Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. 65. y LiMiiain, v lorek fne 22. marca 1821 Leto m. • 8LOVENEC« velja H !'oitl aa vse atraal Jaga> •lavi]« ia v Ljaklfaal; n oelo leta naprej. K 240— n pol leta H ..„ 12«_ ia četrt lata . ... »fr— ■a aa aieaee . .. , 21 ■— Sa Inoremetvo eeloletao K 420'- eb Sobotna Izdaja: aa Ha eeio leto.....k 40 — ■a laozematao ,,, „ M — [ Enoatoipna petitTrata »aa mm široka ta J mm visoka ali nje prostor) ia enkrat , . . po K Odposlana Itd. . . po K 9 — Prt Te6|em naročila popust. H»jmanjii oolaa »9/9 mm S15. Irba.a vsak dan Izvzemši ponedeljka tn ireva o P' az« nikn ob S. ari zjutraj. Uredništvo je t Kopitarjevi allol štev. 6/m. Bo oplsl aa ne vi »Čaje; nelranklrana pisma ae aa sprejemalo. Oreda. leleL štv. BO, aprarn. Itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi nI. S. — Račun poštna bran. ljubljanske št. 880 ta naročnino ln št 349 za oglase, avatr. Ia iešte 24.797. ojr. 23.511, bosn.-bero. 7563. Hsifsifski protestni shodi Sfaosishe Ljudske Stranic. Na praznik in v nedeljo je priredila SLS na Kranjskem 26 protestnih shodov proti kulturnobojnim tendencam vlade. Na Štajerskem jih je bilo okoli 40. Vsi shodi so bili sijajno obiskani. Zborovalci so bili ogorčeni nad protiljudsko in protiversko politiko vladnih strank. Značilno je dejstvo, da se pristaši samostojne kmetske stranke, ki so bili na nekaterih shodih navzoči, niso upali zagovarjati protiljud-ske koristolovske politike svojih poslancev. Vlado smo pravočasno opozorili, naj se ne igra z ognjem. Če ni dostopna za razloge razuma, bo morala končno pristati na druge razloge. Na vseh shodih so zborovalci izjavili, da proglase šolski štrajk, če bo začela vlada izvajati svoje naredbe v šolah. Stojimo sredi kulturnega boja. Tudi pri nas se bo morala vlada končno, rada ali nerada, prepričati, da pojde v Kanoso. Veličastnemu shodu sredi Ljubljane, ki so ga hoteli pristaši sedanjih vladnih strank razbiti, pa se^jim je poizkus docela ponesrečil, je sledila cela vrsta sija nih shodov po deželi. Ljudstvo je slovesno izjavilo, da si ne bo pustilo iztrgati svojih svetinj, četudi bi naše svobodomiselne stranke skušale uporabljati taktiko francoskih fra-masonov. Novo mesto. Iz Novega mesta nam poročajo: Poslanec Stanov ni k je govoril v soboto in nedeljo na 4 velikih protestnih shodih, ki jih j« priredila Kmelska zveza za novomeški okraj. Shodi so se vršili v Brusnicah, Stopičah, št. Petru pri Novem mestu in Šmarjeti. Na shodih so bile sprejete ostre resolucije proti kulturnobojni politiki vlade, ki v času najhujše gospodarske krize nima druge skrbi, kakor da razvnema verski boj v državi. Žužemberk. Protestni shod SLS 19. marca se je vršil sijajno in naravnost veličastno. Vsa množica, zbrana pri jutranjem opravilu, zlasti veliko mož in fantov, nad 2000 ljudi, se je po maši zbrala na prostoru pred mežnarijo, ter je kljub občutnemu mrazu poldruge ure nepremično vztrajala na shodu ter z velikim zanimanjem sledila izvajanjem posl. Š k u 1 j a , ki jih je prekinjalo burno odobravanje. Navzočih je bilo tudi par Carlijevih vernikov in tistih 5 samostojnežev, kar jih je pri nas, pa so z našimi vred ogorčeno obsojali početje svojih svobodomiselnih strank. Sprejete so bile z velikim navdušenjem odločne resolucije. — Po shodu se je vršil v dvorani občni zbor okrajne Kmetske zveze. Trebnje. V nedeljo se je zbrala na prostoru pred cerkvijo velikanska množica ljudi. Izvajanjem dr. M o h o r i č a na protestnem shodu so sledili zborovalci z največjo pozornostjo m odobravanjem ter so z največjo ogorčenostjo protestirali proti vladi, ki ni v stanu, da bi uredila gospodarske razmere v državi, ampak ji je v prvi vrsti le mar, da širi svobodomiselstvo. Sprejele so bile resolucije, ki jih pošljemo na inistojno mesto. Kranj. Iz Kranja nam poročajo: V soboto in nedeljo je priredil poslanec B r o d a r v kranjskem okraju 5 sijajno obiskanih shodov. Vršili so se v Smledniku, Trbojah, Mavčičah, Preddvora in Cerkljah pri Kranju. Poslanec Brodar je podal politično poročilo. Bavil se je tudi z gospodarskim vprašanjem. Predvsem pa je naslikal zbo-rovalcem kuiturnobojne predloge naših svobodomiselnih vladnih strank, med katerimi se skušajo v prvi vrsti proslaviti naši samostojneži. Zborovalci so z ogorčenjem obsojali to »delo« in so sklenili, da so pripravljeni na najhujši odpor proti tej vlndi. Sprejete so bile ostre resolucije. Škofja Loka. O protestnem shodu v škofji Loki smo prejeli sledeče poročilo: Na praznik dne 19. marca se je pri nas vršil veličastni protestni shod zoper kuiturnobojne tendence demokratske vlade. Velikansko število udeležencev je pričalo, da Škofje-ločani, razen par malopomembnih izjem, najodločneje obsojajo vsako kulturnobojno teženje. Shodu je predsedoval g. mestni gerent A. Sušnik. Poročal je gosp. dr. Mohor i č in nazorno pojasnil, kaj hoče sedanja vlada s šolo in Cerkvijo. Gromo-viti protesti so odmevali in kdor jih je čul, je moral priti do prepričanja, da si ljudstvo ne bo nikdar pustilo jemati verske svobode. K besedi se je oglasil tudi g. župnik dr. K 1 i n a r , ki je energično razkrinkal sokolstvo in pozval starše, naj svojih otrok nikar ne pošiljajo k ljudem, ki načeloma nasprotujejo verskonravni vzgoji. Resolucic proti kulturnemu boju so bile ob splošnem navdušenju en'- :'isno sprejete. Nato jc gerent Sušnik zaključil sijajno uspelo manifestacijo za verska načela. Poljane nad Škofjo Loko. Na sv, Jožefa dan se je vršil za poljansko dolino na Poljanah in na Trati sijajno obiskan shod SLS. Poročal je posl. G o s t i n č a r , ki se je bavil v svojem govoru z dnevnim političnim vprašanjem, posebno pa razložil zborovalcem kulturni boj, ki ga je izzvala vlada. Sprejete so bile resolucije, ki z vso odločnostjo obsojajo namene vlade in jo opozarjajo na državi pogubne posledice njenega kulturnega boja. Selca nad §ko'jo Loko. V nedeljo sta bila za našo dolino dva velika protestna shoda, ki sta se jih udeležili samo moški. Z utraj po rani maši je bil velik shod v Selcah, popoldne pa v Železnikih. Na obeh shodih jc govoril dr. S t a n o v n i k. Zborovalci so z ogorčenjem obsojali kuiturnobojne predloge vlade. — Veliki PodJat? pri Krškem. V