodarstva, bo treba morebitno takšno povečanje prispevne stopnje nadomestiti z davčnimi in drugimi razbremenitvami stroškov delovne sile, je menil. Kot eno od možnosti je navedel širitev osnove za plačilo prispevkov na dohodke, kot so denimo avtorski honorarji in podjemne pogodbe. Ob tem je napovedal potrebo, da se plače v javnem sektorju v prihodnjih dveh letih ne valorizirajo. »Pri tem nismo izjema v Evropi, prej smo med tistimi, ki to delamo zmerno,« je dejal. Da bi bilo fiskalno breme znosno, vlada razmišlja tudi o prodaji državnega premoženja, ki nima strateškega pomena, možnosti zvišanja prispevne osnove za posamezne poklice ter spremembah pri premoženjskih davkih. V zakonu o davku na nepremičnine bi morali omogočiti nizko obdavčitev za prvo stanovanje in rezidenčno bivanje v objektu, za ostale nepremičnine pa je obdavčitev lahko tudi progresivna, je menil in poudaril, da bi morali biti ljudje enakomerno obdavčeni glede na ekonomsko moč. (STA) LJUBLJANA - Premier Borut Pahor je včeraj napovedal, da bi v soboto na srečanju s hrvaško kolegico Jadranko Kosor v Bohinju lahko prišlo do rešitve vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Sicer je poudaril, da ne želi dvigovati pričakovanj, a »uspeh bi bil, če bi Bohinj za problem LB predstavljal to, kar so bili Trakošcani za rešitev meje«.»Moja želja je, da bi na skorajšnjem srečanju s premier-ko Kosorjevo prišli do naslednjega koraka, tudi ko gre za drugo najtežje vprašanje v dvostranskih odnosih s Hrvaško, to je za vprašanje Ljubljanske banke,« je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Pahor. Kot je pojasnil, sta se o problemu v sredo pogovarjala oba zunanja ministra, Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic, ki sta se sestala pri Obrežju, nato sta ponoči rešitev iskala še odposlanca obeh premierov, usklajevanja pa so se nadaljevala tudi danes. »Trudimo se, da bi nam to uspelo,» je še dodal slovenski premier. Opozoril sicer je, da «garan-cij danes ne more dati«, bi pa, kot je nakazal, do rešitve lahko prišlo tudi v zadnjem trenutku v Bohinju, odvisno od odločitve med njim in Kosorjevo. Prav tako ni želel komentirati novinarskega vprašanja, ali bi bila morda rešitev tega vprašanja v odprtju nove podružnice NLB v Zagrebu. »To boste vse slišali po srečanju v Bohinju,« je dejal Pahor. Premier pa se je tudi dotaknil težav Joška Jorasa, ki že od 14. julija gladovno stavka, ker so mu hrvaške oblasti preprečile odstranitev rampe na dovozni poti do njegove hiše. Kot je dejal Pahor, bi moral Joras »z razumevanjem sprejeti«, da bo hrvaška stran dokončala dela, ki jih je začela delati. Sicer pa rešitve skupaj z Jorasom išče tudi njegov odposlanec Rado Genorio, je še pojasnil Pahor. (STA) DEŽELA - Anketa podjetja Crespi Tondova priljubljenost je nekoliko upadla MILAN - Priljubljenost predsednika Furlanije-Julijske krajine je v zadnjem mesecu upadla za 0,2 točke. To izhaja iz ankete podjetja Crespi, po kateri je najbolj priljubljen deželni predsednik v Italiji Luca Zaia iz Veneta. Zastopnik Severne lige, ki je bil komaj izvoljen, je zbral 59,7 točk, Tondo pa je zbral 49,5 točk, kar ga postavlja na šestnajsto mesto med predsedniki italijanskih dežel (skupaj jih je dvajset). »Od ankete sem gotovo pričakoval boljši rezultat, tega ne skrivam. Trudil se bom, da se bom povzpel na lestvici,« je raziskavo komentiral predsednik FJK. Dežela se je soočala s hudo gospodarsko in družbeno krizo, sedaj pa se stvari počasi obračajo na boljše, je prepričan Tondo. Predsednik vsekakor uživa polno politično zaupanje desne sredine, kot pravi deželni koordinator stranke Ljudstva svobode Isidoro Gottardo, ki sicer ne kdove kako verjame takšnim in podobnim anketam. Renzo Tondo Drugače razmišlja Gianfranco Moretton (Demokratska stranka), ki očita Tondu, da je brez vsakršnih razvojnih vizij za našo deželo in da dejansko životari. Tega se po Mo-rettonovem prepričanju vse bolj zavedajo tudi ljudje, »ki vidijo, da Ton-do res marsikaj obljublja, v resnici pa potem teh obljub ne izpolnjuje.« To po Morettonovem mnenju velja tudi za desnosredinsko koalicijo, »ki po več kot dveh letih delka doslej ni izpolnila svojih temeljnih predvolilnih obljub.« V Robidišču danes predstavitev Sotočja8 ROBIDIŠČE - V Robidišču bodo danes popoldne (pričetek ob 17.30) predstavili antologijo Sotočja 8. Prireditev prirejata Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra in Javni Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Tolmin v sodelovanju s Kultunim društvom Stol iz Breginja. Literarni večer, ki ga bo sklenil koncert beneške skupine BK-Evolution (ob 20.30), sodi v okvir pobude Večjezična srečanja, eden izmed glavnih ciljev pa je povezovanje literarnih ustvarjalcev z obeh strani bivše meje. Zbirka Sotočja 8 vsebuje literarne prispevke, ki so jih najrazličnejši avtorji proslali na literarni natečaj Posočja 2009. Dela je pregledala in izbrala strokovna sodelavka Ivana Slamič iz Črnič, ki je oktobral lani vodila posebno Srečanje literatov v Gorenjem Tar-biju, v centru Okno na slovanski svet, na katerem se je z udeleženci natečaja pogovorila o njihovih delih in literarnem ustvarjanju nasploh. Svoje prispevke je na natečaj poslalo kar 49 avtorjev, med katerimi jih je bilo 13 iz zamejstva. (NM) Pšeničny novi državni sekretar za gospodarstvo LJUBLjANA - Potem ko je Darja Radie sredi julija postala ministrica za gospodarstvo, je vlada danes na izpraznjeni položaj državnega sekretarja na ministrstvu imenovala Viljema Pšeničnyja. Andreja Pagona pa je razrešila s položaja generalnega sekretarja na ministrstvu ter za v.d. generalnega sekretarja imenovala Miloša Šenčurja.Oba bosta nova položaja prevzela s 1. avgustom, ob čemer je Šenčur imenovan za največ šest mesecev do imenovanja novega generalnega sekretarja po opravljenem natečajnem postopku, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. DZ je Radicevo zaradi odstopa dotedanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika imenoval za ministrico za gospodarstvo 16. julija. Pšeničny je leta 2002 doktoriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2002 je opravljal funkcijo generalnega sekretarja na Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, pred tem pa je bil direktor oz. predsednik uprave na Visoki šoli za podjetništvo GEA College. Šenčur je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral iz ustavnega in primerjalno ustavnega prava. Od leta 2008 je bil visokošolski učitelj na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, pred tem pa je bil med drugim posebni vrhovni državni revizor na Računskem sodišču RS, načelnik upravne enote v Kočevju, tajnik občine oz. direktor občinske uprave na Občini Kočevje. ISTRA - Od nedelje v obnovljeni poletni areni italijanske skupnosti V Rovinju letos že deseti festival italijanskega filma ROVINJ - V obmorskem istrskem mestu se bodo v nedeljo začeli deseti Dnevi italijanskega filma, ki jih skupaj prirejajo številne organizacije iz Istre in Italije. Rovigno/Rovinj Italian Film Festival je najpomembnejša kinematografska prireditev Skupnosti Italijanov v Istri, ki tako domačinom kot turistom nudi vpogled v sodobno in preteklo italijansko filmsko produkcijo. Festival bo letos potekal le od 1. do 6. avgusta, saj je krčenje javnih prispevkov prizadelo tudi njegove organizatorje; dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je gmotno podprla prejšnje izvedbe, je na primer letos odrekla svoj prispevek. Kljub temu pa so pobudo podprle številne zasebne in javne ustanove, od Pokrajine Trst do Dežele Veneto, od Istarske županije do zadružnih prodajaln COOP. Organizacija festivala tudi letos sloni na Kinematografskem krožku Lumière iz Trsta, Italijanski skupnosti iz Ro-vinja in nekaterih sorodnih organizacijah. Med številnimi filmi, ki si jih bo v Pročelje Multimedijskega centra v Rovinju popoldanskih urah mogoče ogledati v Multimedijskem centru, v večernih pa v prenovljeni poletni areni Skupnosti Italijanov, velja omeniti film Luomo che verra (režiser Giorgio Diritti je rovinjskih korenin), a tudi retrospektivo, posvečeno Totoju in Mariu Monicelliju. Predviden pa je tudi hommage igralcu in glasbeniku Leliu Lutazziju, ki je umrl pred nekaj tedni. (pd) KOROŠKA - Poziv strokovnega združenja Šolske oblasti naj ne kršijo predpisov CELOVEC - Ker se ob imenovanju novih ravnateljev oz. ravnateljic na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem pri razpisu skorajda stalno ne upošteva opozorilo na potrebo po dvojezični kvalifikaciji (čeprav je takšna po zakonu jasno predpisana), je strokovno pedagoško združenje dvojezičnih učiteljev in učiteljic te dni vnovič pozvalo šolske oblasti, naj se držijo predpisov. Predsednik združenja Danilo Katz je ob tem opozoril, da morajo po službenem pravu deželnih učiteljev iz leta 1984 imeti učiteljice in učitelji v dvojezičnih šolah in razredih ter v šolah in razredih, kjer učni jezik ni nemški, tudi usposobljenost za poučevanje v tem učnem jeziku, ki odgovarja zvrsti šole. »Od deželnih šolskih oblasti na Koroškem zato zahtevam, da morajo pri razpisih za mesto ravnatelja ali ravnateljice na dvojezični šoli nujno navesti potrebo po dvojezični kvalifikaciji,« je dejal Katz. Povod za poziv je bilo nedavno imenovanje novega ravnatelja/ravnate- Poslopje ljudske šole v Plajberku ljice v Mariji na Zilji pri Beljaku. V razpisu potreba po dvojezični kvalifikaciji ni bila navedena, hujše zaplete pa je preprečila kandidatka, ki je bila uvrščena na prvo mesto - in imela dvojezično izobrazbo. (I.L.) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 31. julija 2010 3 šolstvo - Resolucija Deželne komisije za slovenske šole Uvedba artikuliranih razredov bi osiromašila slovensko šolo Po neuradnih vesteh naj bi želeli združiti razrede na tržaških zavodih Zois in Stefan TRST - Na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom naj se preseže logika golih računov in se dijakom za-jamči usmerjevalni pouk v skladu z izbrano smerjo v obliki ločenih samostojnih razredov že od samega začetka šolanja in to še zlasti za smeri, ki se med seboj bistveno razlikujejo. To je zahteva, ki jo vsebuje resolucija, ki jo je na svoji seji prejšnji teden sprejela Deželna komisija za slovenske šole v zvezi z vprašanjem oblikovanja višješolskih razredov v prihajajočem šolskem letu 2010/2011. Resolucija, o kateri smo poročali že v prejšnjih dneh, ima svoje ozadje v izidu letošnjega vpisovanja v prvi letnik višje srednje šole, kjer je - zlasti na Tržaškem - prišlo do precejšnjega osipa na tehničnih šolah. Od tod tudi - za zdaj - neuradne vesti, da bi predvsem na Tehničnem zavodu Žige Zoisa ter na Višješolskem izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana v Trstu prišlo do združevanja v t.i. artikulirane razrede, kjer bi dijaki, ki so se ob vpisu odločili za različne učne smeri, večini predmetov sledili skupaj, pri izrazito specifičnih predmetih pa bi se razdelili. Na zavodu Zois naj bi se združila prva razreda knjigovodske (po novem uprava, finance in marketing) in geometrske smeri (po novem gradnje, okolje in teritorij), na zavodu Stefan pa npr. razreda mehanske in elektronske smeri. Vendar, kot že rečeno, trenutno ni še nič uradnega. Možnost uvedbe artikuliranih razredov je naletela na negativen odziv članov komisije za slovenske šole, ki v resoluciji opozarjajo, da bi se komplementarnost med učnimi smermi in potrebami teritorija močno ošibila, ko bi te smeri ne bile dovolj razpoznavne in bi ne imele zajamčene kontinuitete. Prav v tem trenutku, ko prihaja do uresničevanja šolske reforme, pa je treba utrditi njihovo novo podobo in prepoznavnost, medtem ko bi bilo v artikuliranih razredih delo poenoteno in poenostavljeno, kar ne dopušča spremljanja in preverjanja kakovosti uvedenih sprememb, menijo člani komisije. Poleg tega bi kakršnokoli poenostavljanje, krčenje ali manjšanje števila smeri za slovensko manjšino in šolo pomenilo hudo osiromašenje, dalje bi pomanjkanje, nejasnost oz. nerazpoznavnost določenih smeri lahko privedla do tega, da bi dijaki izbirali kako podobno smer v italijanskem učnem jeziku, kar bi dodatno ogrozilo razvoj in obstoj slovenskih šol. Ne nazadnje, piše še v resoluciji, bi tako krčenje bilo dejansko tudi groba kršitev zakonskih predpisov in mednarodnih sporazumov, ki ščitijo slovensko šolo v Italiji. (iž) Bo na slovenskih višjih srednjih šolah prišlo do uvedbe artikuliranih razredov? kroma sečovlje - Včeraj V trčenju umrla 50-letnica iz Avstrije KOPER - Včeraj ob 14.23 se je pri gostilni v Sečovljah zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla 50-letnica iz Avstrije. Po prvih ugotovitvah policije je voznik avstrijskega mercedesa vozil od mejnega prehoda Sečovlje proti Luciji. V levem ovinku je izgubil oblast nad avtomobilom, vozilo je začelo zanašati in ga je bočno zaneslo čez sredinsko ločilno črto na nasprotno smerno vozišče. Takrat je nasproti iz smeri Lucije pravilno pripeljal poljski voznik, ki je z eno-prostorcem toyota siena s prednjim delom čelno trčil v desni bok avstrijskega avtomobila. V trku je bila 50-letna sopotnica na mestu mrtva, leto mlajši voznik pa se je poškodoval. Tako njega kot poljskega državljana so odpeljali v izolsko bolnišnico. Cesta je bila najprej popolnoma zaprta, nato pa zaprta le v eno smer. Promet je bil več ur močno oviran. PORDENON - Po »neskončni« gradnji, ki je med polemikami trajala 24 let Danes slovesno odprtje novega avtocestnega odseka Pordenon - Conegliano PORDENON - Danes bodo na slovesnosti, ki se je bosta udeležila pred-sednka dežele FJK Renzo Tondo in dežele Veneto Luca Zaia odprli avtocestno povezavo A28 od Pordenona do Co-negliana. Gre za pomemben avtocestni odsek, ki je bil načrtovan že daljnega leta 1986 in bo dodatno okrepil funkcionalnost avtocestnega omrežja, ki povezuje našo deželo z zahodom. Zadovoljstvo nad doseženim ciljem je včeraj izrazil deželni odbornik za prevoze Riccardo Riccardi, ki je spomnil na dolgotrajno gradnjo odseka, zaradi katere je pogosto prihajalo tudi do polemik. Vendar je sedaj čas, da se polemike umaknejo, kajti za obe deželi strateško pomemben objekt je končno dograjen, je poudaril Ric-cardi. Odsek bistveno skrajšuje razdaljo med kraji naše dežele in Veneta, obenem pa prispeva tudi k večji varnosti, ker so druge avtocestne povezave s tem razbremenjene, zlasti glavna, ki pelje v Mestre-Benetke. Odsek med Pordenonejem in Coneglianom je dolg skupno 28 kilometrov, ima trinajst izhodov in štiri bencinske postaje. Kot rečeno je bil načrt izdelan že leta 1986, deset let pozneje pa je bil odprt prometu odsek med krajema Fontanafredda in Sacile. Takrat je prišlo do zastoja ko sta ministrstvo za okolje in ministrstvo za kulturne dobrine izrazili negativno menje o drugih načrtovanih odsekih. Tako je bilo treba čakati do leta 200, preden so se dela lahko nadaljevala. Potem je prišlo do novih zastojev, v glavnem zato, ker je državni svet sprejel priziv župana občine Pianzano, ki se je pritožil, da je izhod iz avtoceste zatrpal njegovo občino s težkim prometom. Pritožb je bilo še nekaj, vendar je bil načrt nazadnje s številnimi popravki le uresničen. Gre za investicijo, ki je v celoti vredna 74 milijonov evrov za odsek 28, za odsek 29 pa nadalnjih 84 milijonov. CELOVEC - Predsednik FJK na Koroškem Tondo in Dörfler za krepitev sodelovanja med Koroško in FJK CELOVEC - Na povabilo koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja se je mudil na Koroškem predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Kot poroča tiskovna služba pri uradu koroške deželne vlade sta se politika pogovarjala o sosedski politiki in v tem sklopu o skupnih projektih. Prav tako o skupni »evroregiji« Koroška, Furlani-ja-Julijska krajina in Veneto, katero naj bi še razširili na regije v Sloveniji in na Hrvaškem. Koroški deželni glavar je še sporočil, da je po razgovoru s Tondom razprava o gradnji bazičnega predora Ploče (Plöckentunnel) »končana«, prav tako je bilo poudarjeno, da na območju Furlanije- Julijske krajine ne bodo gradili jedrske elektrarne, »potem ko zanjo ni primerne lokacije«. V zvezi z letošnjo 90. obletnico koroškega plebiscita pa je koroški deželni glavar Dörfler še napovedal, da bo tudi predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo med go- Guvernerja na Vrbskem jezeru vorniki na osrednji proslavi 8. oktobra v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu. Kot je znano, se bosta proslave predvidoma udeležila tudi avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer lpd/bodner in zvezni kancler Werner Faymann, predviden pa je tudi govor predstavnika slovenske manjšine na Koroškem. Ivan Lukan 4 Sobota, 31. julija 2010 ITALIJA POLITIKA - Predsednik poslanske zbornice že pripravlja svoji parlamentarni skupini Berlusconi Finija naposled odslovil iz Ljudstva svobode Zapustiti bi moral tudi predsedtvo poslanke zbornice - Bersani: To je vladna kriza RIM - »Predsedstvo Ljudstva svobode ocenjuje, da so stališča poslanca Gianfranca Finija absolutno neuskladljiva s cilji in z načeli stranke, z obvezami, ki so bile sprejete z volivci, ter s političnim delovanjem stranke.« Tako se začenja dokument, ki ga je sinoči z veliko večino odobrilo predsedstvo Ljudstva svobode in ki dokončno zapečati politični prelom med premierjem Silviom Berlusconijem in predsednikom poslanske zbornice, vsaj na strankarski ravni. Za odobritev dokumenta je glasovalo 33 članov predsedstva, proti pa so bili le trije Finijevi privrženci, in sicer Andrea Ronchi, Adolfo Urso ter Pasquale Viespoli, ki so zaman predlagali 24-urno odložitev glasovanja. Predsedstvo je ob tem sklenilo, da predlaga strankinemu razsodišču, naj dokončno ali vsaj začasno izključi iz Ljudstva svobode tri Finijeve privržence, in sicer Itala Bocchina, Fabia Granata ter Carmela Briguglia. Poleg tega je Finija formalno pozvalo, naj odstopi z mesta predsednika poslanske zbornice, češ da pri večini, ki je zmagovito izšla iz zadnjih parlamentarnih volitev, ne uživa več zaupanja. »Na vse načine smo skušali zgladiti spore s Fi-nijem, a zaman. Nisem več pripravljen prenašati opo-rečništva v stranki, prave stranke v stranki,« je po za- sedanju predsedstva dejal Berlusconi. Na časnikarsko vprašanje, ali bo Ljudstvo svobode zahtevalo v parlamentu Finijevo odstavitev z mesta predsednika poslanske zbornice, je dejal, da se bo s tem ukvarjala strankina poslanska skupina. Berlusconi pa je poudaril, da prelom s Finijem ne bo imel posledic za vlado, ki »ostaja trdno na svojem mestu«. Medtem se Finijevi privrženci v poslanski zbornici in v senatu pripravljajo na ustanovitev avtonomnih parlamentarnih skupin. Kaže, da razpolagajo z zadostnim številom v obeh vejah parlamenta. V poslanski zbornici, kjer mora vsaka samostojna skupina šteti najmanj 30 članov, je zadevni dokument baje že podpisalo 34 poslancev. V senatu, v katerem je za samostojno skupino potrebnih najmanj 10 članov, pa naj bi Fini lahko računal na podporo kakih 12 senatorjev. Te številke niso še dokončne, saj nekateri neodločneži čakajo na razvoj dogodkov. Fini je svojim pristašem včeraj dejal, da namerava še naprej podpirati vlado, vendar od zunaj. To bi pomenilo, da bi morali njegovi privrženci zapustiti morebitne vladne zadolžitve. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je ob tem ugotovil, da smo priče pravi krizi, in Berlusconija pozval, naj se predstavi v parlamentu. »Mi smo pripravljeni na vse možnosti,« je pristavil. Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini vsak svojo pot FINANČNI MANEVER - Težave Sodišče razveljavilo podražitev cestnin, Bruselj o mlečnih kvotah RIM - Poslanska zbornica je včeraj dokončno odobrila zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi. Za je glasovalo 321 poslancev, proti 270, 4 pa so se vzdržali. Cilj varčevalnega paketa, ki ga je senat podprl v začetku meseca, je stabilizirati javne finance in pomiriti finančne trge. Ukrep med drugim predvideva triletno zamrznitev plač javnih uslužbencev, 10-odstotno zmanjšanje proračunov ministrstev, manj sredstev za deželne in krajevne uprave ter ostrejši boj proti davčnim utajam. Vlada načrtuje, da bo javnofinančni primanjkljaj do leta 2012 s sedanjih 5,3 odstotka zmanjšala na 2,7 odstotka BDP. Po oceni opozicije pa je manever slab, ker je socialno krivičen in ne pospešuje gospodarske rasti. Sicer pa je varčevalni paket takoj naletel na raznovrstne težave. Tako je deželno upravno sodišče za La-cij včeraj razveljavilo določilo, ki predvideva zvišanje cestnin na avtocestah. Razsodba pravi, da cestnina ne sme biti davek, ampak plačilo za storitev. V Bruslju pa so se včeraj kritično odzvali na določilo finančnega manevra, ki predvideva zamrznitev plačevanja glob zaradi nespoštovanja mlečnih kvot. Evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos je dejal, da bo Evropska komisija preverila, ali ne gre za kršenje evropskih norm. FIAT - Prezaposlitev delavcev Družba Fabbrica Italiana Pomigliano ni članica Confindustrie TURIN - Od konca septembra bodo Fiatove delavce v Po-miglianu dArcu pri Neaplju prezaposlili z novo delovno pogodbo v novi družbi Fabbrica Italiana Pomigliano, ki jo je Fiat ustanovil z namenom, da bi uveljavil dogovor iz 15. junija, ki so ga podpisali vsi sindikati, razen Fiom-Cgil. Tako so predstavniki tu-rinskega avtomobilskega kolosa povedali sindikatom na srečanju, ki se je odvijalo včeraj dopoldne na sedežu združenja in-dustrialcev v Turinu. Pojasnili so tudi, da nova družba za Po-migliano za zdaj ni vpisana v Confindustrio. Sploh obstaja možnost, da bo celotni Fiat odpovedal vsedržavno pogodbo kovinarjev ter izstopil iz zveze kovinskih industrij Federmeccanica in torej tudi iz Confindustrie. Toda ta odločitev je zamrznjena za dva meseca, saj bosta Confindustria in Fiat skušala v tem času najti kompromisno rešitev, ki bi omogočila ohranitev Fiato-vega članstva. Minister za delo Maurizio Sacconi je medtem včeraj pozitivno komentiral sredino srečanje med predstavniki vlade, Fia-ta, sindikatov in krajevnih uprav, na katerem je pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne potrdil namen podjetja, da investira v Italiji 20 milijard evrov, a to pod pogojem, da bodo tovarne res delovale. Sacconi je izrazil upanje, da bo sindikalna zveza Cgil spremenila svoje dosedanje stališče in stopila na pot »reform«. Toda voditelj največjega italijanskega sindikata Gugliel-mo Epifani za zdaj ne kaže znakov v tem smislu. V izjavi za tisk je potrdil, da je Cgil pripravljen na pogajanja, a pristavil je, da ni pripravljen sprejemati Marchionnejevih »izsiljevanj«. smrt - Komunikolog, docent in pesnik Odšel je Falabrino Otroštvo in mladost je preživel v Trstu, na katerega je ostal zelo navezan MILAN - Na dan svojega osemdesetega rojstnega dne, 26. julija, je v Milanu umrl Gianluigi Falabrino, ko-munikolog, odličen poznavalec oglaševalskega sveta in univerzitetni profesor. Falabrino se je preizkusil tudi kot pisatelj in pesnik; znana je predvsem njegova pesniška antologija Kugluf -Cronache da una marca di confine, v kateri je v verzih spregovoril o svojem tržaškem otroštvu in mladosti. Čeprav rojen v Genovi, je namreč prvih dvajset let preživel v Trstu, na katerega je ostal zelo navezan. Bil je prijatelj tržaških Slovencev, zato je tudi želel, da bi njegove pesmi izšle v slovenskem prevodu. Nekatere slovenske in italijanske kulturne organizacije so si v prejšnjih mesecih prizadevale, da bi v Trstu priredile pesniški večer z Gianluigijem Fa-labrinom, njegova neozdravljiva bolezen pa tega ni omogočila. Falabrino je v Italiji znan predvsem kot komunikolog in preučevalec zgodovine italijanskega oglaševanja. Je I Gianluigi Falabrino na primer avtor knjige Storia della pub-blicita in Italia dal 1945 a oggi, a tudi eseja I comunisti mangiano i bambini, v katerem je prehodil zgodovino politične propagande. Radoveden in vse do konca poln življenjske energije, je bil v preteklosti aktiven tudi kot novinar, saj je sodeloval z marsikaterim časopisom in revijo. Bil je med uredniki publikacij Dio-gene (1959-1967) in Critica sociale (1968-1974), v letih 1994-95 pa je urejal kulturno-politično revijo Il Mondo Nuovo. SODSTVO Parlament izvolil svoje predstavnike v VSS RIM - Po vrsti neuspešnih glasovanj je parlament sinoči na skupnem zasedanju izvolil svojih osem predstavnikov v Višji sodni svet. Ti so: Annibale Marini, Filiberto Palumbo, Nicolo Zanon in Bar-tolomeo Romano za Ljudstvo svobode, Matteo Brigandi za Severno ligo, Michele Vietti za UDC ter Guido Calvi in Glauco Giostra za Demokratsko stranko. S tem je izpopolnjen sestav novega Višjega sodnega sveta, saj so sodniki in javni tožilci že na začetku meseca izvolili svojih 16 predstavnikov v organ samouprave sodne oblasti. Na volitvah je bilo zabeležiti rahel premik na desno, saj je leva struja Magistratura democratica izgubila en sedež, in to v korist neodvisnih. Predsednik republike Giorgio Napolitano bo tako lahko pred iztekom mandata ob koncu meseca sklical nove člane Višjega sodnega sveta na umestit-veno sejo. Na dnevnem redu bo tudi izvolitev podpredsednika. To bo verjetno postal sredinec Vietti, čeprav se vladna večina zavzema za Marinija. Znani tekmovalni filmi 67. beneškega filmskega festivala Rim/Benetke - Na beneškem filmskem festivalu, ki bo potekal od 1. do 11. septembra, se bo za nagrado zlati lev potegovalo 22 filmov iz 11 držav. V tekmovalnem programu je s šestimi filmi najbolje zastopana ameriška produkcija. Američani veliko pričakujejo od novega filma "Nowhere" Sofie Coppola in otvoritvenega filma festivala "Black Swan" Darrena Aronofske-ga. V Benetkah se bo zvrstilo kar 79 svetovnih premier, je na včerajšnji novinarski konferenci v Rimu napovedal direktor najstarejšega filmskega festivala Marco Müller. V boj za zlatega leva gredo še filmi "La pecora nera" (Italija) Ascania Celestinija, "Happy Few" (Francija) Antonyja Cordiera, "La solitudine dei numeri primi" (Italija, Nemčija, Francija) Saveria Costanza, "Ov-syanki" (Silent Souls) (Rusija) Alek-seja Fedorčenka, "Promises Written in Water" (ZDA) Vincenta Galla, "Road to Nowhere" (ZDA), ki ga podpisuje Monte Hellman (ZDA), "Balada Triste de Trompeta" (Španija, Francija) Alexa de la Iglesie, "Venus Noire" (Francija) Abdella-tifa Kechicha in "Post Mortem" (Čile, Mehika, Nemčija) Pabla Larrai-na. V tekmovalni program so se uvrstili tudi filmi "Barney's Version" (Kanada, Italija) Richarda J. Lewisa, "Noi credevamo" (Italija) Maria Martoneja, "La Passione" (Italija) Carla Mazzacuratija, "Jusan-nin no shikaku" (13 Assassins) (Japonska, Velika Britanija) Takašija Mii-ka, "Potiche" (Francija) Francoisa Ozona, "Meek's Cutoff" (ZDA) Kelly Reichardt, "Miral" (ZDA, Francija, Italija, Izrael), pod katerega se podpisuje Julian Schnabel, "Noruwei no mori" (Norwegian Wood)) Tran Anha Hunga, "Attenberg" (Grčija) Athine Rachel Tsangari, "Di Renjie zhi Togntian diguo" (Detective Dee and the Mystery of Phantom Flame) (Kitajska) Tsuija Harka in "Drei" (Nemčija) Toma Tykwerja. Na seznam tekmovalnih filmov bodo organizatorji 6. septembra uvrstili še enega, ki do takrat ostaja skrivnost, poročajo tuje tiskovne agencije. Odločitev o nagradah 67. filmskega festivala bo sprejela žirija, ki ji bo predsedoval ameriški režiser Quentin Tarantino. (STA) EVRO 1,3069 $ +0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 29.7. 28.7. ameriški dolar 1,3069 1,2992 japonski jen 113,64 8 8557 114,01 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 39,4514 60 8170 8,8060 8,8060 39,2970 60,7510 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti int 7,4501 0,83670 7,4520 0,83395 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,4705 7,9705 9,4795 79810 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,763 1,3660 24,985 1 3760 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona tArint 15,6466 283,81 15,6466 282,24 1 1 laA -0,10 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 17,44 -2,57 PROBANKA - - CAM K 1 II IDI 1A M A /i^nnn SAVA ' TERME ČATEŽ 167,18 +3,80 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,10 18,31 +0,12 +0,49 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. julija 2010 +0,07 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,16 89,00 15 00 +0,95 -0,51 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,91 -0,46 -0,05 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,015 4,11 0915 +0,20 +1,11 +0 16 EDISON ENEL ENI 3,73 15 69 +0,34 FIAT FINMECCANICA 9,885 -0,32 +0,71 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,475 15,57 -3,69 +0,06 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,55 1128 -0,58 +1 44 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,68 -1,75 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,005 6,98 1 92 -0,69 +1,01 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,475 12 92 -0,67 +0,27 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,77 -0,92 +1,83 +1 34 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,605 6,285 1 007 -0,48 +1 00 TENARIS TERNA 15,37 3 167 +0,46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,11 -0,24 -0,27 +1 84 UNICREDIT 8,32 2,15 +0,00 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 78,36 $ IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. julija 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 817,49 3.292,69 -0,05 +0,28 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.863,15 +1,31 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pû^i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraievo 247,84 1.523,57 +0,02 +0,55 Dir/\, Jal cij c v u NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.340,52 +0,03 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.467,16 1.860,30 1.860,30 -0,29 -0,66 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.101,53 1.129,30 6.134,70 -0,42 -0,14 -0,72 -0 11 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.313,95 3.651,91 2.506,57 -0,50 +1 07 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.191,4 2.752,93 +0,63 -0,48 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.696,02 2.997,65 21.093,82 2.648,12 17.992,00 -0,58 +0,41 +0,01 +0,55 -0,19 / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. julija 2010 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik 5 devin-nabrežina - Projekt Portopiccolo v nekdanjem sesljanskem kamnolomu Nepremičninski načrt vreden 245 milijonov evrov odskočna deska za Sesljanski zaliv Glavni investitor je družba Serenissima SGR, ki je v ta namen ustanovila varčevalni sklad Rilke 245 milijonov evrov je lepa vsota, zlasti v sedanjih nelahkih gospodarskih in finančnih časih. Toliko znaša naložba za nepremičninski načrt Portopiccolo v nekdanjem sesljanskem kamnolomu, ki ga finančno promovira družba Serenissima SGR (grupa avtoceste Brescia-Padova). Formalni lastnik območja je sicer še vedno podjetnik Carlo Dodi iz Mantove, čigar družba SS. Protasio e Gervasio je velik del Sesljanskega zaliva svojčas kupila od Quirina Cardarellija (družba Fintur), ki je doživel stečaj. Za financiranje sesljanske-ga načrta je Serenissima SRG ustanovila zaprti nepremičinski sklad Fondo Rilke. Portopiccolo (uradni naziv: nepremičninski projekt za turistično ovrednotenje Sesljanskega zaliva) v nekdanjem kamnolomu načrtuje 120 hotelskih bivanjskih enot (apartmajev) in kar 396 turističnih rezidenc. Podzemnih parkirišč bo 1223 (830 stalnih in 393 na rotacijo), trgovskih, obrtnih in umetniških obratov bo 25 ter enajst kavarn in restavracij. Na območju, ki se razprostira na površini 353 tisoč kv. metrov, načrtujejo tudi pet bazenov, centri za šport in dobro počutje pa se bodo razprostirali na površini 4 tisoč kv. metrov. V pristanu bo mesto za 97 privezov, tam bodo tudi kopališče (9.600 kv. metrov) za stalne goste in lastnike stanovanjsko-turističnih enot, ter plaže s prostim dostopom (8.500 kv. metrov). Cena stano-vanjsko-turistične enote se suka med 5 tisoč in 5,5 tisoč evrov na kv. meter, 25 odst. vseh rezidenc pa so menda že prodali. Zastopniki Serenissime SRG pravijo, da bo Portopiccolo v »polnem režimu« zaposloval 230 ljudi, pri gradbenih delih pa bo sodelovalo od 250 do 300 delavcev. V kamnolomu so že dalj časa na delu bagerji in razni gradbeni stroji, jeseni bo znano kdo bo gradbeni izvajalec, ki bo izbran na osnovi že izvedene zasebne licitacije. Hotelske enote in turistične rezidence prodaja delniška družba iz Verone Valdadige Costruzioni. Graditi bodo začeli konec tega leta, dela bodo trajala predvidoma do konca leta 2013, uradno odprtje naselja Por- topiccolo pa je predvideno spomladi leta 2014. Načrt je delo arhitekta Fran-cesca Luparellija, ki mu je pomagal kolega Andreas Kipar (zelene površine in okoljska plat projekta). Vse to smo slišali na včerajšnji predstavitvi Portopiccola, na kateri sta imela glavno besedo glasnik lastništva Cesare Bulfon in Carlo Oppici, generalni direktor Valdadige Costruzioni. Oba sta izpostavila, da je projekt v skladu z urbanističnimi in prostorskimi načrti Občine Devin-Na-brežina, kar je potrdil župan Giorgio Ret. Priznal je, da je zelo ganjen in zadovoljen, »ker bo Sesljanski zaliv po tolikih zapletih končno zaživel v službi celotne občine ter pokrajinske in deželne stvarnost.« Tržaški župan Roberto Dipiazza je bil enostavno navdušen, zadovoljstvo sta izrazila tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik Dežele Renzo Tondo. Predsednica Pokrajine je edina izpostavila potrebo po politiki odprtosti do slovenske manjšine in do Slovenije. S.T. Portopiccolo na računalniški simulaciji (desno), spodaj sesljanski kamnolom danes in Carlo Oppici ter Cesare Bulfon na včerajšnji predstavitvi načrta kroma PRISTANIŠČE - Kocijančič je kritičen »Projekt Unicredit je le na papirju« Deželni svetnik SKP Igor Kocijančič je prepričan, da je načrt Unicredit za razvoj tržaškega in tržiškega pristanišča »papirnati načrt« in torej brez prave realne osnove. Ta njegova ugotovitev sloni tudi na stališču, ki ga je o tem projektu v deželnem parlamentu predvčerajšnjim zagovarjal pristojni odbornik Riccardo Riccardi. Kocijančič ima vtis, da je »soočenje o super pristanišču in logističnih terminalih bilo doslej zgolj medijska izmenjava mnenj in nič več.« Zastopnik levice podčrtuje, da italijanski bančni koncern oziroma zasebni investitorji doslej niso še pojasnili svojih namer glede izkoriščanja pristaniških koncesij, če jih bodo sploh dobili. Nedorečeni in nejasni so tudi načrti za eno samo vsedeželno pristaniško ustanovo, o kateri obstajajo zelo različni pogledi. Vse to kliče h konkretni in resni razpravi, ki je doslej žal ni bilo, je prepričan Kocijančič. Od Dežele in od odbornika za prometnice in prevoze Riccardija zato v bližnji bodočnosti pričakuje Deželni svetnik Igor Kocijančič resne odgovore in ne »političnih proglasov«. Dežela je, kot smo poročali, formalno že začela postopek za imenovanje novega predsednika tržaške pristaniške oblasti, v bistvu postopek za zamenjavo Claudia Boniciollija, ki mu mandat zapade konec tega leta. Za njegovo nasledstvo se poteguje kar nekaj kandidatov, začenši s tržaškim županom Robertom Dipiazzo, ki stalno govori, da je naveličan politike in politikov in da si želi »konkretnega dela«. vreme - Danes je napovedano postopno izboljšanje Močni nalivi, zalite kleti in kaos v mestnem prometu Vremenski preobrat je včeraj prinesel za ta čas nenavadno nizke temperature, predvsem pa obilno deževje, ki je na Tržaškem neprenehoma trajalo ves dan. Od časa do časa je prišlo tudi do močnih nalivov, ki so povzročili kar nekaj prometnih zastojev. O večji škodi sicer ni vesti, razen tega, da je bilo v ne- katerih predelih mesta zalitih nekaj kletnih prostorov. Mestni redarji so imeli ves dan polne roke dela z urejanjem prometa, ker je odpovedalo tudi nekaj semaforjev na pomembnih križiščih, nadpovprečno aktivni pa so bili tudi gasilci. V večernih urah je prišlo tudi do več začasnih izpadov električne energije. 6 Petek, 30. julija 2010 TRST / POTAPLJAŠKA TRAGEDIJA - Po Samu Alajbegovicu umrl tudi Žiga Dobrajc Nesreča terjala dve življenji Ekspertiza v naslednjih tednih Preiskovalci pristaniške kapitanije še naprej zaslišujejo priče, da bi sestavili točno kronologijo dogodkov Žiga Dobrajc Tiskovni urad katinarske bolnišnice je včeraj potrdil, da je 31-letni Žiga Dobrajc v sredo pozno zvečer umrl. Zdravniki so mu odstranili jetra in ledvico, saj so starši pokojnika izrazili željo, da bi darovali organe. Zdravstveno stanje biologa Morske biološke postaje iz Pirana, Gorenjca po rodu, je bilo po nedeljski nesreči pred Miramarom vseskozi izjemno hudo, dejansko brezupno. V nedeljo mu je zastalo srce in njegovi možgani so bili skoraj tri četrt ure brez kisika, po oživljanju so ga odvedli v hiperbarično komoro katinarske bolnišnice. Bil je v komi in zdravniki v naslednjih dneh niso kirurško posegli, ker je bilo pacientovo stanje skrajno nestabilno. V sredo ponoči so Dobrajčevi možgani dokončno odpovedali, zdravniki pa so odklopili naprave, ki so ga ohranjale pri življenju. V morju pred Miramarskim gradom sta ugasnili dve življenji kroma V isti nesreči je že v nedeljo umrl drugi slovenski potapljač, 41-letni Lu-cijčan Samo Alajbegovic, čigar truplo so reševalci našli šele popoldne, približno tri ure po začetku reševalne akcije. Oba Slovenca sta bila velika ljubitelja morja in odlična podvodna fotografa ter izkušena potapljača, nista pa imela predhodnih izkušenj s potapljaško opremo z zaprtim sistemom dihanja, t. i. rebreatherjem, ki je bil predmet tečaja v miramarskem morskem parku. Piranska morska biološka postaja ju je poslala na tržaški tečaj, da bi se naučila uporabljati opremo, ki ne izpušča zračnih mehurčkov in oddaja manj zvokov. Oprema s tovrstnimi značilnostmi je zelo primerna za podvodne fotografe in proučevalce morske favne. Tržaška pristaniška kapitanija medtem še naprej zaslišuje priče žalostnega nedeljskega dogodka. »Pogovorili smo se in še se pogovarjamo s potapljači in ostalimi osebami, ki so prisostvovale nesreči. Zanima nas sestaviti točen kronološki pregled dogodkov, da bi razumeli, koliko časa so bili potapljači pod vodo. Zbiramo čim več koristnih informacij,« je včeraj povedal tiskovni predstavnik pristaniške kapitanije kap. Gianfranco Re-buffat. Pristavil je, da sodnik še ni imenoval izvedenca, ki bo na zaseženi potapljaški opremi opravil ekspertizo, rezultati slednje zatorej ne bodo znani v kratkem, temveč šele v nekaj tednih. Državno tožilstvo, ki preverja, ali je kdo odgovoren za nesrečo, je medtem poslalo prvo sodno obvestilo, kateremu naj bi sledila še druga. Prejel ga je 43-letni Nicola Donda, proizvajalec zasežene potapljaške opreme, lastnik tržaškega podjetja HBT. (af) POKRAJINA TRST - V manj kot mesecu dni prejeli več kot dvesto prošenj Zanimanje za fotovoltaične sisteme Pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia: Načrt je že pritegnil pozornost štirih podjetij - Čas je do septembra Tržaška pokrajinska uprava je pred tremi tedni predstavila pobudo, ki spodbuja izkoriščanje alternativnih virov energije. Stekel je namreč postopek za dodelitev tisoč brezplačnih fotovoltaičnih napeljav. Pokrajinska uprava poudarja, da bodo občanom prihranjeni stroški za nakup, instalacijo in vzdrževanje fotovoltaičnih sistemov. Razpis je bil objavljen 9. julija, prošnje bodo zbirali do 15. septembra, do včeraj pa je prispelo že več kot dvesto prošenj. Pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia je podčrtal, da je razpis zelo uspešen. Ob številu vloženih prošenj je omenil tudi podatek, po katerem je že 1800 uporabnikov snelo s spletne strani Pokrajine Trst besedilo razpisa in priloženi obrazec. »To dokazuje, da so občani v resnici dobro seznanjeni z ekonomskimi prednostmi pobude in da so do okoljskih vprašanj občutljivi. Javne uprave pa morajo to spodbujati,« meni Zollia. Drugo vprašanje zadeva podjetje, ki bo načrt upravljalo. Odbornik Zollia je omenil, da se nekatera podjetja že zanimajo, pa čeprav zaenkrat še na neformalni ravni. Podjetja pred morebitno kandidaturo zbirajo informacije in pojasnila. »Doslej so se oglasila štiri podjetja, ki so dejavna na tem področju. Zaprosila so za podrobne informacije o načrtu,« je razložil pokrajinski odbornik. Pokrajinska uprava bo podjetje izbrala na osnovi finančnega načrta, tehnologije, predlaganih časovnih terminov in zneska pokrajinskega prispevka za upravne stroške, ki bo znašal največ dvesto evrov za vsak poseg. Vse fotovoltaične sisteme naj bi namestili največ 36 mesecev po oddaji seznama občanov. Vse informacije za gospodinjstva in podjetja so na spletni strani www.pro-vincia.trieste.it. Na Tržaškem je največja fotovoltaična napeljava v tovornem terminalu na Fernetičih kroma SUMMER BUS - Na pobudo upraviteljev nekaterih javnih lokalov Mladim na voljo brezplačen prevoz za varnejše sobotne noči Sobotne noči so letos varnejše. Po mestnem središču, nabrežju in Barkovljah se namreč premika manjši avtobus -Summer bus, ki mladim omogoča prevoz med raznimi mestnimi javnimi lokali. Mladi vozniki pri tem ne ogrožajo svoje varnosti in varnosti tistih, ki so okrog njih. Pa tudi predpisi cestnega zakonika so kot vemo vse ostrejši (1. avgusta bo stopila v veljavo njegova najnovejša, še strožja varianta) ... Za avtobus so se odločili upravitelji nekaterih javnih lokalov, zato se ustavlja v njihovi neposredni bližini: ob 23., 24., 1., 2. in 3. uri odpelje izpred kopališča Ausonia, njegova pot pa se nato vije mimo lokalov na nabrežju vse do Barkovelj, križišča za Miramar in v obratni smeri. Prevoz je brezplačen, uporabniki pa morajo ob vstopu pokazati ustrezen letak, ki je na voljo v sodelujočih barih. 26. JULIJA 2004 »Najin sin je utonil z enako opremo« Luigi Longo Smrt dveh slovenskih potapljačev je na poseben način pretresla zakonca, ki stanujeta v Tu-movi ulici v Gorici. Gospod in gospa Longo globoko sočustvujeta s svojci Sama Alajbegovica in Žige Dobrajca, kajti pred natanko šestimi leti je v zelo podobni potapljaški nesreči umrl njun sin, 33-letni Luigi Longo. Goriška zakonca pa je med branjem časopisnih člankov o miramarski tragediji zbodla predvsem novica, da sta zdaj že pokojna slovenska potapljača uporabljala enako opremo kot njun Luigi, proizvajalec potapljaške opreme z zaprtim sistemom dihanja pa je isti. Luigi Longo je v Gorici obiskoval slovenske šole, saj je njegova mati po rodu Slovenka. V svojem sicer kratkem življenju je doživel marsikaj razburljivega, celih osem let je bil v tujski legiji, v vrstah katere se je udeležil tudi vojne v Bosni. Bil je odličen potapljač, izšolan v Marseillu. Postal je francoski državljan in ko je zapustil tujsko legijo, je za francoskega delodajalca začel delati na naftnih ploščadih po vsem svetu. »Bil je eden najboljših potapljačev na svetu,« je dejal njegov oče Orazio Longo in pristavil, da se je Luigi potapljal v Kongu, Katarju, Severnem morju itd. Leta 2004 je opravil tečaj za potapljanje s t. i. sistemom rebreather. Nekega petka v juliju se je vrnil s službenega potovanja v Kongu, že v ponedeljek pa se je šel potapljat v San Giorgio di Nogaro. Pomagal je podjetju Geomar iz Trsta, ki je tam opravljalo podvodna vzdrževalna dela. »V Severnem morju se je potapljal več kot sto metrov globoko, 26. julija 2004pa je utonil tako rekoč doma,« je z grenkobo, a tudi z občudovanjem do lastnega sina povedal oče. Orazio Longo je pojasnil, da obdukcija tedaj ni pokazala nobenih poškodb ali znakov srčne kapi. Preiskavo pa je preiskovalni sodnik po treh letih in treh med seboj protislovnih ekspertizah opustil. »Prepričan sem, da je zaradi okvare vdihal ogljikov dioksid. Ko sem včeraj prebral, da sta uboga Slovenca uporabljala povsem enako opremo istega tržaškega podjetja, ki ga upravlja Nicola Donda, me je kar zgrabilo,« je razložil Orazio Longo. Omeniti je treba, da je bil Luigi Longo res izvrsten potapljač, s tovrstno napravo z zaprtim sistemom dihanja pa ni imel izkušenj, podobno kot Alajbegovic in Dobrajc. Možnost, da je vse tri smrti povzročila človeška napaka, obstaja, pa čeprav se gospod Longo s tem ne strinja. »Ta sistem je nevaren, v nekaterih državah ga smejo uporabiti samo vojaki, ker je za vse ostale prepovedan,« je zatrdil Orazio Longo. Nesreča iz leta 2004 je zelo podobna nedeljski. Žalostna dogodka sta se med drugim pripetila skoraj na isti datum: Longo je umrl 26. julija 2004, Slovenca sta pred Miramarom utonila 25. julija 2010. Zakonca Longo sta izrazila željo, da bi spoznala starše dveh slovenskih potapljačev, da bi z njimi izmenjali nekaj besed, saj jih je kruta igra usode nekako združila. (af) / TRST Četrtek, 29. julija 2010 7 občina trst - Na sinočnji seji občinskega sveta Regulacijski načrt: KMEČKA ZVEZA Opozorilo na veliko župan prevzel odgovornost škodo po Zapleti v zvezi s sklepom o ustanovitvi preiskovalne komisije - Svetniki sprejeli rebalans proračuna divjadi Tržaški občinski svet je na sinočnji seji z 21 glasovi za, 16 proti in enim vzdržanim izglasoval rebalans proračuna za leto 2010. Potem ko je občinska skupščina vzela v pretres popravke, so se za rebalans izrekli svetniki desnosredinske večine, medtem ko so bili proti predstavniki le-vosredinske opozicije ter »disidentski« desnosredinski svetniki skupine Tržaškega ljudstva svobode Bruno Sulli, Salvato-re Porro in Claudio Frommel. Včerajšnja seja pa je - poleg prerekanja okoli upravičenosti nekaterih prispevkov, kot je bil tisti v višini 200.000 evrov, ki ga je občinska uprava namenila nogometnemu klubu Triestina - postregla tudi z drugim zanimivim dogodkom: tržaški župan Roberto Dipiazza je namreč prevzel odgovornost za dogajanje v zvezi z regulacijskim načrtom. To je storil potem ko je svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič predlagal zamrznitev sklepa o ustanovitvi komisije, ki bi preiskala napake, ki so nastale pri pripravi regulacijskega načrta. To zato, ker so imeli svetniki premalo časa za vložitev popravkov, saj je bil sklep takoj uvrščen na dnevni red seje, in sicer že kot prva točka. Županov poseg je spodbudil načelnika Severne lige in predlagatelja sklepa o komisiji Maurizia Ferraro, da je zahteval pojasnila, nakar je načelnik svetnikov Ljudstva svobode-Forza Italia Piero Camber predlagal prekinitev občinske seje, da bi se sestali svetniki večine. Po približno poldrugo uro trajajočem sestanku se je seja nadaljevala: svetniki so najprej z glasovi večine zavrnili Furlaničev predlog o zamrznitvi sklepa, nato pa je predsednik občinskega sveta Sergio Pacor napovedal glasovanje o sklepu. Takrat se je ponovno oglasil Furlanič, ki je ponovil svoje nasprotovanje ustanovitvi komisije, ki bi služila edinole temu, da se poišče grešnega kozla za napake pri pripravi regulacijskega načrta. Oglasil se je tudi svetnik Tržaškega ljudstva svobode Claudio Frommel, ki je opozoril na politično odgovornost župana, vsekakor pa je menil, da je treba o sklepu glasovati, medtem ko je svetnik Občanov za Trst Roberto Decarli predlagal manjši popravek v besedilu. Za njim je zopet nastopil Furlanič, ki je tokrat predlagal, naj se točka o komisiji prestavi s prvega na zadnje mesto v okviru dnevnega reda seje, a tudi tokrat je pogorel, kar pa se ni zgodilo s Camberjevim predlogom, naj občinski svet glasuje o ustanovitvi komisije takoj potem, ko opravi z glasovanjem o rebalansu proračuna. Ta predlog je prodrl z glasovi večine, ob zaključku redakcije pa še ni bilo prišlo do glasovanja. (iž) KRAS - Najdba Iskal gobe, našel staro mino Nek gobar se je včeraj zjutraj sprehajal po Krasu, med iskanjem gob pa je v goščavi, nedaleč od makadamske ceste, zagledal kos stare kovine. Ko je bolje pogledal, je ugotovil, da je to stara mina. Tam je ležala od časov druge svetovne vojne. Mino-metna mina ni bila razstreljena, na njej pa ni bilo konice. Do najdbe je po navedbah policije prišlo v zgoniški občini, v kraju, imenovanem Peč. Zgo-niški podžupan Rado Milič informacije ni potrdil, ker naj bi ostalino po njegovih podatkih našli na območju repentabrske občine, župan slednje Marko Pisani pa ni vedel ničesar. V obeh občinah so tovrstni dogodki vsekakor pogosti, okolico Volnika so pirotehniki obiskali tudi pred dvema tednoma. Gobar je takoj po najdbi obvestil patruljo mejne policije, ki se je nahajala v bližini. Policisti so poklicali pirotehnike tržaške kvesture in stekel je običajni postopek, na koncu katerega so mino odstranili. Župan Dipiazza (stoje), predsednik občinskega sveta Pacor (ob njem) in odborniki med sinočnjo sejo tržaškega občinskega sveta kroma kraška občina - Včeraj v deželnem svetu FJK Ballamanu izročili peticijo Predstavniki pripravljalnega odbora zahtevajo razpis posvetovalnega referenduma Peticija zagovornikov t.i. Kraške občine, naj deželni svet Furlanije-Julijske krajine razpiše posvetovalni referendum o ustanovitvi omenjene nove občine, bo v kratkem prejela pristojna komisija. Tako je včeraj zagotovil predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman, kateremu so ob navzočnosti deželnih svetnikov Edoarda Sasca in Igorja Kocijančiča predstavniki pripravljalnega odbora, ki se zavzema za ustanovitev Kraške občine - Dario Vremec, Darko Malalan, Giuseppe (Bojan) Nabergoj in Wilma Cam-panialli - izročili peticijo z zahtevo po razpisu referenduma. Slednjega naj bi se udeležili prebivalci ozemlja, na katerem bi nastala nova občina, se pravi ozemlja vzhodnokraškega in zahodnokraškega okrožja Občine Trst ter ozemlja občin Zgonik in Repentabor. Po mnenju pobudnikov, ki se sklicujejo na 17. člen deželnega zakona št. 5 iz 2003, ki ureja vprašanje referendumov in zakonskih predlogov na ljudsko pobudo, bi se referenduma lahko udeležili le prebivalci Edouard Ballaman kroma omenjenih območij in torej ne vsi tržaški občani, saj gre za primer, ko se del ozemlja neke občine priključi drugi občini. Predlog referenduma je pripravljalni odbor že pred dvema tednoma poslal deželnim upraviteljem ter župa- nom Trsta, Zgonika, Repentabra in De-vina-Nabrežine, saj je menil, da je bilo tri tisoč podpisov za ustanovitev nove občine, ki so jih pobudniki zbrali na številnih srečanjih po kraških vaseh pred dobrima dvema letoma, več kot zadosten dokaz, da je treba s pobudo nadaljevati. Pobudniki ustanovitve Kraške občine so namreč prepričani, da je taka občina v interesu celotnega prebivalstva, medtem ko pa je pod vsako kritiko odnos Občine Trst do kraškega ozemlja zaradi pomanjkanja pristojnosti kraških rajonskih svetov ter številnih gradbenih in drugih posegov, do katerih prihaja brez posvetovanja s prebivalstvom. Če bi prišlo do njene ustanovitve, bi nova občina štela okoli 17000 prebivalcev, obsegala bi dve tretjini kraške planote, območje bi bilo bolj homogeno in bi se ga dalo laže upravljati, nova občina pa bi lahko v prvih desetih letih življenja tudi koristila finančne državne podpore, podjetja pa olajšave, so prepričani pobudniki. Kmečka zveza je pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Walterja Godino pisno opozorila na pereč problem škode, ki jo kmetovalcem povzroča divjad. »Bliža se trgatev, ki krona trud in prizadevanja naših vinogradnikov,« piše v pismu KZ, »Le ti nemalokrat obdelujejo svoje vinograde v razmerah in danostih, ki jih postavljajo na raven »herojev«. A žal trudu in skrbi naših kmetov, vinogradnikov in ostalih, se pridružuje strah pred škodo, ki jim preti vsled nesprejemljivo številčno visoke prisotnosti divjadi, predvsem divjih prašičev in srnjadi. Škoda, ki jo vsled teh živalskih vrst trpijo naši obdelovalci je nemalokrat tako visoka, da lahko resno ogroža ekonomičnost samega podjetja. Obračamo se, gospod odbornik, na vas, ker predstavljate ustanovo pooblaščeno s strani Dežele, na osnovi državne in deželne zakonodaje za določanje škode po divjadi in izplačevanje tozadevne odškodnine. Prosimo Vas, da v svojstvu pravnega nositelja izvajanja omenjenih dolžnosti, storite vse potrebno, da se škoda po divjadi s preventivnimi ukrepi čimveč omeji ter da se, če pride do nje, prizadetim zagotovi ustrezno odškodnino v čim krajšem časovnem razmiku. Glede izplačevanja odškodnine za škodo iz prejšnjih let žal ugotavljamo, da mnogim članom še ni bilo izplačana. Poleg tega odškodova-ni, ki so vložili prošnjo za pridobitev odškodnine, pogrešajo preverjanje škode s strani pristojnega organa. V zvezi z divjadjo, ki si je izbrala za svoj »dom« našo pokrajino velja podčrtati, da daleč presega znosno obremenitev teritorija in postavlja pod vprašaj njegovo biološko ravnovesje. O tem bi se morali zamisliti vsi, ki jim je problem pri srcu, od naravovar-stvenikov do ostalih državljanov, ko-ristnikov lepot naše pokrajine in širše vseh prebivalcev, ki se tako ali drugače soočajo s tem problemom. Kot stanovska organizacija kmetov, ki ji je dolžnost in naloga, da brani interese svojih članov, pa še enkrat postavljamo zahtevo, da se najde pravična rešitev za izpostavljeni problem in s tem prepreči, da nosijo negativne posledice neurejene prisotnosti divjadi na Tržaškem krajevni kmetje«, se zaključuje pismo KZ. ZAHODNI KRAS - Prijetno snidenje letnikov 1930 80-letniki iz Križa so praznovali Spomin na umrle vrstnike ter sovaščane in srečanje na kosilu na dvorišč Ljudskega doma-Bita V Križu, kot v ostalih vaseh, imajo vrstniki (mlajši in starejši) navado za družabno srečanje in torej za skupinsko praznovanje rojstnega dne. Mlajši večkrat izberejo izlete, starejši pa družabna snidenja v domačem kraju. Tokrat so se zbrali Križanke in Križani, rojeni leta 1930, ki so se najprej spomnili umrlih vrstnikov, nato pa na kosilu v Ljudskem domu (restavracija Bita) obujali lepe in manj lepe spomine. »Križ ni več tisti, kot je bil, a tudi mi nismo več tisti, ki smo bili,« je bilo slišati v Ljudskem domu. Vas je v zadnjih letih res doživela velike spremembe, Križani pa so ostali Križani. Druženje 80-letnikov v Ljudskem domu je vsekakor potekalo v znamenju optimizma. Restavracijo Bita vodita mlada domačina, Ljudski dom pa znova postaja za Križ družabno in kulturno središče. 8 Petek, 30. julija 2010 TRST PRIČEVANJE - Spomini Ivana Počkaja na zimo 1 944 Prvo srečanje s partizani v Brkinih V očeh 10-letnega dečka so bili premraženi fantje pravi junaki / Spomini na ••• leto 1945 Akcija Primorskega dnevnika, ki je svoje bralke in bralce pozval, naj mu zaupajo svoje spomine na maj 1945 in drugo svetovno vojno, se počasi izteka. Danes objavljamo spomine Ivana Počkaja, ki jih je sam zapisal. V njih na doživet način opisuje svoje prvo srečanje s partizani ... Januar 1944. To je bila najbolj kruta doba 2. svetovne vojne. Ta čas je vojna doživela preobrat. Nacifa-šisti so utrpeli hude in pomembne poraze. Bolj so se ti stopnjevali na vojskujočih se straneh, tem hujši, krvoločni in zverinski so postajali. Ta doba ob bobnenju vojne, ki sem jo delno preživel v brkinski rodni hiši pri svojih sorodnikih, je bila med najhujšimi mojega življenja. Junija meseca istega leta so zavezniki odvrgli bombe tudi na Trst, a le-te niso padale samo na izbrane vojaške objekte, ampak tudi na navadne domače hiše in povzročile veliko človeških žrtev. Padle so tudi kakih 100 m od naše hiše. Pod nami se je vse treslo. Zdelo se je, da smo pred smrtjo, a čudežno smo se rešili tako grozne nevarnosti. Ta dogodek me je globoko pretresel in pustil neizbrisne občutke, ki so še danes v meni. Po tem dogodku so me starši preselili na vas k sorodnikom, češ da bo na deželi varnejše. S to odločitvijo pa je bilo moje naslednje šolsko leto izgubljeno. Na deželi, čeprav je bilo slišati noč in dan zavezniška letala, ki so prenašala in odmetavala bombe na Nemčijo, te nevarnosti ni bilo. Vojna na podeželju se je odvijala drugače. Vsekakor pa je bila prisotna, se nenehno in kruto odvijala. Nemci in fašisti so bili vsepovsod prisotni in imeli nadoblast nad vsemi in vsem. Pritiskali so na prebivalstvo, da bi ne nudilo pomoči in zavetišča partizanom, ki so se proti njim junaško borili za domovino. To je bila hrabrost, ki si je danes ne moremo zamisliti, ko se že čudimo, če človek pomaga sočloveku. Skoraj vsak dan je bil takrat govor o spopadih in bojih med partizani in nacifašisti. V najhujših okoliščinah, z vseh strani iskani, lačni in slabo oboroženi so se ti Možje bojevali in izpodbijali močno nacifa-šistično armado. V bitkah ujete so nacifašisti z najnižjim in zverinskim nagonom mučili, obešali in ubijali. Imeli pa so velikega in zanesljivega zaveznika. Naravo. Gozdovi in hribovje so jim brezplačno nudili pomoč in včasih tudi hrano. V mrzli in hudi zimi sem doživel to, kar mi do takrat ni uspelo. Videl sem partizane. To, kar sem z očmi desetletnega dečka tedaj doživel, bom opisal. Takrat so bila zimska obdobja zelo mrzla in daljša. V zimskih mesecih je bilo sneženje običajna stvar: padel je lahko meter ali poldrugi meter snega. Partizanom je bilo prvo načelo, prebiti dan brez večjih poškodb. Živeti v gozdovih, lačni, slabo oblečeni, napadati sovražnika in se skrivati je v takih okoliščinah za sodobnega človeka nepojmljivo. Ti Ljudje so bili zmožni takega življenja. Ko je padlo veliko snega, se je vojaška dejavnost upočasnila in lažje jim je bilo se približati naseljem. V takih ugodnih okoliščinah so jim vaščani nudili večerjo. Navadno se je to dogajalo pozno zvečer, če že ne ponoči, da bi ne vzbujali kakega suma v sovražniku. Vse se je moralo odvijati v največji tajnosti. Na strateškem položaju so seveda budno pazili stražarji. Izbrane in zanesljive osebe, tako imenovani terenci, ki so tvegali življenje če bi bili izdani. Čeprav se ni- Vsa objavljena pričevanja in I več fotografij na WWW.primorski.eu Skupina partizanov in aktivistov pri Magdaleni (Trst) so direktno bojevali, so bili sestavni del dogajanja in velika moralna in gmotna podpora partizanom. O tem, kako se je vojna odvijala, kako je bila kruta in nabito polna sovraštva, sem bil popolnoma ozaveščen. V naši družini se je stalno govorilo in ni bilo dneva, da bi me ne svarili, naj ne zinem besedice o partizanih, v slučaju, da bi me Nemci ali fašisti kaj spraševali. Življenje je takrat bilo popolnoma prepojeno s strahom in grozotami. Dojemal sem jih kakor odrasli, mogoče še hujše. Jasno mi je bilo, da usoda ujetih partizanov ali osumljenih terencev bi bila samo ena: obsodba na smrt. Nekega dne, v mrzlem in tihem večeru, v zasneženi vasi, v tišini in neresničnem ozračju, ki ga je luna razsvetljevala, je moja nona pripravila večerjo partizanom. Ko sem zvedel, da prihajajo, sem stekel pred glavne duri na dvorišču, da jih pričakam. Velika in prazna prostornina, zaprta z velikimi lesenimi vrati, ki v meni ni vzbujala nobene varnosti. Nasprotno. Groza me je obdajala, iz strahu in napetosti me je treslo kot šibo. Kmalu potem pa sem zaslišal nek šum in iz teme uvidel vrsto mož. Prihajali so drug za drugim, z njimi pa so se pomikale njih črne osebni arhiv sence in čustveno obteževale ozračje. Končno sem jih videl. Bilo jih je petnajst ali nekaj več. Oboroženi so bili. Enega po enega sem pogledal, ko so hodili mimo mene. Čeprav niso nosili vojaških sukenj, sem jih dojemal kot zdrave in močne fante. Tedaj sem se počutil ponosen nanje in pomirjen. Zadnji me je globoko pretresel v duši in srcu; za seboj je vlekel veliko košato vejo, da bi za njimi ne ostali sledovi. Bili so lačni in raznoliko oblečeni. Sovražnik jih je poniževalno imenoval bandite, razbojnike. Ne! Bili so junaki. Ivan Počkaj GOSTINSTVO - Obrat na pokrajinski cesti sredi vasi Bar v Trebčah ima novo ponudbo in nove upravitelje Bar v Trebčah (na pokrajinski cesti v središču vasi) ima nova upravitelja. Pred kratkim sta gostinski obrat, v katerem nudijo tudi malice in kosila, prevzela izkušena gostinca Martina in Marko Ciuch iz Bazovice, ki že 18 let upravljata Gostilno in picerijo Dolina na Padričah. Pred tem pa sta pet let upravljala bazovsko gostilno Lipa. »S tem smo poskusili razširiti našo dejavnost in obogatit ponudbo na tem delu vzhodnega Krasa. V Trebčah pa imava tudi del svojih korenin, saj je bil oče Tre-benc,« je dejala Martina. V Treb- čah se lahko igra tudi na loterijo in »superenalotto«, prodajajo pa tudi cigarete. Bar je od ponedeljka do sobote neprekinjeno odprt od 7. do 21. ure, ob nedeljah pa je zaprt. Za katerikoli informacije in rezervacije lahko pokličete na telefonsko številko 0402171198. (jng) ZNANOST - Sissa Telethon financira tržaški raziskavi Mednarodna zdravstveno-znanstvena komisija fundacije Telethon je pred dnevi razdelila sredstva, s katerimi bodo v letu 2010 financirali raziskave na področju genetskih bolezni. Milijon tristo tisoč evrov bo prejelo tudi enajst laboratorijev Furlanije-Julijske krajine, med katerimi je tudi visokošolski zavod SISSA iz Trsta. Telethon se je namreč odločil, da podpre raziskavi, ki ju v sklopu Sissinih laboratorijev koordinirata nevrobiologa Stefano Gustincich in Andrea Ni-stri. Gustincich se v sodelovanju z Gilbertom Pizzolatom s tržaške univerze posveča preučevanju Parkinsonove bolezni (njeni vzroki namreč še danes niso povsem jasni). Nistri pa bo koordiniral raziskave o posebni vrsti glavobola, ki ga spremljajo motnje vida (neke vrste lesket ali madeži pred očmi). Včeraj danes Danes, PETEK, 30. julija 2010 JUDITA Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 14.50 - Luna vzide ob 22.04 in zatone ob 10.11 Jutri, SOBOTA, 31. julija 2010 IGNAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,8 stopinje C, zračni tlak 1008,3 mb raste, veter 33 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 25,4 stopinje C. S Izleti SPDT organizira od 2. do 11. septembra avtobusni izlet po Črni Gori. Povzpeli se bomo na najvišje vrhove Prokletja in Durmitorja, obiskali bomo tudi nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zainteresirani pohitite z vpisom. Informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). Loterija 29. juj 2010 Bari 12 52 33 45 9 Cagliari 47 67 12 77 50 Firence 48 21 78 15 36 Genova 51 77 22 6 69 Milan 57 2 26 79 25 Neapelj 59 1 78 79 35 Palermo 61 69 65 79 75 Rim 40 51 54 87 76 Turin 64 28 45 51 82 Benetke 18 10 22 46 88 Nazionale 15 87 11 39 35 Super Enalotto Št. 90 6 7 11 19 34 49 jolly 73 Nagradni sklad 3.754.602,80 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 105.301.294,95 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 39 dobitnikov s 5 točkami 14.440,78 € 3.851 dobitnikov s 4 točkami 146,24€ 116.904 dobitnikov s 3 točkami 9,63 € Superstar 21 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 18 dobitnikov s 4 točkami 14.624,00 € 510 dobitnikov s 3 točkami 963,00 € 6.040 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 30.871 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 60.273 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 29. julija 2010 9 SKD JOŽE RAPOTEC Prebeneg vabi na tradicionalno ŠAGRO od 30. julija do 2. avgusta v Prebeneškem parku Danes, 30. julija ansambel ALTER EGO □ Čestitke Danes praznuje lep življenjski jubilej naša FLORJANA. Vse naj, naj... in da bi se ji izpolnile vse želje v življenju, ji želijo Marija, Meri, Sergio, Oskar in Devan. Abraham po Borštu hiti in FLORJANO PANCRAZI ulovi. Mnogo veselja, sreče in lepih dni ji prijateljica Marina z družino želi. Draga FLORJANA.! Ob lepem življenjskem jubileju, ob srečanju z Abrahamom, ti še mnogih zdravih, srečnih in nasmejanih let želi Boni-ja z družino. Danes slavi draga FLORJANA okroglo obletnico rojstva. Iskrene čestitke in obilo veselja in lepih trenutkov ti želijo prijateljice. Za zlato poroko voščimo FRANČKOTU in GRAZIJI in jima želimo, da bi preživela skupaj še veliko lepih trenutkov. Clara in Elvira z družinama. Danes praznuje pomemben rojstni dan naša Florjana Še veliko sreče, zdravja in zadoščenj v družinskem krogu ji želijo Emil, Erik, Marko in Matej d] Lekarne Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. julija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. CINECITY - 16.30, 19.45, 22.00 »II solista«; 16.30, 19.45, 22.00 »The box; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Predators«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Solomon Kane«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Toy Story 3 - La grande fuga«; 16.30, 19.50, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«. FELLINI - 16.45, 21.00 »About Elly«; 18.45 »Il concerto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The box«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.15 »Il segreto dei suoi occhi«; 18.30, 22.20 »Il solista«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Fish tank«; 18.30, 22.15 »Fratellan-za - Brotherhood«. KOPER - KO LOSE J - 14.00, 16.10, 18.40, 21.00, 23.30 »Kot noč in dan«; 14.20, 16.30 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 19.20, 22.10 »Izvor«; 20.40, 22.40 »Mora v ulici Brestov«; 15.40, 18.10 »Mrk«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Shrek za vedno 3D«; 21.35, 23.59 »Mrk«; 17.00, 19.15 »Pisma Juliji«; 16.50, 19.05, 21.10, 23.20 »Odrasli«; 18.20, 20.30, 22.50 »Ulični ples 3D«; 20.40, 23.40 »Izvor«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.25 »Kot noč in dan«; 17.40 »Kapitalizem: ljubezenska zgodba«; 16.40, 19.00, 21.20 »Zadnji gospodar vetra - 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »La nostra vita«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Toy Story 3«; 18.20, 22.15 »Toy Story 3-3D«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Predators«; 18.20, 20.15 »Solomon Kane«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Losers«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.00 »City island«; Dvorana 2:18.30, 20.30 »Toy story 3 - 3D«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »II solista«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »Solomon Kane«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »The Box«. H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da so od 26. julija na oglasni Deželnega šolskega urada, Ul. SS. Martiri 3 v Trstu, objavljene začasne pokrajinske lestvice za sklenitev pogodb za nedoločen/določen čas. Omenjene lestvice bodo objavljene tudi na spletnem mestu Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it. Ugovori so možni v roku petih dni od objave lestvic; nasloviti pa jih je treba na Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu v Trstu. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. Ü3 Obvestila U Kino AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. ARISTON - 18.45 »Io sono l'amore« V poletni areni 21.15 »Hachiko«. 60-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE bomo šli 23. oktobra na izlet v Slovenijo. Kam? Bomo javili v začetku septembra. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKD JOŽE RAPOTEC - PREBENEG vabi na tradicionalno šagro v Prebeneškem parku od danes, 30. julija, do ponedeljka, 2. avgusta. Zabavale vas bodo skupine Alter Ego, Happy Day, Venera in Kraški muzikantje. V nedeljo, 1. avgusta, ob 18.30 nastop otroške plesne skupine Queens in skupine New Music Films Group. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro: sobota, 31. julija, ansambel Venera; nedelja, 1. avgusta, ansambel Souvenir. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Zadnji tečaj se bo vršil 31. julija ter 1. avgusta (sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure). Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yc-cupa.org; www.yccupa.org. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo julija in avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). KRUT nudi individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, posebno ugodne pogoje v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072 (od 9. do 13. ure). VODSTVO POLETNEGA TABORA SZSO volčičev in volkuljic obvešča starše in prijatelje, da bo dan obiskov v nedeljo, 1. avgusta, od 9.30 do 17.00. Ob 10.00 bo sv. maša, ob 16.00 pa taborni ogenj. Toplo vabljeni. OBČINSKA KNJIŽNICA NADE PERTOT v Nabrežini bo zaprta od ponedeljka, 2., do četrtka, 5. avgusta. Redno bo spet delovala od ponedeljka, 9. avgusta dalje. TPK SIRENA prireja tradicionalno Ka-ramalado od 6. do 8. avgusta. V petek, 6., ples z ansamblom »Alter Ego«, v soboto, 7. in nedeljo, 8. avgusta, ples z ansamblom »Old Stars«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV sporoča udeležencem poletnega pevskega seminarja v Bohinjski Bistrici, da bo v nedeljo, 8. avgusta, avtobus odpeljal ob 14.30 izpred Mari-janišča na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do 11. avgusta (vključno) odprta ob ponedeljkih in sredah, med 15. in 19. uro. Za dopust bo zaprta od 16. do vključno 25. avgusta. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 13. ure in da bo zaprt od 16. do vključno 20. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do 20. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. NEKDANJI UDELEŽENCI MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuze-nica-Porablje-Koroška-Italija: ob 40-letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na jubilejna praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk. Ostale informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemille-nium.com. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Ober- dan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Ga-brjah (GO) pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču pri restavraciji Da Tommaso, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. TPKSIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne (teorične in praktične) tečaje. Nudita jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Potrebna sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Razred optimist - od 6 do 10 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 23. avgusta do 3. septembra. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040422696; fax 040-4529907; tpkcntsire-na@libero.it. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do četrtka, 26. avgusta, delovala po novem, poletnem urniku in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teo-rični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. 0 Prireditve SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na odprtje razstave Klavdij Palčič Prehajanja danes, 30. julija, ob 18. uri v dvorani del Giu-bileo, Nabrežje III. Novembra 9 v Trstu. O umetniku bo spregovorila Jasna Merku. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom m. Aleksandra Švaba, v sodelovanju z Združenjem za Križ in Pokrajino Trst, v sklopu festivala »Open door. Gledališča v gledališču 2010«, bo uprizorila operno komedijo v treh dejanjih Ermanna Wolf Ferrarija »Il Campiello«, po Carlu Goldoniju. Predstave: od 31. julija do 4. avgusta, ob 21. uri na »6. Festivalu morja« v Parku Ljudskega doma v Križu; v četrtek, 5. avgusta, ob 21. uri na trgu pred županstvom v Zgoniku; v soboto, 7. avgusta, ob 21. uri v Gradežu na trgu pred Baziliko; v nedeljo, 8. avgusta, ob 21. uri v Vidmu v Palači Morpurgo in v ponedeljek, 9. avgusta, ob 21. uri v Doberdobu. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst vabi na koncert mednarodnega glasbenega festivala »Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev« v ponedeljek, 2. avgusta, ob 21. uri v vi-noteki v Zgoniku. Nastopil bo Duo Jongleurs (Matteo Salerno, flavta in Egidio Collini, chitarra). Na sporedu: G. Verdi, G. Puccini, G. Rossini, P. Mascagni, A. Piazzolla idr. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Kovačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. S Poslovni oglasi KMEČKA ZVEZA IŠČE .izkušenega knjigovodjo/izkušeno knjigovodkinjo, posebej na področju davka na dodano vrednost (IVA). Curriculum na: kztrst@gmail.com 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb od 15. ure dalje. Tel. 3356445419. LESENA polkna (scuri) in okna v dobrem stanju: če jih rabite, pokličite tel. št.: 347-1407357 (ob uri večerje). PODARIM ČRNO-BELEGA MUCKA - tel. 349-0934409. PRIPOROČENI iščem v najem stanovanje v Bazovici oz. na Opčinah in okolju ali v predelu nad novo univerzo. Mesečno do 400,00 evrov. Klicati ob večernih urah tel. št.: 347-5179383. PRODAM 6 MLADIČEV Jack Russell Terrier, rojeni 26. junija, italijanski starši z dokumenti o rojstvu in redovnikom. Na razpolago od septembra dalje. Klicati za dodatne informacije ter obiske. Tel. št.: 040-228989, 345-5087930. PRODAM belo in črno vino. Tel.št.: 339 - 5811776. REPEN prodaja se novo zgrajeno hišo z vrtom, 175 kv.m., v fazi zaključitve. Tel. št.: 348-1204741. ŠOTOR francoske znamke racle, 3 x 4 m, 2 sobi, kuhinja, dnevna soba v dobrem stanju prodam za 150,00 evrov. Tel. št. 340 - 8640721. [d Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci 14. Tel. 040-229199. DRUŽINA KOŠUTA je odprla osmico, Križ 422. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040-220605. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah št. 42. Vabljeni. Tel. št.: 040-299450. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Vabljeni! LISJAK je odprl osmico na Kontovelu št. 292. Tel. št. 040-225305. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 prvič odprl osmico. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-3934871. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36, tel. št. 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040 - 299435. OSMICO sta odprla Grozdana in Edo v Repnu št. 18. Tel. 040 -327472. PAOLO PERNARČIČ - Medja Vas 21 ima odprto osmico. Tel. 040-208601. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040 - 211454. V MEDJI VASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonija. Tel. št. 040 -208987. V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. Vabljeni! Prispevki V spomin na svakinjo Anico Cibic vd. Starc daruje Vanda Starc 100,00 evrov za KD Prosek Kontovel V spomin na Anico Cibic vd. Starc darujeta Anica in Claudio Faika 25,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Anico Cibic vd. Starc daruje Liliana Corazza z družino 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Edija Husuja darujejo so-letniki s Proseka in Kontovela 140,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Anico Cibic darujejo Mara, Cvetko in Anica 90,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Anico Cibic vd. Starc darujeta Ado in Kati 30,00 evrov za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob drage Stane Carli vd. Maver darujeta nečaka Sonja in Valter 100,00 evrov za ŠD Breg. V spomin na Franca Komarja darujeta Alessandra in Ombretta 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na teto Anico darujejo Sonja, Igor in Ardemia 100,00 evrov za KD Prosek Kontovel. 10 1 Q Četrtek, 10. julija 2010 KULTURA / ZGODOVINA - Srednjeevropska znanstvena knjižnic Soška fronta 1915-1917: kultura spominjanja Zbornik, ki ga je uredil Vincen Rajšp, sta založila Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju in Založba ZRC SAZU v Ljubljani V zadnjih dveh desetletjih, po odbobju, ko je bila v slovenskem zgodovinopisju močno v ospredju NOB, je močno naraslo zanimanje za prvo svetovno vojno, zlasti za dogajanje na soški fronti. Objavljena so bila številna dokumentarna in spominska pričevanja, da je kazalo, da je bilo povedano že vse, kar je bilo potrebno in vredno povedati. Pričujoči zbornik, ki ga je uredil Vincen Rajšp in sta ga v zbirki Srednjeevropska znanstvena knjižnica, hkrati z nemško izdajo, založila Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju in Založba ZRC SAZU v Ljubljani, pa opozarja, da še zdaleč ni tako. Da je zdaj, ko so pomrli še najstarejši veterani in so izginili tudi mnogi materialni sledovi velike vojne, napočil čas za vzpostavitev distance in preveritev vrste od nenehnega ponavljanja že splošno sprejetih »resnic«. In za večjo pozornost temam in vsebinam, ki so na račun vojske in politike ostale ob robu zanimanja raziskovalcev. Oto Luthar in Igor Grdina v prispevku, ki sledi uvodu Feliksa J. Bistra, izpostavljata trenutek dokončnega spoznanja na fronti in v zaledju, da vojna, ki se je razbesnela po napadu na Srbijo, nima nič skupnega s predvojnimi operetnimi predstavami o kazenski ekspediciji na Balkan, ter opozarjata na neuravnoteženost interpretacij raznih vojnih epizod in poglabljanje razlikovanja med »mi« in »oni«. Gustavo Corni in Manfried Rauchensteiner dodajata novejša dognanja italijanskega oziroma av- strijskega zgodovinopisja; prvi med drugim opravičuje in pojasnjuje ravnanje Italije leta 1915, drugi pa meni, da je je že čas za »odčaranje sakralnega spomina«, razkriva klavrne usode Conrada, Bo-rojevica in drugih poraženih avstrijskih vojskovodij ter vzroke za širjenje kulta umrlih z množičnim Rok Stergar v nadaljevanju razkriva »spreminjanje barv« v slovenski politiki in publicistiki v letih 1866-1914. Marta Verginella postavlja v ospredje pričevaja in spomine civilistov iz zaledja fronte, posebej žensk, zapostavljenih tudi v primerjavi z moškimi, Petra Svoljšak pa jim dodaja še stiske beguncev, internirancev in drugih žrtev militarizacije civilnega življenja. O ženskah v prvi svetovni vojni piše tudi Marija Wakounig, Irena Novak - Popov pa posreduje pregled objavljenih slovenskih dnevnikov iz prve svetovne vojne. Študiji Vincenca Rajšpa o odnosih med državo in klerom na primeru škofij Krk in Ljubljana, ki sta ju med vojno vodila škofa Anton Mahnič in Bonaventura Jeglič, sledita še krajša prispevka Va-sje Klavore o uporabi bojnih plinov na soškem bojišču in Štefana Pinterja o soški fronti v pouku zgodovine v Avstriji, Sloveniji in Italiji. V zadnje poglavje Soška fronta v zrcalu vojnih razglednic je vključenih 83 dokumentarnih, avstrijskih in italijanskih propagandnih ter slovenskih vojnih razglednic, ki jih je izbral in opisal Walter Lukan. Iztok Ilich Izbor del iz razstave Alpe Adria Art Letošnje poletje prostori za občasne razstave v Pilonovi galeriji samevajo. Še do 31. avgusta je postavljen izbor del iz razstave Alpe Adria Art, ki je bila med 13. in 23. aprilom na ogled v prostorih Odbora regij, na Stalnem Predstavništvu RS pri EU in na predstavništvu Dežele FJK v Bruslju. V evropski prestolnici je razstava Pilonove galerije gostovala v okviru foruma »evropske makro-re-gije. V Bruslju je bilo na ogled 32 slovenskih, italijanskih, avstrijskih, hrvaških in madžarskih avtorjev, ki umetniško in estetsko pripadajo različnim smerem od visokega modernizma do odmevov v duhu pop-arta, novega krajinarstva in prostorskih kompozicij. Zaradi prostorskih zmogljivosti je v Pi-lonovi galeriji na ogled le izbor iz bruseljskih razstav, in sicer so vsak z enim delom zastopani Anka Krašna, Žarko Vrezec, Dušan Kirbiš, Erik Lovko, Ivo Prančič, Silvester Plotajs Sicoe, Carmelo Zotti, Franko Vecchiet, Franco Dugo, Pope, Giorgio Valvassori, Flavio Val, Mario Di Iorio, Valentin Oman in Ha-ri Ivančic. Poletni čas bo minil tudi v znamenju nekaterih sprememb v Pilonovi stalni zbirki, zato lahko jeseni obiskovalci pričakujejo precej novosti na področju risbe. Med tem pa obiskovalce vljudno naprošajo, da se zaradi kadrovske organizacije v času dopustov julija in avgusta v naprej napovejo za ogled Pilono-ve galerije. To lahko storijo preko elektronske pošte: pilonova.galerija@siol.net ali po telefonu: 00386 (5) 368 91 77. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Mednarodni natečaj poezije: »Sledi - Tracce« 2010 Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) zazpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi - Tracce« 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. 2. Avtorji lahko sodelujejo z največ eno (1) pesmijo v slovenskem oz. italijanskem in v regionalnih jezikih. Za pesmi v slovenskem in italijanskem jeziku prevod ni potreben, medtem ko morajo biti pesmi v vseh drugih jezikih opremljene s slovenskim ali italijanskim prevodom. 3. Na natečaju lahko sodelujejo naslednje kategorije avtorjev: I. otroci (od 6. do 10. leta) II. mladi (od 11. do 19. leta) III. mladi odrasli (od 20. do 28. leta) IV. »senior« (nad 28 let). 4. Tema natečaja je prosta. 5. Dela morajo dospeti v petih (5) čitljivih izvodih na ZSKD najkasneje do 12. ure 31. avgusta 2010 ali biti oddana na pošti do tega termina. 6. Dela morajo biti anonimna in v zaprti ovojnici, ki mora vsebovati še posebno ovojnico z razpoznavno šifro in podatki avtorja (ime in priimek, kraj in datum rojstva, bivališče, telefonska številka in naslov elektronske pošte). Posebna ovojnica mora vsebovati tudi podpisano izjavo avtorja, da je pesem izvirna in še neobjavljena. 10. Predvidene so naslednje nagrade: I. otroci I., 2. in 3. mesto: knjižna nagrada II. mladi 1., 2. in 3. mesto: knjižna nagrada III. mladi odrasli 1. mesto: 300 € 2. mesto: 200 € 3. mesto: 100 € IV. »senior« 1. mesto: 300 € 2. mesto: 200 € 3. mesto: 100 €. 11. Rezultate natečaja bo ZSKD pisno sporočila sodelujočim najkasneje do 31. oktobra 2010. Izidi bodo objavljeni tudi v slovenskih in italijanskih medijih. Organizator bo nagrajencem pisno sporočil datum in kraj podelitve nagrad. 12. ZSKD poslanih del avtorjem ne vrača in si pridržuje vse materialne in moralne pravice za uporabo, objavo, izdajo, snemanje, uglasbitev nagrajenih in posebej imenovanih poezij, ki bodo ostale njena last. 13. Zveza slovenskih kulturnih društev bo omogočila objavo nagrajenih pesmi in tistih, ki bodo deležne posebne omembe komisije. Avtorji se obvezujejo, da od ZSKD ne bodo zahtevali nikakršnih honorarjev in je ne bodo bremenili nikakršnih odgovornosti ipd., kar velja tudi za tretje osebe. 7. Sodelovanje na natečaju je brezplačno. 14. 8. Pesmi bo ocenila strokovna komisija, ki jo bo imenoval deželni odbor ZSKD. Strokovna komisija lahko dodeli nagrade ex- 15. aequo, lahko nagrad ne dodeli ali dodeli posebna priznanja zaslužnim avtorjem. 9. Člani strokovne komisije, tajništva in lek- 16. torji natečaja ne morejo sodelovati kot avtorji. Za vse, kar ni izrecno predvideno in opredeljeno v tem razpisu, veljajo predpisi civilnega zakonika in področnih zakonov. Odločitev komisije je nesporna in dokončna. Kdor se prijavi na natečaj, v celoti in brezpogojno sprejema pričujoči pravilnik. Vse informacije v zvezi z natečajem bodo uporabljene in varovane v skladu z zakonskim dekretom 196/2003. BOVEC - Umetnost v prostoru svetega Niz bo odprl Štefan Turk z razstavo Portae Aureae Turkovo razstavo bodo odprli v soboto, 7. avgusta V soboto, 7. avgusta, ob 20. uri, bodo v cerkvi Device Marije v Bovcu svečano odprli prvo razstavo iz cikla razstav sodobne sakralne umetnosti. Naslov cikla ARS LOCI poudarja pomen prostora, v katerega bodo razstave umeščena - to je poznogotska cerkvica, ki je že vrsto let tudi svojevrsten kulturni hram. Tržaški avtor Štefan Turk bo predstavil slikarski cikel z naslovom Portae Aureae (lat. Zlata vrata). Gre za serijo monumentalnih slik na leseno podlago z motivi gotskih arhitekturnih detajlov. Simbolika vrat kot prehoda med starim in novim, zemeljskim in nebeškim ter umrljivim in nesmrtnim, poudarja duhovno komponento umetniškega dela. Dialog med umetniškim delom in religioznim občutjem sakralnega prostora pa ustvarja celostno umetnino. Organizator razstave je Društvo ARS Bovec, kustosinja razstave je Monika Ivančič Fajfar. Postavljanje umetniške razstave v sakralni ambient je občutljiva naloga, ki zahteva precej tankočutnosti. Kontekst prostora ne sme spreminjati vsebine predstavljenih del, prav tako pa narava likovnih del ne sme motiti religioznih občutij, ki jih nudi posvečeni prostor. Razstava slikarskega cikla z naslovom Portae Aureae tržaškega umetnika in pedagoga Štefana Turka se odlično vklaplja v prostor poznogotske cerkvice Device Marije v Polju v Bovcu - tako vsebinsko kot likovno. Porta aurea je latinsko ime za Zlata vrata, za vzhodna vrata jeruzalemskega mestnega obzidja. Po judovskem verovanju je skozi ta vrata vstopal Bog, zato jih navadni ljudje niso smeli uporabljati. Po legendi sta se pri teh vratih srečala Ana in Joahim, Marijina starša. Motiv vrat ni le simbol prehoda, označuje tudi mesto stika in komunikacije med dvema različnima svetovoma - starim in novim, nebeškim in zemeljskim, umrljivim in nesmrtnim. Vhodni portali v cerkve in katedrale so še posebej premišljeno vsebinsko zasnovani in likovno izdelani, kar poudarja njihov simbolen pomen. Motiv gotske sakralne arhitekture je navdušil Štefana Turka. Na njegovih slikarskih delih se ponavljajo oblike gotskih portalov, obokov, okenskih okvirov in stebrov. Razumevanje likovne tradicije izpričuje izbira slikarske podlage - lesene plošče. Ta deluje deluje arhaično, hkrati pa s svojo čvrstostjo vnaša pridih večnosti. Geometrijski vzorci, ljudska ornamentika in stilizira-ni krščanski simboli so osnova za prefinjeno vgravira-no dekoracijo. Motivi so predstavljeni na stiliziran, rahlo naiven, skorajda otroški način, s čimer avtor doseže občutek prvinskosti in neizumetničenosti. Prevladujejo osnovna rumena, modra in rdeča, ki jih dopolnjujeta črna in bela. / SVET Petek, 30. julija 2010 1 1 AFGANISTAN - Potem ko so Obama in drugi objavo tajnih dokumentov ostro obsodili Karzaj: Objava dokumentov na WikiLeaks ogroža življenja V Avstriji afera o minometih, ki so jih zasegli talibanom - Odzivi tudi na Hrvaškem KABUL- Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je včeraj kot "neodgovorno in šokantno" označil objavo imen Afgani-stancev, ki sodelujejo z mednarodnimi, predvsem ameriškimi silami, na spletni strani WikiLeaks. Kot je poudaril, so s tem ogrožena njihova življenja. Imena so bila na spletni strani objavljena v nedeljo v 92.000 tajnih ameriških vojaških dokumentih o vojni v Afganistanu med letoma 2004 in 2009, ko se je začel krepiti upor talibanov. Na novinarski konferenci v Kabulu je Karzaj še povedal, da je kabinetu naročil, naj zato pregledajo te dokumente, pri tem pa jih bodo še posebej zanimali dokumenti o civilnih žrtvah ter vojaških in terorističnih zatočiščih v sosednjem Pakistanu. Ustanovitelj WikiLeaksa Julian As-sange je v včerajšnjem pogovoru za britanski The Times zagotovil, da so v dokumentih poiskali imenovane obveščevalce in da so zadržali objavo 15.000 dokumentov, ki so vseboval njihova imena. Kljub temu je The Times samo dveh urah uspel najti imena več deset Afganistancev, ki so ameriškim silam dali obveščevalne podatke. Potem ko je Pentagon objavo tajnih dokumentov v sredo ostro obsodil tudi zaradi ogrožanja življenj afganistanskih obveščevalcev, pa je Assange Belo hišo še obtožil, da ni odgovorila na njihovo prošnjo, da jim pomagajo, tako da obveščevalci z objavo dokumentov ne bi bili ogroženi. Avstrijski dnevnik Der Standard pa je v sredo poročal, da so v teh dokumentih našli podatek, da so Natove sile v Afganistanu pri talibanih zasegle orožje, ki je bilo narejeno v Avstriji. Gre za 82-mili-metrske minomete in ročne granate, ki so jih zasegli med letoma 2005 in 2009. Edino podjetje, ki v Avstriji proizvaja orožje in izvaža minomete, je Hirtenber-ger Defence Systems, ki pa za časnik zadeve ni želelo komentirati. Kot še navaja Der Standard, obstaja možnost, da je bilo orožje izvoženo v Pakistan, od tam pa prepeljano v Afganistan. Na avstrijskem zunanjem ministrstvu so medtem sprožili preiskavo o tem, ali je avstrijsko orožje kljub prepovedi izvoza zares pristalo v Afganistanu in kako se je to lahko zgodilo. Na notranjem ministrstvu pa so zagotovili, da v zadnjih 20 letih niso izdali nobene licence za izvoz tovrstnega orožja v Afganistan. Kot so dodali, lahko zato z gotovostjo rečejo le, da to orožje v Afganistan ni moglo priti na zakonit način. V dokumentih, razkritih na spletni strani WikiLeaks, pa se pojavlja tudi Hrvaška. Časnik Jutarnji list je v sredo poročal, da se je v Afganistanu v obdobju od julija 2006 do avgusta 2009 zgodilo 11 nevarnih dogodkov, v katerih so sodelovali hrvaški vojaki, med drugim naj bi ti padli v zasedo. Kot je opozoril časnik, se poročila hrvaškega obrambnega mini- strstva o teh incidentih razlikujejo od informacij, objavljenih na spletni strani Wi-kiLeaks. Hrvaški obrambni minister Branko Vukelic je v sredo te navedbe že zanikal. "Po naših informacijah, so oni (hrvaški vojaki) le sodelovali pri reševanju ranjenih Afganistancev", je med drugim izjavil Vukelic in ponovno zatrdil, da hrvaški vojaki ne sodelujejo v vojnih akcijah ali v spopadih s talibani. Zanikal je tudi pisanje medijev, da obrambno ministrstvo molči o početju hrvaških vojakov v Afganistanu ali objavlja le izbrane informacije, pri čemer pa ni pojasnil, zakaj na ministrstvu potem niso objavili, da je pri poškodbi enega od hrvaških vojakov na vajah decembra lani sodeloval ameriški vojak. Tudi vrhovni poveljnik hrvaške vojske, predsednik države Ivo Josipovic je sicer v sredo izjavil, da je obrambno ministrstvo v svojih poročilih točno predstavilo vse dogodke v Afganistanu ter da ni bilo prikrivanja resnice. Hrvaška ima v Afganistanu približno 300 vojakov. Kljub številnih incidentom, mrtvih med njimi doslej ni bilo. (STA) Arizonski imigracijski zakon PHOENIX - Ameriška zvezna sodnica Susan Bolton je v sredo tik pred zdajci blokirala najbolj sporne določbe novega zakona Arizone o priseljencih. Guvernerka Arizone Jan Brever je nemudoma napovedala pritožbo. Z zadevo se bo tako moralo ukvarjati ameriško zvezno vrhovno sodišče. Breverjeva je aprila podpisala sporni zakon, ki državnim in lokalnim policistom med drugim nalaga, da preverjajo imigracijski status. Zakon tudi zahteva, da priseljenci vedno nosijo s seboj potrebne dokumente, ki dokazujejo njihov status. Zakon prav tako prepoveduje nezakonitim priseljencem zbiranje na javnih mestih. Gre za ameriški fenomen, ko se priseljenci zbirajo na ulicah in trgih zgodaj zjutraj, kjer jih Američani poberejo in uporabijo za dnevna opravila. Sodnica je vsa ta določila blokirala. V brodolomu 140 mrtvih KINŠASA - Na reki Kasai na zahodu DR Kongo se je včeraj prevrnila ladja, pri čemer je umrlo okoli 140 ljudi. Reševalci so iz vode potegnili dva otroka, ki sta očitno edina preživela brodolom. Na krovu ladje, ki je prevažala potnike in blago, je bilo neznano število ljudi. Podrobnosti o brodolomu za zdaj niso znane. Prebivalstvo DR Kongo za prevoz pogosto uporablja rečni promet. Država je namreč bogata z rekami; najdaljša reka Kongo je na primer dolga 4700 kilometrov. (STA) Eno izmed prizorišč detomorov, zgoraj desno Dominique Cottrez ansa FRANCIJA - Najhujši primer detomora v zadnjih treh desetletjih Medicinska sestra priznala, da je morila svoje novorojene otroke PARIZ - 45-letna Francozinja je po sredinem odkritju osmih trupel novorojenčkov priznala, da je umorila svoje novorojene otroke. Če se bo njeno priznanje potrdilo, bo to najhujši primer detomora v Franciji v zadnjih treh desetletjih. Policija je trupla našla v dveh različnih vrtovih v vasi Villers-au-Tertre s 650 vaščani. "Bili so čisto običajni ljudje," je dejala neka soseda, ki ne more verjeti, kaj se je dogajalo skoraj pred njenimi očmi. 45-letna Dominique Cottrez ima sicer prekomerno telesno težo, zato njenih nosečnosti ni bilo opaziti, zaposlena pa je kot medicinska sestra. Njen 47-letni mož Pierre-Marie dela kot tesar. V vasi je veljal za "sam svojega mojstra", ki je rad priskočil na pomoč. Bil je tudi občinski svetnik. Oba sta tudi člana odbora za slavja, ki naj bi za soboto pripravila vaško veselico. Par ima že dve odrasli hčerki in dva vnuka. V preteklosti je par živel na kmetiji staršev Cottresove. Ko so ti umrli, sta prodala posestvo in se preselila v središče vasi. Ko so novi lastniki na vrtu skopali jamo, so bili priča grozljivemu odkritju: našli so plastične vrečke z drobcenimi kostmi. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za novorojenčke, ki so se rodili pred približno desetimi leti. Cottrezova je nemudoma priznala, da gre za njene otroke in da obstajajo še druga trupla, je poročal francoski Le Parisien. Doslej so preiskovalci našli skupno ostanke osmih novorojenčkov, dva na vrtu njenih staršev in šest na vrtu nove hiše. Ni pa izključeno, da jih bodo našli še več, saj je Dominique za televizijsko postajo RTL dejala, da je od leta 1988 po porodu umorila deset svojih otrok. Ali je Pierre-Marie vedel za nosečnosti svoje soproge in umore novorojenčkov še ni znano. Bil pa naj bi čisto iz sebe. Policija je par aretirala v sredo zvečer. Preiskovalni sodnik je včeraj za oba odredil uradni začetek preiskave. Materi grozi obtožba zaradi umora otrok, mlajših od 15 let, za katero je zagrožena dosmrtna zaporna kazen. Njenemu soprogu pa grozi obtožba, ker ni prijavil zločina in ker je skrival trupla, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Franciji so marca letos na 15-let-no zaporno kazen obsodili 38-letno žensko, ki je umorila šest svojih otrok. Lani pa so Francozinjo, ki je umorila svoje tri dojenčke, njihova trupla pa skrila v zamrzovalno skrinjo, obsodili na osemletno zaporno kazen, a so jo maja letos zaradi dobrega obnašanja pogojno izpustili. (STA) FRANCIJA - »Vojna proti kriminalu« Vlada bo ostreje nastopila proti ilegalnim Romom PARIZ - Francoski notranji minister Brice Hortefeux je po izrednem srečanju s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem v sredo napovedal, da naj bi v treh mesecih uničili ali zaprli okoli 300 nezakonitih romskih naselij po državi. Ukrep naj bi uvedli v okviru t.i. "vojne proti kriminalu", ki jo je napovedal Sarkozy. Francoska vlada bo v nezakonita romska naselja poslala davčne inšpektorje, ki bodo preverili, če Romi plačujejo davke. Podrli naj bi številna nezakonita romska naselja, Rome, ki kršijo zakon, pa "skoraj takoj" izgnali v države izvora, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Srečanje, ki se ga je udeležilo tudi več ministrov in vodij policije, je sicer del Sarkozyjeve "vojne proti kriminalu". Francoski predsednik je poudaril, da nekateri pripadniki romske manjšine predstavljajo varnostni "problem", s čimer se je odzval na napad na policijsko postajo v mestu Saint-Aignan v osrednji Franciji pred tednom dni. Policijsko postajo so zamaskirani neznanci poškodovali in uničili več vozil v bližini, potem ko je policija v avtomobilskem zasledovanju ubila Roma. Ze pred srečanjem je opozicija načrt vlade ostro kritizirala in vladi očitala, da stigmatizira romsko manjšino, ki ima v Franciji okoli 15.000 pripadnikov. Večina je prišla iz Romunije in Bolgarije ter sedaj živi v francoskih predmestjih. V Bolgariji in Romuniji so se medtem že odzvali na načrte Francije in sporočili, da bodo "svoje" Rome, ki jih bodo izgnali, znova sprejeli. V obeh državah potekajo skupne priprave na vrnitev Romov, ki so v Franciji kršili javni red, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal bolgarski notranji minister Cvetan Cvetanov. Za kakšno število Romov točno gre, zaenkrat še ni jasno. (STA) SPLETNI KRIMINAL Ameriški FBI oznanil aretacijo slovenskega hekerja WASHINGTON - Namestnik direktorja ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) za spletni kriminal v Washingtonu Jeffrey Troy je sporočil, da so pred desetimi dnevi v Mariboru aretirali 23-letnega Slovenca z nadimkom "Iserdo", ki naj bi bil avtor virusa, s katerim se je po svetu okužilo 12 milijonov računalnikov. FBI pravega imena Slovenca ni objavil, Troy pa je dejal, da so ga po aretaciji izpustili na prostost ob plačilu varščine. Gre sicer za hekerja, ki je kriminalce opremil z orodjem za izvajanje zločinov. Iserdo naj bi bil namreč avtor računalniških programov, ki se uporabljajo za krajo podatkov oziroma vdor v baze podatkov, in jih je prodajal za od 500 do 1300 dolarjev na program. Svoj program naj bi med drugim prodal tudi Špancem. Španska policija je pred petimi meseci aretirala tri kriminalce, ki so ustvarili t.i. Mariposa botnet. Gre za mrežo računalnikov, ki jih kriminalci "ugrabijo" in uporabijo za vdore v sisteme, ne da bi lastniki računalnikov za to sploh vedeli. To omrežje naj bi od decembra 2008 kradlo podatke polovici podjetij s seznama Fortune 1000 in 40 velikim bankam. In vse to naj bi omogočil tudi slovenski računalniški "genij". Troy je sicer napovedal še več aretacij, in to ne le v Španiji in Sloveniji. V preiskavi sodelujejo številni tuji in ameriški zvezni policisti, med drugim slovenski in španski, ter posebne delovne skupine in ekipe. (STA) ZN - Resolucija Generalne skupščine Dostop do čiste vode je človekova pravica NEW YORK - Generalna skupščina ZN je v sredo s 122 glasovi za potrdila resolucijo, ki dostop do čiste vode in sanitarij razglaša za človekovo pravico. Za resolucijo, ki pomeni velik korak na poti k zavezujoči mednarodni pogodbi, je glasovala tudi Slovenija. Nezavezujoča resolucija Generalne skupščine ZN je bila sprejeta šele po dolgih 15 letih razprave. Kompromisni predlog je pripisan Boliviji. Kar 41 držav se je glasovanja vzdržalo, med njimi nekaj velikih razvitih držav, kot so ZDA, Kanada, Velika Britanija in Avstralija. Med manjšimi pa med drugim Slovaška, Bosna in Hercegovina ter Hrvaška. Med drugim zaradi skrbi o visokih stroških. Proti ni glasovala nobena članica ZN. Resolucija med drugim pravi, da je pravica do varne in čiste pitne vode ter sanitarij bistvena človekova pravica za polno uživanje pravice do življenja. Resolucija izraža globoko zaskrbljenost, da 884 milijonov ljudi na svetu nima dostopa do varne pitne vode in kar 2,6 milijarde ljudi nima dostopa do osnovnih sanitarij. Izrazili so tudi zaskrbljenost, da vsako leto zaradi bolezni, povezanih s pomanjkanjem čiste vode in sanitarij, umre dva milijona ljudi, od tega večina otrok. Resolucija poziva države in mednarodne organizaci- je, naj državam v razvoju za čisto vodo in sanitarije ponudijo vso potrebno finančno in tehnično pomoč Resolucija pozdravlja odločitev Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi, da neodvisna strokovnjakinja ZN o človekovih pravicah glede dostopa do čiste pitne vode, Portugalka Catarina de Albuquerque poroča o tej temi v Generalni skupščini vsako leto. O pre-polovitvi števila ljudi na svetu, ki so brez dostopa do čiste varne pitne vode in sanitarij, so se sicer dogovorili svetovni voditelji že leta 2000 in to zapisali med cilje deklaracije tisočletja. (STA) 1 2 Petek, 30. julija 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Bivši župan Brancati in predstavniki DS o javnih delih potreben je načrt za razvoj mesta« Leva sredina opozarja na pomanjkanje strateških projektov -»Drugače bo Gorica lepo, a mrtvo mesto« »Nujno je, da se vsi skupaj začnemo pogovarjati o prihodnosti Gorice, saj obnova ulic in trgov ne zadostuje za njen razvoj. Dovolj je sterilnih polemik.« O tem sta prepričana bivši goriški župan Vittorio Brancati in bivši občinski odbornik za javna dela Bruno Crocetti, ki sta včeraj skupaj z drugima dvema predstavnikoma Demokratske stranke - občinskim tajnikom Giuseppejem Cingo-lanijem in načelnikom v občinskem svetu Federicom Portellijem - ter svetnikom Levice in svobode Liviom Bianchinijem sklicala novinarsko konferenco na temo javnih del v Gorici. Levosredinski predstavniki so ocenili, da si današnja občinska uprava prilašča zasluge za projekte, ki niso njeni, po drugi strani pa ob vsakem neuspehu meče krivdo na Bran-catija in sodelavce, kar se jim ne zdi pošteno. »Večina obnovitvenih posegov, ki jih danes izvaja ali jih bo izvedla uprava Ettoreja Romolija, spada v naš razvojni projekt iz leta 2003. Mi smo načrte zasnovali in zanje pridobili sredstva,« je povedal Brancati in naštel vrsto projektov, od ureditve pešcone in obnove telovadnice CONI-ja do ovrednotenja grajskega naselja in izgradnje novega pesjaka. »Vse to je povsem normalno, tak je pač birokratski sistem. V enem samem mandatu je zelo težko načrtovati in izvesti večja javna dela, polemike so zato nesmiselne. Po drugi strani pa danes opažamo, da primanjkuje strateških projektov za razvoj Gorice. Upamo, da bo Romolijeva uprava odslej prispevke Trgovinske zbornice in Fundacije Goriške hranilnice ter denar, ki ga bo dobila od prodaje Iris-a, bolje izkoristila kot "zakladček", ki ga je razpršila s financiranjem vrste manjših posegov, ne da bi rešila nikakršnega problema. Drugače bo Gorica lepo, a mrtvo mesto,« je povedal Brancati. Po Crocettijevih besedah bi morale biti desnosredinske in levosredinske uprave med sabo »solidarne«, ko gre za javna dela. Polemike bi bilo treba opustiti in si raje privihati rokave za načrtovanje razvoja mesta, je poudaril bivši odbornik. »Krivde, da se dela na Travniku niso še zaključila, ne nosi Romoli, pač pa birokratski mehanizmi,« je povedal Cro-cetti in nadaljeval: »Kontinuiteta je ključnega pomena pri upravljanju mesta. Tudi naša uprava je nadaljevala večino projektov, ki jih je zasnovala Valentijeva. Treba pa je priznati tudi zasluge drugih.« V zvezi z zaprtjem predora Bombi, ki ga Romolijeva uprava pripisuje odločitvam leve sredine, je Crocetti poudaril, da je le-ta spadala v širši načrt prometne ureditve, ki ga je Romolijeva uprava zavrnila. »Naša uprava je izdelala celovit prometni načrt, ki je med drugim predvideval tudi gradnjo parkirišč, enosmernost korza, itd. Desno-sredinska uprava z našo zamislijo ni soglašala, v okviru spremembe prometnega načrta pa bi se lahko odločila tudi za ponovno odprtje predora Bombi,« je ocenil Crocetti, Brancati pa je dejal: »Kako pa je goriški župan spremenil projekt parkirišča v Ulici Manzoni in prometni načrt, če ne more spremeniti projekta za obnovo predora Bombi?« Cingolani je izpostavil zaskrbljenost Demokratske stranke nad projektom gradnje vzpenjače, ki je za Gorico »nevzdržljiva«, in izrazil upanje, da bo goriška občinska uprava začela snovati načrte za pridobivanje sredstev v okviru stoletnice konca prve svetovne vojne. Bianchini je poudaril potrebo po »pravem, ne pa enosmernem dialogu« med večino in opozicijo, Portelli pa je pristavil: »Brancati je Romoliju predala veliko financiranih projektov, des-nosredinska uprava pa bo prihodnji pustila le prazno blagajno.« (Ale) Z desne Cingolani, Bianchini, Brancati, Crocetti in Portelli bumbaca GORICA - Forum zbral 245 podpisov S peticijo proti vzpenjači »Če pa bo župan nadaljeval po svoji poti, »Peticija proti gradnji vzpenjače na goriški grad je dokazala, da je usoda mesta pri srcu številnim Goriča-nom,« pravi občinska svetnica Foruma za Gorico Anna Di Gianantonio. Kar 245 občanov - zadostovalo je 200 podpisov - je namreč v dveh dneh podpisalo peticijo Foruma za Gorico, ki se je odločno zoperstavil gradnji vzpenjače, ki bi povezovala Travnik z goriškim gradom. »Veliko občanov je prišlo do nas, ne samo z namenom, da bi protestiralo proti gradnji vzpenjače, pač pa tudi da bi predstavilo razne predloge za oživitev grajske četrti. Nekdo je namesto vzpenjače celo predlagal uporabo kočij, bolj konkretna ideja pa je lahko posluževanje električnih rikš za vzpon na grad,« je bil z odzivom Go-ričanov zadovoljen načelnik Foruma v goriškem občinskem svetu Andrea Bellavite in dodal: »Ljudje so odločno proti gradnji velikih javnih del v Gorici, saj se zavedajo, da bi bilo vzdrževanje le-teh nevzdržno za občinsko blagajno. Nad gradnjo vzpenjače je zelo kritična tudi Anna Di Gianantonio: »Vzpenjača je za Gorico povsem nepotrebna. Gradnja takega objekta predstavlja ogromen strošek, vzdrževanje pa bi bilo čisto nemogoče, če pomislimo, da tega ne uspejo izvesti niti v Ljubljani, ki jasno privlačuje veliko več turistov kot Gorica. Poleg tega želimo s to peticijo doseči več informacij s strani župana. Slednji namreč po poluradnih poteh trdi, da ko bi vzpenjače ne zgradili, bi morala občina povrniti tudi denar, ki ga je dežela vložila za obnovitev Travnika, češ da zakupna pogodba vključuje obe javni deli. Do sedaj pa nismo naleteli na noben dokument, ki bi to izjavo potrjeval. Če pa le-ta obstaja, naj ga Ettore Romoli javno predstavi, tako da bodo občani vsaj vedeli, zakaj je gradnja vzpenjače nujna,« pravi svetnica in dodaja: »Na splošno pa vlada okoli vzpe-njače veliko negotovosti. Naj povem, da se tega perečega vprašanja nismo še nikoli dotaknili v občinskem svetu, kar je zelo čudno, saj vendar gre za ekonomsko zelo obremenjujočo storitev. Zaradi tega želimo s peticijo, ki smo jo danes (včeraj op.a.) predstavili županu, ni izključeno, da se bomo z ostalimi predstavniki opozicije odločili za referendum« zamrzniti poseg. Kajti dokler občina ne določi zmagovalca zakupne pogodbe, je mogoče vse prekiniti, ne da bi plačali nobene denarne kazni. Če pa bi občina dodelila dela podjetju in nato odločitev preklicala, bi bila vsekakor denarna kazen veliko nižja od stroškov za vzpenjačo, ki bodo bremenili bodoče občinske uprave«. Po vložitvi peticije bo župan moral ukrepati ali pa sklicati občinski svet za posvetovanje z občinskimi svetniki, kot navaja 35. člen občinskega statuta. »Če pa bo župan nadaljeval po svoji poti, ne da bi upošteval ostalih mnenj, ni izključeno, da se bomo z ostalimi predstavniki opozicije odločili za izvedbo referenduma,« zaključujeta Andrea Bellavite in Anna Di Gianantonio. Albert Voncina Andrea Bellavite bumbaca Anna Di Gianantonio bumbaca TRAVNIK - Srečanje z Romolijem Občina bo trgovcem namenila 60.000 evrov TRŽIČ - Iris Občinski svet odobril sklep o prodaji Tržiški občinski svet je na zadnjem zasedanju sprejel sklep o predaji koncesije za distribucijo plina, ki jo bo družba Iris odstopila novi družbi Newco Energia, ki jo bo nato odkupila naveza med Enijem in družbo Acegas. S sklepom je občinski svet v bistvu dal zeleno luč prodaji energetskega sektorja pokrajinskega podjetja, ki ga bo naveza odkupila za 80 milijonov evrov. Sklep so odobrili z glasovi svetnikov DS in mešane skupine. Svetniki Ljudstva svobode so se vzdržali, proti pa sta bila predstavnika SKP Saullo in Zotti. Od zaključka del in prometne ureditve do urbane opreme in pobud za poživitev trga. O vsem tem je tekla beseda na srečanju med goriškim županom Ettorejem Romolijem in trgovci Travnika, ki je potekalo v sredo na goriškem županstvu. Romoli je sogovornikom napovedal vključitev v proračun postavke v višini 60.000 evrov, ki jih bo občina namenila trgovcem, ki so jih gradbišča oškodovala. »Ob tem bo občina prejela s strani dežele Furlanije-Julijske krajine 100.000 evrov, ki bodo namenjeni promociji zgodovinskega mestnega središča, dodatnih 100.000 pa bomo za pooživitev mestnega centra črpali iz "zakladčka,"« je povedal župan, ki je na zahtevo trgovcev obljubil, da bodo večje goriške prireditve odslej vedno vključevale tudi Travnik. Trgovci so župana tudi opozorili na problematiko divjega parkiranja na obnovljenem trgu, na prihodnjih srečanjih pa se bodo pogovorili tudi o urbani opremi na Travniku. Cene goriva burijo duhove »Zakon, ki ga je v sredo odobril deželni svet, je prava goljufija. Zato da bi zagotovil popuste na ceni bencina, se namreč opira na parametre, ki nimajo temeljev.« Župan iz Medeje Alberto Bergamin napoveduje protestno akcijo petih občin goriške pokrajine, ki bodo na podlagi novih deželnih pravil v primerjavi z drugimi občinami imele nižje popuste na gorivu. Medtem ko bodo popusti v dvajsetih občinah goriške pokrajine 13 centov na liter za bencin in 9 centov za dizelsko gorivo, bo v Medeji, Gradišču, Ma-rianu, Moraru in Fari popust znašal 8 in 6 centov. »Gre za zakon, ki naj bi nudil pomoč prebivalcem. Pri teh vprašanjih pa ne more priti do diskriminacij,« je podčrtal Bergamin. Delavci hospica protestirajo Včeraj je v Gorici ponovno potekala manifestacija uslužbencev zavoda Ospizio Marino iz Gradeža, ki je od 17. julija zaprt. Zaradi okvare klimatizaci-je je namreč goriško državno tožilstvo odpredilo izpraznitev zavoda in zaseglo poslopje. Ob uslužbencih hospica, ki upajo v čimprejšnji preklic odredbe in se obenem bojijo odpuščanj, so se včerajšnjega sprevoda od goriškega sodišča do prefekture udeležili tudi predstavniki sindikatov. Le-ti bodo od nove deželne odbornice Brandijeve zahtevali razgovor o socialnih blažilcih za uslužbence gradeškega zavoda. Sonce miru 2010 V ponedeljek, 2. avgusta, ob 11. uri bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprtje razstave »Sonce miru 2010« s podnaslovom »Lutke sožitja«. Razstava je letos izrecno posvečena vsem otrokom, ki so žrtve vojnih grozot. Pri izdelavi lutk so pod mentorstvom animatorke Brede Rovšek sodelovali otroci združenja za negovanje begunskih otrok »Ikar« iz Medvod pri Ljubljani. Pobuda sodi v okvir pobud, ki se bodo v dneh spomina na 65. obletnico Hirošime in Nagasakija zvrstile na Goriškem, obenem pa je tudi eden izmed členov verige mirovnih in solidarnostnih akcij, ki se skozi celo leto vrstijo v goriškem Kulturnem domu pod naslovom »Vsi drugačni, vsi enakopravni«. Mir in sožitje prav gotovo sodita med najvišje vrednote sodobnega časa, in ravno v slednji okvir sodi tudi letošnja že tradicionalna mirovna pobuda »Sonce miru 2010«, ki jo v galeriji Kulturnega doma v Gorici že petnajsto leto zapored prirejata kulturna zadruga Maja in goriški Kulturni dom, v sodelovanju s športnim združenjem Dom (Gorica), slovenskim Dijaškim domom Simon Gregorčič, posoškim Združenjem darovalcev organov ADO in Skupnsotjo Arcobaleno iz Gorice. Pokrovitelji pobude so Fundacija goriške hranilnice, SKGZ in pokrajina Gorica. Razstava sodi tudi v okvir vzgojnih pobud za najmlajše Kulturnega doma, Dijaškega doma in zadruge Maja. Razstava bo odprta do 25. avgusta od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro. ADSL v Sovodnjah Pred zapadlostjo promocijskega paketa za hitro internetno povezavo konec tega meseca bo podjetje ST urejevalo pogodbe in nudilo dodatne informacije zainteresiranim občanom še danes, 30. julija, med 17. in 20. uro, na občinskem sedežu v Sovodnjah. Uradi fundacije zaprti Fundacija Goriške hranilnice obvešča, da bodo njeni uradi zaprti od 12. do 22. avgusta. Od 23. avgusta dalje bodo ponovno delovali po običajnem urniku. Bolčina v Gabrjah in Rupi Goriški nadškof Dino De Antoni je v prejšnjih dneh sprejel prošnjo za odstop Viljema Žerjala, dolgoletnega župnika v Gabrjah in Rupi. Funkcijo županijskega upravitelja bo prevzel Karel Bolčina. / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. julija 2010 13 AJDOVŠČINA - Podjetje Incom med največjimi slovenskimi proizvajalci sladoleda Po »italijanski« izkušnji • g vt v v so se usmerili na nova tržišča Lani proizvedli 16 milijonov litrov sladoleda - S svojimi izdelki so se uspešno predstavili na več živilskih sejmih Prve banjice sladoleda je Andrej Slo-kar za svoj gostinski lokal v Ajdovščini začel izdelovati kar v lastni garaži. To je bilo pred skoraj dvajsetimi leti. Kmalu je začel dobivati naročila drugih gostincev, proizvodnja se je večala in leta 1993 je ustanovil lastno blagovno znamko Leone. Proizvodnja je najprej stekla v najetih prostorih, leta 2003 so se uspeli preseliti v lastne. Podjetje Incom je lani proizvedlo 16 milijonov litrov sladoleda, kar ga uvršča med največje proizvajalce sladoleda v Sloveniji, poleg direktorja Slokarja pa je v njem zaposlenih skoraj 70 ljudi. Njihovi sladoledi se ponašajo z naravnimi dodatki in aromami, sadnimi deleži in rastlinskimi maščobami, so brez umetnih barvil in arom. »Vsako leto ponudimo na trg več novih izdelkov, kupce radi presenečamo,« pravi Janja Komel, ki v podjetju skrbi za trženje. Bo že držalo, lani so samo v sklopu blagovne znamke Leone na trg poslali 14 novih izdelkov. V podjetju, ki ima lastne proizvodne prostore v Ajdovščini, bodo čez nekaj tednov že začeli razvijati paleto novih okusov, ki jih bodo na tržišče poslali prihodnje leto. Pri razvijanju novih izdelkov seveda upoštevajo posebnosti, značilne za uporabnike na različnih tržiščih: »Za nemški trg, ki je večji, se da razvijati več novosti. Nemci imajo radi sladolede z okusom pistacije, ananasa... Italijanski okus je bolj klasičen: čokolada, vanilja, skratka, kremni sladoledi,« našteva Aleksandra Žugelj, ki je v podjetju zaposlena kot tehnolog v razvojnem oddelku. Marsikdo bi rekel, da dela na sanjskem delovnem mestu: s sodelavci razvija nove okuse sladoledov, k temu pa sodi, seveda, tudi pokušina vzorcev. Izkušena ekipa takoj zazna, česa je v vzorcu preveč ali premalo, ali se sladoled v ustih primerno topi, ali je njegova struktura prava, kako zamrzne. Včasih pa končno besedo pri izboru reče tudi naročnik. »Sladoledi Leone so narejeni iz kakovostnih sestavin, surovine v največji možni meri kupujemo pri slovenskih dobaviteljih,« pojasnjuje pomočnik direktorja Boštjan Jerončič. Pri ajdovskem Fructalu kupujejo sadne sirupe in kaše, od vipavskega Agroinda mleko in smetano, Gorenjkino čokolado. ostale surovine pa so pretežno iz Evrope. Sladoledi Leone so v celoti narejeni iz rastlinskih maščob, uporabljajo pa kokosovo, ki je ena najbolj zdravih. Proizvodni program podjetja se deli na nadaljnja dva večja sklopa: na izdelke, ki se proizvajajo in prodajajo pod blagovnimi znamkami in ki so v lasti podjetja, to so Leone, Jamaica in Armonia, slednji dve se v Sloveniji prodajata le v Mercatorju oziroma Sparu, ter na izdelke, ki so proizvedeni pod lastnimi oziroma trgovskimi znamkami domačih in tujih kupcev. V podjetju torej proizvajajo sladoled v banjicah, sladoled na palčkah in kornete, velik hit v zadnjem času je polnjenje sladoleda v naravne sadne lupine, kot so kokosova, pomarančna in limonova, izdelujejo pa še sorbete in zamrznjene sladice s kremo. Podjetje Incom se je s svojimi izdelki doslej uspešno predstavilo na več živilskih sejmih, kjer so za nekatere prejeli tudi nagrade. Obenem so uspeli navezati stike s tujimi kupci. Začetno rast izvoza so tako začeli beležiti že v letu 2007, v letu 2009 pa so v štiri države izvažali izdelke pod lastno blagovno znamko Leone, večji del izvoza sicer ustvarijo s prodajo izdelkov pod lastno oziroma trgovsko blagovno znamko. Največ so lani izvozili v Nemčijo, sledi Danska in države bivše Jugoslavije. Italija je trenutno na 9. mestu, čeprav je v začetku delovanja podjetja predstavljala prvi izvozni trg, kamor so prodali kar