Štev. 230,
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*— *a pol leta K 72
V Ljubljani, sreda, 12. oktobra 1921.
»•MrMni pMaN v gatovlnl,
Leto I.
Uredništvo In upravništvo » Ho. pttarievl ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 53 Telefon c=s upravništvo štev. '21 <=
CENE PO POSTI:
za četrt letu K 36*— za en mesec K 12'—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*-	TiIST	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	S©	VIN.
■MBeonnttsa
Fr. Kr.
MII, klerikalci.
V naši dolini je nastalo veliko razburjenje. Jasno, zakaj. V tej dolini že skoro Pol stoletja ubijajo klerikalizem, ki je menda neke vrste zmaj, črn in nevaren. Pa se *£odi nekega dne, da izide v tej naši dolini lst„ ki kliče: »Mi smo klerikalci!« Kdo teh velmož, ki so ubijali klerikalizem, bi ne bil razburjen! Nabolj razburjeni so seveda naj-°lj vneti lovci na klerikalnega zmaja. In a^o se je zgodilo, da se je najbolj razburil ‘Naprej«, ki za g. Antona Kristana uničuje erikalno zver, kar mu je doslej tako dob-r° ,neslo, da je socialno vprašanje zanj kar lzžmilo,
Včerajšnji »Naprej« priobčuje namreč vodnik iz »Naše moči«, ki ga je priobčila k?* ‘L m' poc^ Žroznini naslovom: »Mi, n»Cn ‘ V *em članku so za »Naprej*
, ravnost strašne besede: »Za nas, ki gle-“mo z očmi vere, je katoliški duhovnik Cestnik Boga na zemlji,’kot naš oficielni ,?®apjevalec resnice. — To je bistvo kle-tpahzma, in mi, mi smo klerikalci.« Iz tega C,ai\ 3 krihtni »Naprej", uganil, da sta »Novi Čas« in »Naša Moč« nasprotnika,
. a Je razkol med klerikalci zelo poostren In da »zna priti še do resnega razkola«.
Nesrečni Robert Mader, ki je kot katoliški pisatelj v Švici v letih 1917/1919 spisal več knjig o katoliškem javnem življenju, ta Robert Mader je spisal tudi članek »Wir Klerikalen« — Mi, klerikalci — nalašč zato, da napravi razkol med »No-
Časom« in »Našo Močjo« v veliko žalost »Napreja«. Članek v »Naši Moči« je jjamreč kratek izvleček glavnih misli Roberta Mader ja. Priobčil ga pa je v »Naši "ioči« ravno sotrudnik ->Novega Časa«, ki 1® Pokazal doslej najmanj toliko vneme za oalno delo in za naš list kolikor je »Na-eJev« piSec pokazal neumnosti.
mi gremo še dalje, da razkrijemo Pred »Naprejem« vse tajne, ki nas mučijo n°c *n dan. Razkol v klerikalni stranki je P°skušal na ta način povzročiti že »Domo-JUb«’ k; je y letošnjih dveh marčevih Štefkah priobčil kar ves Maderjev članek, udi pod naslovom »Mi, klerikalci«. Žalost-»Naprej« ni bolj pazil, da bi bil že edaj prejel naslov, kakoršnega je zaslužil danes.
Da govorimo resnol Robert Mader ali Pa katerikolisibodi katoličan prav. dobro ye; kaj je papež, kaj škof, kaj duhovnik, *aj vernik, kaj katoliška cerkev. To kato-pko naziranje so ravno govorniki iz de-avskih organizacij na katoliških shodih to Poletje najbolj odločno in radikalno po-j~arjali. Porabimo priliko, ki nam jo je nu-r“a smešna »Naprejeva« naivnost, da svete stališče resno ugotovimo!
