Pred volitvami delegacij in delegiranjem delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti Z ustavo so sainoupravne interesne skupnosti poleg TOZD in KS do-ločeme kot ena izmed osmovnih enot sistema samoupravljanja in oblasti delavskega raz-reda ter vseh delovnih Ijudi, ena izmed osnov člove-kovega položaja v združenem delu in njegovega po-ložaja v družbenopolitičnem sistemu. Ustava je do-ločila bistvene principe samoupravnega interesnega organiziranja kot so: svobodna menjava dela, zdru-ževanje dela in sredstev, vzajemnost, enakopravno in skupno odločanje pri skupnih interesih. Uveljavlja-nje teh principov je ena izmed osnovmh značiinosti graditve in delovanja novega družbeno&konomskega in politienega sisteina. Ko je tovariš Tito na X. kon-gresu ZKJ govoril o teh vprašanjih, je poudaril, da postaja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje po novi ustavi glavna oblika urejanjs medšebojnlh odnosov delavcev v združenem delu in delovnlh Ijudi na vseh področjih družbenega življe-nja. Zato se zveza komunistov zavzema za to, da bi bile samoupravne interesne skupnosti kar naijbolj od-prte za široke družbene vplive in obenem družbi od-govorne za opTavljanje svojih funkcij. Zveza iomu-nistov mora skupaj s SZDL, sindikati, zvezo socialis-tične mladine in zvezo borcev storitd vse, da se bodo stališča X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZK Slo-venije o nujni potaebi po doslednem uveljavlja-nju takih socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov, v katerih bodo sami delavci v zdnženem delu glavni nosilci vseh družbenih fumkcij m uprav-ljavci celotne družbene reprodukcije kar naj dcsled-neje uveljavljalav vsakdanjem življenju. To pa zahte-va med drugim tudi odločno postavljanje po robu vsem težnjaim in pojavom zapiranja samoupravnih intere&nih skupnosti, ki bi vodili k tehnokratskim odnosom in odtujevanju dohodka delovnih .judi v združenem delu, k nesmotrni porabi v posameznih dejavnostih in drugim deformačiijam samoupravnih odnosov. Na področju vzgoje in izobraževanja, razi-skovanja, kulture, zdravstvenega varstva in socialne-ga varstva, v katero se bodo po vsej verjeuiosti vldjučevale še samoupravne interesne skupnosti ot-roškega varstva, zaposlovanja, pokojninsko-invalid-skega varstva in socialnega skrbstva, je treba uvajati take odnose, kl bodo zagotavljaii dosledno spoštova- nje in uveljavljanje ustavnega načela o svobodni me-njavi dela med delovnimi Ijudini v organizacijah združenega dela v gospodarstvu in delovnimi ljudmi v družbenih dejavnostih. Zato je dolžnost socialis-tične zveze delovnih ljudi in Zveze stodikatov pre-dlagati delovnim ljudem v izvolitev takšne delega-te, ki bodo s svojim delovanjem in s poznavanjem problemov na posameznih podrofijih lahko izdatno podpirali vsklajevanje posameznih in skuipmh intere-sov in potreb ter se borili za enakopravnost delovnih Ijudi v teh samoupravnih skupnostih. < Ko stojimo danes pred izvedbo volitev delegatov ter delegiranjem delegatov v skupščine samoupravnih In-teresnih skupnosti, se mora^no zavedati odgovornosti postavljene naloge. Organizacije adruženega dela in krajevne skupnosti oz. njihovi organi upravljanja se morajo v skladu z določili predloga zakona o obll-kovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delega-tov v skupščine SIS čimprej o>dlo6iti kakšne delega-cije bodo oblikovali in volili, tKr te določili v svojih statutih ali drugih splošnih aktih. Z navedano posebno izdajo »Dogovorov« dajemo ne-kaj osnovnih napdtkov za naloge, katere je potrebno opraviti v času do volitev delegaclj, ki bodo v orga-nizacijah združenega dela piedvidoina 5. decetnbra 1974 in v krajevnih skupnostih 8. 12. 1974. Upošte-vaje kratek čas za izvedbo navedenih nalog, je treba skrajno resno vstrajati na mobilizaciji vseli razpo-ložljdvih subjektivnih sil, da bomo pravočasno izvrši- ' li tudi vse ostale naloge v zvezi s konstitvuranjem skupščin samoupravnih interesnih skupnosti na ni-voju občine in republike, katere morajo biti oprav-ljene do 31. decembra 1974. V procesu konstituiranja samoupra\Tiih interesnih skupnojti, se bomo v praksi srečevali s Stevilnimi od-prtimi vprašanji, katerih nl bilo mogoče že vnaprej predvidevati, ter proučiti zanje idealnih oblik, zato bo sama praksa morala dajati tudi ustrezne odgovo re na taka vprašanja. Ob vsera tem pa je treba po-sebno poudariti, da ne smemo zaradi časovne stis-ke pristajati na polovične ,rešiitve, ampak moramo poskrbeti za kakovost nove samoupravne organizi-ranosti. Ivan Hafner OSNUTEK Na podjagi 55. ftlena Ustave SBS (Ur. Jist. šte- vilka 6/74) in...... člena zakgna o vzgojnoizobra- ževalnih skupnoatih sklenejo delovni ljudje v zdru-ženem delu, občani, ssdruženi v krajevnih skupnostih, ter delavoi. zdruiend v organiaacijah zdriizenega dela, na podrodju osnovnega Solstva ki v drugih oblikah vzgoje in laobraževanja, ki so pomembne za vzgojo Ln izobraževanje Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Center I. SPLOSNA NACELA 1. člen Dedovni Ijudje združeni v temeljnih organizaci-jah združenega dela in občani združeni v krajevnih skupnostih ter delavci združeni v organizacijah združenega dela na področju osnovnega šolstva in v drugih organizacijah združenega dela, ki so po-membne za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: vzgojnoizobraževalni zavodi) ustanovijo vzgojnodzobraževalno skupnost (v nadaljnjem bese-dilu: sknpnost) z namenom, da bi prek nje zadovo-ljevali svoje osebne in skupne potrebe in intereee na področju osnovnega šolstva in v drugih oblikah vzgoje in izobraževanja. V skupnosti delovni ljudje združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in občani združeni v krajevnih skupnostih Uresniču-jejo svobodno menjavo dela z delavci v vzgojnoizso. braževalnib zaVodih, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja osnovnega šolstva in drugih oblik vzgoje in izobraževanja, sprejemajo programe, združujejo sredstva ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na podrodju vzgoje in izobraževanja. 2. člen Vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana Center: — skrbi v sodelovanju z drugimi dejavniki za uresničevanje socialističnih vzgojnoizobražsvalnih smotrov na področju osnovnega šolstva in v drugih oblikah organizirane družbene vzgoje in izobraževa-nja; — skrbi za izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok; — zagotavlja pogoje za pridobivanje osnovrie splošue izobrazbe z izobraževanjem ob delu tistirn mladim in odraslim, ki niso v času obvesaiega šola-nja uspešno končali osnovne šole; — razvija in krepi družbenoekonomske odiiose ' na področju vzgoje in izobraževanja na načelih sa- moupravljanja in delitve po rezultatih dela; — sprejema programe razvoja osnovnega šol-stva in drugih oblik vzgoje in izobraževanja teT za-gotavlja materialno osnovo za njihovo urešničeva-nje; — obllkuje in uresničuje programe na podroftju, za katerega je ustanovljena; — dogovarja se z drugimi skupnostmi in orga-nizacijami pri oblikovanju in uresničevanju progra-mov na' podro6ju dejavnosti, za katero je ustanoivlje-na; , — skrbi za racionalno in smotrno gospodarjenje z vsemi sredstvi, ki se združujejo za uresničevanje pro.--------• *" r>ei=>vnosti; — Uresničuje javnost dela.T 3. člen Delovni ljudje na podlagi svojih samoupravnih odločitev združujejo po načelih vzajemnosti in soli- . darnosti potrebna sredstva za uresničevanje dmž- beno dogovorjenih programov vzgojnoizobraževalnih skupnosti. 4. dlen Delovni ljudje v vzgojnoizobraževalnih zavodih uresničujejo program in s ceno za delo, dogovorje-no v skupnosti, pridobivajo dohodek ter si s tem zagotavljajo enak družbenoekonomski položaj z de-lovnimi ljudmi v drugih organizacijaii zdnižeinega delr 3. ftler. Vzgojnoizobraževalna skupnost LJubljana....... ustanovljena s tem samoupravnim sporazumom, ima svoj statut, ki ga sprejme skupščina vzgojnoizobra-ževalne skupnoisti. Statut prične veljati, ko mu da soglasje skupščina občine Ljubljana Center. 6. člen '. Vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana Center je pravna oseba. Skupnost predstavlja predsednik skupščine vzgojnoizobraževalne skupnosti Ljublja-na Center. 7. člen Skupne potrebe delovnih ljudi in organizacij združenega dela na področju osnovnega šolstvaln v drugih oblikah vzgoje in izobraževanja, ki so širše-ga družbenega pomena, zadovoljujejo delovni Ijudje preko vzgojnoizobraževalne skupnosti v soglasju z občinsko skupščino. II. DELOVNO PODROCJE 8. člen Izhodišča za oblikovanje politike in programov skupnosti so družbeno dogovorjeni cilji, zakonski predpisi, družbeni dogovori in samoupravni spora-zumi. Naloge vzgojnoizobraževalne skupnosti so pred-vsem: — zagotavlja pogoje za uresničevanje vzgojno-izobraževalnih smotrcv samoupravne socialistično angažirane šole; — skrbi za organizacijo in razvoj vzgojnoizobra-ževalnih dejavnosti; — skrbi za zagotavljanje sredstev za dejavnost in krepitev materialne osnove vzgoje in izobraževa-nja; — upravlja ta sredstva in odloča o meriiih za njihovo delitev; — v sodelovanju s temeljniml organizacijamr združenega dela, krajevnlmi skupnostmi, občinskimi in mestno skupščino, izobraževalno skupnostjo Lju-bljana, druibenimi organizacijami in strokovnimi ustanovami spremlja in načrtuje programe razvoja vzgoje in izobraževanja; — razvija in utrjuje sa.moupravlianje na področ-ju vzgoje in izobraževanja, z namenom, da pri obli- kovanju in uresničevanju vagojnoizobraževalne de-javnosti zagotovi vpliv in interes pedagoških delav-cev in uporabnikov njihovih storitev. III. SAMOLPRAVLJANJE V SKUPNOSTI 9. člen *, t/pravljanje skupnosti temelji na načelih samo-upravljanja. Organi upravljanja skupnosti so: — skupščina vzgojnoizobraževalne skupnosti — izvršni odbor skupščine vzgojnoizobraževalne skupnosti _ .. — samoupravno razsodišče — odbor za samoupravni delavski nadzor. 10. člen Skupnost ima skupščino, ki jo sestavljata dva zbora: — zbor uporabnikov; sestavljajo ga delegati de-''¦•."lev združenih v temeljnih organizacijah združe-nega dela in delegati občanov združenih v krajevniH skupnostih; i — zbor izvajalcev; sestavljajo ga delegati delav-•v i? vzgojnoizobraževalnih zavodov s področjade--'-¦"inosti in delegati s področja družbenih organizacij in društev. 11. člen ¦ V skupščino skupnosti izvolijo delegaite: — delovni ljudje v združenem delu — občani v krajevni skupnostri — delovni ljudje v. organizacijah združenega de-la, ki opravljajo nalope na področju vzgoje in izo-braževaraja — osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost — družbenih organizacijah in družtvih Mandatno dobo, volitve, odpoklic in druga vpra- šanja ureja statttt. 12. člen Delegati skupščine so se dolžni o vseh vpraša-njih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina, pred-hodno posv^tovati z organizacijami, ki so jih dele-girale, posredovati morajo stališča svoje organizaci-je, dolžni pa so tudi svojo prganizaci.jo seznanjati s sklepi in stališči skupščine. 13. člen Skupščina skupnosti sprejme statut skupnosti in poslovnik o svojem delu. 14. člen Skupščina skupnosti dela na sejah. Oba zbora skupščine odločata in sklepata enakopravno. V primeru različnih stališč zborov se izvede po-stopek za uskiajevanje, določen s poslovnikom skup-ščine. 15. čler Skupščina skupnosti: — sprejema statut skupnostl in druge splošne akte skupnosti; — obravnava in odloča o vprašanjih v zvezi z organizacijo in razvojem vzgojnoizobraževalnih de-javnosti na območju skupnosti; — obravnava pripombe, mnenja tn priparočila ustanovlteljev, občinske skupSčine, vzgojnoizobraže-valne skupnosti Ljubljana, drugih samoupravnih in-teresnih skupnosti, organizacij in društev ter jlh obvešča o svojih ukrepih in stališčih; — odloča o kratkoročnih in dolgoročnih progra-mlh razvoja vzgoje in izobraževanja; — sprejema program za financiranje vzgojnito ln izobraževalnih dejavnosti; (— odloča o uporabi In razdelitvi sredstev skup nos'ti; — sprejema merila za delitev sredstev skupnostl za dejavnost vzgcjnoizobraževalnih zavodov v skladu z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi, z zakonom in z drugimi predpisi; — odloča o združevanju svojih sredstev s sred-stvi drugih vzgojnoizobraževalnih skupnosti za soli-darnostno uresničevanje skupno dogQvorjenih na-log; — daje občinski in mestni skupSčinl mnenja k razvojnim programom zavodov, ki opravljajo vzgoj-noizobraževalno dejavnost; — daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov na področju vzgoje in izobraževa- nja; — v sodelovanju z občinskimi in mestno skup-nostjo otroSkega varstva, z vzgojnoizobraževalnimi skupnostmi občin v Ljubljani in z vzgojno izobra-ževalno skupnostjo Ljubljana, odloča o gospodarje-nju s sredstvi samoprispevka za gTadnjo Sol in vzgojnovarstvenih zavodov (1972—1976); — ustanavJja posebna telesa za opravljanje do-ločenih nalog; — voli delegacijo v vzgojnoizobraževalno skup-nost Ljubljana in v izobraževalno skupnost SR Slo-venije; — razpravlja in odloča o zadevah, kl jih opravlja vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana; — voli izvršni odbor skupščine skupnosti, pred-sednika skupščine skupnosti in njegovega namest-nika; — voli samoupravno razsodišče. 16. člen Seja skupščine je sklepčna, če je navzočih vefi kot polovica delegatov vsakega posameznega zbora. Skupščina odloča na seji praviloma z večino gla-sov navzočih delegatov v posameznem zboru. , Statut, programi, splošni akti, finančni načrt in zaključni radun so sprejeti, če je zanje glasovala naj-manj dvotretjinska večina vseh delegatov v posa-meznem zboru. 17. člen Izvršni odbor skupščine skupnosti šteje 11 čla-nov. ' Izvršni odbor skupščine je enodomen. Clani izvršnega odbora morajo biti veriflciranl od vseh ustanoviteljev skupnosti. Izvršni odbor skupščine skupnosti predstavlja predsednik izvršnega odbora, ki ga imenuje skup-ščina skupnosti. 18. člen Izvršni odbor skupščine skuprlpsti: — izvaja politiko in vse sklepe skupščine; — izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe skupnosti ter druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina; — usklajuie delo posebnih teles; — pripravlja osnutke dmžbenih dogovorov, sa-moupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem. skupščini skupnosti; .— za opravljanje posameznih nalog in za pro-učevanje stanja in razvoja na posameznih področ-jih ustanavlja komisije; — sklepa po^Ddbe z vzgojnoizobraževalnimi za-vodi in zdrugimi organizacijami, ki opravljajo na-loge za potrebe skupnosti; — opravlia druge naloge, ki mu jih poverl skup-ščina skupnosti. 19 člen Sc;ia izvršnega odbora skupščine skupnosti 1e sklepdna, če je navzoča več kot polovica njegovih članov. Odloča z večino glasov vseh članov. ao. eien Za sporazumno odpravo sporov med organi up-ravljanja skupnosti in med ustanovitelji se ustanovi samoupravno razsodišče. Samoupravno razsodišče iz-voli skupščina skupnosti za vsak primer posebej. Delo samoupravnega razsodišča se določi s po-slovnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti. 21. člen Samoupravni delavski nadzor nad delom orga-nov upravljanja in strokovnih služb uveljavljajo ¦<"~>.t.i t.udi preko svojega odbora za samoupravni delavski nadzor. Volijo ga delegacije v krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela in delegacije v vzgojnoizobraževalnib zavodih iz vrst članov, ki niso delegati v vzgojnoizobraževal-ni skupnosti. Odbor za samoupravni delavski nadzor šteje 9 delegatov, ki jih izvolijo: — delavci v temeljr.ih organizacijah združene-ga dela 3 delegate; '— občani v krajevnih skupnostih 3 delegate; — delavci v vzgojnoizobraževalnih zavodih 3 de-legate. * 22. člen Mandatna doba članov odbora za samoupravni delavski nadzor traja 4 leta. Članu delavske kon-trcle preneha mandat pred potekom dobe v prime-ru, če ni več zaposlen v okviru volilne enote, ki ga je izvolila oziroma, če se je odselil iz občine, v kate-ri je skupnost ustanovl.jena. IV. FINANCIRANJE SKUPNOSTI 23. člen ' Za uresničevanje nalog s svojega področja zdru- ' žuje skupnost sredstva: — iz prispevkov od brutto OD, zbranih na pod-lagi družbenega dogovora in samoupravnih spora-zumov, sklenjenih med delavci v temeljnih organi-zacijah združenega dela občani v krajevnih skup-nostih, občani, ki samostojno opravljajo gospodar-sko ali negospodarsko dejavnost in vzgojnoizobra-ževalno skupnostjo po doseženi uskladitvi v skup-ščini občine oziroma v vseh občinah na območju ob-čin Ljubljane, — iz srsdstev, ki jih občani prostovoljno dajejo skupnosti, — iz sredstev samoprispevka, — iz solidarnostno združenih sredstev v vzgoj-noizobraževalnih skupnostih, — iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali od-lokom družbenopolitične skupnosti. V. PRISTOJNOSTI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTl LJUBLJANA . 24. člen Za uresničevanje določenih skupnih interesov. enotne politike in ukrepov za čim bolj skladen raz-voj vzgojnoizobraževalnih dejavnosti in pogojev za njihovo delo, za zagotavljanje solidarnosti, za oprav-ljanje zadev skupnsga pomena in usklajevanje dru-gib. potreb ustanovijo vzgojnoizobraževalne skupno-sti občin Ljubljane s samoupravnim sporazumom vzgojnoizobraževalo ski:pnost Ljubljana. 25. člen Vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana Cen-ter opravlja preko svoje delegacije v vzgojnoizobra-ževalni skupnosti Ljubljana naslednje skupne za-deve: — usklajuje letne, srednjerodne in dolgoročne programe razvoja vzgojnoizobraževalnih dejavnosti vzgojnoizobraževalnih skupnosti občin Ljubljane; — določa enotna merila in kriterije za financira-nje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti; — odloča o uporabi sredstev, ki jih za oprav-ljanje skupnih zadev združuje v vzgojnoizobraževaJ-ni skupnosti Ljubljana; — predlaga sprejem samoupravnih sporazumov ter dnižbenih dogovorov s področja njenega delo-vanja; — odloča o kriterijih in sredstvih za dopolnilno in strokovno izobraževanje delavcev na pc>droeju vzgoje in izobraževanja in o štipendi.jski politiki za področje vzgoje in izobraževanja; — odloča o programski politiki, usmeritvi in fi-nanciranju zavodov, ki so skupnega pomena za vzgojnoizobraževalno delo na območ.ju občin Ljub-ljane. Ti so- nižje glasbene šole, osnovna šola za izobraževanje odraslih pri DU Boris Kidrič, Vzgojna posvetovalnica, Vzgojni zavod J. Levca, Dom Malči Belič, Pionirski dom — pedagoška skupina, DEC; — odloča o uporabi sredstev, z dogovorom zdru-žene amortizacije od osnovnih sredstev; — odloča o razdelitvi sredstev za investicijsko vzdrževanje, ki jih združujejo vzgojnoizobraževalne skupnosti občin Ljubljane, — odloča o vseh ostaJih skupnih zadevah, ki jih je sporazufnno prenesla v vzgojnoizobraževalno sku-pnost Ljubljana. 26. člen V skupšdino vzgojnoizobraževaine skupnosti Iju-bljana izvoli skupščina vzgojnoizobraževalne skup-nosti obfiine Ljubljana Center 15 delegatov iz dele-gacij delavcev, združenih v temeljne orgainizacije združeiiega dela, občanov, združenih v krajevnih skupnostih in delovnih ljudi v organizacijah združe-nega dela, ki opravljajo naloge na področju vzgoje in izobraževanja. VI. JAVNOST DELA 27. člen Delo skupnosti m njenih organov je javno. Skupnost in njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost, tako o pripravi in sprejemu ak-tov kot tudi o izvrševanju naJog -z njenega delovne-ga področja. Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih lju-di in občanov, posebna poročila, interna glasila, ob-činska glasila in druga sredstva javnega obveščanja. VII. STROKOVNA SLUŽBA 28. člen Z namenom, da se zagotovi učinkovita in kvali-tetna strokovna priprava gradiv, enotna metodolo-gija pri reševanju skupnih zadev, kadrovska in fi-nančna racionalizacija, ustanavljajo vzgojnoizobraže-valne skupnosti občin Ljubljane in vzgojnoizobraže-valna skupnost Ljubljana skupno strokovno službo, ki se samoupravno organizira v delovno skupnost. 29. člen Strokovna služba neposredno uresničuje zako-ne, družbene dogovore, samoupravne sporazume in druge akte, spremlja in proučuje stanje in razvoj materialnih odnosov, zbira in analizira podatke, po-membne za delo skupnosti, pripravlja gradivo za seje skupščine in drugih organov skupnosti, strokov-no opravlja vse finančne zadeve, pripravlja osnutke in skiepe aktov, ki jih sprejemajo organi skupnosti (finančni načrt, zaključni račun, program skupnosti itd.), iri vsa druga finančna in administrativna opra-vila. 30. člen RazmErje med skupnostml in delovno skupnost-jo strokovne službe se uredi s pogodbo. , VIII. PREHODNE DOLOCBE 31. 61en „ Vzgojnolzobraževalna skupnost občine Ljubljana Center se mora konstituirati v skladu 2, ustavo SR Slovenije najpozneje do 31. decembra 1974. 32.člen Do konstituiranja akupnosti opravlja vse zadeve z njihovih področij temeljna izobraževalna skup-nost I^jubljana. IX. KONCNE DOLOCBE 33. člen ^" samoupravni sporazum velja z dnem, ko ga podpiše najmanj tri četrtine pooiblaščenih predstav- / 1'si.anoviteljev. uporabljati pa se prične z ob- likovanjem organov vzgojnoizobraževalne skupdosti. Ljubloaaa, dne 25. aktobra 1974 OSNUTEK Iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana-Center Na podlagi .... člena zakona o socialnem skrbstvu sklenejo delovnl Ijudje v združenem delu In delovnl ljudje iz krajevnib skupnosti skupaj z delavci iz or- ganizacij socialnega skrbstva na območju občlne LjubJjana Center Samoupravni sporazum o konstituiranju, o delovnem področju, organizaciji in načinu dela skupnosti socialnega skrbstva I. SFLOŠNE DOLOCBE 1. člen Za uresničevanje svojega osebnega in družbenega interesa za socialno skrbstvo se delovni ljudje iz or-ganizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti in iz krajevnih skupnosti povezujejo skupaj z delavci v organizacijah sodalnega skrbstva v skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, da v njej svobodno menjavajo svoje delo,.solidamo združujejo sredstva, dolo&jo delovne in razvojne programe socialnega skrbstva ter obseg pravic in način njihovega. uresničevanja. 2. aen Skupnost socialnega skrbstva uresničuje in izvaja na- loge s področja socialnega skrbstva po sprejetem programu. Za uresničitev programpv socialnega skrbstva zdru- žujejo delovni Jjudje potrebna sredstva po načelu vzajemnosti in solidamostf ter dolodajo način upo- rabe sredstev: 3. člen E>3lovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžr.osti iz socialnega skrbstva neposredno v svo-jih organizacijah in v skupnostih socialnega skrbstva prek svojih delegatov. 3. a 61en Za uklajevanje' politike na področju socialnega skrb-stva v SR Sloveniji ter za opravljanje tistih nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi se skupnost socialnega skrbstva povezuje v zvezo sfeupnostl soci. alnega skrbstva SR Slovenije. S ciljem usklajevanja politike na področju socialne-ga skrbstva v Ljubljani, bo skupnost sodelovala z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v občinah Ljubljane in se dogovarjala za izvedbo in financira. nje skupno dogovorjenih nalog. 4. člen V skupnosti sociataega skrbstva delovni ljudje uve-ljavljajo svoj interes pri programiranju, izvajanju nalog, samoupravnem načinu upravljanja, gospodar-jenju z združenimi sredstvi, za javnost dela ter pri drugih medsebojnih ra2nnerjih, pravicah, obveznostih in odgovornostih skupnosti socialnega skrbstva. II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA 5. 61en Skupnost socialnega skrbstva upošteva pri oblikova-nju politike razvoja in financiranja socialnega skrb-stva splošne dmžbene potrebe in družbene cilje, kl so določeni z zakonom, družbenimi dogovori in samo-upravnimi sporazumi v občini ter republiki. Združena sredstva je skupnost sodalnega skrbstva dolžna smo. tmo in racionalno uporabljati. 6. člen Delovni ljudje uresničujejo v skupnosti sodalnega skrbstva v imenu družbene skupnosti na osnovl spre-jete politike in finančnih nafirtov zlasti tele naloge: — sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja ter letne načrte "socialnega skrbstva, kl obsegajo izhodišča in prioritetne naloge socialnega skrbtva; programi morajo biti usJdajeni z druž-benim programom občine ter s programom raz-voja drugih družbenih dejavnosti ter predhodno sprejeti v javni razpravi v TOZD in krajevnih skupnostih, — združuje sredstva za uresničevanje nalog ter zago-tavlja racionalno uporabo sredstev, — organizira ln zagotavlja pogoje za spremljanje in proučevanje sociaJnih problemov in pojavov — pospešuje organiziranje prostovoljnega socialnega dela v krajevnih skupnostih in socialno-humani-tarnih organizacijah ter društvih — Ustanavlja strokovno socialno službo (Center za socialno delo> irr socialne zavode, ter skrbi za nji-hov razvoj in delovanje^ <— določa s samoupravnim sporazumom pogoje in kriterije za dodelitev družbenih denarnih pomodi in višino teh pomoči — določa prispevke uporabnikov v stroških posame-znih oblik in storitev socialnega skrbstva kot npr. pri: zavodskem varstvu, rejništvu itd. — opravlja javna pooblastila po predpisih o social-nem skrbstvu, družinskiti razmerjih, usposablja-nju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, izvrševanju vzgojnih ukre-pov ter po drugib predpisih, ki dajejo javna po-oblastila organom socialnega skrbstva — za opravljanje nalog iz prejšnje alinee skupnost pooblasti organ socialnega skrbstva, ki ga sestav-Jjajo delegati skupščine, ter strokovni deJavci Centra za socialno deio. — organizira pomoč občanom in družinam pri načr-tovanju družine, vzreji tn vzgoji otrok — skrbi za odkrivanje in usposabljanje za življenje in delo prizadetih otrok in mladostnikov ter dru-gih občanov — organizira varstvo in delo invalidnih oseb pod posebnimi pogoji — zagotavlja varstvo in oskrbo ogroženim občanom v socialnih zavodih — organizira varstvo in pomoč občanov na domu ter sosedsko pomoč — skrbi za razvoj in izvajanje rejništva otrok in ostarelih oseb — posveča posebno skrb f>trokom brez staršev tn otrokom, katerim starši ne morejo v zadostni meri zagotoviti pogojev za normalno rast in živ-ljenje — razvija skrbništvo za mladoletne in odrasle osebe — skrbi za resocializacijo družbeno neprilagojenih oseb — zagotavlja pomoč osebam, ki iz drugih upravide-nih 'razlogov potrebujejo pomoč — zagotavlja pogoje za raziskovanje in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje strokovnih de-lavcev v socialnem skrbstvu. 7. člen Program skupraosti socialnega skrbstva izhaja iz ana-lize potreb delovnih ljudi in možnosti družbe. Dele-gati skupnosti socialnega skrbstva zastopajo pri obli-kovanju programov neposredni interes občanov, de-lovnih ljudi in organizacij, da se zagotovi njihova socialna vamost in upoštevajo splošne družbene po-trebe. III. SAMOUPRAVLJANJE 8. člen Za uresničitev ciljev in nalog skupnosti socialnega skrbstva člani skupnosti odiočajo delovnih ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela in dru- štvih na področju socialnega skrbstva ter prek dele-gatov v skupščini skupnosti socialnega skrbstva. 9. člen Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organiza-cijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih, v samo-upravnih organizacijah in skupnostih socialnega skrbstva delovni ijudje odločajo o programu sociaJ-nega skrbstva. o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, o višini stopenj prispevkov za socialno skrbstvo, sklepajo o tem samoupravne sporazume ter obravnavajo poročilo o izvajanju sprejetega pro-grama ter o delu skupnosti socialnega skrbstva. 10. člen Skupnost socialnega srbstva ima skupščino. Organi skupnosti so: — izvršni odbor — dva sveta kot organa socialnega skrbstva za opravljanje javnih pooblastil in — komisija za samoupravni nadzor. Skupščina ima lahko tudi komisije, odbore in druga telesa za opravljanje določenih nalog. 11. člen Skupščina ima dva zbora: — zbor uporabnikov — predstavljajo delegati delav-cev združenih v temeljnih organizacijah združene-ga dela in drugih samoupravnih organizaoijah in skupnostih ter delegatov občanov in d«lovnih ljudi organiziranih v krajevnih skupnostih in — zbor izvajalcev — predstavljajo delegati delavcev, kl delajo v organizacijah socialnega skrbstva. 12. člen Skupščina ima 50 članov. Zbor uporabnikov ima 35 delegatskih mest: — iz temeljnih organizacij združenega dela in iz drugih samoupravnih organizacij in skupnosti 60 delegatskih mest — iz krajevnih skupnosti 16 delegatskih mest Zbor izvajalcev ima 15 delegatskih mest: — iz delovnih organizacij socialnega skrbstva - 10 delegatskih mest — iz družbenih organizacij in dru&tev, ki delujejo na področju socialnega skrbstva • 5 delegatskih mest Mandat delegatov skupščin traja štiri leta. Izvolitev in odpoklic delegatov se vrši na način ln po postopku, ki ga sprejme občinska konfeirenca SZDL in občinski. svet zveze sindikatov, upoStevati pa se morajo določbe zakona o socialnem skrbstvu. Za ustavnost in zakonitost svo.jega dela so delegati odgovorni organlzacijam, ki so jih volile v skupščino skupnosti. Delegati skupščine so se dolžni posvetovati s svojiml organizacijami o vseh vprašan.jih o katerih razprav-Ija in sklepa skupščjna ter ji posredovati stališča svoje organizacije. 13. člen ' Vsak delegat v skupščini ima pravico dajati pobude za obravnavo vprašanj s področja de!a skupščine, predlagati ustrezne rešitve, postavljatd vprašanja skupščini in izvršnemu odboru skupnosti. 14. člen Skupščina skupnosti razpravlja in odloča enakoprav-no na skupnem zasedanju obeh zborov: — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti — ugotovi sprejem programa razvoja socialnega skrbstva in skrb za njegovo izvršitev — sprejema programe in načrt dela skupmosti — sprejema finančni načrt in zaključni račun skup-nosti — sklepa družbene dogovore in samoupravne spora-zume — sprejme poslovnik o svojem delu tn delu drugih njenih organov — določa načela in merila za delitev in uporabo sredstev s katerimi razpolaga — odloča o združevanju sredstev skupnosti — odloča o najemanju kreditov — obravnava problematiko spctalnega skrbstva na svojem obmodju — daje pobudo za sodelovanje z drugimi skupnost mi sooialnega skrbstva, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi organiza-cijami in organi o vprašanjih skupnega pomena — obravnava pripombe, mnenja in priporočila občin-sne skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter jih obvešča o svojiii ukrepih in stališčih — daje pobudo in predlaga sprejem predpisov_ s področja socialnega skrbstva — daje pobudo in odloča o ustanovitvl Centra za socialno delo in socialnih zavodov ter drugih orga-nizacij združeneea dela na področju socialnega skrbstva — voli in odpokliče člane organov skupnosti — voli in odpokliče predsednika in namestnika pred. sednika skupščine — imenuje in.razrešujp člane občasr.ih teles skupno-sti — voli delegacijo za skupščino družbenopolitične skupnosti — voli delegate za. skupščino zveze skupnosti po na-čelu enakopravne zastopanosti obeh zborov — imenuje in razrešuje direktorja Ceratra za social-no delo po javnem razpisu — opravlja še druge naloge določene z zakonom in s tem statutom. 15. člen Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov skupš6ine. V primeru, če ni doseženo soglasje, oba zbora iz-volita skupno kamisijo petih članov, da predloži ustrezno soglasno rešitev. V komisijo za usklajevanje izvoli vsak zbor izmed svojih delegatov po dva člana. Clan komisije je tudi namestnik predsednika skupščine, ki vodi delo komi-sije in ji predseduje. Ce do soglasne rešitve tudi v tem primeru ne pride, odloča o tem vprašanju ustreizen zbor skupščine ob-čine. Sklep skupščine občinp velja do sprejema ustre-zne rešitve v skupščini skupnosti. 16. člen Izvršni odbor je izvršilni organ skupnosti. Izvršnl odbor šteje 12 članov, ki morajo biti izvoljeni izmed članpv delegacij obeh zborov. Izvršni odbor voli izmed sebe predsednika in na-mestnika predsednika. Naloge izvršnega odbora so: — izvaja politiko in sprejema druge odločitve ter sklepe skupščine skupnosti' , — izvaja družbene dogovore in samoupravne spora-zume, programe in druge splošne akte skupnosti — usmerja delo strokovne službe, — pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov in — opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, ki so določene s statutom. 17. Clen Skupnost iraa za opravljanje javnih pooblastil dva sveta: 1. svet za varstvo družine 2. svet za varstvo odraslih Sveta opravljata javna pooblastila in odločata po predpisih o socialnem skrbstvu, družinskih razmer- jih, usposabijanju otrok in mladostnikov z motnjaml v telesnem in duševnem razvoju, izvrševanju vzgojnih ukrepov ter po drugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organu socialnega skrbstva. Sveta imata po pet članov Predsednika in člana svetov voli skupščina izmed članov delegacij. Clan sveta je tudi strokovni delavec, ki pripravi gradivo za sejo. Mandatna doba članov sveta traja štiri leta. 13. člen Ker je socialno skrbstvo dejavnost posebnega druž-benega pomena so skupščina skupnosti in njeni iz-vršilni organi dolžni obveščati vse člane skupnosti, skupščine občine in družbenopolitične organizacije o uresničevanju progratnov in o uporabi sredstev za socialno skrbstvo. 19. «len Skupnost ima komisijo za samoupravni nadzor. Komisija za samoupravrn nadzor šteje 5 članov, kl jih voli skupščina izmed delegatov obeh zborov. 20. člen. Komisija za samoupravni nadzor opravlja' nadzor-stvo nad izvajanjem v skupnosti sprejetie politike, nad trošenjem sredstev skupnosti, ter nad delova-njern organov skupnosti in strokovne službe skup-nosti. 21. člen Delovno področje komisije za samoupraimi nadzor, pravice in dolžnosti njenih članov določi podrobneje statut skupnosti. Skupščina skupnosti odloča enakopravno s pristoj. nimj zbori skupščine občine o tistih vpražanjih so- oialnega skrbstva, ki jih določa statut skupščine ob- čine. IV. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 23. člen Prvo sejo skupSčine skupnosti skliče iniciativnl od-bor, ki ga je imenovala skupščina pbčine. Iniciativni odbor vodi delo skupščine do njenega tonstituiranja. 24. čleti Spremembe in dopolnitv.e tega samoupravnega spo razuma lahko predlagajo člani skupnostd socialnega skrbstva. 25. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga padpiše najmanj 3/4 pooblaščenih podpisnikov, člancw skup-nosti socialnega skrbstva. Samoupravni sporazum začne veljati 8. dan po objavi v uradnem glasilu občine, potem ko ga je pcttrdila skupščina občine. Iniciativna cxibor za ustanavitev skupnosti socialnega skrbstva OSNUTEK Na podlagi drugega odstavka 8. Člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) sklenejo delov- nl Ijudje v združenem delu in delovni Ijudje ter starši v krajevnlh skupnostih na obtnočju občine CENTER Samoupravni sporazum o ustanovitvi, o delovnem področju, o organizaciji in načinu dela skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Center I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen • Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok se združujejo delovni ljudje' po terheljnih organiza-cijah združenega dela in drugih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostD ter starši in drugi občani v krajevnih skupnostih, skupaj z delavci, ki delajo v organizacijah združenega dela in društvih na področ-ju otroškega varstva v občini Ljubljana-Center v skupnost otroškega varstva. V tej skupnosti svobodno menjavajo svoje delo, solidarno zdryžujejo sredstva, določajo delovne in razvojne programe družbepega varstva matere, otro-ka in družine ter obseg pravic in način njihovega uresničevanja. 2. člen ' . Skupnost otroškega varstv^ uresničuje in izvaja na-loge s področja družbenega varstva otrok po spre-jetem programu, družbenem dogovoru in samouprav-nem sporazumu. Na podlagi tega programa pa se z družbenim do-govorom in samoupravnim sporazumom u^klajujejo in urejajo družbenoekonomski in drugi odnosi v okviru skupnosti otroškega varstva. 3. člen Program skupnosti otroškega varstva izhaja iz obstoječega stanja, analiz, možnosti in potreb delov-nih ljudi, ter družbenih vzgojno izebraževalnih smo-trov. Delegati skupnosti otroškega varstva zastopajo pri oblikovanju programov neposredni interes otroka ter interes delovnih ljudi in njihovlh organizacij. 4. člen Skupnost otroškega varstva omogoča delovnim ljudem neposreden vpliv na programiranje in zdru-ževanje. sredstev, samoupravno delovanje, izvajanje nalog in javnost dela. Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pra-vice in dolžnosti v skupnosti otroškega varstva ne-posredno in preko svojih delegatov. 5. člen Zaradi usklajevanja politike na področju družbe-nega varstva otrok v SR Sloveniji ter izvajanja na-log, ki terjajo širšo solidarnost všeh delovnih ljudi, se skupnost otroškega varstva združuje v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. 6. člen Skupnost otroškega varstva pri oblikovanju po-litike razvoja otroškega varstva in njenem ureshiče-vanju družbene cilje, ki so določeni z zakonom, druž-benimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi^ in te-kočo ekonomsko politiko. Vsa za ta namen pridobljena sredstva je skup-nost otroškega varstva dolžna smotmo in racionalno uporabljati. 7. Clen Skupnost otroškega varstva: — spremlja razmere, v katerih živi družina' z otroki in pripravlja v interesu otrok predloge ter ukrepe za izboljšanje teh razmer (denarne dajatve, dnevno varstvo otrok, davčna politika, stanovanjska politika — stanovanjske razmere in subvencionira-nje. socialno skrbstvo); — sprejema prpp:ram razvo.ia družbenega varstva otrok v sodelovanju s temei.fnimi organizacijami druženega dela, krajevnimi skupnostmi, občinami, or-ganizaci.iami, stfokovnimi ustanovami in službimi — na podlagi spre.ieteea proerama razvoja dmž-benega varstva otrok spre.iema letni"načrt uresniče vanja nalog in oblik družbenega varstva otrok; — združu.ie in usmeria sredstva po načelu vza jemnosti in solidarnosti za uresničevan.ie spre.ietega progTama; — določa denarne da.iatve otrokom v skladu ? zakonom o družbenem varstvu otrok in o skuDnostf.i otroškesa varstva in s samounravnimi soorazumi o programu otroškega varštva in o združevanju sred-stev za niihovo uresničitev; — dolo^a okvirne kriterije za sprejem atrok v vzgojno varstveni zavod; — določa enotne osnove, meril za določevanie cene storitve vzgo.inovarstvenega zavoda in višine pri-spevka staršev k ceni; — razvi.ja razne oblike vzgo.inovarstvene de.jav-nosti za doienfke in predšolske otroke in kriteri.ie za vkl.jučit.ev otrok v te oblike otroškp^a varstva (vzgo.1-novarst.^eni 7svnrt, varstvo v» drugih družinab in raz-širjene deiavnosti) — razviia posebne oblike varstva in vzgoje za razvojno. telosno ali duSevno motene otroke; — vzoodbu.ia združevanie občanov na obmoMu kra.ievne skupnosti za posoeSpvanie razvoia otroške-g& varstva v skiadu s specifičnjmi ootrebami teea . področia. za prilaeoditev oblik družbeneea varstva otrok notrebam zanoslenjb staršev in uvel.iavitev ne-posrednega odiočania obfianov v krajevni skupnosti' — zapntavlia racionalno oorabo sredstev pri ve čanju vz°roinovarstvp.n1h zmofjliivosti; — skrbi za racionaino nrganizaci.io vzgoinovar-stvene dejavnosti na območju skupnosti otroškepa varstva: — sodeluie z drueimi samoupravnimi interesni-mi skupnostmi zlasti s skutDnostio socialnega skrbst-va, zdTavstva, skiipnostio vzgoie in izobraževania ter stanovaniskimi skupnostmi pri ureianju zadev sknn-negra interpsa pomembneea za otroke in se z niimi sporazumevaio o načrtovaniu in izvaianiu skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev. 8. člen Na zborih delovnih l.iudi v temeljnih organizaci-lah združenega dela in drugih samoupravnih orga-nizaciiah in skupnostih v kraievnih skupnostih ter v temelinih organizaciiah združenega dela in društvCT na Dodručju otroškega varstva, delovni ljudje in obfiani: — odločajo o sklepanju samoupravnih spora-nimov — o programu otroškega varstva in o združeva-nju sredstev za njihovo uresničitev — o višini stopnje prispevkov za otroško varstvo — obravnavajo poročilo o izvajanju sprejetega programa ter o delu skupnosti otroškega varstva — delegirajo delegate v skupščino in predlagajo njihov odpoklic SAMOUPRAVLJANJE V SKUPNOSTl 9. člen Upravljanje skupnosti temelji na načelih samo-upravljanja. Organi upn.vljanja skupnosti so: skupščina skupnosti, izvršni odbor, samoupravno razsodišče, odbor za samoupravni delavski nadzor, 10. «en Skupnost^lma skupščino, ki jo sestavljata dva zbora: — zbor delegatov uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev združenih v organizacijah združe-nega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegatov staršev in drugih delovnih ljudi organiziranih v krajevnih skupnostih. Zbor ima dve tretjini delegatov. — zbor delegatov izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev, ki delajo v temeljnih organizaci-jah združenega dela in društvCi na področju otro-škega varstva. Zbor šteje eno tretjino delegatov. 11. člen Skupščina skupnosti otroškega varstva razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Od-ločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov skupščine. Kadar je sklep sprejet samo na enem izmed zbo-rov skupščine ali kadar je sprejet v različnem bese dilu, se prične usklajevalni postopek med zboroma Četudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanjih-od katerih je bist-veno odvisno delo skupnosti otr. varstva, ki so do-ločene v njenem statutu, lahko skupščina družbeno politične skupnosti na predlog svojega izvršnega sve-ta s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje. Sporna vprašanja o katerih se ne odloča po prej-šnjem odstavku rešuje arbitraža v skladu s postop-kom, ki ga določa statut občine. 12. Clen Skupščina skupnosti ima delegatov V skupščino skupnosti otroškega varstva volijo delegate: — temeljne organizacije združenega dela, ki za-gotavljajo sredstva za družbeno varstvo otrok — 1/3 — krajevne skupnosti — 1/3 — temeljne organizacije zdrnženega dela in dru-štva, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok — 1/3 Mandat delegatov skupščine skupnosti traja 4 leta. Delegati skupščine so se dolžni posvetovati s svo-jimi organizacijami oz. konferencami delegatov o vseb vprašanjih o katerih razpravlja in sklepa skupščina ter ji posredovati stališče svoje organizacije oz. svoje konference delegatov. 13. eien Skupščina skupnosti otroškega varstva sprejme statut skupnosti in poslovnik o svojem delu. 14. člen Skupščina skupnosti otroškega varstva: — daje predlog programa družbenega varstva otrok v obravnavo delovnim ijudem in občanom ter ugotovi, da je program družbenega varstva otrok sprejet¦ — skrbi za uresničevanje družbenega programa — predlaga ukrepe za izboljšanie razmer v ka-terih živi mati oz. družina z otroki — obravnava in potrjuje okvire kriterijev za sprejem otrok v vzgojnovarstvene zavode ter določa izhodišča kriterijev za cene storitvam vzgojnovarstve-nih zavodov in višine prispevkov staršev — sklepa o povečanju zmogljivosti vzgojnovar-stvene dejavnosti in o pospeševanju razvoja poseb-nih oblik otroškega varstva za razvojno, duševno ali telesno motene otroke — skrbi za racionalno organizacijo vzgojnovarst-venih dejavnosti in daje pobude ter predlaga spre-jem predpisov, ki zadevajo interese otrok — skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev v WZ — v skJadu s samoupravnim sporazumom daje mnenje o pogojih za pravice do otroškega dodatka in višine denarnih dajatev otrokom — sprejema finančni načrt skupnosti — sprejema zaključni račun in poročilo o delu skupnosti — voli in odpokliče člane organov skupščine — voli predsednika in podpredsednika skupščine — delegira delegate za sodelovanje pri delu v skupšftini občine — delegira delegate za skupščino zveze skupno-sti z območja ljubljanskih občin in zvezo skupnosti SRS — voli izvršilni odbor skupščine skupnosti — voli samoupravno razsodišče — voli odbor za samoupravni delavski nadzor — skrbi za politiko štipendiranja potrebnih kadrov. 15. člen Skupščina ima izvršilni odbor, ki šteje 11 članov. Člani so voljeni izmed delegatov obeh zborov. Izvršilni odbor: — izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine skupnosti otroškega varstva — izvaja družbene dogovore in samoupravne spo-razume, — sprejema programe in druge splošne akte skupščine skupnosti — usmerja delo strokovne službe — pripravlja predjoge splošnf.i aktov in sklepov — opravlja druge naloge iz pristojnosti skupno-sti otroškega varstva za katere tako določajo statut skupnosti — za opravljanje posameznih nalog ustanavlja komisije — pripravlja in predlaga osnutke samoupravnih dogovorov in drugih potrebnih aktov, ki jih daje v razpravo skupščini. Seja izvršilnega odbora skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih najmanj 2/3 njegovih čla-nov. Odloč-a z večino glasov. 16. člen Za sporazumno odpravo sporov med skupnostjo in med ustanovitelji se ustanovi samoupravno razso-dišče Samoupravno razsodišče izvoli skupščina skup-nosti. Delo samoupravnega razsodišča se določi s po-sebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti. 17. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pra-vic v skupnosti otroškega varstva, imajo delovni lju-dje in občani pravieo in dolžnost, da uveljavljajo sa-moupravno kontrolo tudi preko odbora za samou-pravni delavski nadzor Volijo delegacije v krajevriih skupnostih, v orga-nizacijah združenega dela in delegacije v vzgojno- varstvenih zavodih iz vrst članov, ki niso delegati v skupnosti otroškega varstva. Odbor za samoupravni delavski nadzor šteje 9 članov, ki jih delegirajo: — delavci v terfteljnih organizacijah združenega dela — 3 delegate — občani v krajevnih skupnostih — 3 delegate — delavci v vzgojnovarstvenih zavodih — 3 de-legate. 18. Llen Mandatna doba za samoupravni delavski nadzor traja 4 leta. Clanu delavskega nadzora preneha man-dat pred potekom dobe v primeru, če ni več zaposlen v okviru volilne enote, ki ga je delegirala, oziroma, če se je odselil iz občine, vkateri je skupnošt usta-novljena.. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE * 19. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga pod-•piše najmanj 3A pooblaščenih podpisnikov članov skupnosti otroškega varstva in začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine Ljubljana-Center, osrni dan do objavi v uradnem glasilu občine Center. OSNTJTTCK Izhajajoč iz svojih potreb in interesov ter zaveda-joč se svojlh v ustavi SRS zagotovljenih pravic, so delovni Ijudje v združenem delu, v krajevnih skup nostih in delavci v kulturi sklenili, da v občini Ljub- ljana....... ustanove kulturno skupnost. Hotenje, da bi kulturna deja-vnost uveljavila svoj posebni družbeni pomen in da bi delovni ljudje in občani dejavno in soustvarjalno zadovoljevali svoje kultur-ne potrebe in razvijali ustvarjalne sposobnosti ter s tem ciljem odločali y svobodni mcnjavi dela o kulturnlh dcjavnostih, njihovi rasti in skladnem kul-turnem razvoju je temeljno vodilo tega Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kulturne skupnosti v občini Ljubljana Center I. SPLOSNE DOLOCBE 1. čden Samoupravni sporazum o ustaraavitvi kulturne skup-nosti v občini Ljubljana-Center določa: — delovno področje kultume skupnosti — organizacijo skupnosti — način odločanja v skupnosti — pooblastila in odgovomosti skupščine in drugih organov upravljanja skupnosti — pravice, obveznosti in odgovarnosti delegatov — način nadzora ustanavitel.iev skupniosti nad delom organov upravljanja in delom strokovne službeskup-nosti — volilna teJesa v organe skupnosti — razmerje med kulturno skupnostjo občine tn skupščine občine — raamerje med kulturno skupnostjo občine in ljubljansko (mestno) kulturno skupnostjo — razmerje med kulturno skupnostjo občine in kul-turno sikupnostjo SBS — sredstva kultume skupnosti — sodelovanje z drugimi kulturnirni skupnostml ta drugimi samoupravnimi interesntmi skupnosfcmi II. DELOVNO PODROCJE KULTURNE SKUPNOSTl 2 člen Kultuma skupnost občine Ljubljana-Center se usta-novi kot samoupraVna interesna skupnost po-sebnega družbenega pomena za ure&ničevanje po-menov in ciljev socialistične kulture, za uveljavlja-nje kulture kot vsebine življenja človeka, za uresni-čevanje svobodne menjave dela, za uveljavljanje so-cialističftega humanizma in uresničevanje drugih skupnih interesov delovnih ljudi na območju občine LjubUana-Center. Zato kulturna skupnost opravlja predvsem naslednje naloge: 1. načrtuje razvoj kulture po načelih socialističnega samoupravljanja in humanizma v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora; 2. skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi; 3. spodbuja kultumo vzgojo v sodelovanju z družbe-nopolitičnimi, vzgojnimi in znanstvenimi dejavniki; 4. organizira postopek dogovarjanja o programu in financiranju kuLturnih dejavnosti; 5. skrbi za zagotavljanje sredstev za Izvajanje pro-gramov temeljne dejavnosti, Investicij in investicij-sko vzdrževalnlh del, upravlja ta sredstva in določa pogoje za njihovo uporabo; 6. opravlja družbeni in strokovni nadzor nad izpoJ-njevanjem svojega prt^rama ter v primeru necprav-ljenega ali slabo opravljenega dela izvaja sankcije; 7. uveljavlja načelo, da so rezultati dela nosilcev pro-grama osnova za njihov družbeni in ekonomski po-ložaj; 8. spodbuja ustanavljanje žariSC kultumega ustvar-janja In kultumega življenja ter komisij za kulturo v temeljnih organizacijaii združenega dela in krajev-nih skupnostih; 9. skrbi za štipendiranje in usposabljanje kadrov na področju kulture; 10. Ustanavlja In ukinja kulturne institucije (v so-delovanju z abčinsko skupščino); 11. spodbuja kulturno ustvarjalnost in daje prizna-nja za kvalitetno umetniške in kulfcurno znanstvene dosežke; 12. skrbi za varstvo kulturne dediščine; 13. načrtuje izvajanje razširjene reprodukcije na področju kulturnlh dejavnosti; 14. podpira znanstveno delo na območju občine Ljub-ljana-Center, kl je povezano s kulturnim delom; 15. začenja in organizira postopek dogovarjanja z drugimi kulturnimi in ostalimi samoupravnimi inte-resnimi skupnostmi (o svojem programu) in ena-kopravno sodeluje pri tem dogovarjanju ter pri ustanavljanju možnih skupnih (koordinacijskili) or-ganov; 16. skrbi za ustrezno obveščanje; 17. lahko ustanavlja na svojem področju v interesv razvoja posameznih dejavnosti še posebne samo-upravne kulturne enote; 18. sodeluje z drugimi kulturnimi staipnostmi pri načrtovanju razvoja kulture in skupnih kulturnih akcij na liršem ljubljanskem območju in Sloveniji; 19. Razvija stike s Slavenci zunaj Slovenije in Jugo-6lavije; 20. razvija stike s fcultumimi skupnostml pobratenlh občin; 21. razvija povezovanje slovenske kulture s kultura-mi narodov in narodnosti Jugoslavije iu drugih na-rodov ter skrbi za uveljavljanje slovenske kulture v svetu (lahko tudi samostojha točka); skrbi za razširjanje in seznanjanje s kulturnimi do-sežki drugih bratskih narodov in narodnosti Jugo-slavije; 22. skrbi za pospeševanje' kulturne dejavnosti itali-janske in madžarske narodnostne skupnosti (velja zlasti za občino Ljubljana-Center); 3. člen Temeljno izhodišče kulturne politike kulturne skup-nosti občine Ljubljana-Center so spoznani interesi in potrebe delovnega človeka in proizvajalca v adruženem delu kot subjekta kulturne politike, us^varjalca in soustvarjalca kultnre. 4.člen Kulturna skuipnost opravlja svoje naloge na podlagi ietnih in večletnih programov kultume dejavno&ti, usklajenib. s plani gospodarskega in družbenega raz-voja občine in republike. Razvojni program kulturne skupnosti zagotavlja širši druibeni interes ter dolgo-ročnosl in stabilnost v zagotavljanju osebnlh in skupnih kulturnih potreb, ki jih ugatavljajo, obliku jejo in usklajujeja neposredno in organizirano de-lavci s področja kultvirnih dejavnosti In uporabniki njihovih storitev ob sodelovanju družbeno političnih organizacij. Tako sestavljeni in sprejeti programi kulturne skup-nosti predstavljajo sestšvnl del tega samoupravnega sporazuma. 5.61en Za kulturno dejavnost štejejo vse obllke ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot ter varstva fcul- turne dediščine: književnost, knjižničarstvo in založništvo, glasbena in plesno-baletna dejavn<»st, likovna in galerijska dejavnost, oblikovanje, urbani- zem in arhitektura. filmska dejavnost in kinematografija ter kinofika- cija, gledaiiške dejavnosti, muzejske dejavnosti, varstvo arhivskega gradiva, spomeniško varstvo, radio in televizija, in druge kultume dejavnosti, ki jih poklicno ali lju- biteljsko oipravljajo posamemi ustvarjalci, poustvar- jalci, organizacije združenega dela, kulturne organi- zacije, združenja in druge delovne skupine na pod- ročju lculturnih dejavnosti. III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 6.člen Stalni organi skupnosti so: skupščina, izvršilni od-bor, odbor samoupravne kontrole ter strokovni od-bori in komisije. Skupnost lahko ustanovi občasne organe za izvaja-nje posameznih nalog. Skupnost ima svojo strokovno sliožbo. Skupno&t lahko z drugimi samoupravnimi intere-snimi skupnostmi ustanavlja skupne organe in služ-be za opravljanje skupnih zadev. 7. člen Sktipščina je najvišji organ upravljanja skupnosti. Skupščino seStavljajo delegati, ki jih delavci delov-nih organizacij tn skupnosti, ki opravljajo kulturno dejavnost ter delovni ljudje drugih organizacij zdru ženega dela in skupnosti kot člani skupnosti volijo in odpokličejo. Delegati v sfcuipSčini so članom kuiturne skupnostl, ki so jih tevolili, odgovorni za svoje delo 8. člen Skupščino kulturne skupnosti sestavljata zbor zdru-ženega dela in krajevnih skupnosti, (zbor delegatov delavcev, zidruženih v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih) in zbor delavcev v kulturi (zbor dele-gatov delavcev organizacij in skupno&ti, ki opravlja-jo kulturne dejavnosti). Sknpščina šteje 40 delegatov In je dvodomna. 9.ftlen Izvršilni odbor je enodomen in šteje 9 člaiwv, ki ne morejo biti istočasno tudi delegati v skupščini. 10. člen Strokovne odbore sestavljajo poleg delegatov v skupščini tudi delovni ljudje, ki so zainteresirani za razvoj in bogatenje določenega umetniškega pod-ročja. Strokovni odbori se morajo razvijati v samoupravne skupnosti za posamezna področja kulturno umet-ni.%k6>ga delovanja. ll.dlen Odbor samoupravne kontrole sestavlja^jo predstavni-ki ftlanov' kulturne skupnosti. Odbor sainoupravne kontrole šteje 3 člane. Po enega člana izvolijo: 1. delegati iz temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti, ki opravljajo kulturno dejavnost; 2. delegati iz temeljnih organizfccij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in de-lovni ljudje svobodnih poklioev, kmetov, obrtnikov in njim podobnih dejavnosti; 3. skupščina občine Ljubljan»Center Ta član bkrati opravlja funkcijo predsednika odbora. IV. NACIN ODLOCANJA V SKUPNOSTl 12. Clen Sktipščina kulturne skupnosti razpravlja in odloča. na skupnem zasedanju obeh zborov. Oba zbora skup-nosti sta enakopravna. Odločitev skupščine je spre-'jeta, če je zanjo glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov. Ce sklep ni sprejet v pbeh zborih v enakem besedilu, se prične usklajevalni postopek med z-boroma. ki je predvlden v statutu in poslov-niku 13.61en Delo organov skupnosti je javno. Pred odločanjem o dolgoročnih in kratkoročnlh pro- graraih razvoja kulturne dejavnosti, štatutu, finanč- nem načrtu in drugih pomembnih dokumentih skup- nosti je skupščina skupnosti dolžna dati le-te v raz- pravo ustanoviteljem skupnosti. Po odločitvi mora skupščina obvestiti ustanovltelje skupnosti o svo.iib odločitvah. V. POOBLASTH^\ IN ODGOVORNOSTI SKUPŠCINE IN DRUGIH ORGANOV UPRAVUANJA 14. člen V pristojnost skupščine sodi:- — dogovarjanje z občinsko skupščino, dnigimi sa-moupravnimi interesnimi skupnostmi in TOZD o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo; — samoupravno sporazumevanje s TOZD in krajev. nimi skupnostmi o združevanju sredstev za ure-snlfievanje nalog skupnosti; — sprejemanje statuta. poslovnika o delu organov skupnosti in drugib splošnih aktov; — sprejemanje letnega ali večletnih pragramov, fi-nančnega nafirta in zaključnega računa skupnostl; — določanje načel in meril za notranjo delitev sred- stev skupnosti In odločanje o razdelitvi sredstev skujpnosti; — sklepanje samoupravnih sporazumov o uresniče-' vanju in financiranju programa skupnosti;, , — odločanje (soodločanje z občinsko skupščino) o ustanavljanju in ukinitvi kulturnih insifctucij in dejavnosti; — odločanje o kadrovski in investicijski politiki; — obravnavanje in sprejeonanje poročil o delu- ot-ganov skupnosti; — odločanje o združevanju sredstev skupnosti s sred-stvi drugih skupnosti ali organizacij za financi-ranje nalog, ki so skupnega pomena; — odločanje o najemanju in dajanju pofeojil ter do-ločanju pogojev za to; — izvolitev predsednika in podpredsedmikov skup-ščine ter predsednika in članov izvršilnega odbo ra in odbora samaupravne kantrole; — izvolitev vsakokratne delegacsije v skupščino kul-turne skupnosti Slovenlje: — izvajanje vseh drugih nalog, določenih z zakoni in s statutom skupnošti. 15. člen Izvršilni odbor je izvršilni organ skupščine skupno-sti in je odgovoren za izvajanje njenih sklepov. Izvršilni odbor opravlja zlasti tele naloge: — oblikuje predloge statuta, družbenih dogovorov in drugih splošnih aktov, programa dela, finanč-nega načrta in zaključnega računa ter poročila o delu organov in služb skupnosti in jih predlaga skupščini v razpravo in odlo^anje; — spremlja in nadzoruje izvrševanje prbgrama skup-nosti in finančnega načrta; — razpolaga s šredstvi skupnosti v mejah finandnega načrta; — sklepa pogodbe z uporabniki sredstev skupnosti v skladu z merili in programsko usmeritvijo skupšfiine; — navezMje in vzdržuje stike z drugimi organi in organizacijami ter drugimi kulturnimi skupno-stmj; — irrienuje tajnika skupnosti ter predsednike in čla-ne svetov strokavnih odborov in komisij; — ustanavlja občasne organe skupnosti ter imenuje njihovo sestavo; — usklaja delo strokovnih odborov, komisij in ob-6asnih organov skupnosti in obravnava njihova poročila; — nadzoruje in usmerja delo strokovne službe; — predlaga skupščini skupnosti najemanje posojil iz drugih virov in dajanje posojil iz sredstev skupnosti; — imenuje člane ali del član^v uredniških odborov publikacij in glasil, katerih založnik in izdajatelj je skupnost sama ali skupaj z drugimi skupnost-mi oziroma organizacijami; — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skup-ščina. 16. člen Odbcr samoupravne kontrole je organ notranjega nadzora skupnosti. Odbor samoupravne kontrole ima predvsem tele na-loge: __nadzoruje zakonitost poslovanja organov sikup- nosti; — preverja skladnost porabe sredstev skupnosti z merili in programom skupnosti; — sodeluje z organi notranjega nadzora kulturnih institucij in ZKPO; — uporablja podatke strokovnih služb skupnosti in SDK; __daje skupščini v obravnavo ugotavitve in doku- mentacijo; — sodeluje z družbenim pravobranilstvom samouprav- ljanja in javntm tožilstvom. VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTl DELEGATOV 17.61en Delegati v skupščini: — sodelujejo prl odločanju na podlagi interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so jih izvolile, upoštevajoč pri tem interese drugih samoupravnih organizacij in skup-nosti ter splošno družbene interese in potrebe; — redno poročajo delovnim ljudem in občanOTti v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih o delovanju skupnosti, stališčih in sklepih njenih organov ter o svojem delu; — imajo pravico dajati predloge samoupravnih ak-tov in sprožati vprašanja z delovnega področja skupnosti, predlagati skupščini, naj obravnava ^rašanja, ki se nanašajo na delo izvršilnega od-bora, odborov, strokovnih centrov in komisij ter na delo strokovne službe; — imajo pravico zahtevati od organov skupnosti in njene strokovne službe ter od temeljnih samo-upravnih organizacij in skupnosti, v katerih so bili delegirani, podatke, ki so jim potrebni za nji-hovo delo v skupnosti; — so dolžni spremljati aktualne probleme kultur-nih dejavnosti in sodelavati pri delu organov, v katere so izvoljeni. Mandat delegatov v organih skupnosti traja 4 leta. VII. VOLILNA TELESA V ORGANE SKUPNOSTI 18. člen Delegiranje delegatov v skupščino kulturae skupno-sti je sldadno z določili zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skup-ščine (določenih) samoupravnih interesnih skupno-sti (ki opravljajo zadeve posebnega družbenega po-mena in na podlagi 175. člena ustave SRS na svojem področju enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti). VIII. NACIN NADZORA USTANOVITELJEV SKtlPNOSTI NAD DELOM ORGANOV UPRAVLJANJA IN DELOM STROKOVNE SLU2BE SKUPNOSTI 19.člen Delegati, člani izvršilnega odtoora in delavci strokov-nih služb kultume skupnosti so osebno odgovomi za vestrio apravljanje samoupravljalskih funkcij v kulturni skupnosti. Skupščina kulturne skupnosti opravlja družbeno nadzorstvo glede izvajanja kulturne politike, zako-nov, predpisov in drugih aktov, glede razpolaganja z združenimi sredstvi in delitvijo teh, kakor tudi gle-de uresničevanja pravic in dolžnosti podpisnikov tega samoupravnega sporazuma. Pri opravljanju te naloge sodeluje z organi samoupravljanja in organi delavske kontrole v organizacijah združemega dela in drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih, pri tem si posebej prizadeva uveljavljati pri svojern delu in medsebojnih odnosih socialistične moralne norme. 20. člen Družbeni nadzor skupščina kulturne skupnosti oprav-lja neposredno, posredno pa odbor samoupravne kontrole. IX. RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO OBCINE LJUBLJANA-CENTER IN SKUPSCINO OBCINE LJUBLJANACENTER 21. člen V skladu z doLočilom.....člena statuta obči- ne Loubljana-Center skupščina kufturne skupnosti od-loča enakopravno, s pristojnjmi zbori občinske skup-ščine o vprašanjih s teh področij, ki so ,v pristojnosti teh zborov. Pristojni zbori občinske skupSčine samostojno spre-' jemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vpra-šanja, od katerih je bistveno odvisno delo samo-upravne interesne skupnosti, če samoupravna intere-sna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samo-stojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukre-pe nasproti samoupravnim interesnim sfeupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov na&proti organizacijain združenega dela. X. RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO OBCINE LJUBLJANA-CENTER IN LJUBLJANSKO KULTURNO SKUPNOSTJO 22.člen Kulturna skupnost občine Ljubljana-Center je hkrati del samoupravne kultume interesne skupnosti Ljub-ljane. • . XI. RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO OBCINE LJUBLJANACENTER RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO SRS 23. člen Kulturna skupnost občine Ijjubljana-Center je sousta-novitelj kulturne skupnosti SRS. 24. člen Naloge in obveznosti delegatov kultuime skupnosti v organih kulturne skupnosti SRS, kakor tudi naloge organov kulturne skupnosti v razmerju do kulturne skupnosti SRS so opredeljene s statutom skupnosti in poslomikom skup&čine skupnosti. XII. SREDSTVA KULTURNE SKUPNOSTI 25. člen Za uresničevanje nalog s svojega področja združuje skupnost sredstva: — iz prispevkov od bruto OD zbranih na podlagi družbenega dogovora in samoupravnih, sporassu-mov, sklenjenih med delavci v temeljnih organl-.zacijah združene^a dela, obdani v kraje-vrnih skup-nostih, občani, ki samostojno opravljajo gospo-darsko a)i negospodarsko dejavnost in kultvirno skupnostjo po doseženi uskladitvi v skupščini ob-čine oziroma v vseh občinah na obmodju občin Ljubljane, — iz druglh viroiv s pogodbami, samoupravnimi spo-razumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlo-kom družbeno politične skupnasti, — izsredstev, ki jih občani prostovoljno dajejo 26.člen — iz sredstev samoprispevka, — iz solidarnostno združenih sredstev kultuirnih skup-nosti (Opomba: Predvideti je treba tudl obvez-nast solidamostnega združevanja sredstev na ni-voju republike (solidarnostni sklad pri KS SRS), — iz sredstev KS SRS. zbranih za skupno dogovor-jene kultume programe. skupnosti. Sredstva za uresničevanje programa kulturne skup-nosti SRS združuje kulturna skuipnost po merilih, ki jih sprejme skupščina KS SRS. 27. člen Kulturna skupnost lahko naomenja sredstva za izved-bo programa uporabnikom samo na podlagi pogodb, ki jih potrdi izvršilni odbor. Pogodbe določajo pro-gram, sredstva, rok za izvedbo, arbitražo in sankcije. XIII. SODELOVANJE Z DRUGIMI KULTURNIMI SKUPNOSmi IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI 28. člen Kulturna skupnost občine Ljubljana-Center je so ustanovitelj sveta kulturnih skupnosti Ijubljanske re-gije. Naloge in pristojnosti sveta opredeljujejo samo-upravni sporazunii o ustanovitvi sveta. Ta sporazum velja, ko ga podpišejo vse samouprav-ne kulturne skupnosti, ki so pristopile k sporazumu, in Ljubljanska kulturna skuipnost. . . 29. člen Kulturna skupnost občine Ljubljana-Center sode-luje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine LjubljanaCenter na področju vzgoje in izobraževa-nja, zdravstva in socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja, telesne kulture, otroškega varstva. V ta namen je lahko soustanovitelj posebnega občinskega koordinacijskega organa. XIV. PREHODNE DOLOCBE 30. člen Kultuma skupnost obžine Ljubljana-Center se mora konstituirati v skladu z ustavo SRS in ustav-nim zakcnom za izvedbo ustave SR3 (Ur. 1. SRS, št......) najkasneje do 31. 12. 1974. 31. čl&n Do konstituiranja kulturne skuipnosti občine Ljub-ljana-Center opravlja vse zadeve z njenega področja kulturna skupnost Ljubljane. 32. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skup-nosti občine Ljubljafla Center zavezuje udfeležence, ki so ga sklenili in so odgovorni za njegovo izvaja-nje. 33. člen Na podlagi tega sporazuma Sprejme kulturna skup-ncst občine Ljubljana-Center statut. 34. člen Samoupr^jvni sporazum o ustanovitvi kulturne skup-nosti v občini Ljubljana-Center začne veljati z dnem, ko ga podpiše najpianj 3/4 pootolaščenih predstavnikov ustanoviteljOT. 35.člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skup-nosti v cbčini Ljubljana-Center se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana,....... Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 12. člena ¦ delovni ljudje in občanl skupaj z delavci organiza-zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, št___) | cij, kl opravljajo zdravstveno dejavnost, sklenemo Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območje občine Ljubljana Center I. TEMELJNA NACELA 1. člen Delovni ljudje in občand neposredno in prek svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, kra-jevnih skupnosti ter drugih. organizaoij, skupnosti in društev kot uporabniki zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: uparabniki) ter delavci v or-ganizacijah združenega dela idravstvene dejavnost: in v drugih za opravljanje zdravstvene dejavnosti po-obla&čenih organizacijah in društvih kot izvajalci zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: izva-jalci) se ¦sdružujemo v občinsko zdravstveno skup-nost, da si v njej z uresničevanjem svobodne menja-ve dela ter z druževanjem dela in sredstev o načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotovimo zdravstveno varstvo in ob pogojih po zakonu še druge oblike so-cialne varnosti. Občimska zdravstvena skupnost je pravna oseba. lme skupnosti se glasi: ¦ ; Njen sedež pa je: Skupnost ima svoj pečat naslednje obliike in vsebfae: 2. člen Z ustanovitvijo občinske zdravstvene skupnosti se uporabniki in izvajalci saradi uresničevanja skupnih interesov in nalog ter za zagotovitev rizitae sposob-nosti in svobodne menjave dela na širšem območju hkrati zavezujemo na podlagi ustreznih samouprav-nih sporazumov k sdruževanju naše občinske zdrav-stvene skupnosti z drugimi občinskimi zdravstveni-mi skupnostmi v regionalno zdravstveno skupnost, nato pa neposredno ip prek regionalnih zdravstvenih skupnosti v zvezo zdravstvenih skupnosti SR Slove-nije. 3. člen Varianta za mestno območje: Občinska zdravstvena skupnost, ki jo ustanavljamo, oblikuje že na podlagi tega san*upravnega sporazu-ma z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju mesta Ljubljane skupščino samouprav-nih zdravstvenih skupnosti za to območje, ki jo se-stavljajo delegati. kot jih delegirajo skupščine občin-skih zdravstvenih skupnosti. Varianta za druga območja: Občinska adravstvena skupnost, ki jo ustanavljamo, se skladno s tem samoupravnim sporazumom pove-zuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na širšem gravitacijskem oziroma gospodarsko zao-kroženem območju zavoljo uresničevanja in usklaje-vanja skupnih ali stičnib interesov ob oblikovanju ustreznih skupnih mteresnih organov. Za to so od-ločilni pogoji in način, kot zahtevajo oblike sicerš-njega medobčinskega sodelovanja in se natančneje opredelijo v statutu ali drugem sploSnem aktu ob-činskih zdravstvenih skupnosti, ,ki se tako pove-zujejo. 4. filen Za kar najbolj neposredno uresndčevanje samo-upravnih pravic in interesov imamo delovni ljudje in občani v tej občinski zdravstveni skupnosti pra-vico, da se organiziramo v enote za posamezne organizacije združenega dela ali za območje kra-jeviiih skupnosti. V taki enoti uresničujemo dolo- , čene samoupravne pravice in interese v okvirih po tem samoupravnem sporazumu 6b pogojih po sta-tutu te občinske zdravstvene skupnosti, kot tudi na način po samoupravnem sporazumu o zdraževanju in statutu zadevne organizacije združenega dela ozi-roma statutu krajevne skupnosti skladno z naloga-mi in načinom dela, ki jih opredeli samoupravni sporazum o ustanovitvi enote 5. člen Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, zlasti: — določamo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva; — združujemo sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva; — skrbimo za neposredno uveljavljanje in uresni-čevanje pravic iz zdravstvenega varstva; — uresničujemo svobodno meniavo dela; — določamo politiko razvoja zdravstvenega varstva; — skrbimo za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev; — sprejemamo program zdravstvenega varstva; — obravnavamo programe in dejavnost zdravstve-nih organizacij ter sprejemamo oziroma predlagamo potrebne ukrepe; — spremljamo in obravnavamo" zlasti problematiko osnovnega zdravstvenega varstva v občini; — sklepamo samoupravne sporazume in družbene dogovore; — na način po statutu občine soodločamo z občim-sko skupščino v zadevah zdravstvenega varstva; — obravnavamo problematiko iz pristojnostd regio-nalne zdravstvene skupnosti ter ji posredujemo svo-ja stališča in predloge; — se povezujemo z zdravstvenimi skupnostmi na mestnem in drugih območjih zaradi obravnavanja zadev, enotnih za tako območje; — uresnlčujemo druge skupne interese na področ-ju zdravstva. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejema v soglasju s skupščino občine razvojne programe in druge odločitve, s katerimi se bistveno spreminjajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občan^v, združenih v tej zdravstveni skupnosti, in so opre-deljene s samoupravnim, sporazumom d njeni usta-novitvi. Usklajevanje razvojne politike in programov zdrav-stvenega varstva s cilji ekonomskega in družbenega razvoja ter s tekočo gospodarsko politiko občine oziroma republike se zagotavlja z družbenim dogo-varjanjem. 6. člen Varianta za mestno območje: Delovni ljudje in občani. združeiii y občanskih zdrav- stvenih skupnostih na območju mesta Ljubljane, prek svojih delegatov v skupščini samoupravnih zdravstvenih skupnosti za to območje: i — sodelujemo pri oblikovanju enotne politike raz-voja zdravstvenih dejavnosti v mestu; — opredeljujemo pogoje za zagotovitev zdravstve-nega varstva ter razvijamo zdravstvene dejavnosti, ki so namenjene neposrednemu zdravstvenemu var-stvu delovnih Ijudi in občanov ter preskrbi prebi-valstva z zdravili, kot tudi spremljamo zdravstveno stanje in higienske razmere, y katenh žive in delajo delovni ljudje in občani, ter sprejemamo ustrezne ukrepe; ' — spodbujamo in pomagamo pn delu ter dajemo predloge za uspešnejše poslovanje organizacij,. ki opravljajo zdravstveno dejavnos*; — uresničujemo preventivno zdravstveno varstvo s sprejemanjem in izvrševanjem predpisov za prepre-čevanje in zatiranje bolezni, za zdravstveno nad-zorstvo nad živili in predmeti splošne rabe, za ob-vezne zdravniške preglede ter za zadeve higiensko-epidemiološke službe. Varianta za druga območja: Delovni ljudje in občani, združeni v občinskih zdrav-stvenih skupnostih na širšem območju, potem ko se povežemo med seboj skladno z medobčinskim povezovanjem, sodelujemo v zadevnih okvirih in skupnih organih zlasti v obravriavanju in usklaje-vanju politike na področju zdravstvenega varstva in razvoja zdravstvenih dejavnosti. Pri tem spremlja-mo in spodbujamo še delo organizacij, ki opravljajo • zdravstveno dejavnost na zadevnem območju, ter opredeljujemo dn ocenjujemo predloge za uspešnej-še poslovanje. 7. člen Delovnl ljudje in občani, združeni v enoti te občin-ske zdravstvene skupnosti, če jo ustanovimo: — sodelujemo pri oblikovanju občinskega* progra-ma zdravstvenega varstva; — v okviru občinske zdravstvene skupnosti uveljav-ljamo posebne potrebe po zdravstvenem varstvu; — skrbimo za uresničevanje zdravstvenega varstva, zlastd preventivnega zdravstvenega varstva z gledi-šča izvajanja ukrepov, da se odvračajo in prepre-čujejo nesreiie pri delu in obolenja za poklicno boleznijo; — obravnavamo delo in problematiko zdravstvenih organizacij, v katerih delovni ljudje in občani uve-ljavljajo svoje pravice iz zdravstvenega varstva, ter predlagamo ustrezne ukrepe občlnski zdravstveni skupnosti. Naloge, kot so opredeljene v prvem odstavku tega člena, se ustrezno prilagodijo področju, za katerega je enota ustanovljena. 8. člen Pravice, obveznostd in odgovornosti v medsebojnih razmerjih znotraj te občinske zdravstvene skupno-sti, kot tudi v obMkah njenega zdniževanja ali po-vezovanja, urejamo s samoupravnimi sporazumi, s statutom In druglmi samoupravnimi akti. Delovni ljudje v društvih se lahko združijo v okvirih te ob-činske zdravstvene skupnosti, če podpišejo samo-upravni sporazum o njeni ustanovitvi. Nadaljnje samoupravne sporazume ter statut in druge samoupravne akte te občinske zdravstvene skupnosti bomo dosledno usklajevali s samouprav-nlm sporazumom o ryeni ustanovitvi. 9. člen Delovni ljudje in občani v svo.Hh temeljnih" in dru-gih organizacijah združenega dela, v delovnih skup-nostih in krajevnih skupnostih oziroma drugih sa-moupravnih organizacijah in skupnostih ali društvih neposredno na nafcin po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skup-ščine samoupravnih interesnih skupnosti ter po na-čelih, ki jih natanftneje opredeld statut ob&nske zdravstvene skupnosti, oziroma na svojih zborih: — volimo in odpokličemo člane delegacij v skup-ščino občinske zdravstvene skupnosti; — odločamo o sklenitvi samoupravnih sporazumov glede obsega pravic do zdravstvenega varstva in druglh oblik socialne varnosti ter s tem tudi o zdru-ževanju sredstev in deležu sredstev za zdravstveno varstvo in rimge oblike socialne varnosti v skupni porabi; — obravnavamo predloge za program zdravstvene-ga*varstva v občdni, regiji in republiki; — obravnavamo poročila o izvajanju sprejetega pro-grama zdravstvenega varsfcva ter o delu oziroma stanju in problemih občinske zdravstvene skupnosti. 10. člen Delovni ljudje in občani kot uporabniki In izvajalcl zdravstvenega varstva uresničujemo svoje pravdce db samoupravnega odločanja v tej obdinski zdrav-stveni skupnosti prek svojih delegacij in delegatov, ki jih volimo in odpokličemo oziroma delegiramo po načeilh delegatskega sistema in so nam odgo-vorni. Clani delegacij in delegati uporabnikov in izvajal-cev so med seboj enakopravni. 11. člen Delegacije za delegiranje delegatov v skupšdino te občinske zdravstvene skupnosti se oblikujejo na način po zakonu o oblikovanju in vohtvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samouprav-nih interesnih skupnosti, ki enakopravno sodelu« jejo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Sestava delegacdje in število njenih čla-nov se dolodita s statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skupnosti, ki oblikuje delegacijo in voli njene člane. Stevilo delegatskih mest v skupščani te občinske zdravstvene skupnosti določamo uporabniki in izva-jalci zdravstvenega varstva s samoupravnim spo-razumom o njeni ustanovitvi. V statutu te občin-ske zdravstvene skupnosti pa opredelimo število delegatov, ki jih v njeno skupš&ino delegirajo posa-mezne delegacije oziroma konference delegacij. 12. člen Delegacije, ki ne dobijo nobenega delegatskega me-sta, se zdmžujejo v konference delegacij zaradi tie-legiranja skupnih delegatov v skupščino t.e občinske zdravstvene skupnosti. če ustanovimo v tej občinski zdravstvern skupnosti enote za področje organizaoij združenega dela ali za območje krajevnih skupnosti, se delovni ljudje in občani dogovorimo s samoupravnim sporaziimom za ustanovitev take enote o merilib za delegiranje •delegatov v organe enote iz delegacij za to občinsko zdravstveno skupnost, ali pa uredimo zadevna me-rila v statutu te občinske zdravstvene skupnosti. t 13. člen Delegacije oziroma konference delegacij deleglrajo na zasedanje skupščine te občinske zdravstvene skupnosti oziroma ustreznega zbcra izmed sebe de-legata ali določeno število delegatov glede na vpra-šanja, ki jih bo skupščina obravnavala. V medse-bojnih razmerjih znotraj te občinske zdravstvene skupnosti se šteje za delegata član delegaoije oziro-ma konference delegacij tisti delegat, ki je že bil delegiran, dokler delegacija ali konferenca delega-cij ne pošl.je drugega delegata. Delegaoija, katere član je izvoljen za stalno funk-cijo v organu te občinske zdravstvene skupnosti, ima pravico pošiljati na zasedanje skupščine oziro-ma zbora drugega delegata1. Vendar delegat, ki je lzvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati v skupščini te skupnosti. 14. člen Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, uredimo s statutom skupno-sti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi ter< o vrsti in obsegu pravic do zdrav-stvenega varstva oziroma s pogoji po zakonu glede drugih oblik socialne varnosti zlasti: — pogoje in način oblikovanja, združevanja in raz-druževanja ali povezovan.ja občinske zdravstvene skupnosti in njenih enot; — načela volitev in odpoklica ter razrešitve delega-tov skupščine skupnosti; — organizacijo občinske zdravstvene skupnosti, nje-ne organe ter njihove naloge, pristojnosti in odgo-vornost; — organizacijo, naloge in pristojnost samoupravne kontrole; — pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti upravičenca do zdravstvenega varstva; — natančnejše pogoje za pravice iz zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom, kot tu-dd njihov obseg; — način in postopek za uveljavljanje pravic do zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom; — organizacijo in način obveščanja članov te ob-činske zdravstvene skupnosti o njenem delu in de-lu njene službe, kot tudi način zagotovitve siceršn.je javnosti dela skupnosti; — način opravljanja strokovnih nalog skupnosti ter zadevne naloge in obveznosti strokovne službe; — druge določbe o uveljavljanju pravic in obvez-nosti občinske zdravstvene skupnosti in n.jendh čla-nov ter o zadevnih pooblastilih. II. ORGANI OBCINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 15. člen Občinsko zdravstveno skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina ima dva zbora. zbor izvajal-cev in zbpr uporabnikov. V skupščini te občinske zdravstvene skiipnosti je .....delegatskih mest, od tega . . . . de- legatskih mest izvajalcev ter . . . . delegatskih mest uporabnikov. PRIPOMBA: Za skupšdino se predvideva najmanj 30 ozi-roma največ 40 vseh delegatskih mest. pri čemer naj se rešitev za obmoCje posamezne občine oblikuje po spe-cifičnlh okoliščinah in v skladu z zakonom o oblikovanju ln volitvah delegacij, kot bo dognano v razpravi. > 16. flen Delegacije za skupščino občinske zdravstvene skup-nosti oblikujejo: 1. izvajalci zdravstvenega varstva a. delavci v organizacijah združenega dela zdrav-stvene dejavnosti in v drugih. za opravljanje zdrav-stvene dejavnosti pooblaščenih orgarazacijah in dru-štvih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na ob-močju občine, b. delavci v organizacijah, ki opravljajo zdravstve-no dejavnost za širše območje v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti ter tako izvajajo zdravstveno varstvo tudi za uporabnike z območja občine; 2. uporabnlki zdravstvenega varstva a. delovni Ijudje v temeljnih in drugih organizacijah zdmženega dela ter delovnih skupnostih z območja občine, b. delovni ljudje in občani V krajevniK oziroma dru-tfih samoupravnih in poklicnih skupnostih ter dru-Stvlh z območja občine: delovni l.judje, ki z oseb-nlm delom in delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, opravljajo kmetijsko, obrtno in podobno dejavnost oziroma z zakonom določeno drugo go-spodarsko in negospodarsko dejavnost, skupaj z delavcl, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, kot tudi delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno, odvetniško ali dru-gadno poklicno dejavnost, upokojenci in drugi ob-čani. 17. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti se na prvem zasedanju po ustanovitvi oziroma po izteku mandatne dobe delegacij konstituira in izvoli iz vrst delegatov predsednika skupščine. Predsednik se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za to dolžnost. V istem času se konstituirata tudi zbor izvajalcev in zbor uporabnikov. Vsak zbor izvoli izmed sebe pred-sednika zbora in njegovega namestnika. Predsednik zbora in namestnik se volita za Stiri leta in ne mo-reta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost. Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča eden izmed predsednikov zbora po vrstnem redu, ki ga določijo delegati ob konstituiranju. Ce vrstni red ni opredeljen. se nadomestovanje opravl izmenoma. 18. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti odloča na zasedanju obeh zborov. O vprašnjih, ki so bistvenega pomena za skupnost in so tako opredeljena s samo-upravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti. mora biti odločitev sprejeta v obeh zborih. če odločitev o vprašanju iz prvega odstavka tega čle-na ni sprejeta v enakeni besedilu v obeh zborih skup šfiine, se prične usklajevalni postopek med zboro ma. Ce tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje, lahko skupščina družbenopoli-tične skupnosti na predlog njenega izvršnega sveta začasno uredi tako vprašanje s svojo odločitvijo. Za odlcčitev zbora je vselej potrebno, da glasuje za sprejetje večina delegatov, ki ga sestavljajo. Za sklepčnost seje slehernega zbora je potrebna navzoč-nost več kot polovice delegatov, ki ga sestavljajo. 19. člen Če ta občinska zdravstvena skupnost ne odloči o vpra-šanju, od katerega je bistveno odvisno njeno' delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod po-goji in po postopku na podlagi zakona začasno uredi tako vprašanje s svojo odločitvijo. 20. člen S statutom skupnosti oziroma s poslovnikom skupšči-ne se v skladu s samoupravnim sporazumom o usta-novitvi te občinke zdravstvene skupnosti določi, o katerih zadevah odloča posamezni zbor delegatov sa-mostojno. Vsak zbor o zadevah iz lastne pristojnosti lahko orga-nizira javno razpravo svojih delegatov v organizaci-jah oziroma delegacijah ali konferencah delegacij, ki so jih delegirale. • 21. člen Zbora izvajalcev in uporabnikov odločata enakoprav-no predvsem o: 1. sprejetje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, 2. programu zdravstvenega varstva v občini, 3. oblikovanju finančnega načrta, sprejetju zaključne-ga računa skupnostt in o letnem poročilu, 4. samoupravnih sporazumih glede programiranja zdravstvenega varstva in združevanja sredstev ter drugih razmerij, 5. opredelitvi elementov za vrednotenje zdravstvenih storitev v svobodni nienjavi dela, 6. razmerjih s področja svobodne menjave dela v iz-vajanjuzdravstvenega varstva, 7. sprejetju splošnih in posamičnih aktov glede raz-širjene reprodukcije v okvirih skupnosti, 8. izvolitvi in odpoklicu ali razrešitvi organov občin-ske zdravstvene skupnosti ter imenovanju in od-poklicu ali razrešitvi delegatov te skupnostl v zve-zi z njenim združevanjem ali povezovanjem, 9. načinu in vsebini soodločanja z druglmi skupnost-mi, organi in organizacijami o stvareh, kl so skup-nega pomena. 22.'ftlen Zbor uporabnikov samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev obeh zborov: — odloča o pravicah v izvajanju oblik socialne var-nosti, —. odloča o upravljanju ln uporabi združenih sred-stev za uresničevanje pravic, ki so nasledek nu-denega zdravstvenega varstva, oziroma pomenijo uresničevanje oblik socialne varnosti, — razpravlja in odloda o predlogih in pripombah enot in organov ter opravlja še druge posle, ki so mu s statutom te občinske zdravsbvene akupnasti dand v pristojnost. 23. člen Zbor izvajalcev samostojno na podlagl in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev obeh zborov: — odloča o organizaciji nudenega zdravstvenega var-stva, — obravnava razvoj teritoridlne razporejenosti zdrav-stvenih organizacij oziroma zdravstvenih zmog-ljivosti, — razpravlja in otiioča o predlogih in pripombah enot in organov skupnosti s področja nudenega zdravstvenega varstva, — obravnava probieme vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev, — opravlja dmge posle, ki so mu s statutom skup-nosti dani v pristojnost. 24. člen Samoupravni delavski nadzor z gledišča uresničeva-nja in varstva saraoupravnth pravic ter nad izvaja-njem v skupnosti sprejete politike, nad uveljavlja-njem pravic in obveznosti delovnih Ijudi in občanov, združenih v fcej občinski zdravstveni skupnosti, nad trošenjem sredstev ter nad delom organov upravlja-nja in strokovne službe uveljavljamo uporabniki in iavajalci prek odbora samoupravne kantrole. V ta od-bor delegirajo delegacije oziroma konference de-legacij uporabnikov in izvajalcev svoje delegate za dve leti, pri čemer nihče ne more biti delegiran več kot dvakrat zapovrstjo. Odbor samoupravne kontrole šteje delegatskih mest. V statutu te občinske zdravstvene skupnosti opredelimo število delegatov, ki jih v odbor samo-upravne kontrole delegirajo posamezne delegacije ozi-roma konference delegacij, kot tudi konstituiranje, način dela, pravice, dolžnosti in cxigovornost. ' V odbor samoupravne kontrole ne more.jo biti dele-girani člani delegacij, ki že imajo dolžnosti oziroma funkcije v tej občinski zdravstveni skupnosti ali v njenem imenu. 'PRIPOMBA: Za odbor samoupravne kontrole se predvi-deva poleg predsednika še 6 do 10 delegatskih mest, pri čemer naj se rešitev za območje posamezne pbčine obli-kuje po spciLičnih okolišfiinah m v skladu z zakonoin o oblikovanju in volitvah delegacij, kot bo dognano v raz-pravi. 25. člen Skupščina skupnosfci poveri določene izvrSilne funk-cije izvršilnemu odboru, za katerega sama izvoli pred- ¦ sednika in člane; slednje v enakem številu izmed de-legatov uporabnlkov in izvajalcev. Mandat za izvršil-ni odbor traja dve leti; nihče ne more biti izvcfljen v izvršilni odbor več kot dvakrat zaporedoma. Izvršilni odbor ima predsednika in članov. Clani izvršiltiega odbora sami izvolijo izmed sebe namest-nika predsednika. IzvršUni odbor opravlja zlasti tele naloge: — skrbi z odloditvami in ukrepi za pravofiasno in pravihio izvajanje in izvrševanje sklepov skupščine skupnosti oziroma njenih zborov; — z odločitvami in ukrepi skrbi za pravilno uveljav-ljanje pravic iz zdravstvenega varstva oziroma ob-lik socialne varaasti; — predlaga skupščini skupnosti program zdravstve-nega varstva, finaneni načrt in zaključni račun ter druge splošne in posamične akte skupnosti; — obravnava samoupravne sporazume o programira-nju in financiranju zdravstvenega varstva ter dru-ge samoupravne sporazume in jih predlaga skup-ščini v obravnavo in sprejem v okvirih načina od-ločanja njenih zborov; — daje pobude za sklicevanje skupš&ne oziroma zbo-rov glede na njihovo pristojnost in način odlo- . čanja. PRIPOMBA: Za izvršilni odbor se predvideva 6 do 10 čla-nov poleg predsednika, kar naj se oblikuje v razpravi gle-de na speoifičnosti za posamezno občino. 26. člen Skupščina skupnosti issvoli iz vrst delegatov uporab-nikov in izvajalcev odbor za reševanje ugovorov in pritožb iz zdravstvenega varstva oziroma glede na oblike socialne varnosti. Dolžnost v odboru traja pra-viloma toliko časa. kolikor traja članstvo delegata v delegaciji, za katero je bil tzvol.jenASestava in delo odbora se uredita s statutom skupnosti. Za obravnavo oziroma opredeljevanje in razreševanje strakovne problematike in pomembnejših zadev stro-kovne narave skupščina skupnosti lahko ustanovi strokovni svat kot posvetovaini organ občinske zdrav-stvene skupnosti. Za 61ane strokovnega sveta imenuje skupščina s sklepom obeh zborov ustrezno število strokovnjakov s področja zdravstvenih dejavnosti ter organizacije in izvajanja zdravstvenega varstva ozi-roma zagotavl.janja socialne vamosti. članstvo ni ve-zano na funkcijo delegata. 27. esien Za posamezna vprašanja s svojega področja lahko skupšfiina izvoli stalne ali občasne komisije oziroma ustrezna strokovna deJovna telesa. Stalne komisije so vselej sestavljene iz vrst delegatov izvajalcev in uporabnikov, medtem ko sodelovanje v občasni ko-misiji ali v strokovnein delovnem telesu ni vezano na funkcijo delegata in prav tako ne na obojestran-sico sestavo. Skupščina skupnosti po potrebi imenuje delegate v skupne komisije v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti, kakor ustreza širšim nalogam oziroma združevanju sredstev, zlasti s področja razširitve zmogljivosti v zdravstvu oziroma razširjene repro-dukcije. 28. člen Občinska zdravstvena skupnost se samoupravno spo-razumeva o ustanovitvi skupne strokovne službe za potrebe zdravstvenih skupnosti na širšem obmodju, ali pa za naloge samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sodelujejo s pristojnimi zborl občin-ske skupščine. Naloge in natančnejša organizacija strokovne službe se opredelijo v statutu skupnosti. III. MEDSEBOJNA RAZMERJA • UPORABNIKOV IN iZVAJALCEV 29. člen organi so dolžnl obveščati delovne ljudi in občane, združene v zdravstveni skupnosti, kot tudi skupžčino občine in družbenopolitične dejavnike na območju občine o uresničevanju programa zdravstvenega var-stva in o uporabi združenih sredstev ter o zagotovit-vi zdravstvenega varstva in oblik socialne vamosti z ozirom na sredstva po samouipravnem sporazumu. Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnlh Ijudi in občanov, posebna poročila, objave v občinskih glasilih in druga sredstva javnega obveščanja. Splošni samoupravni akti skupnosti se objavljajo v občinskem glasilu. Če pa se tičejo tudi drugih zdrav-stvenih skupnosti, je potrebna objava v Uradnem li-stu SE Slovenije. Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci v okvirih te ob&nske zdravstvene skupi^osti se mani-festira zlasti kot: — enakopravno odločanje pri oblikovanju in spreje-manju programa zdravstvenega varstva in zdrav-stvene dejavnosti, pri določanju politike razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter usmer-janja in namenski porabi združenih sredstev za izvajanje programa zdravstvenega varstva, — skupno zbiranje potrebnih sredstev za razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti ter odloča-nje o združevanju in skupnih vlaganjih na ob-močju občine, regije in republike, — samoupravno sporazumevanje pri reševanju še drugih vprašanj, ki so v skupnem interesu in po-membna za uresničevanje skupnih programskih nalog na območju občine, regije in republike. 30. člen Na podlagi izhodišč iz prejšnjega člena zagotavlja občinska zdravstvena skupnost neposredno in združe-na z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalrri zdravstveni skupnosti ter povezana v zvezi zdravstvenih skupnosti SR Slovenije delovnim ljudem in občanom v mejah svo.jih pravic in dolžnosti ter v skladu z zakonom: enakopraven položaj pri uveljav-ljanju zdravstvenega varstva in uresničevanju oblik socialne vamosti ob pogojih po zakonu; skladen raz-voj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organiza-cij; ugodne možnosti za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti na svojem ob-močju ter nadzorstvo glede strokovnosti dela orga-nizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih delavcev. Skupnost zagotavlja uporabni-kom zdravstvenega vaTstva samostojno odločanje o zbiranju in višini sredstev, potrebnih za uresničeva-nje programa zdravstvenega varstva oziroma za uve-l.javljanje zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Izvajalcem zdravstvenega varstva pa zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela. 31. člen Delovni ljudje in 'občani v tej občinski zdravstveni skupnosti uresničujemo načela svobodnp menjave de-la med uporabniki in tzva.jalci s samoupravnimi spo-razumi. Natančpejše- pogoje in način uresničevanja pa urejamo šesstatutom inzdrugimi splošnimi akti skupnosti. IV. ZDRUŽEVA^fJE SREDSTEV 32. člen Sredstva za zdravstveno varstvo in druge oblike so-cialne vamosti bomo uporabniki v okvirih te ob6in-ske zdravstvene skupnosti sporazumno združevali po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Združevanje sredstev bomo uporabniki in izvajalci usklajevali na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s programi zdravstvenega varst- va in z obsegom pravic do zdravstvenega varstva ter siceršnjimi oblikami sodalne varnosti. 33. člen Združena sredstva bomo uporabniki in izvajalci skladno s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ob upoštevanju načela vzajemnosii in soli-damosti z gledišča vse večjega izenačevanja v možno-stih zdravstvenega varstva prebivalstva v občini, re-giji in republiki uporabljali za: — pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva po pro-gramu, — financiranje pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva oziroma ustreznih oblik socialne varnosti, — razširjeno reprodukcijo zdravstvene dejavnosti, — strokovno izobraževanje in usposabljanje kadrov, — znanstveno raziskcvalno delo, — kritje drugih obveznosti, ki jih prevzamemo ozri-roma so nasledek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. 34. Člen V svobodni menjavi dela in njenem vrednotenju bo-mo uporabniki in izvajalci oblikovali vrednost zdrav-stvenih storitev po enotnih merilih in nomenkiaturi zlasti z upoštevanjem naslednjih elementov: — opredelitve zdravstvene storitve po njenih sesta-vinah in specifičnostih, — kadrovskih normativov. — delovnlh normativov, — časovnih normativov, — materialnih normativov In cen materiala, — amortizacije, — osebnih dohodkov ln skladov po samoupravnih sporazumih glede razporeditve dohodka in delitve osebnih dohodkov, — pogodbeno ter zakonsko in samoupravno oprede-ljenih obveznosti. O sredstvih za razširitev zdravstvene dejavnosti se uporabniki in izvajalci posebej dogovorimo skladno s programom zdravstvenega varstva. 35. Clen Sredstva za zagotovitev zdravstvenega varstva in dru-gih pravie iz zdravstvenega zavarovarija združujemo v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti: s pri-spevki iz osebnega dohodka zavarovancev; s prispev-ki organizacij združenega dela ter drugih samouprav-nih organizacij in skupnosti; s prispevki skupnosti pK)kojninskega in invalidskega zavarovanja ter skup-nosti starostnega zavarovanja kmetov; s prispevki skupnosti za zaposlovanje; s pripevki družbenopoli-tičnih skupnosti: s povračili po ratificiranih medna-rodnih sporazumih, s prispevki uporabnikov k stro-škom neposrednega zdravstvenega varstva in z dru-gimi dohodki. Delovni Ijudje inobčani v občinski zdravstveni skup-nosti določimo s samoupravnim sporazumom pri-spevne stopnje za prispevke iz prvega odstavka tega člena. 36. dlen Občinska zdravstvena skupnost zagotavlja najmanj tiste pravice do zdravstvenega varstva, kot so dolo-čene z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi ter z zakonom o zdravstvenem varstvu in drugimi zakoni oziroma druzbenimi dogovori in samupravnimi spo-razumi. Zagotovitev po prejšnjem odstavku tega člena se na-naša tudi na obseg zaidevnih pravic, če in kolikor ni opredeljen ve6ji obseg z ustrezniam samoupravnim sporazumom in s statutom skupnosti skladno z za-devnimi samoupravnimi sporazumi. V. JAVNOST DELA 37. «en Delo te občinske zdravstvene skupnosti in njraiih or-ganov je javno. Skupščina skupnosti in njeni izvršilnl VI. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 38. člen t Statut te občinske zdravstvene skupnasti in drugi splošnl akti, ki so bistvenega pomena za njeno po-slovanje, morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega samoupravnega sporazuma. Do spre-jema statuta in drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statutame določbe in splošnl akti začas-ne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana v skladu z dolodbami tega samoupravnega sporazuma ter s statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi, ki so potrebni za izvedbo ustanovitve in kon-stituiranje te občinske zdravstvene skupnosti. nSMIITRK Izvoljeni in pooblaščenj delegati delegacij delov-nih Ijudi in občanov temeljnlh organizacij združene-ga dela, krajevnih skupnosti, telesnokulturnih organi-zacij in drugih telesnokulturnih de.javnikov z ob-močja občine Ljubljana-Center, zbrani na sejl skup- 39. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprej-mejo člani občinske zdravstvene skupnosti v več kot polovici njihovih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter podpišejo njihovi pooblaščeni or-, gani. N Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga potrdi izvršni svet skupščine občine, za katero območje je ta občinska zdravstvena skupnost ustanovljena. Sklenitev samoupravnega šporazuma in njegovo uve-Ijavitev objavi iniciativni odbor za območje občine, za katerega je ta občinska zdravstvena skupnost usta-novljana. ščine dne ... 1974, v skladu s 52. in 64. členom Ustave SR Slovenije in 4. členom zakona o telesno-kulturnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 20/73) sprejemamo Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne telesno kulturne skupnosti I. SPLOSNE DOLOCBE 1. člen Delavni ljudje in občani y temeljnlh organizacd-jah združenega dela, krajevnih skupnostih,. telesno-kulturnih organizacijah in drugih telesnokulturnih dejavnikih ustanavljajo samoupravno interesno tele-snokulturno skupnost Ljubljana-Center (v nadalj-njem besedilu: skupnost) kot samoupravno interesno skupnost delovnih ljudi in občanov na območju ob-čine Ljubljana-Center. Skupnost je soustanovitelj telesnokultume skup-nosti TKS Ljubljana in SR Slovenije. 2. člen V skupnosu zagotavljajo delovni ljudje in občani pogoje za svoj zdrav telesni razvoj in vsestranski razvoj telesne kulture in v ta namen združujejo sred-stva ter skupaj z drugimi podpisniki tega sporazuma oblikujejo politiko razvoja telesnokulturne deiiav-nosti. Delovni Ijudje in občani s tem uresničujejo pra-vico in dolžnost, da s telesnokulturnimi dejavnostmi ohranjajo in razvijajo svoje telesne in umske spo-sobnosti. 3. člen Skupnost skrbl za uresničevanje družbene vloge telesne kulture začrtane v Ustavi SR Slovenije, v sprejetih dnižbeno-političnih stališčih o telesni kul-turi in srednjeročnih ter dolgoročnih razvojnih na-črtih telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji, za povezovanje telesnokulturne dejavnosti z dejavnostmi drugih družbenih področij, za medsebojno usklaje-vanje interesov ter oblikovanje in uresničevanje raz-vojnih načrtov, za družbeno dogovarjanje ter samo-upravno sporazumevanje o programih in sredstvih za telesnoknltumo dejavnos* ter za nadaljnje utr-jevanje samoupravnih razmerij na področju telesne kulture. Skupnost usmerja in usklajuje telesnokultumo dejavnost s splošnimi druibenimi potrebami, pri če- mer zlasti skrbi za njen vsestranski razvoj na podlagi osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture. 4. člen Skupnost zlasti: — sprejema politiko In programe raavoja tele-snokulturne dejavnosti, — ustvarja možnosti in pogoje za udejstvovanje delovnih ljudi in občanov v telesni kulturi, — sprejema splošne kriterije in normative za de-javnost in za materialne možnosti razvoja telesno-kulturne dejavnosti, — zagotavlja sredstva nosilcem telesnokulturne dejavnosti na podlagi programov in sprejetih meril — sodeluje z drugimi samoupravnimi interesni-mi skupnostmi, družbeno-političnimi organizacijami, družbeno-političnimi skupnostmi in drugimi organi in organizacijami. 5. člen Skupnost je pravna oseba. II. ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 6. člen Organa upravljanja skupnosti sta: a) skupščina skupnosti, kl lahko ima tri zbore in sicer: — zbor delegatov temeljnih organizacij združe-nega dela, — zbor delegatov krajevnih skupnosti, — zbor delegatov telesnokulturnih prganizaoij in drugih telesnokulturnih dejavnikov ,b) izvršni odbor skupščine. 7. člen Skupščina skupnosti ima .... delegatskih mest in sicer: ___ delegatskih mest za delegate, ki jih delegi- rajo delegaoije oziroma konference delegacij združe-nega dela glede na število zaposlenih v temeljnih organizacijah združenega dela; ___ delegatskih mest za delegate, ki jih delegi- rajo delegacije oziroma konference delegacij krajev-nih skupnosti glede na število občanov v kra-jevnih skupnostih; ___delegatskih mest za delegate, kd jih deleglra; jo delegacije oziroma konference delegacij telesnokul-turnih organizacij in drugih telesnokulturnih dejav-nikov glede na število vključenih občanov v naštete organizacije. Predlog sklepa o določitvi delegatskih mest po-sameznih delegacij oziroma konferenc delegacij pri-pravi izvršni odbor skupščine temeljne telesnokultur-ne skupnosti v soglasju z občinsko konferenco SZDL, ki ga po javni razpravi -sprejme skupščina skupno-sti kot sestavni del samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. 8. člen Zbori skupščine praviloma zasedajo skupno in enakopravno odločajo o vseh vprašanjih. Zbor delegatov temeljnih organizacij združenega dela samostojno odloča o združevanju sredstev za uresničevanje programa skupnosti. 9. člen Za ustanovitev skupnosti se smiselno uporab-l.jajo ustrezne določbe »zakona o oblikovanju in v'o-litvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupšči-ne samoupravnih interesnih skupnosti, ki enako-pravno sodeluje.io s pristojnimi zbori skupščin druž-beno-političnih skupnosti«. 10. člen • Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine, ki uresničuje sklepe skupščine in opravl.ja druge naloge v skladu s tem sporazumom in s statutom skupnosti. Člani izvršnega odbora so lahko izvoljeni izmed delegatov skupščine. 11. člen Nadzor nad delom organov upravljanja in stro-kovne službe opravlja samoupravna kontrola, ki jo izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegacij oziroma konferenc delegacij organizacij združenega ciela, kra-jevnih skupnosti, telesnokulturnih organizaoij in dru-gih telesnokulturnih dejavnikov. 12. člen Skupščina in izvršni odbor skupnosti lahko iz-volita stalne ali začasne komisi.je za proučitev po-membnih vprašanj, za pripravo stališč ali za izvedbo nalog. . 13. člen , Skupnost ima strokovno službo za izvrševanje strokovnih, administrativnih, finančnih in tehničnih opravil, ki izhajajo iz nalog skupnosti. ¦ Medsebojni odnosi med skupnostjo in strokovno službo se uredijo s posebnim ,samoupravnim spora-zumom. III. PROGRAMSKA USMERITEV IN FINANCIRANJE SKUPNOSTI 14. člen Skupnost deluje na podlagi večletnega in letnega programa dela. Letni program obsega naloge, ki so bile v javni razpravi o programu ocenjene kot neobhodno po- trebne in so sestavni del srednjeročnega programa razvoja telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji. Program skupnosti iz prejšnjega odstavka se ha podlagi meril in kriterijev ovrednoti v finančnem načrtu in ga sprejme skupš&na skupnosti po pred-hodni javni razpravi. Skupnost daje sredstva tele-. snokultumim dejavnikom na osnovi delovnih načr-tov, sprejetih meril in v skladu s politiko telesno-kulturnega razvoja. 15. člen O progTamu in potrebnih sredstvih se sklene sa-moupravni sporazum o združevanju sredstev za ure-sničevanje programa. 16. člen Samoupravno sprejeti program in naloge finan-cira skupnost z (s): — sredstvi združenimi iz prispevka iz osebnega dohodka delavcev; — sredstvi športne stave in loterije ter drugimi sredstvi iz iger na srečo; — lastnimi sredstvi; — sredstvi iz drugih virov. Sredstva skupnosti se stekajo na poseben rafiun skupnosti pri službi družbenega knjigovodstva. 17. člen Skupnost združuje s samoupravnimi sporazumi sredstva z drugimi samoupravnimi interesnimi skiip-nostmi za uresničevanje skupnih programov in to zlasti s kulturnimi in izobraževalnimi ter skupnostmi za otroško in zdravstveno varstvo. Skupnost združuje sredstva s posebnim samo-upravnim sporazumom o združevanju sredstev za skupni in solidarnostni program v okviru telesnokul-tume skupnosti SR Slovenije. IV. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE , 18. člen S statutom skupnosti se podrobneje določijo zla-sti naslednje zadeve: nalosre skupnosti: pristoinosti, število članov. način izvolitve in način odločan.ja oriranov uoravl.iania: pravice *n dolžpnsti delegatov: OTsrernV.aciia in strokovna služba: dnižbena kontrnla in arbitražR: lavnost dela oreanov skupnosti; unoraba srf>dst;pv sknnnosti in druge zadeve pomembne za delo skupnosti. 19. «en Orsrani uoravlian^a in zbori skupš?ine opravlja^o delo na Dodiacri poslovnikov o svojem delu.ki jih sprejme skupščina skupnosti. 20. člen • ( , Spremembe in dopolnitve teea sporazuraa se opraviio po postopku. ki je določen s statutom skupnosti. 21. člen Ta samouoravni snorazum ie sklenien, ko dajo nristoDno iziavo ponblaščeni organi večine podpisni-kov, ki v skupnosti uresniču.ieio svoie osebne in skupne potrebe ter interese na področ.ju telesne kul-ture. Delovni liudje in občani temelinih organizacij zdmženega dela, kraievnib, skupnosti, telesnokultur-nih organizacij in drugih telesnokulturnih de.iavni-kov, ki bodo k temu sporazumu pristopili po njegovi sklenitvi. spre.ime.fo obvsznosti in pravice iz tega sporazuma z dnem sklenitve. 22. člen Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem glasilu družbenopolitične skupnosti ln se uporablja od dneva objave. V.....dne .... 1974 OPOMBA: Izvirne pristopne tejave k temu sporazumu » ohranijo v arhivu telesnokulturne skupnosti Ljubljana— Center. Izhodišča za oblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti in volitev delegacij 1. Na volitvah med 1. — 8. 12. 1974 volijo deiavci in občani v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostib. člane delegacij za samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, otro-škega varstva, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, kulture in raziskovalnih dejavnosti. Te sa-moupravne interesne skupnosti morajo biti konsti-tuirane do 25. 12. 1974. Ob tem je upoštevati, da stno stanovanjsko sknpnost že oblikovali, da delavci v združenem delu zajemajo v izvoljeno delegacijo tu-di področje 2. Delovni ljudje in občani se na ravni občine s sa-moupravnimi sporazumi konstituirajo v samouprav-ne interesne skupnosti na področjih: vzgoje in izo braževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, kulture in stanovanjskega gospodarstva. Na podro čjih zdravstvenega varstva, raziskovalnih dejavnosti in zaposlovanja se s samoupravnimi sporazumi kon-stituirajo na področju regije oz. republike, v občinah pa organizirajo temeljne interesne skupnosti oziro-ma enote. Za usklajevanje in dogovarjanje enotnih stališč ter za uresničevanje drugih skupnih nalog organizira-jo temeljne interesne skupnosti občin s samouprav-nim sporazumevanjem ustrezne skupnosti na ravni mesta. 3. Vzporedno s pripravami za konstituiranje morajo občinske skupščine izdelati metode in oblike vklju-fievanja samoupravnih inter&snih skupnosti, ki v skladu z ustavo v določenih vprašanjih delujejo kot del skupščinskega sistema. V tej smeri je treba spre-jeti ustrezne dokumente, pri čemer je raznusliti o poenotenju teh metod in oblik povezovanja. 4. V samoupravnih sporazumih je pri konstituiranju skupščin izhajati po možnosti z vidika dosedanjih iz-kušenj in načina oblikovanja zbora združenoga de-la skupščine občine. Glede na veliko število temelj-nih samoupravnih skupnosti in drugih organizacij se naj njih delegati združijo v konference delegacij in te bodo delegirale delegate v zbor uporabnikcv. V zboru uporabnikov zagotoviti zastopanost vsake kra-jevne skupnosti. V zboru izvajalcev, v katere določajo delegate samo-upravni organi organizacij delujejo v sklopu do-ločene d&javnosti, za katero se organizira interesna skupnost. V ta okvir je zajeti društva in organiza-cije, ki predstavljajo pomemben del uresničevanja družbenih nalog na posameaaiein področju. Ob tem je upoštevati tudi povezanost društev na različnih ravneh (mesta in republike) in da se ti vključujejo na teh ravneh v interesne skupnosti oz. njih zveze. 5. Za pblikovanje skupnih delegacij in konterenc delegacij je potrebno sprejeti samoupravne sporazu-me, pri čemer je koristno upoštevati izkušnje iz Ob-likovanja zbora združenega dela. V teh sporazumih naj bi upoštevali, da naloge nosilca konference prev-zame za vsako interesno skupnost druga org&nizaci-ja. 6. S konstituiranjem samoupravnih interesnih skup-nosti mora zagotoviti čirnbolj racionalne poti do od-ločanja v skupščini in aborih ter tako omogočiti več možnosti samoupravnega dogovarjanja v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah. To sta-lišče naj bi bilo prisotno tudi pri konstituiranju interesnih skupnosti v mestu, reglji in republiici, kot tudi v posameznih zvezah temeljndh interesnih skup-nosti. 7. V zivezi z oblikovanjem izvršdlnih organov skup-ŠCin samoupravnih interesnih skupnostd je potrebno upoštevati da so njih člani lahko izključno le izmed izvoljenih članov delegacij. 8. Delovnim ljudem in občanom je potrebno omogo-čiti, da se na kandidacijskih konferencah odločajo o kandidatih za dlane delegacij in za konstituiranje v samoupravne interesne skupnosti na podlagi jasnih ugotovitev, kako bodo v okviru teh skupnosti ures-ničevali svojo samoupravno vlogo. Zato je potrebno da iniciativni odbori y sodelovanju z dosedaj organi-ziranimi samoupravnimi tnteresnimi skupnostmi na teh področjih pripravijo osnovne smernice delova-nja in razvoja teh področij v občini in širši družbeni skupnosti '.(na področju zdravstvene-ga varstva, izobraževanja, vzgoje itd.). Ob t&m je upoštevati izhodišča, misli in predlo-ge dane na samih zborih, v okviru družbenopo-litičnih organizacij in drugih oblik dogovarjanja. Nadalje je v teh smernicah izhajati iz načel celovd-tosti združenega dela in seveda medsebojnih odvis-nosti in pogojenosti med delavci in občani kot po-rabniki dela družbenih dejavnosti in izvajalci tega dela. Smernice pa morajo temeljiti tudd na oce-ni letošnjih reziultatov in izkušenj uresndčevanja us-tavne vloge pri programiranju in financiranju dejav-nosti na teh pQdro6jih. Nekatere ugotovitve iz do-sedanje prakse kažejo da nismo povsod uspeli do-sledno uresničevati sprejeta izhodišča o dmžbenoeko-nomskih gibanjih in splošni ter skupni porabi. Zato je potrebno v oceni zavzeti dovolj kritičen odnos do vprašanj, ki so negativno vplivala na uresničeva-nje sprejetih izhodišč in nalog. 9. Eavno tako so v teku priprave na konstituira-nje samoupravne interesne skupnosti na področju zaposlovanja in pokojninskega zavarovanja. Delegate za te dve skupnosti določajo samoupravni organi, vendar je za njih potrebno ravno tako pripraviti program, samoupravni sporazum in druge dokumen-te za konstituiranje. 10. Konferenca poudarja pomembnost volitev delega-cij ki je povsem enaka volitvam delegacij v skup-ščine družbenopolitičnah skupnosti, zato je potreb-no dati volitvarn ustreizen poudarek v celotni javno-sti. Temu vprašanju je potrebno dati velik poudarek že na samih kandidacijskih konferencah. 11. Konferenca predlaga, da v krajevnih skupnostih opravijo vlogo kandidacijske konference krajevne konference SZDL v razširjeni sestavi z delegati druž-benopolitičnih organizacij in društev in občani, ki se vključujejo na podlagi njihovega interesa na po-dročjih za katero se konstituirajo samoupravne in-teresne skupnosti. V TOZD opravljajo vlogo temeljnih kandidacijskih . konferenc zbori delovnih ljudi. Poslovnik kandidacijske konference, sprejet ob skupščinskih volitvah je le prilagoditev sedanjim na-logam konference. 12. Vse temeljne samoupravne skupnosti — TOZD in krajevne skupnosti ter druge organizacije — mo-rajo sprejeti na svojih zborih statutarne sklepe o formiranju delegacije sainoupravnih interesnih skupnosti, njih številu in stnokturi, ter o njih ne-posrednem povezovanju z delovnimi Ijudmi in ob- čani ter povezovanju preko organov upravljanja ter družbenopolitičniini organizacijami. Radi poenotenja pristopa bi bilo potrebno, da konferenca SZDL pri-pravi za krajevne skupnosti vzorec sklepa, f-nako stori sindikat za TOZD. Statutarme sklepe lahko spre-jemajo delovni Ijudje in občani na svojih zborih. od-nosno temeljnih kandidacdjskih konferencah. 13. V krajevnih skupnostih je potrebno tako i ozi-rom na veliko prisotnost v vseh področjih na kate-rih konstituiramo SIS težiti k obUkovanju posebnih delegacij, katere bi volili na združeni glasovni listi. V vsaki delegaciji je pobrebno zagotoviti prisotnosti in-teresov in socialno strukturo, pri čemer je >loseLi vsaj tako strukturo kot pri skupščinskih voliivah. V kolikor se krajevne sfcupnosti ne odločijo za vo-litve posebnih delegacij je potrebno, da skupna de legacija v posamezni krajevnd skupnosti šteje med 20 — 25 delegatov. V delegaciji pa je zagotoviti pri-sotnost vseh interesov.in elementov socialne struk-ture. 14. Izkušnje pridobljene pri skupšdinskih voiitvah narekujejo nujnost objave vseb. kandidatov za Čla-ne delegacij v KS preko glasila »Dogovori«. Te iz-kušnje tudi kažejo težnjo, da so glasovalme liste za-prte, o tem seveda odločajo kandidacijske konferen-ce. V vsakem primeru je potrebno izhajati tudi iz stališča zagotovitve prisotnosti vseh elementov strukture delegacij, ki jo narekujejo tudi kadrovska merila. 15. Predloge možnih kandidatov za vodilne funkcije samoupravnih interesnih skupnosti obravnavajo te-meljne kandidacijske ltonferencein posredujejo svoja stališča iri nove predloge volilni komisiji občinske konference SZDL do 21. oktobra 1794. 16. Za uspešnost temeljnih kandidacijskih konferenc je potrebno delovne ljudi in občane se^naniti, tako z dosedanjo vlogo SIS, kot tudi s programskimi smer-nicanai temeljnih in interesnih skupnosti (regija — mesto). Delovno gradivo za to morajo pripravifci do-sedanje skupnostd s svojimi službami in v sodelova-nju z iniciativnimi odbori. 17. Volilna\ komisija pri skupščini občine Ijubljana-Center skupno z občinsko konferenco SZDL in OSS pripravi predloge predloga zakona, pripravi ustrezna napotila vsem, ki volijo delegacije. V napotilih je upoštevati dosedanje rezultate pri skupščinskih vo-litvah. Takoj je pristopiti k pripravi ustreznih ele-mentov, da odpravimo slabosti, ki so se .javljale ob skupščinskih volitvah. 18. Radi lažjih priprav na volitve v TOZD in drugih organizacijah združenega dela je potrebno organizi-rati posvete z nosilci priprav na volitve. Posvet orga-nizira občinski sindikalni svet v scdelovanju s ko-misijo za volitve in kadrovska vprašnja, ter volilno komisijo skupščine občine. Za posvet je potrebno pri-praviti celovit program priprav same izvedbe volitev. Nosilci priprav bi morali biti tudi seananjeni -z za-konom o volitvali delegacij. Liubljana, 31. oktobra 1974 Kadrovski kriteriji Izhodišče kandidiranja in voJitev delegatov v dele-gacije je interes socialistidne samoupravne družbe in njenega delavskega razreda. Kriteriji izhajajo iz vsebine sprejete kadrovske po litike, zato morajo izražati izvirne interese delavske-ga razreda to vseh delovnih ljudi pri sprejemanju družbenih odlofiitev v samoupravnih interesnih skup-no-stih. — Zagotoviti dosledno uveljavljanje ustavnega na-čela, da delo in rezultati dela določajo družbeni po-ložaj in ugled človeka v družbi; * — zagotoviti je vključevanje tistih, ki se z aktivnim delovanjem pri uresničevanju in razvijanju socialnih samoupravnih odnosov uveljavljajo v družbeno-poli tičnem življenju; — da kandidati uživajo splošno zaupanje deiovnih Ijudi, da so sposobni spoznavati njihove interese, živ-ljenjske razmere in potrebe v TOZD in KS. — da so na osnovi spoznavanja osnovnih družbenoe-konomskih in političnih odnoscfv sposobni pove2ati ožje interese svoje samoupravne skupnosti s širšimi družbenimi' interesi. To svojo nalogo opravljajo v okviru pooblastil, ki izhajajo iz delegatskih razane-rij; — da so aktivni in ustvarjalni nošilci samoupravnih socialističnih odnosov v temeljni samoupravni skup-nosti; — da so zgledni in uspešni delavci pri svojem delu, — ki se dosledno zavzemajo za javnost političnega odločanja in se borijo proti odločanju v zaprtih krogih — ki so voljni prevzeti in cpravljati dolžnost dele-gata delovnih Ijudi zdraženega dela in krajevnih skupnosti; — da aktivno sodelujejo pri uveljavljanju združene-1 ga dela kot celovitega družbeinega interesa. ki omo-goča zadovoljevanje potreb delovnih Ljudi; — ki se zayzema,jo za uveljavitev stabilizacijskih prizadevanj in ukrepov na področju združenega de-la; — upo&tevati je neadružljivost funkcije delegata za vodilno izvrševanje funkcij v TOZD in samoupravnih skupnostih, to je tistih, ki so nezdružljive s član-stvom v delavskem svetu; — v krajevnih skupnostih s funkeijo delegata niso adružljive individualne izvršilne funkcije upravljanja krajevnih skupnosti; — upoštevati je obseg angažiranja delegata za op-ravljanje te funkcaje in ga po potrebi razbremeniti drugih družbenih obveznosti; — delegacija krajevne skupnosti mara po svoji strukturi zagotoviti uresničevanje interesov delovnih ljttdi tega območja; — v delegacijo krajeroe skupnosti je breba tudi vključdti delovne ljudd iz zidruženega dela, ki so spo-sobni in pripravljeni interese izhajajoče iz njih de-lovnega področja usklajevati z interesi v KS, ter si prizadevajo za uresničitev delovnega človeka v ce-lotni družbeni reprodukciji; — delegacije morajo po svoji strukturi odražati sfcrukturo sredin iz katerih izhajajo. Merila za vodilne družbene funkcije v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti Za kandtdiranje delovnih ljudi in občanov za vodll-ne družbene funkcije, ki po svoji naravi pomenijo še dodatno adgovornost in usposobljenost posameznih kandidatov se ob upoštevanju že dosedaj dogovorje-nih meril za' kandidiranje delegacij zahteva še- — sposobnost kandidate za vodenje in usmerjanje skupščine tn njenih organov, — sposobnost in pripravljenost povezovanja in us-klajevanja posebnih splošnih družbenih interesov ter usmerjanje deihokratične odgovorne in konstruktiv-ne izmemjave rrmenj in stališč delegatov v skupšdini oz. vseh njanih telesih; — da so s svojim dosedanjim delovanjem dosegli pozmavanje pomembnih specifičnosti občine izhaja-Joč iz strukture interesov dejavnosti In družbenoeko-nomskega položaja otočime ter da so palrdild priprav- ljenost reševanja vprašanj, ki se zaradi teh speci-fičnosti javljajo; — vodilne družbene funkcije v skupščini in njenih telesih morajo biti dostopne vsem delovnim Ijudem in občanom, ki izpolnjujejo opredeljena in sprejeta družbena merila; — pri kandddiranju na vodilne fiinkcije je potrebno zagotoviti, da bodo evidesnttrani oz. predlagani kan-didati nosilci interesov delavskega razreda, Ljudje ki so in še delujejo v razvijanju samoupravnih odno sov naše družbe; — zagotoviti je treba, da bodo za vodilne funkcao-narje kandidlrali delavci iz neposredme proizvodnje, ženske Iin mJajSi ljudje. Marec 1974 . ' Program priprav na volitve delegacij in konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti Dosedanje organizirane »bdike, ki morajo tudi v na-prej biti neposredni nosilci priprav na volitve dele-gacij in konstituiranje samoupravnih interesnih skup-nosti so: V občini: — Iniciativni odbori za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti — Volilna komisija občlnske konference SZDL — Voiilna komisija občinskega sindikalnega sveta — Občinska volilna komisija — Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja — Izvršni odbor občinske konference SZDL ' — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta — Občinska kandidacijska konferenca V. temeljnih samoupravnih skupnostih in organiza-cijah: — Koordinacijski odbon za kadrovska vprašanja (v KS) — Koordinacijski odbori za pripravo volitev — Volilni odbori — Kandidacijske konference. EVIDENTIRANJE Konkretne naloge v posaineznih fazah prlprav: Iniciativni odbori: — oblikujejo skupino ža kadrovska vprašanja — oblikujejo skupino za pripravo sporazuma in sta-tuta — oblikujejo skupino za pripravo programa Rok: začetek oktobra Gradivo: — SkJepi skupnega sestanka komisije za volitve in kadrovska vprašanja pri ob. K SZDL in pred-stavnikov Iniciativnih odborov z dne 30. septem-bra 1974. — Kritervji za evidentiranje možnih kandidatov za delegate in za vodilne funkcije — Odlok o oblikovanju konferenc delegacij. Koordinaci.jski odber za kadrovska vprašanja skupnn s skupinami za kariiovska vprašanja prl iniciativnlh odborih: . — Skupno oblikovanje predlogov za možne kandidate za vodilne funkcije v skupnostih. Te funkcije zaje-majo: — predsednika skupščine skupnosti, predsednika zbo-rov, predsednika Izvršnega odbora, predsednika organov družbene kontrole in tajnika skupnosti. Bok: 31. oktober 1974 Za izvedbo so odgovorni: — Predsednik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in — predsedniki Iniciativnih odborov. Koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri krajevnih konferencah SZDL in odbori za pripravo volitev v kcajevnih skupnostih: — Skupno s komisijo za volitve in kadrovska vpra-šanja občinske konference, SZDL dogovori potek priprav za volitve delegacij Rok: 24. oktnbra 74 — V dogovoru z družbenopoliti6nimi organizadijaml KS pripravijo katididacijsko konferenco in eviden-tirajo možne kandidate za člane delegacije krajev-ne skupnosti. Rok: 11. november 74 Gradivo: — Predlog zakona o volitvah delegacij SIS — predlog kriterijev za evidentiranje kandidatov- za člane delegacij — Volilni pravilnik SZDL (februar 74) in poslovnik kandidacijske konference — Predlogi možnih kandidatov za vodilne družbene funkcije samoupravnih interesnih skupnosti. Posvet predsednikov koordinacijskih odborov za pri. pravo volitev v temel.inih samoupravnih skupnostih na področju združenega dcla: — Posvet pripravijo komisije za vo-litve in kadrovska. vprašanja ob. konference SZDL in občinskega sin-dikalnega sveta. Rok: po dogovoru, z obftinskim sindikalnim svetom, predvidoma 29.—30. X. 74 Gradivo: ' — Predlog zakona o volitvah delegacij — Predlog konstituiranja samoupravnih interesnih skupnosti — Predlog oblikovanja konferenc delegacij — Volilni pravilnik za skupščinske volitve Seja Izvršnega odbora obeinskc lconference SZDL — Obravnava predloga zakona o volitvah • ¦ — Obravnava temeljnih izhodišč za oblikovanje SIS — Razglasitsv kadrovskih kriterijev za vodilne funk-cije — Priprava seje občinske kandidacijske konference — Anallza priprav samoupravnih sporazumov in pro gramov SIS Odgovorni za izvedbo: — Volilno kadrovska komisija — Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja — Iniciativni odbori za ustanovitev SIS Rok: 29. X. 1914 Seja občinske kandidacijske konference v sodelova-nju z iniciativnimi odbori in obstoječimi samouprav-nimj skupnostmi — Analiza dosedanjih priprav na volitve — Sprejem izhodišč za oblikovanje SIS — Obravnava in sprejem kadrovskih kriterijev in evidentiranje predlogov možnitj kandidabov za vodilne lunkcije. Odgovoren za izvedbo Izvršni odbor občinske kon- ference SZDL. Rok: 7. novembra 1974 KANDIDACIJSKI POSTOPEK: Sestanek voliine komisije, ki vodi izvedbo voJitev v TOZD oz. KS — seznanitev s postopkom in predlogom zakona o volitvah v SIS — Opredelitev nalog za uspešno izvedbo volitev Odgovoren za izvedbo: — Delavski svet oziroma svet KS Rok: 1.—10. november 1974 Kandidacijske konference v temeljnih samoupravnib organizacijah in skupnostih (TOZD, KS) — Obravnava vloge in nalog SIS v našem družbeno-političnem sistemu oziroma poročilo o dosedanjem delovanju SIS — Obravnavanje predlogov samoupravnih sporazu-mov za ustanovitev SIS in njih programskih izho-dišč. — Dolo