S»?.Iot — Addrei*
NOVA DOBA
6117 St. Clair A ft. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderso* 3SMI
(NEW ERA)
Bratstvo, poštenost la »Mebic*a
Ijnbeien članstva do 3. S. K. Jed* note more Ul« obdržati na iutil
višini.
-H
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Entered as Second Class Matter April 13th. 1925. at The Post Office *t Cleveland, O., Under the Act ot March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d. 1917, Anthorized March 15th. 1925.
NO. 51 — ŠTEV. 51	CLEVELAND,	0.,	WEDNESDAY,	DECEMBER 26TH, — SREDA, 26. DECEMBRA, 1934	VOL.	X.	—	LETNIK	X.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
Letna seja Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji se bo vršila v nedeljo 30. decembra v Slovenskem domu v Pittsburghu, Pa. Na programu seje bo več važnih zadev, med njimi Uidi volitev odbora za leto 1935.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
Društvo št. 149 JSKJ v Ca-
nonsburgu, Pa., bo v soboto 29. decembra priredilo svojo zaključno letno veselico. Veselica se bo vršila v dvorani društva “Postonjska jama” v naselbini Strabane, Pa.
Silvestrovo veselico priredi na večer 31. decembra društvo št. 16 JSKJ v Johnstownu, Pa.
V Kraynu, Pa., se bo na starega leta dan, to je 33. decembra, vršila veselica tamkajšne-ga drfjštva št. 136 JSKJ. Veselica se bo vršila v dvorani društva “Vihar.”
Društvo “Novi bratje,” št. 226 JSKJ v Cassvil'le, W. Va„ priredi svojo prvo veselico 31. decembra zvečer. Veselica se bo vršila v J. Franetičevi dvo-rani.
Dom slovenskih društev v
Denver.ju, Colo., priredi za zaključek leta veselico na večer '»1. decembra.
POSEBNI ODBOR za znanstvene študije, ki ga je predsednik Roosevelt imenoval pred letom dni) priporoča izdatek 16 milijonov dolarjev za znanstvena raziskovanja v-najrazličnejših panogah. Biroji za znanstvena raziskovanja so oči, ušesa in možgani federalne vlade in le po dobro in znanstveno zasnovanih načrtih bo mogoče spraviti deželo na pot blagostanja. Dosedaj se je porabljalo le polovico enega procenta vseh federalnih izdatkov za znanstvena raziskovanja. Priporočana vsota 16 milijonov naj bi se razdelila na dobo šestih let.
DELO MESTO PODPORE
Kakor se pričakuje iz Wash-ingtona, se bo v kratkem priobčil nov načrt za odpomoč proti nezaposlenosti. S prvimi predznaki približajoče se zime e Federal Relief Emergency administracija začela izdelovati projekte za odpomoč neza-poslencem na široki narodni podlagi. EERA priznava, da cilj' je nadomestovati direktno podporo s prilikami za delo, in ta cilj se bo izražal v novem načrtu. Že sredi oktobra so odtegnili 1,387,000 ljudi iz seznama onih, ki dobivajo direktno podporo, in jih postavili na ‘work relief.” Svrha načrta je zdelati splošen sistem, po katerem naj se ravnajo vse države in občine, ki dobivajo federalno pomoč v svoji pomožni akciji za nezaposlence.
Vsled izida novemberskih volitev, ki so pomenjale splošno odobritev predsednikove politike, ni dvoma, da bo novi kongres odobril načrt in dovolil pogrebna sredstva za njegovo izvršitev. Podrobnosti niso še znane, ali se zaupno pričakuje, da bo načrt vključil razširjenje vsenarodnega p r o g r a m a za gradnjo hiš in izčiščenje zastarelih mestnih predelov, nadalje še večji razvoj projektov glede malih farm za industrijalno prebivalstvo (takozvanih “subsistence homesteads”), nada-jevanje CCC taborov in velike projekte za javne gradnje.
Med .tem se seda.j.odpomož-na akcija za nezaposlence izvaja deloma potom odpomož-nega dela (work relief) in deloma potom direktne podpore v obliki čekov za najemnino, naročil za živež ali potom gotovine. Po sedanjem sistemu država potom svojih agencij in pod lastno odgovornostjo izvršuje to odpomožno akcijo, do-čim federalna vlada (FERA) prispeva deloma k stroškom, nikoli več kot 50 odstotkov. Pri-(Nadaljevanje na 2. strani)
SENATNI municijski odsek razpravlja sedaj o načrtu vojnega departmenta, po katerem bi se dobički izdelovalcev orožja in municije znižali na 6 procentov. Tekom zadnje vojne so izdelovalci orožja in municije delali silne dobičke, v nekaterih slučajih celo do 800 odstotkov.
Seja Federacije JSKJ društev v državi Ohio se bo vršila v nedeljo 6. januarja 1935 v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu.
Občni zbor Slovenske Narodne Čitalnice v Clevelandu, O., ki ima svoje prostore v S. N. Domu na St. Clair Ave., se bo vršil v nedeljo 6. januarja popoldne.
V ST. PAULU, Minn., se je nedavno vršilo zborovanje progresivnih voditeljev iz osmih držav. Na zborovanju so bili izdelani načrti za ustanovitev tretje stranke, ki naj bi združila vse progresivne in delavske struje v deželi. Sprejeta platforma zahteva upostavitev gospodarskega sistema, ki bo temeljil na javnem lastništvu vseh javnih naprav in monopolističnih industrij, vključivši banke, transport, komunikacijo, municijo in naravne, vire. Končni cilj mora biti produkcija za porabo in ne za profit.
Slovenski Narodni Čitalnici v
S. N. Domu v Clevelandu, O., so dosedaj poslala častno letno članarino sledeča društva: Progresivne Slovenke, $5.00; France Prešeren, št. 17 SDZ, $3.00; Clevelandski Slovenci, št. 14 S. D. Z., $3.00; samostojno društvo Srca Jezusa, $3.00; Danica, št. 11 SDZ, $3.00.
Božičnica Slovenske mladinske šole S. N. Doma v Clevelandu, ki se je vršila v nedeljo 23. decembra popoldne, je bila Prav številno obiskana ter je nudila mnogo veselja in užitka .otrokom in odraislim. Igra “Pogumni krojaček” je bila vpri-zorjena tako dobro, kakor se Pač more pričakovati od malč-kov-igralcev. Mnogo vriska. Smeha in prijateljske zabave je bilo potem v spodnji dvorani S. N. Doma, kjer je Miklavž razdelil darila šolski in sokolski mladini ter tudi nekaterim odraslim.
Ameriška literarna kritika ima navado, da vsako leto v decembru presoja knjige, ki so izšle v dotičnem letu. Letos je revija “The Nation” izbrala 50 najboljših knjig, revija “The New Republic” 100, revija “Time” pa 68. V vseh teh seznamih je vključena tudi L. A-damičeva, knjiga “The Native’s Return.” Lewis Gannett, literarni kritik lista “New Y ork Herald Tribune,” pa piše, da če bi on delal tak seznam, bi izbral samo pet knjig in ena iz-nied teh bi bila po njegovem mnenju “The Native’s Return.” John Chamberlain, literarni kri-(Dalje na 2. strani)
PREDSEDNIK Roosevelt namerava v kratkem času sklicati h konferenci v Washington voditelje vseh večjih industrij v deželi. Predsednik želi, da zastopniki industrije položijo vse svoje karte na mizo in se z n.jom odkritosrčno pogovorijo o možnostih oživljen j a industrij.
PENZIJSKI NAČRT, ki ga propagira dr. F. S. Townsend, dobiva vedno nove milijone pristašev. Po tem načrtu naj bi vlada plačevala vsaki nad 60 let stari osebi $200 pokojnine na mesec, pod pogojem, da dotične osebe te vsote sproti potrošijo. Po Townsendovem mnenju bi bilo na ta način vedno mnogo denarja v prometu, obenem pa bi mlajši ljudje dobili prilike za delo in zaslužek na mestih, katere zdaj držijc starejši ljudje. Volilci pritis ka.jo na kongresnike, da na. delujejo za izvedbo tega na črta.
DRŽAVNA MILICA je bila pretekli teden pozvana v mesto Shelbyville, Tenn., da je razgnala druhal, ki je navalila na sodno poslopje, kjer se je vršila sodna obravnava proti 22-let-nemu zamorcu E. K. Harrisu, ki je obtožen napada na neko 14-letno belo deklico. V bojih med linčarji in miličarji sta bila dva moška ubita, več pa ranjenih. Obtoženega zamorca je vojaštvo varno odpremilo v drugo mesto. Linčarji so zažgali sodnijsko poslopje in povzročili mnogo drugega razdejanja. V mestu bo ostalo 500 vojakov za vzdrževanje miru toliko časa, da se razburjeni duhovi pomirijo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
SEZONSKO CVETJE
4-
NAJ V MIRU POČIVA!
Gornji naslov velja prohibiciji, ki je 13 let vznemirjala ameriško ljudstvo in je bila pred približno enim letom slo-> vesno pokopana kot federalna postava. Danes skoraj že pozabljamo, da smo imeli v deželi prohibicijo, ker nelepe in neprijetne reči radi hitro pozabimo. Prohibicija je bila nenaravna in neameriška postava in vsiljevanje iste ni bilo niti lepo niti častno za deželo; o uspešnosti se pa skoro ne more govoriti. Pozabili smo jo, kot pozabimo slabe sanje. Tikala se je le deloma našega gospodarskega življenja, in danes je najbolj pereče vprašanje, kako spraviti gospodarstvo dežele iz depresije.
Resnica je sicer, da je odprava prohibicije ponekod povečala in posplošila uživanje opojnih pijač, kar ni zaželjivo. Na drugi strani je pa zopet res, da se v splošnem manj pije, da se uživajo pijače, ki so manj zdravju škodljive, in to po zmernejših cenah. Dalje pričakuje federalna vlada v tekočem fiskalnem letu blizu pol milijarde dolarjev dohodkov od davkov na opojne pijače. Mnogo milijonov dolarjev dohodkov dobe iz teh virov tudi posamezne države in mesta. Vse to in več je šlo prej v žepe butlegerjev in podkupljivih uradnikov. Butleger.ji sicer še niso popolnoma iztrebljeni, toda odprava prohibicije jfe uni-
te, ki so se marsikje naravnost norčevali iz legalnih oblasti in učili ljudstvo omalovaževanja vseh postav. Nedvomno bodo v doglednem času znatno znižani federalni in državni davki na opojne pijače, kar bo uničilo tudi male butlegerje.
Črtanje p r o h i b icij s k ega amendmenta iz ustave Zedinjenih držav sicer ni odpravilo prohibicije v vsej deželi, ker večina posameznih držav naše (Nadaljevanje na 2. strani)
Najbolj popularna cvetlica božične sezone! je dražestna mehiška “senorita,” imenovana poinsettia, ki seiodlikuje z žar-nordečimi zvezdnatimi cvetnimi venci. Cvetličarji razpečajo v tej sezoni ogromne množine teh cvetlic za bbžične dekoracije in božična darila. Nedvomno so bile tjudi mnoge slovenske družine » tej deželi deležne božičnega (darila v obliki poinsettije. Zafck ne bo odveč par navodil o ra\fnanju z isto.
Poinsettija, rastoča v lončku, ljubi enakomerni gorkoto. Povprečna gorkota kuhinje ali stanovanjske sobe,; to je od 65 do 75 stopinj, ji najbolj ugaja. Ne počuti se pa dobro v bližini gorečega plina. Za ponoči, ko se stanovanja navadno shladijo pod normalo, jej,'priporočljivo cvetlico zaviti ^ papirjem, kar jo brani pred o hlinjenjem. Rastlina rabi tudi sMbnega zalivanja. Pri tej maffhskrbi obdrži rastlina zeleno listje in rdeče cvetje vsaj par tjklnov.
Ko začne listfje poinsettije rumeneti in odpadati, naj se vejice prirežejo nafaj do starega lesa, ali pa, če tega ni, na visokost 6 do 8 palgpv. Z zalivanjem naj se popllnoma preneha in rastline v Jbnčkih naj se prenesejo v klet ali kakšen drug mračen in hrtgden prostor, kjer pa ne sme zmrzovati. Tam naj rastline “spijl” dva ali tri I mesece. Okrog |iaprila naj' se 1 rastline presadi.i.t| v večje. lončke. Za to presaditev se rabi dobra vrtna zemlja, kateri se primeša eno šestino listne zemlje in približno toliko drobnega peska. Lončki naj se postavijo na gorak in svtetel prostor in 'rastline naj se dobro zalivajo. Mlade poganjke lahko odrežemo in jih zataknemo v posode z vlažnim peskom, kjer bodo pognale korenine. Na ta način vzgojimo lahko več mladih rastlin. Po šestih tednih posa-(Dalje na 2. strani i
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Velike demonstracije so se dne 17. decembra vršile v Beogradu in policija je imela mnogo posla, da je preprečila naval demonstrantov na poslaništvi Madžarske in Italije. Nacionalisti so demonstrirali proti Italiji in Madžarski ter proti Ligi narodov, ki ni hotela Madžarski naravnost naprtiti odgovornosti za umor kralja A-leksandra.
Neki dunajski list poroča, da so madžarske oblasti z veliko naglico odpravile iz dežele teroriste, ki so imeli tam dolgo časa .svoje glavno zatočišče. Nekaj teh “izgnancev” se je začasno nastanilo v Avstriji, v bližini Wiener Neustadta. Večji transport se je ustavil na Dunaju sanio par ur, nakar se je odpeljal proti Italiji. Vlak je bil ves čas pod policijskim nadzorstvom. Madžarski “izgnanci” bodo nastanjeni v notranjosti Italije v posebnem taborišču. Na ta način so se Madžari iznebili vseh, ki bi jih mogli kompromitirati, in sedaj mirno dopuščajo, da odposlanec francoske policije vrši svojo preiskavo, ki seveda ne bo mogla ničesar več odkriti.
VSAK PO SVOJE
"Record •Oseh reKjordo-v!
Pred par tedni smo čitali v Novi Dobi, da je društvo št. 183 v Yukon-u, Pennsylvania, tekom meseca novembra pridobilo 33 novih članov, 10 za odrasli in 23 za mladinski oddelek. Iz pristopnih listin se da sk’epati, da . sta te člane pridobila John Brandstetter, in Herman Brandstetter, oče in sin, predsednik in tajnik društva.
Ta mesec je	pa društvo št. 40, Cia r id ge,	Pennsylvania, sprejelo 81 novih članov, 9	v	odrasli in 72	v mladinski oddelek. To je	rekord	v tekoči kampanji in brez-
dvomno tudi rekord v zgodovini naše Jednote.
Yukon, Pa., ima približno 1000 prebivalcev raznih narodnosti, Claridge, Pa., pa okrog 2000. V obeh mestih živijo skoraj izključno premogarji.
Če bi kdo trdil, da so v Yukonu	in Claridgeu	te člane dobili zato, ker so tam
boljše delavske razmere kot kje drugod,	bi se jako motil. Kdor ne verjame, naj vpra-	jpg
ša tajnika Kosoglava od društva št. 40 ali Brandstetterjeve od društva št. 183.	ye;
Razmere v Claridgeu in Yukonu niso nič boljše od razmer, ki vladajo v drugih	jpj
krajih, je pa tam veliko boljše volje in odločnosti, kot	kje drugod. Pri obeh društvih	^
se je članstvo zavzelo za stvar in, ker mu	ni manjkalo	volje do uspeha, je bil cilj do-
sežen.
Kar se je doseglo v Yukonu in Claridgeu, bi se dalo doseči marsikje drugod. Organizirana akcija, krepko podprta od vsega članstva, MORA prinesti uspeh!
Kaj bi neki	napravili društvi št. 40 in 183, če bi	bil njun sedež v velikem Clevelandu,	kjer pravijo, da živi 40 tisoč Slovencev	in ki je	milijonsko mesto, v Chicagu,
kjer je baje 18 tisoč Slovencev in ki šteje nad 3 milijone prebivalcev, v Puebli, Colo., in drugod, kjer so ljudje zaposleni v različnih industrijah in niso odvisni zgolj od preino-garskih družb, ki še v dobrih časih le toliko obratujejo, da se ubogi delavec komaj preživi.
Društvo št. 40 je poslalo na polje dva para mladih in agilnih fantov, in ta dva “tima” sta v enem mesecu pridobila 81 novih članov. Ti fantje so “American born,” niso imeli prilike pohajati v visoke šole, ker premogarji teh nimajo, toda z odločnostjo, ki je prirojena skoraj vsem Slovencem in ostalim Slovanom, so dosegli svoj cilj in pokazali pravo pot do uspeha svojim bratom p« velikih mestih.
Kaj boste storili sedaj vi, fantje in dekleta po drugih krajih in vaseh, kjer imate stike s stoterimi prijatelji in znanci in ki občujete ter se družite ž njimi vsak dan? Ali se upate meriti z našimi fanti iz Claridgea? Ali ste v stanu napraviti enak rekord? Ali bi se drznili ta rekord prekositi? Jaz pravim, da nimate korajže, če vas pa sodim napačno, tedaj mi dokažite! Torej, hajdi, da vidimo!
Z bratskim pozdravom,
ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik JSKJ.	gnj
Koncem leta 1933 je bilo v Postojni aretiranih 9 Slovencev, med njimi tudi jugosloveu-ski železničar Henrik Mekinda. Fflšistična.. po]icij.a jih je... ©sumila protiitalijanske propagande. Skoraj vsi so bili odvedeni v Koper v preiskovalne zapore, kjer so ostali po več mesecev, nato pa so večino izmed njih izpustili, med njimi tudi jugo-slovenskega železničarja Mekindo. Le dva, črkostavec Karel Tavčar in čevljar Vlado Bizjak sta bila postavljena pred posebno sodišče za zaščito države. Konci novembra t. 1. se je proti njima vršil proces. Konkretno sta bila obtožena anti-nacionalne propagande, ki naj bi jo bila vršila v prejšnjih letih vse do oktobra, ko sta bila aretirana. Obtoženca sta pred sodniki s poudarkom izjavila, da nista kriva. Državni tožilec je zahteval' za vsakega po dve leti ječe. Sodišče je obsodilo Tavčarja na 2, Bizjaka, na poldrugo leto ječe. Na podlagi poslednje amnestije jima je bila sedaj kazen odpuščena. Prebila sta celih 13 mesecev v preiskovalnem zaporu.