, Za vsakega katoličana je jasno to le, v,ar j® tudi zapisal Robert Mader v svojem članku;
»Voditelja ljudstvo mora imeti; če ga j^nia, si ga izbere; brez njega ni in noče b*ti. In katoliško ljudstvo ima na izbiro sa-
dvojno: ali je vodstvo v soglasju s katoliško resnico, in to je mogoče le v najresnejši zvezi s Cerkvijo, torej s papežem, ®koJ0m jn duhovniki, ali pa se vodstvo ne ~riga za katoliško resnico, in v tem sluča-j® sametava zvezo z duhovniki. Tretje iz-, re ni, Zato smo in hočemo biti klerikalci.«
, In na koncu svojega čudovitega članic Pravi Mader z odkritostjo prepričanega katoličana:
»Mi, klerikalci! Prijatelji! Klerikali-em nj lestva, po kateri bi duhovniki ple-.ah do zunanjih časti in gospodstva, Čc bi J? to klerikalizem, bi bil jaz prvi protikle-^^alec. Nobena stvar katoliški duhovščini °*i ne škoduje kot neevangeljski in ne-Po^tolski pohlep po zunanjem gospod-, tvu. Zgodovina nas uči, da vse to za du-0vnike in Cerkev ni nikdar imelo dobre-Sa konca. Na drugi strani pa je naše trd-n° prepričanje, da temelji sreča naroda na jjcrazdruž.jivi ljubezni in zvestobi med JluhovŠčino in ljudstvom, tore) v klerika-‘*mu. Duhovščina in ljudstvo morata biti fnp. Kar je Bog zvezal, naj človek ne loči, l«di tukaj ne.
Vsak protiklerikalizem vede v propast, pride od satana in vodi k satanu. To dokazuje svetovna vojna. Ne moremo nikdar dovolj poudariti dejstva: ko so si ve-
lesile napovedale svetovno vojsko, ki je
napravila toliko neizmernega gorja še za nekaj desetletij naprej, ni bilo med njimi ne ene klerikalne vlade. Vsa tedanja politika je bila odločno protiklerikalna. Svetovna vojska je njeno delo. In kadar bo to protiklerikalno divjanje izpremenilo ves svet v puščavo, takrat bodo krščanski narodi klicali duhovnika, da jim ustvari nov svet.«
Besede so jasne in nedvoumne! In da bo naša izpoved popolna, navedemo še iz druge Maderjeve knjige nekaj načelnih stavkov, ki vsebujejo staro resnico:
»Načelo socialnega zla je zmota: zmoti nasprotna pa je resnica. Glavno sredstvo, rešiti družbo, je rešitev resnice,,, Resnica, to je katoličanstvo! Barka ob vesoljnem potopu... Ne poznamo nobenega nauka, ki je bolj verska, nravna, politična,
socialna, gospodarska potreba ko nauk o edinozveličavni Cerkvi.,, Izven nje je propad .., Kdor na te kamne pade bo razbit, na kogar padejo, ga bodo zdrobili,..
Na predvečer nove cerkvene dobe stojimo. In ta doba bo veličastna za Cerkev. Po njej bodo večna načela pravice prenovila načela vse zasebne, politične, socialne in mednarodne pravičnosti...«
Nova doba krščanskega katoliškega preporoda prihaja, priče smo notranjega preobrata v srcih ljudskih množic, ki morajo danes s svojimi lastnimi in težkimi socialnimi in gospodarskimi žrtvami plačevati, kar so njihovi protiklerikalni voditelji v svojem boju zoper krščanstvo in njegovo resnico zagrešili. Na obzorju se svita, ljudstvo vstaja k prerojenju, zapeljivcev revnega ljudstva in izkoriščevalcev njegove telesne in duševne bede postaja strah.
SJsiifetii zssstapiiik jigasloaini&Ega delavstva.
Belgrad, 12. oktobra. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je sestavilo komisijo, ki nas bo zastopala na mednarodni konferenci dela, ki se vrši 24. t. mes. v Londonu. V tej potrebni komisiji so tudi sledeči gospodje kot člani: Kuželj za ministrstvo za socialno politiko; dr. Vel, Stojkovič za poljedelsko ministrstvo in Vilim
Bukšeg kot zastopnik delavstva. (Bukšeg je socialdemokrat in kot tak le en drobec jugoslovanskega delavstva. Dr. Kukovec pa je seveda moral poslati socialpatriota v L*0ndon, ker so vezi med demokrati in socialdemokrati krepke. Delavstvo pa tega delavskega delegata ne bo priznalo!)
