W^'Sjtevilka 1
Peitmna plaćena v getowmt-
S V Ljubljani, dne 5. januarja 1922
m
mm
IV. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih namežčencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K lOO*—
Polletna naročnina........K 50*—
Četrtletna naročnina .... K 25"— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ~---------- po ceniku. =========
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20 II. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravnlštvo: Na natočila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg SL 5/1. Tja je pošiljati ludi zbirke za naš tiskovni sklad.
PROFESOR JOŽEF REISNER.
Ljubljana, 2. jan. 1922.
Na shodu v Mestnem domu dne 3U. decembra sem opisal vso težavno pot, da smo o božičnih praznikih prišli do novega zakona. Naprej sem vedel, da bo z vseh strani dosti protestov. Kolikor mi bo čas dopuščal, bom na sestankih in v „Našem glasu“ odgovarjal. Vse resno misleče tovariše opozarjam na svoj poziv uradništvu v „Jutru“ z dne 1. jan. 1922. (Prinašamo ga v ponatisu. Op. ur.)
Predvsem naj povdarim, da se je z novim zakonom doseglo vse, kar je za sedaj sploh bilo mogoče. Če se kdo oglasi, kakor je to storil neki sodnik na mojem sestanku v K., da njemu nič mar, ali ima finančni minister denar ali ne itd., potem je seveda vsaka nadaljnja diskusija odveč!
Današnji izdatki za državne nameščence so okroglo 2.200,000.000 dinarjev letno! 21/b tniljarde! Letošnji in lanski državni budžetni deficit znašata po 1 milijardo din.! Povišek po novem zakonu se danes ne da še točno ugotoviti, presega pa gotovo novih 300 milijonov dinarjev letno,'torej dnevno 3VS milijona kron! Če ne maramo videti teh števil, xče nečemo razmišljati o tem, če nečemo sodelovati v tem pogledu pri saniranju naših državnih financ, nismo „državotvorni elementi“ in vsi naši „protesti“ so ničevi.
Naša država ima 12 milijonov prebi- ! valcev, državnih uslužbencev pa okroglo ; 200.000. Na vsakih 60 prebivalcev pride 1 | državni uslužbenec, v Avstriji je prišel 1 : drž. uslužbenec na menda okroglo 90 pre- ; bivalcev. Izračunajte, koliko nas je pre ; več! V najkrajšem času se mora reduci- ; vati število tistih, ki prejemajo plače in i doklade iz državne kase. Poglejte malo | po svetu, kako je morala nastopiti češko- , slovaška republika v zadnjem času, ki je j znižala plače, kako je nastopila Francija , ) in kako je nastopila Italija z zakonom od 13. avgusta št. 1080 o reformi državne administracije, odnuščanju iz službe in zni- : žanju števila uslužbencev!
Še bolj nezadovoljne so danes kate- j gorije slug. V tem pogledu sem dobil na- ! ravnost očitke, da je moja krivda, če oni j skoraj ničesar ne pridobe. Da le ravno , ljubljanski sluga najmanj pridobil, je res j pridobil pa je več sluga na deželi Prej j niso imeli enakih draginjskih doklad, zdaj j so izenačeni po vseh draginjskih razredih ; cele države razvem Beograda, Sušaka in | Zemuna. Od 200 000 državnih uslužbencev je okroglo 62.000 uradnikov. 138 000 pa iz kategorije poduradnikov in slug. Jaz sem po budžetu za leto 1922 sestavljal primer-’ jevalne tabele za višine rodbinskih pri-I spevkov. Nisem še gotov, toda že se vidi j zanimiv rezultat. Od draginjskih doklad sploh odpada pri uradništvu 60% na osebne doklade. 40% na rodbinske doklade, pri ostalih kategorijah 30% na osebne doklade, 70% na rodbinske doklade. Recimo, da je po novem zakonu s priboljškom
prizadetih 120.000 oseb (ker na teritoriju Srbije in Črne gore ne pridobijo ničesar, samo mi smo se ž njimi v rodbinskih dokladah izenačili!), je med temi uradnikov 34.000, poduradnikov slug itd pa 96.000! Od ^poviška 300 milijonov dinarjev odpade fta uradništvo morebiti 120 milijonov dinarjev in to 72 milijonov na osebne do klade, 48 milijonov na rodbinske doklade, na ostale kategorije 180 milijonov in to 54 milijonov na osebne doklade, 126 milijonov pa na rodbinske doklade.
Ne pozabite, sluge, da so rodbinske doklade izenačene po 5 din.! Lahko Vam povem, da so bili v Beogradu predlogi za 4 din slugam, 5 din. uradnikom. Jaz sem to preprečil! Da pa ne bom nikoli ustregel nekemu svojemu prijatelju z ljubljanske pošte in tudi ne nekemu mestnemu uslužbencu na ljubljanskem živilskem trgu, sem vedel prej.
Uradništvu!
Naše takozvano uradniško vprašanje je prišlo končno v razpravo pred zakonodajno skupščino. Ne obstoji več samo borba posameznih organizacij za izboljša nje gmotnega stanja, nastopil je resni čas za razmišljanje o reviziji in redukciji urad-ništva.
Uradništvo je pozvano, da pri tem delu sodeluje. Ali smo za to delo pripravljeni? Bojim se, da premalo. V hudih borbah za kruh smo izgubili iz oči splošne interese. V vsiljenem- egoizmu smo samt ustvarili nevzdržne razmere med različ-
LISTEK.