Smrt zadnjega člana Jelačičeve rodbine. V Zagrebu je umrla 76 letna Anka Jelačičeva, hči G,jure grofa Jelačiča, ki je bil zadnji nosilec časti “podka-petana kraljevine Hrvatske" 1. 1861 in brat bana Josipa Jelačiča. Z Anko je izumrl stari hrvatski plemiški rod, ki je izhajal iz Bosne s področja stare “turške Hrvatske.” Nekrolog Anki je obenem nekrolog Jelačičevi rodbini, ki je zapustila markantne spomine v zgodovini. Pokojna Anka Jelačičeva je bila velika dobrotnica raznih dobrodelnih ustanov in vseh siromakov, ki so se zglašali v Novih Dvorih, na stari posesti Jelačičevega rodu.
V letu 1935 bo skupno sedem sončnih in luninih mrkov. Koliko bo osebnih mrkov, ne pove nobena pratika. Sončne in lunine mrke napovedo astronomi natančno do minute. Osebni mrki pa se ne morejo določiti v naprej niti glede časa niti glede intenzivnosti. Najrajši se pojavljajo po praznikih, po javnih in privatnih veselicah in po piknikih. Popolni ali delni mrk je v takih slučajih odvisen od prufov in količine pijač.
*
Edina evropska država, ky je dne 15. decembra plačala zapadli polletni obrok vojne-t* ga dolga Zedinjenim državam, je mala Finska. Vse druge dolgu joče države so plačilo gladko odklonile. Ako bi se narodi tako neradi vojskovali, kakor neradi plačujejo dolgove za vojni ples, ne bi bilo nikdar nobene vojne.
*
Z ozirom na veliko število nesrečnih zakonov filozofira prijatelj Cahej, da je pač vča-si odgovorna za tragedijo poroka Pomladi z Decembrom, toda največkrat je krivo vseh trublov dejstvo, da je Delavski dan poročil Nedeljo.
*
Mestni očetje nekega malega mesta v Pennsylvaniji so prišli na prav mussolinsko idejo, kako spraviti zvečer otroke pravočasno spat. Vsak otrok pod 14. letom, ki je zasačen .na cesti po deveti uri zvečer, je povabljen na policijsko stražnico, kjer mora popiti čašico ricinovega olja. Po tem “tri-tanju” se vsakemu zelo mudi domov.
*
V Crajovi na Rumunskem je nedavno začel izhajati poseben list za cigane.' Izdaja ga dr. Nicoliescu Plopsor in list se imenuje Neamul Cigai^esc. Zanimivo bi bilo izvedeti kdo bo pri tem ciganskem podjetju bolj ociganjen, izdajatelj ali cigani.
*
Statistiki so izračunali, da dandanes živijo ljudje povprečno 30 let dalje kot so živeli okrog leta 1800. Jim je pač treba dalje živeti, da zamore-jo plačati vse davke. *
*
Nemški pisatelj Hermann Gauch je spisal knjigo, nazva-no “Iz cvetličnega vrta preiskave ras.” Vladni cenzor pa je knjigo zaplenil, ker se v njej trdi, da so Italijani in drugi prebivalci ob Sred ozemskem morju napol opice. Hitler vendar ne more dovoliti, da bi se soseda Mussolinija javno imenovalo napol opico.
Zopet nov Metuzalem. V zadnjem času so se začeli v Jugoslaviji pojavljati Metuzalemi in kmalu ne bo vse od Plevlja in Peči pa tja doli do Ohrida, Bi-tolja in Gjevgjelije sreza, kjer bi ne imeli kakega “čičo” ali “babe,” ki ima najmanj tri-(Dalje na 5. strani)
Neki pastor v državi Maryland je povedal svojim vernikom, da zavzemajo nebesa 6,-000 kvadratnih milj površine in da vodi vanje 12 bisernih vrat. Nebeška palača da ima 16 milijonov sob, v katerih je prostora za 32 milijonov ne-beščanov. Da-li bodo ostali ne-beščani spali pod stopnicami ali pod šotori, učeni pastor ni povedal.
*
Mlada banditka je v Detroitu z revolverjem v roki prisilila nekega prodajalca čevljev, da ji je izročil ves denar, nakar sta se morala trgovec in en v trgovini se mudeči kupec do golega sleči. Nato je banditka neženirano odšla iz trgovine, (Nadaljevanje na 2. strani)
Jr
“JVo-da "Doba”
GLASIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
htroiuina ta ilane 7te letno; ta nečlana $1.60; ta inoiemitvo it.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
f$ub»eriptio» for membert $.7t per year; non-member» $1.50
Advertising rates on agreement
f«JOVA DOBA,
Naslov ca vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VSAK PO SVOJE
VOL’. X.
NO. 51
H koncu leta
Leto, katero bomo v nekaj dneh dokončali, zgodovinarji ne bodo prišteli med dobra, niti srednje dobra leta. V začetku se je odlikovalo z nenavadno hudo zimo, pozneje pa s sušo in veliko vročino. Suša je po nekaterih državah zapa-da in srednjega zapada zavzela naravnost katastrofalen obseg. Tisočeri farmer ji in živinorejci so bili silno prizadeti.
Industrija in trgovina sta si le prav malo opomogli in brezposelnost je ostala približno tako velika, kakor je bila pred letom dni. Od javne podpore živi danes v tej deželi več ljudi, kakor kdaj prej v zgodovini. Izgledov za skorajšno izboljšanje ni.
Kljub temu vlada v deželi večji optimizem, kakor pred letom dni ali pred dvema letoma. Ljudstvo ne obupuje več, ne vprašuje se strahoma, kaj da bo, ampak z zaupanjem zre boljšim časom naproti. Odgovorni činitelji so prišli do prepričanja, da je treba novih, izrednih korakov, da se spravi gospodarstvo dežele zopet na pravi tir. Prepričali so se, da s samim čakanjem se ne bo tega doseglo in da tudi ne pojde po starih, izvoženih potih.
Načini, po katerih se skuša zavoženo gospodarstvo dežele spraviti na pravi tir, morda niso pravilni in praktični/ toda vsled tega nam ni treba obupovati. Iz poskusov in neuspehov se vsi učimo; ves napredek človeštva je prišel po tej poti. V zadnjem času smo veliko napredovali v tem, ker se ne plašimo več pred poskusi, ki bi bili pred nekaj leti veljali še za fantastične. S poskusi pojde toliko časa naprej, da bomo končno našli pot iz depresije. Narod je pri zadnjih volitvah dal administraciji moč in mandat, da gre z eksperimenti naprej. Ako izvoljeni zastopniki naroda tega ne bodo znali ali hoteli upoštevati, bo ta narod čez dve leti drugače izpregovoril.
Vsekakor je treba priznati, da je prosti narod v zadnjem času dobil dragocena priznanja svojih pravic. Danes se brezpogojno priznava, da nihče ne sme v tej bogati deželi trpeti pomanjkanja, pa če so pri tem tudi prizadeti privatni profiti. Delavcem so priznane pravice organiziranja. Kljub vsemu odporu od strani privatnih finančnih interesov prehajajo javne naprave v narodno last, da se bodo upravljale v korist splošnosti. Sicer je to šele začetek, toda ta je v pravi smeri, in nihče ne verjame, da bo ostalo pri teh skromnih začetkih. Dobički bogatih korporacij se bodo morali umakniti koristim splošnosti. Finančna direkcija dežele je vzeta iz rok magnatov na Wall Streetu in se polagoma osredotoča v rokah narodnih zastopnikov v Washingtonu. Prosti narod se bolj in bolj zaveda svoje moči in pravic do človeka vrednega življenja.
Starostno zavarovanje, ki je vpeljano že v večini držav in o katerem smemo upati, da bo v doglednem času vpeljano v vseh Zedinjenih državah, je za prosto ljudstvo velikanska pridobitev, katero je pospešila* depresija. Isto velja tudi glede zavarovanja za brezposelnost, ki bo nedvomno kmalu uveljavljeno. Žrtve depresije torej niso bile zaman. Pravice in pridobitve za široke sloje naroda bodo ostale med nami, ko bo depresija utonila v zgodovini.
Ni še vse rožnato in še dolgo ne bo, toda dežela je definitivno usmerjena proti gospodarskemu okrevanju. Ameriški narod se je dosedaj znal izkopati še iz vsake zagate, pa se bo tudi iz te. To pojde toliko bolj sigurno, ker ga je sila depresije naučila misliti.
Imamo torej dovolj vzrokov, da z jasnimi očmi zremo v novo leto, v bodočnost. Jadikovanje ne pomaga nič, pač pa v največ slučajih škoduje. Jasne bodočnosti smemo pričakovati le, če ji bomo šli naproti z odločnostjo in trdno vero v zmago pravice. Poslovimo se torej od starega leta z zavestjo, da smo od svoje strani za odpravo depresije storili vse, kar nam je bilo v danih razmerah mogoče, in pozdravimo novo leto z jasnim nasmehom optimista, ki je prepričan, da je najhujše za njim.
Tekom najhujše depresije smo skoro obupavali nad bodočnostjo naše J. S. K. Jednote. Danes vemo, da je bil naš strah pretiran, ker Jednota napreduje na financah, članstvu in ugledu. To so omogočili razni faktorji, kot zadnja konvencija, ki je osvojila času primerna pravila, glavni odbor, ki pozorno pazi na vse sodobne gospodarske pojave in izpre-membe ter skuša organizacijo voditi po najsigurnejši poti, predvsem pa naše lojalno, agilno in požrtvovalno članstvo, ki je trdno odločeno, da mora naša organizacija ostati v prednjih vrstah in postati najboljša med najboljšimi. To skupno delovanje je rodilo uspehe, na katere smo upravičeno ponosni in na podlagi katerih smemo jasnih oči zreti v lepo bodočnost J. S. K. Jednote. Po vsem navedenem smemo upati, da ne bo prazna fraza, ko si bomo medsebojno voščili “srečno in veselo novo leto!”
(Nadaljevanje s 1. strani) ker je dobro vedela, da ji moška v Adamovih uniformah ne bosta upala slediti. Pa pravijo nekateri, da imajo ženske kratko pamet!
*
Nedavno so listi poročali, da so ribiči ob obrežju British Co-lumbije našli kožo in okostje prave morske kače. Znanstveniki pa so kmalu ugotovili, da dotična zapuščina spada velikemu morskemu volku. Lov na pravo morsko kačo je torej še vedno odprt.
*
Mednarodno pravo je zelo zapletena reč in redki so tisti, ki ga razumejo. Nam navadnim zemljanom se zdi najvažnejši paragraf mednarodnega prava perfektno streljanje.
*
Nedavno je bil obsojen na dosmrtno ječo David I)’Asca-nio, ki je na dvorišču jeklarskih tovarn v Steubenville, O., popolnoma brez vzroka ustrelil štiri može. To je izvršil v štirih ofenzivah letos med januarjem in julijem.
Mož, ki je 48 let star, je bil zaposlen v jeklarni kot pometač in označen kot vesten delavec. V boardinghousu, kjer je stanoval, je vedno točno plačeval svoje obveznosti in se ni nikdar prepiral z drugimi boar-derji. Bil je tih in miren mož, ki je vsako nedeljo šel v cerkev, ki ni nikdar igral, nikdar šihta zamudil, nikdar pil opojnih pijač in se nikdar menil za ženske. V gotovih presledkih pa se je zabaval s tem, da je streljal na ljudi, ki mu niso nič žalega storili in ki jih niti poznal ni.
Zdi se, da je v vsakem človeku nekoliko neumnosti, ki se mora na en ali drugi način iz-kaditi. In je vsekakor boljše dati neumnosti priliko, da se izživi v krokanju in uničevanju ppojnih.pijač*,;v plesu, igri, petju in magari celo v ljubavnih aferah, kakor pa v streljanju ljudi.’
*
Ko je bil nedavno japonski tovorni parnik Victoria Maru v nevarnosti, da se potopi sredi Atlantika, so prihiteli na pomoč ameriški, holandski, nemški in angleški parniki. Nihče ni vprašal, kakšna zastava plapola na ponesrečenem parniku. Šlo se je za'rešitev človeških življenj, dasi so bila v tem slučaju mongolska, če bi bilo. na svetu več take bratske medsebojne pomoči, pa manj narodnega šovinizma in oboroževanja, bilo bi življenje nas vseh mnogo lepše.
»I«
Neki prijatelj Rooseveltove družine ve povedati, da Mrs. Roosevelt rada izbira kravate za svojega moža. Drugače pa je zakonsko življenje predsednika in njegove soproge prav vzorno in srečno.	'	<■
*
Po vzoru New Deala in NRA v Washingtonu je pretekli teden predsednik društva št. 26 JSKJ v Pittsburghu v svojem dopisu omenil, da bodo imeli na Štefanovem banketu AM godbo in VV pijačo. Meni se take kratice dopadejo že zato, ker jih je treba študirati. U-pam, da noben udeležencev banketa drugi dan ni imel MM. Ako kdo misli, da je pisec te kolone zaradi takega črkovanja KUKU, naj pomni, da so bili najprej KUKU gospodje v Washingtonu, ki so s temi ugankami pričeli. Tistim, ki so mi želeli vesele božične praznike, vračam voščilo s kratico ST V. vsem skupaj pa želim SNL.
*
Moj namen, ko pišem to kolono, je, da bi nekoliko razvedril čitatelje ter jim- pokazal svet in življenje tudi od lepe, zabavne in smešne strani. Vča-si se mi morda to nekoliko po-
RAZNO IZ AMERIKE EN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani) PARADIŽ za lovce je okolica mesta Garden City v Kansasu. Listi poročajo, da je zajčjih dolgoušcev v dotični okolici toliko, da povzročajo farmer jem vsako zimo veliko škodo na pesi in pšenici. Vsled tega napravijo od časa do časa pogone nanje. Na stotine mož in fantov obkroži gotovo ozemlje, nakar gonijo zajce proti določeni točki, kjer jih pobijajo s palicami, metlišči, topori-šči in sličnim orožjem. Nekaj jih seveda pobegne, toda na takem skupnem lovu jih kljub temu pobijejo na stotine. Kjer je toliko te zajčje nadloge, se jim zdi škoda strela zanje. Navdušeni ohijski lovci, ki dobe le malokdaj zajca na muho, bi smatrali tak kraj za pravi lovski paradiž.
NAJ V MIRU POČIVA
GOVERNER države Colorado je dne 20. decembra pomilostil dva kaznjenca, C. Erick-sona in M. Schmidta, ki sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Prostost sta omenjena dobila kot nagrado, ker sta se ponudila zdravnikom, da so na njima poskušali uspešnost nekega novega seruma proti tuberkulozi. Meseca maja t. 1. sta bila cepljena z omenjenim serumom proti tuberkulozi in nekaj tednov pozneje so jima zdravniki vcepili velike množine bacilov tuberkuloze. Dne 12. decembra sta bila od zdravnikov pronajdena pri najboljšem zdravju, kar bi kazalo, da je bil protituberkulozni serum uspešen. Karkoli sta se orne-r:jena k a z n j e n c .a pregrešila proti človeški družbi, sta zdaj poravnala, ker sta zdravniški vedi pomagala v boju proti tuberkulozi, tej zavratni morilki človeštva.
j V DRŽAVI OHIO je pretekli teden vlada odredila likvidacijo sedmih stavbinskih in posojilnih društev, glede na-daljnih 20 sličnih zavodov pa je določila, da morajo v teku 90 dni predložiti načrte za reorganizacijo. Med posojilnicami, katerim je dana prilika za reorganizacijo, je tudi slovenska i posojilnica International Sav-i mgs & Loan Co. v Clevelandu, i Glede ostalih posojilnic ni dr-i žavna vlada za enkrat izdala n. i k a k i h odredb.
POŽAR je dne 21. decembra uničil državno orožarno v mestu Toledo, Ohio. Zgorela je oprema državne milice, uničeno je orožje in municija je v požaru eksplodirala, škoda se ceni na en milijon dolarjev.
JUGOSLOVANSKI kabinet je podal ostavko in princ Pavel, načelnik regentskega sveta, je poveril sestavo nove vlade Bogoljubu Jevtiču, prejšnjemu zunanjemu ministru. Iz tega se da sklepati, da je civilni element zaenkrat premagal militariste, ki hočejo dobiti kontrolo nad vlado.
sreči, največkrat najbrž ne. Vsekakor, namen je dober in volja tudi, pa ne morem pomagati, če so brihtne ideje tako redke kakor resnicoljubni lovci, točni plačniki in stoprocent-ne banke, življenjska igra ni samo tragedija, ampak tudi burka; nekako vsakega pol. Škoda je Je, da preveč vidimo in občutimo tragedijo, vse premalo pa opazimo komedijo, ki bi nas lahko zabavala. Jaz navadno tudi komedijo vidim, toda mnogokrat mi manjka pravih izrazov, da bi jo čitate-ijem predstavil. Iz tega se rodi tragikomedija, ki ni ptič ne miš. Tisti, katere sem s to kolono dolgočasil, naj ta dejstva upoštevajo in naj oprostijo, saj letos jih ne bom več! AJT.
(Nadaljevanje lz X. strani)
Unije je imela še posebne pro-hibicijske postave. V večini držav so bile te postave kmalu odpravljene ali modificirane, po nekod so pa še zdaj v veljavi. število teh suhih držav pa se vedno manjša. Meseca septembra je padla prohibicija v državi Maine, kjer je bila v veljavi okrog 80 let. Pri volitvah meseca novembra je nadaljnih šest držav glasovalo, da se di'-žavne prohibicijske postave odpravijo. V treh državah so vo-lilci z malo večino odglasovali, da se prohibicija obdrži; te države so Kansas, Texas in Oklahoma. V nadaljnih devetih suhih državah volilci še niso imeli prilike, da bi se izrazili glede prohibicije. Ni pa dvoma, da bodo v bližnji bodočnosti padle še vsaj nekatere suhe države*. Izmed 48 zveznih držav ima državno prohibicijo le 12 držav. V desetih državah so imeli volilci v septembru in novembru priliko glasovati glede prohibicije in v sedmih so jo porazili. To kaže, da ljudstvo vedno bolj prihaja do prepričanja, da je postavna kontrola in prodaja opojnih pijač boljša, kot prohibicija; to kljub vsem zlorabam, ki se nedvomno še marsikje vršijo. Kroničnih pijancev pa ni ozdravila prohibicija, niti jih ne bo poboljšala odprava iste.
