Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 12. novembra 1956
Štev. 260. Leto X. (XVII.)
1ARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Jrcdništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostsvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-so sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA*
RAPALLO 12. novembra 1920
S@k@.^ski delovni program
Te dni so se v Mariboru zbrali načelniki ter načelnice pa vodniki in vodnice sokolskih edinic mariborske sokolske župe. Ves zbor je potekel v duha besed br. Vanička:	brez telovadbe ni
^Sokola, brez tekmovanja ni telovadbe. ■ V soboto 7. novembra ob 19. uri so Sokoli napolnili dvorano v Narodnem domu, da se pomenijo o svojem delu, Pregledajo delovno bilanco in si postavijo nove cilje. Župni načelnik br. Komac, ki je prihitel iz daljnih Fikšincev, 'K o tvoril zbor. ugotovil lepo udeležbo, Pozdravil zvezno podnačelnico s. Pavi-čevičevo in župnega prosvetarja -br. Pirca. Oh.širen spored in intenzivno sode-lov-nie je zavleklo delo prvi dan v pozno noč.
Br. Hočevar je noročal o i;>ovem tekmovalnem redu. ki je zamišljen kot nekaka sokolska šola. O vzgojnem delu v telovadnici in sodelovanju tehničnih in Prosvetnih vodij je poročal br. Polič, nato je podal br. Komac obširno poročilo o strokovnem delu v župi. Župni Prsvetar br. Pirc je podal nekaj misli ob srebrnem jubileju M. S. Z., ki se bo proslavila prihodnje leto,-Sledila so poročila o bodočem delovnem programu ter so se napravili sledeči važni sklepi: 1. Župni zlet ob priliki 2oletnice MSŽ se bo vršil v Mariboru 5. in 6. junija, v soboto 5. junija bodo tekme 'članstva in naraščaja, zvečer ob -0. uri slavnostna akademija, v nedeljo junija javni -nastop — 2. V letu 1937 so predvideni sledeči tečaji: obči tečaj, tečaj za vodnike naraščaja, smučarski, Plavalni in tečaj za proste panoge. — 3. Izvedle se bodo obče tekme, dalje smučarske in plavalne tekme. Okrožja 'Zvedejo meddruštvene tekme dece in skupen peš izlet, društva pa poleg drugih nastopov in izletov še »Durdev ura-
nak«.
V okvirju »Kraljeve sokolske petletke« se je za dobo 1937—41 izdelal podoben delovni program, ki bo zaključen ob polnoletnosti Nj. Vel. kr. Petra II. z -zveznim zletom SK.I v Beogradu.
Naslednjega dne so se zbrali sokolski strokovni delavci v telovadnicah, kjer so Sodelovali tekmovalne in proste vaje.
Oba dneva skupnega sokolskega dela *ta pokazala krepko voljo vrlih sokolskih delavcev, ki hočejo po začrtani poti n^prei nreko vseh ovir in težav. Zdravo!
Manifestacija grško-jugoslovanskega prijateljstva
ATENE, 12. novembra. Atenska agentura poroča: Pri svečani večerjj na čast članom jugoslovanske delegacije je imel državni tajnik v vojnem ministrstvu Papadimas govor, v katerem je proslavljal junaštvo vojakov kralja Petra I. v Macedoniji. »Preteklih 20 let pa nam je pokazalo podobo teh junakov še svetlejšo in večjo. Od cesarskega mesta Soluna pa do cesarskega mesta Skoplja so postavili večne osnove svobode, istočasno pa tudi grško jugoslovanskega prijateljstva. Ne morem svojega govora zaključiti, dokler ne priključim k tem junaškim postavam še enega, ki je bil prvi v vrstah junakov, viteškega kralja Aleksandra I. Ujediniteija, ki je tudi sedaj kakor preje med nami in ki bdi nad svojim velikim narodom. Vsa Grčija se globoko klanja v spoštovanje pred temi junaki. Jutri bomo obnovili prisego zvestobe Nj. Vel. kralju Petru in knezu namestniku Paviti, ki nadaljuje veliko delo kralja Aleksandra. Papanimas je zatem dvignil svojo čašo na zdravje Nj. Vel. Kralja Petra II. in kneza regenta Pavla v slavo jugoslovenske vojske in naroda :n zdravje članom delegacije, ki je prispela, da počasti spomin junaških mrtve cev in da potrjuje zvestobo grško jugoslovenskega prijateljstva. V imenu ju goslovenske deiegacije je odgovoril vojni minister general Marič, hi je po v darjal, da bo Jugoslavija vedno ob strani Orčije, da se ohranijo sadovi skup nih borb v letih 1912 do 1913 ter 1917.
fell
N-UZIJE: V BEOGRADU SO, V ZA-•	GREBU	JIH	NI.
beograjski del združene opozicije kaže optimistično razpoloženje glede nadal-jega loka dogodkov. Davidovič je izja-, J*, da se zdi, da je pričakovati sestan-a Predstavnikov beograjske udružene Pozicije z dr. Mačekonp radi izmenjave r *sli o dalnjem postopku, ki je potreben pospešitve akcije za dosego notra-^eKa sporazuma. Udružena opozicija v >.e°f?radn naj bi predvsem upoznala dr. ^ačkr
R ta s tekstom svojega memoranda. _ vsebuje politične poglede udružene o-D Z cjJ’e ria našo'državno politiko. Sodeč p Pisavi današnjega »Hrv. dnevnika« :s.e v Zagrebu ne udajajo nikakšnim ni-‘l]ani- »Zagreb se nahaja v položaju rnega pričakovanja«, v ^OVI DRŽAVNI PRORAČUN $či • 20- t- ni. predložen Narodni skup-skl'11’ ^ *30 P° informacijah v kratkem 4i lCana- drugim bo obravnaval tu-konkordat z Vatikanom.
ioleSishfA
■	(Kr
BUDIMPEŠTA, 12. novembra. Mad-jarska telegrafska korespondenčna agentura poroča iz Dunaja: Nemčija se ne udeležuje te konference in je pri tem tudi ne zastopa oficielni opazovalec, vendar pa se nahaja nemški poslanik na Dunaju von Papen v neprekinjeni zvezi s posvetujočimi se državniki. Von Papen, ki se je vrnil iz Berchtesgadna, se je udeležil recepcije pri italijanskem poslaniku Salati, kjer se je razgovarjal z grofom Cianom in avstrijskimi državniki. Tudi se bo von Papen udeležil današnjega kosila pri madjarskem poslaniku Rudnazu. Ta tesni kontakt dokazuje, da se Nemčija zanima za politiko rimskih signataraih držav.