UR. FR. Z.
Kako sem jaz služil.
(Dalje.)
Bil je krasen dan. Po tleh je bilo prvič malo pomrznilo, nebo pa čisto, temno modro, brez najmanjšega oblačka. S svežim snegom pokriti Grintavci so žareli in se lesketali, obliti od zlate solnčne luči.. Zamaknjen sem zrl vanje in prsi so se mi širile in polnile s prijetnimi čustvi. Bil je to eden tistih redkih dni v življenju, ko sl ob misli, da bo treba enkrat umreti, no tihem praviš:
»£e nič drugega, ta dan sem doživel!«
Kamnik je napravil name takoj najboljši vtis. Sicer je bilo sredi mesta še vse v neredu, ker so tisto leto ravno Klanec prekopavali, tako da z mojim dobrim spremljevalcem niti na Mali grad nisva -mogla, a sicer je kazalo mestece vsepovsod tako i prijazno lice, da sem se takoj tiuttf domačega.
Precej drugi dan po mojem prihodu j sem se zglasil v uradu okrajnega glavar-j stva. Vodil je okrajno glavarstvo v Kam-! niku tistikrat vladni tajnik pl. Riiling, hud ! Nemec, a sicer koncilijanten in vseskozi \ pošten človek. Sprejel me je rezervirano i in hladno. Zakaj, sem doznal šele pozneje, j Z deželnim predsednikom Winklerjem ! sta si bila huda nasprotnika. Riiling je ! Winklerja v tedanjem glasilu kranjskih nemškutarjev, ljubljanskem »Tagblattu« j ! često ostro napadal, kar je bilo zadnjemu j dobro znano. Riiling je zaradi tega do-! mneval, da sem prišel z nalogom, da bi : nadzoroval njegovo početje. No, ko se je I bil prepričal, da sem sicer odločen Slo- -1 venec, a odkrit značaj, ki bi se ne dal od j nikogar porabiti za tak posel, zlasti pa, ko me je bil začel ceniti kot delavca, se mu je lice meni nasproti nekoliko razjasnilo. Malo navskriž sva ši seveda vedno bila. V tistih časih je še mnogo naših občin uradovalo nemško, tako tudi v kamniškem okraju. Jaz sem začel vsem občinam brez razločka dopisovati slovensko. To mu ni bilo prav. Toda povedati j se mi sam tega ni upal. ampak se Je po-
taknil za okrajnega tajnika Troho, rojenega Idričana, ki mi je opetovano opomnil, da nekaterim občinam ni po volji, da se jim pošiljajo slovenski ukazi. Navedel mi je celo imenoma nekaj županov, ki so baje prosili, da bi se jim še nadalje dopisovalo nemško. Jaz sem pa na kratko odvrnil, da ne verjamem, da bi bila stvar Lika.
»Sicer pa,« sem dostavil, »smo na Slovenskem in zato smatram za edino pravilno, da se občuje z občinami v slovenskem jeziku!« Moja odločnost je učinkovala tako, da je Šlo odslej tako, kot sem jaz hotel.
Res pa je, da so me šli nekateri kamniški »purgarji« še pozneje enkrat, ko Riilinga že ni bilo več v Kamniku, tožit k okrajnemu glavarju, da sem pri neki obravnavi — šip je za ustanovitev zadrug — govoril tako »visoko« slovensko, da me niso razumeli in da bi raje videli, če bi pri takih prilikah nemško govoril.
No, jaz sem vztrajal na svojem stališču in občine so kmalu začele vse vprek uradovati slovensko.
• (Dalje prih.)
nimi kategorijami uradništva. Novi socialni nazori so poostrili nasprotja med nižjimi in višjimi uslužbenci. V državne službe je prišlo mnogo ljudi, ki nimajo ne potrebne strokovne kvalifikacije, ne poklica Sklicujemo se na častni pridevek „dr žavotvorni elementi“! Pokazati nam bo kmalu, ali smo to v resnici; ali umejemo svoje interese vzporediti z državnimi interesi. Narod in njegovi poslanci se morajo uveriti, da smo narodu potrebni in da svojo nalogo tudi napram narodu izpolnjujemo.
Organizacije, ki ste se v svojem dosedanjem delu oddaljile od drugih, povrnite se k skupnemu, smotrenemu in resnemu postopanju!
Prof. Josip Reisner, narodni poslanec.
IVAN GORAZD (Višnja gora):
Pijance vanje.
Zdaj krožijo po uradih odloki, v katerih se javne nameščence svari pred pijančevanjem, ki se baje med državnimi uslužbenci zelo širi.
Človek bi skoraj svojim očem ne verjel. Saj menda vsi javni nameščenci prav dobro vemo in še huje občutimo, da si niti za največjo potrebo v bolezni ne moremo privoščiti kapljice vina. Veliko jih je, ki že mesece in leta niso gostilne znotraj videli; nedavno /je nekdo natanko izračunal, da si niti nadsvetnik v VI. činovnem razredu s svojimi službenimi prejemki še navadnih dnevnih potrebščin ne more nabaviti, za obleko, obutev, zdravila, kulturne potrebe in Šolanje otrok mu pa celo nič ne ostaja. In vendar naj bi javni nameščenci pijančevali? Saj to skoro ni mogoče!
