krat.
Poštnina plačana v gofovinL
Leto XI., št. 203 a
L]iabliassa, torek 2. septembra 1930
Cena 2 Din
L pravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek.: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon it. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13- — Telefon žt. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 1 — Telefon §t. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« tjaDa št 11.842; Praha čislo 78 180: W-en št. 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Ulične bitke v Budimpešti
Krvavi spopadi med policijo in delavstvom - Nastop vojaštva - Strojne puške in oklopni avtomobili - De-molirani lokali — Dva mrtva, več sto ranjenih
Budimpešta, 1. septembra. M. Za danes so bile napovedane velike demonstracije delavstva, ki jih je organizirala socialnodemokratska stranka. Policija je te demonstracije sprva sicer zabra-nila in prepovedala tudi zborovanje, vendar pa se delavci niso uklonili in so že v naprej izjavili, da bodo demonstrirali proti nadaljnemu zatiranju kljub vsem prepovedim. Zaradi tega so bile že v soboto izdane obsežne varnostne odredbe. Državni podtajnik v notranjem ministrstvu Kraczinskv je dobil vsa pooblastila in dovoljenja za uporabo oborožene sile. če bi drugače ne bilo mogoče ohraniti reda in miru. Na drugi strani je vlada povabila socialno demokratske voditelje na razgovor, v katerem se je z njimi sporazumela, da bo kljub oficijelni prepovedi dopustila zborovanje in povorko skozi glavne ulice, če jamčijo, da ne bo prišlo do neredov. Socialnodemokratski voditeji so sprejeli ta pogoj.
Včerajšnji dan je potekel brez večjih incidentov, dasi ie bilo že včeraj opaziti, da vlada v delavskih vrstah strašno ogorčenje zaradi prepovedi zborovanja in da lahko vsak hip pride do izbruha neredov in nemirov. Zato so že s:noči hodile po ulicah močne policijske patrulje, pojačane z žandarmerijo in vojaštvom. Noč je potekla v miru. toda današnji dan je napočil v znamenju i- rvavih pouličnih demonstracij in borb. Iz vseh predmestij so že okrog 8. zjutraj korakali proti centru mesta veliki oddelki delavstva. Na vseh važnejših križiščih so bile postavljene posebne re-diteliske skupine socialnih demokratov, ki so dajale delavskim skupinam navodila, kam naj krenejo.
Koderkoli se je vmešala policija, Je prišlo do incidentov, ki so običajno končali s tem, da je bilo več delavcev aretiranih. Vse to je vplivalo na delavske mase skrajno nepovolj.no in ko se je zbralo na oktogonskem trgu okrog 5 tisoč delavcev, so brez vednosti voditeljev krenili v povorki proti trgovskemu delu mesta. Policija je skušala delavske mase zavrniti m jih razkropiti, pa je bila preslaba. Policijske patrulje so se morale po prvem spopadu umaknitj pred razjarjeno množico, ki sedaj ni več poznala nobene meje in ovire. Demonstracije so zavzemale vedno resnejše oblike in še predno je prispelo policijsko oiačenje, so demonstranti že vdrli v trgovine, razbili izložbe in povsod, kamor so prišli, vse demolirali. Vdirali so tudi v privatne hiše in pretepavali stanovalce, o katerih so sodili, da pripadajo meščanskim krogom.
Končno je prišlo na pomoč vojaštvo, ki je streljalo u množico. Na bojišču sta ostala 2 mrtva in okrog 300 bolj ali manj hudo ranjenih. Demonstranti so se nato umaknili v mestni prak, kjer so s klopmi zgradili barikade. Pred barikadami se je vnela pravcata bitka. Tudi demonstranti so rabili orožje ter se je streljalo na obeh straneh. Policijo in vojaštvo so demonstranti vrh tega obmetavali s kamenjem, steklenicami in granitnimi kockami, ki so jih izruvali iz cestnega tlaka. Šele po skoro enourni borbi so se demonstranti razkropili. Aretiranih je bilo nad 100 oseb. Mesto je proti poldnevu sličilo kraju, v katerem je divjala vojna vihra. Na ulicah je videti samo vojaštvo in do zob oborožene policijske oddelke. Na važnejših križiščih so postavljene strojnice, vsa gar-ii'zija pa je v najstrožji pripravljenosti. Na vseh konceh mesta so se še ves dan vršile manjše praske med policijo in demonstranti, a za zvečer pričakujejo zopet novega navala na centrum mesta, ker so med tem prispeli večji delavski oddelki iz okolice, četudi so bile ceste, ki vodijo v mesto, strogo zastražene. Vlada je bila ves dan zbrana v ministrskem predsedništvu, kjer se je posvetovala o položaju. Splošno sodijo, da je položaj v Budimpešti izredno resen. Večerni listi o današnjih demonstracijah in borbah niso smeli poročati podrobnosti.
Dunaj, 1. spetmebra. s. Iz Budimpešte poročajo: Od socialnih demokratov za današnji dan napovedane demonstracije so okoli 13. ure ustvarile zelo opas-no situacijo. Prispele so vesti, da so demonstranti v ulici Benczur pričeli pleniti vile bančnih uradnikov. Alistenca vojaštva je prispela v dveh oklopnih avtomobilih. Oddanih je bilo nekaj salv. Vozovi rešilne postaje so odpremili ranjence. Na več krajih mesta je prišlo do težkih spopadov s policijo. Prihajala so poročila. da so demonstranti pričeli pleniti.
Proti poldnevu je na Andrassyjevi cesti korakalo približno 10.000 delavcev, ki so vpili: »Kruha! Dela! Doli z buržu-azijo!« Ustavljali so tudi avtomobile ter
bombardirali vozove cestne železnice. Več potnikov je bilo ranjenih. Policija je nato stopila v akcijo ter je z atako razpršila množico.
Večerna situacija
Budimpešta, 1. septembra, s. Proti 15. uri je imela policija položaj v rokah. V prvih večernih urah vlada povsod mir. Policija, vojaštvo in orožništvo je v najstrožji pripravljenosti, ker se za ponoč-ne ure pričakujejo novi nemiri.
Demonstranti so pretepli tudi dva socialistična poslanca, ki sta jih skušala miriti. Oba sta dobila tako hude poškodbe, da so ju morali prepeljati v bolnico. Tudi demokratskega občinskega svetnika Klara so demonstranti pretepli in so tudi njega morali s težkimi poškodbami odpeljati v bolnico.
Žrtve
Budimpešta, 1. septembra, s. Število žrtev izgredov znaša 2 mrtva, 57 težko in približno 300 lahko ranjenih. Policija poroča, da je sodelovalo pri izgredih približno 15.000 oseb, od socialno-demo-kratske strani pa se ceni število demonstrantov na 40.000. Od ranjenih stražnikov se borijo 4 s smrtjo. Demonstranti so zaklali nekega policijskega stražnika. Nato so napadli voz cestne železnice ter ga sežgali. Šele ko je prišlo vojaštvo ter je postavilo strojnice, se je množica umaknila. Novinar Bereny, ki je hotel oditi v avtomobilu v mestni log, da poroča svojemu listu o dogodkih, je bil s kamenjem težko ranjen. Njegov avtomobil je množica obkolila ter ga pričela bombardirati. Stanje ranjenega novinarja se smatra za resno.