nedeljo popoldne ob 2. uri je bil velik shod Kmetske zveze za krški okraj v Vel. Podlo^u. Na shodu je poročal urednik K r e *i ž a r. Dasi je bil shod v »Domoljubu« preklican, sc je kljub temu zbralo okrog 400 mož, Zborovalci so z največjim ogorčenjem obsojali politiko sedan c vlade. Sprejete so bile ostre resolucije. Vače pri Litiji. Kmctska zveza za Zasavje je priredila v nedeljo in na praznik 3 shode, ki so se zelo dobro obnesli. Shodi so se vršili na Vačah, na Savi in Kolovratu. Na vseh treh shodih ie govoril dr, K u 1 o v e c. Vsi trije shodi so se vršili v najlepšem redu, dasi so bili na njih navzoči voditelji nasprotnikov. Sprejete resolucije sc z vso ostrost/o obračajo proti protikatoliški politiki sedanje vlade. Sostro pri Ljubljani. V nedeljo popoldne sc jc vršil v nabito polni dvorani Društvenega doma protestni hod. Na shodu je govoril posl-inec Gostinčar. Njegova izvajanja so izzvala največje odobravanje. Sprejeto jc bilo več energičnih resolucij. Iz drugih krajev še nismo dobili podrobnejših poročil. Maribor. Na praznik in v nedeljo so se vršili po celi Štajerski in tudi Prekmurju protestni shodi SLS. Kolikor imamo do sedaj poročil, so se vsi shodi sijajno obnesli. Zborovalci, v veliki večini možje in fantje, so z ogorčenjem obsojali kuiturnobojne poizkuse vlade. Podrobnejša poročila bomo sporočili. Sv. Trojica v Halozah. Na praznik sv. Jožefa so sc zbrali po rani službi božji odločni in verni možje in žene v številu nad 300 oseb na protestnem shodu, ki se ;e vršil v pritličju župnišča. Za predsednika shoda je bil izvoljen soglasno g. nadučitelj Skalko Ko-vačič od Nove cerkve. Poročal je domači g. župnik P. Ž i r o v n i k. Popoldne se je v čitalničnih prostorih zbrala naša prebujena in nadepolna mladež od Sv. Trojice v Halozah. Mladeniška in Dekliška zveza sta se soglasno izjavili, da z izvajanji govornika na dopoldanskem shodu, ter govorom njhovega vodje g. Potrča, soglašata in protestirata proti vsem nam škodljivim nakanam laži-demokratov in samostojnežev. — Zborovalci obeh shodov so se razšli z odločnim zagotovilom drug drugemu,, da hoče vsak po svoih močeh delovati na to, da se naše odločne zahteve dejansko uresničijo. Tozadevne resolucije so se poslale na merodajno mesto. 2CL III. i®2i. Malo je dni v naši zgodovini in preteklosti, da bi nam ob spominu nanje za-žarelo lice veselja in radosti. Tem več pa je dni, ki nam napolnijo srce s tugo in žalostjo in vzbudijo v nas čut maščevalnosti za prizadciane nam krivice. In tem zadnjim se je že zopet pridruži! dan — 20. marec — dan, ki pomeni za Italijane uresničenje njihovega nenasitnega pohlepa, za vsakega Slovenca, ki ima količkaj ljubezni do svojega naroda, pa dan največje žalosti. Tej žalosti jc slovenski narod dal ; raza v mirnih in dostojnih žalnih manifestacijah, ki so so vršile širom cele naše domovine v nedeljo. Slovenska prestolica Ljubljana pač ni ta dan zaslužila, da bi jo kdo imenoval »bela« Ljubljana, kajti vsa je bila odeta v žalno obleko. Ob 10. uri pa so sc zbrala vsa društva z zastavami, šolska mladina in uradi ter ogromna množica meščanstva pred vseučiliščem, Združena pevska društva pod vodstveni g. Hubada so zapela: »Buči morje adrijansko«, nakar je stopil na žalni oder dr. R o ž i č , ki jc v krasnem govoru pojasnil pomen te neme manifestacije in izvajal: Najlepši kos naše zemlje: solnčno Primorje so nasiloma ugrabili tuji roparji in danes se vesele tega plena. Mi pa stojimo pred novim grobom in žalujemo. Ta globoka žalost pa vliva v naša srca novih moči in trdne volje, da zopet osvojimo ugrabljen naš zaklad. Vsi moramo z vsemi močmi delati na to, da zasužnjene brate osvobodimo. Da pa to čim preje dosežemo, je dolžnost vseh stanov, da delajo za blagor in procvit naše domovine, da postane mogočna in vpoštevana. Ta dan bedi začetek našega misijonstva za naše brate, ki so nam jih pač ugrabili telesno, a ne tudi duševno. Nadaljujmo boj, ki smo ga že od nekdaj vojevali, samo njegovo težišče prenesimo proti zapadu. In geslo naše bodi dr, Krekov izrek: Za te — in ne za se. Za primorske brate bomo delali tako dolgo, da jih zopet privedemo v naročje matere Slovenije. Nato je govoril narodni poslanec B r a n d t n e r , kj je pozival na slovansko složnost in delovanje z našimi slovanskimi brati, pred vsem Čehi, katerih zastopnik: so se oficielno udeležili te naše manifestacije, da pokažejo solidarnost z nami v bjju za pravice. G. Š 1 a j m e r jc v imenu dobrovolj-cev povdarjal, da so tisoči in tisoči mladih borcev, ki so za našo domovino tvegali življenje, pripravljeni kot en mož zastaviti svoje življenje v boju proti kletemu so-vragu. Po govoru g. U d e t a , ki se je v imenu akademske omladine izrazil v 'stem smislu, so štirje dobrovoljci, pod vodstvom legijonarja V. Jelenca, postavili spominsko ploščo z napisom, 20. * III. * 21. ZASEDENEMU OZEMLJU. Nanjo so tri v črno oblečene dame položile venec s čnim trakom in napisom: Žalujemo, a nc obupujemo — Kolo jugoslovanskih sester. Pevski zbor je potem zapel Juvanče-vo; »Slovenska domovina« in naše himne: »Bože pravde«, »Lepa naša domovina« in »Naprej zastava Slave«, na kar so pristopili zastavonoše vseh društev in poklonili svoje zastave. S tem je bila dopoldanska manifestacija zaključena. Sfuie kapitala. Ko stojimo neposredno pred občinskimi volitvami, treba je, da si natanko ogledamo stranke, ki bodo hodile okoli naših volivcev in prosjačile za njihove glasove. Osobito jc treba ljudstvu odpreti oči, da bo spoznalo pogubno igro, ki jo igrata z njim sedanj; vladni stranki, demokrati in samostojneži. Znano je, da je na svetovnem trgu začela padati cena manufakturnemu blagu in to radi povišanja produkcije, radi obnov-ljenja mednaronih trgovinskih zvez in radi poboljšanja prometnih sredstev. Za našo državo, kateri primanjkuje tekstilne industrije, je nastopila možnost, da dobi prebivalstvo cenejšo obleko, ki je posebno za naše prolelizirano uradništvo, za delavstvo in kmetsko liudstvo postala prava kalamiteta. Znano pa ie tudi, da sc si vele-trgovci po celi državi nabavili v čas h, ko še cene niso bile padle, v svrho špekulacije ogromno množino manufakturnega blaga, ki so jc nakupioili po svojih skladiščih. Sedaj