Lahko trdim, da ni enega javnega nameščenca od prvega svetnika pa do zadnjega sluge, ki bi bil toliko srečen, da bi se ^ahko zadnjega dne v mesecu pohvalil, da mu je ostalo od njegove plače za liter vina.
Največ jih je, ki že po 15. v mesecu skrbijo s čim bodo preživeli sebe in svojo družino do prihodnjega 1.
Saj sedanji gmotni položaj javnih nameščencev tudi ni v skladu z njih socijalnim stališčem. Uslužbenci hodijo v ponošenih, zakrpanih oblekah, njih žene in otroci pa kakor cigani, da se že na ulici takoj spozna javnega nameščenca in njih otroke.
Če se pa le pripeti, da se kdo izmed javnih nameščencev napije, pa to gotovo ni posledica njegovega dobro situiranega gmotnega položaja, ali njegove mastne plače. Pač ga žene v to njegova beda, ker gleda s topo resignacijo v bodočnost ter išče v pijači utehe in pozabljivosti svojega gorje. Mislili smo, da so taki slučaji le izjemni.
Pa tu stoji črno na belem, da prihajajo od raznih strani na pokrajinsko upravo pritožbe. Tedaj mora že biti nekaj resnice na tem. Menda se nam vsiljuje vprašanje, kje dobe pijanci denar? Jasno je, da javni uslužbenec z navadnimi prejemki ne more popivati. Torej morajo biti tisti, ki pijančujejo, bolje plačani. Če nas uprava vse enako ali vsaj razmeroma enako plačuje, potem si morajo pijanci denar za pijančevanje oskrbeti kje drugje, bodisi da imajo zasebno premoženje, da se prodajajo verižnikom ali na, aa sami verižijo, kajti pijančevali more danes le kapitalist, kateremu ni treba iti v državno službo. V vsakem posameznem slučaju bi bilo treba uvesti\disciplinarno preiskavo.
Vsakdo si bo mislil, da je pač že več javnih nameščencev moralo biti zasačenih pri pijastvu ter radi tega kaznovanih ali celo odpuščenih, predno se je vse skupno tako posvarilo pred tem zlom. Ali doslej ni javnosti znan skoraj noben tak slučaj in tako menda ne more biti večje ironije, kot očitati nam pijanstvo pri tem, ko stradamo v pravem pomenu besede.
Mogoče je pa le, da se je kje kdo iz-pozabii ter — morda v obupu — vso svojo mesečno plačo naenkrat zapil, ker sicer bi ne bil pijan; — a to je bil gotovo kak novinec, ki so ga brez vsakih poizvedb in preizkušenj — morda celo iz strankarskih ozirov vzeli v javno službo in še niti tega ne vć, da bo moral potem ves mesec gladovati, ker nam na up tako nihče več nič ne da. Sicer pa če kdo pi-jančuje, si gotovo ni za to potrebnega denarja pridobil s tem, da bi od vidovga do Vidovega (zore do mraka) čepel v uradu, zvečer in zjutraj pa pri luči drva cepil, si obleko krpal ali kaj sličnega, delali, kakor delamo drugi, ki si kljub temu novih oblek kupiti ter služkinje držati ali drvarja najeti ne moremo.
V vsakem slučaju tak človek, ki pi-jančuje, ne spada med nas. Torej stran ž njim! Nas druge pa pustite vsaj v miru stradati, če nam že pomagati ne morete!
Dotični razpis se glasi:
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo.
Štev. 13235.
Ljubljana, dne 22. nov. 1921
Predmet: Pijančevanje med uradniki in državnimi uslužbenci.
Vsem gg. predstojnikom okrajnih glavarstev in političnih ekspozitur, policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, vodji policijskega komisarijata v Mariboru, osrednjemu poveljniku varnostne straže.
Poroča se mi od različnih strani, da se širi pijančevanje med uradniki in ostalimi državnimi uslužbenci.
Razvada popivanju je bila od nekdaj slaba lastnost našega naroda, ki je rodila nebroj zlih posledic, marsikomu pa je bila celo v pogubo. Popolnoma neumevno pa mi je, da se niti inteligentni krogi, h katerim prištevam predvsem tudi naše uradništvo, ne morejo obvarovati tega zla, ko je pač najprimernejša zahteva olike, da se človek priuči obvladovati i samega sebe v družabnem življenju. Kot državni uradnik je pa tudi dolžan, varovati ugled svojega stanu in ugled urada, katerega zastopa.
Posebno politični uradnik zavzema še radi svojega poklica neko posebno stališče, radi katerega je izpostavljen strogi kritiki od strani občinstva. Zato ima politični uradnik dolžnost, da se strogo obvaruje vsega, kar bi moglo ško-i dovati njegovemu ugledu in naj si bo te dolžnosti vedno svest povsodi, v uradu i in izven urada v svojem zasebnem življenju.
Tudi ostali državni uslužbenci v politični administraciji bi se morali vedno In povsod zavedati časti, da smejo služiti svojej narodni državi, ter storiti vse, da obvarujejo svoj ugled, kateri mora trpeti, ako se udajajo pijančevanju; mnogokrat celo tako, da vsled tega trpi njihovo človeško dostojanstvo.
Temu svojemu opominu pristavljam, da bom proti vsakomur, ki bi radi pijančevanja prišel v konflikt s svojimi službenimi predpisi, kar najstrožje postopal.