Uradno madžarsko poročilo
Budimpešta. 1. septembra. AA. MTI poroča o današnjih delavskih demonstracijah: Delavske demonstracije so bile prirejene v mestnem gozdiču. Pri demonstracijah je bila ©na oseba ubita, ranjenih pa 50. Iz province poročajo, da je bila tam popolnoma mirno.
Že ob 7. zjutraj so bili aretirani štirje delavci, ki so nagovarjali svoje tovariše, naj prirejajo nerede. Ob 11.45 je korakalo po Andrassyjevi ulici okoli 10.000 delavcev v skupinah po 3 in 4. Množica je vzklikala revolucionarna gesla. Policija, orožništvo in reditelji socijalno-demokratske stranke so se trudili, da vzdržijo red, vendar pa je postajala množica čedalje bolj razburjena ter je s kamenjem in košči železa začela obmetavati okna, izložbe, avtomobile in tramvaje. V tramvajih in avtomobilih je bilo ranjenih več potnikov. Nato je stopila v akcijo policija, ki je razpršila množico z naskokom. V Dohanovi ulici je morala policija uporabiti sablje, da je mogla razpršiti demontrante, od katerih je bil eden ranjen na glavi. Tudi v mestnem gozdiču je morala policija s sabljami razpršiti gručo omladincev. Pri njih so bili našli letake komunistične vsebine. V bližnji Andrassy-jevi ulici je hotela množica vdreti v palače. Policija jo je obvladala šele, ko je dobila pojačenja, V več primerih je bila policija prisiljena rabiti orožje. V mestnem gozdiču so demonstranti razbili kavarno. V Bermo-jevi ulici so začeli demonstranti ropati in odnašati stvari iz neke vile, toda policija je demonstrante razpršila.
V bližini Milenijskega spomenika je množica razbila avtomobil ter ga zažgala. Policija je morala potegniti sablje. Ker je množica navalila na policijo s kamenjem in s svinčenimi drobci, ki so jih prinašali delavci iz neke tovarne, sta morala stopiti v akcijo dva oklopna avtomobila s strojnimi puškami. Na hišah je bilo razbitih mnogo šip ter na ulicah mnogo pasantov ranjenih. V nekem bližnjem sana/toriju so obvezali 300 ljudi. Reševalno društvo ni imelo na razpolago zadosti avtomobilov za prevoz ranjencev ter je moralo uporabiti privatne avtomobile, na katerih so visele zastavice Rdečega križa Policija je morala tu uporabiti strelno orožje. Mnogo demonstrantov in policistov je bilo ranjenih.
Francoski polet preko Atlantika
Pariz, 1. septembra. AA. Vso prošlo noč so se vršile na pariškem letališču Le Bour=> getu velike priprave za polet francoskih letalcev Costesa in Bellonta v Newyork. Start, ki bi se imel vršiti ob 5. zjutraj, je bil radi megle odložen. Izvršil se je v pr« vih popoldanskih urah. Ob 14.35 so letalo »Point d' Interrogation« (Vprašaj) opazili nad Irsko.
London, 1. septembra, g. Francoska letalca Costes in Bellonte, ki sta danes star-tala za polet v Ameriko, so danes ob 17.35 videli pri južni obali Irske v bližini mesta Kingstown. Letalca sta letela v zapadni smeri Na krovu je vse v redu.
Jugoslovenska razstava v Solunu
Beograd, 1. septembra, p. Dne 14. t. m. bo v Solunu otvorjena na svečan način ju« goslovenska razstava vzorcev, ki je velike propagandne važnosti za jugoslovensko na* rodno gospodarstvo, ker bo nudila mož« nost novih trgovskih stikov z bližnjim vzhodom. Razstavo bo otvoril osebno mi« nister trgovine g. Juraj Demetrovič.
ZAČETEK PROCESA V TRSTU
Včerajšnji prvi dan razprave je bil izpolnjen s formalnostmi in čita-b jem obtožnice - Državni tožilec zahteva za 7 obtožencev smrtno kazen
Velike varnostne odredbe
Trst, 1. septembra c. Danes popoldne ob 3. se je pričel pred izrednim tribunalom za zaščito države, ki se je v to svrho preselil iz Rima v Trst, proces proti 18 italijanskim državljanom jugoslovenske narodnosti, ki so obtoženi, da so rovarili proti državi, vršili razne teroristične akcije in pripadali tajni protifašistični organizaciji. Pri sedanji razpravi se zagovarja le 14 obtožencev, dočim se proti štirim vrši razprava v njihovi odsotnosti, ker so pobegnili v inozemstvo. Sodišču predseduje milični general Cri-stini, ki je v soboto prispel iz Rima v Trst.
Pred sodno palačo
Že dolgo pred 3. uro se je zbrala v okolici nove sodne palače v ulici Coro-neo velika množica radovednega občinstva. Prihoda obtožencev publika ni mogla videti, ker se ti nahajajo v ječah, ki so v zadnjem traktu same palače; s tem večjo napetostjo pa je opazovala prihajajoče sodnike, ki so sami milični oficirji in- so se pripeljali v paradnih uniformah tik pred 3. uro pred palačo.
V sodili dvorani
Medtem je bilo v sodni dvorani vse pripravljeno za pričetek procesa. Pred tribunalom stoji velika železna kletka, določena za obtožence.
Pred dvorano stražijo karabinjerji in miličniki, ki so razvršeni tudi po vseh hodnikih, ob vsakem oknu in po stop-njišču sodne palače. Pred glavnim vhodom sodišča je cel oddelek kara-binjerjev, okrog vse sodne palače pa je kordon miličnikov 58. legije in oddelek karabinjerjev. Ob vhodu v palačo se vrši izredno stroga kontrola. Vsi uslužbenci sodišča, vsi odvetniki in ostali, ki imajo opravka pri procesu, morajo imeti posebne izkaznice, ki jih izdaje policijska direkcija. Brez te izkaznice ne more nihče v sodno poslopje. Kontrola se vrši tudi po stopnišču, a predno dovolijo vstop v sodno dvorano, vsakogar natančna preiščejo, ali nima morda pri sebi kakega orožja.
Sami fašistični novinarji
Dvorana je bila kljub temu polna do zadnjega kotička. Vstopnice so dobili Ie zanesljivi fašisti. Tudi novinarska klop je gosto zasedena, a nied novinarji ni nobenega inozemskega dopisnika. Napovedano je bilo, da bodo prisostvovali tudi nekateri nemški, angleški in ameriški žurnalisti, toda prišel ni nobeden; ali zaradi tega, ker ni dobil vstopnice ali morda iz kakih drugih razlogov, ni znano. (Pri tej priliki moramo demantirati vest >Popola di Trieste«, češ da je tudi s>Jutro« dobilo dovoljenje, da sme poslati na proces svojega poročevalca. Vest je na žalost docela izmišljena in od fašističnega organa lansirana v svet s prozorno tendenco. Op. ur.)
Pozornost vzbuja, da se nahajajo med poslušalci francoski in angleški generalni konzul ter turški konzul.