BERLIN, 12. novembra. V Wilhelm-strasse se napeto zanimajo za potek dunajske konference. Prevladuje vtis, da ne pričakujejo v berlinskem zunanjem ministrstvu samo nekaterih koristi konference, ampak tudi nekatere sence. — Med Italijo in Nemčijo ni bilo namreč mogoče upostaviti popolnega soglasja glede ureditve odnošajev v Podonavju,
AM&J&&
PARIZ, 12. novembra. Predsednik vlade Leon Blum je sprejel poljskega po slanika, ki ga je informiral o londonskih razgovorih poljskega zunanjega ministra Becka. Po informacijah tukajšnjega »Echo des Pariš« obstoja v Londonu mišljenje. da naj bi Belgijo zamenjala Poljska, ker odklanja Belgija sodelovanje v novem zapadnem paktu in da prevzame garancije za sigurnost ostalih partnerjev, Sedi ni zahteval od Anglije, da pride Poljski na pomoč za slučaj vojne, je
kjer je Italija prizadeta v svojih najvaž nejših interesih in ki je navzlic vsemu prijateljstvu z Nemčijo vendarle zainteresirana na tem, da obstoja absolutno sa mostojna Avstrija, da se ne bi nekega dne inašla .nasproti strnjeni nemški, fronti. Tudi čutijo v Wilhelmstrasse iz govorov dr. Schuschnigga še vedno pomisleke napratn narodnemu socializmu. — Nemčija skuša na potu gospodarstva vplivati tudi na politične cilje podonavskih držav vključno Jugoslavijo in sicer v svojem smislu in ob takšnem razvoju prilik, da bi Avstrija mogla v najboljšem slučaju vzdržati samo svojo formalno polit, neodvisnost, dočim bi v vseh drugih ozirih zdrknila na stopnjo trabanta nemške državne politike. Radi tega so v Berlinu napeto pozorni na rezultate dunajskih razgovorov, četudi si niso na nejasnem, glede vsebine in ciljev dunajskih razgovorov. Od dunajskih razgovorov se pričakuje rešitev vprašanja, na kakšni osnovi se boste Nemčija in Italija lahko sporazumele spričo divergentnih •interesov v Podonavju.
pa izrazil željo, da se francosko-poljski zvezni dogovor vzame kot sestavni del paktnega sistema, ki je v nastajanju. — Poljska je proti razdelitvi Evrope v razne nasprotne bloke in ne bo sodelovala v nobeni vojni, ki ne b] tangirala njenih lastnih interesov. Isti list zatrjuje, da je dala Anglija Poljski znatne kredite, med drugim tudi za kupovanje letalskih motorjev. »Oeuvre« zatrjuje, da se bo Poljska po vsej priliki priključila francosko angleškemu valutnemu sporazumu.
BEOGRAD, 12. novembra, čehoslo-vaška delegacija pod vodstvom dr. Ni-derla in jugoslovenska delegacija pod vodstvom načelnika Prediča ste uspešno zaključili pogajanja, ki so se pričela 10. tm. Včeraj zvečer se je podpisal sporazum o boljši izmenjavi blaga med zavez niškima državama, nakar je čehoslova-ška delegacija odpotovala v Prago. — Čehoslovaki so nam odobrili nove kontingente za kože, živino iu druge pred-
mete, razen tega pa so priznali specialne olajšave za naš izvoz v Čehoslova-ško, tako da se pričakuje, da se bo naš izvoz v Cehoslovaško zvišal za preko 300 čehoslovaških krom vrednosti letno ne računajoč pri tem izvoz pšenice in koruze. V’ smislu sporazuma se bo znižala carina na pivo iz Čehoslovaške od 300 milj. čehoslov. kron vrednosti letno tih je znižana naša uvozna carina za 50%.
..Ukročena trmoglavka' v gledališču
Odmaknimo se za trenotek od burne in dinamične sedanjosti in uživimo se v romantični svet elegantnih kavalirjev, nežnih in občutljivih dam, v bogastvo in razsipnost plemičev, v pestri svet fevdalne in komunalne plasti v gornji Italiji, Tu najdemo bojni, v poezijo in razkošje ogrnjeni svet. Pred oči nam stopajo klasična dela: »11 giorno« od Pori-nija in »I promessi sposi« od Manzzanija. To je his-torični in duhovni milje, ki nam ga predstavlja ta genijalna groteska W. Shakespeare-ja.
Okrog čudovite ljubezni in erotičnih podvigov in zapletljajcv se suče to razgibano življenje na odru. Tu najdeš ma-lopomembne in neživljenjske tipe kot je Baptista plemič iz Padove, ki mu ni prav nič mari za snubce svojih hčera, temveč le za kupčijo in denar. Grd ali lep, star ali mlad, to je postranska stvar pri snubcu, glavno je koliko lahko daš in podpišeš.
Tu najdeš samozavest svoje plave krvi, ki mu je vse le ponos in stan, za katerega žrtvuje celo plah nedolžen pogled Bian-ke, to je snubec Hortensio, opojen in mlad, muzikaličen in plitev kot njegove strune na kitari.
Tu srečaš starikastega snubca Grenii-ja, ki se venomer dražestno, malce histerično smeje; neuspeh ga ne gane, temveč -en se smeje dalje. .le živahen in mladeniški, družaben in ljubezniv, toda če le more pokaže želo v svojem smehu, ki je namenjeno drugim kot puščica Kan-dida. Je pretkan in zvit, vesel in razigran kot moderni Pierot.
Pa se ti spet nudi dobrodušna in pokorna figura Petruccijevega služabnika Grumia, ki neprestano trosi dobrodušnost in veselo razigranost okrog sebe. kot vrelec boginje Hebe. Vedno je obložen gospodarju udan, svojim tovarišem zapovedujoč. Verna slika ponižnega in zvitega služabnika don Rodrige iz Maz-zinijeveda klasčnega dela. Tudi Tranio-tijeva služabnika sta privlačna, posebno neugnani in muh polni Tranio, ki postane sredi igre improvizirani plemič. Vijji se mu pa jasno, da mu pristoja boljše suknja služabnika, kot pa halja plemiča, ker se v prvi bolje počuti in je bolj v skladu z njegovo psihološko in fiziološko naravo. Res je, od halje do krvi je precej daleč, tega se ne premosti v enem samem skoku.
S tem kar sem povedal o posameznih osebnostih in odgovarjajočih uiogah, sem tudi označil večji ali manjši uspeh igralcev samih, ki so poedine vloge igrali. Ves ensambl je bil na višku in je bila tudi režija dobra. Shakespeare govori sam, njegove osebnosti so živo izklesane in točno opredeljene, tako da jih sko-ro igralcu ni mogoče zgrešiti. Igrali so vsi dobro, posebno pa R. Nakrst, Košuta Starčeva, Rasbergerjeva in Pavle Kovič.
Verdonik in Crnobo.rj sta lepo podala svoji vlogi. Zelo zanimiv je bil Danilo Gorinšek v svojem zibajo-‘ftanju. Dobro je upodobil petičnega gospoda iz Padove. Jože Kovič je bil boljši režiser kot igralec v tej predstavi.
_ Rado Nakrst je bil sijajen v prepričevanju svoje ljubezni do Katarine, tu je bil morda najlepši prizor in največji u-metniški užitek današnjega večera. V vlogi strahovalca je bil morda malo pretiran. Starčeva je dobro prednašala trmoglavko, proti koncu raste vedno bolj in bolj njena osebnost in poglobitev v svojo težko vlogo. R a s b c r g e r j e-
Kako le Bruno Govedič
umoril Branita Pušaverja
V	Maribor u, dne 12, XI. 1936.
——m—masaaa n m a—BBamBaa—
Tragika mladega in nedolžmega trgovskega vajenca Branka Pušaverja, iz u-gledne rodbine sodnega olicidla g. Pušaverja, je globoko pretresla ves Maribor, ter je dogodek v središču mariborskih razgovorov. Glede podrobnosti zločina smo doznal; sledeče podrobnosti.