Naslovljenim gg. uradnikom predstojnikom pa naročam, da obveste o tem
vse podrejeno osobje in da strbgo pazijo, da se obžalovanja vredni pojavi med državnimi uslužbenci v našem državnem interesu čimpreje docela zatro.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar, 1. r.
Iz Prekmurja!
Iz jugoslovanskega Prekmurja naše stanovsko glasilo že dolgo ni doneslo aktuelnejšega poročila. Javnost je navezana na poročila političnih dnevnikov, ki objavljajo sem in tja zanimive podrobnosti iz te staroslovenske pokrajine in so s •tem zadostili le dolžnosti svoji kot kronisti. O razmerah, v katerih živi ali brije životari tukajšnje javno nameščenstvo vseh strok in panog, pa naši politični listi doslej še niso pisali. To vrzel izpopolniti je namen teh vrstic.
Mislim, da se s tem tudi izpopolni kronika jugoslovanskega pokreta v tej doslej ogrski pokrajini, kjer živi v staro-slavni državi knezov Prištine in Kocela
—	slovenski rod — a žal pomadjarjen, ali kakor se sam naziva „vogerski Slovčnec,
—	in kakor so jih Madjari krstili „Vcn-de!1' (Odtod wendisch — windisch.) Saj se imenujejo sosedne prelepe Slovenske gorice — „Windische Büchein.“ — Ali to samo mimogrede. Opisati položaj javnega uradnika in nameščenstva v tej sicer lepi pokrajini, v tem malem Banatu Slovenije, to je in bo „jeremijada“.
Ko je leta 1919. dne 12. 8. naša vojska zasedla po mandatu mirovne konte renče v Parizu Prekmurje, je morala vlada skrbeti za to, da prevzame po slovenskem uradništvu vso javno upravo v Prekmurju. Sedež upravnih oblasti je mesto Murska Sobota, dočim je en del oblastev in uradov tudi v Dolnji Lendavi, ki leži ob železnici Dolnja Lendava — Čakovec — Varaždin. — Radgona, ki nam žalibog ni bila prisojena — je bil glavni kolodvor za Prekmurje. Odkar nam pa je Radgona ugrabljena, je postal iz „vrat“ — „zid“.
Že od vsega začetka zasedbe Prekmurja je bil položaj semkaj poslanega uradništva in nameščenstva težaven. Z vsakim dnevom, ko se je začenjalo življenje po naši zasedbi urejevati, je rastla draginja vseh življenskih potrebščin kar skokoma. Premetenost tukajšnjega prebivalstva zna položaj javnega nameščenstva izkoristiti na izredno rafiniran nacht. Čisto po oni rečenici: Ako hočeš, da živiš, Plati» a nemoj se tužiti!
Uvidevši ta težavni položaj semkaj došlega uradništva, pa je takratna deželna vlada za Slovenijo sporazumno s predsedstvom delegacije ministrstva financ v Ljubljani izdala meseca oktobra 1919 odlok oziroma določbo, da pritiče-jo uslužbencem, ki so prišli službovat v Prekmurje, dnevnice in sicer, menda po Koroškem vzorcu —- po činovnih razredih za uradništvo, kakor tudi v smislu obstoječih predpisov za nižje drž. uslužbence.
Javno nameščenstvo v Prekmurju je dobivalo te dnevnice do 1. 12. 1920. S
1.	12. 1920. pa so bile te dnevnice ukinjene, ker se je baje dognalo, da so se razmere v Prekmurju znatno Izboljšale in so, če se abstrahira zveza z sosedno bivšo Štajersko, približno iste kot v Sloveniji. Da je ta trditev pomotna, je dokazalo javno nameščenstvo potom vlog na pristojna mesta oziroma potom resolucij na javnem shodu dne 4. 2. 21. Zadevo je izčrpno utemeljil in obrazložil okrajni komisar dr. Bratuša. Uspeh teh korakov je bil ta, da so se odločile merodajne oblasti v Ljubljani, da so se prekmurskemu na-meščenstvu vendar le priznale te tako zvane „prekmurske dnevnice“, sicer ne-
koliko restringirane, a ipak in to do 1. 6. 1921. Od tega dne pa so te dnevnice definitivno ukinjene, ker so baje v ministrstvu financ v Beogradu obstojali resni pomisleki proti odobritvi takih dnevnic opravičenosti teh dnevnic.
Tako smo v Prekmurju, v krajini, kjer vlada nečuvena draginja, že od 1. 6. 1921. brez tega poboljška! — Toda državno nameščenstvo ni držalo križem rok in je začelo v tej smeri precej živahno delo. Nekako sredi meseca julija se je sestalo nekaj gospodov pod predsedstvom sodnika Leveča v mali dvorani „Narodne Čitalnice“ k pomenku, kaj bi ttio ukreniti glede zopetnih dnevnic. Temu pomenku je iz posebne ljubeznivosti prisostvoval tudi g. notar Koder, ki nam je odkrit in naklonjen prijatelj in se je iz lastne inicijative ponudil, da našo utemeljeno zahtevo priporoča v Jugoslovanski demokratski stranki, ki se bo toplo zavzela za to našo zadevo. Kmalu po tem sestanku pa smo zvedeli, da nas pride v Prekmurje obiskat g. minister za socijalno politiko g. dr. Kukovec. Temu semkaj v Prekmurje došlemu vladnemu funkci-jonarju je tukajšnje uradništvo in nameščenstvo izročilo utemeljeno spomenico, v kateri se je temeljito objasnil težaven položaj javnega nameščenstva v Prekmurju. Na dotičnom sestanku, na katerem je bila ta spomenica po navzočem javnem nameščenstvu odobrena, se je na predlog g. nadgeometra Kavška izvolil stalni odbor uradništva, ki naj ima vedno vse tozadevne stvari v evidenci. V ta odbor so bili izvoljeni: sodnik Tilen Levec, sodnik Tratnik in pis. asistent Aug. Kos. — Enaka spomenica se je bila izročila tudi g. pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju o priliki njegovega obiska v Prekmurju.