Šest zagovornikov
Obtožence zagovarja 6 odvetnikov, postavljenih s strani sodišča in sicer Miloša, Bidovca, Spangerja in Pertota dr. Guido Genarini, Marušiča in Sirka dr. Chesich, Nikolo Kosmača dr. Bo-logna, Josipa Kosmača in Obada dr. Matosel, Štoko, Zaharja in Valenčiča dr. Luiggi Contreras, Ruplja, Kaca in Franceschinijevo pa dr. Chersich.
Prihod sodnikov
Par minut po 3. uri so stopili v dvorano člani izrednega sodišča s predsednikom generalom Cristinijem na čelu. Vsi so bili v vojaških uniformah. Publika občuduje mladostno postajo komaj 33 letnega predsednika generala Cristi-nija, ki v svoji sijajni generalski opremi izgleda še mlajši nego je. Ob grobnem molku je odredil predsednik, da se privedejo v dvorano obtoženci.
Prihod obtožencev
Odprla so se postranska vrata in obdani od bajonetov so se pojavili v dvorani obtoženci. Kot prvo so privedli gospo Zofijo Franceschini, še mlado, 32 letno soprogo soobtoženega Hilarija Franceschinija, proti kateremu pa je bila razprava odgodena. Njena vitka postava in njeno bledo lice vzbujajo občo pozornost. Za njo so privedli ostale obtožence v sklenjeni vrsti ter jih zaprli v kletko, okrog katere so se grupirali karabinijerji.
Z razločnim glasom odgovarjajo obtoženci na predsednikova vprašanja po osebnih podatkih. Vsem je videti na bledih obrazih dolga doba preiskovalnega zapora, a mirni in prisebni so vsi brez izjeme.
Čitanje obtožnice
Obtožnica je zelo obširna in obsega 35 na stroj tipkanih strani. Naperjena ie proti vsem 87 obtožencem, proti katerim bi se bila morala po prvotnih dispozicijah vršiti razprava, pač pa so bili oni redki odstavki, ki govore le o obtožencih, proti katerim je bila razprava odgodena, pri čitanju na današnji razpravi izpuščeni. Obtožnica očita obtožencem, da so vodili sistematično protiitaliiansko akcijo, zlasti z razširjanjem tajnih letakov, ki so vsebovali same laži proti Italiji. Nastopali da so z uboji napram državljanom, ki so zvesti italijanski domovini, nastopali pa da so s terorističnimi dejanji zlasti proti važnejšim osebam, napadali javna poslopja, vršili špiionažo in druga zločinska dejanja. Takih zločinstev je bilo tekom poslednjih štirih let izvršenih v Julijski Benečiji 99. Med njimi je bilo 31 oboroženih napadov in poskušenih ubojev napram fašistični milici in karabinjerjem. dalje 13 izvršenih ubojev, 11 požigov šol in vojaških objektov, 8 terorističnih atentatov in 4 vohunska zločinstva.
Obtožnica pravi dalje: »Vse kaže, da teh zločinov ni pripisovati samo manifestacijam posameznih krim. individujev, nego organizirani skupini, ki je imela točen ire-dentističen načrt proti Italiji. Cilj vsega zločinskega delovanja je bil ogražanie državne varnosti in razširje strahu med delovnim ljudstvom Julijske Benečije. Bilo ie mnogo konkretnih dokazov v breme takih poedincev, ki so izvrševali gori navedena zločinstva, ni pa bilo mogoče ugotoviti popolnoma točno one prave organizacije. ki so ji nedvomno pripadali vsi njeni odgovorni člani in od katere so oni prejemali tudi denar, orožie in eksploziva.
Dalje govori obtožnica podrobno o ubo« ju novinarja Guida Neria in opisuje na« tančno dogodek dne 10. februarja t 1.. ko je ob 11. zvečer eksplodirala bomba v pro« štorih fašističnega dnevnika »Popola di Tri« este«. Obtožnica izvaja med drugim: Pri tej eksploziji je bil usmrčen novinar Neri, težko ranjeni pa so bili neki sotrudnik li« sta, neki tipograf in neki sluga. Tudi po« slopje je bilo precej poškodovano. Bomba je imela zelo veliko eksplozivno moč. Malo pred tem je bila meseca januarja eksplodi« rala bomba tudi pri Svetilniku zmage v Trstu. Že prvi podatki preiskave so poka« zali, da sta bili obe bombi enake konstrufc« cije in napolnjeni z enako eksplozivno snovjo. Tudi protiitalijanski letaki, ki so bili najdeni na različnih krajih in v raz« ličnem času so bili po vsebini identični. Atentati so se vršili docela sistematski po navodilih z enega in istega mesta. Malo kasneje so bili najdeni tiskani letaki, Iz katerih so oblastva doznala za izvor teh terorističnih protidržavnih akcij in zasledi* la tajno organizacijo, ki jih je vodila.
Organ tega tajnega terorističnega udru-ženja je bil list »Borba«, ki je napadal italijanske šole, zlasti pa organizacijo Balille. Obtožnica navaja razne citate iz lista. Leta 1928. je »Borbac prenehala izhajati, mesto nje pa so začeli zarotniki, pravi dalje obtožnica, izdajati tajen, hektografiran list pod imenom »Svoboda«. Tega lista je izšlo sedem številk, zadnja dne 30. junija 1930 Obtožnica navaja tudi iz tega lista razne citate in pravi, da mrgoli ta list najhujših žalitev proti italijanskemu narodu, dinastiji, duceju in fašizmu, da je hujskal proti režimu in ščuval proti lojalnim državljanom slovanske narodnosti. Ko je bil izvršen atentat na iPopoio di Trieste«, je ta list odobravat atentat z naslednjimi besedami: »Ta atentat je dokaz, da še obstoja pravi ca. Ni onemogočeno nadaljnje izhajanje tega lista, to je bil le resen opomin, opomin za bodoče in kazen za zločine, ki jih je ta lisi izvršil nad našim življem.«
Nadalje ugotavlja obtožnica, da je bil poleg lista »Svoboda« razširjen med Slo« venci m Hrvati tudi »Primorski glas«, ki izhaja v inozemstvu in ki piše popolnoma v enakem smislu.
Obtožnica očita današnjim obtožencem poleg atentatov na »Popolo di Trieste« in na »Svetilnik zmage« še, da so v maju 1928 poskušali zažgati šolo v Tolminu, da so dn 29. avgusta 1929 zažgali dečje zavetišče v Proseku, da so ustrelili fašističnega poli« cijskega agenta Kureta, da so zažgali šolo v Zgoniku ter poskušali še letos zažgati nekatere druge šole in dečje domove ter da so umorili zakonca Marangoni.
Kazenski predlog
Državni tožilec zahteva ob zakliučku obtožnice za sedem obtožencev smrtno kazen, za ostale pa tridesetletno ječo.
Smrtno kazen zahteva za Bidovca.
Miloša, Valenčiča, Marušiča, Spangerja, Obada in Ruplja.
Zaključek včerajšnje razprave
Po obtožnici so bili prečitani razni akti, protokoli in izvidi. Prečitana je bila tudi zahteva očeta pokojnega novinarja Nerija in fašistične stranke v Trstu kot lastnice »Popola di Trieste,« da se ju pripusti k proces u kot privatna udeleženca. Sodišče bo o tem še sklepalo. Pravilnik izrednega tribunala ne pozna privatnega zastopstva in bo zato ta predlog najbrž odklonjen
Ob 6. je predsednik razpravo prekinil ter odredil nadaljevanje za jutri popoldne ob 3. Obtožence so odvedli zopet v ječo in počasi se je praznila dvorana. Niti v dvorani niti v mestu ni prišlo danes. do nobenega incidenta.