Ko so Govediča včeraj dopoldne privedli iz zaporov na predstojništvo mestne policije k ponovnemu zaslišanju, so ga poslali k sodnemu zdravniku dr. Zor-jarni, ki naj bi ugotovil, dali so praske na njegovem vratu in rokah stare več dni, kakor je to trdil Govedič. Zdravnik dr. Zorjan pa je ugotovil, da so praske stare največ dva dni. Ko so mu to na policiji predočili, je še vedno trdil, da se je sam opraskal. Vodja kriminalnega oddelka g. Cajnko pa je bil trdno prepričan, da izvirajo te praske od kakšnega spopada. Končno so Govediču predočili, da je najbolje, če prizna, kar je storil, ker ga bodo sicer gnali po vsem mestu semtertja, tako da ga bodo vsi videli. Ce ima kaj povedati, naj izpove, sicer ga bodo obdržali v zaporih, dokler ne bodo našli Pušaverja. Po daljšem oklevanju je končno Govedič priznal, da je umoril Pušaverja v nekem jarku pri Kamnici, ga oropal ter ga nato zakopal v jarku.
PRI MONTEBELLU . . .
Govediča so takoj odpeljali na doti-črio mesto, kjer je izvršil umor pri »Mon-tebellu«. Avto se je ustavil ob znanem jarku, ki vodi odtod proti Lovrenčičevi gostilni. Šli so 135 korakov po jarku, kjer
v a je mladosti in prožnosti polna v ljubezenskih - erotičnih vlogah. Igrala je prisrčno, naravno in prepričevalno. Just Košuta je bil dejansko tisti, ki je morda najboljše in najpopolnejše podal vlogo plemiča v popolnem skladu z delom. Peter M a 1 e c ni posebno ugajal, njegov ton je bil skoro tuj predstavi sami. Edo G r c m je podajal Krištofa Suka sun koma. Franjo Blaž je pokazal vso tisto rafipiranost, galanterijo in objestnost kneza, ki ga vloga zahteva. Tudi vsi o-stali so rešili dobro svoje vloge. Slava G o r i n š k o v a kot krčmarica, H a r a-s t o v i č kot paž in krojač, Zakraj-škova kot vdova, Elza Barbičeva kot paž ter Lojze Štandeker, Danilo T u r k in Franjo D u j e c kot sluge.
To lepo komedijo naj bi si ogledal vsakdo, ker v njej se mu odpre pogled v povsem nov, nam Slovencem tuj svet. » j	L.	B.
so našli zaupanega in skritega pod dra čjem in kamenjem 16 letnega vajenca
Branka Pušaverja. Pušaver je bil ves krvav in z razbito lobanjo, okrog vratu pa je imel vrvico, s katero je morilec svojo žrtev zadavil.
Včeraj popoldne ob 3. uri je bila v mrtvašnici kamniškega pokopališča, kamor so prinesli Pušaverjevo truplo, obdukcija in so bili v obdukcijski komisiji državni tožilec Sever, sodni zdravnik dr. Zorjan, preiskovalni sodnik Kramer in zapisnikar Petrovič. Ugotovilo se je, da je pokojni Pušaver podlegel na posledicah petih poškodb na glavi, od katerih ste bili dve absolutno smrtnonosni. Smrt sama pa je nastopila kot posledica davljenja, tako da je domnevati, da je Govedič svojo žrtev najpreje onesposobil za obrambo z udarci s kamenjem, nakar mu je ovil vrvico okoli vratu in ga zadavil. Potem pa mu je še s kamenjem popolnoma zdrobil lobanjo.
GOVEDIČ PRIPOVEDUJE, KAKO JE BILO.
Včeraj popoldne je bilo ponovno zaslišanje Bruna Govediča, ki je opisal potek dogodkov pred zločinom. Govedič je hladnokrvno svoj zločin natančno opisal ter dejal, da sta se s pokojnim Pušaver-jem že 14 dni preje dogovorila, da bo Pušaver ob prvi priliki z večjim zneskom denarja pobegnil. Ko je Pušaver v ponedeljek okoli 9. ure dobil od g. Kotnika 5400 dinarjev, naj jih nese g. Prea-cu na Glavni trg, je o tem, tako pripoveduje Govedič, obvestil njega ter ga je čakal v Lekarniški ulici. Dogovorila sta se, da pobegneta v smeri proti Kamnici. Šla sta skozi Lekarniško, Gledališko in Smetanovo ulico do Mariborskega otoka. Tam pa sta si premislila ter sta ob Dravi šla nazaj ter krenila v jarek proti Lovrenčičevi gostilni. Ko sta prispela do kraja, kjer so našli Pušaverja, sta si pričela deliti znesek 5400 dinarjev. Pušaver mu je baje hotel dati samo 1000 dinarjev namesto polovičnega zneska, kakor sta se mavodno domenila. To je baje Govediča silno razburilo in sta se nato pričela prerekati. Pušaver ni hotel za nobeno ceno z njim deliti polovičnega zneska, zato je hotel Govedič Pušaverju iztrgati denar. Pušaver pase mu je baje zoperstavljal. Pričela sta se prerivati in je Govedič končno Pušaverja zgrabil ter ga vrgel na tla in ga pobil s kamenjem. Da pa ne bi dal nobenega glasu f:več, ga je še udaril, nato pa še krvavega in omamljenega Pušaverja nesel 9 m navzgor ter ga položil v neko jamo v strugi potoka, ki je bila za to kot nalašč pripravljena. Ni se prepričal, ali je
Pušaver mrtev ali ne. Pokril ga je s težkim kamenjem in vejevjem, tako da ni bilo ničesar videti. Ko je svoje krvavo in gnusno delo opravil, se je podal k Dravi, kjer si je opral roke ter nato hitrih korakov po Koroški cesti zopet odšel v Maribor, kjer je bil ob 11. uri že v glavni trafiki na Glavnem trgu, kjer je, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, mirno čital časopise. Nato pa je pohitel domov v svoje stanovanje v Koseskega ulico 20, kjer je slekel srajco, ki je bila krvava, ter hlače, ki so bile takisto polne krvavih madežev. Hlače je zavil v papir ter odnesel v čistilnico, krvavo srajco pa je tudi zavil v papir ter jo s ukradenim denarjem vred skril v neki sobici zraven stranišča v Narodnem domu za stensko uro, kjer so tudi srajco in 4500 dinarjev našli. Z ostalim denarjem 900 dinarjev pa je dejal, da je plačal razne dolgove, in sicer pri nekem natakarju, razen tega pa neke dolgove za plašč in čevlje.
ZNAMENJE SMRTI . . .
Včeraj se je zglasil na policiji tudi oče pokojnega Branka Pušaverja, sodni oficial Pušaver, ki je povedal, da so njegovega sina videli še v ponedeljek zvečer okoli 11. ure pred Nabavljaino zadrugo na Rotovškem trgu. Neki drugi fant pa je baje videl Govediča in pokojnega Pušaverja še v torek zvečer na Glavnem trgu. G. Pušaver je z gotovostjo trdil, da je Govedič umoril pokojnega Pušavarja v noči od ponedeljka na torek. G. Pušaver je tudi povedal, da je v torek zjutraj ob pol 1. slišal v stanovanju v Studencih, Makarjeva ulica 6, neki ropot, ki ga g. Pušaver tolmači s tem, da je bilo to znamenje, da je umrl njegov sin Branko ...
Z GOVEDIČEM ZOPET DO MESTA ZLOČINA.