Odprava prohibicije v Zedinjenih državah pa je resno prizadela gotove dele inozemstva, pred vsem Canado, Mehiko in nekatere otoke, ki so primeroma blizu Zedinjenih držav. Tam je bila izdelava in prodaja opojnih pijač postavno dovoljena in tihotapci so pridno izrabljali dane prilike. Iz Ba-hamskega otočja, ki leži blizu južnega dela*naše Floride, se je vtihotapilo ogromne množine opojnili pijač na ameriško celino. Isto velja za dva mala otoka, ležeča južno od Newfound-landa, ki predstavljata edini ostanek nekdanjega ogromnega francoskega imperija v Severni Ameriki. Ta otoka sta St. Pierre in Miquelon; oba skupaj imata okrog 93 kvadratnih milj površine in okrog 4,000 prebivalcev. Pred ameriško prohibicijo so se prebivalci omenjenih dveh otokov pečali večinoma z ribolovom; tekom prohibicije so tihotapili opojne pijače v Zedinjene države, kar jim je prinašalo sijajne dohodke. Zdaj je tega konec in prebivalci kar ne morejo priti k sapi in se odločiti kaj bi zdaj počeli. Veliki dohodki tihotapstva so jih razvadili in zdaj se kar ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi se vrnili k ribištvu, ki prinaša le skromne dohodke.
V Canado, Mehiko, na Ba-hamsko otočje in druge “mokre” oaze je tekom ameriške prohibicije vsako leto romalo milijone malo bolje situiranih Američanov na krajše ali daljše počitnice. Te množice žejnih romarjev so zdaj skoro čisto izginile. Ameriški dolarji, kolikor jih je, ostajajo po večini doma, in to se silno pozna hotelom, letoviščem, zabaviščem in splošnemu gospodarskemu življenju prizadetih delov inozemstva. Ljudje v dotičnih krajih in pa ameriški butlegerji so menda edini, ki resno obžalujejo pokop trinajstletne ameriške prohibicije. Večina 125-milijonskega ameriškega naroda pa, ki se še kdaj zmisli na pokojno prohibicijo, se jo najbrž spominja s pobožno željo: naj v miru počiva,!
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
Mtnnei %
■If. Minnesota
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
tik dnevnika “New York i imes, pa smatra, da .je omenjena Adamičeva knjiga izmed vseh najbolj privlačna.
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševala! odiek: .
Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. ^ewis Ave., Waukegan, 111.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC. Box 13. Aurora. Minn.
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 1257 Norwood Rd. Cleveland, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBAfiNIK, lly, Mlnn.
Pomoinl tajnik: LOUIS J. KOMPARI, «1», Mlnn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, *)y. Mlnn.
Vrhovni zdravnik: DR. P J. ARCH, 818 Ohettnut Bt.. Pltuburah. Urednlk-upravnik glasila: ANTON J. ITRBOVIC, 8117 Bt. Clalr Avr, Cleveland, O.
b) Nadzora! odjeki
Predsednik: JOHN KUMŠE. 1735 E. S3rd 8t„ Loraln. O.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave,, Cleveland, O.
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh. Pa.
3.	nadzornik:	FRANK E. VRANICHAR, 1813	N. Center St.. Jollel, JU.
4.	nadzornik:	JOSEPH MANTEL, Ely, Mlnn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH. 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
1.	porotnik:	JOHN 8CHUTTB 4751 Baldwin	C».. Denver. Colo.
2.	porotnik:	VALENTIN OREHEK. 70 Union	Ave., Brooklyn. N.	T.
5. porotnica: ROS* SVETICH, Ely, Mlnn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box J31, Strabane, Pa.
JedDOtlnn ararino rlaallo:
NOVA DOBA. 8117 St. Clalr Ave.. Cleveland, O.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O.
1. odbornik:	FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center	St.,	Joliet,	111.
2. odbornik:	MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago, 111.
V»« itTuri, tikajoč« s« uradnih xadev, n»J •• poiiljajo n»	tajnik«,
danarn« pofilljatva pa na glavnega blagajnika. Va« pritofth« in priti*« naj aa na-■ Io»i n« pradsadnik« porotnega odbora. Profinja ra Bprajam novih članov, prolnj* t« ivišanj« zavarovalnina in bolniika spričavala naj aa poiiljajo na vrhovnaga idravnika.
Dopisi, druitvena naznanila, oglasi, naročnina načlanov in lzpr«mamha na-alovor naj aa pošiljajo na naslov: Nova Dola, 6117 St. Clair Ava., CUv.land, O.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ja najboljša jugoslovanska zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuju najliberalnejše podpore svojim članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in kdor hoča postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega ptemana, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota spr«j«ma tudi otroke v	starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo	lahko	v	mladin*
ak«m oddelku	do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka ja proata.
Premotenje znaia nad 11,500,000.00.
Odraali oddalak ja nad 104% aolvantan, mladinski nad i,00t%.
Za novoletna darila, ki jih bo JSKJ dobila v obliki novih članov, bo odškodovala nabiralce sledeče:
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddelka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so predi** gatelji deležni sledečih nagrad:
za člana, ki se zavaruje	za $ 250.00	smrtnine,	$1.00	nagrade!
za člana, ki se zavaruje	za $ 500.00	smrtnine,	$1.50	nagrade;
za člana, ki se zavaruje	za $1000.00	smrtnine,	$3.00	nagrade;
za člana, ki se zavaruje	za $1500.00	smrtnine,	$3.50	nagrade;
za člana, ki se zavaruje	za $2000.00	smrtnine,	$4.00	nagrade-
Poleg označenih nagrad za posameznike bodo upravičen« do posebnih nagrad društva, ki tekom kampanje pridobijo pet ali več novih članov. Ta posebna nagrada za društva znaša 50 centov za novega člana odraslega ali mladinskega oddelka.
DELO MESTO PODPORE
(Nadaljevanje s 1. strani.) bližno $142,000,000 federalnega denarja se vsak mesec izplačuje državam za relief. To pa ne pomenja, da FERA omejuje svoje delovanje na razdelitev denarja med države. Izmed teh drugih nalog FERA organizacije naj zlasti omenimo nakup poljedelskih izdelkov, katerih prebitek pritiska cene za farmerja, docim nezaposlenci so v skrajni potrebi teh pridelkov. V to svrho je bila ustanovljena Federal Surplus Relief Corporation. Ta je nakupila 3,000,000 prašičev, tako da se je 317,000,000 funtov svinjine preneslo k potrebnim nezaposlencem. Razdelila" je tudi 20,000,000 funtov govedine, 145,000,000 funtov moke, 1,200,000 ton premoga in velike količine drugih pridelkov.
Minulo zimo je nastalo resno vprašanje v zvezi s sušo, ko se je uvidelo, da ne bo zadosti krme za milijone goved. Agricultural Adjustment Corporation je nakupila več kot 6,500,-000 goved in jih premestila tja, kjer je zadosti paše. Več kot milijon glav je bilo že zaklanih in vse meso se potrebuj« za od-pomoč potrebnežem. Nič se ne prodaja. Železnice so že prevozile več kot 128,000 vozov blaga, ki se označuje kot “poljedelski prebitek.” Konzerviranje živeža je dalo polno dela raznim tovarnam za konserve.
Tudi nezaposlenci sami izvršujejo del potrebnega predelovanja teh poljedelskih prebitkov. Nezaposlenci delajo v raznih konzervnih delavnicah, ustanovljenih od relif administracije.
Ljudje, ki so bili dolgo časa nezaposleni, najdejo, da njiho-
vo pohištvo razpada in da tudi druge - potrebščine v hiši izginjajo ali propadajo. Work Relief se tudi briga za to in mnoge državne in mestne relief administracije so postavile delavnice, kjer si ljudje lahko pomagajo v tem pogledu. Namerava se ustanoviti tudi delavnice za predenje in tkanje, izdelovanje klobukov, oblek in tudi čevljev, j vse za predelovanje prebitnega Imaterijala v korist in rabo ne' zaposlencev.—FLIS.
------o-----
SEZONSKO CVETJE
(Nadaljevanje s 1. strani) dimo te mlade rastlinice v p°' samezne lončke, ter rabimo 211 to mešanico, kakor zgoraj izvedeno. Sredi junija posadim0 stare in mlade poinsettije m1 vrt, na sončen in nekoliko zavarovan prostor. V avgustu ji*1 posadimo v dovolj velike l°n' čke, v septembru pa jih prenesemo v gorko sobo, pa bom0 imeli cvetoče poinsettije v božični sezoni.
Poinsettija je doma v Mehiki, odkoder jo je v Zedinjene države prinesel Joel Robert Poinsett, ki je bil ameriški P°' slanik v Mehiki okrog leta 1830. V domovinski deželi zra' stejo poinsettije v mala drevesa in njihovo cvetje je še enki’^ večje in neprimerno briljantne.1' še kakor v naših rastlinjakih-Tudi v Floridi, Georgiji in Cali' forniji rasto poinsettije na P1'0' stem v vrtovih in dosežejo vis°' kost petih čevljev; ponekod j'*1 rabijo za žive meje pri vrtovih-
•	o--------
OBŠIREN RUDNIK
Najbolj razsežen odprt rudnik železne rude na svetu ima baJe mesto Hibbing v Minnesoti-Globok je 350 čevljev in zavzema 1,070 akrov.
NOVA DOBA, DECEMBER 26TH, 1084
ENGLISH SECTION OF B
Official OrgAn o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
A Matter of Opinion
CURRENT THOUGHT Revived Optimism
; Like the dark clouds obstructing the sight of the blue sky, the past four depression years have hidden much of the beauty and joy of living. Misery and discontentment, products of the crisis, have been evident throughout the world, and so effective are these enemies of mankind that suicides, starvation, failures, ''evolutions, have become to be accepted as part of the daily kutine.
Changes in the form of government no longer startle mankind. Calloused by the daily screeching headlines of the impending European war, the average citizen looks upon the whole Uprising as part of the inevitable role in the drama of life.
Fallacious predictions of “prosperity ivs right around the corner” disheartened the working man to such a point that noth-I 'ng short of the boom years of 1928 and 1929 will shake him |from the claws of lethargy.
* * *
On Tuesday of next week the new year will begin. Hope, ^at indomitable spirit of the human body, shall be revived and transformed into optimism—not the kind of yesteryear, but °nly a faint sparkle.
Prophecies of better timfes already have been made this fro nth by men who are reputed to be in a position to know ^hat they are talking about. According to reports, the boom | .fe scheduled to start about the middle of the year 193.5. Coupled j Wth the fact that the present administration at Washington concerns itself with relief, public works pnograms to reduce j Unemployment and increase purchasing power, etc., encourages the little man to look for better times.
The nation is conscious of a veil gradually lifted from the figure of improved conditions hidden from the public during the past four years. Perhaps for no better reason than that the economic depression cannot last forever, the multitude looks to greater employment in 1935.
More jobs and less relief is what the average man wants. •Just aii opportunity to do something useful with sufficient compensation for self-sustenance is not asking too much.
“Jobs.” What headaches and heartaches this word has brought to many. Where in boom years the white collar man Would refer to his occupation as a position, today he is proud to say that he has a job; if he is fortunate enough to hold one.
The average mind today has been trained to look upon any Municipal, state or federal program of construction, or private ^enterprise, as providing so many jobs. New buildings, park improvements, etc., even when completed, play second fiddle to the interest shown by the public in the number of jobs such a project created for unemployed men.
>1« * *
More jobs in 1935 will mean more satisfied members in our SSCU. Scarcity of work has played havoc with our members, forcing some to accept charity, much against their will. Those fortunate enough to be placed with the CWA, PWA, CCC, and other similar federal authorities to take out the slack of unemployment, have had some work which helped to keep up their Morale.
More jobs will mean increased new enrollments for our Union. The membership campaign conducted during the year indicates the possibilities of many more new enrollments if the Public is assured of some steady income.
* * *
As the curtain draws to a close the year 1934 with all its ramification of life played during this period, and as the new year 1935 begins, let us look upon it as a source of opportunities.
And may the new year bring more contentment and greater happiness to our members.
HAPPY NEW YEAR!
Lodge No. 108 Makes Its Bow
Struthers, O.—Hello, folks! ^ay I have a few minutes of ^our time?
No, Pm not a saleslady, Merely a new contributor to the •^ova Doba.
It is rather difficult for me to '"'rite about the business of our j°dge as the seat of our branch is located some twelve miles from here. Since Struthers has the misfortune of having only a few Slovene families, the headquarters were moved to Girard. •®ut keep in mind, members, we a)'e going to attend the yearly Meeting and elect our worthy officers over again.
Now to change the subject— 've are having some fine winter leather. Plenty of snow and c°ld feet. It won’t be long before good old Santa will be fcun-lnS? in on how we behave; and ^e will be eating potica, šunka (and maybe rabbit meat).
My big brother Eddie is the ^al hunter. He always takes his ruler along, and when he
shoots the rabbit he measures to see if the animal is at least two feet long. If the rabbit measures less than two feet Eddie doesn’t bother bringing it home. That’s what I call true sportsmanship, folks. I think I’ll tag along with him the next time he goes hunting and get a little practice in walking. I may enter a Marothon Walkathon contest held in Youngstown next Tuesday.
This will be all for my first attempt. I’ll be back with more. Keep smiling.
Jennie Glavic,
1 No. 108, SSCU.
Lodge No. 129
Ely, Minn.—Members of Severna Zvezda Lodge, No. 129, SSCU will hold a party on Tuesday evening, Jan. 1, (New Year), at the Slovene National Home. All the Slovenes from Ely are cordially invited to attend. Excellent music shall be provided for the occasion. I want to take this opportunity to wish all the members of our j SSCU a Happy New Year.
Mrs. Mary Zgcfnc.
East Palestine, O.—Just a few more days and the year 1934 will have wended its way into the annals of history. It has been another year of life—of experience, and by this experience we have become wiser people. Each succeeding year gives us more knowledge and a broader viewpoint on life. Having lived through 1 the concluding year we are more fit to face the tasks that will confront us in the year 1935.
Members of the SSCU have learned more about fraternal organization problems. The various issues that have come before them during the past year served to enlighten them on the subject. They have been given more tools with which to work by their experience of the past. Great strides were made by the SSCU during 1934, and we predict even greater ones for 1935.
Joe Golicic,
No. 41, SSCU.
G. W. Plans an Active Year lor 1935
Cleveland, O.—If plans of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, made at the December annual meeting, mean anything, the forthcoming year 1935 will be chuck full of activities.
A baking . contest, will, take place at the January meeting. Nine girl members have entered the contest and the results of their efforts will be judged by Charles Kikel, Matthew Mollc and Frank Drobnič. Realizing the difficult situation confronting judges of any contest solely participated by girls, the boys decided to let fate select the fatal three by picking out the first thr6e names written on pieces of paper and placed in a hat. All the male members present contributed $2 toward prizes. Cakes, pies, rolls that will be prepared by the girls will be partaken by the members present at the next meeting and judging by the prizes donated the boys anticipate plenty of good pastries.
The nine girl bakers' are: Mrs. Augusta Terbovec, Mrs. Agnes Kardell, Mrs. Fannie Kolar, Misses Anne Hoenig, Betty Stucin, Mamie Champa, Theresa Bajt, Anna Jaklich and Marie Arko.
Some excellent singing talent was uncovered, and as a result a singing group is to be organized under the capable leadership of John Zupanc. The lodge was informed for the first time by Fi’ank “Lefty” Jaklich that the G. W. vocal leader has had considerable experience directing singing clubs in Pennsylvania and Lorain, O.
Dances for the year 1935 are being planned, and it is the hope of the administrative committee that many successful dances will be held.
How well the members enjoyed the last meeting was best illustrated by the fact that the group did not start breaking up until 12 p. m., and some of the vocal maestros were having such a good time that they did not leave the meeting hall until 1:15 a. m.
On New Year’s Day, when the University of Alabama eleven plays the Stanford University team on' the green turf of the Rose Bowl at Pasadena, Cal., Jugoslavs throughout the country will be anxiously waiting for the names of Demyanovich and Angelich to be announced over the radio. Demyanovich plays fullback for Alabama and has been starring at his position throughout the current season. Angelich plays halfback on the same team. A crowd of some 80,000 fans is expected to be present at Rose Bowl this year. Miss Goldie Garapic of Cleveland will be one of the enthusiastic fans at Pasadena this year as a result of winning first place in the alumnae competition of selling tickets to the Plain Dealer charity football game. Her prize includes an airplane trip, a visit with the mayor of Los Angeles and a fifty-yard seat at the Rose Bowl game.
A total of 1,600 new members has been added to our Union’s membership during the year 1934, as reported by our supreme-secretary in last week’s issue of Nova Doba. This means that prospects for securing new enrollments during 1935 are even brighter than they were for the year 1934. Cash awards ranging from $1 to $4, inclusive, in the adult department and offered by our SSCU are still in effect and will remain so until the Supreme ]Board meets again during the latter part of January, 1935. Cash awards of 50 cents for each new juvenile member secured should appeal to all. and opportunities for members to avail themselves of this attractive offer are still open.
Cleveland ledges belonging to various denominations, and independent clubs, are looking forward to the Interlodge Day which will be held on Jan. 12 at the Slovene National Home on St. Clair Ave. A dance, the feature of the Interlodge Day, will take place in the upper hall, with the music furnished by the well-known Hal Zei-ger’s Orchestra,, with Ed Du-chin pianist. Winsor French, critic for the Cleveland Press, writes highly of Heiger’s musical ability. A cordial invitation to attend is extended to all SSCU members and friends of Cleveland and neighboring vicinity.