je nastalo vprašanje, koga naj zaščiti vlada, ali kapitalista ali napol nagega uradnika, lrmeta in delavca? Muslimansko - samostojno-demokrat^-o-radikal-na vlada ni dolgo pomišljala Trgovinski minister, naš ožji rojak in šef slovenske demokratske stranke, dr. Kukovec, je predložil ministrom povišanje uvozne carine za manufakturno blago in ministrski svet je ta predlog odobril. S tem je onemogočeno uvažati ceno blago v našo državo, obenem pa jc omogočeno kapitalističnim vclctrgovcerr, d?, še vedno z velikim dobičkom prodajo svoje v prejšnji dobi kupljeno blago. Kapital ie rešen, a ubogo ljudstvo je zopet za en dokaz bogatejše, kako brezvestno demokrati in samostojneži gazijo vse svoje ob volitvah ljudstvu dane obljube. Še drugo igro ja zaigral dr. Kukovec s kapitalisti. Ko so žitni kmetic po Srbiji, Vojvodini in Slavoniji zahtevali, da se dovoli prosti ivoz žita v inostranstvo, se jim ni ugodilo. No, to še ni bil tak greh. ker se je vsaj zabran lo dviganje cen v korist konzumentov. Toda predno se more preračunati, kako bo izgledala prihodnja žetev, se je moralo nekaj storiti tudi za kapitaliste. Različne beigrajske in hrvatske banke ter slovenski veleindustriialci so si nagoniilalj velike množine žita. Posebno se jc potrudi1* za polna žitna skl--1'-ča Izvozna banka, pri kateri ima prvo besedo demokrat Draškovič in Vračarska zadruga, pri kateri je največ interesiran demokrat dr. Veljkovič. In kakor bi udaril z Mojzesovo palico, so se c-daj naenkrat odprle meje za svobodni izvor žita preko mej naše države. Dr. Kukovee ni zn mudil tre-notka, da pomore kapitalu, ne meneč se nič za to, ali bo cena kruha do prihodnje žetve rastla ali nc. Kmetom se ni dovolil izvoz, kapitalistom oa brez oboiavljanja. In naši samostojneži so se sedaj napotili, da podprejo to kapitalistično demokratsko družbo. Uradniki in kmetje, ki so pri zadnjih državnozborsVih volitvah s tn-ko vnemo pcdnirali to stranko kol svoio bodočo rešiteliieo, lahko seclai uvidiio, da so bili tudi v tem pogledu prevarani. Naš narod pravi da se človek lahko tudi iz nesreče marsikaj nauči. Bodeče občinske volitve bodo to pokara.e. Vfsolra m % mrmt s* am SiOt-ens Slovenci imamo zdaj, hvala Bogu, dolgo aželjeno univerzo. S tem smo — pravijo — iele vstopili kot enakopraven član v vrsio kulturnih narodov. Univerza jc tempelj vseh muz, središče in ognjišče kulturnega življenja naroda. Oh, zlati čas zdaj muzam kranjskim pride! Ta prerokba Prešernova se ima zdaj res izpolniti. Slovenci bomo poslali visoko kulturen narod, — samo, samo... če se nc bomo prej pomacedonili ... Kajti poleg uriiverzitete vseh ved imamo še neko drugo visoko šolo, ki vodi naš narod ravno v nasprotno sme daleč proč od kul ure. Kaj bi prikrivali, kar vsi vidimo in čutimo: med našim ljudstvom vlada strašna surovost! Če poslušamo po gostildah, i>o cestah, po vlakih, kaj in kako ljudje govore, moramo našega ljudstva biti žalostni. Seveda to ni vs3 ljudstvo, ampak le en del; a ta del je lo prevelik. Najnovejši pojav surovosti je, da so začeli skruniti pokopališča... Vemo, da je vojska iz tira vrgla vse. Posledice vojske v tem oziru poznajo vsi narodi. Surovost, divjost, nemoralnost so otroci vojsko. A vojska še ni naredila zadosti. Vojsko je treba izrabiti, vodo napeljati na svoj mlin. In to se dela pri nas. Pri nas ,se surovost in podivjanost sistematično in programatično goji. To »narodno« delo vrši en del našega časopisja. Naša industrija je sicer še malo razvita, n surovost se producira pri nas na veliko in razvaža teden za tednom po celi deželi. Zgražali se bodo seveda tisti, o katerih to velja, nad tako obdolžitvijo in jo ogorčeno zavrnili, — če jim ne bo bolj kazalo z molKom jo zadušiti... Zgraža, da zgraža se »inteli-gentc nad preveliko surovostjo nizkega ljudstva; nad ostudnim pridušanjem zabuhlega žganjarja, nad rohnenjeni ki pretepanjem živali surovega voznika, nad skrunjenjem pokopališča in nad marsičem podobnim. Nad takimi se zgražajo, po pravici zgražajo. Ne ven. pa, ali se kaj zavedajo ali ne, da tudi sami pospešujejo to surovost. Da, s priprostim ljudstvom bi se že dalo izhajati; ta materija! bi se dal polagoma obdelati, ljudje bi se počasi unesli, vojne posledice bi se ublažile. A stara surovost dobiva vedno novega netiva — iz inteligence. Takozvana inteligenca je pri nas neizčrpen vir, iz katerega poteka surovost med ljudstvo. Ona skrbi, da pri nas ne bo nikoli konec surovosti, da gremo kljub vsej kulturi in univerzi v vedno večjo divjost V knjižici »Zločin nad domovino« sem dokazal, da pod pretvezo pobijanja klerikaliz-ma ubijajo v ljudstvu vero. Mojih trditev ni nihče ovrgel, niti poizkusil ovreči. Najboljši dokaz, da so resnične. Da, gospoda nasprotnih strank, vero v ljudstvu ubijate in ste jo že močno ubili. Ta uspeh se vam mora priznati. Setev vaša gre v klasje. Lahko si zadovoljno manete roke... Seveda vaše delo je lahko, zato se ni čuditi, če imate »uspehe«. Vi vlečete voz po hribu navzdol in to gre samo ob sebi rado... Mi ga vlečemo navzgor, in to gre malo težje. Čudno, da je pri vsem tem še toliko vere v našem narodu. Toda gine, očividno gine, to se ne da tajiti. To je vaše delo, gospoda antikatoliška! A kaj hočete s tem doseči? Kaj mislite iz našega ljudstva narediti? Ali menite res, da svet more obstati brez avtoritete, ki jo dan za dnem ubijate? Kaj boste ljudstvu dali namesto vere, katero mu jemljete ?... Vi menda mislite, da je morala brez vere' mogoča. Pri posamezniku, pri resnično izobraženem človeku, je to še morda kako mogoče, pri masi ljudstva nikdar ne! Ljudstvo brez vere mora podivjati. Spominjam se, da mi je dr. Žerjav enkrat resno rekel: »Mi moramo narod moralno dvigniti.« In drugič sem slučajno nanj naletel, ko sta z znancem ugibala, kako bi naše ljudstvo dvignili moralno brez vere. Rekel mi je: »Vi že Jahko delate za moralnost na podlagi vere, a mi moramo šele drugih potov iskati.« Ce je ta pota že našel, ne vem. Samo to vem, da to kar on in njegovi kompanjoni — med njimi razni doktorji in ministri — delajo v »Domovini«, vodi ljudstvo naše naravnost v brezdno surovosti. »Domovina« nam bo ljudi pozverinila, jo rekel neki goreč rodoljub. Drugega sadu res ne more biti od neprestanega zabavljanja, hujskanja in <}odžiganja strasti. Ne dosti bolje je delovanje »Kmetijskega lista«. Ne verjamete! 