Morilec Govedič pa je dosledno trdil, da jo svojo žrtev umoril v ponedeljek dopoldne, in sicer v času od pol 10. do pol 11. ure. Da bi se dognalo, ali je sploh mogoče priti v omenjenem času iz Maribora na kraj grozneg azločina in nazaj, so danes zjutraj ob 7.15 dovedli Govediča na policijo, od koder se je policijska komisija z Govedičem podala po isti poti v Kamnico, koder sta šla v ponedeljek dopoldne Branko Pušaver in Bruno Govedič. Govedič je vodil policijsko komisijo po Gledališki, Slovenski in Sme tanovi ul., preko polja po pešpoti da Mariborskega otoka, odtam pa zopet po pešpoti ob Dravi nazaj do potoka, ki pri
haja iz Vinarja. Nato je Govedič vodil komisijo po potoku navzgor preko državne ceste in sicer 135 korakov v smeri proti Lovrenčičevi gostilni do kraja, kjer je izvršil gnusno delo. Nato pa so zopet šli nazaj po Koroški cesti do Glavnega trga. Vso to pot so danes opravili v uri in četrt, tako, da je prav verjetno, da je Govedič zločin izvršil v dopoldanskih urah, kakor je to že včeraj pri zaslišanju izpovedal, zlasti ker je Govedič dejal, da je po izvršenem dejanju tekel proti Mariboru in tako pot skrajšal za približno četrt ure.
Zločin bi bil tako do vseh podrobnosti pojasnjen, samo Govedičeve izpovedbe, da sta se glede poneverbe zneska 5400 dinarjev zmenila že pred 14 dnevi, ne bo najbrže odgovarjala resnici. Govedič je najbrže povabil v past Branka Pušaverja pod pretvezo, da je bil pri njegovem šefu g. Kotniku na Grajskem trgu, ki da mu je povedal, da mora on (Puševar) še kasirati denar za prodano obleko pri neki stranki ter nato šele oddati denar g. Preacu. Vajenec Branko Pušaver mu je to najbrže verjel ter šel nič hudega sluteč ž njim. Govedič pa ga je v smislu te domneve vodil najbrže k »stranki« po opisani poti, dokler nista naposled prišla do mesta, ki si ga je najbrže Govedič že popreje poiskal, da bo tamkaj umoril ter oropal svojo žrtev. Domnevo bo morebiti pojasnilo nadalnje zasliševanje morilca Govediča.
Rydz Smigly, novi maršal Poljske
Škodoželjna ljubimka.
On: Na Vašem obrazu se je pokazal tako nebeško lep nasmeh, ko sem vas zadnjič objel okrog bokov. Na kaj pa ste pri tem mislili?«
Ona: »Na tiste bucike, ki sem jih imela v mojem pasu.
Spomnite se CMD!
Proti tretji uri popoldne so se začele na Staromestnem trgu zbirati ljudske množice, ki so zahtevale, naj se govori z zgodovinskega balkona staromestne oosvetovalnice. Isti čas pa so prikorakale v notranjost Prage štiri stotnije madžarske vojske. Vojska je bila polno oborožena; imela je strojnice ter se je bližala Staromestnemu trgu. Začela je trg čistiti z nasajenimi bodali in množice z vso močjo iztiskati s trga v odvodne ulice. Madžarski vojaki' so se vedli preteče, dvigali so kopita pušk in surovo go« uiti pred seboj- prebivalstvo, enako kakor može tudi žene in otroke. Potem 9o napravili verige ter oprti na puške branili vstop na Staromestni trg.
Položaj je postal vsak trenotek opas-nejši in bolj kritičen. Ogromne mase ljudstva, stisnjene v vseh ulicah, so pritiskale na vojaške kordone in vojaki so postajali v svojem odporu vsak tnanotek ner-voznejši ter surovejši in bilo se je bati, da pride do prelitja krvi.
V	staromestni posvetovalnici so bili medtem zbrani mestni odborniki, mestno uradništvo, časnikarji in več drugega občinstva. Ko je rasla nevarnost krvavega raztačunavanja med vojaštvom in na rodom, so telefonirali v Občinski dom Narodnemu odboru, naj pride nekdo posredovat, da bi odšlo vojaštvo. Ne dolgo potem je skozi kordon prodrl tajnik NO dr. Soukup ter z močnim glasom poklical poveljujočega častnika na razgovor.
Ta je klicu sledil, in ko ga je dr. Soukup pozval, naj se umakne s svojimi četami, je dejal, da bi mogel to storiti le na povelje mestnega poveljstva. In ko je po telefoničnem posredovanju drja Soukupa
to povelje tudi dobil, je vojska s Staro-mestnega trga odšla, ne da bi jo disciplinirane ljudske množice insultirale le z enim vzklikom. Nato je stopil na balkon dr. Soukup ter spregovoril množicam, ki so se zbrale na Staromestnem trgu, in po še drugem govoru so množice zapele »Kde domov mu j« ter počasi začele zapuščati trg, da se podajo na Vaclav-
'	^	J*	3
Praga ob rotovžu s Tynsko cerkvijo
ski trg, ki je bil ves dan prizorišče vedno znova spontano se pojavljajočih manifestacij.
Del množic se je podal pred stanovanje gospe Masarykove, kateri so bile prirejene prisrčne ovacije z izrazi neskončne vdanosti in najiskrenejše ljubezni.
Po ulicah pa, kjer so se nahajali uradi, so pristavljali ljudje k stenam lestve ter so snemali cesarske orle in so jih drobili na mestu ali pa so jih nosili v Vlta-vo, da jih na veliko veselje prebivalstva potope.
Še istega dne se je Češka obec sokolska, ki jo je bila avstrijska vlada razpustila 29. novembra 1915, vzpostavila sama in popoldne so se sestali na stanovanju staroste drja Scheinerja člani tehničnega odbora ter starešinstva COS. Tam je bilo sklenjeno, ustanoviti Narodne straže, katerih poveljnik je postal na-čelnk ČOS dr. Jindra .Vaniček. S plakati, telefonično in po osebnih sporočilih je bilo sklicano Sokolstvo v slavnostnih krojih v telovadnice. Praga je bila razdeljena v rajone, ki so bili prideljcni poedinim praškim Sokolskim društvom-Policijskim stražnikom so bili — kakor že omenjeno — prideljeni Sokoli. Tako je bilo poskrbljeno, da so pri važnih poslopjih v Pragi im okolici prevzeli straže oboroženi Sokoli. Tako so čuvali Sokoli Hradčane — praški grad, nekatere kasarne, kolodvore, mostove, uradna .poslopja, denarne zavode itd., končno ce-k) Nemški dom v Pragi.
(Dalje sledb)
Hi&iiŠMski kt s
Smrt preit po sozdovih in predorih
Straška smrt pod 5000 kg težko bukvijo m v šentiljskem predoru
V	takozvanem gozdu »Lore« med Št. Ujem in Lipjem se je pri podiranju drevja pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje pridnega in skrbnega očeta 34-letnega Antona Grila. Kakor vsak dan, tako se je tudi včeraj podal Gril e svojim bratom Ivanom v omenjeni gozd fla bi sekala drva. Nažagala sta veliko l>ukev. Ko je pričelo drevo padati, sta brž pohitela iz nevarne bližine. Dočim se je Ivan Grilc pravočasno rešil, se je Antonu Grilca pri begu na mokri travi spodrsnilo, tako da je padel, Preden pa je mogel vstati, je bukev padla naravnost nanj ter ga zadela preko glave in Prs. Pod težo okoli 3000 kg je nesrečni Anton Grilc obležal z zlomljenimi udi ter razbito glavo in prsnim košem. Bil je pri priči mrtev. S težavo je njegov
brat Ivan, ki je strašno nesrečo opazoval iz neposredne bližine, izvlekel svojega nesrečnega brata izpod bukve ter poklical ljudi, ki so ubogega delavca, ki zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka, odpremili v mrtvašnico. Strašna nesreča je zbudila toplo sočutje z usodo Antona Grilca, ki so ga imeli vsi, ki so ga poznali, zelo radi.