Tom Manning, NBC announcer connected with Station WTAM of Cleveland, appeared at the second Community Show given at the St. Clair Bathhouse? Located in the heart of the Slovene colony of Cleveland, the St. Clair Bathhouse gives our people an opportunity to express themselves as a community. The show was planned and promoted by H. Martin Antončič, superintendent.
. Every member get a neiv member.
Again the local Secretaries
are requested to forward as soon as possible the names of elected athletic supervisors to Louis M. Kolar, athletic commissioner, SSCU, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.. Almost all the regular December annual meetings have been held and officers along with the athletic supervisors elected.
By Frank J. Progar No. 203, SSCU
Springdale, Pa.—This week the Nova Doba bids farewell to the grand old year 1934. Christmas has come and gone, with itsgay-ety and splendor still fresh in everyone’s memory, and now the New Year with its countless celebrations is upon us. The marked enthusiasm witnessed for the Christmas holiday and greater promises for the New Year speak for themselves. Things have improved and there is still greater room for greater improvements.
* * * Membership Gains
Aside from the increased enthusiasm here, there and everywhere, the SSCU has gained some 1,600 new members during the year now fast drawing to a close. The Claridge group, who have contributed 100 themselves toward the total, deserve congratulations. Eighty have been enrolled during the month of December, and that, to the best of the writer’s knowledge, is the highest recorded by any one lodge in one month during this campaign.
With a brighter outlook for the future, we must not stop here. After the New Year hilarity subsides, decide to get that new member you may have failed to get in the old year. The year 1935 should have many more prospects than
the one now passing.
* * .1«
Co-operation
With December almost over, means tAat most of the officers for the coming year ha\4e been selected. A great year looms ahead. They will need the greatest co-operation to accomplish the greatest good. The oft-repeated request should be given the most serious thought on your part. The wagon team proceeds very slowly when only a few do the pulling and the others are dragging and following. At times the few pulling must give the others a “tug.”’ Let all pull with what is in their power to do so, and remarkable speed from the team will result. ... A question. How much history would the twenty-mule team write, had only three or four done the greater task of pulling while the remaining sixteen or seventeen were merely dead weight hitched to the wagon? You answer it, it’s not difficult.
* * *
Juvenile Interest
The last two editions have shown a remarkable increase in the volume of contributions from the juvenile members. And they have proved mighty interesting. New as well as old writers have come to the fore. Slovene as well as English has been represented. From La Fayette, Colo., came a well prepared contribution in Slovene from Victor Slavec. The Slovene articles display the interest the juveniles have for their mother tongue. This particular sentence taken from Matilda Zupancic’s letter, from Imperial lodge, No. 29, struck me as rather interesting to note: “Znam le to, kar se od matere naučim.” When juveniles become devoted to learn to write Slovene without the aid of
Cleveland SSCU Bowling League
Two out of three games was the best any team could do last Sunday at Superior and E. 118th St. alleys. New Dealers hit the only “1000” game with 1025 pins to their credit in the first setto. F. Kovitch starred with 213. Ko-Ka-Mo-Le and Rich-mans fought for the privilege of occupying the cellar position in the league, and when the last ball was thrown down the alley found the Richman’s ahead in two games out of three; +hus the two teams are tied for last place. A. Oberstar garnered 220 in the second game. New Fashions barely squeezed a victory in the third game by a margin of nine pins as they took two games from the Chiselers. Ann Hoenig came thiough with 209 for the winners. Honky-Tonks collected two from the Bakers, who dropped two games. G. Kovitch scintillated for the Bakers with 200, and F. Spehek for the Honky-Tonks with 221.
NEW DEALERS
J. Tolar ........ 177	193	142
A. Jaklich ...... 162	157	145
L. Pirc ......... 133	115	144
M. Tolar ........ 163	165	128
J. Lunka ......... 177	192	148
F. Kovitch ...... 213	143	195
Totals .......1025	965	902
BAKERS F. Jaklich ....... 108	127	123
F. Ucman ......... 164	92	156
Blind ............ 140	140	140
M. Ucman ........ 126	128	169
S. Dolenc ........ 130	112	161
G. Kovitch ....... 200	161	173
Totals ....... 868	760	922
CHISELERS
A. Guzik ........ 184	187	178
F. Slopko ....... 146	129	129
L. Kolman  141	109	111
V. Kolman ....... 109	125	90
B. Rupert ....... 136	109	153
W. Guzik ........ 194	145	184
Totals ....... 910	804	845
RICHMANS Blind ............ 140	140	140
A. Oberstar .... 134	124	162
K. Riddle ....... 156	126	142
Blind ............ 140	140	140
B. Riddle ....... 180	120	139
A. Oberstar .... 176	220	163
Totals ....... 926	870	886
ZEPHYRS
A. Kikel ........ 168	150	154
B. Stucin ....... 144	154	149
M. Perdan ....... 120	148	166
L. Kovac ......... 96	117	133
C. Mandel ....... 148	124	162
A. Perdan ....... 167	172	159
Totals ....... 844	865	923
HONKY-TONKS
C. Kikel ........ 147	147	127
Blind ........... 140	140	140
F. Spehek ....... 158	221	162
J. Kovitch ...... 177	157	187
C. Starman ...... 156	147	126
J._ Jaklich ..... 139	168	148
Totals ....... 917	980	890
NEW FASHIONS
L. Berger ....... 145	139	131
A. Hoenig  141	209	170
A. Jelercic ..... 118	134	129
Blind ........... 140	140	140
L, Tolar ........ 132	153	112
M. Krall ........ 167	194	172
Totals ....... 843	967	854
KO-KA-MO-LE F. Levstek  ..... 156	137	147
F. Kolar ........ 123	121	145
M. Molk ......... 169	128	150
A. Kardell ...... 106	139	127
L. Kolar ........ 199	175	147
J. Kardell ...... 163	190	139
Totals ....... 916	890	855
From The Weasel
Salida, Colo. — Everything appeared nice and peaceful and I was set for a nice, long rest. But I looked out the window and there was the sun ready to spoil all my plans. Now the Shadow could make its appearance, and how he does bother me. The other day he was trying to start the car which annoyed him so much that I thought he was going to tear it to pieces.
I sure would like to have the book called “How to Snare the Wanted,” which Mr. F. J. Pro-gar of Springdale, Pa., wrote about in the Nova Doba.
How are the Young American Boosters getting along, and what is the surprise? Colorado Sunshine, we don’t hear from you any more. What has happened?
Albert Ambrozich,
(The Weasel).
schools and only from what little time their mothers can spare, it is certain that the youth as a whole has not turned its back on the Slovene nationality; and judging by the letters we can partly see the answer to the editor’s query as to what the 50th Christmas will hold in store for us.
* * *
Happy New Year!
New Year greetings to the Supreme Board, editors and all SSCU members and friends. May the 35th revolution of the century wheel steer clear of the ruts and regain its smoothness and velocity.
Let’s Have Your Opinion
Center, Pa.—Wouldn’t it be wonderful if each and every member of us knew more about the by-laws of the South Slavonic Catholic Union than we do?
Wouldn’t it be grand if each and every member would attend his lodge meeting?
Wouldn’t it be better still if a few sections of the by-laws were discussed at each lodge meeting with a perfect attendance?
Suppose we make a resolution for the following year and try to put such a plan into actual existence.
The Center Ramblers’ election is over. For the coming year, Jacob Potochnik is our president, John Pintar is again our vice president, Mary A. Peternel secretary, Anne Erzen recording secretary and Paul Oblock treasurer. As trustees were chosen Joseph Sobr, John Harvat and Ignac Oblock. For sergeant-at-arms we chose a very capable individual—Jennie Mozina. (Jennie, we promise we’ll be good—oh, so good.) Ignac Oblock is to serve in the capacity of athletic supervisor. Mary Anne Peternel, Secretary, No. 221, SSCU, ----------------o------
Largest Fresh Water Lake
Lake Superior with a surface of 32,000 square Yniles is the largest fresh water lake. Victoria Nyanza in Africa with a surface of 26,000 square miles is next in size.
=
m MLADINSKI ODDELEK ~ JUVENILE DEPARTMENT 90
Ivan Albreht:
PALEC IN NOSEK
BENNY’S FIRST PARTY
Vsakdo ima na rokah dva palca, pa je časih eden ubogljiv, a drugi poreden, da je joj. Pri Tinčku je bil desni palec tak nepridiprav. Sicer je bil Tinček čisto srčkan otrok, le desni palec, nosek in levi rokav so mu prizadejali obilo bridkosti. Joj, kako je časih na ves glas jokal radi te nagajive trojice! Bilo je res hudo, hudo nerodno. Mamica je bila na moč ponosna na brhkega sinka, živahnega kodrolaščka, ki se ji je zdel najlepši otrok na vsem božjem svetu. Marsikdaj bi se bila rada malo postavila z njim in mu je obljubljala vsakovrstne dobrote in sladkosti, ako bo priden in kakor se spodobi. Pa je bil tudi triletni Tinček ponosen na mamo in se mu je zdela ona najlepša in najboljSa mamica na svetu. Imel jn je srčno rad in ji je vselej obljubil, karkoli je želela. Ako se je kljub temu kdaj pošalila, da bo umrla, ker sinko ni dovolj priden, je kodrolašček tako bridko zajokal, da so končno še njej začele siliti solze v oči.
Tak dečko je bil Tinček in bi z mamico nikdar ne bila nič prišla navzkriž, I da ni bilo palca, noska in levega rokava. Res. Komaj ga je mama zjutraj umila in oblekla, je že tičal desni palec' v dečkovih ustih in tako neusmiljeno gospodaril po njih, da se je koj vsa desnica kopala v slinah, joj, mama pa huda:
“Poglej, kakšen si!”
“Oh, mamica, saj nisem jaz.”
“Kdo pa?”
“Palec.”
Seve, saj je bil deček celo sam hud na poredneža. Kakor hitro se je spoin' nil, kam mu je ušel, ga je brž potegnil iz ust, a kaj, ko ni nič pomagalo! Preden je mamica odložila brisačo, ki je z njo malemu otrla slinasto roko, je bil palec že spet v ustih.
In potlej—nosek! Kakor hitro ga jc jeseni malo potipal mraz, je brž pokazal dve grdi svečki. Mama je bila huda, fuj, Tinček tudi, fuj, saj mu jc očka rekel, da ima “turški zob,” nosek je pa uganjal porednosti. Tudi radi njega so često tekle solze.
“Briši, briši!” se je priganjal Tinček sam, a kaj, ko je desnico imel v oblasti desni palec, ki je tičal v ustih! Vsak trenutek je morala mama na pomoč, in jc bila kar se da huda. Krc, krc, so jih dobivali palec in nosek in Tinček, ki jc jokaje skušal prepričati mamico, da ni on tega kriv, kar počneta palec in nosek.
In kakor vedno v tretje rado gre, se je tudi palcu in nosku pridružil še— levi rokav. Ako je dečka zaščegetulo pod noskom, je kar hitro potegnil / levico, da ne bi videla mamica “turških zob," potem pa brž roko na hrbet.
"Briši, briši!” se je zadovoljno smehljal Tinček. Zdaj bo konec vsega hudega. Mamica ne bo več delala krc, krc, očka ne bo mogel govoriti o “turških zobeh," le palec bo še treba ukrotiti.
“Briši, briši!”
Kam le mamica tako zvedavo gled^? “Tinček—”
“Nič nimam svečk, mamica, nič—" “Pa pokaži roko—”
Palec smukne iz ust, a mama:
“Ne desne, ne, levo pokaži—’v Seve, levica počiva na hrbtu. Čemu ji mamica tam ne privošči mirnega skrivališča?
“No—?”
“Kaj pa je, mamica?”
“Ali ne veš, kaj sem ukazala?”
Levica počasi leze izza hrbta.
“Veš, mamica,” se prikupuje Tinček, “nosek je zdaj že priden—”
“Pa Tinček ni— ’
“O, Tinček tudi—”
“No, no—”
Levici se nikamor ne mudi. Celo palec je tako preplašen, da ne sili v usta. Mamica stopi bliže:
“Pokaži no levo roko—”
Tinček si nikakor ne more misliti, čemu je mamica na to roko tako radovedna, vendar se boji in le polagoma pomoli dlan izza hrbta.
O, ti smola grda, kaj bo pa zdaj ? Pred kratkim je dobil kodrolašček lepo novo obleko, danes je mamica hotela z njim k teti na obisk, pa pride vmes ta nesreča.
Kakšna nesreča neki? Oh no, levi rokav se sveti kakor dimnikarjeve hlače na kolenu! Nosek je odložil nanj vse svoje grde svečke, fuj, in mamica je huda, joj, in pravi, da bo umrla, ker Tinček ni bil priden.
Še tega je bilo treba! Kodrolašček joka kakor najbolj zapuščena sirota. Kdo mu more reči, da ni bil priden? Saj je vendar samo zato tako vneto stražil in cedil z rokavom svoj nosek, da bi bil lep. Oh, joj—
Če z mamico ne pojdeta k teti, ni še nič tako hudeg^. Teta ima muco, ki se muza in muza, nazadnje pa čisto na lepem zasadi kremplje kamorkoli, brrr! Zastran tete naj bi torej bilo kakorkoli, da bi le mamica res ne umrla—
Tinček joka, prosi, obljublja, tolaži in se huduje na palec, nosek in levi rokav. Vse troje je voljan dati mamici in še koderčke povrhu, ako bi živela in ostala pri njem.
Res, to ni kar tako. Mamica noče nič slišati o pobotanju. Komaj, komaj jo čez dolgo omehčajo sinkove solze.
“Kaj pa naj napravim s palcem, noskom in grdim rokavom?”
“Kar ti jih vzemi, mamica—”
“A jaz jih ne maram—”
Tinček premišljuje.
“Veš kaj, mamica,” pravi čez malo,
PERHAPS you remember your first party? If so, and if you are truthful about it, you must admit that you were very nervous and that you didn’t have a good time at all—at least, not until just about the time it was breaking up.
Now Benny had much the same experience; for he attended his first party only the other afternoon, and, so his Big Sister said, all through it he looked as though he had been caught stealing jam and knew he was going to be whipped.
Moreover, Benny himself didn’t deny it. What he said was, “Aw shucks! I’d lather be out playing hockey! Parties is all right for girls, and—and for sissy boys!” In which statement, of course, Benny was not correct.
But to return to the party. It was given by little Hazel Deen, who lived right across the street from Benny. Now Hazel was a dainty little miss with hair of gold and eyes of blue-— and Benny thought her quite the prettiest and nicest little girl in the neighborhood.
Of course, he didn’t know it, but is Hazel thought he had just the funniest |
! freckles any boy could have; and she c j often wondered if a cow really had v “licked” him and made his bright red r | hair stand up on end in that queer k “cow-lick.”	j	1'
Truth to tell, Benny didn’t want to , a go. He didn’t come right out and say jt so, but he wasn’t exactly enthusiastic j about it. “I don’t blame him,” laughed a Big Sister- “Why, Mother he’ll be a i regular bull in a china Shop!” For j v quite a while Benny tried to under- 11; i stand what she meant by such a strange ri remark; but he finally gave it up, as I i he couldn’t for the life of him imagine E ihow a bull could get into a china shop. | “He’ll have to wash his face and | h clean his finger-nails and brush his t
was that perhaps they would have ice cream. Well, if they did, he intended to eat just as many plates as they would give him.
All the little boys and girls he knew were there—and many he did not know. Hazel’s Mother welcomed him with a smile and patted him kindly on the shoulder as he shook hands with his little hostess. Benny uttered never a word, for his tongue seemed glued to the roof of his mouth.
Fortunately, other boys and girls came crowding up then , so Benny was able to step back into a corner where he stood, white and miserable, looking on at the other children who were laughing and talking and having the best of times.
Then, presently, the dancing began. Now, the very last thing his Mother had said to him was that he must not forget to ask Hazel to dance with him. And she explained how rude it would be to overlook such an attention to one’s hostess. But Benny decided he would put it off just as long as he could. So, for many dances, he stood against the wall and looked on.
Then, as the music struck up, Hazel came to him and asked him to dance with her. Poor Benny! His heart was right up in his throat, and he felt his knees giving way under him. My, how he did wish the floor would open up and swallow him—even if it brought the whole house down on top of him!
But there was dainty Hazel, smiling and waiting for him. So, scared within an inch of his life, he stumbled forward and took the position Big Sister had taught him to take at the beginning of a dance. It was a dance that Benny really danced very well—with Big Sister!
But he stood with Hazel as though he were glued to the floor! Several times he tried to start, but always lie
E3
A PRINCESS WHO DID NOT SLEEP
WHEN it came bedtime that evening, little Martha didn’t want to go at all. Indeed, she shook her head so that her little curls twirled and whirled around jtntil you could scarcely see her face at all. Then she dug both chubby fists into her eyes and started to cry. But Mother was firm—for it is right, you know, that little girls, and little boys, too, should go to bed at a set hour each night—and took her by the hand and led her upstairs to her cozy, dainty little bedroom.
“Once upan a time, Martha,” said Mother, as the sobs were beginning to die away, “there was a little Princess just like you.”
Martha choked back the last despair-| ing sob she was about to utter and stopped wiggling. That “once upon a time” sounded like a story was to follow. And if there was one thing Martha did love it was to be told a nice good-night story before being tucked into her clean white bed.
“She simply hated to go to sleep each night,” continued Mother. “And she carried on something awful every time her nurse came to put her to bed. She couldn’t see why she had to sleep at all! What was the use of going to sleep. Anyway, with the lights all out and everything so black and dark— when there were so many things she wanted to do and so many of her new toys with which she wished to play!
“The Princess you see, Martha, was given a wheelbarrow full of new toys and dolls every day; and she Had four little ponies to ride that were truly her own. Besides there was feasting and dancing early every night in the palace, and she did so want to be allowed to stay up and watch her parents, the King and Queen, entertain all the ladies and gentlemen in their beautiful, brightly colored costumes. But always when the hour of eight arrived, Nurse would bundle her up and take her off
me ^
PUMPKIN PIE
Line a deep pie pan with pastry.