Ker pa do meseca oktobra na to našo spomenico in vlogo nismo dobili nika-kega odgovora, smo pač začetkom oktobra ponovno zaprosili, da nam ta dva gospoda pomoreta. — A prispel je odlok pokrajinske uprave za Slovenijo, da se prekmurske dnevnice sploh več ne bodo dovoljevale, dasiravno se uvideva težavni položaj javnega nameščenstva.
Kaj sedaj? Menda ni treba povdarjati, da je ta odlok naredil na vso javno nameščenstvo naravnost uničujoč vtis.
Na ta odlok se je sklical dne 24. 10. 1921. v prostore „Narodne Čitalnice“ javen shod vsega javnega nameščenstva v M. Soboti, da zavzamemo v pogledu prekmurskih dnevnic svoje stališče. Tega sestanka se je udeležilo do 72 javnih nameščencev. Shodu je prisostvoval tudi okrajni glavar Lipovšek.
0.	Sodnik Levec je po običajnem pozdravu podal besedo g. pis. asistentu Kosu, ki je navzočim obrazložil kaj bo treba sedaj ukreniti, da se za Prekmurje izposluje povišba draginjske doklade v smislu člena XII., uredbe broj 130.000. ex 1920. Le na podlagi tega zakonskega določila je možno nekaj doseči. Predlogi asistenta Kosa so bili tile:
1.	Spomenica, kakor je bila izročena gg. dr. Kukovcu in Hribarju, se preredi-gira in se s prošnjo, da se za Prekmurje določi v smislu člena XII., uredbe br. 130.000 I 20 Specijalna povišba draginjskih doklad, ker je Prekmurje krajina, kjer vladajo izredne draginjske razmere, posije na ministrski svet kraljevine SHS.
2.	Enaka spomenica se pošlje z zaprosilom za podporo vsem parlamentarnim klubom iz Slovenije, ki so zastopani v „Narodni skupščini v Beogradu“ In sicer:
a)	jugoslovanski demokratski stranki v roke narodnega poslanca g. dr. Gregorja Žerjava.
b)	Načelstvu slovenske ljudske j stranke v roke načelniku ministra na I razpoloženju g. dr. Antona Korošca.
c)	Načelstvu samostojne kmečke 'i stranke v roke g. veterinarskega svetni-j ka nar. poslanca Janko Rajerja.
d)	Načelstvu narodne - socijalne i stranke v roke narodnega poslanca g. J.
! Držiča.
e)	Načelstvu jugoslov. socijalnodemo-- kratske stranke v roke narodnega poslanca g. dr. V. Koruna.
3.	Spomenica se nadalje vroči tudi okrajnemu glavarju v M. L.
4.	Dopis se odpošlje na g. pokrajin-I skega namestnika v rečenem smislu gle-i de že vročene spomenice.
5.	Istotako tudi g. ministru za socijal-; no politiko dr. Kukovcu.
6.	Vso državno uradništvo in nameščenstvo v Prekmurju se pridružuje resolucijam na shodu državnih nameščencev v Celju v polnem obsegu.
7.	Spomenica s primernim dopisom se pošlje tudi g. narodnemu poslancu Jožefu Reisncrju.
Vsi ti predlogi asistenta Avg. Kosa so bili sprejeti soglasno, in je navzoče nameščenstvo odobrilo in dalo temu odboru polnomoč, ukreniti vse potrebno, da se doseže, kar se prosi.
Na predlog asistenta Avg. Kosa Je bil tudi ta uradniški odbor razširjen. Se-i stavo spomenic in tozadevnih dopisov i ter prošenj je prevzel asistent Kos.
Vse tozadevne spomenice in zaprosila so se na zgoraj označene faktorje od-I poslale dne 13. novembra 1921.
Dne 17. novembra 1921 se je spome-: niča odposlala tudi g. referentu v zakono-: davnem odboru narodnem poslancu Gjo-1 noviču.
Dne 2. decembra 1921 pa ponovno i zaprosilo g. prof. in narodnemu poslancu . Reisnerju.
V citirani spomenici obrazlagamo, : kako strašna draginja vlada tu v Prekmurju in da je vse državno uradništvo in nameščenstvo v naravnost obupnem po-) ležaju.
Ko to tem potom povemo tudi javnosti, prosimo tukaj še enkrat vse činite-: lje in merodajne faktorje: Hitite nam po-i magat! Beda trka na vrata z vsakim dnevom je hujša! Stanje državnega nameščenstva v Prekmurju je tako tužno in j žalostno, da bi človek moral imeti Can-I kar je v slog, to naslikati veruv!