Druga strašna nesreča se je pripetila včeraj dopoldne v šentiljskem predoru, kjer so našli dopoldne okoli 10. tire mrtvega in vsega razmesarjenega 53-Iet-nega progovnega delavca Konrada Le-šerja. Lešer, ki je že 28. leto služboval kot progovni delavec pri železnici, je bil nadnje dni zaposlen v šentiljskem predoru z beljenjem kilometrskih kamnov in varnostnih celic v predoru. Včeraj ob
Smrtna kosa. Umrl je v 79. letu starosti vpokojeni magistralni oficial Franc Wisten. Žalujočim toplo sočutje!
Novo vodstvo gasilske zajednice. V novo vodstvo gasilske zajednice za drav sko banovino je imenovan med. drugim ravnatelj Bogdan Pogačnik, in sicer na mesto podstarešine.
Društvo Nanos. V četrtek, dne 12. t. m.
. ob 20. uri bo v Narodnem domu važno Predavanje. Predava dr. F. Vatovec. — Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Novi Putnikov avtokar. Tujska prometna zveza »Putnik« v Mariboru si je nabavila za prihodnjo sezono moderen avtokar s 30 sedeži, katerega notranjost bo najudobneje urejena. Avtokar bo najnovejše konstrukcije, deloma s stekleno bi deloma s premično streho. V zadnjem notranjem delu avtok-ara bo urejen poseben prostor za obešanje plaščev - itd., toraj majhna 'garderoba. Prostora bo dovolj tudi za večjo prtljago. Avtokar je konstruiran za brzino do 90 km ter bo Premagal vzpone do 28 stop. in bo m a *a način usposobljen tudi za najtežja in najdaljša turistična potovanja po vsem evropskem kontinentu.
Lovski blagor! Znani lovec g. I. Gustinčič je pod Uršljo goro ustrelil krasnega divjega kozla. Lovski blagor!
Hišni posestniki se v smislu razglasa davčne uprave obveščajo, da je z rešitvijo ministrstva financ (na podlagi pooblastila iz čl. 125. zak. o nep. davkih) Pravnoveljavna odmera zgradarine za leto 1936 podaljšana za leto 1937. Z ozimni na to rešitev se pozivajo davčni zavezanci mesta Maribor, da vložijo neposredno pri pristojni davčni upravi prijave dohodkov od zgradb za 1. 1937 v °drejenem splošnem roku: od 16. novem bra do 15, decembra 1936 in sicer: 1. Oni davčni zavezanci (novi), katerih zgradbe so postale davku zavezane v letu '936 (nove zgradbe zgrajene v letu 1936, novi deli zgradb, dozidani ali nadzidani ter oni zavezanci) katerih poslopij dosedaj iz katerihkoli razlogov še Piso bila obdavčena. 2. Oni davčni za-vezanci (stari) katerih dohodek od 2Sradb se je v letu 1936 povečal za najtanje 25°/o od dohodka preteklega leta. 'k Oni davčni zavezanci (stari) katerih dohodek od zgradb se je v letu 1936 ^tanjšal za najmanje 25"!» od dohodka jbeteklega leta. Ti davčni zavezanci ‘stari), katerih dohodek od zgradb se je v letu 1936 zmanjšal za najmanje 25°/o °d dohodka preteklega leta, morajo po-ek zgradarinske prijave vložiti za po-n°vno oceno dohodka od zgradbe proš-n!e> v katerih morajo dokazati z najemnini pogodbami, da se je dohodek zares znižal
za najmanje 25% in zaprositi, da Se izvrši za leto 1937 nova odmera na D°dlagi znižanih dohodkov. Te prošnje t°rajo biti kolkovane s kolkom 5 Din, Pa zahteva prosilec formalno rešitev ,e s kolkom 20 Din. Brez prošnje in do-'jzanih listin se odmera za leto 1937 ne v° pu novo izvršila. Za vse ostale dav-zavezance pa velja pravomočna od-Jera zgradarine za leto 1936 tudi za le-N }^< ter tem ni treba vlagati prijav, ančnejša navodila so v razglasu (po-
zivu) na uradni deski pri mestni občini ali davčni upravi.
Starka pod motornim kolesom. Včeraj popoldne okrog 3. ure je nameravala 75-Ietna mestna uboga Ivanka Gril prekoračiti cestišče pred Veliko kavarno. Prav v tem trenotku pa jc neki hlapec gnal proti mostu kravo. Starka sc jc krave ustrašila ter hotela nazaj proti Veliki kavarni. V tem trenotku pa je orivozil z državnega mostu neki motociklist, ki je zavozil naravnost v Grilovo, tako da je padla in s hudimi poskok bami obležala. Takoj so poklicali mariborske reševalce, ki so Grilovo odpremili v tukajšnjo bolnišnico.
Tudi akrobati niso varni pred dolgimi prsti. Na Trgu svobode se že nekaj večerov producirajo žični akrobati. Ko je včeraj popoldne vodja akrobatov Roman Jagošič popravljal mrežo, je pustil na pločniku svojo aktovko in mandolino. Ko je po opravljenem delu iskal svoje predmete, jih je zaman iskal, ker jih je medtem neki zlikovec odnesel. Jagošič trpi okoli 500 dinarjev škode ter je zadevo prijavil policiji, ki sedaj za storilcem poizveduje.
Novice z Ljudske univerze. V petek 13. novembra prične kratek ruski ciklus, ki bo obravnaval zanimive ruske literarne in kulturne probleme. Prihodnji petek bo predaval univerzitetni profesor dr. E. Spektorski o Dostojevskem ■—- kot preroku ruske revolucije. Zanimanje za moderne politične in socialne probleme tega velikega romanopisca-psihologa jc bilo največje, saj je sam stal kot upornik pred nabitimi carskimi puškami in se vleče kot nepretrgana rdeča nit strastna polemika raznih političnih struj skoraj skozi vse njegove spise.
V	ponedeljek 16. novembra predava o sodobni ruski ženi in rodbini g. univ. prof. dr. Maklecov iz Ljubljane.
Pritožbe. Skoraj dnevno dobivamo pritožbe od strani članov Antom. kluba in drugih vozačev motornih vozil o posu-rovelosti naše mladine in nediscipliniranosti pešcev, biciklistov in prežnih vozil na cestah. Mladina nadleguje naše avtomobiliste s streljanjem s fračami in bombardiranjem s kamenjem, ne zavedajoč se, kakšno veliko nesrečo bi s svojim dejanjem lahko povzročili. Topoglednobi posebno učiteljstvo moralo vplivati na šolsko mladino, ki je mnogokje posuro-vela. Pešci smatrajo pri nas ceste za široko polje, po katerem se lahko po mili volji udejstvujejo. Križajo jo, ko se jim zdi, in mnogo je tudi takih, ki spotoma čitajo časopise ali zamišljeno gledajo v tla. Še huje je s kolesarji, ker ni nikdar sigurno, na katero stran so namenjeni, in križajo ceste navadno tik pred avtomobilom. Tudi vozniki sredi cest so običajen pojav. Proti vsem kršiteljem cestno policijskih predpisov bi morale postopati v prvi vrsti oblasti s kontrolami *n kaznijo brez pardona.
Putnikov predbožični izlet s posebnim vlakom na Dunaj. V času od 5.—10. decembra t. 1. priredi Putnik kompenzacijski izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Odhod iz Maribora bo v nedeljo 6. decembra ob 2.30 zjutraj, prihod na Dunaj ob 8.00. Odhod z Dunaja v četrtek 10.