Tudi jutri bo še izpolnjena razprava z raznimi formalnostmi. Interesantno je, da celokupni fašistični tisk danes ne piše več o morilcih in teroristih, temveč le še o »slovanskih antifašistih«.
Poskusen atentat na Cristinija
Trst, 1. septembra, r. Današnji listi po« ročajo, da je bil včeraj v Bologni izvršen atentat na vlak, s katerim se je peljal pred« sednik izrednega tribunala general Cristini iz Rima v Trst. Na progo je bila nastavlje« na bomba, ki je eksplodirala v trenutkn ko je privozil vlak. Eksplozija je razdeja* la neki vagon, pri čemer sta bila dva por« cika težje ranjena. Vlak je imel zaradi t*» ga tričetrturno zamudo. Podrobnosti še m« so znane. Listi objavljajo le kratek slu?« ben komunike, ki pravi, da je bila na lice mesta odposlana sodna komisija, da uvede preiskavo in ugotovi napadalce.
Stroge odredbe za vstop v sodno dvorano
Trst, 1. septembra, č. Danes je bil ob» javljen naslednji uradni komunike policij« ske prefekture: »Od ponedeljka 1. septem« bra dalje je dovoljen pristop v poslopje sodišča samo osebam, ki se izkažejo z le« gitimacijo, izdano od policijske direkcije. Izkaznice morajo, imeti vse osebe razen čla« nov izrednega tribunala, torej tudi držav« ni uslužbenci sodišča, odvetniki in vsi dru« gi, ki imajo kak opravek na sodišču vštevši policijske uradnike, oficirje, karabinijerje in miličnike.«
Ganljivo slovo od slavne vojaške zastave
Knjaževac, 1. septembra, č. Danes popoldne se je vršila na tukajšnjem kolodvoru ganljiva svečanost. Spremili so namreč na vlak staro častitljivo zastavo 14. peš-polka »Prestolonaslednik Peter«. Tudi ta zastava bo zamenjana dne 6. t. m. za nov jugoslovenski prapor. Na kolodvoru se je zbralo nad 2000 meščanov, ob vlaku pa je bila postavljena vojska in vojaška godba. Predsednik mestne občine je imel ganljiv govor, v katerem je naglašal, da izročajo sedaj Knjaževčani svojo svetinjo viteškemu kralju s čistim srcem in z vsem ponosom. Ta svetinja govori, kaj so Knjaževčani storili za ljubljenega kralja in domovino. Na čelu mnogih zmag so nosili očetje Knjažev-čanov v svojih koščenih rokah to slavno znamenje. Med govorom predsednika mestne občine je občinstvo vseprek plakalo. Končno se je poveljnik polka prisrčno zahvalil govorniku za njegove iskrene poslovilne besede, nakar je vojaška godba za-svirala državno himno.
Nova tržnica v Zagrebu
Zagreb, 1. septembra, n. Davi ob 8. bila svečano otvorjena nova zagrebška mestna tržnica. Pri slovesni otvoritvi je bi« Jo navzočih mnogo mestnih zastopnikov z županom dr. Srkuljem na čelu, predstavni« ki raznih gospodarskih ustanov, banske uprave itd. Dr. Srkulj je v svojem govoru naglašal veliko važnost te nove mestne pridobitve. Za njim je govoril še neki mest« n' zastopnik, nakar so si vsi povabljenci ogledali novo tržnico.
Dr. Ramljak oproščen
Zagreb, 1. septembra, č. Danes dopoldna se je vršila pred velikim senatom tukaj« šnjega sodišča kazenska razprava proti ad« vokatu dr.. Ivu Ramljaku, obtoženemu za dejanja po čl. 1., točka 1. zakona o zaščiti države in za prestopek po § 308 kazenske« ga zakonika. Zastopnik javne obtožbe dr« žavni tožilec dr. Griinwald je prečital ob« tožnico, nakar je obtoženčev zagovornik dr. Španič v daljšem govoru dokazoval nedolžnost dr. Ramljaka. Senat petorice ie po daljšem posvetovanju res oprostil Ram« ljaka krivde in kazni. •	—
Šumadijski seljaki na ekskurziji
Križevci, 1. septembra n. Danes je prispela semkaj skupina šumadinskih selja-kov, ki obiskujejo razne gospodarske institucije. Popoldne so gostje iz Srbije nadaljevali pot v Podravino.
Deputacija naših izseljencev iz zapadne Evrope pri ministrskem predsedniku
Ministrski predsednik general Živkovič je deputaciji pod vodstvom g. Bolhe obljubil vso podporo — Važna konferenca v ministrstvu socialne politike
Kdo je kradel v blejskih kaMnaD?
Senzacijonalna aretacija dolgo zasledovanega tatu na Bledu — Are-tiranec je dobro znan Ljubljančan — Kako je prišlo do aretacije
Beograd, 1. septembra, p. Danes dopoldne je ministrski predsednik general Peter Živkovič sprejel v vladnem predsedstvu deputacijo naših izseljencev iz zapadne t v rope, ki so se v minulem tednu po dolgem času vrnili za par dni v domovino, da posetijo svojce in obiščejo svoje domače kraje. Deputacijo je vodil znani agilni organizator jugoslovenskih izseljencev na westfal-skem g. Pavel Bollia, pridružil pa se ji je tudi prvi podstarešina SKJ g. Engel-bert Gangl. Ministrski predsednik gospod general Živkovič je sprejel deputacijo zelo ljubeznivo ter se zanimal po-drobno za življenje in razmere v jugoslovenskih izseljeniških kolonijah. Gospod Pavel Bolha je podal ministrskemu predsedniku obširno poročilo ter sa seznanil s težnjami in željami izseljencev; orisal je težkoče, s katerimi se morajo boriti v inozemstvu v pomanjkanju primerne zaščite po pogodbah. Podrobno je tudi očrtal razmere, ki vladajo med našimi izselienci v nacionalnem pogledu.
G. ministrski predsednik je sprejel z največjim zadovoljstvom na znanje poročilo g. Bolhe, zlasti njegove informacije o probujanju narodne zavesti ter izrazil tudi svoje zadovoljstvo, da je imel priliko spoznati g. Bolho, o čigar delovanju med našimi izseljenci je slišal že mnogo lepega. Obljubil je izseljencem vso podporo vlade, ki bo poskrbela, da se z vsemi državami sklenejo slične pogodbe kakor z Nemčijo v pogledu
socialnega zavarovanja.
Razgovor se je nanašal tudi na narodnostne prilike med izseljenci. Dogovorjeno je bilo. da bo uprava SKJ poslala v vse večje izseljeniške kolonije sposobne sokolske delavce, da bodo med izseljenci organizirali in v prvi dobi vodili sokolska društva, da bi se tudi na ta način kar najbolj poglobili stiki med izseljenci in domovino. Navzoči prvi podstarešina SKJ g. Gangl je v tem pogledu obljubil vso podporo sokolske savezne uprave. Nadalje se bo gledalo na to, da se ustanove v jugoslovenskih izseljeniških kolonijah knjižnice in sploh podpira narodno-kulturno delo.