polovico svojih izdelkov. »V letih 2004 in 2005 je naša prodaja na italijanskem trgu dosegla višek, od takrat naprej se Polnjenje sladoleda v naravne sadne lupine je zadnje čase velik »hit« (zgoraj); desno Andrej Slokar, Janja Komel in Boštjan Jerončič km je strategija našega podjetja usmerila v iskanje novih tržišč, kot so skandinavske države in Nemčija. Glede na naše tedaj omejene zmogljivosti proizvodnje, smo znižali delež izvoza na italijanski trg,« pojasnjuje po- močnik direktorja, ki pa poudarja, da je bila "italijanska" izkušnja za podjetje zelo dragocena, veliko so se naučili, nenazadnje je Italija dežela, ki narekuje trende na področju izdelovanja sladoleda. (km) GORIŠKA BRDA Priprava prostorskih načrtov prezapletena V Goriških Brdih so se v četrtek sestali člani sveta regije severne Primorske - župani in njihovi namestniki, ki so celoten sestanek tokrat posvetili le eni, vendar aktualni točki: problematiki s področja priprave prostorskih načrtov občin. Zaključke s srečanja bodo posredovali predsedniku slovenske vlade, Borutu Pahorju. Prisotni so se strinjali ob ugotovitvi, da so postopki priprave in sprejemanja občinskih prostorskih načrtov dolgotrajni in postopkovno zapleteni, nepregledni in neusklajeni. Nesprejeti prostorski akti pa zavirajo želeni razvoj posamezne občine in regije. Tudi sistem, ki ureja postopke priprave aktov, je po mnenju prisotnih povsem neprimeren, ker ni enotnega koordinatorja, Ministrstvo za okolje in prostor pa ne nastopa v vlogi odloče-valca, zato je delovanje posameznih nosilcev urejanja prostora popolnoma neusklajeno in ozko, ter celo samovoljno, s sprotnim postavljanjem vedno novih pravil in zahtev. Zato svet regije severne Primorske od predsednika vlade zahteva, da direktoratu za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor zagotovi vodilno vlogo, se pravi, da vodi postopke priprave občinskih prostorskih načrtov in v postopkih tudi odloča, oziroma da pri slovenski vladi oblikuje in vzpostavi telo, ki bo vodilo prostorski razvoj Slovenije in občin. Svet regije severne Primorske zahteva tudi delovni sestanek na obravnavano temo pri predsedniku vlade in s predstavniki ministrstva za okolje in prostor najkasneje do 15. septembra. (km) Zapora v Šempetru Zaradi urejanja Trga Ivana Roba v Šempetru pri Gorici bo popolna zapora na Ulici padlih borcev. Prav tako bo oviran peš promet v okolišu cerkve. Zapora bo trajala od 30. julija do 30. septembra, uporabniki cest naj upoštevajo začasno postavljeno prometno signalizacijo ter navodila izvajalca del. (km) DOBERDOB - Romunsko-madžarska delegacija na obisku Skupaj želijo ovrednotiti zapuščino prve svetovne vojne Včeraj so na doberdobski občini gostili romunsko - madžarsko delegacijo, ki si je v teh dneh ogledala spomenike prve svetovne vojne na Goriškem. Med gosti so bili Simon Lasko, poslanec v Budimpešti in predsednik parlamentarne komisije za kulturo in medije, Gorog Istvan, odgovorni načelnik madžarske vojske pri ministrstvu za obrambo, Rozalia Ibolya Biro, podžupanja romunskega mesta Oradea ter Zoltan Sar-kozi, občinski svetovalec mesta Oradea in predsednik sklada za zaščito spomenikov pokrajine Bihor, kjer se Oradea nahaja. Z njimi je v Doberdob dospela tudi skupinica zgodovinarjev in raziskovalcev, ki so obisk izkoristili za dodatne študije. Ravno iz mesta Oradea, ki je med prvo svetovno vojno štelo približno 70 odstotkov Madžarov in 30 odstotkov Romunov (danes je razmerje obratno), je izhajalo veliko vojakov, ki so se z avstroogrsko vojsko borili na doberdobskih tleh. Delegacija, ki sta jo spremljala doberdobski župan Paolo Vi-zintin in poznavalec krajevne zgodovine Dario Frandolič, si je najprej ogledala madžarsko kapelico pri Vižintinih, nato pa so se zgodovinarji osredotočili tudi na druge spomenike prve svetovne vojne. Nato so goste sprejeli na doberdobskem županstvu, kjer je bil govor o morebitnem kulturno-zgo-dovinskem sodelovanju med doberdobsko občino in Madžarsko, s katerim bi želeli Med obiskom kapelice pri Vižintinih ovrednotiti spomenike iz prve svetovne vojne, ki so prisotni na doberdobskih tleh in v okolici. Želeli bi tudi postaviti smerokaze za madžarsko kapelico na pokrajinskih in državnih cestah, saj vlada na Madžarskem altran veliko zanimanje za tovrstne spomenike. Skoraj vsak teden kapelico namreč obišče vsaj skupina Madžarov. Delegacijo sta nato na sedežu goriške pokrajine sprejela odbornika Maurizio Salomoni in Sara Vito. (av) GORICA - Kriza tovarne Eaton Goriška prefektura bo posredovala pri vladi Sindikati, Pizzolitto in Pascolin pri Marrosujevi, na Travniku manifestacija Na goriški prefekturi so se včeraj predstavniki kovinarskih sindikatov Fim, Fiom in Uilm srečali s tržiškim županom Gianfrancom Pizzolitom, pokrajinskim odbornikom Alfredom Pascolinom in goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu ter jim orisali hudo stisko, ki jo zaradi gospodarske krize doživlja več sto delavcev iz tovarn Eaton Automotive in Adriatica iz Tržiča ter drugih podjetij iz goriške pokrajine. »Srečanje je bilo pozitivno, saj se je prefektinja obvezala, da bo že danes (včeraj op.a.) stopila v stik z italijansko vlado, da bi čim prej prišlo do razrešitve birokratskih težav, ki onemogočajo, da bi delavci prejemali denar iz izredne dopolnilne blagajne. Uslužbenci so namreč brez plače že od aprila,« je povedal pokrajinski tajnik sindikata Fiom Thomas Casotto. Med srečanjem se je množica delavcev podjetja Eaton zbrala pred prefekturo, da bi opozorila na svoj težak položaj. (av) 14 Nedelja, 25. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Nagrada Sergio Amidei Najdaljša festivalska noč Drevi na ogled dva tekmujoča filma, »Cosmonauta« (ob 21. uri) in »Perdona e Dimentica« (ob polnoči) Prizor iz filma »II cosmonauta« Režiserki Susanna Nicchiarelli in Cecilia Mangini bosta danes osrednji gostji festivala za nagrado Sergio Amidei. Deveti festivalski dan se bo začel z nizom »Spazio Off: Documentario Italia«, v okviru katerega bo dopoldne v Hiši filma od 10.30 dalje posvečeno združenju »Home Movies -državni arhiv družinskega filma«. Med najbolj zanimivimi deli, ki bodo na ogled, lahko izpostavimo amaterske filme Antonia Marchia »Come un canto. Appunti e im-magini di un regista dimenticato«, ki so bili posneti med leti 1940 in 1945 v Parmi. Popoldanski spored se pričenja ob 14.30, ko bo Hiša filma gostila Cecilio Mangini. Režiserka, scenaristka in kritičarka bo spregovorila o ustvarjanju filma »All'armi siam fascisti« (1962), pri katerem je z možem Linom Del Frajem in Linom Miccic-hejem podpisala scenarij in režijo. Mangi- nijeva je v svoji dolgoletni karieri sodelovala tudi s Pasolinijem, med njenimi najljubšimi tematikami pa so tovarne ter pogoji ženskega in otroškega dela v zakulisju ekonomskega booma. Po oklepaju, namenjenem šestdesetim letom, se bo program filmskega festivala vrnil k italijanskemu dokumentarcu. Ob 17. uri bo na sporedu srečanje z režiserko, scenaristko in igralko Susanno Nicchiarelli, ki je leta 2009 zaslovela s celove-čercem »Cosmonauta« (le-ta bo drevi na ogled v parku Coronini), zmagovalcem nagrade »Controcampo« na beneškem festivalu 2009. Pred srečanjem s publiko bo na sporedu film »L'ultima sentinella« (2008), ki ga je gostja napisala in zrežirala. Večerni program v parku Coronini se bo začel ob 21. uri. Najprej bo na ogled kratki film, in sicer slovensko - italijanska ko- produkcija »Zemlja gostov« (La terra de-gli ospiti) Marca Devetaka. Nato se bo ob prisotnosti Nicchiarellijeve zavrtel »Co-smonauta«, ki tekmuje za nagrado za najboljši scenarij. Film pripoveduje zgodbo o devetletni Luciani, ki je prepričana, da bo komunistična revolucija spremenila svet. Ljubiteljem sedme umetnosti ponuja večer še dva dogodka. V Hiši Filma bo ob 22. uri na sporedu »Un metro sot-to i pesci« (2006) Michela Mellareja in Alessandra Rossija, ki bosta publiko popeljala na popotovanje po Padski delti v kraje, kjer bivajo ljudje pod morsko višino. Dve uri pozneje se pa obeta še en dol-gometražec, ki se bori za nagrado za najboljši scenarij, »Perdona e Dimentica« judovsko - ameriškega režiserja Todda So-londoza, ki je bil na zadnjem beneškem festivalu odlično sprejet. (td) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.00 »City Island«. Dvorana 2: 18.30 - 20.30 »Toy Story 3« (digital 3D). Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »Il solista«. Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Solomon Kane«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »The Box«. □ Obvestila GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urnik urada za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih in torkih med 8.30 in 13. uro in med 15. in 18. uro za dvig elektronskih dovoljenj za bivanje; ob sredah med 8.30 in 13. ter med 15. in 18. uro pa za druge prošnje. Informacije nudijo po tel. 0481-595891, izrecno v zvezi z dovoljenji za bivanje tel. 0481-595810, 0481-595814; po tel. 0481-595805 odgovarjajo v angleščini in nemščini. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ bo zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo od 9. avgusta dalje občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od po- nedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in Sovodnje ob Soči. OKENCE ZA IZDAJO POTNEGA LISTA je po novem odprto v pritličju kvesture na Trgu Cavour v Gorici. Vhod bo z ošir-ka Sant'Ilario, urniki pa ostajajo nespremenjeni (od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30). Kvestura obenem sporoča, da ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v začetku prihodnje sezone potekala lutkovna delavnica namenjena vsem pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo potekal v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, cel dan; prijave in informacije od 1. do 15. septembra po tel. 0481 531445 - 534549 (faks), po e-mailu na info@kclbratuz.org ali na spletni strani www.kclbratuz.org pod kategorijo gledališče. ZGODOVINSKI RAZISKOVALNI CENTER LEOPOLDO GASPARINI v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču obvešča, da bodo tajništvo, arhiv, fototeka in knjižnica do 15. septembra odprti ob delavnikih med 17.30 in 19.30, za dopust pa bodo zaprti med 19. in 23. julijem in med 2. in 13. avgustom. V centru poteka spet zbirka materiala fašističnega režima na vzhodni meji v obdobju med leti 1920 in 1943; informacije na in-fo@istitutogasparini.it, www.istituto-gasparini.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja danes, 30. julija, tekmovanje v briškoli v večnamenskem kulturnem centru v Jam-ljah. Vpisovanje od 20. do 21. ure. SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje...« od 2. do 13. avgusta med 8. in 14. uro v otroškem vrtcu v Doberdobu; informacije in vpisovanje po tel. 040212289 ali na info@skladmc.org. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int zaradi počitnic zaprt od 2. do 31. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta do srede, 18. avgusta, zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica odprti ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9. in 13. uro. ZSKD VABI NEKDANJE UDELEŽENCE MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuzenica-Porabje-Koroška-Italija ob 40-letnici kolonije, naj se udeležijo jubilejnega praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk; informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSŠDI organizira za otroke od 6. do 13. leta starosti Nogometni kamp, ki bo potekal od 23. do 28. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo specifični nogometni trenerji. Zadnji dan bomo poskrbeli za presenečenje. Vpisovanje in informacije na tel. št. 3393853924 (Emanuela) ali e-mail: eri-mic65@tiscali.it. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču restavracije pri Tomažu, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. LETNIKI 1960 Z GORIŠKE organiziramo dne 9. oktobra celodnevni izlet. Informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah na tel. št. 3405182969 (Patrizia), 333-8852535 (Alida), 347-5453272 (Livio), 329-0703958 (Mirjam). MLADINSKI DOM v Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 31. avgusta. Od 6. do 10. septembra dopoldne bo v domu potekala priprava petošolcev na vstop v srednjo šolo. Vpisi in informacije na tel. št. 328-3155040 ali 0481-536455. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. fl Razstave Koncerti a Čestitke Danes ILARIJA CERNIC iz Vrha, ki na Šanci živi, svoj 20. rojstni dan slavi. Da bi bila pridna, zdrava kot sedaj ji želijo vsi, ki jo imajo radi. H Poslovni oglasi KOMERCIALNO PODJETJE V GORICI išče uradnika/uradnico z vozniškim dovoljenjem. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it V MUZEJU TRETJE ARMADE v Redipu-lji je na ogled razstava na temo bitke pri Verdunu; od torka do nedelje med 8.30 in 12. uro in med 13.30 in 17. uro. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu 74 v Gorici poteka do konca julija prodajna razstava za pomoč Karitasu. V RAZSTAVNI DVORANI PALAČE LO-CATELLI v Krminu bodo v danes, 30. julija, ob 18.30 otvorili razstavo Oltaija Lindenberga (Italo Montiglio). Razstava bo na ogled vse do 15. avgusta vsak dan med 10.00 in 13.30. V OBČINSKI GALERIJI V TRŽIČU sta na ogled razstava »Viaggio nel primo '900« (do 19. septembra) in kolekcija Milvie Stabile (do 1. avgusta). V SKLOPU RAZSTAVNEGA PROJEKTA »IL SEGNO MODIANO« je v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Car-ducci 2 v Gorici na ogled razstava »Arte e impresa, dal Liberty al Déco«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (tel. 0481537111, info@fondazionecarigo.it). V Romansu je v občinski sejni dvorani v Ul. La Centa 6 na ogled razstava »Lo sta-bilimento di Romans e la fotografia«; do 1. avgusta od ponedeljka do petka med 11. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro (tel. 0481-966904/903, info@comune.ro-mans.go.it). V Tržiču je v Beneški palači (Palazzetto Veneto) v Ul. Sant'Am-brogio, 12 na ogled razstava »Creatività e promozione in cantiere«; do 1. avgusta od ponedeljka do nedelje med 16. in 20. uro (tel. 0481-494360, galleria@co-mune.monfalcone.go.it). V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava o trgovanju vina goriškega podjetja bratov Abuja; do 15. avgusta ob četrtkih in petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro. Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS« je intenzivni tečaj angleškega jezika, ki bo potekal na sedežu SLOVIK-a v KBcentru v Gorici v dneh 17., 18., 19. in 24., 25., 26. avgusta od 09.30 do 13. ure za skupnih 24 ur. Tečaj je namenjen dijakom, ki obiskujejo prvi in drugi razred višjih srednjih šol; informacij: www.slovik.org, mail info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412. GOVORIMO GRŠKO! je intenzivni poletni tečaj klasične grščine za dijake četrte in pete gimnazije, ki bo potekal na sedežu SLOVIK-a v KBcentru v Gorici ob torkih, sredah in četrtkih od 3. do 26. avgusta od 17. ure do 17.45 (IV. v.g.) ter od 17.45 do 18.30 (V. v.g.), skupaj 12 šolskih ur; informacije: www.slovik.org, mail info@slovik.org ali tel. 0481530412. GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 328-2767893 ali 0481-531508. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481-531508). GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico »Uvajanje v svet glasbe«, ki bo v So-vodnjah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da so od 26. julija na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada, ul. Rismondo št. 6 v Gorici, objavljene začasne pokrajinske lestvice za sklenitev pogodb za nedoločen/določen čas. Omenjene lestvice bodo objavljene tudi na spletnem mestu Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it. Ugovori so možni v roku petih dni od objave lestvic; nasloviti pa jih je treba na urad za slovenske šole pri Pokrajinskem šolskem uradu v Gorici. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo prvi avtobus za piknik in izlet na Koprsko v nedeljo, 1. avgusta, odpeljal ob 8. uri s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato postanki pri Pevmskem mostu-vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri cerkvi. Drugi avtobus bo odpeljal ob 8.15 iz So-vodenj pri lekarni in nato pri cerkvi, na Vrhu, Poljanah in v Doberdobu pri cerkvi. Oba avtobusa bosta skupaj odpeljala iz Doberdoba. Priporočamo točnost. Pogrebi NOTE V MESTU 2010: v četrtek, 5. avgusta, ob 20.30 bosta v cerkvi Sv. Ivana v Gorici nastopila violinist Stefano Semprini in pianist Corrado Gulin. DANES IZ TRŽIČA: 9.45, Maurilio Villa-ni iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Petra in Pavla in na pokopališče v Štaran-canu; 11.15, Renato Goriani iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Štefana v Ver-meglianu in v Spineo za upepelitev ; 13.30, Giuseppe Ferletic iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Martina in na pokopališče v Doberdobu. DANES V GORICI: 11.00, Sofia Braini vd. Brandolin iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Gino Trevisan (ob 9.40 iz mrtvašnice na pokopališču v Foljanu) na glavnem pokopališču; 10.50, Nirvana Carzedda por. Baizu iz mrtvašnice na glavnem pokopališču v baziliko Sv. Ambroža in na glavno pokopališče; 11.50 Gigliola Deiuri vd. Crasnich iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na glavno pokopališče. w / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. julija 2010 15 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ATLETIKA - Evropsko prvenstvo v Barceloni Željene kolajne Slovenija ni osvojila Metalka kopja Martina Ratej le sedma - Danes »azzurro« Schwazer po kolajno v hoji na 50 km KOMENTAR Rehabilitacija za Ivana Ivan Uhov se je vendar izkazal. Kdo je sploh Uhov? V skoku v višino se je uvrstil na drugo mesto, njegov poseben sloves pa sega v leto 2008. Med drugim je nastopil na elitnem mitingu v Lausanni in se na za-letišču predstavil popolnoma pijan. Na »youtubu« (Ivan Ukhov drunk) je več posnetkov tistega nesrečnega večera. Vsi imajo zelo veliko gledanost in še danes je nastop tega odličnega in mladega skakalca izpostavljen mrzličnemu zasledovanju snemalcev, ki bi radi še enkrat ujeli nenormalno obnašanje. V posnetkih iz leta 2008 se je Uhov komaj držal na nogah, medtem ko je razmišljal kako bi izvedel skok. Očitno je vedel, da z njim ni vse v redu in da mu poteka dodeljen čas. K njemu je stopil sodnik in ga opomnil naj pohiti. Uhov se je sklonil in si zavezoval vezalko na enemu od čevljev. Nato si je skušal sneti hlače trenerke. Držati se je moral za zapreko, ki je bila slučajno na progi. V trenerko se je zapletel žebelj enega od čevljev in Uhov bi kmalu padel. Doživel je drugi opomin sodnika, ki ga je silil k zaletu. Ivan »Grozni« ga je blago odrinil in z negotovimi koraki začel zalet. Par metrov pred letvico je nerodno poskočil in se enostavno vrgel na doskočno blazino in na njej obležal. Prizori doživljajo de-settisoče obiskov. Včeraj je bil drugi, rekli pa bi lahko, da se je medtem že rehabilitiral. Imel je smolo, da je bilo tedaj ob zaletišču preveč snemalcev, ki so posneli nečedno obnašanje. Očitno pa je, da se Uhov zaveda, da mu snemalci nadležno sledijo prav zaradi nezgode v Lausanni. Nekdo, ki je bil sinoči malo preveč predrzen je doživel neposredno srečanje z Ivanom. Skakalec ga je odrinil in snemalec je končal na zadnjici v luži, ki je pokrivala del zaletišča. Ker atletika ni nogomet, ni imelo smisla, da bi snemalec hlinil ne vem kaj. Moral se je pobrati in sprejeti dejstvo, da imajo tudi vrhunski športniki pravico za nekaj zasebnosti. Primer pijanega Uhova pa spominja na tragično usodo Jaščenka, sovjetskega oziroma ukrajinskega skakalca, zadnjega specialista v nekdanjem slogu »straddle«, ki je leta 1980 na dvoranskem prvenstvu v Milanu pri samo 19 letih dosegel izjemno višino 235 cm. Jaščenko se po poškodbi ni nikoli pobral. Zapadel je alkoholu in podlegel bolezni pri samo 35 letih. Bruno Križman Najhitrejša je bila včeraj Nemka Verena Sailer, ki ej najkrajšo razdaljo pretekla v 11,10 sek. Lani je bila bronasta na evropskem dvoranskem prvenstvu v teku na 80 m, prav tako pa je bron osvojila na svetovnem prvenstvu v Berilnu v štafeti 4x100 m ansa BARCELONA - Tretji dan evropskega atletskega prvenstva so podelili pet kompletov kolajn. Včeraj so največ pričakovali v slovenskem taboru v finalu meta kopja, kjer je nastopila slovenska rekorderka s tretjim svetovnim izidom sezone Martina Ratej. Nadejane kolajne pa ni bilo: 28-letna Šentjur-čanka je vrgla v finalu najdlje 60,55 in končala na sedmem mestu. Tokrat je ni oviralo le deževno in hladno vreme, ampak tudi poškodovan gleženj, zmanjkalo pa je tudi nekaj sreče. Peti poskus je bil zelo obetaven, toda zaradi prestopa neveljaven. Pred dvema mesecema je s 67,16 postavila državni rekord. »Ko sem obula šprinterice, je noga takoj otekla. Iz meta v met je bilo slabše. Enostavno mi ta tekma ni bila usojena. Najbolj se je to poznalo pri izmetu, ko nisem upala pospešiti in sem se izmikala bolečini. Meti so zato krajši in sem zelo razočarana,« je solze komaj zadrževala Ratejeva. Zmagala je Nemka Linda Stahl (66,81 m), evropska prvakinja do 23 let leta 2007. Da je bil uspeh Nem- čije popoln, je poskrbela Christina Obergfôll (65,58), medtem ko se je morala Čehinja Barbora Špotakova, svetovna rekorderka (72,28 m) ter olimpijska zmagovalka, zadovoljiti s tretjim mestom (65,36). Italijanka Zhara Bani je osvojila 11. mesto (53,57). V skoku v višino med moškimi je slavila ruska »naveza«: zmagal je Aleksander Shustov (2,33), ki je izenačil najboljši izid sezone, srebrn pa je bil Ivan Ukhov. Bron je osvojil Britanec Martyn Bernard (2,29), Italijan Marco Fassinotti pa je bil 9. (2,23). V teku na 100 m je bila najhitrejša Nemka Verena Sailer s časom 11,10, ki je 20 let po Katrin Krabbe, ki je tedaj nastopala za nekdanjo Vzhodno Nemčijo, Nemčiji prinesla naslov evropske prvakinje. Tik za njo sta čez cilj pritekli Francozinji Veronique Mang (11,11) in Myriam Soumaré (11,18). Pri moškem troskoku pa je lanski svetovni prvaki Britanec Phillips Idowu osvojil lovoriko tudi na celinskem prvenstvu. Skočil je 17,81 m, drugi je bil Romun Marian Oprea (17,51), tretji pa favorit Francoz Teddy Tamgho (17,45). »Azzurra« Fabrizio Schem-bri in Fabrizio Donato sta bila 8. oz. 9. Zmagovalec deseteroboja pa je bil Francoz Romain Barras. Zelo dobro je včeraj nastopila Koprčanka Snežana Rodič v troskoku, ki je dosegala osebni rekord 14,47 m in se uvrstila v jutrišnji finale kot petouvrščena. Med najboljšimi bo nastopila tudi »azzurra« Simona La Matia, ki je s skokom 14,16 zasedla 10. mesto. V finalu skoka s palico bo jutri nastopil Sirakužan Giuseppe Gibilisco, ki se je s 5,65 m brez težav uvrstil