0 tem dovolj glasno pričajo shodi »samostojne« stranke. Upitje, tuljenje in pretepi, to je obilježje teh shodov. Ce še ne verjamete, pojdite v kraje, kjer ima ta stranka večino! Pojdite n. pr. v okolico Novega mesta, če se hočete prepričati, kakšne cadove je ta visoka šola, ta sistematična vzgoja našoga ljudstva k surovosti in sovražnosti že dosegla. Tuj duhovnik pride v kraj po svojem duhovniškem poslanstvu brez vsakega političnega namena. Komaj to neki ljudje zvedo, je že *klep storjen: tega bomo pa nabili 1 Treba jo stražo nastaviti, da more mirno vršiti svojo službo Pa pravite, da smo daleč od Macedonije. Treba bo po macedonski šegi tudi pri nas samokres za pas zatakniti in handžar pripeti, če bomo hoteli še varni življenja hoditi po deželi. »Preklet far!« to je deviza samostojnih in tistih, ki so ž njimi in za njimi. Ta krilatica, ki šviga vsepovsod po zraku, ki se vsiplje iz ust našega »dobrega ljudstva« in tudi na^ih »nedolžnih« otrok (1), je signatura naše kulture. S to besedo je povedano vse, kakšne ideale, kako narodno zavest in stanovski ponos inm naš (seveda samostojni) kmet Poleg te beseda se v slovenskem jeziku tolikokrat izgovori s*mo če »porka madona«. S to lepo beselo smo si zadnji čas naš slovenski jezikovni zaklad srečno obogatili. Napredujemo, dragi rojaki, napredujemo! Hej, rojaki, ipa»ujmo uma »vitle meče, plemenita kri po naiib žilah teče, P.og nam je dal um in pamet zdravo, povzdi-gujino krepke glase domovini v slavol Po-vaoignimo jih! »Prekleti far!, hudič ga v/.emi, porka madona!« Tako odmeva po celi domo-movini. Tako povdigujejo naši rojaki krepke glase domovini v slavol... Take cvetove, take sadove rodi naša visoka šola surovosti---- Sram nas ja in žal nam je, v dno dula nnm je žal našega ljudstva, videč, kam plove. Kaj nam pomaga svoboda, i« i« na mamo ra- biti?! Pri nas menijo mnogi, da je svoboda — razuzdanost In v vrstah nasprotnih strank ni nikogar, ki bi zaklical svojim ljudem: Stojte 1 Ali ne vidite, kam to vodi?! Nikogar. Ali ste že čitali, da bi bila »Domovina« apelirala če že ne na čut dostojnosti, pa vsaj na narodni čut in čast, da naj imajo Slovenci vsaj toliko zavesti ln ponosa v sebi, da si ne bodo izposojali od naših najgorjih in najgrjih sovražnikov, Italijanov, grdih kletev in ne skrunili ž njimi našega jezika? Kaj še! Zato ne čutijo potrebe. Treba je le klerikalizem (to je katoliško vero) ubijati. To je narodno delo. Tako se vzgaja in kulturno dviga naš narod. Danes smo dalje od kulture kakor pred desetletji. Kaj nam koristi visoka znanost če se pa mase ljudstva pri tem pogrezajo v vedno večjo nekulturnost? Na zvezde gledamo, a zgubljamo tla pod nogami in padamo v jamo. In to bo šlo dalje, dokler bodo v ljudstvu ubijali vero, kakor jo ubijajo sedaj. G. dr. Žerjav, ali ste že našli pot, kako boste ljudstvo moralno dvignili brez vere? Niste je in je ne boste. Po potu, po katerem zdaj vozite svoja kola. tirate narod v — kulturno in moralno propast. J. K. v SSczljL LDU Berlin, 21. marca. Dunajski dopisni urad poroča: Medzavezniška komisija v Opolju je odredila zaporo telefonske-skega in brzojavnega prometa, kar onemo-gočuje točna poročila o izidu glasovanja v Gor. Šleziji. Uprav, odbor društva »Domovini zvestih Šlezijccv« naznanja, da ie bila udeležba pri glasovanju nad vse velika in da je skoro povsod znašala 100 odstot. Do kakih pomembnejših incidentov ni nikjer prišlo. Do dveh zjutraj so bile v Berlinu znane nastopne številke nemških glasov: Okrožje Klučberg 92 odst., Katovice mesto 91 odst., Katovice okolica 72 odst , Opo'je 94 odst., Tarnovice 85 odst., Bytom 78 odst., Krolevska Huta 70 odst., Chor-zow 62 odst., Wyslovice 55 odst., Kozle mesto 93 odst., Kozle okolica 75 odst., Ra-tibor mesto 90 odst., Ratibor okolica 40 odst., Bugudšice 40 odst., Hlubčiče 95 odstot., Strelce Velke 85 odst., Olešne 90 odstot., Glivice 90, Lublinec 82 odst., Zabrze 60 odst., Zagorce 58 odst., Bismarckhiitte 65 odst. V mestih Pština in Rybnik je uspeh za Nemce baje zelo dober, v okolici obeh mest pa zadovoljiv. LDU Berlin, 21. marca. Wolffov urad poroča: Z glasovalnega ozeml:a se javljajo nastopni začasni rezultati: Katovice (okrožje) 72.831 nemških, 66.187 poljskih glasov, mesto Krolevska Huta 31.484 nemških, 19.768 poljskih glasov, Bytom (okrožje) 59.232 nemških, 62.540 poljskih glasov, Hindenburg 36.676 nemških, 31.625 poljskih glasov, mesto Tarnovice 8083 nemških, 2738 poljskih glasov. LDU Katovice, 21. marca. Kakor poroča Wolffov urad, naznanja nemška plebiscitna komisija nastopno: Glasovalni rezultati v Pštini in Rybniku so še nepopolni, vendar je pričakovati v obeh okrožjih poljske večine. Brez Pštine in Rybnika znaša nemška večina približno 63%. Po dosedanjih obračunih je bilo oddanih za Nemce 671.700 in za Poljake 389.600 glasov. Nadaljnja brzojavka plebiscitne komisije javl a: Navzlic poljskemu terorju, ki je vladal na ozemlju vzhodno od Odre, se je dosegla na industrijskem ozemlju ob Odri pretežna večina. Mesta Myslovice, Katovice, Krolevska Huta, Bytom, Glivice, Tarnovice, Olešno, Rybnik. Klučborg so dosegla do 90+ nemških glasov. Glasovanje je poteklo, v kolikor je dosedaj znano, mirno. LDU Opolje, 21. marca. Wolffov urad poroča: Po poročilih, ki so došla do sedme ure zjutra', je bilo v Gornji Šleziji oddanih skupno za Nemce 713.700 in za Poljake 460.700 glasov, kar pomenja nemške večine 61%. Še ne ugotovljeni rezultati ne morejo na končnem neškem uspehu ničesar izpremeniti. Iz Musile. LDU Varšava, 21. marca (Brezžično) Iz Helsingforsa poročajo, da je Kronštat zopet v rokah upornikov. Boljševiki so se držali v mestu komaj par ur. Protirevo-lucijski komite se je vrnil iz Finske v Kronštat. LDU Moskva, 21. marca. (Brezžično) V Kronštat se vrača normalno življenje. Železniški promet se polagoma probuja. LDU Moskva, 21. marca. (Brezžično) Dne 19. marca se vršila v Kronštatu velika parada rdečih čet. Vse sovjetske ustanove zopet poslujejo. Politlins nowke. -f- Narodno-soclalistična polomija. Za soboto dopoldne je sklicala narodno-so-cialistična stranka manifestacijski shod v