Deputacija se je g. ministrskemu predsedniku prisrčno zahvalila za izkazano naklonjenost ter se je poslovila od njega s trdnim prepričanjem, da se bodo zveze med našimi izseljenci v za-padni Evropi in domovino sedaj še boli poglobile.
Popoldne je posetila deputacija ministra socialne politike g. Preko, kateremu je obrazložila svoje želje in preloge glede socialnega zavarovanja in sklenitve potrebnih pogodb s Francijo, Belgijo in Holandsko. Po sprejemu pri ministru se je vršil? v ministrstvu dolgotrajna konferenca z resornimi načelniki, na kateri se ie podrobno razpravljalo o teh predlogih. Konferenca se bo jutri še nadaljevala. Jutri bo deputacija sprejeta tudi pri zunanjem ministru.
Uspeh jugoslovenskih letalcev
Razdelitev nagrad našim letalcem v Varšavi — talci tudi v višinskem poletu prvi
Jugoslovenski le-
Ljubljana, 1. septembra.
Bled kakor Ljubljano je presenetila novica o senzacionalni aretaciji Ljubljančana Frana M„ ki ie bil v nedeljo dopoldne aretiran na Bledu v Grajski kopeli kot že dolgo zasledovani vlomilec v kopališke kabine.
V teku letošnje sezone ie bilo v našem najlepšem letovišču, zlasti v Grajski kopeli, izvršenih več tatvin, ki jih varnostne oblasti nikakor niso mogle pojasniti. Zmanjkovale so iz kopaliških kabin ure, dragocene zapestnice, prstani, v glavnem pa denar. Čuti je bilo več pritožb od strani letoviščarjev. zaradi česar so postali blejski orožniki še paz-ljivejši. Toda tat je bil sila spreten in oprezen. Zadnje tedne šele je postal eden izmed mlajših blejskih orožnikov pozoren na elegantnega, nekoliko debeluša-stega moškega srednje starosti, ki ie že lansko sezono bival več tednov na Bledu ter ga je bilo prav često videti tam tudi letos. Gotove okoliščine so prav živo govorile za to. da utegne biti skrivnostni vlomilec v kabine v Grajskem kopališču baš ta moški iz Ljubljane, znan posebno kot pevec.
Mnogo opazovani Fran M. je prebil letos le del svojih počitnic nax Bledu. nakar ga je zmanjkalo, a se je pojavljal redno samo vsako nedeljo kot kopalec v Grajski kopeli. A vselej, kadar ga je bilo videti, ie bila prijavljena upravi kopališča in orožniški postaji kaka večja ali manjša tatvina v kabinah.
Ker so govorili vsi znaki za to, da je že dolgo iskani tat omenjeni Ljubljančan, so ga orožniki vzeli na piko in ga neopaženo dosledno nadzorovali. Preteklo nedeljo je bi! na straži mlad orožnik, ki se je preoblekel v civilno obleko in zasledoval Franca M. ves čas njegove prisotnosti v kopališču. France M. se je pripeljal na Bled z jutranjim vlakom in odšel po zajtrku naravnost v Grajsko kopel. Grel se je nekaj časa na soincu in brižno opazoval svojo okolico. Pazil je v glavnem na prihaja-
joče kopalce in jih zasledoval do njihovih kabin. Kmalu potem, ko je prišel sam v kopališče, se je pojavil tam tudi neki letoviščarski par, ki je dobil svojo kabino v pritličju. Čim se je par pojavil zunaj v kopalni obleki in se po kratkem solnčenju oddaljil od brega, že se je Franc M. odpravil k njuni kabini. Trenutek — in kabina je bila odprta.
' Franc M. je vstopil in zaprl vrata za seboj. Komaj pa je bil v kabini, že je pričel nekdo zunaj trkati na vrata. Pred preplašenega Ljubljančana je stopil v kabino mlad fantek, ki ga je opozoril, da je zašel v napačno kabino. F. M. se je pričel ves zmeden izgovarjati, da se je res zmotil. Skušal se je dečka otresti, kar pa se mu ni posrečilo. Minuto zatem je prihitel pred kabino preoblečeni orožnik, ki je Franceta M. pozval, naj mu sledi na orožniško postajo.
Govori se tudi. da je bil Franc M. v kopališču oblečen in mu je padel vitrih iz zvitka časopisov na tla. kar je opazil neki detektiv, ki je opozoril na to preoblečenega orožnika in je to neposredno vodilo do aretacije. Dejstvo je. da je mladi orožnik, ki je tatu aretiral, našel vitrih v čevlju konalca, v čigar kabino se je bil Franc M vtihotapil.
Na orožniški postaji je aretiranec protestiral proti rosto^-.rju orožnika 'm zatrjeval. da je nedolžen. Prvotno se ie zagovarjal, da je zalezel v omenjeno kabino, ker se je zmotil, pozneje pa ie prvo trditev popravit in navedel, da je zalezoval neko damo. Orožniki mu seveda niso mogli verjeti in so ga nod težo dokazov takoj po zaslišanju eskor-tirali v zapor sreskega sodišča v Radovljici. Vest je bila sporočena tudi v Ljubljano. Policija je danes izvršila na stanovanju Franca M hišno nreiskavo. Aretiranec je namreč osumljen, da je zagrešil več tatvin tudi lani. Po hranilni knjižici je baje dognano. da je Franc M. ravno v sezonskih mesecih vlagal denar v hranilnico ...
Varšava, l. septembra. A A. Danes so bili objavljeni končni izidi velikih' letalskih tekem Male antante in Poljske, ki so bile od 27. ilo 30. avgusta. Glavno razsodišče v Varšavi je prisodilo jugoslovenski letalski ekipi od 5 nagrad in premije, prvo častno nagrado za ekipo in dve individualni nagradi ter premijo, ki se razdeli med člane ekipe. Češkoslovaški major Klebs in poročnik izvidnik Frank sta prejela dve častni nagradi in dve individualni nagradi. Kazen tena so bile med zmagovalce razdeljene še posebne nagrade njihovih držav.
Zmagovito jugoslovensko ekipo predstavlja letalski kapetan II. klase Vladko Šintič z izvidnikom - letalskim kapetanom I. klase Kamilom Lukanovičem.
Individualno nagrado je prejel letalski kapetan I. klase Jerolin Novak z izvidnikom - letalskim poročnikom Milanom Man-draševičem, ki prejmeta tretjo individualno nagrado. Nadalje so bili odlikovani kot člani posameznih ekip letalski kapetan I. klase Dragotin Rupčič z izvidnikom letalskim kapetanom Ni kolom Nikico in letalski kapetan II. klase Hinko Hubel z izvidnikom-letalskim poročnikom Dragotinom Doljan-skim.