Into this crust slip a whole egg, freshly dropped from the shell. Be careful that the yellow does not break. Tip the pan slightly so that the egg will slide around over the pastry shell, then tip the egg out into a mixing bowl. This will cover the pastry with albumen from the egg and will insure a flaky, dry undercrust.
Beat up the egg in the mixing bowl and add 1 cupful cooked pumpkin ;:t cupful sugar 1 heaping teaspoonful ground cinnamon
1 level teaspoonful ground cloves '/j teaspoonful ground nutmeg y.\ cupful milk Mix well and pour into pastry shell. Bake till custard thickens, which will take about 35 minutes. Serve with , cheese.
---------O------------------ !	I
Slavo štire:
ŽABJA PESEM
Za našim hribom
mali dol—	,
za malim dolom	■	(
mali dom.
Za malim domom	.
mala luža—	]
pri luži Bojanček	(
in kuža.	,
Vse dni pri luži	1	(
tam tičita—
in žabe v lužo	!|
vam podita ...	|
Ko noč junaka spat spodi— se pesem žabja oglasi: 1
Lej ga! — Lej ga! — tl!
Kvak! — Kvak! — Kvak!
Junak! — Junak! — U!
Spak! -— Spak! Spak!
  ——o-------------
Franjo Serajnik:
MUCA
Muca naša bela glej, tam v kotu ždi, prede vsa vesela, zraven sladko spi.
Mleko liže rada, kot’, ves mačji .rod, njena ta navada znana je povsod.
V noči črni hodi v klet na mišji ples.
Pač ni karsibodi mucek moj, zares!
Ptičke zaležuje prav kot lovski tat, dolgo v noč rad čuje preden leže spat.
Čuvaj jo sovraži, se za njo podi, ker ga vedno draži muca s krempeljeki.
Brčice si viha, liže si rokav,
Srčnomilo vzdiha svoj “mijav, mijav.”
---------O---------
(riiido Tartaglia:
OKOPANEC
Ta ciganček neopranček,
mali pastir Miče, danes se je kopat šol, v vodico čisto, v vodico bistro gorskega potoka.
Ko iz vode je prišel, bil je čist in bel; toda potok, jojmene, ves je počrnel.
(Prevedla Litva.)
“Of course, she said nothing to Nurse or to anyone about her strange experience. During the day she planned many things she would do that evening. She selected several of her very newest story books and begged Nurse so hard to leave a light burning by her bed that Nurse finally consented. The Princess read all night long—and thought it was fine.
“But the next night, somehow, reading did not seem to interest her. Besides, everything in the palace was so still—except for the queerest, creepiest little noises every now and then that couldn’t possibly have been made by people or animals. She felt a little | terrified. In fact, when the dawn came and people around the castle began to waken and move about, she felt vastly relieved.
“And the next night was even worse. She played with her toys a while, but soon discovered that it was no fun playing by herself.
“She sat down by the window and looked out at the stars, trying to count them. Everything in the courtyard was dark and silent and even the guards at the gate seemed to be leaning on their long pikes and sleeping. It was dreadfully lonesome!
“The following evening found her still miserable. She had been thinking so hard during the long watches of the preceding night that her little head was all in a whirl and she hadn't
IZVOR SPOMINČIC
to think about. So she sat down by the window again and gazed out at the stars as long as she could stand it.
“Then, suddenly, she had an idea! She put on her shoes and her long cloak, opened the door softly and looked out. There, stretched out on the floor before her, sound asleep, was Big Jim, the soldier on guard. Carefully, she stepped over him and softly
‘Excuse Mo, Benny," Said Hazel l'olilely
seemed to be out of time with the music. Finally— Benny was quite certain every one in the room was looking at him—they managed to start. Down the room they went and turned, and then Benny began to feel a little less nervous.
“Oh, I like the way you dance, Benny,” said Hazel with a smile.
Benny scowled. “Hull! Is that so?” he said, for he felt certain Hazel was making fun of his dancing. “Well, if you don’t like it you know what you can | do!”	1
Hazel looked at him in amazement.
“Oh, Benny!” she exclaimed.
And then Benny felt quite ashamed of himself.
“Please be a good boy and don't spoil my party," pleaded pretty little Hazel.
“Who’s spoiling your old party!" demanded Benny. “I guess I ain’t! And I guess you can’t make fun of my dancing, and—”
“Oh, Benny!” cried Hazel. “I’m not making fun of your dancing—I think >ou dance just—just beautifully!”
Whereupon, Benny was considerably mollified.
Hazel looked at hirli and laughed— and Benny tried to laugh back at her; but it was a sickly sort of a grin at best. However, it made Benny feel more at home.
Presently they reached the corner of the room again and began to turn. Sud- j denly, to his horror, Benny stepped right on one of Hazel’s pretty pink slippers. He was so mortified he could have fainted had his knees yielded another inch.
“Excuse me, Benny,” said Hazel politely—taking all the blame upon lier-sel f.
“D-d-don’t mention- began Benny, not knowing quite what lie was saying, when suddenly- -
Bang! Bang!
Arid Benny found himself sprawled out flat on the floor, with Hazel not far away on her hands and knees.
He had backed into a potted palm which was overturned and sent both children sprawling.
Instantly everyone stopped dancing,
The Princess Read All Night L ong—and Thought1 It Was Fine
and they all came running up.
Hazel jumped to her feet, not in the least hurt, all smiles.
Then such a shout went up:	Poor
Benny almost wished he were dead and buried. But all the children and even Hazel’s Mother seemed to »think it great fun.
At least they came crowding around arid laughed and asked Benny and Hazel whether they were sure they hadn’t hurt themselves—and there was such a tO'do straightening up the palm-and-and-why, presently Benny began to feel quite like a hero.
Then, to ,his amazement, he found himself talking and laughing with all the little boys and girls around iiim. And —would you believe it he actually asked Hazel to dance the next dance with him, since that one had been inter rupted by their fall!
The ice was broken, you see, tliougl it does seem funny to “break ice” wit!
a palm, doesn’t it •
From then on, Benny had the verj best of times. And, goodness me, wha r, lot of ice cream he did eat! In fact when he finally left for home, he was hoping someone else would give a Pa, t5 soon or maybe his Mother would le
to bed( explaining to her how necessary it is for a little girl—even though she may be a Princess to get the proper amount of refreshing sleep each night-“Well, one night, when the little Princess had been particularly ‘awful’ in her objections to retiring, Nurse simply picked her up bodily and dumped her into bed—Princess or no Princess—turned out the light and left her crying and kicking the covers i round in her naughty rage. The Princess screamed and screamed until her throat became hoarse and oried out over and over again:
“‘I don’t want to go to bed! I don’t ever want to go to sleep! Oh, oh, oh, how I wish I didn’t have to go to sleep!’
“Presently, just as she was crying out that way, a queer greenish light sprang up in one corner of the room and grew slowly larger and larger and brighter and brighter.
“The Princess ceased her cries and dried her tears mighty quickly, you may be sure. She grabbed the bedclothes—those same ones she had kicked about, remember—and pulled them up over her head. She was frightened, oh, so frightened! In a second or two she heard a peculiar noice and then a soft, gentle, sad voice say:
“ ‘Very well, Princess, you shall have your wish. I am the Good-Fairy-for-Bad-Children, and your troubles arc at an end. You won’t ever have to sleep again untlli—until—well, until—well, until you yourself go to Nurse every evening for a whole week and beg her to pm you to bed two hours before your regular bedtime. Remember that now, Princess, for your wish is granted!
And with that the queer green light suddenly flashed out and the Princess finally peeked from under the covcrs to find the room totally dark and no Fairy or anyone else to be seen.
“And all that night, to her utter amazement and to her joy, too, it must be confessed - she did not sleep a wink. Not that she wanted to! Oh, no, quite j the contrary! Her little eyes were wide open and she didn’t feel one bit fatigued or drowsy. Moreover, she thought it was fine not to feel sleepy even though the room was dark and she hadn’t a toy to play with.
Nekega dne se je sinje nebo razZi lcytilo. Nič prav mu ni bilo, da so S ljudje zanemarjali in bolj kakor njcS3 občudovali pisane cvetlice, zelene g° zaove, trate, doline in hribe.	(1)
“Kakor da na meni ni nič lepega, jc godrnjalo nebo. “Kaj nihče ne vij1 kako lepe sinje barve sem. In bele >n rožnate oblake imam—zvečer pa zlat*-’ zvezdice—” In nebo je godrnjalo, na) prej tiho, kakor bi se balo—rrumbuni^' iz žepa je potegnilo svoj sivi robec i" potočilo nekaj debelih solz. Potem I® bilo pa vse bolj jezno, obraz se mu )e zmračil—spet je zagodrnjalo—rruni* bum-bum—da je nazadnje pričelo te 1 nič meni nič pošteno treskati. Ljudi so prestrašeno gledali v mračno nebo.
Ir. nebo je dejalo:	,	.
“Aha, že pomaga!” Zdaj kukajo _ meni. Nu, le počakajte—strela bozl*1 —vas že naučim misliti name!”
In zato se je nebo tiho posvetovalo z
nebeškimi pericami, o katerih je vedelo« da so pravkar imele kupe perila.
“Hm! Hm!” so napravile nebes c perice. “Že prav. Bodi kar brez skrbi, bomo vse uredile.”
n kaj se je zgodilo? Na zemljo vlila ploha—tak dež, kakršnega cije še nikoli niso videli. Padal j® bolj noro, in nazadnje se je zdelo, K* kor da so nebeške perice pričele 1 vati na zemljo vodo iz veder in iz '
Ojoj! Ojoj! Ojoj! Kakšna je *)l j videti zemlja, ko jc potem dež poneha ■
Žito potlačeno, sadje zbito z drevcs> mlada, lepa drevesa polomljena, P's8l1j cvetlice v vrtu kakor poteptane. In *. _ so dejali	ljudje? Odslej	so li	!.
časih pač pogledali v nebo—o pač, t® , ne prijazno, ne občudujoče. Ne, kaj s Jezno so gledali v nebo, kakor bi ^ teli reči: “O, zakaj si nam to storil0'
To ni bilo lepo od tebe!”
Tedaj se je nebo spet razžalostilo 1 spoznalo, da si je ugled pri ljudeh P° slabšalo.	Vpraševalo	se je, kaj	11,1
zdaj stori?
“Če ne gre s hudobijo, bo pa šlo n _ mara z dobroto!” je mislilo. In tako IJ' nagovorilo solčne žarke. Vprašalo IJ je, kdo jim jc sešil lepe zlate- jopiče 1 če mu ne morejo nasvetovati, kaj 1,11 stori, da bi si ga ljudje tam doli lcP spominjali	in ga vsaj	malo	imeli	ra° '
Solčni žarki in sinje	nebo	so sc	ze>
dolgo posvetovali. Nazadnje so soli"! žarki smeje se izginili za velikimi vrat' iz oblakov.
“Da, da, da—zanesi se na nas, bot"0 zemlji že povedali,” so mu dejali. “P0-prosimo jo tudi, da ti naj nikar iie,za' meri, pa tudi oblekee vzamemo s se" boj.”	:	"'r-
Zdaj bi se pa spet lahko vprašali-Nu, in kaj se je zgodilo? Zgodilo sc je nekaj zelo ljubkega. Po treh, štir' čineli so iz močvirnih, še povsem prl/ močenih trat iznenada vzklile čudovit0 lepe, majhne sinje cvetlice. Nosile so oblekee, ki so bile natanko iste barve kakor • nebo, a v sredi je vsaka nj* imela blestečo se zlato rumeno zvezdi' eo. Začudeno so pogledale ostale cve lice na trati—jurjevkc, trobentice " podlesek—novo, kakor nebo sinjo cvs '	v
lico.
“Kako vam je pa ime?” so jih vpra šale.	^
“Spominčice! Spominčice!” .	^
“Spominčice? To je pa malo sme* ime,” je dejala Jurjevka. “Zakaj v® j je pa tako ime? Meni jc ime JurjevK *	j;
; ker cvetem o svetem Juriju.”	_	^
Tedaj so spominčice pripovedovanj	^
kako žalostno je bilo sinje nebo, ker ljudje na zemlji tako malo mislili na In da je zaradi tega gospe zemlji P slalo kos nebeškega blaga—sinjega«^ zlatimi zvezdicami—iz tega naj bi najmanjše otročičke cvetlic seS-|0 oblekee. Otročički cvetlic, ki n°slj,3 nebeško sinje oblekee, naj bi člpv spominjali na nebo. Oni naj ljudi P sijo, naj ne pozabijo neba. Zaradi ti- , iim je ime Spominčice.	|C,
“Hm!” so dejale jurjovkc in P0^.^ dale na svojo rumeno, kakor rumem rumeno obleko. Iznenada se zazdela preprosta in povsem nava spričo vseh teh dišečih, veselih n ških obleke.
Na trato sta prišla dva otroka- ._ “Spominčice! Spominčice!” sta v kala in jim stekla naproti.	. n0'
“O!” je dejal prvi otrok, “gle’ žno kako lepe cvetlice so tukaj. jn v sinje—glej, kakor nebo so	sinje.	^
sredi imajo zlato zvezdico. Ali se zdi, kakor da je padlo na zeml)0 polno koščkov neba?”
“Da!” jc dejal drugi.	„lti
Hitro sta se sklonila in pričela	_
i spominčice, da je bil šopek	drugih	^
lic, ki sta ga imela odprej, sinji, nebeško sinji. In ko sta^ spominčice, sta se zdaj pa zdai v nebo, z veselimi, sijočimi obraz • kako se je nebo veselilo.
 o-----------------
i	COASTING
i j Swift as an arrow shot from thego>
1, Safe on our coasters downward j Over the bumpers, over the dike, jWho’d have an auto or even a hi Going like lightning, going like n ^ bC Where was there ever such spor had ?
, - lia^’
Trudging uphill, the rope in one s Happiest wo of the boys in the Snow may be icy, ice may be "e ^et1 i Little we care for such trifles, >0 .jj-j-—	j
Once at the top, we are oft in 8 rflCl;,
Hij there! Look out! Clear the I will you? Biff!
>ut to the little stable in which her own ponies were kept.
“She lifted the latch and entered, expecting them to greet her with wild j neighs of delight as they always did ; whenever she came into the stable. But there was not a sound. She called them by name. But no answering welcome greeted her. Presently, in the dim light, she made out the forms of four ponies, each in his stall, sound asleep.
“Choking down her sobs, she cautiously made her way back to her room. Even the animals—her favorite ponies — slept at night! Oh, it was dreadful, tills being up alone!
“The next evening Nurse almost fainted when the Princess came to her two hours before her regular time and begged to be put to bed! And when, on the following evening she did the same thing, Nurse sought the Court Physician and told him the Princess must surely be ill. So he came running with his little medicine bag and examined the Princess thoroughly—but declared she was in excellent health, not even in need of sleep!
“Finally, after she begged to be put to bed early for seven consecutive evenings, sleep, blessed sleep came to her again. And, oh, how good it was! Why, when she woke up in the morning it seemed to be a new world entirely, with everything in it new, even her toys and her story books!
“So the Princess decided that, after all, it is mighty nice to go to bed and forget about everything and then wake up the next day and find the toys and ponies and people to see and play with all over again. And never again, you may be sure, Martha, did the Princess wish that she did not have to go to bed and to sleep!”
---------o---------
Oton Zupančič:
ZIMA
Zima, zima bela vrh gore sedela, pa tako je pela, da bo Mirka vzela, ker on nič ne dela, ker on nič se ne uči . . .
Pazi, pazi, Mirko ti!
hair and be real nice and polite, won’t s he, Mother?” Big Sister continued. Is “And—oh, yes—he will have to dance, e too, with all the little girls!”	1
“Won’t neither!” objected Benny. t “Indeed you will,” Big Sister in- t sisted. “And with Hazel and all the r little girls. Won’t he, Mother?”
“I ain’t a-going to!” declared Benny. I “You’re scared — you’re scared!" teased Big Sister. “Why, you dance 1 with me all right here at home; and i teally, Benny, you aren’t a bad dancer ; —if you only wouldn't walk all over < your partner's feet!”
Benny was so angry he could make no reply; so he ran out in the backyard where he climbed up on the fence and < tried to get up enough courage to fall over backwards so he would hurt his foot, or his knee, and thus be unable to attend the party.
When the dreaded afternoon came, however, Benny was there. His Mother had made him go; also, she had instructed him most carefully how to “behave like a little gentleman.”
Poor Benny! His only consolation
“umrjejo naj, pa jih zakopljeva v ja-
: mo—”
Mami tudi to ni všeč. Nak, nak, za kazen mora palec dobiti tesen platnen
1 piašček, namočen v pelinov sok. Brrr,
. kako ga zdaj usta brž naženo, ako se jim približa! Kdo se bo pa tudi me-: nil s tako grenkobo!
• Rokav mora v vodo, kjer ga dekla ■ obdeluje z milom, da je siromak ves '■ penast in skremžen. Ej, zdaj ne pojde
- več k nosku—-
Kaj pa nosek? No, pred njim straži i zdaj čisto bel robček v Tinčkovi roki. j
- Kakor hitro hoče nesek kaj do veljave i s svojo porednostjo, hop, ga že drži i1 beli robček in mu odvzame vse tisto,
| fuj, kar je prej odlagal na levi rokav.
; Zdaj pa, zdaj! Tinček je dečko, da j ga je vse veselo. Še sam sebe je vesel, kadar je pa najbolj dobre volje, celo , pove zgodbo o palcu, nosku in rokavu, če meni ne verjamete, ga vprašajte sami, ako bo pa kaj hud na vas, pripišite kar sebi, ne meni! S Tinčkom sva I namreč prijatelja in hočeva ostati tudi i, v bodoče.
DOPISI
Ely, Minn.
Društvo “Severna zvezda,” št. .129 JSKJ priredi “party” na ■večer 1. januarja. Prireditev se bo vršila v Jugoslovanskem Narodnem domu. Vsi elyški rojaki in rojakinje so dobrodošli. Dobra postrežba je jamčena. 'eselo novo leto vsem! — Za društvo Severna zvezda, št. 129 JSKJ:
Mary Zgonc.