'I. uri zjutraj se je zopet podal v predor ter pričel beliti kilometrski kamen 608.8. Najbrže je preslišal pisk lokomotive osebnega vlaka, ki ie vozil ob 7.28 iz postaje Št. Ilj proti Špilju. Poglobljen v svoje delo je moral tudi preslišati ro-pot vlaka v predoru in ga je lokomotiva zgrabila ter vrgla pod kolesje vlaka. Le šarju je kolesje šlo preko leve roke in ramena ter leve strani glave. Obležal je sredi proge s popolnoma zmrcvarjeno glavo ter odtrgano levo roko, ki je ležala tri metre od trupla. Po komisijskem ogledu so spravili truplo tragično preminulega Lešeria v mrtvašnico na šentiljskem pokopališču. Lešer zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka.
decembra ob 12.30 — prihod v Maribor ob 17.30. Vozne cene so zelo znižane ter znašajo: za III. razred Maribor - Wien in nazaj Din 240, za II. razred pa Din 300. Potuje se lahko ina podlagi rednega ali pa kolektivnega potnega lista, ki stane 50 Din. — Vse nadaljnje informacije, prospekti, prijave do 25. novembra, preskrba vizumov in valut po najnižjih dnev nih tečajih pri Putniku v Mariboru, tel. 21-22, in v Celju, tel. 119.
Putnikov avtokar v Graz gre v soboto, 14. t. m. Odhod ob pol 8. uri izpred hotela »Orel«. Povratek ob 23. uri. Vozna Cena Din 100.—.
Četrtek, 12. novembra ob 20. uri: Zorka. Red A.
Petek, 13. novembra: Zaprto (Gostovanje v Ptuju).
Sobota, 14. novembra ob 20. uri: »Ukročena trmoglavka«. Red C.
Nedelja, 15. novembra ob 15. uri:	»Ci-
ganski primaš«. _ Ob 20. uri: »Prva legija«. Gostuje Milan Skrbinšek v proslavo 25. letnice svojega odrskega delovanja.
Predstava v proslavo 251etn»ce odrskega delovanja Milana Skrbinška bo to
nedeljo zvečer. Odlični ljubljanski režiser in igralec, ki je deloval svojčas zelo uspešno tudi v Mariboru ter je letošnjo pomlad slavil svojo petindvajsetletnico v Ljubljani, gostuje v ulogi dr. M oreha v Laveryjevi drami »Prva legija«.
PTUJSKO GLEDALIŠČE:
Petek, 13. novembra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Gostuje »Narodno gledališče« iz Maribora.
Ufatiske .trnke
Otvoritev gledališke sezone je v petek, 13. t. m. Gostuje mariborsko »Narodno gledališče«, ki uprizori v proslavo 60 letnice rojstva Ivana Cankarjevo njegovo izvrstno in v Mariboru pravkar z največjim uspehom igrano farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji J. Koviča. Sodelujejo Rasbergerjeva, Starčeva, Kraljeva, Zakrajškova, Savinova, Nakrst, Gorinšek, Kovič P., Košuta, Košič, Kovič J., Blaž, Rasberger, Verdonik štandeker in Malec.
Kino Union. Danes »Osamljeno 6rce« (Ave Marija). Poje slavni tenor Benja-mino Gigli.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 11. novembra pri žrebanju II. razreda, 33. kola so bili izžrebani sldeci dobitki: Din 200.000: 15070 Din SO.OOO: 68232 Din 60.000: 87161 Din 40.000: 20642 Din 30.000: 36988 Din 20.000: 84091
Din—10.000: 19113 39.358 96124 99583 71971 Din 6.000: 1437 20088 36709 40062 60996 77'852 89605 90026 ‘/5563 55632 Din 3.000: 17720 20840 21980 25712 29613 30049 30564 30914 45280 51733 59914 70189 71608 72486 74363 84189 92072 95951.
Srečka štev. 20.642, ki je bila kupljena v bančni poslovalnici Bezjak v Mariboru je zadela 40.000 Bin!
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK Maribor, Gosposka tilica 25._________
• V strahu.
Sodnik: »Saj ste imeli samokres, z*a-kaj pa niste streljali v vlomilca?«
Priča: »Vidite, zlikovec je zakričal, ko je zagledal samokres v moji roki: ,Roke kvišku!’ pa se mi je roka nehote dvignila in sem ustrelil v strop namesto v zločinca.«
Madrid v plamenih in razdejanju
SALA*MA'NCA, 12. novembra. Na desna krifa madridske fronte so rdeči ttii&čniki izvršHi napad, ki pa je bil odbit. Pustili so na bojišču 52 mrtvih in več ranjenih. Nacionalistične izgube še niso znane. Na mnogih mestih Madrida gori, kar kaže, da hočejo anarhisti zapustiti Madrid v plamenih in razvalinah. Ob fronti Quadejalara so rdeči miličniki izvršili protinapad, in sicer pr Ahnadoresu, pa so bili odbiti.
VALENOM, 12. novembra. Predsednik vlade Largo Cahallero je prevzel svoje posle v palači neke španske plemenitaške rodbine v Valencijl. Tudi zunanje ministrstvo in trgovinsko ministrstvo sta se nastanili v plemenitaških vftah.
Preiskave pri francoskih rojalistih
PARIZ, 12. novembra. Pariška policija je izvršila preiskavo v prostorih rojalističnega lista »Aktion francaise«. Ob tej priliki so zaplenili veliko propagandnega materiala proti levičarski vladi.
Aretacije nemških ekspertov v Moskvi
MOSKVA, 12. novembra. Tukaj je bilo aretiranih več tehničnih in orga-nizatoričnih ekspertov, rajhovskih državljanov, ki so osumljeni konspiracije proti komunističnemu režimu. Preiskava je v polnem teku.
Mnogo, mnogo krvi za
PARIZ, 12. novembra. Agencija Radio poroča iz Valencije, da se pričakuje tamkaj prihod prezidenta Azane iz Barcelone. Njegov prihod je v zvezi s sklicanjem Cortesov k izrednemu zasedanju. Predsednik vlade Largo Caballero je odpotoval v Albacete, da pripravi obrambo tam kajšnjega. področja. Včeraj je prispel v Valencijo ruski parobrod »Komsomol«.
MADRID, 12. novembra. Odbor za obrambo Madrida, ki zatrjuje, da se nahaja v samem mestu, je izdal poročilo, da se je pričela velika protiofenziva vladinih čet v Calabancelu. S pomočjo tan-kovj letal in topov se je posrečilo potisniti nacionalne čete nazaj. Tudi na drugih sektorjih se vladne čete nahajajo v polni akciji. Marksisti delajo na tem, da
vsako ped Madrida
odnesejo jz Madrida, kar ima količkaj vrednosti. Tudi dragocene slike iz muzeja so neznanokam izginile. .»United Press« poroča, da je v teku noči prispela na pomoč prva katalonska kolona od 5000 vojakov in se pričakuje pomoč še nadaljnih 10.000 vojakov. Iz nacionalističnega glavnega stana poročajo, da je pričakovati za danes glavni napad nacio nalistov. Popolnoma je izpraznjen kraljevski dvorec. Po zadnjih poročilih miličniki še vedno obvladujejo mostišča čez Manzanares.
BURGOS, 12. novembra. Doslej so priznale nacionalistično v]ado v Burgosu republike Portugalska, San Salvador, Ekvador in Guatemala.