Sedaj ko se, kakor razvidimo iz čas-niških poročil uravnava naredba in izenačenje činovniških beriva za vso državo eotno in po draginjskih razredih, sc mora za Prekmurje doseči,to, da je uvrščeno v najvišji draginjski razred.
Glede draginje pripomni se naj le to, da stane en seženj slabih drv tukaj 220«) do 2400 K- 100 kg premoga pride na 160 do 180 K. — Abonement v gostilni 36—40 kron in že se obeta, da se bo še vse spet podražilo.
Eno potovanje v Dolnjo Lendavo do vlaka 700—800 K tudi že 1000 K.
Ali niso to naravnost obupne razmere?
Odpomoč je zato nujna in je vsako odlašanje — vnebovpijoča krivica!
Dajte torej citissime!
e
*
i
i
i
i
Veritas.
K. A. (Cankova):
Razmere drž. nameščencev v Prekmurju.
O razmerah drž. nameščencev v Prekmurju dolgo časa že molčimo. Vendar naj se tudi mi Prekmurčani enkrat oglasimo. Naši prejemki so bili lani, če že
ne dosti, vsaj nekaj ugodnejši kakor so danes. Človek si je mogel nabaviti najpotrebnejše obleke in obuvala. Razmere pa so se poslabšale. Mraz je tu in kje naj človek vzame peneze, kakor pravi Prek-murčan, da si nabavi najpotrebnejšega perila in obuvala za zimo? Če si hoče človek danes kupiti par črevljev, mora našteti črevljarju 600—700 K. Kako naj to plača? Če ima človek samo kosilo in večerjo, je 30—35 K. Kaj naj bo potem še za zajuterk, ki tudi stane? Malo tople vode, ki se računi za kavo in komadič kruha, ki ga lahko uporabiš za dalnogied, stane 8 K. Potem si lahko izračunite, kaj je treba plačati mesečno samo za hrano 43 X 30 = 1290 K. To je šele hrana. Kje pa so obleka, stanovanje, perilo, drva in druge najnujnejše potrebščine? Iz tega je lahko vsak čitatelj prepričan, da si človek niti ob času, če ga doleti kaka bolezen, ne more privoščiti kakega priboljška. Se manj pa, da bi si privoščil kozarec vina, ki ga je dostikrat v tem mrazu človek neobhodno potreben.
Več tovarišev iz Prekmurja.
Vestnik.
TOVARIŠI! TOVARIŠICE! Z zad-nijo številko smo Vam poslali položnice •in označil vsakemu poleg naslova ostanek naročnine, ki i<; plačati do 31. decembra 1921. Prosimo Vas uljudno, da to vpo-števate in nam dotične zneske nemudoma nakažete. Odzvalo se jih je sicer že nekaj, toda velika večina ne! Ne odlašajte s plačilom in uvažujte, da so dotični zneski že davno zapauii v plačilo. Uprava mora plačevati list sproti in ji pri najboljši volji ni mogoče čakati na narečnino po več mesecev, kakor se to žal dogaja. Ne bodite razžaljeni in ne odpovedujte lista, če Vas se opozori na zamudno naročnino, ker jo nismo zakrivili mi! Obnovite naročnino za tekoče leto nemudoma ter pridobivajte nove naročnike in prispevke za tiskovni sklad. Vsak naj pridobi vsaj še jednega naročnika, kajti le, če se števUo naročnikov pomnoži nam bo mogoče z dosedanjo naročnino list vzdržati, ker se je tisk zopet podražil pri vsaki številki za nad 300 kron. Razposlanih nabiralnih pol se je poslužilo le malo tovarišev; posamezni so dosegli lepe uspehe, velika večina pa se za pole sploh ne briga. In vendar se da z podrobnim delom veliko doseči Tovariš g. Sotelšek je pridobil 6 novih naročnikov, tovariš g. Janko Černe iz Maribora pa nam javlja, da je nabral za tiskovni sklad 400 K in na naročnini 150 K. Lep uspeh! Treba le dobre volje in nekaj truda, pa gre! V vsakem večjem kraju naj vsaj eden žrtvuje za list malo časa, pa nam ne bo treba vedno in vedno tarnati nad brezbrižnostjo in stanovsko nezavednostjo, ki tako bujno cvete v naših vrstah! Zato tovariši, več točnosti in dela, uspeh ne izostane!	Uprava.
Društvo sodnih poduradnikov In slug za Slovenijo opozarja še enkrat svoje člane, da se zanesljivo udeleže polnoštevilno občnega zbora, ki se vrši dne 8. januarja 1922. ob 14. nrl v Ljubljani, Justična palača soba Šrc\. 28. - Odbor.