Ena častna nagrada, ki je bila prisojena jugoslovenski ekipi, pripade aeroklubu kraljevine Jugoslavije
Od vseh udeležencev na teh tekmah je
Poljski protest proti
Veliko protestno zborovanje v Va kršitve svojih teri
Varšava.. 1. septembra. AA. V prisotnosti nad desettisoč oseb se je včeraj v Varšavi vršila velika manifestacija proti izjavam ministra za okupirane kraje Treviranusa. Izglasovana resolucija ugotavlja, da ves poljski narod z gnusom obsoja vse zahteve po okrnitvi ozemlja poljske države. Poljska ne bo nikdar dovolila, da bi ji kdo odtrgal samo ped njenega ozemlja, osvobojenega izpod stoletnega jarma. Resolucija daije ugotavlja, da je bila ponovna priključitev ozemelj Poljski, ki so ji bila nekoč ugrabljena. samo dejanje mednarodne pravičnosti. Resolucija je bila izročena poljskemu ministru zunanjih zadev Zaleskemu, ki je delegaciji potrdil, da je poljska vlada popolnoma soglasna s poljskim narodom in da bo ostala vedno čuvarica teritorijalne nedotakljivosti republike ter ne bo nikoli dovolila, da bi se na kakršenkoli način izvršilo nasilje nad poljskimi pravicami.
Podrobnosti o tragični najdbi osta severni tečaj — Izjave voditelja
trupla po
Tromsoe. 1. spe-tmbra. AA. Danes, na deseti dan, odkar je bilo svetu sporočeno, da so našli ostanke Andreejeve balonske eks-pedicije na severni tečaj, so ostanke tragično preminulega raziskovalca in njegovih tovarišev pripeljali v Tromsoe. Vse prebivalstvo je izkazalo zemeljskim ostankom teh junakov zadnjo čast. Vodja norveške ekspedioije, ki je n'ašla ponesrečence v večnem ledu, Gunar Horn, je poslal vladi brzojavko, obstoječo iz 3000 besed. Brzojavni uradniki so morali ostati v službi vso noč, da so zmogli Gunarjevo brzojavno poročilo in brzojavke, ki so jih poslali posebni poročevalci svetovnega časopisja.
Stockholm, 1. septembra. AA. »Dagbla-det« priobčuje intervju z Gunar Hornom, ki je našel zemeljske ostanke Andreeja in njegovih tovarišev. Zdi se, da so bila prva poročila pretirana in da trupla nikakor niso tako ohranjena, kakor so prvotno poročali. Gre za okostnjake, ki se jih drže le drobni ostanki mesa. Videti pa je, da so nad taboriščem, kjer so zmrznili Andree to njegovi tovariši divjali ponovni hudi polarni viharji. Andreejeve ostanke so mogli identificirati le z dnevnikom, ki so ga našli v njegovem žepu. Horn dvomi, da bo
prispela le jugoslovenska ekipa v Varšavo kompletna. Te zmage jugoslovenskih letalcev so tem pomembnejše, ker so se morali borili s prvovrstnimi člaui češkoslovaškega, rumunskega in poljskega letalstva. Podrobni podatki bodo objavljeni kasneje.
Varšava, 1. septmbra. AA. Poljski aero« klub je objavil tele podrobnosti o rezul« tatih tekmovanja na letalskih tekmah dr« žav Male antante in Poljske Po tekmah v višinskem letanju so dosegli posamezni' ki naslednje število točk:
Novak 888, Rupčič 884, Hubl 887, Sintič 961, Klek 932, Langer 809. Mareš 559, Zvo* zil 750. Papakovsku 656, Rotaru 542, Pac« leanu 559, Virovicki 748, Skršepmski 754
Ker je po pravilniku tekmovanj določe« na ponovitev nekih točk, se te številke lah« ko še izpremene. Doslej je znano samo to, da je jugoslovensko moštvo zavzelo prvo mesto.
Praga, 1. septembra, h. V češkoslovaški javnosti je placement češkoslovaških letalcev pri krožnem poletu po državah Male antante in Poljske povzročil precejšnjo nevo-ljo. Trdi se, da so objavljeni rezultati le provizorni. Od češkoslovaške strani je bil vložen protest. sNarodni listy« pišejo, da se imajo Jugosloveni za svoj uspeh zahvaliti predvsem res odličnim zmožnostim svojih letalcev, vendar pa se mora zahtevati pravica.
izjavam Treviranusa
ršavi — Poljska ne bo dovolila torijalnih pravic
Varšava, 1. septembra, s. Včeraj so se vršile v Lodzu velike demonstracije proti Tre-viranusovemu govoru. Pri demonstracijah je prišlo do spopadov med demonstranti in policijo. Ko je po končanem protestnem zborovanju približno 3000 oseb odšlo proti nemškemu konzulatu, je skušalo 50 policijskih stražnikov preprečiti njihov pohod. Demonstranti pa so prodrli policijski kon-don ter prišli pred nemški konzulat. Ker so bila vrata zaprta, jih je nekaj demonstrantov poskušalo odpreti s silo. Policijski komisar je bil težko ranjen, šest policijskih podčastnikov in približno 15 policistov pa več ali manj težko ranjenih. Množica je razbila šipe na poslopju konzulata. Policija je aretirala 20 voditeljev demonstrantov. Danes dopoMne je zastopnik lodzskega voj-vodstva prišel v konzulat ter se je "v imenu oblastev opravičil zaradi včerajšnjih dogodkov.
nkov Andreejeve ekspedicije na norveške ekspedicije, ki je našla nesrečencev
mogoče konservirati trupla, pač pa. sodi, da se bo posrečilo rešiti dnevnik in ostale zapiske. Horn potrjuje, da so člani ponesrečene ekspedicije poizkusili vse, da se rešijo in da so se prehranjevali s ptiči, dokler niso podlegli hudemu mrazu. Ekspedicija je prehodila kakih 300 km. Dve trupli sta ležali streljaj daleč od Andreeja. Taborišče je bilo pokrito s trdim snegom.
Odprava sekvestrov
Praga, 1. septembra. AA. Po haaškem dogovoru so v antantnih državah oproščena avstrijska in madžarska posestva sekvestracije, ker so se antantne države odrekle odškodnini. Tako bodo oproščeni sekvestracije tudi avstro-ogrski podaniki na češkoslovaškem.
Katastrofa angleškega parnika
London, 1. septembra. AA. >Daily Te-legraph« poroča, da je francoski parnik »Ami« trčil v angleški parnik »Shurham« ob Cromwellski obali. Parnik »Shurham« se je potopil in je francoski parnik »Ami« rešil njegovo posadko. Tudi »Ami« je hudo poškodovan.
Briining o nemški zunanji politiki
Berlin, 1. septembra. AA. Nemški kan-celar Briining je imel v Trieru na volilni skupščini tamošnje centrumaške stranke govor, v katerem je rekel, da se Nemčija po izpraznitvi Porenja nahaja pred novimi velikimi nalogami v zunanji politiki. Briining je omenil težak položaj, ki vlada po vsem svetu, ter je opozoril na odgovor nemške vlade na Briandov memorandum, ki mu je smoter odstranitev vzrokov sedanjih nepri-lik in težkoč na političnem in gospodarskem polju. Briining je dalje izrazil mnenje, da mora nemška zunanja politika načelno iti še dalje po poti, po kateri je hodila doslej, vendar pa mora imeti dovolj čvrsto smer in okrepiti zaupanje vase doma in v inozemstvu. Naposled je poudaril, da je neugoden problem Nemčije, kako rtaj uspešno konsolidira položaj doma.