Stran 4.
Mariborski »V e 2 e r n I k« Jutra
V	Mariboru, dne 12. XI. 1936.
žene
Najpreudarnejša,
naj podjetnejša
je ameriška žena
Protitip ognjevite Španjolke je mirna in ravnodušna Američanka, ki je, kakor vse izgleda, i#med vseh žena na svetu najpreudarnejša ire najpodjetnejša. V Ameriki se žena udejstvuje nji vseh poljih in h najdemo istotako kakor v Španiji na vseli vidnejših mestih. Žene so se tu dvignile tudi do ministrskih in poslanskih položajev. Vse žene, od najpriprostejše do najrazkošnejše, so brez razlike stanov organizirane v močni organizaciji ameriških žena. Nad 70% vseh ameriških osnov, šol je danes v rokah žena, vodilna mesta pa so medtem že prevzela v raznih uradih, kaznilnicah, na vseučiliščih in kolegijih. Da so se žene mogle povzpeti tako visoko in prav do vseh položajev, se imajo zahvaliti edino svoji vzorni organizaciji, ki združuje vse ameriške žene v nepremagljivo skupnost. Ves razvoj ameriškega ženskega pokreta sloni na stvarnosti in se potom organizacij odraža udejstvovanje žena vsebolj v vseli poklicih in na vseh poljih.
D*i o c je pa ameriška žena dokopala do sedanje višine in ugleda, ki ga uživa v svetu, je bilo potrebno velike odpor-
nosti, ki jo more nuditi samo močna organizacija.
Ko motrimo položaj ameriške žene, ne smemo prezreti okolnosti, v katerih žive zlasti žene na podeželju. Tu se dogajajo pustolovščine, ki onemogočajo možem stalno bivališče, tako da je žena primorana, pomagati si v borbi za svoj in svojih otrok obstanek in se mora udejstvovala povsod, kjer se sicer navadno udejstvujejo izključno moški. Voditi mora sama vse gospodinjstvo, udejstvovati se mora pri občini, v šoli in celo v denarnih zavodih. Razmere, v katerih živi, so jo v to prisilile.
Ameriška žena je bila primorana utirati si pot do popolne osamosvojitve v vseh gospodarskih, socialnih in političnih vprašanjih. Ko je bila organizacija žen v Ameriki na višku, so se pojavili prvi znaki razprtij med vodilnimi predstavnicami ženskega gibanja. Danes imamo v Ameriki dve struji ženskega gibanja. Na eni shrani žene, ki jim gre samo za stanovsko stvar, na drugi strani žene, ki se omejujejo samo na boj za odbor-niške in predsedniške stol-
Ai&Alai>0
Prvi poraz Gradjanskega v Angliji.
Gradjanski iz Zagreba je včeraj popoldne odigral svojo prvo nogometno tekmo v Angliji, in sicer v Liverpoolu, kjer se je srečal s FC Liverpoolom. Tekma se je končala z zmago Liverpola v razmerju 4:1 (1:0).
Eden najboljših klubov v zagrebškem nogometnem podsavezu, varaždinska Slavija, bo v nedeljo 15. t. m. z dvema moštvoma gostovala v Mariboru. Ob 13.30 bo na stadionu SK Železničarja finalna tekma za Tivarjev pokal in se bodo srečali juniorji SK Slavije in SK Železničarja, ob 14.30 pa boste nastopili prvi moštvi SK Slavije in SK Železničarja k prijateljski tekmi.
Tradicionalni tek ujedlnjenja skozi Ma riber za Vahtarjev pokal priredi tudi letos 1S9K Maribor ua dan 1. decembra. Razpis teka bomo še priobčili.
Tekmovanje za državno nogometno pr venstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 15. t. m., in sicer se bodo srečali v Beogradu SK Ljubljana:Bask in Jugoslavija: Hašk, v Zagrebu sarajevska Slavija : Concordia, v Splitu pa Hajduk : Slavija (Osijek).
č k e. Ravno radi tega razprtja je ugled nekdaj tako močne organizacije močno padel in bo moralo žensko gibanje preboleti tudi tu težko krizo, ki se je vtihotapila v vrste organiziranih žena. Zlasti moški svet, ki je gledal na to organizacijo že itak po strani, spremlja vse te dogodke z neverjetno pozornostjo in čaka nestrpno bodočega razvoja.
vitke topole, ki bodo nekoč kras Maren-berga. Tudi sosed gospod Lukas, ki ima svojo vilo nasproti sodišču, je posadil topole in uredil lepe grede, tako, da je sedaj ma tem proštom lep drevored. Še marsikje in marsikaj bi se dalo v Ma-renbergu urediti in olepšati, tako, da bi bil naš obmejni trg res pravi letoviščar-ski raj.
K detomoru v Poljčanah. Kakor smo že poročali, je prišlo tukajšnje orožni-štvo na sled detomoru. Pirševa je spočetka ves čas tajila, da bi bila porodila. Nazadnje pa se je pod neovrgljivimi dokazi le udala. Tajila pa je še naprej, da bi bila otroka umorila, temveč je trdila, da je otroka mrtvega porodila ter ga zakopala. Raztelesenje trupelca pa je pokazalo, da Pirševa ni govorila resnice. Otrok je prišel živ in zdrav na svet ter je bil zelo močno razvit. Natlačena prst v ustih pa je pričala, da je nesrečnica svojo žrtev 'najprej zadušila s prstjo in jo šele nato zakopala, za kar se bo morala sedaj zagovarjati pred pristojnim sodiščem.
Nežna predpriprava.
Zaljubljenec (k očetu svoje izvoljenke): »Dovolite mi, da spregovorim z vami paf besedi med tremi očmi.«
Oče: Zakaj pa samo s tremi?« Zaljubljenec: »če sem pa eno oko med tem že vrgel na vašo hčerko!«
Razno
PAuiske Jtmiu
Falsifikati. Že v mesecu oktobru t. 1. sose pojavili v Ptuju 50 din. ponarejeni kovanci, dne 10. novembra, pa je pošta Ptuj zopet zaplenila 50 din. falzifikat, ki ga je hotela neka stranka na blagajniški linici vplačati. Stranko in falzifikat je
poštna uprava izročila orožnikom. Zdi se, da se je nekje v tem okolišu zopet pojavila delavnica za ponarejanje srebrnikov in tolpa razpečevalcev. Občinstvo se opozarja, naj bo pri sprejemanju kovancev previdno in da osebe s falzifika-ti prijavi oblasti.
Novi grobovi. Umrli so: V Dornavi J. Zagoršek, vžitkar, star 76 let, v Kicarju, Simon Zelenko, vžitkar, star 82 let, v Grajeni pa Marija Kranjc, žena posest., stara 76 let. Blag jim spomin.
Javno predavanje. Narodno obrambno društva v Ptuju so priredila v torek 10. tm. v Mladiki skupno predavanje v Primorski s skioptičnimi slikami in recitacijami. Obsežna dvorana je bla nabito polna občinstva vseh slojev, ki je z velikim zanimanjem sledilo predavanju. Prireditelji so bili na koncu deležni sploŠ-! nega priznanja in odobravanja.
Sejem za prešiče, ki se je vršil v sredo 11. t. m. v Ptuju, je bil dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Pripeljali so 412 ščetinarjev, prodali pa 105 komadov. Cene svinjam se od zadnjega sejma niso bistveno s-premenile in so bile naslednje: pršutarji 5.75 do 6 Din, mastne svinje 6.75 do 7, plemenske svinje 5.40
BRZOJAV!