Cassville, W. Va.
Članom društva “Novi bratje,” št. 226 JSKJ naznanjam, da je bilo na decemberski seji sklenjeno, da se priredi društvena veselica na večer 31. decembra. Veselica se bo vršila v J- Franetichevi dvorani in se bo | Pričela ob sedmi uri zvečer. Verliča bo prirejena v korist društvene blagajne in član ali članica, ki se iste ne udeleži, plača i 20 centov v društveno blagajno. Preskrbljeno bo za dobro godbo ;i> vseh vrst okrepčila. — Za '■ruštvo “Novi bratje,” št. 226 JSKJ;
Matt Golob, tajnik.
Waukegan, 111.
člane društva sv. Roka, št. 9 l JSKJ, ki še nimajo plačanih Svojih asesmentov, prosim, da ■Jih plačajo brez odlašanja. Bli-*a se konec leta in da se more Pravilno sestaviti in zaključiti letne račune, je treba, da so vsi asesmenti poravnani. U-Pam, da bo članstvo ta poziv Upoštevalo. — Za društvo št. »4 JSKJ:
Joseph Petrovčič, tajnik..
Cleveland, O.
Uradniki društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ za leto 1935 so sledeči: Louis J. Pirc, Predsednik; Karol Škulj, podpredsednik ; J oseph R u d o 1 f, •tajnik; Stanislav Dolenc, blagajnik; Joseph Grdina, zapisnikar; Joseph Okoren, Frank ’ivačar in John Branisel, nadzorniki; Mike Ausek, vratar; frank Kačar; zastopnik za konferenco S. N. Doma.
Joseph Rudolf, tajnik.
Milwaukee, Wis.
Odbor društva Združeni Slokani, Št. 225 JSKJ za leto 1935 ■ie sledeč: Peter Erchull, 1317 National Ave.,'predsednik; Pauline Vogrich, 636 So. 5th ^t., tajnica; Matt Musich, 1917 ®o. 72nd St., blagajnik; dr. John S. Stefane z, 602 So. 6th ®t., društveni zdravnik. Seje bodo vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu na 725 W. National Ave.
Pauline Vogrich, tajnica.
friedt. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Chesarkovi dvorani v Bear Creeku.
Tem potom poživljam člane na potnih listih, da točno in pravočasno pošiljajo svoje a-sesmente. Pomnijo naj, da a-sesment mora biti plačan, do 25. v mesecu. Ni lepo, da mora tajnik po par pisem pisati, predno dobi plačan asesment. Vsakega člana prva skrb bi morala biti, da ima ob času plačan svoj društveni asesment, ker nihče ne ve, kdaj ga lahko nesreča zadene. — K sklepu pozdravljam vse člane in članice JSKJ ter vse znance in prijatelje širom Amerike ter jim želim mnogo sreče in uspehov v novem letu!
Ludwig Champa, tajnik drutšva št. 58 JSKJ.
Ljubljana, Jugoslavija.
Ne oziraje se na dobre ali slabe čase dnevi enakomerno potekajo, z njimi pa tudi tedni, meseci in leta. Prišel je že ret ji božič in prišlo bo že tret-e novo leto ko bom te praznike obhajal med novimi prijatelji in znanci. Toda v duhu bom tudi to pot pozdravljal moje stare prijatelje in prijateljice v daljni Ameriki.
Rad bi vsakemu posebej pisal ter mu voščil vesele božične praznike in srečno novo leto, toda, odkrito povedano, to de-o bi bilo zame preveliko, obenem pa bi bilo tudi združeno s prevelikimi stroški. Nisem nikak kapitalist, torej se moram p o s 1 u ž i t i najcenejšega sredstva, da zamorem mojim sobratom in sosestram, prijateljem in prijateljicam poslati sezonska voščila. Za božične praznike bo morda ta dopis dospel prepozno, torej voščim tem potom vsem mojim sobra-om, sosestram, prijateljem in prijateljicam v Ameriki srečno novo leto in najboljše uspehe pri vseh njihovih poslih. J. S. K. Jednoti pa želim v novem letu dobrega napredka v financah in v številu članstva, med članstvom pa lep sporazum in pravo bratstvo.
Ivan Varoga.
ker so bili stari uradniki izvoljeni za naprej. Vsekakor pa se morajo knjige pregledati po nadzornem odboru} ker tako zahtevajo pravila. Nadzorniki društva št. 31 JSKJ so torej prošeni, da se udeležijo pregledovanja knjjig 15. januarja 1935 ob 2. uri popoldne v društveni dvorani. Če bi se kateri izmed nadzornikov ne mogel udeležiti tega pregleda knjig, naj to naznani predsedniku ali tajniku, da se na njegovo mesto imenuje drugega.
Na decemberski seji so bili članom razdeljeni jednotini stenski koledarji, člani, ki niso prišli po koledarje na sejo, se lahko oglasijo pri meni na domu. Oddaljenim članom sem jih, odposlal že pred tednom; ako ga kateri ni dobil, naj me obvesti, mu bom skušal ugoditi. Naj omenim, da kjer je več članov v eni družini, jim zadostuje le en koledar.
Člane, ki kaj dolgujejo, prosim, da bi do novega leta poravnali svoje dolgove, da bom lažje knjige uredil in jih oddal nadzornemu odboru v pregled. Naj še omenim, da je za leto 1935 izvoljen sledeči društveni odbor: John šuštar, predsednik; Martin II u d a 1 e, tajnik; Joe Regina, blagajnik; Anton Nemanič, zapisnikar; J. Germ, Andrej Mlakar in Rose Regina, nadzorniki. Društveni zdravnik je dr. Mills. — Vsem članom in članicam JSKJ želim srečno novo leto!
Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ.
Davis, W. Va.
Na letni seji društva sv. Ja-Krstnika, št. 106 JSKJ, *'i se je vršila 16. decembra, je za leto 1935 izvoljen sledeči °dbor: Valentin Puntar, predsednik; Frank Okolish, podpredsednik; John Kosanic starejši, tajnik; Valentin Puntar. Zapisnikar; John Kosanic mlajši blagajnik; Louis Gruden, *Yank Tekavčič in Stanley U.j-c'e nadzorniki, Joe Slugar starejši, reditelj; Frank Tekavec, Predsednik bolniškega odseka, 111 William Kosanic, vratar. — društveni odbor želi vsem članom in članicam srečno in vedelo novo leto! — Za društvo *t. 106 JSKJ:
Valentine Puntar, predsednik.
Bear Creek, Mont.
Na letni seji društva št. 58 •8KJ, ki »e je vršila dne 16. decembra, je bil za leto 1935 izmoljen sledeči društveni odbor: l^ajetan Erznožnik, predsed-f.*; Ignac Marineich, podpredsednik; Ludwig Champa, P. O. Washoe, Mont., tajnik; Christina Turk, blag a j n i č arka J°ui* Kuhar, zapisnikar; Joe ^ayer Jr., Frank Prašnikar in "Oe Kotar, nadzorniki; Frank Henigman, reditelj. Društveni zdravnik je dr. C. F. Sieg-
Helper, Utah.
članom in članicam društva Carbon Miners, št. 168 JSKJ naznanjam, da se je 10. decembra vršila naša letna seja, na kateri je bil izvoljen odbor za leto 1935. To se pravi, izvoljen je bil ves stari odbor. Tisti, ki niso bili s poslovanjem sedanjega odbora zadovoljni, naj bi bili prišli na sejo, in predlagali odbornike. Ako s ponovno izvoljenim odborom ne bodo zadovoljni, naj sami sebi pripišejo.
Odbor za leto 1935 je sledeč: Avgust Topolovec, predsednik; J. Kočevar, podpredsednik; John Ogrinc, R.F.D. 1, Helper, Utah, tajnik in blagajnik; John Škerl, zapisnikar; Joe Mutz, John Čadež in John Škerl, nadzorniki. Bolniški odsek: John Fircik, Standardville, Steve Potočnik, Helper, John Jakopich. Castle Gate. Vratar je Jack G ar bas. Društveni zdravnik je dr. E. F. Geonatti. Seje se bodo vršile vsako drugo nedeljo v mesecu v Johna Škerla dvorani in se bodo pričenjale ob dveh popoldne.
članom priporočam, da bi se v bodoče malo bolj zanimali za društvene seje in za društveno poslovanje sploh in da bi se kolikor mogoče polnoštevilno u-deleževali mesečnih sej. Pri društvu imamo vsi enake pravice in dolžnosti ter smo v slučaju bolezni vsi deležni podpor kot določajo pravila. Bratski pozdrav ! — Za društvo št. 168 JSKJ :
John Ogrinc, tajnik.
Braddock, Pa.
Približal se je čas, ko bodo morali društveni uradniki oddajati svoje knjige novoizvoljenim uradnikom. Seveda, v mnogih slučajih tega ne bo treba,
Salida, Colo.
Podpisani društveni tajnik se prav lepo zahvaljujem članstvu društva sv. Alojzija, št. 78 JSKJ, ki se je v tako lepem številu odzvalo mojemu pozivu v Novi Dobi z dne 5. decembra. Moja želja je, da bi v letu 1935 ne bilo nobenega, ki bi seje zanemarjal. Saj tisti čas, ko gre na sejo, ne bo nič zamudil doma, ako pa se udeleži seje, lahko mnogo koristi društvu in Jednoti. Posebno bi želel, da uradniki našega društva ne bi zamudili nobene seje, kajti, ako uradniki zanemarjajo seje, se od ostalih članov ne moi|e pričakovati, da bi jih točno pose-čali. Priporočal bi članom, da bi za vsako mesečno sejo tako napolnili dvorano, kakor so jo 16. decembra.
Tistim članom, ki so na potnih listih, naznanjam, da je tajnik ostal stari, torej naj še zanaprej pošiljajo asesmente in razne listine, ki se tičejo društva, na moj naslov, kakor do sedaj.
Dalje priporočam članom, da se potrudimo in pred zaključkom kampanje pridobimo kaj novih članov za društvo in Jednoto. Ako vsaki pridobi le enega novega, se bo veliko poznalo. Jaz sam ne bom ostal zadaj, kakor nisem druga leta, toda potruditi se moramo vsi, da ne bomo preveč zaostali za drugimi društvi tekom te kampanje. Znano mi je, da dandanes je težko pridobivati nove člane, ker časi so še vedno slabi, poleg tega imamo pa tu v Salidi društva štirih organizacij, toda, če se človek potrudi, se še vedno dobi koga, ki ni zavarovan pri nobeni organizaciji.
Kar se dela tiče, je tukaj tako, kakor drugod. Nekaj nas e zaposlenih pri železniški družbi, drugi pa dobijo od pet do 12 dni dela pri FERA. U-pam, da se bodo časi izboljšali do spomladi. Kot sem čital v listih, bodo v Pueblu, Colo., poklicali po 1. januarju čez tisoč ljudi na delo. To se lepo sliši, posebno za tiste, ki so že po dve ieti brez dela. — K sklepu pozdravljam vse člane JSKJ in vse moje prijatelje širom Amerike ter jim želim veselo in zadovoljno novo leto.
Anton Gaber, tajnik društva št. 78 JSKJ.
j | ■	:	...	,(-1,	.
Canonsburg, Pa.
Živimo v dobi, v kateri nam vedno obetajo povratek prospe-ritete. Ko čitam vsakovrstne ameriške liste, ki poročajo, koliko delavcev je bilo tu ali tam zaposlenih, in kako se to dan za dnem ponavlja, se moram včasi smejati. Kdor se le malo poglobi v taka poročila, lahko vidi, da je prosperiteta še daleč od vogala.
Da se vsaj začasno iznebimo težkih skrbi, je dobro, da gremo včasi v družbo prijateljev, s katerimi malo pokramljamo in se razvedrimo. Taka vesela prijateljska družba se nam bo nudila v soboto 29. decembra zvečer, ko bo tukajšno društvo “Bratska sloga,” št. 149 JSKJ priredilo veliko plesno in zabavno veselico v dvorani društva “Postonjska jama.” Kakor vedno, se bomo tudi ta večer pripravili in potrudili za dobro postrežbo in fino godbo. Tudi nekaj izredne sreče bo za tiste, ki so pri Miss Sreči dobro zapisani. Poleg tega bo mnogo užitka za udeležence.
Zaradi tega vabi d r u š t v o članstvo vseh tukajšnih in okoliških društev in vse posamezne rojake in rojakinje tega o-krožja, da posetijo to prireditev. Pričakujemo tudi urednika Nove Dobe. Lahko bo nabral kaj svežega gradiva za kolono “Vsak po svoje.” (Zdaj proti koncu leta sem preveč busy. Ko bo reber nad Drenikovo zidanico zopet ozelenela, morda pridem kar brez povabila. Op. ured.)
Drugi dan, to je v nedeljo 30. decembra, se bo pa v Slovenskem domu v Pittsburghu vršila seja Zveze JSKJ društev za zapadno Pennsylvanijo; pričela se bo ob 10. uri dopoldne. Na vsa društva JSKJ v tem o-krožju apeliram, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na to važno sejo. Društva, ki še niso včlanjena, naj pristopijo k tej organizaciji, ki je velikega pomena za vsako poasmezno društvo v tem okrožju in za celo JSKJ. Na vsaki zvezini seji se pomaga z asesmentom za člane, ki jih iz kakršnihkoli razlogov ne morejo plačevati. Poleg tega se seveda na seji razpravlja o važnih zadevah za društva in Jednoto. Torej, na svidenje na veselici v Ca-nonsburgu na večer 29. decembra in na zvezini seji v Pittsburghu v nedeljo 30. decembra!
John Koklich.
St. Michael, Pa.
Večkrat sem že želel pisati t tej naši naselbini St. Michael, Pa., in danes sem vendar prišel do tega. Tu v tej naselbini je 29. slovenskih družin (če sem prav preštel), naše društvo pa šteje le 26 članov. Te številke mi kažejo, da nekaj družin ali oseb še ne pripada k JSKJ. Ako še niso včlanjeni pri drugih slovenskih organizacijah, zakaj ne bi postali člani naše J. S. K. Jednote? Društvo “Sinovi Slave,” št. 185 JSKJ, jim je takorekoč pred pragom in pristop je prav poceni: samo tekoči asesment je treba plačati, pa se postane član.
Cenjeni prijatelji in sosedje, pri našem društvu “Sinovi Slave” in pri J. S. K. Jednoti je prostor za vse:. za Slovenc«, Hrvate, Srbe, Bolgare, Čehe, Slovake, Poljake, Ruse itd. Vsi so Slovani, vsi sinovi Slave. Med seboj se lahko brez tolmača razumemo, Jednota ima veliko knjigo za vpis novih članov, poleg tega pa izkazuje nad stoprocentno solventnost. Torej, sosedje in prijatelji, kateri še ne spadate k J. S. K. Jednoti, imate zdaj lepo priliko postati člani iste pri našem društvu “Sinovi Slave”!
še nekaj naj pri tej priliki omenim. Nekoč sem se razgo-varjal s prijateljem in ta me je vprašal, kako da spadam k JSKJ. Jaz sem mu odgovoril, da zato, ker se mi izmed vseh slovenskih podpornih organizacij najbolj dopade, kot se na
primer zaljubljenemu fantu gotova deklica najbolj dopade. Prijatelj se je na ta odgovor zasmejal in odvrnil: “Ti ga pa res režeš!” Jaz sem odgovoril, da temu ni tako in da imam dovolj vzroka, da imam to organizacijo najrajši. Povedal sem mu, da na dnevni red naših sej nikdar ne pridejo na razpravo politične ali verske zadeve, kajti naša pravila določajo, da take reči naj se obravnavajo tam, kamor spadajo, ne pa na sejah bratskih podpornih organizacij, Ako kateri član napravi kak prestopek, se stvar mirno reši v navzočnosti članov domačega društva, ter se ne sme nikogar zaradi tega javno kritizirati ali napadati. Mali društveni spori se rešujejo doma in ostajajo doma. Kot društveniki ne pripadamo nikaki verski ali politični skupini, kot privatni državljani pa lahko v tem oziru pripadamo kamorkoli hočemo, ali pa nikamor. Tista črka “K” nam dela prav tako malo preglavic, kot črka “S” ali pa kot imena, ki jih nosimo mi vsi in katera so nam dali naši starši. Morda eden ali drugi v življenji ni bil popolnoma zadovoljen z imenom, ki so mu ga izbrali starši, toda malokdo ga je skušal izpremeniti. Ime, naj bo tako ali tako, je vredno toliko, kolikor je vredna oseba ali ustanova, ki ga nosi; nič več in nič manj. Toliko za enkrat o tej zadevi, katere, kot se mi zdi, nekateri ne razumejo dobro.
Dnevi kislega leta 1934 se pomikajo h koncu; zdi se, da bomo morali vseh 365 prišteti med kisle. Od lanskega leta nismo nič na boljšem, pač pa na slabšem, ker smo za eno leto starejši. Ker bo za voščilo veselih .božičnih praznikov ta dopis morda že malo pozen, želim vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu JSKJ vse najboljše v letu 1935. Našemu uredniku pa želim lepo živo boin^ettijo "za 'predpust. (Le nikar takih želj! Kaj bi bilo, če bi me bogovi res tako kaznovali! Op. ured.) Ne smem tudi pozabiti uradnikov in članov ter članic društva “Sinovi Slave.” Tudi njim voščim vso srečo v novem letu. Naj se tem potom zahvalim tudi za zaupanje, katero so mi člani našega društva izkazali s ponovno izvolitvijo za društvenega tajnika. Zdi se mi, da so bili zadovoljni z mojim dosedanjim poslovanjem, tako sem sklepal iz obrazov in iz mrmranja, da naj glede tajniškega urada ostane po starem. Torej, da bi vsi srečno zaključili tekoče leto ter zdravi in polni nad stopili v leto 1935 in v objem prosperitete,!
Martin Sustersich, tajnik društva št. 185 JSKJ.
Chicago, 111.