Po razpustu poljskega parlamenta
Varšava, 1. septembra, d. Policija je aretirala več senatorjev in poslancev, katerih imuniteta je potekla z razpustom parlamenta. Večinoma gre za parlamentarce ukrajinske manjšine.
Varšava, 1. septembra, d. Z namenom, da povsem onemogočijo tatvine, rope in sa-botažna dejanja proti železnicam, ki so se dogajala zadnje čase v Lvovu in okolici, so policijske oblasti priredile v soboto racijo proti zločinskim organizacijam. Pri tem je bilo aretiranih kakih 30 oseb. Pri njih so našli eksplozivne snovi, bogata denarna sredstva in listine, iz katerih je razvidno, da so sabotažna dejanja in zločine vodili in subvencijonirali inozemski elementi.
Varšava, 1. sept. d. Zdravstveno stanje podmaršala sejma Dombskega, na katerega je neki vojak izvršil atentat, je zelo resno. Tudi sejmskemu maršalu Daszyn-skemu so v soboto zvečer ponovno grozili po telefonu neznanci s smrtjo. Vojaške oblasti so uvedle proti napadalcu na Dombskega preiskavo.
Ženitev nadvojvode Albrehta
Budimpešta, 1. septembra, s. Listi objavljajo vesti o inozemskem potovanju bivšega nadvojvode Albrehta. »Reggely Ujsag« doznava, da je Albreht ob koncu prejšnjega tedna odpotoval z rednim letalom iz Budimpešte v Lequezio, da bi tam dobil dovoljenje bivše cesarice Zite za svojo nedavno sklenjeno poroko. List »Haetfd Na-plo« pa javlja, da nadvojvoda Albreht ni odpotoval v Lequeizio, temveč v Madrid, da bi tem prosil svojega bratranca španskega kralja za podporo pri Vatikanu zaradi razveljavljenja prvega zakona svoje prve soproge.
Komunistični izgredi v Miirzzuschlagu
Gradec, 1. septembra, d. V Miirzzuschla« gu je v soboto zvečer povzročil v gostilni neki kovaški pomočnik izgred. Ko so ga hoteli prepeljati v policijsko stražnico, se je uprl in so morali policijski stražniki proti njemu uporabiti orožje, pri čemer je bil ranjen. V zadevo so se vmešale tudi dru ge osebe ter se je pred občinskim poslop« jem zbralo kakih 200 oseb, večinoma ko« munistov, ki so grozili, da bodo poslopje zažgali, če aretiranca ne izpuste. Policijski stražniki so s pomočjo orožnikov skušali množico razgnati, kar pa se je šele posre> čilo, ko so došla ojačenja orožnikov. Iz« gredi so trajali dve uri. Več demonstran» tov je bilo ranjenih, pet pa so jih aretirali in so bili izročeni sodišču v Leobnu.
Prometne nezgode v Berlinu
Berlin, 1. septembra d. Včeraj se je pripetilo več prometnih nezgod, pri katerih sta bili dve osebi ubiti, 12 pa težko ranjenih.
Gozdarska in lovska razstava
' Letošnja jesenska velesejmska prireditev, ki ie že peta po redu, je takoj prve dni pritegnila od blizu in daleč na tisoče po-setnikov. Naš velesejem se je s svojimi prireditvami že tako uveljavil, da mu vsaj v naši ožji domovini ne bi bila potrebna nikaka reklama, ker široka publika po dosedanjih izkušnjah dobro ve, da ji vsaka nova prireditev nudi kaj posebnega in obilico novih zanimivosti. Letos pa nam gozdarska in lovska razstava brez dvoma nudi več kakor smo pričakovali. Že včeraj so posetili velesejem nekateri nemški gozdarski strokovnjaki, ki so se nadvse pohvalno izrazili o organizaciji gozdarske razstave. Zlasti jih ie preseneti! način, kako nazorno in poučno je razvrščen bogati razstavni materijal in kako popolno, spretno ter za vsakogar razumljivo je predočen statistični in strokovno tehnični materijal, pomešan z zanimivimi modeli, plastikami, reliefi itd. tako da izgubi vsak vtis suhopar-nosti. Ta nadvse laskava sodba naj bi dala vsem našim šolskim vodstvom zadnji povod, da organizirajo v čim večjem številu izlete naše šolske mladine na to zanimivo prireditev.
Tudi velesejmski del razstave je prav lepo uspel. Zlasti so močno zastopane vse produkcijske panoge lesne industrije in obrti, predvsem pohištveno umetno mizarstvo. Veliko pozornost vzbuja razstava domače obrti iz ribniške okolice, ki ie s svojo suho robo napolnila ves bivši finski paviljon. Močno so na razstavišču zastopani tudi kmetijski stroji v največji izbiri.
Veliko novost predstavlja letos v zvezi z lovsko razstavo tudi velesejmski kino na veseličnem prostoru, kjer se zvečer od pol 8. ure naprej) predvajajo na prostem krasni naravni posnetki iz življenja naše divjačine. Zlasti zanimiv je film, ki pre-dočuje življenje ptic, močvaric v znani Obedski bari, izključnem lovišču Ni. Vel. kralja pri Petrovaradinu. V tej bari gnezdijo najrazličnejše vrste vodnih ptic, ki odlete, ko dorasteio, v toplejše južne kraje. V ostalih filmih je videti lov na divjega petelina, ruševca, srnjaka, gamsa. lisico itd.
Zaključek šahovskega turnirja v Liegeu
Liege, 1. septembra, h. Včeraj se je kon« ča! mednarodni turnir. Največjo pozornost je povzročila partija med vodilnima igra« čema dr. Tartakowerjem in Sultanom Kha« nom, ki se je končala z zmago dr. Tarta« kovverja. Niemcovič je bil nepričakovano poražen od Sultana Bejeva, Rubinstein je izgubil proti Marshallu. Ahues je prema« gal Thomasa, Przepiorka pa Weeninka. Partija Plezi : Colle je ostala remis. Končno stanje je naslednje: dr. Tartakower (Polj* ska) 8 in pol od 11 dosegljivih, Sultan Khan (Anglija) 7 in pol, tretje, četrto in peto mesto si delijo Ahues (Nemčija), Colle (Belgija) in Niemcovič (Letonska). Šesto nagrado je dobil Przepiorka (Poljska). Brez nagrade so ostali Rubinstein (Poljska) in VVeenink (Holandija) 5, Marshall (Amen* ka) in Thomas (Anglija) 4 in pol, Sultan Bejev (Belgija) 4 in Plezi (Argentina) 3 in pol.
Gledališki igralec morilec
Ischl, 1. septembra d. V gozdu pri Ischlu je včeraj dunajski gledališki igralec Kurt Daehn, član gledališča v Josef-stadtu, v ljubosumnosti smrtno nevarno ranil s petimi revolverskimi streli 18-let-no Greto Maren, na zadnje članico renesančnega gledališča. Ranjenko so prepeljali v bolnico v Ischlu, Daehna pa so orožniki aretirali in izročili sodišču.
