Neštetokrat slišimo med ljudmi, da je bil ta in ta grozen kot hijena, ali čitamo v dnevnikih o človeških hijenah, ki niti mrtvecem niso prizanašale. Navadno so to mišljeni tatovi, ki so izkopali mrtvece ter jih izropali.
Še večkrat kakor mi dandanes, pa so uporabljali besedo hijena stari narodi, posebno Egipčani, kjer najdemo čudno, na pogled grdo žival, tudi vsekano v kamen.
Kaj vse niso pripovedovali o hijenah? Stara bajka pripoveduje, da pes, katerega zadene senca hijene, onemi in zgubi vse čute. Temu vzrok je največ grda zunanjost te živali, kakor tudi smrad, ki ga razširja okoli sebe, v poglavitnem pa njena čudna ali prirodna lastnost, da se živi po večini od mrhovine in da izkoplje iz zemlje globoko zakopane mrliče, katere zasledi, odnosno ovoha na površini zemlje. Poleg omenjenih, človeku neljubih lastnosti, pa ima hijena menda med vsemi bitji na svetu najgrši in najodurnejši glas. Mi že obsojamo nedolžno sovo, posebno skovirja, ako zaskovika v temni noči na vaškem vrtu, kaj šele, ako zasikoviika na kaki hiši. Vsa soseščina se trese in povprašuje, komu neki je zaskovikala mrtvaška ptica zadnjo pesem. Kaj vse pripovedujejo ljudje o psu, kadar otožno tuli in cvili? Ce slišimo podnevi nenavadne glasove, to še ni tako strašno, hujše je seveda v temni noči. No in hijene pa tulijo baš v nočeh. V njih je združeno nekaj mačjega in mačja plemena so znana po neprijetnih zavija-
jočih glasovih, poleg tega pa so v dalj-	Marogasta
nem sorodstvu tudi s pasjimi plemeni, volkovi itd., ki tudi nimajo posebno prijetnih glasov. Vse omenjeno je povod, da človek smatra hijeno kot najnižji in najmanj vreden stvor prirode.
Vsakogar bo zanimalo kako te strašne živali izgledajo in kje je njih domovina.
Kakor že na slikah vidimo, so hi- . jene psom, odnosno volkom podobne živali, imajo pa bolj mačjo glavo in grd, neprijeten mačji pogled. Na svetu je več vrst hijen, največji in najbolj razširjeni pa sta marogasta in progasta hijena, ki sta razširjeni po vsej Afriki in pa v Južni Aziji. V Afriki jih najdeš povsod v nižinah in višinah, do 4000 m nadmorske višine.
Hijene ne ljubijo obširnih gozdov, marveč se potikajo po velikanskih,	Progasta
redko poraščenih planah. Najbolj
ljubijo skalnate pokrajine, kjer najdejo zavetišče v velikih podzemeljskih jamah in hodnikih. Čez dan tiče skrite in dremljejo pod zemljo in s epojavijo šele po sobičnein zahodu. Pa tudi mladiče vržejo in gojijo v podzemeljskih rovih. Večkrat naletijo ljudje na hijene tudi v puščavah, seveda le ponoči. Čez dan že najdejo kraje, kjer se prikrijejo človeku. Posebno nekoliko večja ln zelo močna marogasta hijena kaj rada živi v jamah. Cela krdela se zberejo
skupaj in žive pod vodstvom velikega močnega samca, ki doseže veliikost odrastle doge, kakršne drže kaj radi podeželski mesarji. Nekateri raziskovalci severne Afrike trdijo, da krdelo hijen zelo spoštuje svojega starešino in mu preskrbi na stara leta, ko že one-more, celo hrano. Barva obeh hijen je zamazano rjava. Marogasta ima temne maroge. odtod tudi ime, progasta pa po vsem životu temne proge. Značilno za hijene je, da so spredaj, pri prvih nogah vi9oke in močne, zadnji del pa je dokaj nižji in slabejši kar tudi
znatno pripomore k neprijetnemu utisu, ki ga narede te živali na človeka.
Kakor že omenjeno človek le redko naleti podnevi na hijene. Kakor hitro pa zatone pekoče afriško solnce, takrat tam, kjer si mislil, da je podnevi vse zamorila strašna vročina, vse oživi. Za-*,, sliši se tako strašno tulenje in zavijanje,: da se potnikom, potujočim skozi puščavo, počivajočim pri velikem ognju, ki so ga zakurili, da s tem odženejo neprijetne nočne obiskovalce, ježijo lasje.
Grozno je tulenje leva, kadar odhaja na lov in gotovo ni .posebno prijetno karavani, ako mora poslušati skozi dolge nočne ure neprijetnega posestnika, ali najgrše in najpretresljivejše pa tulijo hijene. O marogasti hijeni pripovedujejo, da je njen glas podoben strašnemu, mozeg pretresujočemu smehu blaznega.
Najprej se oglasi ena, kmalu ji odgovarja druga in ne traja dolgo, ko zatuli vse, po dvajset in še več glav broječe krdelo.