veliko dvorano hotela »Union«. Na to svojo manifestacijo je povabila tudi zastopnike češkoslovaške socialistične stranke, ki je tudi odposlala v Ljubljano senatorja Stastnyja, poslanca Spatnyja in Tušnyja, osrednjega tajnika Solca, osrednjega tajnika omladinske organizacije F, Faifa ter delegata J. červinko in A. Krejčika. Z ve- liko reklamo napovedani bivši češki vojni minister senator Klofač ni došel, ker se mu je bržkone svitalo, da bo narodno-so-cialistična »manifestacija« tako izpadla, kakor je v resnici. »Jugoslavija«, ki plava menda s svojim lastnikom v narodno-so-cialistiČni vodi, poroča siccr, da je bila Unionova dvorana polna, v resnici pa se je moglo našteti v najboljšem slučaju kakih 300 oseb, kar je češke goste seveda precej razočaralo, dasi so jih zborovalci, ki pa tudi niso bili vsi člani narodno-so-cialistične stranke, kot češke goste prisrčno pozdravili. Prvi je govoril tajnik češkoslovaške socialistične stranke, ki je tudi prebral pismo senatorja Klofača, v kateren} se naglaša ideja slovanskega socializma. Govorili so tudi senator Stastny, posl. Spatny, dr. Rybaf, posl. Deržič in tajnik češke omladinske organizacije Faif, Prečitana je bila tudi pozdravna poslanica ruskih socialnih revolucionarjev v Pragi. Vsa prireditev je pokazala, da narodno-socialistična stranka v Jugoslaviji nima tal in da izgublja še one pristaše, ki jih je imela, S samimi frazami se pač ne rešujejo socialna vprašanja. Narodno-sociali-stični stranki tudi češki gostje ne bodo mogli pomagati, niti ne časopisna poročila o sijajno uspelih manifestaciiah. -f- Koroška po plebiscitu je naslov dopisu, ki ga je 19. t. m. priobčil pariški »J. de Debats«. V članku se opozarja francoska javnost na razmere, ki so nastale v slovenskem delu Koroške po plebiscitu. Opisujejo se nasilja, ki jih vršijo avstrijske oblasti nad Slovenci, čeprav verzeljska pogodba obvezuje Avstrijo, da narodno manjšino ščiti in ji podeli kulturno avtonomijo. Naposled stavlja dopisnik francoski javnosti sledeči dve vprašanji: 1. Ali naj Karavanke postaneio trdnjava Nemčije, okrepljene in povečane z Avstrijo? — 2. Ali naj ima slovensko prebivalstvo Koroške, raznarodeno od strani Avstro-Ger-manije, postati danes ali iutri puškino meso v vojski zoper one, ki imajo danes odločati o njegovi usodi? -j- Roj za avtonomijo — hoj za kulturo. Prof. F. V. F8rster je objavil »36 vodilnih misli za obnovo Nemčije«, ki so nabite tudi na dunajskem vseučilišču. Naj navedem nekaj krilatic jz njih! FSrster odločno zavrača »podr-žavljenje čuta za dolžnost in zvestobe, ki nas je razljudilo ter našo dušo zožilo in po3irovi-lo«, zavrača »prenapetost državne misli, nasilnost centralističnega enotnostnega načela«, »politiko dinamita« in cezarizem sebičnosti. V točki 28. pa trdi FOrster naravnost: » ... takšna vera v osrednji aparat stopnjuje povsod razljudenje človeka (die Entmenschlichung des Menschen), ki je pravi vzrok vsega poloma naše zahodne civilizacije.« Forster pobija tudi socializem: »Ves moderni socializem je izkvarjen vsled globoko skrito v njem živečega pruskega državnega duha.« »Centralistične uravnave »o pravemu socialnemu duhu rav no nasprotne.« »Cezarizem sebičnosti se izo-giblje živim problemom in se opaja na navideznem uspehu socialnega izenačenja.« — Da, boj za avtonomijo je boj za civilizacijo in kulturo, kar je treba odločno povedati I —č— -f- Nova pogajanja z zemljoradniki. LDU Belgrad, 20. marca. Ministrski predsednik Nikola Pašič je danes ob enajstih dopoldne sprejel predsednika zemljoradniškega kluba Avramoviča. Po daljšem pregovarjanju sta ugotovila: • 1. Glade agrarne reforme ostane zemljoradniški klub na svojem stališču, da za ukin enje fevdalnih odnošajev ni treba dati odškodnine. Klub zahteva., naj se o tem načeloma razpravlja na splošni podlagi. 2. Klub bo glasoval za ustavo v celoti, ali tako, da se bodo izvršile posebne omejitve pri onih členih, ki govore o začasno izdanih naredbah, če ostanejo dotične naredbe tako, kakor jih je vlada predložila. Če pa se te naredbe izpremene tako da se izvoli odsek v skupščini po načelu sorazmernosti, ki bo razpravljal o začasnih naredbah in jih bo izdajal v sporazumu z vlado, kadar skupščina ne bo zasedena, bo klub glasoval za te naredbe. Slab sagovor demokratskih eentralistov. Liberalci so si bili svesti, da bo razpust »Gospodarske komisije za stvarno demobiliza-cjo« v javnosti slabo uplival. Zato so hoteli po-zarnost javnosti odvrniti od bistva zadeve z napadi na mojo osebo kot predsednika te organizacije; istočasno so, kakor se sliši, začeli z razvito gostilniško agitacijo zoper mojo osebo, da bi jim moja oseba hkrati služila za agita-cijsko sredstvo pri bodočih občinskih volitvah. To je tudi bistvo in smisel »Jutrovega« članka z dne 19 t. m., vsled česar reagiram na ne-osnovane napade dotičnega članka, da ne bodo demokratski centralisti s takimi neosnova-nimi napadi slepomišili v javnosti. Pri tem pa pribijem, da se pristaši demokratske stranke. ki poznajo zadevo in so osebno pošteni ljudje, sramujejo takih napadov v dr. Zerjavo-vem glasilu. Vsa Jutrova izvajanja temeljijo na trditvi, da sem kot predsednik »Gospodarske komisije« ravnal pristransko in jo izrabljal čilo f »voj* privatne namene. Nasproti tam neosnovanim podtikanjem kotiiUtliram sledeča dejstva: Ko sem prevzel mesto predsednika »Gospodarske komisije« sem bil že prepričan, da bodo ljudje dr. Žerjavove branže napadali tudi mene brez vsake stvarne podlage, kakor so po krivem napadali g. inž Remca, kar je ugotovila nepristranska preiskovalna komisija. Za časa mojega predsedstva so dobili de-mobilizaeijsko blngo z ozirom na potrebe vsi interesenti brez ozira na stranko ali stan bodisi delavec. ali poverjenik, pač pa se je v prvi vrsti upoštevalo, da se bode blago racionelno uporabilo, in so se v prvi vrsti upoštevali javni zavodi in vojaštvo. Tudi potrebe samostanskih zavodov so se upoštevale, kar je seveda za demokrate trn spodtike. Zal da so se dobrodelni samostanski zavodi razmeroma prema oglašali, tako da so njihovi prejemki razmeroma tako brezpomembni, da tozadevn/ očitki »Jutra« že kar očitno kažejo — demago-štvo. Pač pa smem in moram konstatirati, da se za časa