ODMEV PO PRVEM VSESLOVANSKEM K.O N CERTU. —Prvi vseslovanski koncert, ki se je vršil v nedeljo 9. decembra v Chicago Civic Opera Hall, je uspel sijajno. Glasbeni kritik Eugene Stinson je priobčil v “The Chicago Daily News” naslednje vrstice:
“The Slavs Unite
United Slavic choral socie^ ties, representing Czechoslovakia, Poland, Russia, the U-kraine and Jugoslavia, gave their first joint singing festival last night at the Civic Opera House, in a program which was as long as it was interesting. Some organizations that are familiar, and some that are quite new to Chicago’s professional musical circles, appeared ■recurrently in the course of the evening. The singing was excellent, for there was a wealth of tone, of color and of warmth. I thought particularly, however, of the crucible that America has been called, and of the incalculably beneficial part that the Slavic ingredient
cannot but help playing in the eventual development of ou,r nation.”
Vse posamezne narodne skupine so bile tako številne, tako primerno opremljene in tako dobro pripravljene, da so res delale čast ameriškim Slovanom in Slovanom sploh. Pravično primerjati jih med seboj je skoraj nemogoče, pa tudi brez pomena. Skoraj vsaka je pokazala nekaj svojega, kar jo je odlikovalo pred drugimi. Isto velja o slovenski- skupini, ki je izredno častno izvršila svojo nalogo.
Podobno niso Slovenci tudi pri oglasih za programno knjigo in nakupu vstopnic zaostali — sorazmerno s svojim številom — za nobeno drugo skupino, temveč nas je predsednik zveze, Mr. Vanek, pogosto postavil za vzgled drugim, mnogo večjim skupinam. Na eni strani so naši ljudje bolj dovz-etni za lepo petje in skupno delo, kakor more ta ali ona druga skupina reči o sebi, na drugi strani pa smo imeli to srečo, da sta nas zastopali dve taki osebi kakor Miss Evelyn Fabian in Mr. Jacob Tisol, ki jima nobeno delo ni bilo pretežko in so jima šli vsi na roke.
Kakor prej napovedano, je bila pri tej priliki izdana obsežna programna knjiga s slikami in popisi vseh sodelujočih zborov in raznimi poučnimi člankami o posameznih slovanskih plemenih. Ta knjiga je dragocen spominek za vsakega, ki se zanima za ameriške Slovane sploh, posebno pa za njihovo pesem. Ne moremo reči, da bi bila knjiga v vseh podrobnostih popolna, lahko pa rečemo, da je naravnost čudež, kako je bilo mogoče v prvem poskusu i« v tako kratkem času sestaviti in opremiti tako popolno knjigo kakor je. Nikdar prej nismo imeli nič podobne-ga v rokab, Ta knjiga ima pomen ne samo za Chicago, tem-, vgč za celo Ameriko, pa za Ev-' rofuVtudi. *
Za slovenske pevce in za marsikateri zbor drugih sodelujočih slovanskih skupin je1 ta nastop pomenil velik korak naprej. Naše pevsko doumevanje se .je razbistrilo in poglobilo, nastopili smo pot združevanja namesto cepljenja, kakor mladi vrabci smo se podali na prvi polet iz domačega gnezda in prišli nazaj z zavestjo zmagoslavja, bogatejše izkušnje in večje drznosti za na-daljne polete. Prej eden drugemu tuji, smo se sedaj spoznali med seboj; marsikatera zveza in marsikatero prijateljstvo se je sklenilo, ki se ne bi bilo brez skupnih priprav in skupnega nastopa. Dobili smo novo pobudo,,odprla se nam je nova pot. Velik je bil trud za vse, pa so tudi koristi velike.
Kdor je kdaj prej videl še večjo skupino slovenskih pevk in pevcev nastopiti v Chicago Civic Opera Hall ali kje drugje v Chicagi, in jih slišal peti boljše kakor so peli to pot, ali se meriti z boljšimi zbori, naj se kar oglasi. Naj bi bil ta odlični pevski nastop začetek za še bol.j obsežno pevsko združitev med nami in še večje skupne uspehe v bodočnosti.
Ivan Račič. -------o -----
V REPUBLIKI Honduras v Centralni Ameriki so dolgotrajni potresi uničili 15 mestec. Potresi so se ponavljali 16 dni zaporedoma. Ognjenik Cerro Negro je z žarečo lavo in pepelom zasul več vasi na pobočjih.
VOJNA NEVARNOST, ki je bila pred kratkim odstranjena med Jugoslavijo in Madžarsko, se je resno pojavila med Etiopijo in Italijo. Nedavno je prišlo do dejanskega spopada med etiopskimi in italijanskimi četami na meji Etiopije in italijanske kolonije Somaliland. Mussolini zdaj zahteva zadoščenje in odškodnino ter odklanja posredovanje.
V DRŽAVI Oklahomi je nad 50 mest in mestec, kjer prebivalstvo ne plačuje nikakih mestnih davkov. Vsi izdatki mest se pokrivajo z dobički, ki jih dajejo .javne naprave, katere lastujejo mesta.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s Drve strani)
najst križev na svojih plečih, 'tako so sedaj v Velikih Ribarjih pri Lipljanih na Kosovem polju odkrili starca Bahtijarja Kožana, ki trdi, da ima nad 130 let. Bahtijar pripoveduje, da ga za časa rusko-turške vojne niso poklicali pod orožje, ker je tedaj štel že nad 60 let. Oba sina sta mu že zdavnaj umrla, vnuk ,ie v petdesetem letu, pravnuka so pa na letošnjem naboru vzeli v vojsko. Starec je še zelo čvrst. Drva za dom naseka sam. Ne pije in ne kadi. Izvzemši tri prednje v spodnji čeljusti ima vse zobe zdrave. Pripovedifje zelo rad o dogodkih iz starih časov in je za take pogovore najbolj razpoložen zjutraj, po svojem vsakdanjem iz-prehodu po gozdu. Tedaj se tudi prav rad razhudi na svojega vnuka, ki nikakor noče u-goditi njegovi želji, da bi jim preskrbel — nevesto. Starec se namreč hoče oženiti, češ, človeku je, dokler mu dobro rabijo noge in ima voljo za to, žena potrebna in je mož brez žene ko vrba žalujka ob cesti. V domači vasi so zaradi skromne želje nadeli 1301etnemu Bahti-jarju pridevek “mladega ženina.”
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
•JAPONSKA vlada je preklicala mornariški sporazum, ki je bil kmalu po svetovni vojni sklenjen med predstavniki petih velesil na konferenci v Wa-shingtonu. Japonska je po o-menjenem sporazumu pristala na manjšo vojno mornarico kol jo imata Anglija ali pa Zedinjene države. Zdaj zahteva Japonska neomejeno pravico pomorskega oboroževanja in j,e zato izstopila iz omenjenega sporazuma. Posledica tega bo nedvomno, da bosta Anglija i« Zedinjene države gradili več vojnih ladij.
Razkrinkani vampirji. V vasi Orešeu pri Beli Crkvi so kakih 6 tednov na vso moč strašni zli duhovi “vampirji,” ki so se po zatrjevanju najbolj praznovernih vaščanov pojavili neke noči na pravoslavnem pokopališču in potem polagoma razširili svojo strahovlado nad vso obširno vasjo. Zli duhovi so se sredi noči pojavljali na dvoriščih med strašnim ropotanjem in vpitjem, ko se pa zjutraj prišli preplašeni vaščani iz svojih skrivališč, so vsakokrat o-pazili, da .jim je kaj zmanjkalo. Podnevi so vaščani radi razmišljali o tem, da so se v strahove našemenili kakšni tatovi in da bi jih bilo treba čimprej ukrotiti, ko pa se je zmračilo, .je u-padel ves pogum in ponoči so vaščani spet vsi prestrašeni pričakovali in prenašali divjanje vampirjev. Te dni pa se je le nekaj mož ohrabrilo ter se postavilo na stražo pri vaškem pokopališču. Ko se je stemnilo, sta se pojavili na pokopališču dve v beli halji zaviti postavi. Skrite stražarje je obdržalo pri pogumu le še dejstvo, da sta skrivnostna obiskovalca pokopališča mirno kadila cigarete, kar, kakor znano, zli duhovi ne počenjajo. Pozneje sta začela “duhova” s sekirami razbijati križe na grobovih, nazadnje pa sta vdrla tudi v kapelico. Eden od vaščanov je bil tako pogumen, da je za njima zaloputnil vrata. V tem trenutku so bile vloge zamenjane. Ujeta vampirja sta začela milo prositi, naj bi ju izpustili. Bila 'sta to dva znana tatova iz vasi.
j FR. MILČINSKI:
|	MUHOBORCI
(Nadaljevanje)
Tako sta hodila že od nekdaj na sodnijo; Smerajec ni zaupal Civhi, da ne bi že pred zapisano uro stopil na sodnijo in bogve s kako zvijačo zasukal pravdo na svojo stran, Civha pa ni zaupal Smerajcu. Ta vzajemna nezaupljivost je bila tudi vzrok, zakaj sta v Lučah vsakikrat krenila oba v isto gostilno; sedla sta seveda drug čim dalj od drugega. — Tako je bilo tudi danes.
Pri “Zlatem volku” sta bila stara znanca in ljuba gosta. Zlasti kadar sta napajala vsak svoje priče, sta puščala lepe denarce v gostilni. Njuno sovraštvo je bilo gostilničarju dobro znano, upošteval ga je, pa nikdar ga omenil.
“Oče Civha, Bog daj, Bog daj!” je hitel pozdravljati, “slaba pot, kaj ne? Imate opravke, nonono, to je lepo, le noter le noter! Kako pa kaj zdravje, dadada?” in že se je oziral po neizogibnem nasprotniku.
Civha je odzdravil, nezaupljivost pa ga je zadržala v veži, dokler ni začutil za sabo Smerajca. Potem šele je vstopil v sobo in se stisnil v kot.
“Zlati volk” pa je pozdravljal Smerajca: “Bog daj, Bog daj, oče Smerajec, slaba pot, kaj ne, imate opravke — nononono — zdravi ste, kaj pak, dadada. Le noter!”	.
Potisnil ga je prijazno v gostilniško sobo in Smerajec je sedel v drugi kot.
“Malo golaža najprvo, kaj ne, oče Civha?” je nadaljeval “Zlati volk” svojo službo. “Kakor po navadi, n<?nonono, medtem bo pa kaj kosila. Rezi, Rezi! Pa pol literčka vina, kaj ne! — Oče Smerajec, kmalu bo ko: Mo gotovo, ne bo pol ure pa bo juha mehka, dadada, medtem pa malo golaža, da ne bo želodcu dolgčas, kaj ne — že vem, kako imate radi — pa pol literčka vina.”
Rezika je stregla, “Zlati volk” pa se je vsedel na klop ob stom' sredi obeh gostov.
“Kaj sem hotel reči, dadadada, danes je ves Muhobor tukaj, župan in vsi, še brivca imajo s sabo, da, in Hedervaryja. Prejle so jo k “Pošti” zavili, nemara bo tamkaj kosilo — to pot jih ni nič blizu k nam, ne vem, zakaj ne. Ali smo se jim kaj zamerili ali kaj! — Bogve, jaz jim ne zavidam sodnije v Muhobor, če jo dobe, pa ne verjamem, da jo dosežejo po tem potu, kakor mislijo.
— Pa nemara ste vi tudi prišli z njimi, Smerajec?”
“Ne bi vedel, po kaj,” je odgovoril Smerajec, “imam svoje opravke.” Pričela ga je pa stvar zanimati. “Kako ste rekli? Zastran sodnije v Muhoboru? Zastran kakšne sodnije?”
“Vi, Civha, ali vi tudi nič ne veste o tem?” se je obrnil “Zlali volk” do drugega gosta, ki je takisto začuden poslušal nejasno novico. “Da se poganjajo župan in pa njegovi prijatelji za sodnijo v Muhobor, to vam je vendar znano, ne? In ker sodnije že zato ne morejo dobiti tja, ker ne bi imela v Muhoboru dovolj opravila — kaj ne, saj veste, kakšni so ljudje, vsak se ne požene za svojo pravico, kakor bi se moral — no, so se pa župan in drugi gospodje zmenili pa se zdaj tožarijo med seboj, veste, kar tako, kakor v norcih, samo zato, da bi bilo več tožba, dadadada, pa mislijo; da nihče ne ve in nihče ne vidi te njihove komedije, pa se jim že krave smejejo, dadada. To se pravi, jaz se jim ne smejem, saj ima vsak človek svojo pamet in vsak človek svoj prav. _ Reza, prinesi mi no, prinesi malo mesa v juhi, pa poglej, kaj je s kosilom tukajle za gospoda!”
Civha je zaničljivo pljunil pod mi-zo in rekel: “Takile se bodo pravdali!”
Smerajcu se je videlo umestno, da tudi razodene svoje mnenje. “Takole v norcih se ne sme pravdati! Kaj pa, če pride na prisego!”
Civho je zbodla zadnja beseda in grdo je pogledal.
“Zlati volk,” velik diplomat, je hitro poropotal z jedilnim orodjem, hrupno se okrepčal s požirkom vina in potem naprej pravil.
“Nič ne rečem,” je rekel, “sodnijo imeti tik pred nosom, ima že svoj pomen. Ne zaradi časa in pota — dan s pravdo je tako ali tako ves izgubljen, ne? Ampak sodnik pozna svoje ljudi, ker živi med njimi. Ce pride do pravde — še tožbe ne bere, kar človeka pogleda pa ve, kje je poštenje in kje je zvijača, dadada, še na priče dosti ne da, če so prav prisegle.”
Civha se je spomnil na svojega pastirčka, Smerajec na svojo družino, ki bi potemtakem prišli ob vso vrednost v pravdi, in kosilo, ki sta se zdajle vsak v svojem kotu z njim ukvarjala, jima danes ni tako dišalo kakor druge dni.
“Zlati volk” pa je nedolžen kakor novorojeno dete nadaljeval: “Drugi so lahko drugih misli, seveda. Včeraj je doktor Kljuka pri nas kosil — vem, da ga poznate, Piškurjevega fanta je prišel vun rezat, ima neke sitnosti: fantini so se med sabo zrav-sali. Doktor Kljuka je učen gospod pa nič visok, nonono, pa je beseda nanesla tudi na sodnijo v, Muhoboru in sva govorila tako in tako, pa je rekel doktor Kljuka: ‘Cim dalj je sodnija, tem boljša je pravica. Pravica je kakor ogenj; če je preblizu, žge, ne greje! Preblizu sodnik rad po ljudeh sodi in ne po postavah!r
— Tako pravi doktor Kljuka.”
“Pa . . .” je rekel vznemirjeni Civha, “pa . . .” je rekel ogorčeni Smerajec pa sta oba hkratu obmolknila, ko sta začula drug drugega, in zakašljala sta, kakor da ni bilo nič.
“Jaz ne rečem ne tako, ne tako. Jaz prodajam, kakor sem kupil. Meni je vseeno! — Pa ne vem — ali niste prej hoteli nekaj reči, pa sem vas zmotil? —- Reza, Reza, poberi no, poberi posodo, dadada, pa en literček prinesi tistega, ki smo ga včeraj nastavili, da ga pokusimo, dadada! Kaj pravite, oče Civha, ali niste . . .?”
Civho je jezilo, da je poprej tako klavrno obmolknil samo žari’di svojega sovraga in soseda, kakor da se ga kaj boji! Ne boji se ga, pa ne! Udaril je torej s prsti po robu mize in možato se zadrl:
“Postava je postava! Priče so priče! Pa da priče ne bi nič štele? Tega pa ne in če gre pritožba noter na Dunaj!”
“Kaj ne, kaj ne, jaz tudi pravim. Ampak za vsako figo pritožbo na Dunaj bo predrago. Ljudstvo bo oškodovano! Kaj. oče Smerajec, kaj ste rekli?”
Smerajec si je mislil: “Civha je sirovina — pozna se mu, pritepenec je s hribov: hribovec ali pa bik imata enake manire. Cernu bije po mizi, čemu pljuje po hiši! Jaz nisem tak!” Zato ni udaril pa mizi, le zasmejal se je gorjupo — morda se je spominjal svojih izgubljenih pravd — in je rekel:
(Dalje prihodnjič)
S
Zgodba o sežigu dolenjske čarovnice
Dvestotridesetosem let je letos minilo, ko je rupersko graščinsko sodišče obtožilo kmetico Nežo Jeršetko čarovništva. Grad Ruperč vrh uro hoda oddaljen od Novega mesta, je bil tedaj mogočna gosposka. Nastal je iz znanega gradu Mehovo, ki so ga leta 1515 razrušili uporni kmetje. Grad so kasneje spet prenovili, gosposka pa se je preselila v ravnino sredi gozdov, v novo zgrajeni grad Ruperč vrh. Po dvakratnem mučenju ;jc Jeršetka priznala le, da je ob gotovem času nabirala po polju roso in da je redila neke kače, s katerimi je sosednim kravam in ovcam jemala mleko. Ker ji hujšega niso mogli dokazati, sto jo snet izpustili.
Dve leti kasneje sta jo dva ovaduha ponovno obdolžila čarovništva in mehovsko sodišče je 11. aprila 1696. leta sestavilo proti njej obtožnico.
Neža Jeršetka — kakor jo nazivajo spisi v arhivih — je izpovedala, da je doma iz bližine Žužemberka. 55 let stara, poročena, mati treh samskih o-trok in kmetica, podložna baronu Prennerju. Obtožnice ni hotela priznati, zanikala je tudi ono, kar je pred dvema letoma priznala na Ruperč vrhu, nakar jo je mehovsko sodišče obsodilo: “Ker je že pred leti priznala to, kar zdaj taji, in ker je. celo nameravala pobegniti, naj pride v mučilnico.”