Krivica poštnim odpravnikam. Čital sem v „Našem Glasu“ štev. 47 članek, v katerem navaja državni uradnik VI. čin. razreda svoje mesečne prejemke 5000 K in izdatke 5103 K. Kaj pa rečete, dragi tovariši, o mojem stališču? Poštni odpravnik 1II./2, sem oženjen, s 4. otroki z mesečnimi prejemki 2300 K. Imenovani uradnik VI. č. r. težko preživlja 4 osebe s 5000 K mesečno, kako pa naj jaz preživljam in oblačim 6 oseb z 2300 K me-
sečno? Vsi javni uslužbenci vseh kategorij in vpokojenci dobivajo za svoje rodbinske člane dnevno po 12 K draginj-ske doklade, a jaz dobivam po 5 K. Težko je verjetno, da bi bili merodajni faktorji pri odmeri draginjskih doklad tako kratkoumni, da bi tega ne razumeli kar razume vendar vsak še tako 'omejen kmet, da je v enem in istem kraju za vse enaka draginja. Ako pa so to vedoma storili, so storili krivično in ne človeško. Žalostno je, da smo imeli v naši lepi državi tako vlado, ki je poznala le dolžnosti in ne pravic. Dokler sem imel še kaj prihranjenih avstrijskih krone, je Še šlo, a te kronce mi je krivična odmera draginjskih doklad požrla, postranski zaslužek mi je zabranjen (kar pa je v pravem [icmenu tudi čisto prav, kajti vsako postransko opravilo, več ali manj ovira službena opravila.) Država mi ne da toliko, da bi mogel vsaj najskromneje živeti, sedaj pa stojim tu lačen in razcapan, kakor kak cestni postopač, da se že samega sebe sramujem. Prosim visoko narodno vlado, pokrajinsko upravo, oddelek za socijalno oskrbo, narodno demokratsko poslaništvo, zlasti pa KK- _Pt°i-Reisnerja ministra dr. Žerjava, preiščite, če je še kje kaj pravice, odpravite nam to v nebo vpijočo krivico in posredujte, da dobimo tiste draginjske doklade, kakor drugi javni uslužbenci in vpokojenci! — Poštni odpravnik.
Krona in dinar. Zadnji čas plačujemo že skoraj povsod v dinarjih, le pri nekaterih uradih računamo še in plačo dobivamo v kronah, seveda radi lepšega. Ali bi ne bilo bolje, ko bi bili začeti že takoj pri izmenjavi kron v dinarje računati v dinarjih ter si tako prihranili tiste natiske na dinarskih novčanicah, ki ph danes že tako nihče več ne pogleda? Škode bi gotovo nihče ne trpel, pač pa bi bila enotnost denarja v vsej državi in v računih ter bi ne bilo treba preračunavati vedno krone v dinarje ali obratno. Cas pa je že, da se vpelje enotno računanje vsaj pri uradih, da se ne bo treba vedno prepirati za vinarje, ki jih itak več^ ni in nič ne veljajo. Komur je pa toliko žal za kronce in vinarje, pa naj gre v Avstrijo, da jih bo imel dovolj!
Udarec za udarcem. Tov. Karel Urbančič piše v »Pošt. Gl.«: V naših vrstah vre in ekspanzivnost pare že dviga ventil. Udarec za udarcem pada na nas. Draginja raste z vsakim dnem, vrednost našega denarja pa pada. Dokler ne bo ravno 'narobe, toliko časa bo vladala skrb in beda nad nami. Ti dve naši zvesti spremljevalki nas ženeta v obup, obup pa jemlje ljudem razsodnost. Eni jočejo, drugi kolnejo, nekateri so popolnoma apatični, ker so izgubili vse upanje, da bomo še kdaj po človeško živeli. Vsi ti duševni pojavi, ki se različno kažejo, so posledica skrajno napetega duševnega razpoloženja. Le s težavo mirimo in tolažimo razburjene in sestradane ljudi. Nehvaležno delo je to. če bi ne mirili, bi oblasti dolžile nas »kolovodje«, da netimo nezadovoljnost, če pa pogovarjamo ljudi, naj po-trpe, da mora biti v kratkem bolje, ker se nam obljublja pomoč, pa preslišimo po nedolžnem toliko grenkih, da moramo utihniti, ker imajo prav. Prav imajo vsi ti lačni ljudje, ugovarjati jim ne moremo. Le tolažimo jih še, kakor nas tolaži poslanec g. Reisner, da se dnevnice in rodbinske doklade kmalu zvišajo. Revež g. Reisner, reveži mi, če se ne bo to prav kmalu uresničilo! Vladi smo že večkrat povedali, da odklanjamo vsako odgovornost, če nas ne reši obupnega položaja.
Dodaci cestarskog osoblja. Izvješće ; naše vlade u tom predmetiUleži još uvi-: jek neriješeno kod ministarstva gradjevina u Beogradu, a po svemu se čini, da j kompetentni faktori ne uvidjaju opravda-I nost zahtjeva, da se i cestarskom osob-Iju dopitaju dodaci, kakve uživaju ostali : državni namještenici, stoječi na stanovi-I štu, da cestari ne posvećuju svoje sile ; isključivo samo državnoj službi, jer im ostaje dovoljno vremena, da se bave i svojim gospodarskim poslovima, a po-I vrh toga u naravi uživaju razne pogodnosti, kao što je košnja trave itd. U ministarstvu izjavljuju, da •će se to pitanje i riješiti zajedno s novom uredbom o doda-! cima na skupoću, koju za najkraće vrijeme imaue da pretrese zakonodavni odbor narodne skupštine. Čim saznamo nešto potanjega, javit ćemo u »Našem Glasu«.
Dodaci na skupoću. O tom pitanju i raspravljao je, a i sada još raspravlja fi-nancijalni odbor narodne skupštine, u kojem je izneseno stanovište, da se dodaci na skupoću ne smiju osnivati na tom. dali je službovao mjesto na starom ili novom teritoriju, već jedino po skupoći životnih potreba u onom kraju, gdje či-: novnik služi. Te se pak životne potrebe j moraju objektivno odrediti isključivo i prema statističkom pregledu životnih i namirnica u dotičnom kraju. Obžirom na I to, trebalo bi čitavu državu razdijeliti na razrede prema skupoći i svako mjesto j prema statističkom materijalu uvrstiti u i odredjeni razred bez obzira, na kojem I se teritoriju nalazi, da li je selo ili grad.