g. predsednika demokrata dr. Pe-stotnika ni postopalo po teh načelih nepri-stranosti. Res je, da sem bil po poslovniku pooblaščen nakazovati blago do vrednosti v znesku 4000 K. To načelo je tudi edino pametno in je bilo na eni od prvih soj soglasno sprejeto. Ali naj bi bila radi vsake malenkosti eela komisija permanentna in naj bi ljudje, ki so prihajali od raznih strani, radi manjših stvari vlagali še poseb. prošnje in neopravljenih poslov odhajali iz Ljubljane? Pač pa se g. dr. Postotnik ni oziral na omejenost oddajne kom-petence in je kar sam oddajal blago za razmeroma visoke vsote. Če ima »Jutro« v tej zadevi kak očitek, naj ga naslovi na svojega ožjega somišljenikfu Ravnotako neresnična je trditev, da sem imel vso eksekutivo jaz v rokah. Vs® večje oddaje so so vršile le r sejah, kjer »e je reševalo vsakokrat po 20 do 30 različnih prošenj. Člani komisij« so bili odlične osebe, ki se bodo »Jutru« lepo zahvalile za poklon, kakor da bi se bile dale voditi popolnoma od mene ali celo terorizirati. Toliko je vredna tudi trditev, da sem jaz blago po večini sam eonil. Da sem pa bil tudi jaz opravičen ceniti navadne stvari, ki jih poznam, brez ozira na to, kdo jih dobi, sledi iz dejstva, da me sodišče upošteva kot zapriseženega cenilca. Ponajveč, zlasti za važnejše 6tvari, pa so fungirali razni ceniki strokovnjaki, predvsem g. inž. Turnšek, ravnatelj obrtnega pospeševalnega zavoda, za gotove stvari pa sta bila tudi po dva ali celo več cenilcev. Sam sebi blaga nisem nakazoval, kakor trdi »Jutro«. G. Vizantini, ki mi ga očita »Jutro«, je samostojen mojster, četudi je sicer še pri meni, in stvari, ki jih je on kupil, so njegova last. Da je Obrtna centrala dobila nekaj blaga, je vendar pravično. Ali naj se ta važna organizacija predre zato, ker sem slučajno tudi jaz njen član? Svoj čas je bilo v seji sklenjeno, da se podpira, ker oddaje material samim obrtnikom. Po »Jutrovi« logiki tudi »Sokol« ne bi smel ničesar dobiti, ker je g. Pestotnik član »Sokola«. »Jutro« našteva, da so bile deležne oddaje tudi »Gospodarska zveza«, »Gospodarska banka« in »Milarna na Viču« — in to so menda vse »klerikalne institucije«, ki so kaj dobile. Ni ta očitek smešen? Ne bi 11 »Jutro« naštelo vse institucije, ki nisc klerikalne, in koliko da so dobile! To je pač ravno, kar boli »Jutrove« krive informatorje: Ako bi bili dobili blago samo pristaši JDS, potem bi bilo pač vse pravi Konštatiram samo, da je eno samo tako JDSarsko podjetje dobilo več blaga kot vse zgoraj navedene »klerikalne korporacije« skupaj! Konštatiram nadalje, da razen osebnega avtomobila, ki mi ga je oddal ministrski Bvet v Belgradu za čisto primerni znesek 60.000 K in ki so ga cenili državni funkcionarji, nisem dobil nobenega drugega avtomobila. Ce je šofer komisije v prostem času vozil tudi druge avtomobile, je to njegova stvar, če pa »Jutru« to ni prav, se pa naj obrne na demokratskega somišljenika g. dr. Mama, pri katerem je bil šofer v prostem času največ zaposlen. Da bi se bil »z uradnim bencinom udeleževal političnih agitacij in zasebnih kupčij«, je ravnotoliko res, kakor je bila neresnična »Jutrova« trditev, da sem se istotako posluževal uradnega avtomobila, m ki jo je moralo »Jutro« preklicati. Konečno se >Jutru« vsled pomanjkanja pravih očitkov zdi velikanska pregreha, da je »dobil Akademski dom svojo opremo«. »Akademski dom« je dobil čisto pravilnim potom po sklepih v sejah po nekaj nižjih eenan za nekaj tisoč kron blaga. Ali ni »Akadefhski dom« važna kulturna institucija? Pri tem očitku je pa »Jutro« »pozabilo povedati, da so tudi JDSarska kulturna društva dobila blago, kakor >Sokol I.< »Žensko telovadno društvo«, »Domovina«, nadalje »Športna zveza« itd-»Sokol I.«, ki pa še danes ne zida svojega doma, je n. pr. dobil za časa dr. Pestotnikovega predsedovanja in to brez sejnega sklepa — več kakor »Akademski dom«, ki že stoji, med drugimi stvarmi bencininotor, ki ga sam gotovo ne bo rabil. Poslovanje pri Gospod, komisiji je bilo v popolnem redu. Sedaj bo po ukrepu centralist. delil demobilizacijsko blago brez vsakih sej komisije in do poljubne višine g. vladni komisar sam in to bo demokratom seveda pravi Nepristranska javnost pa naj sodi in ne dvomim, da bo obsodila postopanje eentralistov in tistih, ki pošiljajo take informacije v »Jutro«, da bi prikrili svoj nov centralistični g-eh. Ljubljana, 21. marca 1921. Ivan Ogrin. ivn^ novice. — V Školji Loki je umrla dne 20. marca v visoki starosti 77 let gospodična Marija K a r 1 i n , dolgoletna gospodinja svo-;ega brata, bivšega tržaško-koprskega škofa Andreja. Takoj v mladih letih ga )e spremljala po raznih službah, potem 5 let tudi v Alojzijevišču v Ljubljani, kjer je brat vodil deško semenišče, sestra pa gospodinjstvo. Ko je prišel poziv na brata, naj gre v Trst na stolico sv. Justa, ga je sestra požrtvovalno spremila in mu gospodinjstvo z veseljem vodila do srede 1. i917. Takrat pa je obolela in šla v svoj ro>»tni kraj, kjer se jc zdravila do smrti. Pogreb bo danes ob 4. uri iz hiše žalosti v Kapucinskem predmestju št. 8 na šentjakobsko pokopališče. Vsem onim, ki so jo poznali, jo priporoča žalujoči brat in tri aestre v pobožno molitev in blag spomin. R. i. p. — Fr&ae S. Fin£}nčanka umrla. Včeraj je umrla v hiralnici sv. Jožefa na Radeckega cesti 9 mestna uboga Klementina Bosizio. Dosegla je redko in čestitljivo starost 101 leto, 2 meseca in 9 dni. Bila je do zadnjega duševno čila, dasi že dlje popolnoma slepa. Pogreb bo jutri ob treh popoldne. Nad 100 let starega mrliča je pač ie malokdo spremil k zadnjemu počitku. lj Seja vodstva SLS za Ljubljana je dane« ob 8. zvečer v Jugoslovanski tiskarni. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. lj Seja ljubljanskega ©bčniskega sveta bo danes ob 5. popoldne v mestni posvetovalnici. lj Kolo jugoslovanskih sester ima svojo prvo sejo dne 22. t. m., ob petih popoldne na magistratu. , , , lj šentjakobski Orel Ima danes reden fantovski večer. Pridite vsil # lj Trnovska Vincencijeva in Elizabet- na konfej.....u ima skupno sejo v torek, 22. mar uri zvečer. (k) lj ' -icijova konferenca ima ■ejo (. - pol 7, uri, Poljanski nasip 10. IZJALOVLJEN VLADNI POIZKUS V USTAVNEM ODBORU. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Na današnji seii ustavnega odbora, ki se je pričela ob 3. uri popoldne, bi se imela po določenem dnevnem redu vršiti razprava o socialno-gospodarskem delu ustave. Medtem pa je vlada kljub dogovorom preteklih dni sklenila, iznenaditi opozicijo z razpravo o razdelitvi' države v pokrajine ter je radi tega postavila na dnevni red člen 62. Medtem pa poizkus vlade, ki je mislila, da bo v enem dnevu prešla preko tega vprašanja, ni uspel. Govorniki opozicije so z uspehom onemogočili ta vladni poizkus. Kot prvi govornik Jugoslovanskega kluba jc nastopil posl. dr. Šimrak ter protestiral proti postopanju vlade, ki je hotela naskočiti opozicijo. Povdarjal je, kako se jc naš narod v zgodovini razdelil v dve kulturi, latinsko in bizantinsko. Sledovi današnjih pokrajin se nahajajo v najstarejših čaiih. Hrvatska je imela svojo in Srbija sopet svojo posebno državo. Brata sv. Ciril in Metod sta hotela izvesti ne samo versko, kulturno, temveč tudi politično edinstvo, To so skušali tudi trije naši največji r.a rodni vladarji, Tomislav, Simon Veliki in Dušan Silni. Vsi ti poizkusi pa so ostali brez uspeha. V času bojev s Turki je po stala okolica Zagreba Pijemont naše narodne kulture in tugoslovenstva in ta de naše zemlje je vzdržal v boju s Turki. Na tem delu naše zemlje ae je pričela razvijati tudi Strosmajerjeva jugoslovenska ideja Boj proti Avstriji je vodil šumadijski Pijemont in se morajo njegove zasluge v tem boju tudi priznati. Obenem p«, se ne smejo pozabiti zasluge hrvatskega Pijemonta. Kdor hoče voditi resno politiko, mora računati z zgodovinskimi posebnostmi in tradicijami naroda. Vse tradicije se nc more prezreti kratkim potom, življenje naroda se ne more stisniti v suhe paragrafe kakor hočejo to storiti demokrati. Prepustiti ae mora evoluciji, da se pride do narodnega edinstva in ne nasilju. Nadalje ie dr. Šim rak ostro napadel nasilno politiko, s kate ro se je skuhalo dosedaj izvesti narodno edinstvo. Opozarjal je na mnenje Srba Jo vana Banjanina, ki je priznal, da so tudi med Srbi, celo med vladnimi strankami srbski frankovci. To se mora upoštevati, ko se govori o ureditvi skupne države. Kar sc tiče ver skega momenta, smo mi za to, da se spo štujejo vse religije. Tega pa noče Pribiče vič, ki snuje v Hrvatski narodno cerkev ter hoče z ozirom na interese te jiarodac cerkve razdelitev Hrvatske v pokrajine. Radi pravoslavne proselitske agitacije dobiva biskup Dositije letno poleg svoje plače okoli 100.000 dinarjev. To jc največja korupcija, ki uničuje vsako misel na rav-nopravnost in edinstvo. Jugoslovanski klub zahteva avtonomijo, ker zahtevajo to tudi socialno-gospodarski interesi države. Centralizem pomenja tudi gospodarsko hegemonijo. To se more razvideti ob vsaki priliki. V nadaljnjem govoru je dr. Šimrak navajal dr. Vošnjaka, ki ni bil samo avto-nomist, temveč tudi federalist, sedaj pa je centralist samo radi oportunističnih razlogov. Govoril je nadal e tudi o srbski radikalni stranki ter rekel, da bi radikalci v Srbiji samo storili prav, ako bi ne poslušali svojih somišljenikov v Bosni, Vojvodini in Hrvatski, ki hočejo hegemonijo. Istotako bi morali preprečiti, da ne nasedejo Pribičevicu, ki vodi svojo politiko samo, da izziva Hrvate in Slovence. Ako se sprejme vladni ustavni načrt, potem je jasno, da ne bomo končali ustavnega boja, pač pa nadaljevali. To lc jasno vsakomur, ki mu je na srcu narodno edinstvo. — Za tem je govoril tudi posl. dr, D u -1 i b i č . ki je naglašal, da se že dve leti govori o edinstvu naroda, kateremu je treba sedaj ustvariti ustavo. Medtem pa vladni ustavni načrt to edinstvo samo ruši. Ta ustavni načrt ni bil predložen narodu v času volitev in tako so vladne stranke svoje volivce prevarile in zavratno skušale preslepiti. Avtonomizem živi v pravnem prepričanju naroda. Centralizem pa noče računati s tradicijami in željami naroda in to je njegova največja napaka. Omenjal ie nadalje, kako se v ostalem svetu čimdaije bolj razvija stremljenje po avtonomistični ureditvi držav. Nedavno jc v Lyonu govoril Millerand. ki je nagla šal kot najvažnejšo potrebo, da se Francija razdeli v avtonomne pokrajine, ki naj bi bile večje od milijon prebivalcev, imele večje finančno državno gospodarstvo v svo ih rokah ter svoje zakonodajstvo. Vse te tendence gredo za tem, da se razbremenita osrednja vlada in parlament svrho lažjega izvrševanja svojih poslov. Na concu je opozarjal govornik na veliko nesmisel, ako se hoče na umeten način vzgajati med narodom nezadovoljstvo. — Posl, dr, G o s a r je v svojem govoru izrazil misel, da izvira centralizem iz liberalnega pojmovanja države, ki se smatra kot čisto politična organizacija, ki ima edini namen, vzdrževati javni red. Medtem pa jc dolžnost države, da vrši tudi socialno-gospo-darske naloge, ki so danes najvažne še, in ravno radi teh nalog ne sme biti država centralistično urejena. Potrebno je, da jo težišče uprave v socialno-dospodarslto zaokroženih enotah, ker more edino tako država izvrševati socialno - gospodarske naloge. Omenjal je, da naglasa vladni predlog na eni strani razdelitev pokrajin na socialno-gospodarski podlagi, čemur pa nasprotuje na drugi strani predlog vlad®, ki pravi, da ne smejo pokrajine imeti nad 700.000 prebivalcev. Pokrajine hoče vladni načrt omejiti nc samo v socialno-gospo-darskih pogojih, temveč tudi številčno. Hrvatska, Slavonija, Slovenija ter druge naše pokrajine naj bi bile zaokrožene kot socialno-gospodarske enote po svo'ih posebnih razmerah, vlada pa hoče razbiti to, kar spada skupaj. To pomeni, da ji ni za socialno - gospodarske interese. — Za tem so govorili še dr. Drinkovič in komunist Živko Jovanovič, ki sta zavzela isto stališče kakor govorniki Jugoslovanskega kluba, nadalje dr. Šcčerov in Jakšič, od radikalccv pa Žarko Miladinovič. Nato se je seja zaključila ter sc bo nadaljevala jutri. Prijavljenih je 5 govornikov. veniji in v županijah na Hrvatskem in v Vojvodini izvrševala posle oblasti kakoi: do sedaj. SPORAZUM CENTRALISTIČNIH STRANK O RAZDELITVI PORTFELJEV. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Ministrski svet je imel včeraj zvečer pod predsedstvom Nikole Pašiča seio, ki je trajala do 1. ponoči. Na tej seji se je razpravljal« vprašanje preosnove kabineta. Po sklepih te seje ima prevzeti ministrstvo za socialno politiko dr. Kukovec, dosedanji minister za trgovino, ministrstvo za trgovino dr. Spaho, ministrstvo za narodno zdravje dr. Karamehmedovič, ministrstvo za vere dr. Milivoj Jovanovič, dosedanji minister za socialno politiko, ministrstvo za kmetijstvo posl. Pucelj, ministrstvo za promet dr. Velizar Jankovič, dosedanji minister za kmetijstvo, ministrstvo za javna delst pa Joca Jovanovič. Ostali ministri obdrže svoje dosedanje listnice, SPORAZUM CENTRALISTOV. LDU Belgrad, 21, marca. (ZNU) De» rcokrati, radikalci, muslimani in delegati dr, Vošnjakove skrcpine so v ožiem medstrankarskem odboru včeraj imeli sejo odi 9. do 13.30. Prisostvovali so ministri Pribičevič, Krizman, Jankovič, Kumanudi, Trifkovič in Pašič. Razpravljali so o členu 62., o katerem je bil dosežen sporazum. Danes ob 9. se seja nadaljuje, DR. STEINWENDER UMRL. Dunaj, 21. marca. (Izv.) V zvezni svelš je danes dospela uradna vest, da je včeraj umrl v Beljaku bivši državni tajnik dr, Steinwender. (Dr. Steinwerder je bil eden najboljših finančnikov drž. zbora ne-, kdanje monarhije.) ZAPLETEN POLITIČEN POLOŽAJ V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga, 21. marca. (Izv.) »Lidove No-viny« pišejo: Narodna zbornica se sestane zopet k zasedanju dne 31. marca. Tedai se bo napravil poslednji poskus, da se sestavi parlamentarna večina. Ako se poskus ponesreči, bo zbornica razpuščena in sc raz« pišejo nove volitve. BORZA. LDU Zagreb, 21. marca. (ZNU) De* vize: Berlin 228.50—230, Budimpešta 4Q do 0, Italija 572.50—574, London plačil« 550—553, London ček 0—548, Newyork kabel 141—141.50, Newyork ček 139.7S do 141.25, Pariz 985—995, Praga 190.50 do 191, Dunaj 21.75—21.90. Valute: Ameriški dolarji 137.75—138, avstrijske krone 0—24, carski rublji 70—75, češkoslovaške krone 181—184, napoleondor 475—479«, nemške marke 0—226, rumuneki leji 0 do 200, souvereign 570—0, italijansko lir© 550—555. Dunaj. 21. marca. (Izvirno.) Nemško-av« atrijska krona se je danes znatno dvignila, Inozemske valute in devize so znatno padle. Prosveta. pr Ie gladalilke pisarne. Vzpored koncer« ene. Amelije de Bartfeldove v torek, dne 22. marca. 1921: 1. Grisfl: Sonata G-dur; 2. Wieniawski: Koncert D-moll; 3. J. Raff: Giga con Variacioni op. 92; 4. a) Couperin-Kreisler: La Precieuse, b) Pugnanf-' Kreisler: Praeludij in Allegro; 5. a) Smetana: Ie domovine, b) Dvorak: Slovanski ples Op. 46 it Sf 6. a) Jarorcir Weinberger: Une cantilene jalouse, b) Sara3ate: Ciganske melodijo. — Ker obeta koncert biti skozi in skozi umetniško dovrSen, naj si vsakdo, kcmtir je do umetniškega užitka, pravočasno preskrbi vstopnico. Umetnico bode spremljala na glasovirju gna. Marija Hellerova-Sadecka, VLADNI PREDLOG ZA RAZKOSANJE POKRAJIN. Belgrad, 21. marca, (Izv.) Po vladnem predlogu na seji ustavnega odbora bi se imela država razdeliti nastopno: V Hrvatski in Slavoniji ostane kakor do sedaj 8 županij, Slovenija se razdeli v dve pokra-. Volitev sedmih članov upravnega sveta. 6. Volitev petih članov nadzorovalnega sveta. 7. Izprememba § 3 družbenih pravil. 8. Slučajnosti. Delničarji morajo naznaniti eventuelne predloge vsaj osem dni pred občnim zborom predsedstvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora. Delničarji, ki hočejo izvrSevati svojo volilno pravico, morajo pet dni pred občnim zborom položiti delnice v pisarni hotela „Union", Miklošičeva cesta 1, od 11. do 12. ure dopoldne. C LCEK In SiahSnf semenski grah priporoča SEVER & KOMP., UUBUANA. Vabilo na ^Usalomne zsvaravalnice v Ljobliani' ki se bode vrSil dne 38. aprila 1921 ob 4. url popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Računsko poročilo nad:iorništra. 2. Poročilo revizorjev. 3. Odobravanje letnega računa za I. 1920. 4. Dopolnilna volitev nadzorniStva. 5. Volitev revizorjev. 6. Slučajnosti. Pretisefinlk nadzorniStva. V smislu § 22 društvenih pravil jc občni zbor sklep en, ako zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov, /lko na rednem občnem zboru ni zastop.mo to Število, se vrSi po preteku ene ure občni zbor, ki je sklepčen ne glede na to, kako število glasov jc zastopano. se iščejo za kamnolom v Podpeči. — VpraSa se pri Stavbni družbi, Ljubljana, Levstikova ulica 19. za eno osebo, nemeblovana s posebnim vhodom v Ljubljani. Odstopnine se plača do 4000 K. — Ponudbe na upravo .Slovenca* pod „Soba 1029 *. ■ miiia«BseKiG3iaiBaeiiaiiBiii* 8ni, pr! Prsia se ves Kavarniški in slaščičarski inventar z vso srebrno In porcelanasto posodo, mize, stoli, blaga$na i. t. d. Pojasnila daje Ignac Remic, kavarnar, logaška SSattna. ojiagogiiimiii Itdlliaiiggi Autosnobilno društvo Rakek« i-rezid v Staremtrgu pri Ložu sprejme v službo dobrega, zanesljivega šoferja, mehanika. ProSnje z izpričevali vložiti jc do dne 31. marca 1.1. cesta ittev. 7. Zfatorog 100 kg fine, očiščene ovčje volne se proda. Oglede se volna ter clobe po-v skladišču Gosoodarska Zveza v Ljubljani. Samostojnega le prvovrstno moč se sprejme. Ponudbe pod „AUTOMONTER" na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. ncar m mejac Ljubljana, Prešernova ulica 9. Narečja zaloga izegotovijenih ob„ek z a gospode, detke in otroke. B ago za obleke In plaSCe. Obleke po meri se zgotovijo točno po naroČilu. Konfekcija za dame J Pri premogokopu v Sloveniji se sprejme ifii Menit ho! gradbeni i Tozadevne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače naj se vpošljejo na upravništvo lista pod geslo ,,Stavbenik 1026".__ M. Kuširin Tehnični, elektrotehnični ia gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Mnrting. - Auto-garaže in autodelavnice s stiskažnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Ljubljana, Dunajska c. 20, tel. St. m. Maribor, Jurčičeva ul. 9, tel. št. 133. Beograd, Knez Mihaj-lova ul. 3. Kapital: K 20,000.000. SLOVENSKA ESKOMPTMR BRMKR Rezerve okrog K 6,000.000, rBS=s«r,"Sr guBLjnrm, seleiiburgovr ulico stev. i vse trans^,".j°,r.j,: DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI - BORZA ===== izdaja konzorcij »Slovsnea«, Odgovorni uredaik Miliati AloSkerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.