med najboljših 12. Slovenec Jure Rovan pa je izenačil izid sezone (5,50 m) in s 15. izidom za tri mesta zgrešil finalni nastop. Danes bo kot prvi nastopil Italijan Alex Schwazer, dobitnik srebra v hoji na 20 km, ki želi na daljši razdalji (50 km) osvojiti najžlahtnejšo kolajno: startal bo ob 7.30. Danes bo v finalu nastopila Slovenka Tina Šutej v skoku s palico. Končne odločitve MOŠKI višina: 1. Aleksander Šustov (Rus) 2,33, izenačen naj. izid sezone; 2. Ivan Uhov (Rus) 2,31; 3. Martyn Bernard (VBr) 2,29; 4. Linus Thörnblad (Šve) 2,29; 5. Jaroslav Baba (Češ) 2,26; 6. Oleksandr Nartov (Ukr) 2,26; 7. Aleksej Dmitrik (Rus) 2,26; 8. Konstadinos Baniotis (Grč) 2,23; 9. Marco Fassinotti (Ita) 2,23. troskok: 1. Phillips Idowu (VBr) 17,81; 2. Marian Oprea (Rom) 17,51; 3. Teddy Tamgho (Fra) 17,45; 4. Viktor Kuznjecov (Ukr) 17,29; 5. Benjamin Compaore (Fra)16,99; 6. Ljukman Adams (Rus) 16,78; 7. Dmitrij Valukevič (Slk) 16,77; 8. Fabrizio Schembri (Ita) 16,73. deseteroboj: 1. Romain Barras (Fra) 8453; 2. Eeleco Sintnicolaas (Niz) 8436; 3. Andrej Kravčanka (Blr) 8370; 4. Mikk Pahapill (Est) 8298; 5. Hans van Alphen (Bel) 8072; 6. Darius Draudvila (Lit) 8032; 7. Aleksej Drozdov (Rus) 8029; 8. Eduard Mihan (Blr) 7999. ZENSKE 100 m: 1. Verena Sailer (Nem) 11,10; 2. Veronique Mang (Fra) 11,11; 3. Myriam Soumare (Fra) 11,18; 4. Ezinne Okparaebo (Nor) 11,23; 5. Marija Rjemjen (Ukr) 11,31; 6. Ana Gurova (Rus) 11,36; 7. Yeoriya Kokloni (Grč) 11,36; 8. Christina Arron (Fra) 11,37. kopje: 1. Linda Stahl (Nem) 66,81; 2. Christina Obergföll (Nem) 65,58; 3. Barnora Špotakova (Češ) 65,36; 4. Katharina Molitor (Nem) 63,81; 5. Marija Abakumova (Rus) 61,46; 6. Mercedes Chilla (Špa) 61,40; 7. Martina Ratej (Slo) 60,99; 8. Madara Palameika (Lat) 60,78, 11. Zhara Bani 53,57. Danes KONČNE ODLOČITVE (11): 7.35 50 km hitra hoja, moški; 18.30 palica, ženske; 19.25 200 m, moški; 19.35 400 m, ženske; 19.50 110 m ovire, moški; 20.20 kladivo, ženske; 20.25 3000 m zapreke, ženske; 21.25 400 m, moški; 21.40 400 m ovire, ženske; 21.50 800 m, ženske; 22.00 1500 m, moški. NAŠ POGOVOR - Ameriški trener Dan Peterson »V ZDA zelo spoštujejo in cenijo slovensko košarko« »V Trstu ste se košarko naučili igrati od ameriških vojakov in Jugoslovanov« Ameriškega trenerja, televizijskega komentatorja (tudi na TV Ko-per-Capodistria s Sergiom Tavčarjem) in kolumnista »rožnate« Gaz-zette 74-letnega Dana Petersona ni potrebno posebej predstavljati. Na sredini predstavitvi 8. Basketball Summer League v Trstu je »coach« povedal marsikaj zanimivega. Bliža se košarkarsko svetovno prvenstvo (od 28. avgusta do 12. septembra), ki bo letos v Turčiji. Pričakujem zelo zanimivo prvenstvo. Združene države Amerike ne bodo nastopile z najboljšo postavo. Zvezdnikov, kot na primer Ko-beja Bryanta, ne bo. Ekipa pa je mlada in ambiciozna. Prepričan sem, da bodo dali vse od sebe. ZDA so tudi glavni favorit za osvojitev naslova. Turčija bo igrala na domačih tleh in bo skušala ostati čim dlje v igri. Naj-resnejši tekmec ZDA bo Španija, čeprav ne bo Paula Gasola. Prav gotovo bo to prvenstvo bolj izenačeno kot prejšnje. Kaj pa Slovenija? V ZDA zelo spoštujejo in cenijo slovensko košarko. Novinar Alexander Wolff, ki piše za prestižno revijo Sports Illustrated, mi je večkrat rekel, kako lepo je gledati slovenske košarkarje, ki igrajo zelo harmonično, koreografsko in tehnično. Ljubljana je ena od prestolnic evropske košarke. Zmago Sagadin pa je eden najboljših svetovnih trenerjev. Slovenska reprezentanca pa je doslej vsakič igrala pod pričakovanji. Od Slovencev smo doslej vsi pričakovali več. Treba pa je vztrajati in prej ali slej bo trud poplačan. Kvaliteta je, dobri košarkarji in trenerji tudi. Jadranska liga je ena najbolj kakovostnih v Evropi. Ta liga je kovačnica talentov. Veseli me, da so znova obudili nekdanjo jugoslovansko ligo, ki je bila najbolj kakovostna v Evropi. Kdaj pa bomo znova videli Italijo v vrhunski košarki? Dobro vprašanje. Italijanska košarka potrebuje korenite spremembe. V prihodnjih letih, desetletju, bo treba dobro delati z mladimi. Vsekakor letošnje poletje bo za moško košarko pravi mejnik, saj jih čakajo kvalifikacije za EP (od 2. do 26.8.). Prvi nasprotnik bo Izrael, ki je solidna ekipa (2.8.). Selektor Pia-nigiani je dobro pripravljen, ne bo pa imel lahke naloge. NBA ali evropska košarka? Vsaka ima svoj čar. NBA zaradi atletske priprave in spektakular-nih potez, evropska košarka pa je lepa zaradi zanimivih tehničnih potez in inteligentne igre. Na kaj vas spominja Trst? Trst je bil zibelka italijanske košarke. Imeli ste dvojno srečo. To zaradi tega, ker so tu po vojni bili ameriški vojaki in ker ste blizu Jugoslavije, no zdaj Slovenije in Hrvaške. Košarko ste se naučili igrati od naših vojakov in Jugoslovanov. Zdaj je žal tu pri vas pravo košarkarsko mrtvilo, čeprav se trudijo, da bi v Trstu znova imeli vsaj drugoligaša. Trst pa je zame tudi Sergio Tavčar, moj veliki prijatelj in dejansko komentatorski učitelj. Pozdravi ga, ne pozabi. Jan Grgič APrimorski ~ dnevnik KOLESARSTVO Tadej Valjavec dokazal, da ni kršil pravil LJUBLJANA - Slovenski kolesar Tadej Valjavec ni kršil predpisov proti do-pingu, je odločil Senat disciplinske komisije Nacionalne protidopinške komisije Mednarodne kolesarske zveze. Najboljši slovenski kolesar je v zagovoru z vrsto pravnih, sistemskih in administrativnih argumentov uspel dokazati zadosten dvom glede njegove kršitve protidopinških pravil. UCI v postopku pa ni prepričljivo izkazal, da je Tadej Valjavec dejansko uporabil prepovedani postopek. Mednarodna kolesarska zveza je Valjavca letos maja obtožila kršenja pravil na podlagi hematološkega profila, ki vsebuje krvne vzorce kolesarja iz let 2008 in 2009, krvna slika pa prikazuje uporabo postopka za povečevanje prenosa kisika. To povečanje se lahko izvede tudi s postopki, ki se nahajajo na seznamu prepovedanih. Po pregledu laboratorijske dokumentacije je bilo ugotovljeno, da nekatera testiranja niso bila izvedena skladno s tehničnimi dokumenti, kar bi lahko vplivalo na rezultate. Pritožba na odločbo je mogoča v roku enega meseca. Zaradi kršitve predpisov proti do-pingu pa so 32-letnega kolesarja Franca Pelizzottija prijavili na Protidopinško sodišče CONI-ja in predlagali dveletni suspenz, potem ko ga je Mednarodna kolesarka zveza osumila uporabe prepovedanih poživil prav tako letos maja. EVROPSKA LIGA - 3. krog pred-krog: Maribor - Hibernian 3:0; Shamrock Rovers - Juventus 0:2 (strelec Amauri 2). RONALDINHO - Zaradi mišične poškodbe bo Ronaldinho, Milanov zvezdnik, moral počivati 7 dni. KOŠARKA - Slovenska košarkarska reprezentanca je na drugi tekmi Pokala Borislava Stankovica na Kitajskem izgubila z Avstralijo 77:63. GIRO - Kolesarska dirka po Italiji se bo začela 7. maja v kraju Reggia di Venaria v Pemontu: v prvi etapi bodo kolesar-sji privozili do centra Turina. PALL. TRIESTE - Pri Pallacanestru Trieste bo v naslednji sezoni igral tudi Federico Vidani (letnik 1990), ki je lani igral v Tržiču pri Falconstaru v B-ligi amaterjev. Lani je povprečno zadeval 7 točk v 24 minutah. KOŠARKA Za Breg uradno tudi K. Ferfoglia Pri Bregu bo košarkarska ekipa, ki bo nastopala v deželni C-ligi, dokončno obliko pridobila šele čez nekaj tednov. Uradno je le, da bo v naslednji sezoni igral tudi Kristjan Ferfoglia, ki je v prejšnjih sezonah igral pri Jadranu, v pripravljalnem obdobju pa bo z brežani treniral tudi Alex Vitez. Ali bo Vitez igral tudi med prvenstvom, še ni znano. Načelnik košarkarske sekcije Boris Salvi je še napovedal, da se v Dolino po eni sezoni vrača Ivan Ciacchi, klub in 24-letni organizator igre pa pogodbe še nista podpisala. Delno bo na razpolago trenerju Krašovcu bo tudi Štefan Samec (ko bo v formi), prav zato pri Bregu iščejo ob Sandiju Zerialiju še enega centra. Govorice, da bi dres Brega nosila tudi Gianluca Giacomi in Giancarlo Vi-sciano, pa so se izjalovile: oba igralca naj bi v naslednji sezoni igrala pri Romansu, je še dejal Salvi. Vprašljivo je še, ali bo pri Bregu igral Elvis Klarica. NK KRAS IN JESINA - Nogometna zveza je naznanila, da se bo 1. krog italijanskega pokala, kjer bo nastopal tudi Kras, začel 22. avgusta. Koledar tekem še ni objavljen. Zveza je tudi sporočila, da je bila Je-sina Calcio, Krasov nasprotnik v finalu za napredovanje, po repasažu tudi vključena v D-ligo. GABRJE - Zaradi dežja bo finale moškega nogometnega turnirja v Gabrjah v organizaciji KD Skala jutri ob 20.00. Danes ob 19.20 bo polfinale Rupa Peč - Doberdob. Finale ženskega turnirja pa bo danes ob 20.20, v primeru dežja pa jutri ob 18.30. 16 Petek, 30. julija 2010 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Nemoč narodne skupnosti nad. lastnim teritorijem Julijan čavdek_ 21. člen zaščitnega zakona za Slovence v deželi FJK, ki nosi št. 38/01, bi moral urejevati zaščito družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov slovenske narodne skupnosti, ki živi na območju določenem na podlagi 4. člena istega zakona. Vendar prvo ne-določanje pade v oči že v prvem odstavku, kjer je zakonodajalec uporabil precej megleno besedilo, saj je zapisano, da »morajo upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje, tudi v primeru razlaščanj, težiti k zaščiti zgodovinsko-kul-turnih značilnosti.« Kako lahko razne javne uprave, od dežele do občin, aplicirajo oz. izvajajo termin »težiti k zaščiti« bi bilo sila zanimivo slišati. Nekaj takih razlag raznih županov si lahko preberemo v odloku deželnega predsednika iz dne 18. decembra 2008, čeprav zadeva 10. člen zaščitnega zakona 38/01. Pa vendar! Verjetno ne bom zgledal skrajni nacionalist, če povem, da s takim pravnim besedilom bo težnja po zaščiti, s strani raznih javnih uprav, bolj težila na minimum, kot vsaj na središčno točko zaščite. Prepričan sem tudi, da se to že dogaja, če pogledamo kako se odvijajo dogodki v raznih zadevah, kjer se gre za posege na teritoriju slovenske narodne skupnosti. Tudi drugi odstavek omenjenega 21. člena, ki določa, da mora biti zagotovljeno ustrezno predstavništvo slovenske manjšine v pristojnih posvetovalnih organih, je dokaj nedorečen. Kaj pomeni termin »ustrezno«? Kako naj si to razlagajo in potem udejanijo javne uprave? Prav tako se bojim, da se bo vse omejilo le na imenovanje enega pred- stavnika, ki ne bo mogel narediti drugega kot, da izrazi svoje mnenje. Pri tem pa se lahko vprašamo kakšno stališče bo ta predstavnik zastopal, saj slovenska narodna skupnost v FJK nima enotnega vodstva. Ali lahko temu zadostuje enotno predstavništvo? Ali se bo skliceval na Paritetni odbor, ki mora biti soudeležen pri imenovanju predstavnika Slovencev? Podobno lahko trdimo tudi za 14. člen deželnega zakona 26/2007. Upanje je, da bodo stvari v bodoče bolj dorečene na podlagi pravilnikov. Vsebina 21. člena zaščitnega zakona 38/01 je bila že večkrat obravnavana. Ne vem pa koliko smo pri tem šli v vsebinsko razčlenitev. Bolj se mi zdi, da je vse ostalo pri tem, da smo dobili nekoga, ki je bil ali bo imenovan v določeno komisijo oz. posvetovalni organ. S tem pa si ne moremo misliti, da smo zadostili zahtevam našega narodnega teritorija in posledično slovenske narodne skupnosti, ki na njem živi, razvija lastno gospodarstvo, obrtništvo ter kmetijstvo. Pomembno bi bilo, da bi predstavnik slovenske narodne skupnosti imel pri tem jasna stališča, ki jih mora v določenem sklopu zasledovati in uveljavljati. Kot tudi bi bilo potrebno, da ima v svojem zaledju nek subjekt, na katerega se lahko obrne za posvetovanje. Kdo ali kaj naj bi to bilo? Lahko kot primer vzamemo tudi problematiko gradnje uplinjevalnikov, ki jo je včeraj precej razčlenjeno prikazal senator Stojan Spetič. Predstavljam si, da bi v slučaju izgradnje uplinjevalnika naša skupnost morala biti vključena in povedati svoje stališče. Pri tem ne mislim na stališča različnih političnih skupin, v ka- terih smo Slovenci prisotni. Mislim predvsem na predstavniške organe, kjer bi moral sodelovati tudi imenovani predstavnik celotne narodne skupnosti. Kako bi lahko tak predstavnik prinašal stališča oz. zahteve Slovencev na tistem določenem ozemlju? To je le eden izmed primerov. Isto vprašanje si lahko postavimo za tržaški regulacijski načrt, za širitev avtocestnega odseka pri Sovodnjah, za tematiko gorske skupnosti za Benečijo, itd. Glede teritorija imamo po en specifični zakonski člen, tako v državnem kot v deželnem zakonu, kar je bistveno premalo, obenem pušča veliko nedorečenega. Po drugi strani pa se močno čuti pomanjkanje referenčnega subjekta, preko katerega bi dobivali slovenski predstavniki smernice, ki bi zastopale slovenske koristi v največji meri. Mogoče bi v tem primeru lahko prišla prav določila 10. člena deželnega zakona 26/2007, ki govori o deželni konferenci za zaščito slovenske narodne skupnosti. A kaj, ko je sklic tega organa v pristojnosti predsednika deželne vlade, ki ima obvezo, da ga skliče enkrat vsakih pet let! Skratka lahko rečemo, da je vprašanje ravnanja z našim narodnim teritorijem v veliki meri še nedorečeno in prepuščeno drugim. Sami Slovenci pa nimamo ne politične, ne upravne moči, s katero bi lahko potrebne zahteve na dovolj učinkovit načine uveljavljali. Kot tudi ne uživamo na lastnem teritoriju tisto potrebno upravno avtonomijo, s katero bi lahko dovolj suvereno odločali o njegovi usodi. Prav zaradi tega smo večkrat le nemočni gledalci večjih ali manjših javnih posegov, ki se zgodijo, kot da nas ne bi bilo. DUTOVLJE - Predstavili letošnjo prireditev Jubilejni 40. praznik terana in pršuta DUTOVLJE- Praznik terana in pršuta je prvič potekal 27. in 28. junija 1970 leta v organizaciji takratne sežanske kmetijske zadruge Kras na pobudo kraških vinogradnikov. Rdeča nit praznika je bila že od vsega začetka promocija kraških ponudnikov in njihovih izdelkov ter pridelkov kot sta prav teran in pršut ter seveda zabava za množico obiskovalcev. Praznik je v svoji zgodovini večkrat spreminjal kraj dogajanja, predstavili so se mnogi kraški vozovi, izbirali so kraljice, pred 10. leti so vpeljali kolesarjenje in sedaj je postal praznik stalnica v turistični ponudbi Krasa ter sodi v sklop praznovanj ob sežanskem občinskem prazniku »28. avgust.« Tokrat so program jubilejnega že 40. tradicionalnega praznika z nekaterimi novostmi predstavili včeraj na tiskovni konferenci v Mladinskem hotelu v Pliskovici. Predstavili so ga: glavni organizator praznika Branko Može, ing. Majda Brnik s sežanske kmetijsko svetovalne službe novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda, Tanja Godnič iz Mladinskega hotela Pliskovica, predsednik vaške skupnosti Dutovlje Marjan Tavčar in avtorica knjige z naslovom »40 let Praznika terana in pršuta« Marjeta Malešič. Praznik se bo pričel 6. avgusta z odprtjem prenovljene Bunčetove domačije in postavitvijo stalne razstave Pe-pinega kraškega vrta. V Bunčetovi domačiji, ki so jo obnavljali štiri leta in celoten projekt skupaj s postavitvijo Pepi-nega kraškega vrta znaša 90 tisoč eurov, se bo dan kasneje odvijal koncert Jazz, teran in pršut s skupino Jazoo. Peti izbor kraljice terana se bo odvijal v nedeljo, 8. avgusta, s pričetkom ob 18.uri v Pliskovici. Letos je prijavljena le ena kandidatka, 23-letna Martina Marc iz Skopega. Če ne bo opravila testa strokovne komisije, bo še naprej za leto dni nosila krono Neža Milič iz Zgonika. Prvič bodo podelili priznanja najlepšim kraškim kletem in prikazali zbrane stare fotografije s področja vinogradništva in vinarstva Krasa. Osrednja praznovanja se bodo pričela s petkovim (13.8.) Rockom na Krasu, v soboto pa bodo ob 9.uri odšli kolesarji. V popoldanskih urah bodo odprli razstave Kraški mozaik, sledile bodo kraške igre, zvečer ob 19.uri vodena degustacija Vinakrasa ( v nedeljo ob 20. uri pa vodena degustacija Konzorcija kraških pridelovalcev terana). V soboto in nedeljo bo v večernih urah tekmovanje v ročnem rezanju kraškega pršuta. Zvečer bodo za ples igrali Zvita feltna, Plima in Kingstoni, v nedeljo pa Modrijani in Mambo kings. V nedeljo se bodo v jutranjih urah na pohod podali ljubitelji terana in pršuta, sledil bo sejem zelišč in dobrot Krasa, pripravljajo otroške delavnice, ob 15. uri se bodo na placu v Dutovljah predstavili Kraška pihalna godba in po-virske mažoretke, ki bodo spremljale osrednjo povorko okrašenih kraških vozov ob 16.uri. Tudi letos so k sodelovanju povabili tri zamejske kraške občine, prijavljenih pa je osem vozov, sprejmejo jih največ 15. Pred podelitvijo priznanj najlepše okrašenim vozom bodo tudi razglasili in podelili priznanja najboljšim desetim vinogradnikom in vinarjem. Na letošnje ocenjevanje je prispelo kar 81 vzorcev teranov, ki so skoraj vsi ustrezali nazivu teran s poimenovanim tradicionalnim poreklom. (OK) ŽELEZNA KAPLA - Uspešno gostovanje članov Kmečke zveze in Zadružne kraške banke na Koroškem Praznik povezal kmete treh dežel Da se vremenske napovedi, ki so na avstrijskem Koroškem predvidevale možnost padavin, že v opoldanskih urah niso uresničile, je gotovo pripomoglo, da je 9. Kmečki praznik minulo nedeljo v Železni kapli v dolini Podjuni, v veliko zadovoljstvo organizatorjev in udeležencev, popolnoma uspel. Praznika, pod geslom Srečanje kmetov treh dežel, ki ga že deveto leto po vrsti prireja Skupnost južnokoroških kmetov, so se tudi letos udeležili člani Kmečke zveze in Zadružne kraške banke, ki so na letošnjo prireditev prišli kar z dvema avtobusoma. Poleg tržaških se je praznika udeležilo tudi lepo število domačih rojakov in rojakov iz matične Slovenije. Najprej je bila na programu sv. maša v vaški cerkvi, ki jo je daroval župnik Polde Zunder. Med mašo je bil posebno poudarjen pomen kmetijstva ne samo kot dragocenega proizvajalca hrane temveč tudi in predvsem kot nenadomestljivega dejavnika pri ohranjanju tradicionalnih značilnosti podeželja, tradicij in urejenega naravnega okolja. Praznik se je odvijal na trgu pred občino, katere župan je, prvič v zgodovini Koroške, Sovenec in član SJK Franc Jožef Smrtnik. Po kosilu so sledili kulturni program, nagovori organizatorjev in pozdravi gostov. V imenu Skupnosti juž-nokoroških kmetov je prisotne pozdravil njen predsednik Štefan Domej, kmet iz okolice Pliberka in svetnik kmetijske zbornice v Celovcu. V svojem nastopu je predstavil zamisel Kmečkega praznika, ki je ustvariti priložnost za veselo razpoloženje in možnost za nove plodne stike in sodelovanje med slovenskimi kmeti na Koroškem in v sosednjih deželah Slovenije in FJK v novih družbenih, gospodarskih in političnih razmerah, ki jih odpira združena Evropa. Pri tem je Domej še posebej pozdravil prisotnost slovenskih kmetov in rojakov s Tržaškega, iz Porabja na Madžarskem in iz matične Slovenije ter se jim zahvalil za njihovo udeležbo in podporo. Na fotografiji zgoraj, gostje na odru med pozdravom Franca Fabca, spodaj skupinska fotografija udeležencev izleta KZ in ZKB kz V imenu Kmečke zveze in Zadružne kraške banke je udeležence na kmečkem prazniku na Koroškem pozdravil predsednik zveze Franc Fa-bec, ki se je organizatorjem zahvalil za povabilo, jim čestital za pobudo ter poudaril potrebo po tesnejših stikih in sodelovanju med Slovenci, ki živijo izven meja matične Slovenije. Fabec je predsedniku južnokoroških kmetov v znak prijateljstva izročil knjigo Borisa Pangerca Srce v prgišču zemlje, ki je izšla ob 60-letnici Kmečke zveze, in 100 steklenic kraških vin, darilo Zadružne kraške banke. Svoj pozdrav so kmečkemu prazniku prinesli še Franc Bogivič, Predsednik odbora za kmetijstvo v Državnem zboru, Vladimir Čeligoj podsekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Andreja Ko-vacs, predsednica Združenja Slovencev v Porabju na Madžarskem. Dobra kapljica in ansambel Pav-lič iz Obirskega sta prispevala k zabavi in prijetnemu razpoloženju. Kulturni program, ki ga je vodil sam župan Franc Jožef Smrtnik, so izoblikovali folklorna skupina iz Trzina pri Ljubljani, ansambel Korotan s pevci iz Šentprimoža v Podjuni, sestri Ker-bitz iz Vogrč pri Pliberku, otroška folklorna skupina SPD Zarja iz Železne Kaple in narodno zabavni ansambel Koroške kmetijske zbornice. Po kulturnem programu je sledilo nagrajevanje udeleženk na Prazniku slovenskih dobrot, ki je bil letos spomladi v Ptuju. Člani KZ in ZKB so izlet na kmečkem prazniku v Železni kapli zaključili s povratno vožnjo čez Ljubelj in postankom v Begunjah v Avsenikovi gostilni, kjer se je nadaljevalo veselo vzdušje, ki je izletnike spremljalo vse do doma. (e.b.) /— GLEDALIŠČE KONCERTI V GRADU - Danes začetek s pianistko Letizio Michielon V Miramaru žlahtna glasba vsak petek do konca septembra MIRAMAR - Z današnjim večerom se obnavlja poletna glasbena vitrina Koncerti v Gradu, ki poteka že dvanajsto leto zapored. Gre za devet koncertov, ki bodo na sporedu v prelepem okolju Miramarskega gradu (točneje v prestolni dvorani) od današnjega večera do 25 septembra. Drevi ob 20.30 je na sporedu nastop svetovno znane pianistke Letizie Michielon, ki bo dejansko poklon Fre-dericu Chopinu. Michielonova ima v svoji bogati karieri za seboj nastope na najbolj prestižnih svetovnih glasbenih odrih. Igrala je po vsej Evropi, v Kanadi in Združenih državah Amerike. R3ed-no pa je gostovala tudi v beneškem gled-lišču La Fenice, v salzburškem Mozar-teumu, na milanskem konservatoriju Giuseppe Verdi, v centru Schonberg na Dunaju in v številnih drugih prestižnih centrih evropskih držav. Za nocojšnji koncert, kakor tudi za vse druge, je dovolj vstopnina v grad, ki znaša 4 evre. Niz se bo nadaljeval v petek, 6. Avgusta s poklonom Beethovnu s triom Nina Lakičevic (klavir), Raluca Putanu (flavta) in Gerson Fabris (fagot). V petek, 13. avgusta bo na vrsti klavirski recital, ki ga bo izvedel študent konservatorija Tartini Elia Macri, igral pa bo Bacha, Mozarta in Schumanna. Naslednji petek, 20. avgusta bo v gradu nastopil duo Federica Cecotti (flavta) in Lucia Zarcone (klavir), v glavnem z glasbo Donizettija, Dvoraka in Enescuja. Nazadnje še na zadnji avgustovski petek (27.) se napoveduje Trio Operacento (Silvia Mazzon, violina, Antonio Pulia-fito, čelo in Francesca Sperandeo pri klavirju), ko bodo na sporedu kompozicija Haydna, Šoštakoviča in Dvoržaka: FURLANIJA-JULISKA KRAJINA KRIŽ Park Ljudskega doma Od jutri, 31. julija do 4. avgusta ob 21.00 / V sklopu 6. festivala morja; Er-mana Wolf Ferrari: »Il Campiello«, po Carlu Goldoniju. Režija: Aleksander Švab. Nastopa: Mednarodna Operna Akademija Križ pri Trstu. ZGONIK Trg pred županstvom V četrtek, 5. avgusta, ob 21.00 / Er-mana Wolf Ferrari: »Il Campiello«, po Carlu Goldoniju. Režija: Aleksander Švab. Nastopa: Mednarodna Operna Akademija Križ pri Trstu. GRADEŽ Trg pred Baziliko V soboto, 7. avgusta, ob 21.00 / Erma-na Wolf Ferrari: »Il Campiello«, po Carlu Goldoniju. Režija: Aleksander Švab. Nastopa: Mednarodna Operna Akademija Križ pri Trstu. DOBERDOB V ponedeljek, 9. avgusta, ob 21.00 / Er- mana Wolf Ferrari: »Il Campiello«, po Carlu Goldoniju. Režija: Aleksander Švab. Nastopa: Mednarodna Operna Akademija Križ pri Trstu. VIDEM Palača Morpurgo V nedeljo, 8. avgusta, ob 21.00 / Er- mana Wolf Ferrari: »Il Campiello«, po Carlu Goldoniju. Režija: Aleksander Švab. Nastopa: Mednarodna Operna Akademija Križ pri Trstu. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FUŽINE V zgornjem jezeru Fužin V nedeljo, 8. avgusta, ob 17.00 / Nastopa: Mario Biondi. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Križanke, Viteška dvorana V četrtek, 5. avgusta, ob 20.00 / »Hommage a Chopin«. Nastopa: Elisso Bol-kvadze - klavir. V ponedeljek, 9. avgusta, ob 20.00 / »Trio Greenwitch in Rivka Golani«. Nastopajo: Rivka Golani - viola; Lana Trnovšek - violina; Stjepan Hauser -violončelo ter Yoko Mitsumi - klavir. Križanke, preddverje V torek, 3. avgusta, ob 20.00 / »Mednarodni orkester Maribor 2012«. Dirigent: Klaus Arp. V petek, 6. avgusta, ob 20.00 / »Big Band DOM«. Umetniški vodja in dirigent orkestra: Braco J. Oblekar. Atrij Uršulinskega samostana Danes 30. julija ob 20.00 / »Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije«. Dirigent: Andreas Mustonen. Solisti: Lana Trnovšek - violina; Pierre Hommage - violina; Gordana Josifova - Nedelkovska - oboa; Daniela Pini -mezzosopran ter Paola Cigna - sopran. V ponedeljek, 2. avgusta, ob 20.00 / »Virtuosi italiani«. Dirigent: Aldo Sisi-lo. Solista: Massimo Mercelli - flavta, Vincente Campos - trobenta. V sredo, 4. avgusta, ob 20.00 / »Slovenski tolkalni duo«. Nastopata: Simon Klavžar in Jože Bogolin - marimba. V torek, 11. avgusta, ob 20.00 / »Trubadurja na violončelu in kitari«. Nastopata: Luka Šulič - violončelo in ^eku Petrit - kitara. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: » Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: do 15. avgusta je na ogled likovna razstava Marca Faganela, pod naslovom: »Odstiranja«. Urnik: ob urah odprtja muzeja, ob nedeljah in praznikih ob 11.00 do 12.00 ter od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru, na telefonski številki: 040-327240. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 15. septembra, je na ogled razstava grafik Franke Kova-čič pod naslovom »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice (Ul. Carducci 2): v sklopu razstavnega projekta »Il Segno Modiano« je na ogled razstava »Arte e impresa, dal Liberty al Déco«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (tel. 0481537111, info@fondazionecarigo.it). V Romansu je v občinski sejni dvorani v Ul. La Centa 6 na ogled razstava »Lo stabilimento di Romans e la fotografia«; do 1. avgusta od ponedeljka do petka med 11. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro (tel. 0481966904/903, in-fo@comune.romans.go.it). Galerija kulturnega doma (ul. Brass 20):V ponedeljek, 2. avgusta, ob 11.00 bo odprtje razstave mentorice in ani-matorke Brede Rovšek»Sonce miru 2010 - Lutke sožitja«. Razstava sodi tudi v okvir projekta raznih vzgojnih pobud Kulturnega doma iz Gorice, Dijaškega doma S. Gregorčič in zadruge Maja namenjenih najmlajšim. Razstav bo odprta do 25. avgusta 2010 po sledečem urniku: od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure. TRŽIČ Beneška palača (Palazzetto Veneto -Ul. Sant'Ambrogio 12): je na ogled razstava »Creatività e promozione in cantiere«; do 1. avgusta od ponedeljka do nedelje med 16. in 20. uro (tel. 0481494360, galleria@comune.monfalco-ne.go.it). VIDEM Palača Dežele (Dvorana Pasolini): Od 6. septembra, do 31. oktobra bo na ogled fotografska razstava: »50 anni delle Freccie Tricolori«, organizirano od Posebne Družbe Vile Manin, v so- PRIREDITVE delovanju z Graphstudio Spa ter deželne uprave. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. TOMAJ Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. KOPER ■ Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita Galerija pokrajinskega muzeja Koper (Kodričeva 21): do 11. septembra je na ogled razstave »Josip Broz-Tito - od vajenca do predsednika, od vojaka do maršala, od upornika do svetovnega voditelja«. Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita, osebnostiki je v 20. stoletju močno zaznamovala tako jugoslovanski kot mednarodni prostor. Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih:Razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Na- Petek, 30. julija 2010 javljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled stalni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. GLASBA RAZSTAVE •0DS9U U3LUOU -SS 's>|!isu!>| ^sjajEZ -£s 'ssos f|ajepe|>|s ¡>|suaAO|s -os 'AOJOdeU L|jU5d|dl afuBseuajd ez jsouqosods 'noiEujaiA a eu¡rej>|od -gp 'esji| e>|S!AO}a| 'dsjoap -g^ '»efzoq eqi$« 'jepe|A j>|suni| 'Zb 'bdiabHa 'nqnqajj a afuBfiAz -6£ 'ezo|n|SD euieiSDE -8£ 'auu! 0>|S0iu o>|SAopnf *9£ 'aojms aupo| a>|sueai!|snuj pn -S£ 'SIUE!||!M J3153S 'DDBSIUSJ Lj!>jsijauuE po Bua 'ajado aAafjau6BM>|Eunf 'z£ 'eiMAiei euazojoqo -0£ 'P!U|B>|SUS jupes ud >|efjA *gz '!f!uaAO|s A e>|uejis eu3H!|od -gz '3auaqzn|sn |>|S|aioq -pz '!iue6o|eu iiu^smAezjp junuqasod s eqaso "ZZ '(fupuv) SBjawo6ou !>jsuifBj>|n uaDjipo ¡fuep^au "OZ 'njjs uia^suaunois! od oubuz 'iua>|suj9zoz!N eu ojsaiu -¿L 'iaiu>| •zi 'zapes mznf'Li, 'ehueuj|/\| e^usad e69>jsuaAO|s pmiajez oi 'nsej uiaAOuoa|ode|\| a iua>|suaAO|s eu uednz s '(UBJog) sejsuuoBou !>|seAji| |fuep>|su -g '0|¡Ajeq ouzo>| ouiuaj -¿ 'ejodpo zajq afueis '9 'eqzn|s eujsaD e^suefuei! -s '0|!ABjpZ 'fr 'AO>|juse|6oujes zajq asajv '£ ' (|p3) a|azap aseu zj A3Íj|3j >||uzoa jfuep>|au •z 'D3qod'>|33qod'i :ON?ldAVN •Essei ejenbjoi B>|¡usad E6a>jsuEf!|Ei! ej6j e>|sjj}sed -¿s 'su!fBj>|od S>|SJ6 8JBJO6 33|BAjqajd '95 'opfsjq 'oui bz afpoj6o 'frS 'B|S3j_ fiaifuunzi |>|sqjs ~zs 'efX||| BUBdnz e6a>|sez.u e6aíuep>|8u p¡uia3BZ*LS 'oisaiu a npoijA ud o6B|q BZ BU¡qf01SUd BfUBp>|3U 'BLUZUjdlUS >|aaS3BZ -gt 'afuejo 'efiujaz bujo '¿p 'eiuns '>|3S3uz 'souz| 'Sfr 'Bfjoiu Bfu¡6oq e>|SÍ!pjou '3SB|d !>|SOLU )|3}BJ)| '3Z3fBfUj6oq B^jSUilJ 'Lfr 'BDunjsn» J3S¡Z3J |>|suBSoq 'Ofr 'P!AOZBg ud SBA '¿£ 'ftUBJj) D3|BS3|d U| DSASd j>|SU3lJUB 'juaf e>|AE|ap BU}3ASOjd BSBU •££ '(Bl|j|/\|) D3AB|3p !ujni|n>| p|sauaq sbu "LE 'B>poi Bu3!isuni e>|sezji sz 'ifisny a o)S3w '¿z 'LU3ÍU3JL|jpZ ^ainjqo uaiafudau "gz 'BLUz¡pnq usz e>)!|qo e^sfeipi ~sz '(BÍpjc)) |ímo>|B-| a [bj>| -£z 'ru3aio6ou a jaujo>| •ZZ 'OUjA bz posod q!>|j|3A 33|BAO|3pZj *|.Z '(asfej>j) subaoj 61 'bijb6ub|/\| ni|jA eu -gi '|Bajz oupzaf o^sfjZB -OBSUJE |Uo6 '¡pOA JOp>| "91 'f|3>|!U Bz>|euz !>|SÍ!UJ9>| 'BU|poAfo/\ 'niBUBg a fej>j 'u|dn"i AOUBLUOi Lji^soDUBj^eunf-EL 'b6ojp 'upa|oq afUBSfB| BZ OAISpSJS ~¿ '(o6a¡a) !>|!yv !u?nr A dS bu seiaiuo6ou jsfioqfeu i ¡ONAVUOaOA LS 9S SS CS m iS IS IS ■ os 6P m 8» LV ■ 9t SP m PP m Zt ip m OP 6£ 8£ Lt m 9£ s t Pi ■ ■ K ■ Z£ u m m 0 £ 61 m sz LZ 9Z ■ sz m PZ (Z ZZ m iz m oz 61 81 m L\ 91 m SI n m EI 11 II 01 6 8 L 9 s P t z I vxNvzmx REŠITVE. Slikovna križanka, vodoravno: Manet, Avati, rival, mar, etapa, lotos, Marij, Čad, let, vla-čuga, Odo, logika, Ovid, aker, Lugano, Don, Niko, A.R., Imola, RNA, Goriška, Spa, ET, Pirjevec, Rimet, ller, Ove, etnolog, vat, Kras, ne; na sliki: Marij Čuk. Šest magičnih likov, vodoravno: 1. lik: TERAN - Era-to - Rabat - ataka - notar; 2.: potok - opeka - TERAN - okapi - Kanin; 3.: Marat - Atene - revir - Anita - TERAN; 4.: TOMAJ - opera - meter - Arese - jarem; 5.: Katar - agora - TOMAJ - arara - Rajan; 6.: paket - Amato - Karim - etika - TOMAJ. Križanka, vodoravno: 1. Forlan, 7. mamilo, 13. Arsene, 14. Elemir, 15. Ni, 16. kamelar, 18. Ma, 19. tov., 21. sodar, 22. kot, 23. Elos, 25. čan, 26. zona, 27. Kirov, 29. Miramar, 31. Obit, 33. Nori, 34. Sinatra, 37. Pesek, 40. Emir, 41. Ira, 43. sako, 44. Ran, 45. vsota, 47. ral, 48. em, 49. mit-nina, 51. R. I., 52. Nikola, 54. latnik, 56. Atičan, 57. Aminta. HIA3H - Nvrva ivava->ioiod 13»Vd-Va3dO V»3dO - ldV»0 avioN-a3i3i/\i ivaviA/ - aviv» wiav» - NINVX i/\i3avr-v>iii3 01Va3-3N3.LV v»viv-vavav 3saav-viiNv OIVIAIV - VaODV .7/1 a/ DU 3>¡!l A IAD1SA apasaq afupods r V IAI 0 1 v l/M 0 1 N V U 3 1 V d 3 1 r v r v IAI 0 1 0 1 N V N v U 3 1 3 1 r v IAI 0 r v IAI 0 1 N v d 3 N v U 3 1 AOXI1 HINDI9VIAI1S3S f|3iepe|>|S |>|Sje6|oq = AOUaDIGVHA • 33|ejB¡ j)|suj|y j>|SuauiB = h3~II • (eípjo) ¡f|uo>|e~] a fej>| j>|SU!Aopo6z = S0H3 • qn|>| ]>|sje>|jes0>| i^sodubj^ = H3ASV • J!1 Bisaui f|3i!AOueisn 'nuopis a F|bj>| ^suejjuaj = aON3DV - »ajaVAOIS 10113 39H039 VAON» 0IN01NV A0KAI2 »llllOd msavDioa INVaX3N vimni VN1VH9I mosiA 139HH 'VZON 3UIM3SNVU1S vfNavz (Nvnr) »NGlSG3ad IXSNI1N19UV niNivniN »SYN gnix Msavnavsoii ixso)Nvaj mm iriNOKVlA rvan IH9139 A usniAvuaz iwv;vnd Niiwair iwmaoaz Aluminad vna; VX$U9 (VNI1UVW) V3QV5INU WI533 vrNvax3N 3AirNi3a Ntnvmassz MINQ3SQ3Ud imvaHN IMVaZOd 3rNV?UJ C" 3H1) W35KII03S VNIUVW W1IJINVNZ »Avzua VHSdOUA3 XINS3d ixswm wjraonaris siravs 0N3JJ03Z 'ONVHIMZVa 0NVW0Ü vrNvi (1U390U) iiinisi'NV ii3ssnii lan* VNnsmvns NI3DMN08IU l*3iaOYN struno nNDIlA 01S3W OAisma ONiaods 0S5IN09Z 33SMOOOUVN '33A01S -oaouvN X3)d31 H3I1VN3JVHD XINA3ZirN]l I3ISN3A01S IZ0XVN vasrzvu 1N3W313 ixsimiavsoii 0?or)a»NiA -OdODZSVN ;owvz V1AN3 msu3w VN}iaiH313 3NI0XS0W 0XSAVN ■laNvns VAlSN3AUd 13W090N V93NA013AS mOd'0X3 N X3)nOS3A A09U3913ldS 3J0S nrjaaodA VNimSOd LJVZ Híjsnvüaia zirnviiA 01S3W mm '"VHIl ÍA010H0? V93N VDSNIKOId VMSIH3WVNI VMS319NV »fNSnSIH V93NllAV9d «I1VN msjozoiH oronuisoad svravAnnjs 131 'VMSN3J (oavnoas) gvnns IXSO)NVIIj 0HV1 1IAV1S3S VXNVZIUX VNAOXI1S !daiBAi§9|!A O>|B~| 'jo6| :oief|ABJd!Jd ubjjs OLOZ ei!|ni'0£'>|9J9d / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. julija 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 - Otroška pevska skupina Vigred 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlantide - Im- magini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 2 15.00 Nan.: Capri 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Da da da 21.20 Glasb.: Una notte per Caruso, Premio Caruso 2010 (v. P. Saluzzi, L. Ward) 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Tv7 0.30 Aktualno: L'appuntamento - scrit-tori in tv V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Ricominciare 6.15 Variete: Videocomic 6.30 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 6.45 13.50 Aktualno: Tg2 Eat parade 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 7.30 18.45, 21.05 Šport: lahka atletika, EP v Španiji 10.30 13.00, 18.30, 20.30, 23.45 Dnevnik 14.00 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 14.50 Nan.: Army wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: La signora del West 17.10 Nan.: Las Vegas 17.50 Risanke: Tom & Jerry 18.05 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 22.10 Nan.: NCIS 0.00 Aktualno: Stile ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Aktualno: Rai educational - La storia siamo noi 9.00 Film: Gli eroi del doppio gioco (kom., It., '62, i. M. Carotenuto, A. Tieri) 10.45 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 23.15 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre, vmes M.I. High - Scuola di spie 16.00 Variete: Melevisione 16.30 Športne vesti 17.15 Nan.: Kingdom 18.00 Dok. odd.: Geo Magazine 2010 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Potere e passione 21.05 Dnevnik 21.10 Dok. odd.: Gli archivi della storia 23.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 23.55 Dok.: Sfide u Rete 4 7.10 Nan.: Kojak 8.15 Nan.: T.J. Hooker 9.10 Nan.: Balko 10.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 11.30 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 12.00 Nan.: Carabinieri 2 13.05 Nan.: Distretto di polizia 14.05 15.35 16.25 18.55 19.35 20.30 21.10 21.50 23.40 0.25 Aktualno: Forum - Il meglio di Nan.: Sentieri Film: Concorrenza sleale (dram., It., '01, i. D. Abatantuono, S. Castellitto) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Renegade Film: L'arte della guerra (voh., ZDA, '00, r. C. Duguay, i. W. Snipes, A. Archer) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Un sogno troppo grande (dram., ZDA, '06, r. J. Matzer, i. J. Corbett) Dnevnik - kratke in morske vesti Canale 5 8.40 9.10 10.05 11.00 13.00 13.40 13.45 14.10 14.45 15.45 17.40 17.45 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Il supermercato Film: Karla e Katrine amiche inse-parabili (pust., Dan., '09, r. C.S. Bo-strup, i. E.A. Jensen) 16.45, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Aktualno: Giffoni Festival Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: Tredici sotto un tetto (kom., Nem., '09, r. J. Broecker, i. T. Bergmann, J. Brendler) Dnevnik - kratke vesti Nan.: Dove sei? Kviz: Uno contro 100 Dnevnik in vremenska napoved 2.00 Variete: Velone Film: L'amore e altri luoghi impos-sibili (dram., ZDA, '09, r. D. Roos, i. N. Portman, L. Kudrow) 23.30 Variete: Ale e Franz O Italia 1 6.10 6.45 7.30 8.20 9.10 9.40 9.45 10.20 11.25 12.20 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 19.30 20.05 20.30 21.10 22.05 0.55 Nan.: I Robinson Nan.: Beverly Hills 90210 Film: Valiant - Piccioni da com- battimento (risanka, ZDA, '04, r. G. Chapman) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Risanka: Scooby-Doo Risanka: Duffy Duck Dok.: Raven Nan.: Summer dreams Nan.: Summer crush Aktualno: Giffoni - Il sogno continua 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Camera café Risanka: One Piece - Tutti all'ar-rembaggio! Risanka: Futurama Nan.: H2O Nan.: Champs 12 Nan.: Blue water high Nan.: Chante! Dok.: Capogiro junior Nan.: Tutto in famiglia Risanka: Simpsonovi Kviz: Mercante in fiera Nan.: CSI - Scena del crimine Nan.: Real CSI - A sangue freddo Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.05 Nan.: Daniel Boone 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Aktualno: Se tu vens 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Carnia, terra d'emozioni 14.55 Aktualno: Mukko Pallino 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: A casa del musicista 20.05 Aktualno: Seguiamo quei due 20.20 Variete: Serestate in citta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Incontri al Caffe de la Versilliana 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: 3+1 LA 6.00 7.00 10.10 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, Omnibus Life Estate Punto Tg 2.50 Due minuti un libro Dok.: La7 Doc - Le citta segrete Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: La grande illusione (voj., Fr., '37, i. J. Gabin, P. Fresnay) Nan.: Star Trek Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. 0.45 Dnevnik 2.10 Aktualno: In Onda Aktualno: Vivo per miracolo La storia proibita del '68 (t Slovenija 1 6.50 Kultura 6.55 Odmevi 7.40 Na zdravje! 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Risana nan.: Marči Hlaček 9.40 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.10 16.00, 18.35 Risanke 10.20 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.30 Martina in ptičje strašilo (pon.) 11.00 Enajsta šola - oddaja za radovedneže (pon.) 11.25 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. odd.: Mount Everest (pon.) 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor pes 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nad.: Šola Einstain 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.10 Duhovni utrip 18.05 ZGNZ - Bif Father, 13. oddaja (pon.) 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.25 Števerjan 2010, 2. del 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.00 Evropski magazin - oddaja Tv Maribor (pon.) 11.30 Črno beli časi (pon.) 11.45 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 30.07.1992 12.40 (Ne)pomembne stvari (pon.) 13.30 Otroška serija: Mulčki 13.55 Glasbeni večer (pon.) 15.25 Podoba podobe: nova podoba narodne galerije (pon.) 15.50 Dok. odd.: Istra skozi čas (pon.) 16.55 Minute za... - oddaja Tv Koper 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Barcelona: EP v atletiki, prenos 22.15 Film: Vlomilca 23.45 Nad.: Zakon v modrem (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Fighting mad 15.50 Artevisione 16.20 Vesolje je... 16.50 Dokumentarna oddaja 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Obisk v akvariju 18.20 Bukvožerček 18.25 Ljudske zgodbe s krasa 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.35 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Barcelona: EP v atletiki, neposredni prenos 20.00 Potopisi 22.00 Arhivski posnetki 22.30 Globus 23.50 Nautilus 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in Videostrani 20.30 Objektiv: KUD Avgust (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Zelena bratovščina RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D - Marija Merlak: Prehrana in zdravje; Mi in morje - Franko Košuta; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Odiseja; 18.00 Kulturni dogodki; 19.25 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.20 Koristni nasveti veterinarja; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28 19.28Vremenska napoved in prometne informacije; 8.0010.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Pregled dogodkov; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.00 Predstavitev dnevnika; 12.15, 19.15 Sigla single; 13.00 Parole e musica; 13.33 Glasbena lestvica; 14.00 Uomini e dei; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 Etnobazar; 20.00-0.00 RC zvečer; 20.00 I classici italiani; 22.00 RC Lounge Caffe; 23.30 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.30 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 30. julija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 13/20 TOLMEČ O 11/17 A\JX H VIDEM o <ÍA# 16/25 O PORDENON 17/24 TRBIŽ O 10/16 o 10/15 KRANJSKA G. ČEDAD O 17/24 £ CELOVEC O 11/16 O TRŽIČ 14/17 O KRANJ O 12/16 S. GRADEC CELJE 16/20 O MARIBOR o 15/18 PTUJ O M. SOBOTA 016/19 o1 LJUBLJANA 15/19 POSTOJNA O 13/16 KOČEVJE O N. MESTO 16/20 o ^^ ZAGREB 16/23 O . o ČRNOMELJ REKA 19/24 PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES 1 SKOPJE O ^^ . .v ...... _ V noči na petek se bodo pojavljale nevihte ter bo obilno do zelo obilno deževalo. V večjem delu dežele bo pihal močan severni veter. Danes bo prevladovalo oblačno vreme z zmernimi padavinami, ponekod bodo padavine močnejše tudi s kakšno nevihto, predvsem na obali. V nižinskem pasu bo pihala zmerna burja,ob obali pa močna. Proti večeru bo vreme verjetno stabilnejše. Pretežno oblačno bo. Občasno bo deževalo, vmes bodo nevihte. Lokalno bodo možni tudi močni nalivi. Na Primorskem bo pihala zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju 18, najvišje dnevne od 15 do 21, ob morju in na Goriškem do 24 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1010 C Od severa se nam bliža hladna fronta, ta bo v noči na petek prekoračila Alpe. Danes čez dan bo nad severnim Jadranom nastalo ciklonsko območje.V prizemlju bo dotekala burja v višjih plasteh ozračja pa vlažen jugovzhodnik. Med soboto in nedeljo se bo prehodno okrepil „/-„S"^} anticiklon. Nad Italijo in Jadranom je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se počasi pomika prek naših krajev. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 19.36 Dolžina dneva 15.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.04 in zatone ob 10.11 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.04 najnižje -36 cm, ob 14.08 najvišje 32 cm, ob 20.30 najnižje -9 cm. Jutri: ob 1.10 najvišje 7 cm, ob 7.24 najnižje -27 cm, ob 14.47 najvišje 30 cm, ob 21.57 najnižje -10 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 6 2000 m............ 7 1000 m .......... 15 2500 m............4 1500 m .......... 10 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5 in v gorah 8,5. O GRADEC 14/25 MARIBOR 015/25 PTUJ O M. SOBOTA O 15/25 ZAGREB 15/25 O Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme; dopoldne bo ob morju pihala okrepljena burja, popoldne pa bo slabela. Maksimalne dnevne temperature bodo naraščale. Proti večeru bo vreme stabilno in veter šibak. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo na Primorskem sončno, burja bo ponehala. Drugod bo sprva še pretežno oblačno, dež bo dopoldne povsod ponehal. Popoldne se bo zjasnilo. V nedeljo bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Topleje bo. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Z DNEVNIKOM NA DOPUST Jaz in ti... in Primorski UNESCO - Po ukrepih ekvadorske vlade Galapagos umaknjen s seznama ogrožene svetovne dediščine Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu A-Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. BRASILIA - Unescov odbor za svetovno dediščino je zaradi ukrepov, ki jih sprejela vlada v Ekvadorju, sklenil, da je otočje Galapagos mogoče umakniti s seznama ogrožene svetovne dediščine. Galapagos se je "na črnem seznamu" znašel leta 2007 spričo negativnih učinkov, ki so ga na njegov občutljivi ekosistem imele trume turistov in nezakonito naseljevanje. Odbor je odločitev sprejel v sredo na 34. letnem zasedanju o svetovni dediščini, ki ga gosti brazilska prestolnica Brasilia. Sklep, ki ga podprlo 14 članov, pet je glasovalo proti, eden se je vzdržal, je že pozdravil ekvadorski minister za okolje Marcela Aguinaga. "Pomembno je dati priznanje prizadevanjem ekvadorske vlade v smeri zaščite svoje dediščine," je ob tej priložnosti povedal pobudnik umika Galapagosa z Unescovega seznama in vodja brazilske delegacije Luiz Fernando de Almeida. Ekvadorska vlada se je na uvrstitev na Unescov seznam odzvala s preselitvijo nezakonitih naseljencev, boljšim nadzorom nad turizmom in z aktivnostmi, namenjenimi povečanju prehranske in energetske samozadostnosti otočja s pomočjo sončne in vetrne energije, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vulkanski arhipelag v Tihem oceanu, ki je zaslovel po obisku Charlesa Darwina leta 1835, se nahaja približno 1000 kilometrov zahodno od ekvadorske obale. Sestavlja ga več kot 100 otokov. Na petih izmed njih živi približno 20.000 prebivalcev. (STA) Tadiceva družina na počitnicah na Brionih ZAGREB - Urad hrvaškega predsednika Iva Josipovica je potrdil, da je družina srbskega predsednika Borisa Tadica pred kratkim preživela tri dni na Brionih. Na Josipovicevo povabilo družini Tadic so se odzvali njegova soproga in njegovi mladoletni hčerki, medtem ko srbskega predsednika zaradi obveznosti ni bilo na Brione. Tanja Tadic je s hčerkama Mašo in Vanjo stanovala v protokolarni vili Jadranka. Glede na to, da jih je povabil Josipovic, je stroške kratkih počitnic plačala hrvaška država. Obisk je minil v popolni anonimnosti, za obisk Tadicevih pa niso vedeli niti v javni ustanovi Nacionalni park Brioni. (STA)