Odlikovanja povodom šumarske in lovske razstave
Ljubljana, 1. septembra. A A. O priliki šumarske in lovske razstave v Ljubljani je Nj. Vel. kralj na predlog ministra za šume in rudnike g. dr. Korošca odlikoval:
z redom Belega orla IV. vrste inž. Ru» stio Josipa, dvornega svetnika in gozdar« skega ravnatelja v p. v Ljubljani;
z redom Belega orla V. vrste dr Serka Alfreda, rektorja vseučilišča kralja Alek« sandra I. v Ljubljani, inž. Šivica Antona, šefa gozdarskega odseka kr. banske uprave v Ljubljani, dr. Dularja Milana, ravnatelja velesejma v Ljubljani, dr. Bevka Stan:sla> va, prosvetnega šefa v p. v Ljubljani;
z redom sv. Save lil. vrst inž. Božiča Svetka, ravnatelja gozdarske direkcije v Ljubljani;
z redom sv. Save IV. vrste inž. Strancer« ja Alojzija, gozdarskega nadsvetnika kr. banske uprave in dr. Plessa Ivana, tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani;
z redom sv. Save V. vrste inž. Urbasa Janka, gozdarskega nadsvetnika in sreske« ga gozdarskega referenta v Mariboru, inž. Levičnika Josipa, gozdarskega nadsvetnika gozdarske direkcije v Ljubljani, inž. Ober' eignerja Emila, gozdarskega nadsvetnika kr. banske uprave, inž. Novaka Viktorja, gozdarskega svetnika in sreskega gozdar« skega referenta v Ljubljani, inž Tavčarja Karla, gozdarskega nadsvetnika kr. banske uprave in Zupana Ivana, ravnatelja mest« nega dohodarstvenega urada v Ljubljani.
Minister dr. Korošec na Sušaku
Sušak, 1. septembra n. Danes je prispel z avtomobilom iz. Ljubljane minister šum in ruaniko" dr. Anton Korošec, z načelnikom čmelikom. Minister, ki potuje v inšpekcijske svrlie, je obiskal direkcijo šum in rudnikov ter se informiral o raznih vprašanjih njenega poslovanja.
Iz zasede obstreljena
Gornja Radgona, 1. septembra.
V Negovski vasi pri Gornji Radgoni je posestnik Jakob Pavnič točil in prodajal sadjevec. Pri njem so se kaj radi zbirali fantje ter plesali včasi tudi pozno v noč, pa bilo preko policijske ure. Tako se je tudi prejšnjo nedeljo zbralo tam več fantov, med njimi 191etni delomržnež Alojz Vebc« rič iz Negovskcga vrha, 211etni mizarski pomočnik Alojz Klobasa od istotam, Lu» dovik Matela iz Gočeve ter posestnikov sin Anton Klobasa iz Kunove.
Okrog 16. je Klobasa odšel na neko rri« reditev k Benediktu, ostali trije pa so da» 1 je popivali sadjevec. Zaradi nesoglasja pri medsebojnem obračunu za neka skupno opravljena dela je prišlo med Matelom in Veberičem do prerekanja. Fantje pa so se zopet nekoliko pomirili ter nato popivali do 21. Alojzij Veberič je odšel domov, Matela pa je za eno urico postal še zunai pod oknom dekleta, a njegov prijatelj An* ton Klobasa se je sprehajal sem in tja *er ga čakal v neposredni bližini. Ko se je Ma« tela poslovil ter sta nato hotela oba oditi skupno, ?ta počila iz zasede dva revolver« ska strela in je prvi zadel Ludvika Matelo v levo stran prsi, drugi pa Antona Kloba« so v trebuh.
Klobasa se je trudoma splazil do soseda Krameria ter tam obležal, dočim je Matela s težavo šel na svoj dom. Rano zjutraj sc ie Matela zonet vrnil do Kramerjevih. od k- " - so spravili oba k najbližjemu zdrav« niku g. dr. Weiylu pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Ta jima je nudil prvo pomoč ter ju odpravil v bolnišnico v Maribor. Zade« vo preiskuje orožništvo.
Hmelj
+ Niirnberški trs;. V drugi polovici tedna je bilo prodanih okrog 200 bal. Zaradi živahnejšega povpraševanja po tettnanskem hmelju je bilo tržno razpoloženje za to blago prilično čvrstejše pri cenah 85 — 95 mark za 50 kg. Za hallertauski hmelj je zanimanje zaenkrat še slabo in zato so tudi cene pri 65 — 90 Din nekoliko nižje. Hmelj ostalih provenijenc še ni prišel na trg.
-1- Alzaško poročilo. Strasbourg, 29. avgusta. V zadnjih 10 dneh so se nasadi malo popravili, vendar pridelek ne bo dosti pre-ko-ačil poioviee lanskega. Z obiranjem se bo pričelo prihodnji teden. Zaradi slabih poročil o cenah v Žatcu in v Nflrnbergu pa lHiiOliO hmelja ne bo obranega, zlasti ne v nasadih, kjer so navezani na tuje obirake. Po štajerskem hmelju je od strani starih odjemalcev močno povpraševanje. Fna par tija štajerskega hmelja je bila prodana _pn 400 frankov tranzit Strasbourg. to je 15.S Din za kg vagon Žalec. — V starem hmelju ni niknkih kupčij	J- L,-
4- Žateško tedensko poročilo. Pri ugodnem vremenu se je obiranje hmelja pretekli teden neovirano nadaljevalo. Več kakor polovica letine je obrana Kvalitativno m kvantitativno je letina zadovoljiva, vendar se kažejo razlike v rasti in barvi, ki bods pozneje, ko se bo trgovina razvila, prišle do izraza tudi v cenah. Prodaja je bila doslej še slaba, vendar ie že v petek in soboto nastopilo večje povpraševanje na deželi, kjer so plačevali prvovrstni hmelj po^ 500 do 550 Ke, srednji pa po 450 — 475 Kč za stot od 50 kg.
"žatec, 1. septembra h. Zmerni nakupi na deželi se nadaljujejo. Cene 450—500 lic
■f Savinjsko hiueljsko poročilo. Žalec, 1. septembra. Večina inozemskih nakupo-valcev danes ni imela naročil, dočim je neka večja inozemska tvrdka nakupila do 300 metrskih stotov po 6 Din za kg.
Vremenska napoved
Zazrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, samo delno oblačno, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon Se traja z visokim pritiskom. V naših krajih prevladuje vedro, stalno zmerno toplo vreme. Pritisk ie splošno padel za 0.1 do 2 mm. Edino v krajih Bosne je nekaj malega narasel. Znašal je od 763—767 mm. Jutranja temperatura je padla v splošnem v zapadnih krajih za 1—4 stopinje, dočmi je na vzhodu zrasla za 2 stopinji. Gibala se je med 10 in 19 stopinjami, v Primorju pa od 19 do 24 stdpinj. Nebo je bilo včeraj zjutraj vobče vedro, samo v najskrajnejših vzhodnih krajih je padlo neznatno dežja. Iz Beograda javljajo, da so imeli 0.3 cm padavin. Vetrovi so bili danes večinoma slabi, in sicer v Primorju severovzhodni, v zaledju in na zapadu pa severozapadni in jugozapad-ni. Morje je bilo včeraj mirno.
Dnnajska vremenska napoved za torek: V južnih Alpah oblačenje, možnost neviht, temperatura bo padla.
Trupla Andreeja in tovarišev prepeljana v
Tromsoe