12. aprila so jo ob desetih dopoldne pričeli mučiti in to je trajalo do dveh zjutraj, torej polnih šestnajst ur. Da se reši strašnih muk, je priznala vse, kar je sodišče od nje zahtevalo. Priznala je za resnično vse, česar jo je obdolžil že justificira-ni tat Jakob Šupe. Dalje je izpovedala, da'jo je pokojna kme-tica Bundra pred sedmimi leti k temu zapeljevala in jo naučila, kako se pobira rosa in kako se pomnoži ali odvzame živini mleko, za kar je uporabljala kačo goža. Dala ji je čarovniško mazilo, s katerim se je mazala in uganjala čarovnije na križ-poti nedaleč od Ruperč vrha, o veliki noči pa na gori Šmerjaku. Tam so plesali. Prišla je tudi njena prijateljica Katarina Pirčeva. — Nato so odplavali vsi na Klek, kjer so pili vsakovrstno sladko in kislo vino ter jedli bel, črn in zelen kruh. Namesto s štruklji so se gostili s konjskimi figami. Vse to so napravili s pomočjo svojih vražjih pripomočkov. Prejšnje leto se je udeležila take pojedine tudi Marina, Lovretova žena, ki je napravila kasneje pod bližnjim Lubnjem od sile veliko škode. Na Kleku je bilo kaj veselo. Vse je skakalo, norelo in plesalo, med njimi hudobni duhovi, ki jih je bilo poznati le po velikih rožičkih, sicer so bili oblečeni kot kmetje. Tudi Nežka je i-mela med njimi ljubčka, Jakca po 'imenu. Bil je zastaven možak, le zelo mrzel je bil po rokah, nogah in, po vsem žiVotu. Po rajanju je leglo vse k počitku. Tudi Nežka se je spravila s svojim ljubčkom na ležišče. On ji je obljubil denar in blago, ona pa mu je zapisala telo in dušo po smrti. Da se v veliki gneči ne zgrešita, ji je zapeljivec napravil pod levo ramo črno znamenje in ji naročil, naj pride vsak sveti večer tja. Bila je kasneje še trikrat tam in je svojega ljubčka zelo priklenila nase.
Mučena obtoženka je izdala tudi recept čarovniškega mazila. To delajo coprnice ob treh različnih časih: na veliki četrtek, na binkoštno nedeljo ter ob sobotah zvečer. In to vedno na Kleku. Mazilu pridenejo vedno tudi človeško srcevin mast. Prej omenjena Bundra je ponoči prerezala z nožem polletno dekletce ter mu odvzela srček in mast, kar je porabila za mazilo. V izbo je splavala skozi okno. Pri izdelovanju čarovniškega nja^,
uporabljajo tudi sveti zakrament, ki ga je obtoženka prejela nekoč pri frančiškanih v Novem mestu, ga zavila v rutico in štiri leta hranila v škatlici. Tudi za točo je povedala, da jo delajo iz kvatrnega pepela, peska in jutrnje rose.
13. aprila je bila Jeršetka pred vsem sodnim dvorom še enkrat vprašana, če je v mučilnici izpovedala resnico, kar je nesrečno ‘žensko bitje potrdilo. Kaj pa ji je bilo sicer storiti! Smrt je bila zapisana, to je vedela, čemu si večati in daljšati muke.
Cez tri dni je bila sojena in obsojena — “po božjih in cesarskih postavah zaradi čarovništva, s čimer se je pregrešila zoper božjo in cerkveno zapoved, ker jc zatajila pravo vero, visoki dvor zasmehijivo omalovaževala, častila živega vraga in se /. njim večkrat telesno združila. V svarilo in nauk drugim se ji na morišču zadrgne vrv okoli vratu in se jo zadavi, njeno truplo pa vrže na grmado in upepeli.” To se je zgodilo še isti dan, 16. aprila 1696, nedaleč od ruperškega gradu.
Obsodba nosi črn žig, pritisnjen na mehovskem gospodstvu. Podpisan je dr. Johann Georg Gozhear kot krvavi sodnik (Bann-Richter) rimskocesarske-ga V e 1 ič a n s t v a v vojvodini K ra^n j ski.—(“ J u t ro. ’ ’)
 o-------------
SVET ŽUŽELK
Predstavljajmo si, da bi bili i hrošči s svojimi oklepi, kobilice s svojimi dolgimi nogami, pajki z osmimi dlakastimi kremplji in isto toliko očmi na prsih tako veliki kakor ljudje -— to bi bilo življenje polno groze in strahu!
Iz dobe premoga poznamo kačje pastirje, ki so merili več nego meter:v dolžino, prav tako je ta doba poznala ščurke in druge žuželke v velikosti, ki presega vse naše pojmovanje. Ne moremo misliti nanje, ne da bi nas oblila kurja polt, pa čeprav so izumrli ti nestvori že pred milijoni in milijoni let. Ta groza je upravičena, kajti pri napadalnosti vseh roparsko živečih žuželk in strašni požrešnosti vseh , tistih, ki se preživljajo z rastlinami, bi se moral svet v najkrajšem času spremenili v eno samo velikansko grobnico in puščavo, če bi samo za kratko dobo zavladale neomejeno in v teh velikostih. Niti ptice, orli in jastrebi se ne bi mogli pred njimi rešiti v sinje višave, kajti kačji pastirji, ose, sršeni in nočni metulji letijo bolje nego vse ptice.
Ce so že današnje mravlje groza za trepet neprimerno več-jih živali, ki so zaradi njihove gibčnosti in ugrizljivosti skoraj brez obrambe pred njimi, si lahko mislimo, kakšna katastrofa bi sledila, če bi se spustila tisočglava ali milijonska armada deset- ali celo stokrat večjih mravelj na človeška naselja ali na črede njegovih domačih živali. Že sama groza pred njimi bi nas omrtvičila.
Poglejmo si samo “obraz” kakšne ose. V njegovem trdem kitinu je vse otrdelo in do tipalk ter čeljusti negibno. No-
ben izraz kakšnega občutka ga ne more spremeniti, čela ni skoraj nobenega, mogočne facetne oči delijo glavo v dvostransko ogrodje. V ničemer ni ta “o-braz” podoben našemu. Organi, ki rabijo zagrabitvi in zdro-Ibitvi hrane, pa so svojemu namenu tako strašno prilagodeno orožje, da razumeš hipoma, da ne more biti med življenjskim krogom nikoli nobenega sožitja. Dokler bo človek s svojim u-mom, prilagodljivostjo in vse-stranost.jo obvladoval svet, tako dolgo bo pobijal žuželke in jim ne bo dal, da bi zrasle preko sedanje mere.
Ce bi pa zrasle, kakor so nekoč zrasli kuščarji in pozneje sesalci, tedaj bi pomenilo to brezpogojno konec človeštva. Kajti prevladujoči življenjski krog podreja vedno vse druge svojim potrebam, a življenjska potreba žuželk je, da uničujejo vse, kar je s človeškim življenjem v neposredni zvezi.
Doslej je žuželka skoraj v vsem sovražnik človeku. Termiti in mravlje glodajo njegove hiše, knjige, živila; parasitske žuželke mu srkajo kri in vcepljajo pri tem smrtne bolezni, gosenice mu razjedajo zelenjadne rastline; muhe mu kvarijo jedi in zastrupljajo nasade; brenclji, konjske muhe in druge zajedal-ke zasledujejo njegove domače živali, lubadarji uničujejo gozdove, molji njegove obleke — celo čebel si ni 'mogel v teku stoletij udomačiti, temveč jih mora omamiti, če jim hoče odvzeti med. Prav za prav ne vemo, kakšno korist nam nudijo žuželke v zameno za vse te neprecenljive-škode in niti enega znamenja ni, ki bi kazalo, da se bodo kakorkoli vključile v naš življenjski krog. Tako lahko sklepamo, da bi zavladanje žuželk pomenilo uničenje človeka in njegovih del. So pa učenjaki, ki trdijo, da je žuželkam namenjeno nasledstvo po človeku.
Dali je to res, ne vemo. Verno samo to, da se bori človek brez trajnega uspeha proti neposrednim škodljivcem iz njihovih vrst in da je pred njimi že neštetokrat doživel neuspeh. In vemo še to, da zastopajo na,-šernu svetu popolnoma tuj, nepojmljiv in celo grozoten svet. Še tam, kjer se pri žuželkah u-lesničujejo človeške ideje, kakor n. pr. v državnem socializmu mravelj, ki je tako popolno izveden, da si ga popolnejšega niti misliti ne moremo, gre žuželka s svojim skrivnim duševnim življenjem svojo pot, ki se ne more nikoli srečati s človeško potjo.
  o------------
DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI
izrečenim mukam malarije in izčrpanosti na potovanju.
Vodja ekspedicije dr. Schulz je zbral okolu sebe 24 antropologov, prirodoslovcev in botanikov ter se z njimi odpravil piXK učevat nezdravo, večinoma tudi neobljudeno ozemlje, ki leži v Južni Ameriki med Amaconko in reko Putomajo. Odprava je odrinila na pot letos pred desetimi leti iz Cuzca v Peruju. L. 1927 je bilo pri življenju še 11 mož. Ko so dospeli do reke Pa-staze, pa so jih napadli kaniba-i, jih ulovili in drugega za drugim spekli na ražnju.
Prvi, ki je na ta način prišel divjakom v roke in postal njih žrtev, je bil vodja ekspedicije dr. Schulz. Dr. Huth, ki je pričeval temu prizoru, se je ob strašni smrti svojega vodje onesvestil. To je povzročilo, da se ga je neki ljudožer usmilil in se zavzel zanj. Huth je spoznal, da bo rešil svoje življenje samo s tem, če se oženi z divja-kinjo. To je storil in je živel pet let kot čarovnik med ljudo-žrei. Vendar pa ni imel lahke-
LUJ!'i !i!IU_J_LUJi 	"--------
ga stališča. Neki vrač džibar-skega rodu je videl v njem o* pasnega tekmeca in ga je tako sovražil, da je zahteval od nje* ga neprestano novih čarovnij* Videč, da je njegovo življenje v opasnosti, je dr. Huth zbežal s svojo ženo v trenutku, ko m jilo džibarskih vojščakov doma. Cele tri mesece sta se dr. Huth in njegova žena prebijala skozi brezkončno džunglo, sled-; njič sta le dospela do neke j Morganove misijonske pošto-1 janke in rešila svoji življenji.
 o  —
BAKRENE VAZE Narezane cvetlice ostanejo j najdalje sveže v bakrenih va|| zah ali drugih posodah. Ma i|| delci bakra se namreč v voc i raztope in ta raztopina prepih* čuje rast bakterij, ki povzro* s, čajo, da cvetlice venejo. Nekatere cvetlice ostanejo v bakreni, z vodo napolnjeni vazi svež® do 16 dni.
ISKOVINE
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND,OHIO
BOŽIČNI PRAZNIKI
Oni rojaki, ki zmorejo, bodo P°toV°i„rem letos poslali kak dolar svojcem v s kraju za božične praznike.	'''v-wLbi
Mi že 15 let neprestano pošiljamo stari kraj za ameriške rojake točno * j nesljivo. Zato je v Vašem interesu, «a poverite svojo božično pošiljko.
Cene za denarne pošiljke
Za	$ 2.7r>	100	Din	Za $	9.35	1J0	[r
I Za	5.35	200	Din	Za	18.25	20U	£.f
! Za	7.50	300	Din	Za	27.30	3JU	^
Za	12.00	500	Din	Za	44.50	5 "	{Jr
Za 2H.K5 1,000 Din Za K8.20 1.00J ir Za 47.50 2,000 I)in Za 438.00 5,00«
V navedenih cenah so zapopadem ^ stroški. — Pošiljamo tudi v am. dolarj
_ave*
Ker se cene sedaj često menjajo, so >
»lene cene podvržene spremembi, gori alt
DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM a||
Ako rabite pooblastilo, kupno kako drugo listino za stari kraj, ah» ‘ imate kak drug posel s starim krajci* obrnite na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd St., New York, N.	I
;^====5s
GLAS NARODA
NAJSTAREJSI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
ie najbolj razžlrjen slovenski list v Ameriki; donaža vsakdo-nje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; nmogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in -pričeli ga bomo pošiljati.
Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
216 \V. 18tli St., New York, N. ^ s.------------------------- —
ABsBFJl
VAŽNO ZA VSAKOGA
Reuterjeva agencija poroča iz ecuadorskega Quita:
Po skoro desetletni odsotnosti se je vrnil med civilizirane 1.1 udi dr. Hermann Huth, edini preživeli mož 24 članske ekspedicije, ki je odrinila pred desetimi leti v amaconske džungle pod vodstvom raziskovalca dr. Otta Schulza. Deset članov odprave so ujeli, spekli ter pojedli ljudožrci iz rodu Džibaro, skupine Boro, ostali so podlegli ne-
KADAR pošiljate denar v stari kraj;
KADAR ste namenjeni v stari kraj;
KADAR želite koga iz starega kraja;
KADAR rabite kaijco pooblastilo ali kako iz- , javo za stari kraj se obrnite na nas. j KARTE prodajamo za vse boljše parnike po | najnižji ceni in seveda tudi za vse j izlete.
Potniki so z našim posredovanjem vedno
zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo točno in j zanesljivo po dnevnem kurzu. | V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO
Z a	$ 2.80	100	D in I Za	$	0.35	100	Lir
/-a	5.35	200	Pin|Za	18.25	200	Liri
Za	7.50	300	Di'nIZa	44.60	50o	Lir!
Za	12.00	500	I)in|Za	88.20	1,000	Lir
Za	24.00	1,000	Din|Za	170.00	2,000	Lir
Navedene cene so podvržene premembi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih.
V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drugje poslužite, za cene in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(Glas Naroda—Travel Bureau)
’.IG West 18 St. New York. N. Y.
CELOTNI PROGRAM ZA PRVI
VSESLOVANSKI KONCERT
ki se je vršil
V NEDELJO, 9. DEC. 1934 ZVEČER V CHICAGO
CIVIC OPERA HALL	.	M
IS. N. WACKER DRIVE
PART I.	jjj
1. “Star Spangled Banner” ..............................  Frances	Scott	KO'	||1
United Slavic Choral Choral Societies.	.	Bl
2. Introductory Address	......... Mr.	Anton VaneK	gg	j
President, United Slavic Choral Societies.	.
3. “Po Nieszporach” (From the opera "Halka”) ........Stanislav	Monius/.k	g|§|
Polish Group—Holes law Dombinski, No. 2, Boleslaw Dombins|ki, No. *•* '00
Lira, Helen Modrzejewski, Moniuszko, Liberty, St. Adalbert's Helc	aa
Paderewski.
John J. Jalcajtis, Conductor.	.
4. a) "Hajduk Veljko” .......................................St. Mokraiu««;	gp
b) "Naše pesmi” ..........................................   F.	S. Vil.p*1*
(Mixed Chorus)
Serbian Group—Obilich. Branko Radichevich, Sloboda, Karageorge.
Joseph	Pavelka,	Conductor.	..	.	'Ž0k
5. "Bosanska Suita” .......................................Zlatko	SpoUa
(Mixed Chorus)
Croatian Group: Zora, Preradovich.—George Benetzky, Conductor. .	g||
"Morje” (The Sea) ...........................................Ivan	WQ	jg
(Male Section, Croatian Group)
George Benetzky, Conductor.—Jasna Bjankini, accompanist.	,	j§ff|	j
6. a) "Nazaj v Planinski Raj” .................................Anton N*dvj-	pg	I
b) ‘ Po Zimi” .............................................Frank	0CTblC
(Mixed Chorus)
Slovene Group:	Lira, Slovan,	Adrija.—Ivan Racic, Conductor.	.	g	jfgg
7. a) "An Evening in The Ukraine” ..................................... j-h	lili
b)	"Our Lady of	Potchaiv”	..................................Deon^1	'	ggl
c)	"Kolomeyka”	...........................................    Kde9	fgg
The Ukrainian Chorus of Chicago.
(Mixed Chorus)
Alexander Kulpak, Soloist.—George Benetzky, onductor.
INTERMISSION	gjj
ADDRESS	DR.	PRESTON	BRADLEY	jjj
Pastor of the Peoples Church of Chicago.
PART II.	, • ifirh B
8. "Jadranske Morje” .........................................A.	Hajdric	^
(Male Section	JutroKlav Choral Group)—George Benetzky, Conductor.	|||p	i
.9. a) "Zeprlujya” (Sea Far) ..........................Stanislav	Monius
(Mixed Chorus)
Polish Group: Circuit No. 1,—Filareci, Filharmonija.—Gabriel Chrzano^8^1’
Conductor.	u^un
b) "Kleehda” ................................................. LachiJ	gjg|
(Male Section)—Now«- Zycie, Chopin, Dudziarz.—John Kosinski, OondU
10. a) "Od Oravy"	 Slovak	FoJj58 - gji
I,) "Koniček Moj” .................................... Slovak	Folkso^	gjg
(Mixed Chorus)	||p
Slovak Group:	Osvota, Chicago, Pph-Pha-Tha.—Soloists: Stephen KrasnV’	|||j
John Marko, Martin Pavella, Conductor.	r «.,^0 tMl	^
c) "Letel Mlady Sokol” ................................. i....V.	g||
d) "Slovak Folk Songs” ............................Arranged	by	V. »sn*	ggg
(Mixed	Chorus)	Vnni®
Slovak Group: Lipa Choral Society.—Vladimir Sasko, Conductor. A Weicher, accompanist.	.	/f	jg||
11. a) "Zitejskoe Morje” .............................Arrang.	Th.	Teofl.	g||
b) "Vsjem Narodom Vsrjetim Knjazja” .......................A.	Bore
(Finale from the Opera “Prince Igor”)
(Mixed	Chorus)	.„*nr.
The United Russian Church Choirs.—Vladimir T. Greevsky, fondue
12. a) "Song of the Sea”	 Bedrich	Sm«**	j
"Stand By Your Own” ..................................... ..Karel
Bohemian	Workingmen’s	Singing Society “Lyra.”—Frank Kuhina, ^°,n tr„abl
13. "Ja	Jsem	Slovan”	(I	am	a Slav)	..........................  il^tor-V
(Male Section—United Slavic Singing Societies).—Frank Kubina, Conti 
j
  ..............
F - i
I- - ■
O’CONNOR, PERKO & ZINK
(Incorporated)
778 UNION TRUST RUILDING
CHerry 0912	CHerry 6117
CLEVELAND, OHIO
VLADNI in MUNICIPALNI BONDI
JOHN F. PERKO, predsednik.
(Član druStva št. 37 JSKJ.)