Danes prispele sveže morske ribe. grongo, brancino, cevoli. jegulje, marinirane i-* gylje in asia, male ribice. Gostilna Vicel, Rotovški 8. 5655
Prodam
ŽENSKO KOLO
skoraj novo. naprodaj. Vprašati v trafiki, Aleksandrova c. 23, Studenci.	5654
Kupim
NATAKARICA
do 30 let stara, zmožnn slovenskega in nemškega jezika ter kavcije 500 Din ss sprejme. Vprašati gostilna č-korc, Vodnikov trg, Maribor. 2(^3
Službo iščei
DEKLE
za vse, zmožno kuhanja, čel' k dobri družini. Vprašati Štefančič, Gosposka 2.	5653
Žive Kuk«,
krape, postrvi, linje
dnevno najceneje v znani najboljši kakovosti dobite pri tvrdki
Ferdo Greiner
Harlbor, Gosposka ul. 3
Kožuhovino
vsakovrstno po cenah v najboljši strokovni izdelavi Vam nudi
P. Semko, -
krznarski mojster, Gosposka 3?
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNii11
PIANINO
boljše znamke kupim, ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pianino«.	5661
Stanovanie
ODDAM STANOVANJE
sobo in kuhinjo za Din 360—, dve sobi in kuhinja Din 550,— — v novi hiši 650.—, trisobno stanovanje s kopalnica, verando v I. nadstiopju Din
700 . Maribor. Smetanova
ul. 59.	5632
Službo dobi
KOVINOTISKAR
dobit tako] mesto. Ponudbe na Josip Otorepec. Ljuoljana, za gradom 9.___________5660
Mlad. priden
SODARSKI POMOČNIK
6 Din za kg žive teže; mrtve teže ( ki mora tudi opravljati posle
i trgovskega slugo, se lakoj sprejme. Adalbert Gusel, Maribor. Aleksandrova cesta 39 •5657
do
8 do 9 Din. Prasce stare do 12 tednov so prodajali po kakovosti od 55 do 160 Din komad.
Marenberg se olepšava. Pred dnevi je dobil Marenberg novo lice. Pred sodiščem, kjer je bil širok, pust prostor, je dal sodni predstojnik g, Zorer posaditi
Pridna, poštena
PRODAJALKA
v špecerijski stroki izučena, se sprejme v točilnico s 15. novembrom. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Samostojna, do 25 let«. 5656
BONBONERA ORIENT
(palača banovinske hranilnice)
V bonboneri Orient dobite:
koko bono. . . tuti fruti . . . . sadna mešanica . češki kokos . . specijalni kokos zviti kokos . . črni kokos . .
. Din 1— rahatlokum .... Din 1-— . Din 1.— ružice ratluk .... Din 1-. Din 1.— praženi mandeljni . Din l~' . Din 1.— ananas žele .... Din 1.— . Din 1.— oranžni žele . .,. . Din 1.-* .Din 1.— kiselo veselo . . Din J.—*
. Din t — krakout................Din	1
inindul'2 mandule . . Din 1. " itd. itd.	Se	priporoča
Ivo Jurčevi.
Otvoritev trgovine?
Otvorila sem na Slomškovem trgu 6 (zraven prostorov Javne kuhinje)
trgovino s perutnino in deželnimi pridelki
Postreči hočem z najboljšo perutnino kakor: gosi, race, purani in doma pitani štajerski piščanci (pularji;. in to radi novo otvorjenega lokala res po skrajno niz* kih cenah,	..
Priporočam se vsem cenjenim strankam, onim, k* so me obiskale v trgovini Schmidi nasl, Stolna ulica 4, kakor tudi vsem novim ter jim zagotavljam, da se hočem res potruditi ter jih vsestransko zadovoljiti. 565»
..Perutnina*1 Ivana Zorko
Slomškov trg 6.
Oglašujte v „Večerniku“
56
*
200 žena prosi milosti.
Ravno tako brez uspeha je ostala tudi deputacija dvesto žena, ki so prispele k Juarezu ter ga prosile za milost.
Tudi pretresljivi jok žene generala Mi-ramona ter njegovih otrok, ki prosijo za življenje., svojega očeta, ne zmehča Jua-rezovega trdega srca. To srce izrazitega potomca Aztekov ostane kruto, nepristopno, hladno, sovražno. V tem srcu se samo oglaša glas užaljenega mehiškega naroda, v katerega življenje so se nepo-zvano vsilili tuji ljudje ter nehote in po nesrečnem naključju doživeli tukaj svojo tragiko. Od Juareza ni mogoče pričakovati milosti in odpuščenja.
»Imam samo še eno željo...«
Maksimilijan se ne udaja nikakšnim iju zijam.
Pripravlja se, da odigra svojo poslednjo vlogo in do to vlogo čim verodostoi-neje poda. V njem se prebuja stari ponos, naj ves svet vidi, kako bo dvignjene glave vse to prestal in kako zna tudi hrabro umreti.
In še te poslednje dni, ko lahko tako-rekoč skozi okno svoje celice opazaje krvnikove priprave, misli še samo na druge, na vse one hrabre in zveste, ki ®o se zanj borili, ki so do zadnjega ostali pri njem in ki morajo sedaj radi njega trpeti.
»Prosim vas, da napravite vse, kar je mogoče, da rešite one oficirje ter vojake iz Avstrije, ki se nahajajo še v Mehiki. Glejte, da jih sigurno, spravite domov v Evropo.«
Tako piše Maksimilijan.
Komaj je to pismo napisal na naslov avstrijskega poslanika, pa mu prinesejo drugo vest, ki ga globoko potre. Ta vest pravi, da je njegova mlada žena Šarlota umrla v Miramaru.
Toda ta vest je bila neresnična. In tedaj doda Maksimilijan z drhtečo roko gori navedenemu pismu na avstrijskega poslanika še sledeče vrstice:
»Pravkar doznavam, da je moja žena rešena vseh svojih bolečin in vsega trpljenja. Ta vest, kolikor je zadela moje srce, je zame v tem trenotku vendarle velika neizmerna uteha. Samo eno željo še imam, da bi bilo moje telo pokopano tik rakve moje uboge žene. S tem vas, dragi baron, k temu pooblaščam kot zastopnika Avstrije.«
3:3 — Smrt.
Medtem pa je vojno sodišče že izreklo svojo obsodbo. Trije glasovi so bili za smrtno kazen, trije za doživljensko pregnanstvo. Predsednik sodišča, mladi major, se znajde v položaju, da mora s svo-
jim glasom odločati o Maksimilijanovi iU' sodi. Z lahkim srcem prispeva svoj odlo* čilni glas. Glasi se: SMRT.
Proces je bil končan. Ni nikakšnih iz' gledov za beg.
Pruski poslanik se brez uspeha inbr‘2Z upanja vrača iz San Louisa Potossi v Oueretaro.
Maksimilijan pa prenaša muke posled' njih dni razmeroma hrabro, navzlic bolezni, ki mu razjeda zdravje in telo.
In tedaj pride še druga vest iz Evrope> ki pravi, da ni res, da je Šarlota umrla-Med ostalimi poslovilnimi številnin’! pismi pa piše Maksimilijan pismo tu«1 njej, ki mu je bila zvesta življenska drtf' žica in ki mu je ves čas skupnega s oži' tja stala zvesto ob strani. Tudi njej pisC sedaj pismo, v katerem se poslavlja z£1 slučaj, da okreva in da se ji zopet vri*0 pamet:	.
II nate sle«
«<j
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
orestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru