MMMMMSBSBBnmiMIMMHn i Fo*«nezne 2teria#i R*. S »odne Din —‘50, ob m> deljah Dlx» 1»—» | »TIBOit* lsfaaja vsak da« mr«i « aotoja in praaoikoT, ob 18. uri z J iA-umom naslednjega dne t«r stane * »aaačno po pošti D 10*—, sa iao-■ jamstvo D18*—« dostavljen »a dom « ® U*», m izkaznic« D 10*—% “ inseraii po dogovora. Leto: III. Poštnina oT»5ana * Maribor, sobota 30. septembra 1922, ^«MaeH»SUrillr*i s*. «4n» »in -.50, *b B*. ieijah 01« OSKDai^TiO su nahaja T Jfuri- ' boiu, Juržifava al. it. 4. J. nad- j ?;£oPj«. Telalon iaterarb. st* 2!et"1.m i losa kot odrešenika. D r a v o g r a tl, 29. septembra. (Izvirno.) Jutri 30. t. m. se vrši predaja Libelič pri Dravogradu, ki so bile do-zdaj pod Avstrijo, pa jih je razmejitvena komisija prisodila nam. V nedeljo 1. okt. popoldne se zbero Slovenci v čim večjem številu v Libeličah’, da Zmaga revolucije na Grškem. Kralj v rokah upornikov. London, 28. septembra. Revolu- Prvi val revolucije se Je polegel. V cija je zmagala na celi črti, kralj je v ,mestu vlada mir in red. Vojaštvo je rokah upornikov, ki ravnajo ž njim nastanjeno v javnih poslopjih. Upor-spoštljivo. Vse Atene so na strani re- niki so se takoj v začetku polastili po- našem listu j .0 ,prjsege,] na ustavo, vprašanjem, g] as na narod. Atene, 28. septembra. Mi smo sc v sai°P Vano I1®58'1! » tem aaSlf0! 5'avn® obmejni kraji na njem l.^^irani. Liicijativa za u-cionaiV1- nov® stranke z izrazito ua-111 m 'Programom je izšla od nem-*& son^S6j V ^ana^u' ki pa so bile Jtgi lSC danes v drugačnem položaju r n®mšho prebivalstvo v Sloveniji. Barv ,na?e^11® stališče je, da Nemci v v€ril-..u }n njihovi konaci jonali v Slo-5a •'j1 ni*o .homogena politična skupi-s® morale njihove politične s27 razlikovati. To stališče, ki je 8lll0 5 relativno kakor vsa taka načela, na |.7,e razvijali v našem listu. Švabi tettcM .°F.rs^^ nižini so kmečki našel-tow! ^\ve večji ali manjši jezi-iivj •1 °tcki med maso drugorod nega ^Qv' •Jlredvsern Srbohrvatov in Mad-^iai' ,:^0v6n^’ Pa imamo analogen ^e® .•m >n kaj bo pomenila zai hanat- nikjer stavili resnega odpora. Tudi kralj Konstantin se ni upiral ter je izdal ipovelje, naj se vsaka protiakcija (Izvirno.) ustavi. ffiir na tanki niti. listov. — Turki prodirajo dalje v nevtralno cono. ništvo je dospelo na polotok Galipoli. Po zadnjih poročilih se ceni Kemalova armada na 60 do 80.000 mož. Razdeljena je v sedem zborov ter razpolaga s 60 letali. London, 28. septembra.. (Izvirno.) Ministrski svet se je včeraj bas-il z vzhodnim Viprašanjem. Vlada vjstraja na tem, da mora Kemal paša do 30. septembra dovoliti odhod Grkov in Armencev iz Smirne. P^^tiko. Kočevarji m 5 približno enake poli- tiorie "rna;,° 1 ir,jr ie‘. Pa imata enake po- *Mu j« 3^'iJski delavec nemškega f5ti indiSSV 'nemSki Podajalec, bo- iDr«*am*p -Tt°C JC sevcda driI8° Haj , VlPrašanje bo izgledajo 4ržav? ko se bo polegel v na si ■l i tično - ^.^arskrt.^ reševat *^® je. »i; i.ncia n® Probleme. Vpraša- Sftrlov,-- .. VVIKUVI V v?fiše iu ivilv, 31 ^°^ično - strankarski JI^darsTr« , °. zaceli reševati velike go- ali bo mogel A^cionalni program Pesimizem angleških London, 28. septembra. »Daily Mail« poroča: Grška se mrzlično pripravlja na obrambo Trači j e. 80 tisoč mož letnika 1923 je vpoklicanih pod orožje. L on d o n, 28. septembra. Turška konjenica, v nevtralni coni prodira dalje od Erdenke.ia v severovzhodni smeji ri proti Asmali tepe. Tam hoče zasesti angleške postojanke. Angleži so pripravljeni, da ustavijo nadaljno turško prodiranje. Mustafa Kemal paša je izjavil, da ue pripozna v a nevtralne cone. London, 28. septembra. (Izvirno.) Večerni listi razpravljajo- položaju na bližnjem vzhodu, ki postaja vedno resnejši, povdarjajoč, da visi mir samo še na tanki niti. Dopoldne in popoldne so se vršile seje britanskega kabineta, na katerih se je razpravljajo o položaju. Angleško vojaštvo in top- GENERAL WRANGEL NIMA BOJNIH NAMENOV. Z a g r e b, 29. sept. (Izv.) »Novosti« pranašajo iz Sarajeva pogovor z generalom Wranglom, ki biva tam. Wran-gel je izjavil o zunanji politiki ruske sovjetske vlade, da ni v skladu z mnenjem ruskega naroda. Ruski narod pod. sedanjo vlado ne more izraziti svoje volje. Sovjetska Rusija bo brez dvoma podpirala Kemal-pašo, ker imajo holj-ševiki namen, preko Carigrada in Trači je zanetiti požar po celi Evropi. — Wrangel je izjavil, da nima nikakili bojnih namenov. Za. Evropo še ne obstoja nevarnost boljševizma. ANGLEŠKI IN GRŠKI POSLANIK PRI NINCICU. Beograd, 29. sept. (Izv.) Včeraj popoldne sta obiskala našega zunanjega ministra dr. Ninčica angleški poslanik Joung in grški opravnik poslov. Razgovor je bil o zadnjih dogodkih na Grškem v zvezi s položajem na bližnjem Vzhodu. ! HUJSKANJE BAJRAM-CURA PROTI JUGOSLAVIJI. Beograd. 29. sept. (Izv.) Bajrani-Cur je te dni izdal na muslimansko prebivalstvo v južni Srbiji proklama-cijo, v katerem ga poziva na boji proti naši državi. Beograj&ka vlada je ob ve- 36.50, Italija stila o teni poslaniško konferenco v -n. »rvnn-^ -• k Parizu in zahtevala, naj zasede nev- •^uo®fr • k’ron'e sedem os- fcralno oono. min®, Budimpešta P4I, Vaarsaiva 0.C6, IZ ZVEZE NARODOV. ^fl*a ^ Ž e n e v a., 28. septembra. (Izv.) Popoldanska seda Zvese narodov go j« London, 28. septembra. Clzvimo.) Francoski poslanik se je v torek dalje časa razgovarjal z Lord Curzonom. Med razgovorom sta prišla do popolne* ga sporazuma glede zaščite tujih kolonij v Carigradu, kakor tudi glede sredstev, s katerimi bi se moglo uspešno rešiti sedanje kritično stanje na bližnjem vzhodu. bavila z Nansenovo pomožno akcijo. Kanadski delegat Fielding je izjavil, da bo njegova vlada, prispevata za Nansenovo pomožno akcijo v Mali Aziji 5000 funtov. Danska je podpisala 1000 funtov. Juvenel je nato še poročal o delovanju mednarodne komisije za skupno delovanje intelektualcev. Predložena resolucija je bila sprejeta. ITALIJA IN GARAČI J A ZA AVSTRIJSKI KREDIT. R i m, 28. septembra. (Izv.) Ministrski svet se je danes bavil s predlogi glede kredita za Avstrijo, s k at er imi so bavi tudi zveza narodov. Po daljši razpravi se je določilo, pod katerimi pogoji se pooblasti italijanski delegat v Ženevi, da pi-evzame Italiia garancijo za avstrijski kredit. STRAŠEN VIHAR. Helsi-ngfors, 2S. sept. (Izv.) Na otočju Bermudas je razsajal silen vihar, ki je napravil ogromno škodo. Škoda se ceni nad 10 milijonov dolarjev. BORZA. CnrJh, 29. septembra. (Izvirno.) Sklepni Kurzi. Pariz 40.65, Zagreb 1.80, London! 23.55, Berlin 0.33^, Praga 22.68, New5wK 536.50, nemške stranke trajno zadovoljevati vse potrebe nemške manjšine? Kaj hoče ta program? Dosego manjšinskih’ | pravic? To bo stranka dosegla z la h-. : koto, zato pa sama jezikovna borba ne more biti njen končni cilj. Morda pa ima cilje, ki jih geslo: »Staatstreu —-and Volkstreu« ne izraža, ki spe kakor zarodek in bodo obujeni šele tedaj, ko se izpremeni položaj nemštva v Evropi?! Pustimo domneve. Prihodnje dni se bo nova stranka konstituirala in bomo spoznali tudi njene voditelje. Izvedeli bomo kaj več o njenem prakrtično-poli-tičnem programu. V bližnjem volilnem boju bomo spoznali njeno taktiko in njena politična sredstva. Na Sloven-j skern ni stranke, ki bi se bala nemškega nastopa. Napram drugorodni nacionalni stranki bodo naše stranke nacionalni blok, tudi če ta formalno ne bc ustanovljen. Slovenci se bomo odločno zavarovali proti morebitnemu poskusu, da bi nemški nacionaloi jemali kaj več kakor jim gre. Mi priznamo Nemcem -pravice, katere jim garantira lojalna državljanstvo, ne priznamo pa njihove politične ekspanzije, ki so je vajeni izza polpretkle dobe. Kar je Nemcev, v nemško stranko! — dobro, ampak janičarjev jim v jugoslovenski državi ne bomo dajali! Seveda je spor neizogiben. Narodnega katastra nimamo. —-Nemci zastopajo stališče, da za pripadnost k nemštvu zadostuje navadna o-sebna samoodločba. Na ta način so v, prejšnji državi, kjer je bila v njihovih’ službah administrativna in šolska oblast, pritegnili v svoje vrste znatna množico ekonomsko odvisnih in nacionalno nezavednih Slovencev. Slovensko stališče je temu naziranju nasprotno in mislimo, da je v novi državi Nemcem le v škodo, če ga otmo pred poza! Ijenjem. Novosadski »Deutsclies VolKsblatt« je v svojem pozdravnem članku (z dna 26. septembra.) namignil o nemški ekspanziji, ko je pisal: »Nun ist ara eh' ilinen (Nemcem v Sloveniji. Op. ur.) die Moglichkeit geboten, alle Gesin-nungsfrenunde in diesem Vereine ztt organisieren und d as Bewusststein 3er Zusammengehorigkedt' auch bei den Versprengten und Eingeschiiehterteit in den abgelegenen Ortschaften nen v* beleben und zu vertiefen.« Kakor Slo venci respektiramo prave Nemce, tako se bomo odločno protivill obnovitvi nemškutarsko-nemčurske politike, ki bi jo hoteli izkopati izpod pepela nemški meščani v Sloveniji. V ostalem pa bomo čakali na razvoj dogodkov. Pristavljamo pa, da bi mogla poli' tično in kulturno organizirana nemška manjšina, če bi pravilno razumela svoje politične naloge v nacionalni slovanski državi, vršiti nekako posredovalno in pomir jevalno vlogo med Nemci in Jugosloveni, kakor je pisal — če se ne motimo — prof. dr. Gessemann v svoji nedavno izišli knjigi o Nemcih v, Jugoslaviji. To vlogo, ki bi nemštvu gotovo več koristila kakor pa razne stran-karsko-politične špekulacije in ki bi utrdila tudi situacijo naših nemškilj državljanov, pa more vršiti le ona1 nemška organizacija, ki si pridobi pri nas zaupanje. Nemci pravijo, da je Us težko; mi pa pravimo* da ni — treba je le zadeti pravo pot! V nedeljo rveSer vsi v Narodni dom! Podpirajmo obmejno šolstvo! Brezglava šoBska politika v Sloveniji. , Maribor, 28. sept. Klerikalci triumf irajo! Sklicujejo protestne shode za »zaščito na.se prosvete« in s prstem kažejo na našo »napredno« učno upravo Slovenije, ki u~ •bije naše šolstvo, našo prosveto. Mi sami smo v našem listu že odkrito pokazali na rano našega obmejnega šolstva, ki ja na kompetentnem mestu v Ljubljani tako malo razume-vano in tako mačehovsko obravnavano. Izvedeli smo tudi za vzroke desolatnih razmer na naših obmejnih šolah: gospodje pri oddelku ministrstva prosvete v Ljubljani se niso potrudili, da bi dobili o tej občutljivi točki našega nacijonalnega življenja podrobne in točne podatke za sestavo proračuna, in tako je prišlo, ua so stavili v proračun, samo toliko učnih mest, kolikor jih jc bilo dejansko nameščenih, brez ozira na, to, da so trirazrerlnice zasedeno poiio-; kod samo z eno učno močjo. — Gršegaj greha nad našim narodom ob maji ni! mogel kmalu kdo zagrešiti. In vendar j se najdejo še ljudje? ki hočejo, naj se tudi naše obmejno šolstvo še nadalje j vodi in upravlja od skupne šolske u-1 prave v Ljubljani. Slepci, ki nas hočete tirati v pogubo! Na rane našega šolstva’v Prekmurju smo pokazali že neštetokrat. Tudi tam je obmejno šolstvo. Tam je treba začeti delo znova in povsod bi morale biti najboljše moči. In kakor ob naši meji severno od Drave, tako bi se morala tudi za Prekmurje najti sredstva, da se v učiteljstvu podžge vesolje do dela v teh krajih. Toda ni so še pokazala doslej dobra volja, reševali vprašanja naših obmejnih' šol z drugega vidika nego se obravnavajo vprašanja šol v trdem naeljonainem ozemlja. — Pokazali smo baš te dni tudi na nk.in-n jen je prostih predmetov na srednjih šolah. Petje, stenografija itd. — vsa to, kar je za našo mladino tudi za druge učne predmete bilo -vzpodbudno in tudi z a življenje koristno — vse to ima naenkrat biti odpravljeno — in mladina se naj mirno izroči pohajkovanju. Danes pa smo izvedeli še nov slučaj -v ki v.jarki luči kaže vso nesposob,-aost" naše šolske uprave v Sloveniji.— Letošnji učiteljski maturanti, ki so baš minole dni nastopili svoje službe, so nakrat dobili dekrete, da so odpuščeni. f e vsi, ne vemo. Vemo pa, da veliko. Osramočeni in obupani stojijo mladeniči, sredi.življenja — in gledajo s srdom na tisto jaro gospodo, ki vedri in oblači -v naši ljubljanski šolski upravi za; Slovenijo. Iz vseh teh dejstev, ob katerih se mora človek za glavo prijemati, odseva brezglavost in vsa nesposobnost naše šolske uprave. In bodisi or i za det kdorkoli in pristaš katerekoli stranke: postopanje, kakor smo ga opisali, se •mora obsoditi brezobzirno in s vso stro- gostjo, ker nas u-p ropaš ca in ker nns sramoti pred svetom. Naj nam ne pridejo zopet z izgovorom, da je krivda v Beogradu. Kakor glede bolnic, tako leže tudi glede teh šolskih razmer vzroki v naši ljubljanski upravi. Dogodki, ki se zadnji čas kakor v filmu vrste drug za drugim, drug sramornejši od drugega, morajo odpreti oči vsem onim, ki doslej niso uvideli potrebe, da moramo za našo severno pokrajino dobiti z oblastno tudi posebno šolsko upravo. Vse ono pa, ki so zakrivili te neču-v; ne dogodke, od. pokrajinskega na-ir.est.nika pa doli do vseh, ki imajo so-odločevati v šolskih vprašanjih Slovenije, .treba radi neodpustljive malomarnosti in hre-zglavosVi, radi poloma iit?e šolske politike stavi'! pred sodbo ias oda! Brez ozira in br.:-z pardonal A. K. Ptujski: Melanholični ut n n ki. (Konec.) Ne daleč od tod se dviga, visoko nad druga poslopja neraadružljivi tovariš božjega hrama. Od kar jih je pobožna roka ustvarila, sta, si bila vedno, v veselih in žalostnih dneh dobra soseda. Stoletja so šla mimo njiju. Videla sla sijajne slavnosti mogočnežev in krvave poboje podivjanih ljudi. Slišala sia jok in stok obupanih in nezmerne orgije razposajenih. Stotisoče sta krstila, stotisoče pogrebla, broz veselja prve, brez žalosti druge. Neomajno sta kljubovala brezobzirnemu času in razbrzdanim človeškim strastem. Daaes vlada sveta tišina, okrog njunega terano-sivega zidovja. Redki so, ki prihaja jo lil odhajajo skozi prekrasni portal, kajti redkim je dana milost da Iščejo in najdejo v tem zatočišču čudotvorue ne-okrknjene vere uteho in zadoščenje. Farizejev in pismoukov danes ni tu. .Ali resnično, resnično nad njimi ki sedijo in klečijo raztreseni po ki on eh v mističnem vzhodu, nasičenim od pri-jetnodišečga kadila, plava sam On, ki edini obtežene dviga in utrujene krepča. Od bridkosti bolj kakor od lot upognjena sedi tam v prvi klopi skromna mamica. Srce ji je pokalo, ko je jemal Prevrat na Grškem. Kar smo- pričakovali, po grškem porazu v Mali Aziji, se je zgodilo — o-gorčeno ljudstvo se je obrnilo proti dozdevnemu krivcu velikanske katastrofe, kralju Konstantinu ter ga vrglo s prestola. To sc jc zgodilo že vdru-gič, zato moramo poseči daleč nazaj, a-ko hočemo docela razumeti kako in zakaj je prišlo do tega. Novodobni Grki, ki so po imenu sicer potomci starih Grkov, po krvi in sposobnostih pa se od njih razlikujejo še veliko boli nego Italijani od starih Laii.ncev, so so enako •kafer: Italijani od slave starega Rima, zamamili od stare Grčije ter od Birenta. Njihova nacij,onalna in državna ideologija je bila zgrajena popolnoma na davni zgodovini in njihov najvišji ideal in cilj jo bil obnovitev te zgodovine. Kakor bi Italijani radi obnovili nekdanji ‘sijaj rimskih cesarstev, tako bi tudi Grki radi obnovili vzhodno bizantinsko cesarstvo. Ta cilj so imeli pred očmi v vseh vojnah od prve osvobodilne do danes, ta cilj so imeli pred seboj v balkanski in v svetovni vojni, a pred vsem še sedaj v vojni, s Turki v Mali Aziji. Hoteli so združiti pod svojo vlado ves južni in vzhodni del Balkana, otoke Eegejskega. morja, in obmorske pokrajine Male Azije z morskimi ožinami in s Carigradom. Toda časi, ko so se tvorilo države na tak način, so že davno končali, stare, davne zgodovinske el ržavne tvorbe so danes mrliči, katerih ne bi mogla obuditi nobena sila več, kajti danes se ne vrši obmeji-tev držav več po črtah, zasekanih z meči, ampak po mejah živih narodov. Grški, sen j.e bil torej neizvedljiv, kakor je neizvedljiv italijanski in vsslc poizkus uresničiti ga, je moral privesti prej ali »lej do katastrofe. To se je pokazalo tako sijajno že za časa svetovne vojne v Nemčiji, ki je stremela za enakimi cilji, pokazalo se je sedaj zno-va in skoro še bolj nazorno na Grškem. Grška katastrofa je torej nekaj povsem naravnega, logičnega in neizbežnega. Večina grškega naroda se tega, ka- njon ljubljeni edinec slovo. Črne slutnje so ji. pravile, da ga iz merilne vojne ne bo nikdar več nazaj. In ni ga bilo. Edino zavest, da je storil svojo dolžnost in da je šel v boljše življenje jo je tolažila in jo še tolaži. Vsa zamaknjena ga. vidi tam.gori sredi med izveličanimi in sliši ga dobro, kako jo kliče k sebi. Tu njene drobne blede ustnice momljajo molitev da bi jo Bog čim preje združil z njim. — Poleg njo je poštarao deklo. Na njenem izsušenem licu ni veselih potez, saj v njenem življenju ni bilo veselih dni. Edina oseba, ki je imela zanjo srce, njena draga mati, je že davno davno nad zvezdami, V tem, prostoru pa lahko n e motom a žn jo pokramlja in ji potoži svoje težave. Bolj v ozadju kleči mladenka še v cvetju let, s solzami v očeh, obraz z rokami zfikriit. Nihče razven njega, ki se je sedaj izogiblje in Njega tam gori, ki vse vidi in vse ve, no zna, da nosi ona, pod sreem snd svojo prve, nepremagljive ljubezni. K Njemu so je z zaupanjem. zatekla, ker On edini lahko u Sini, da otrok no ostane brez očeta. Tik za njo ždi mož sivih las. Neprešte-te so krivice in potoke solza ima na vesti. Danes, ko mu je začela usoda s starostjo, revščino in boleznijo, nemilo za nedrago vračati, sedi tu, spokorjen grešnik, in išče pomoči pri Njem, ki v svoji ncekoučni dobrotljivosti, vso od- kar izgleda, še vedno no zaveda, predaleč tiči v praznih sanjah, zato ne išče krivde za katastrofo v samem, sebi, .ampak zunaj sebe in ker stoji na najvišjem mestu kralj, je naravno, da obdolži najprej njega. Ta metoda iskanja kriv cev po katastrofah ni nova in ni speci-jalno grška. Enako so postopali tudi že stari narodi, enako so postopali v najnovejši dobi Rusi, Nemci, Avstrijci in Bolgari. Vendar pa do tolikih in tako naglih sprememb na prestolu ni prišlo skoro nikjer drugje kakor ravno na G-iškem. Za časa balkanske vojne je padel kot žrtev razočaranja prvi kralj Jurij, oče dosedanjega kralja Konstantina; zadela ga je ©svetniška k rogla v Solunu. Na to so postavili Grki na svoj prestol kralja Konstantina, v razočaranju za časa svetovne vojne pa je moral bežati tudi ta in na njegovo niceto je prišel njegov sin Jurij, ki je ostal na prestolu do lanskega leta. Toda dasirav-.no jo Grčija v svetovni vojni odrezala bolje nego bi bila zaslužila po svojih zaslugah, grški narod s terni uspehi, ni bil zadovoljen, hotel je še več. Zato se je vedno bolj odvračal od Jurija ter od starega svojega državnika Veni-zelosa, ki je bil edini Grk, ki je znal misliti trezno in realno in katerega zasluga je bilo vse, kar je Grčija dosegla v zadnjih desetih letih. Ta nezadovoljnost z Jurijem in Venizelo-som je narasla vedno bolj in bolj in sčasoma je grški narod bil prepričan, da bi se mu uresničile takoj vso sanje, samo alko bi izginila Jurij in Venizeios ter bi se povrnil Konstantin- Tako je potem lansko leto prišlo do znanega plebiscita, ali naj se postavi ua prestol zopet Konstantin ali naj ostaneta še nadalje na vladi kralj Juij in ministrski predsednik Venizeios. Venizelosovi in Jurjevi nasprotniki so vrgli med grški narod za časa plebiscitne agitacije tudi neko staro prerokbo, po kateri bo postala Grčija tedaj zopet mogočno cesarstvo s prestolnico v Konstantinoplu (Carigradu), kadar bo nad grškim narodom zavladal kralj Konstantin. Ta prerokba, katere so bila polna vsa grška usta, ni ostala brez posledic — plebiscit je izpadel ugodno za kralja Konstantina ter proti Venizelosu in Juriju. Stari zaslužni državnik Venizeios je moral pobegniti preko mej in Jurij se jo moral umakniti s prestola, na katerega so slovesno posadili zopet kralja Konstantina. S tem pa je pričela doba grške katastrofe. Vlada kralja Konstantina je obnovila v vsem obsegu grško stremljenje po velikem zgodovinskem bizantinskem cesarstvu, po nadvladi obmorskih dežel Male Azije in Carigrada. Pričel: so se vpoklici novih letnikov vojske, pričela se je reorganizacija bojnih sil za novo veliko ofenzivo. Antantne velesile in druge države, z izjemo Anglije, ki so bile odločne nasprotnice povratka kralja Konstantina, sorodnika nemškega Viljema in njegovega političnega pristaša za časa. svetovne vojne, so pušča. Tu še jih je tu, ki jih tlači breme življenja in jim polni grenka žaTost srce. In vsi odložijo tu vsaj brst od svoje butare in betvico od svojih bridkosti, ker v njegovih srcih gori živa vera. Ti pa, čigar dušo obsencujejo dvomi, zapuščaš še bolj razdvojen ta sveti kraj. In napotiš se v mestni vrt, tja kjer «e igrajo, skačejo in vriskajo po alejah in igriščih vesele trope brezskrbnih otrok. V njihovi bližini se hočeš otresti mučne melanholije, Ali danes jih ni tu. Tu in. tam sedi na klopi kak skrivljen starček, ki greje na vročem soluou o-trple ude in preživlja v spominu dožit-ko mladih dni. Nanjo zre izza zelenja, stoječ n,a visokem podstavku iz kamna izklesani spomenik pesnika, ki je svo-ječasno opeval radosti in sladkosti življenja in ljubezni. Zdi so ti, da je njegovo sicer jovijalno obličje zatopljeno v misli o minljivosti, vsega posvetnega. In neka neodoljiva sila to vleče daljo tja proti mestni periferiji in Se daijo in d ali e. Ampak na potu tja zaideš v temno umazano zakotno ulico. Zopemo uduš-Ijiv duh ti butne nasproti in začudiš se, da živijo v tem obližju človeška bitja. Po ulicah postopajo,vsiljive ženske prikazni, ki. oči vidno služijo z ljubeznijo svoj vsakdanji kruh. V intimnem pogovoru z nekaterimi je nekaj dolamrz- obrnile G čiji hrbet, ko so videle, da. vse zahteve 'po njegovi odstranitvi _ n® pomagajo nič. Grčija je ostala osaonj®* na; skušala jc sicer iskati zaveznikov, pri Mali antanti, toda ta je predobiO poznala, njen položaj, zato ni hotela v* grizniti v to kislo jabolko; zahtevala je, naj Grčija, dokonča prej vojno s ' ,?% ker bo šele tedaj mogoče razpravlja1 o njenem sprejemu v družbo držav Male antante. Edina država, ki je staia^a strani Grčije je bila. Velika Britanija, toda ne radi simpatij do grškega n®'-roda in njegove države, ampak iz las-nili korist ©lovski h vzrokov. _ \eli_a Britanija ni. pomagala Grški maten-jelno v bojih s Turki, ampak je le bolj podpihovala velike grško saiiD0 ter vzpodbujala Grke na vztrajnost tej borbi in sicer zato — ker je S1-'® vojska v Mali Aziji razbremenjeval angleško obrambo Palestine in Meze, potamijo. Anglija je vedela, da so Ji Turkov, dokler jih zaposlujejo Grki 8* severozapadu, ni treba bati v Pa.®® 1 ni in v Mezopotamiji. Vedela pa je to di, da 1m> imela od grško-turške nedvomno korist, naj konča ta 550 zmago teh ali onih. Afco premagaj Grki Turke, bo itak odstranjena yS8' turška nevarnost za angleške koloflU in protektorate; afco pa Turki prav P'r magajo Grike, bodo vseeno toliko slabljeni, da no bodo mogli takoj o -niti fronte; med tem časom, pa, P*etl, so pripravijo na to, se Anglija tudi ja ko že pripravi in utrdi svoje postoja _ ke. Zato je sedanjo grško katastroi® veliki meri kriva tudi Anglija. Toda kakor je Anglija sokriva H® grški katastrofi, tako je tudi soritZ°\ rana z Grki. Niti Griči niti AnSleZ1S so pričakovali, da bo poraz tal'0. ve,Lf tako katastrofalen. Zgodilo .se se je moralo zgoditi: grška m' 's ske armade, ki sc je dve leti b°r‘ Turki, ni več, tudi grške posesti v tj Aziji ni več in ne le, da se ni ure,s ^ sen obnovitve Bizanta, rGrčija 3®,1 bila še ono, kar je že imela v Ma-i ji, in celo tudi deloma v Evropi- * ^ trenutku katastrofalnega, vojnega 1 raza se je grški narod spomnil spodarsko bede, v katero ga j« -;jo vojna,; vsemu temu pa se je pridrU. še malodušje in demoralizacija V! tva. Kako čudo potem, da se je g^rVo naroda polotil kes, ki je zahteval v . žrtev v kralju Kontantinu. Gg°' in razočarani narod je odstranil stainitina ter postavil na njegovo 1)1 "j zopet Jurija in seveda Venizelo**- 9 isti ljudje, ki so lani pregnali r .j Veniizeiloza, ga sedaj kličejo nazaj> se vrne, naj izvleče Grčijo iz se£ katastrofe. Ni nam še znano, ka bodo odigrali nadaljmi dogodki v ^ čiji, eno pa jo gotovo — grški obnovi Bizanta jc definitivno P° ^ In to je v nesreči edina sreča. Ak°, ^ do Grki sedaj ostali na realnih pričeli delati doma, na svojem nem narodnem ozemlju, brez fan.s^.j n ib neizvedljivih sanj, bodo v 'jjjl^ nih mladeničev, ki so jim P0_rnai?7a. pri izvrševanju njihovega polili‘-fl’ jjj jedno nžitkarji žalostnega zasl1-izk^ zasmilijo se ti to prikazni, 'ker ves ( ^ večina izmed njih končala kratki ^ svojega življenja v tistem čl o vek o nem zavodu, ki se razprostira, ta®’ ^ prodira mesto s svojimi zadnji'111 rastki v zelno polje. lični stari paviljoni. V njih mladi, možici in m Tam sredi ogromnega, parka bivajo h ženske, rim sta telo ali duh začasno ^ 0g# vedno odpovedalo pokorščino. A ^ izmed njih pričakuje rešitve od ^ Jjlf šlce umetnosti. A mnogo jih je- . i tipajo samo še v milost božjo, ^ smrtjo, ki je med njimi vsak da®, steih, so se že davno sprijaznil1- jcJi< gib modro-belo progastih halj'1*’ ];n leor bledi strahovi, se plazijo P£ ^ . 1 tisti, katere še držijo noge po )° žalostnimi pogledi so ozirajo & jj» lezne ograjo za teboj, blagruj0-!^ zavidajo te, ker stopaš zdravi p, mimo njihovega tesnega sveta. gl# kor da so hočeš odtegniti tern dom, polnim mnkotipno nrelat poapešiš svoj korak. .•■ s]f$! Oddale« pa t.| prihaja naspr^^jav ki vonj posušenega sena \n ^ ti>K hlap, ki. ga izpuhteva zemljfl“v . ^ jjtii) nih zdravih prsih se okrepčaš 1 , i deš, eobo. Maribor, 30. septembra 1922*' > T IB OR *'■ letih lahko preboleli sedanjo Kaiastro- o ter dočakali boljšo bodočnost. S tem oodo pa tudi ustvarili položaj za iskreno zavezništvo in sodelovanje z našo državo in evntuel.no tudi z ostalimi državami Male antante, za zavezništvo in sodelovan je, ki bo lahko veliko koristilo njim. in nam. Gonja se nadaljuje. Pod tem nn-sovom so ljubljanski »Slov. Narod« i udu je, da razkrinkujemo njegovo ža-p no gonjo proti mariborski oblasti. 1 nasom pozivu, naj polemizira z na-stvarno in ne z izrazi »borni ranost« •. je videl »milo doneče strune« m Ponižnost, stvarno na naš poziv ni ve-fl Povedati dragega, nego da je pcno-v©6krat premleto frazo, da je po-^ i 'a dr. Kukovca privedla stranko do azsula. V tej notici je k svojim do-zuajnim neresnicam uvrstil še novo: lavi namreč, da smo lani povodom Jcgove »vprašalne akcije« prosili, roči”. li'L za‘^injali, naj z akcijo neka, s> da smo vedeli, da bi so večina na sanjskem in Štajerskem izrekla zo- eni ”larLl)0rsko hblast. Da se vendar ' '■>*ait konča »Narodovo« varanje javnosti, konstatiramo: borba med »Tabo-,sv<; i'11 »Slov. Narodom« povodom arodove« vprašalne akcije je bila. icdmet razprave v seji. strankinega colstva. Ugotavljamo, da sta bila v Tril^i S' gIavni tirdnik »Sl. N.« in dr. i er skoro popolnoma osamljena (dr. Ravnihar in mladi dr. Tavčar sta ju-čoro0 ^.^dula!) vsi štajerski člani nn-K, a,'m ^ud' velik del članov iz V • -S° obso-iali »Narodovo« pisn- > kt je bila naper jena proti določbam . ave. Stavil so je predlog, da. se skli- strankin izvrševalni odbor, ki naj Ve °p ° d°l> ustnosti »Narodove« pisa-j;• Pustoslemšek je prvotno izjav- > da »Narod« ni. strankino glasilo in str n’,ma Povoda se ukloniti sklepom in T ~ na "Pritisk se je končno udal sta Tl^°.se 'e’ da Prenehata oba l.i- 8 Polemiko, »Narod« pa z vprašalno •— a£chk>. To je resnica, ki je — upamo * pV- Narod« ne bo več zavijal. j2 ^ “°l°žaj v demokratskem klubu, dem e,oglada poročajo, da je položaj v g ojeratskera klubu znatno jasnejši. n-lo dni se razpravlja le o vpraša-dal’ na3 ostanejo demokrati še na-koaliciji z radikalci ali ne. Od-S(j 1 ev4bo padla na sestanku glavnega Zn~aU nega odbora, ki so vrši — kakor U ,n šel v Via,tpC1^° Pa bo še nadalje ostal v tjj . demokratska organizacija v Spli-ložn^ m';nolo soboto razpravljala o po-P_ovodom zagrebškega kongresa. Uj^^statirala je, da je bil glavni na-šan' ?nBTOSa razbitje ali vsaj oslaii-demokratske stranke ter je z o-ke 111 .na pozvala vse pristaše stranki’ M,a ' Po puste rušiti edinstva v si ranila ° tudi najmočnejša strauki-^.^aeija odločno izrekla svoje nl° — vkljub temu bodo razni kon-Naj,'1. T0Ptili. med njimi tudi »Slov. Vseh *’ seYoda varali svet. kako od ga,,. 8,rani iz demokratskih vrs' po-■ v' JP-jo zagrebško akcijo. Ar Ti. ^©SlisD©)©)®!*] dnevna kronika. ^lovTr,p.'1^ us°d° nemških učiteljev v dopjs .j1 80 Pritožuje nek mariborski W,\ v novosadskem »Deutsches š°h].'-' a tu« ter se huduje nad višjim tov p,. h8v<^om, češ, da zavlačuje reši-sica,. f|seni za pokojnino. Verjamemo *a uči f^i Pyloža:i od pušč enega nemškega Sj -]C.?^va ni zavidljiv, dovolimo kso^o ? u'ne'!?a dopisnika opozoriti na v e h s v "'^PdfPKa učiteljstva na s 1 o-dobiv, ..m Noroškean! No le, da no ^Pvljon pokojnine, je še izpo- ° raznim napadom podivjanih Heimatsdienstlerjev in drugih tolp. Ne le eksistenca, neštetim je uničeno tudi vse premoženje in ogroženo celo golo življenje. O vsem tem nemški učitelji v Sloveniji ne vedo ničesar povcdaU in nikomur so še ni skrivil niti las! Ko bodo popravljene krivice, ki jih je pretrpelo in jih še trpi slovensko učiteljstvo na Koroškem, bo nedvomno jugo-slovenska oblast zadostila pravicam odpuščenega nemškega učiteljstva v Sloveniji. — 4 socialistični poslanci so glasom »Napreja« izključeni iz stranke in sicer gg. Golouh, Kopač, Tokan in Kiso-var, ker dolgujejo stranki predpisane prispevke v znesku 18.47(1 din. 25 p. Izključene so tudi grupe okoli »Zarje« (Ljubljana) in »Enakosti« (Maribor). Zdi se nam, da bo potem precej malo ostalo. — Za šefa bakteriološke postaje v Celju je imenovan g. dr. Jakob Rebernik. — V Radencih je nameščen kot prov. okrožni zdravnik dr. Jan Sedlaček. — Obmejne čete odpravljene. Ivnkor znano, je ministrstvo vojne in mornarice odredilo definitivno ukinjanje ia-kozvanih Pogranionih trupa, v katerih 'so službovali večinoma pripadniki Iv v- še Wrang!ove ruske armade. Radikalna stranka je napravila iz tega politično vprašanje, pa se je likvidacija zavlekla. Sedaj se že sestavljajo finančni oddelki, ki bodo prevzeli službo. Izročitev sc mera izvršiti najkasneje do 31. oktobra t. 1. — Demokratski študentski klub »Jugoslavija« v Zagrebu ima svoje prostore na Mažurani cevem trgu 17. IV. Uradne ure od 10.—13., v tem času se lahko vsak študent-demekrat vpiše v klub. ter dobi vse potrebne informacije glede študija, stanovanja, hrane i. t. d. — Lekarska razstava, ki se je vršila v Poliču blizu Subotice, jo bila v sredo zaključena. Razstave so se udeležili lekarnarji iz cele države. Obisk je bil povelje«. Ob priliki razstave se je vršil tudi kongres udruženja lekarnarjev, ki je bil zelo dobro obiskan. — Uradi za prodajo železniških voznih kart. Da razbremeni kolodvorske blagajne, je prometno, ministrstvo sklenilo, ustanoviti v vseh večjih mestih urade za prodajo voznih kart pod železu iškt^ kontrolo. — Pravilnik o izvrševanju zakona o pobijanju draginje je izšel v »U.vidnem listu« pokrajinske uprave za Slovenijo št. 99 z dne 23. sept. — Poštno - brzojavna šola. Poštno ravnateljstvo v Sarajevu namerava o-tvoriti šolo za strokovno izobrazbo po-štno-brzojavnega nradništva. V prvi tečaj bo sprejetih 60—70 učencev s srednj ešolsko i zobrazbo. — Nesreča jugoslovcnikega av:jetika v Južni Ameriki. O priliki zadnje ustaje v republiki P,trnguay v .Tužni Ameriki je eksplodiral ravno nad ustaško vojsko motor pilota Antuna Kuzmaniča, paragua vske.ga TI r vata, vsi od česar je ta pade! na tla ter se lihih Kuzmanovič je bil vojaški pilot republike. J 1 n Zidanimost. V soboto, dne 23. t. m. so pri večernem vlaku iz Ljubljane v Zagreb zasačili neko Danico Divjak, ko je j eki gospej iz tori« n-kradia zlato verižico, legitimacijo in vozni listek. Izročili so jo sodniji na T>a5kom. — V torek 26. t. m. ponoči se je ustrelil elektrik Štefan Laznik v glavo pod očesi m. Težko ranjenega so še po noči odpeljali v bolnico v Celje. Vzrok neznan. Loka. Vtonil je v Savi 25. t. m. Fr. Matek, ko jc s splavom vozil les proti Zagrebu. Splav se je razdrl in Matek jo zginil v valovih. Bil je marljiv in v cbčo spoštovan mož. m. TAJNIŠTVO DEMOKR .VTSKE STRANKE za mariborsko oblast se je preselilo iz dordajnih prostorov pa Grajski1 trg v hote! pri Črnem Orlu (v prvem nadstropju), kjer so uradne ure začasno vsako dopoldne od 8.—V?, uro. Strankino pristaše iz Maribora in od zunaj opozarjamo na to, tor prod mo, da so v vseh zadevah obračajo na našo tainištva. IfsseSsca v pdd c!> fnemu šolstvu. Ocl izbruha svetovne vojno do danes jo pojemalo zanimanje za Družbo sv. Cirila in Metoda in n jen o važne naloge. Delovanje podružnic je ponehavalo, večinoma celo prenehalo. Medtem ko so se Nemci svojih obrambnih društev po prevratu s še večjo požrtvovalnostjo oprijeli, da. bi z njihovim vplivom ponemčili zadnjo kočo na svojem o-zemlju, in so začeli širiti svoje delo že crez mejo v našo postojanke, sc Slovenci nismo zganili, da bi podprli CM družbo in jej pripomogli do gmotnih sredstev, 'da bi mogla podpreti naše šolstvo v nemškutar ekih obmejnih krajih. Naša severna mejn. je bila do prevrata domena nemšk. Schulvcreina in Stidnmrke. Preskrbela sta osem obme jini m šolam .šolske potrebščino, ustanavljala šola.rsko kuhinje, šola.rpkc knjižnice, gmotno podpirala učiteljstvo in vplivala na vlado, da je učiteljstvu. ki jo delovalo nekaj let v obmejnih krajih, rezervirala v večjih krajih ugodna službena mesta. Zalo pa to obmejne šole nimajo nobene slovenske knjige, nobene šolaeake kuhinjo i« učiteljstvo nobene podpore, ker CM družlia vsled brezbrižnosti občinstva ni imela potrebnih sredstev za svojo idealno n-Jogo. To žalostno stanje pa m mora temeljito spremenili. Floveuei v mariborski oblasti sc moro mo postav?!? na L.stne noge in iskati sredstev, da popravimo zamujeno in ustvarimo protiutež nevarnemu delu nvebrh’ kih Nemcev. Zato pozdravljamo akcijo mariborskih podružnic CM, ki so sklenile, da račno nabirati v ta namen prispevke in prirejali veselice v večjem stilu v prid temu zapuščenemu šelstvn, in .poživljamo vse mariborske narodni«!ke, da se te veselice polnoštevilno udeleže in tako pokažejo svoje zanimanje za to idealno st muljenje. Mariborske nesti. Maribor 99. seplcmb n 1922’ m Imenovanje. Začasni ravnatelj mariborskega ženskega učiteljišča, g. Fran Voglar jo imenovan za definitivnega ravnatelja. Castitamo! m Avstrijski Nemci delajo v naših obmejnih krajih velikansko propagando. Proti temu se z naše strani doslej ni ukrenilo ničesar, Ciril-Metodova. družba pa si je sedaj nadela nalogo, da to delo pa.ralelizira. Za. to pa potrebuje sredstev in da si jih pridobi, priredita obe tukajšnji podružnici v nedeljo, dne 1. oktobra ob pol 19. uri v vseh prostorih Narodnega, doma veliko veselico z bogatim snoredom. Pričakovati je, da sc te veselice vdel oži vse zavedno narodno občinstvo. m Moška, ženska hi železničarska podružnica Clrij-Metcdove družbe prirode skupno v nedeljo, 1, oktobra 1922, ob pol 7. uri zvečer v vseli prostorih Narodnega doma veliko veseli« z naj-rnzn o v rstuejši m programom. Sodeluje polnoštevilna železničarska godba in združeni pevski zbori Drave in Glasbene Matice. Mariborsko gledališče u-prizoii zanimivo enodejanko, eden naših priznanih. solistov zapoje nekaj pesmic itd. Kdor pride, bo našel mnogovrstno zabavo. m Kmetijska podružnica Maribor in okoliš priredi v nedeljo, dno 1, okt. t. 1. v dvorani vinarske šole predavanje »O trgatvi, stiskanja grozdja in ravnanju z vinskim moštom.« Predavanju, ki ga ima g. ravnatelj Andrej Žmavc, sledi prost razgovor o predmetu. Začetek ob 3. uri. m Vinska trgatev se priredi na v eselici CM v Narodnem domu v nedeljo zvečer. Vsi prijatelji grozdja, ki bo letos prav po ceni, sc vabijo na obisk. Začetek ob pol 7. uri zvečer. m Najden telovnik. Pretečeno nedeljo je bil na poti od Mariboske koče v Maribor najden moški telovnik. Zgu-bitolj ga dobi v trgovini Drago Kosina, Vetrinjska ulica. m Pouk v slovenski in nemški stenografiji sc prične začetkom meseca oktobra. Oglasi pri vodstvu II. deške šole v Razlagovi ulici 16. m Narodni železničarji preuredijo klet Narodnega doma v nedeljo J. okt. .v. »Pekel«, kj.er.igra nar "'Ta godba, se i-iiran a.: toči prvovrstno vino in se kuhajo klobase. No pozabite stopiti med tamošnje hudičke!' m. Kegljanje na dobitke v prid obmejnemu šolstvu priredijo naši kegljači. Podrobne informacije daje g. Andrej Oset. m Tatvine na .pokopališča. Niti pokopališče ni več varno pred tatovi. Na grobnici Lorbck-Stcssier so neznani zlikovci ukradli iz svetilk osem brušenih stekel, vrednih 800 K. m C gen j v mestnem kopališču. Danes ponoči okrog’ 1. ure zjutraj jo zapazil službujoči stražnik, da se iz prvega nadstropja mestnega kopališča vali dim. Vdrl je takoj vrata in poklical stanovalce. Ogenj je bil v sobi blagajničarke v prvem nadstropju. Zvečer je snažila štedilnik ter pustila žareč pepel v pleteni košari, ki se je ponoči vnela in začela goreti. Zgorelo je neka,] hišne opreme. Skoda, ki jo trpi blagajničarka, znaša krog 7000 K. Ogen j so domačini pogasili, tako, da gasilno društvo, ki je prihitelo na lice mesta, ni stopilo v akcijo. — Nešteto požarov je že nastalo vsled slične neprevidnosti. Prihaja zimski čas, ko se več kuri. Naj bo ta slučaj svarilo vsakomur, ki ima opravka s pepelom. Žareč pepel je treba pred izpraznitvijo politi z vodo, nikakor pa se ne sme puščati v lesenih in sličnih zabojih. m Nepuščajte otrok na cesto. V Mariboru, posebno v gotovih predmestjih je videti ob vsakem času vse polno nedoraslih otrok brez vsakega nadzorstva na cesti, in to tudi na krajih, ki so najbolj prometni, kakor Koroška cesta in drugod. Naravnost čuditi se je. da se ne pripeti še več nesreč. Včeraj se je peljal po Koroški cesti s kolesom nek Ferdo Černičsk. Nenadoma skoči pri liiši št. 30 pred kolo nek dietni Jurij Vajš. Le slučaju in previdnosti kolesarja se je zahvaliti, da so otroku ni ničesar zgodilo. Takih slučajev se pripeti dnevno vse polno. Poživljamo zato storiš?, naj ne puščajo otrok samih na cesto. m Mater je iskal. Včeraj krog pol osme ure zvečer jo našel stražnik na cesti Sletnega dečka, ki je vas premrzel in sestradan taval po ulici. Na policiji je izjavil, da mu jo ime Franc Pivec ter da .je prišel iz Zgornjo Polskave, kjer je oče železničar, iskati svojo mater. Deček je bil oddan začasno državni zaščiti dece v Mariboru. m Vdova s petim! nepreskrbljenim? otroci prosi usmiljena srca nujno pod-, pore, da zamore opremiti otroke za šolo. Naslov v našem uredništvu, kjer se sprejemajo tudi darovi. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Cirkus »Drina«. V potek 29. t. m. benefis Tom Sajera. Rokoborba. ,1. parj Tom Sajer proti Stokiču. '2. par: revan-ža Tseharre proti Draženovičii. 3. par:' Koč en keč Popovič proti Zanelattn. Boksanje: Efendi proti Rossau. Pri današnji predstavi drži Toni Sajer 10 godbenikov na prsih. V soboto benefis sodnika in organizatorja šampijonata g. N. Lebedinskcga, j terodrao gisdališJe. Eepertoire: Petek, 29. septembra: Zaprto. Sobota, 30. septembra: Hlapci. B. Nedelja, 1. oktobra: Običaa čovek izven. Pordel jok, 2. oktobra: Zapri o. Torek, 3. oktobra: Revizor. B. —< f- Običan o«vek. V nedeljo, 1. oktobra so ponovno vprizori »Običan čovek«. Ta komedija, polna situacijske komika in naravnega humorja, je ob vsaki vprizoritvi v polni meri zabavala občinstvo. Opozarjamo eenj. občinsto, da so vprizori »Običan čovek« v nedeljo, 1. oktobra najbižs zadnjikrat v tej sezoni Zato naj nihče, ki želi razvedrila, no in nad vse zabavno komedijo, no zamudi prilike ogledati si to sijaj- Oblave. Mestni kino. »Princesa ostrig« najboljša veseloigra priljubljene i-gralke 0.ssi Osvalda v 4 činih so predvaja v petek, soboto, nedeljo in pon-delmL Kultura in umetnost i x Ivakiceva drama »Inoče« v češei« ni. [V: založbi »Contmm« v Pragi je izšla fe dni v češkem prevodu Hudeca hrvaitaku drama »Inoče«, delo mladega pisateljica Jože Ivakiča. Dramo bodo letos uprizorili tudi v Pragi in drugod pa Češkoslovaškem. P. Kunaver: Kraški svet in njegovi pojavi. Poljudnoznanstveni spis s slikami. Tiskala im založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1922. Pred letom nam je podaril znani slovenski planinec P. Kunaver prelepo knjigo »Na planine«, ki jo je sprejela naša. javnost z največjim priznanjem. Sedaj smo dobili od njega novo, namreč zgoraj navedeno. Pisatelj ni le znan kot izboren planinec, temveč pred vsem še kot strokovnjak v poznanju našega Krasa in njegovih podzemeljskih znamenitosti, zato je bil bas on najbolj poklican napisati nam (poljudno znanstveni opis zanimivih krajev in (njegovih pojavov, ki smo ga že dolgo občutno pogrešali. Uvodoma navaja pisatelj dosedanje raziskovalce Krasa, predmetno literature in navodila za raziskovanje, nato prehaja na apnenec, vodo, dolino, polja, jame podzemskih rek, ledene jame itd. j?. Kunaver pripoveduje gladko, lepo in zanimivo, tako, da mu slediš od začetka do konca brez oddiha in z naj-večjim interesom. Besedilo lepo pomii-zorruje 36 kraških fotografiČnih slik, j ki jih je posnel deloma pisatelj sam, i deloma pa njegovi tovariši. Učiteljska tiskarna je preskrbela vseskozi el e-j gamtno opremo, zato knjigo na jtopleje i priporočamo. ^_gj_|33_g]_El_|3j—[3]—O—g]! Veselica v prid obmejnemu šolstvu 1. oktobra zvečer v Narodnem domu! iSgMS)—O—©—□—tel—te!—® obiskom banketa obe društvi. Udelež-' ba se naj javi najkasneje do sobote zvečer pri g. mag. Wolfu (lekarna »Pri Zamorcu«, Gosposka ulica.) i Šport : Zmagovalci in premaganci iz ten-nis-tumirja in nogometne tekme privede v nedeljo dne 1. okt. ob 19. uri j zvečer v hotelu »Halbwidl« svečani 1 banket. Ob tej priliki se razdcle tudi darila, katera je »Maribor« podaril za i zmagovalce nedavno odigranega tur-j nirja. Prijatelji nogometnega in len- < nissporta se naprošajo, da počaste z Trgovina, obrt in industrija. t Prijave dosedanjega eksperta. V »Uradnem listu« št. 98, ki je dospe) v Maribor dne 23. t. m., se nahaja poziv vsem eksportnim firmam, da prijavijo najkasneje do 20. sept. t. 1. generalnemu inšpektoratu ministrstva financ v Beogradu, koliko so v času od 1. jan. do 31. avgusta t. 1. prejele za eksport-i-rano blago deviz (inozemskih menic, čekov, izplačil, odobril itd.) in koliko so teh .plačilnih sredstev prodale v naši državi. Ti podatki so navesti v končnih vsotah po posameznih inozemskih valutah in morajo biti potrjeni od tvrdke in dotične knjige ali blagajne vodečega uradnika. Ako so tvrdke vsled prepozne objave te odredbe zamudile prijavni rok, naj vpošljejo prijave naknadno s pripombo, da jim odredba pravočasno ni bila znana, kateri vzrok naj se v bodoče vedno navede. Mogočo bodemo s tem vendarle prisilili merodajne kroge, predvsem pa upravo »Uradnega lista«, da bodo določevali za vloge tak prijavni rok, katerega so bode mogoče držati. t Popoten zastoj uvoza. Generalni, inšpektorat ministrstva financ že tri tedne pripravlja novo odredbo za promet z devizami in valutami. V tem času pa so smeli devizni odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah izdajati le v izjemnih primerih odo-brenja. Ta prehodna odredba, je veljala do vštetega 20. septembra. Že ta odredba je skoro onemogočala uvoz. Sedaj pa je še tri dni, kar je prenehala veljava prehodne odredbe, nove odredbe pa še vedno ni, tako da je preprečen vsak uvoz. Trgovina, industrija in obrt so od nove odredbe pričakovali olajšanje neznosnega stanja, ki ga je povzročila prehodna, odredba, namesto tega pa se jo zadnje tri dni položaj še do skrajnosti poslabšal. Blago sicer prihaja dan na. dan k carinarnicam, toda se ne more oddajati strankam. Trgovina, obrt in industrija ne morejo kriti najnujnejših potreb. Nagli pokvari podvrženo blago se kvari. Ležarina bo povzročila velikanske stroške, kar bo blago podražilo in doneslo nov prispevek k draginji. Umevno je, da vlada v gospodarskih krogih silno razburjenje. Industrijam preti nevarnost, da bodo radi nedostatka materijalij mora-j le prekiniti obratovanje, delavstvu pa ! grozi, da postane brezposelno. Vzpričo tega položaja sta trgovska in obrtniš-j ka zbornica ter Zveza industrij cev br-{ zojavno intervenirali, da se nevzdržnemu stanju takoj odpomore. Gospodarstvo. g Izvozna statistika Jugoslavije za prvo polovico I. 1922. Glasom vesti beograjskih listov je ministrstvo za trgovino iu industrijo zaključilo statistiko o izvozu iz naše države za prvo polovico tekočega leta. Glavni izvozni artiklji: so bili: les, sir, jajca, živina, mesni izdelki, vino,'konoplje, fižol, moka, koruza in žito. Skupna vrednost izvoženega blaga je znašala 1.631,483.555 Din. V primeri s prvo polovico prejšnjega leta .1921. je bil letošnji izvoz po vrednosti za 471,431.573 Din. večji. g S sladkornega trga. Kakor poročajo listi, bodo letos naše sla dkorne to-vane v Novem Vrba.su in Velikem Beč-kereku izdelovale tudi sladkor v kockah in sicer v toliki meri, da bodo skoro docela krite naše domače potrebe po tej vrsti sladkorja. Uvažati bo treba kristalni sladkor. Ker je javanski in amerikainski kristalni sladkor cenejši nego češki, se zdi, da bodo naši trgovci naročali raje tega ter ne več češkega. Vsled tega so splošno pričakuje padec sladkornih cen. g Bebava moke. V pisarni Tnten-danture IV. Armij-ske oblasti u Zagrebu (Jezuitski trg broj 4) se vrši dne 9. oktobra t. 1. ob 11. dopoludne ofertalna ■licitacija glede dobave 5,200.000 kg pšenične moko (tipa 80%) za garnizije Ljubljana, Maribor, Celje, Zagreb in Osijek. Predmetni ogla.s je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. vijo vse hišne posle, iki jih’ zaposlujejo, v zavarovanje pri pristojnih poslovalnicah okrožnega urada za zavarovanj® delavcev, da so tako izognejo kazenskemu postopanju v zmislu § 191 shiranega zakona, občutnim globam in .povračilu oskrbnih stroškov. Prijavne tiskovine se dobo pri vseh poslovalnicah proti povračilu nabavnih stroškov. Posli, ki opravljajo izključno ali P® večini kmetijska dela, zavarovanj ujm-so podvrženi. Ustna ali pismena pojasnila se debo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani (zavarovalni oddelek) in pri vseh njegovih poslovalnicah. Državna borza dela v Maribora. Stanje delovnega trga. Tedensko poročilo za čas od. 3. do 16. sept. 1922. Prosta m®« sta so bila prijavljena: 150 moškim, 109 ženskam, skupaj 259. Dela je lo: 27J moških, 123 žensk, skupaj 39» Zaposliti je bilo.mogoče: 11S moški > 58 žensk, skupaj 176. Brezposelnih J ostalo: 475 moških, 212 žensk, sfcupa* Socijalna politika. Vse zasebnike, ki zaposlujejo hišne posle, kakor: služkinje, sobarice, kuharice, pestunje, kočijaže, hlapce itd., opozarja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da so hišni posli v zmislu § 3. zakona o zavarovanju delavcev, razglašenega v Uradnem listu od 13. junija 1922, od 1. julija 1922 dalje zavezani obveznemu zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode. Vsled tega se vsi taki delodajalci poživljajo, da najkasneje do 30. septembra t. 1. prija- 58 žensk, skupaj 176. Brezposelnih J ostalo: 475 moških, 212 žensk, skupaj 687. Promet od 1. jan. do 16 sept, 19 izkazuje 10.684 strank in sicer lodajalcev, 5628 delojemalcev' ter _ uspešnih nakazil dela. Delo dobiJ®; hlapci in dekle, viničarji in ®a'ja-L drvarji, kleparji, kovači, delavci kosi srpov, železolivarji, gaJvanizcrjh « lerji, medeninarji, mizarji, lesni St garji. usnjarji, sedlarji, čevljarji, ki jači in šivilje, delile v gostilno, .; rice v restavracijo in hotel, kulnnJU^ mesarji slaščičarji, prekajevale1’ darji, tesarji, pleskarji, kuharice, barice, služkinjo itd. Dela iščejo: a _ . ci in dekle, oskrbniki, majav ji J11 V' ^ carji, rudarji, vrtnarji, kovači, ter ji, mizarji, sodarji, žagarji, usnjarji, tkalci, brivci, kroja®1’ ^ .. Ijarji, peki, mesarji, šivilje. natakarice, gostilniško osobje, 6.^2 tovarniški delavci in delavke, s^T03.nat-trg. eotrudn. in sotpudnice, 92 ®nl ,ej. jev, pismonoši itd. Splošen kr orcZgL^sn) -z1 Tftz#čUmi| nole prj N*v««»l in 'drug, Go- roka-mi črez Editho na tla. Maud je bila'drobita ih sposka'oHm Š.' ' 1842' 2—1 Ve- 1840 40.000 kron nagrade onemu, ki preskrbi oziroma odstopi v M8ri^uh/:?ini stanovanje z 4—5 sobami, po možnosti v |C. parka. Ponudbe pod „Zima“, poštnolefeče Kan0 Priporoča se 1841 j plii!ijslalwiiie DRAGO ROSINA S Maribor, Vetrinjska ul. 20. I Ne pazabiDaročnino! N. 1. Sadlucki hiromant, psihogr afolod i* fizionomist vsaki dan od 10.- disira 12. i° od 2.-7, ure v Goap ulici 28-I. os^ Sprejmeta se dva dijaka ali dijakinji ali dva gospoda na hrano in stanovau;e pri beljši dmžini. Naslov v upravništvu. 1835 2-2 Kompletna spalna garnitura, posame«ne postelje iz trdega lesa, podobe, okrogle mizice, garnitura trdi les ra 1 esebo, postelja trdi les z madraeo, spalni divan, železen umivalnik, velik usnjati kovčeg, se radi pomanjkanja prostora po ceni proda Vpra-*ali: Rctovžki trg 8, I. ndst., leve. 1*45 2-1 Priporočam brivnico .Union' na Glavnem trga s prvovrstno portreti**. Roltltkr, poslovodja. 1750 eno, sSamo, drva, premog* *,„< krompir, sadje in druge o«*Sg. pridelke kupuje in prodaja A N o** ^ OSET, Maribor, Aleksandrov* ^ št. 57. Telefon št. 88. Zahtevajte povsod ,TABOR Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Tinka: Mariborska tiskarna d. d.