Prvemu krdelu se pridružijo druga. h',ena'	Tulenje traja navadno tako dolgo, do-
kler ne najdejo plena. Ze od daleč zavohajo poginjeno žival, katero tamošnji prebivalci ne .pokopljejo, kajti službo mrhovarja jrm opravljajo velike ptice, razni jastrebi, v poglavitnem pa hijene. Opazovalci takih prizorov pripovedujejo, da ni živali, ki bi se s tako slastjo zagnale na svoj plen, kakor sestradane hijene, ki v par trenutkih pospravijo vse, včasi s kostmi vred. Kar je zakopanega, to izkopljejo, baš radi tega se dogodi večkrat, da pridrve v temnih nočeh na pokopališče ne meneč se za tulenje psov, kjer raz-kopljejo grobove in požro rhrliče.
Kadar ni mrhovine, hijene kaj rade napadejo staje koz in ovac, posebno gladne pa se lotijo tudi govedine. Kakor hitro so zavohale plen, četudi je živ, utihnejo. Pre-hijena.	vidno se plazijo okoli staj, ako sc
zagotovijo, da so varne, pa naskočijo in pomore, kar dosežejo. Človeka se boje v splošnem. Lotijo se le spečega, bolnega ali pa otrok. — V prastarih časih so bivale hijene tudi v Evropi. Dandanes vidimo pri nas živo hijeno le še samo v menežarijah. L. 1910. je bil lovec v ljubljanski okolici tako srečen, da je ustrelil progasto hijeno. Kasneje so dognali, da je to hijena, ki je pred meseci ubegla iz menežarije v Ljubljani, ker se je naveličala poslušati godbo vrtiljakov. Sedaj Je nagačena v ljubljanskem muzeju.
7. štev.
Leto IV.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1928
Desno:
Vladimir Kapus iz Kamne gorice, odgovorni urednik in priljubljeni sotrudnik našega lista ter sirom Slovenije znani lovec in ribič ter strokovni pisatelj in pesnik, je te dni v četrt ure ujel v Krki pod Dvorom, v bližini Tominčevega mlina, dva velikanska sulca, enega 1.14 m dolgega in 14 kg težkega, drugega pa 1.07 m dolgega in 10 kg težkega. V primeri z dolžino bi morala tehtati vsaj 6 kg več, če bi bila bolj rejena.
Ljuba Jovanovič,
večkratni minister in predsednik Narodne skupščine, minulo soboto umri v Beogradu, kjer so ga pokopali na državne stroške.
Desno:
Odborniki kraj. organizacije SDS v Zibiki na Štajerskem, ki se odlikuje po svojem vnetem delovanju za našo stranko.
Levo:
Levo:
lupina tekmovalcev in predstavnikov po poslovilnem večeru pred odhodom naše smučarske in drsalne vrste na zimsko olimpijado v Švico. —
Državni smučarski prvak Joško Janša
(na desni) polaga v roke zastopnika olimpijskega odbora dr. Fr. Zupanca svečano zaobljubo pred odhodom v St. Moritz.
Slika s svečanosti v proslavo 60-letnice ge. Fr.anje Tavčarjeve. Podpredsednica Ženskega Saveza ga. Mla Simičeva izroča red sv. Save III. reda jubilantki.
Od leve na desno: p..:isednica Materinskega udruženja ga. Vlajičeva, podpredsednica srpskili sestara ga. Persida Prodanovičeva in podpredsednica Ženskega Saveza za Hrvatsko ga. Zlata Kovačevič-Lopašič.
Desno:
Levo:
Tunberg, rodom Finec, ki se na olimpijadi najboljše drsa.
Desno:
Poljanska cesta v Ljubljani ob potresu:
spredaj tako zvani »pegle-zen«, ki so ga s poleg stoječo hišo tedaj podrli, zadnja je pa Špickramarjeva hiša, kjer je ga. Tavčarjeva preživela svojo mladost.
Levo:
Ameriška podmornica »S 3«
je sesterska ladja potopljene »S 4«. Ker je zadnje dni v viharju izginila za nekaj časa, so se že jele širiti vesti, da jo je zadela ista katastrofa kakor »S 4«. Izkazalo pa se je, da se je le zaradi varnosti zatekla v mirnejše vode. Ko je vihar minil, se je vrnila na svoje mesto.
Levo:
Iz stanovanja ge. Tavčarjeve v Ljubljanli"
Sobica, kjer je najraje.
Desno:
Najboljša nemška drsalka na olimpijadi v St. Moritzu.
Marijonctno gledališče Podmladka Rdečega križa v Sodražici ob
proslavi 501etnice pesnika Otona Župančiča. Na-mesto živih ljudi nastopajo na vrvicah navezane iz lesa in blaga napravljene osebe in živali — kar posebno otroke zelo zabava.
Našemljeni psi v pustnih dneh po velikih mestih. Pametne pse je mogoče celo priučiti, da preoblečeni igrajo, kakor ljudje na odru.
Indijanka iz vročih krajev Južne Amerike.
Naša slika nam kaže, kako je bikoborec v Španiji ukrotil na cesti tdivjanega bika in rešil posebno otroke velike nevarnosti.
Čudne živali vročih azijskih otokov,
ki jim ljudje zaradi njih zunanjosti, po-nočnega življenja in v temi se ža-rečih oči pravijo «§kratje». — Naša slika jih kaže Va naravne velikosti.
Nemška policija na motociklu, kadar posreduje v nujnih slučajih.
Predpust je tudi na Portugalskem vesel, kakor vidimo na naši sliki.