; U toni smislu izradjuju se u krilu vlade : tabele, a stvar će doći na stvarni pre-i tres. čim bude dovršen- projekat zakona i o državnom proračunu. Za danas se na ! temelju pouzdanih informacija ne može i još utvrditi vrijeme, kada će nam novi ! dodaci na skupoću biti dopitani. a još i manje, kada će nam biti isplaćeni. Za sa-! da dakle ne preostaje drugo nego strpljivo čekati.
Književnost.
France Weber: Sistem filozofije I., iniv. format. I—XI in 384 strani, cena 120 K. — Založila in izdala lg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, Ljubljana 1921. Prejeli smo knjigo, ki je nov okras naše znanstvene literature. V njej skuša avtor rešiti temeljno vprašanje, ki se tiče no-i tranjega ustroja vsega, kar naj zasluži i ime »predmet«. Njegova raziskovalna I pot ga vede pri tem že v tej knjigi k podrobnem raziskovanju najraznejših filozofskih vprašanj, malone vseh filozofskih disciplin od splošnega vedoslovja, do Specijalne spoznavne teorije, od psiholo-i giie do etike, estetike in metafizike. Glavno težišče knjige pa tvorijo podrob-
; na psihoanalitična izvajanja. Avtot' nas I vede končno tudi do točne in trojne defi-! ničije tega, kar pač tolikokrat dnevno izgovarjamo in kar spada vendar med najtežje in najsubtilnejše pojave. S svojimi definicijami pojma predmeta, si odpira tako avtot jiot, ki mu omogoči, da ho v prihodnji knjigi svojega »Sistema« lahko podal splošen in podrobni obris celokupne filozofije kot organičnega sestava lastnih disciplin, ki jim gre popotna enakonravnost v sestavo vseh zna-I nosti. Ker skuša avtor svoje rezultate : tudi negativno pojasniti, s tem. da navaja najvažnejša nasprotna mnenja, bo imelo delo poleg čisto znanstvenega tudi naučno informativen nomen. Namenjeno je v prvi vrsti avtorjevim slušateljem, bo pa služila tudi onim, ki sc sicer hočejo j kolikor toliko poglobiti v sodobna filo-i zofska vprašanja. Da more to, tako ob-• sežno na tri knjige zasnovano znanstve-I no delo iziti, gre glavna zasluga založni-! štvu, ki je v sedanjih, baš za izdajanje, I takih znanstvenih del neugodnih razme-* i rah z zahvale vredno požrtvovalnostjo i omogočila, da stopa avtor s svojimi ide-I jami na dan tudi v široki slovenski in ju-j goslovanski javnosti. Z ozirom na to I dejstvo se tudi navedena cena knjige ne : more zdeti nikomur previsoka. Toplo to j priporočamo!
j Nabirajte mseiate in prispevke za \ tiskovni sklad ter pridobivajte nove ! ------------ naročnike:----------------
Za tiskovni sklad „Našega Glasa* so j darovali: G. Andi-ej Žmavc, ravnatelj vi-! narske šole v Mariboru nam je poslal 15n ; kron. Darovali so gg. inž. Pekovšek, Juv I Plivi, Fran Wernig, inž. Drago Švigelj, i profesorji po 30 K; Andrej Žmavc, rav : natelj 20 K in Fran Aplenc, Inštruktor 10 ' kron. G. Janko Kilar v Ljubljani mesto ! stroškov častnega večera davč. tu stratorja g Iv. Skuška 00 K. G. Anton P, i bič, Javčm uiadnik, P'ui 30 K. G. kupko Brovet, Trebnje; g. Anton Cetinski, Ko I čevje pc ?m K. G. 'Aajcvii M., Ljubljana, g. i Fran jmmu, fin nadsvvtnik, Travnik, g ! Jakob Berne, višji geometer v Metliki m ‘ g. Josip Drevenšek, sodni kancellst: v šo-; štanju pol5 K. G. Ivan Verdnik, poštar v j Šoštanju 10 K. G. Stane Vedlin, Kamnik 7 j kron. G. Anton Javornik, Vel. Lašče; g. j Janko Benedik in g. Rud. Vivod v Sevnici ; ter g. Ivan Mlinar in g. Jernej Petrič, spd-i ni slugi v Radečah po 5 K. Srčna hvala I vsem g. darovalcem!	Uprava.
: Tovariši: Rešite poslane Vam poloz-' ruce pozab/jenosti in obnovite ž njimi --------------naročnino:-----------------
m. 1111161Z 0. J. V UB6U1
im'jejt javnim osloftentem posojila na osebni kredit proti porožhn, zaznambi na službene prejemke in zastavi iivljenskih polic ni' daljie dobo in pinfi malim mese nim odplačilom :: 7% obresti.
Preioii
4%
# reSnjeji zeli hitri.
Zahtmjti pnspikt
tidej* Osrednja Zreta javnih nam el črncev in npokajencev an Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni uradnik Makao Dnebe. — Tlaka Učiteljska bakama v Ljubijeni