Hsn&rišii velskapitai prsti delavskemu prana.
Moč delavstva je v organizaciji in pravicah, ki jih je svoji organizaciji v trdem polstoletnem boju priborilo. Posamezen delavec je sam zase nasproti kapitalistu in kapitalizmu popolnoma brez brambe, brezpraven suženj; ako pa stoji za njim celokupno delavstvo v trdno sklenjeni organizaciji, ki ima pravico, zanj sklepati pogodbe, je kapitalist prisiljen, pogajati se z njim kot z enakovrstnim činiteljem. Zato je pravemu kapitalistu delavska organizacija in njeno pravo trn v peti; kolektivne pogodbe mu ne diše. Pprnbil bo prvo priliko, da jih stare ir pokoplje.
Ameriški velekapital se je že dalj časa pripravljal na naskok proti delavskim unijam in	nnrrodbam. Po podjetjih
so uvedli med delavstvom veliko propagande za »ameriško načelo odprtih delavnic«. Sedanja brezposelnost jim je prišla kakor nalašč, da poskusijo prvi zamahljaj. Izvedle so ga veleklavniške družbe: Armour Co, Svvift Co, Wilson Co in Cudahy Co.
Ko so 15. septembra t. 1. potekle dosedanje kolektivne pogodbe in so ta dan prišli v urade gornjih klavniških družb zastopniki delavskih unij, da bi se pogajali zaradi sklepa novih kolektivnih pogodb, so družbe izjavile, da ne priznavajo več unij in da se bodo pogajale le še s posameznimi delavci. Da bi pa delavcem zmešale pamet, so ob enem izjavile, da zaenkrat ostane vse pri starem, da ostanejo dosedanje plače in vsi drugi delavni pogoji.
Pa še nekaj drugega so storili klavni-
ški velekapitalisti, da delavstvo premotijo in bolj gotovo odtrgajo od dosedanjih delavskih unij. Po posameznih podjetjih so namreč začeli snovati takozvane »kompanijske unije«. Te kompanijske unije se omejujejo vsaka zase na dotično podjetje in se ne morejo med seboj zvezati. Pravila pravijo, da nihče ne more biti pri pogajanjih z delodajalci zastopnik delavstva, ako ni sam usluž-ben v dotičnem podjetju. To se pravi, da je vsaka neodvisnost delavske organizacije po* kopana in da bodo kompanijske unije igrača v rokah kapitalističnih podjetnikov.
Danes nam še ni znano, kaj so proti temu napadu velekapitala na komaj pridobljene delavske pravice odgovorile in ukrenile dosedanje delavske unije. Položaj je pač za delavstvo skrajno težaven, a za kapitaliste veleugoden. Veleklavniške družbe se hvalijo, da je 75.000 njihovih uslužbencev t. j. 90% glasovalo za uvedbo »odprtih delavnica. Bodi kakorkoli, resnica je le ena: da kapitalist misli edino-le na svoj interes in da tisto, kar on vsiljuje delavstvu, ni v korist delavstvu, ampak njemu samemu.
Edino uspešno orožje, ki ga ima delavstvo v rokah nasproti kapitalizmu, je njegova solidarnost, izražena in ojačena v neodvisni organizaciji. Ako se kapitalistom posreči, da mu to orožje izvijejo, bodo socialne razmere padle za 100 let nazaj. Zato z vso skrbjo opazujemo sedanji boj ameriškega delavstva za njegova prava, kajti ako podleže ono, bo učinek segel preko morja.
Novi davki.
Belgrad, 12. oktobra. (Izv.) V proračunu se predvideva 5 milijard dohodkov. Ker pa ta svota ne pokriva vseh državnih izdatkov in znaša deficit še vedno 1 milijardo in pol, bo ministrski svet na eni prihodnjih sej razpravljal o novih davkih, da se izenačijo dohodki in izdatki.
Srbski ačitelji prsti PrtMčevfču.
Belgrad, 12. oktobra. (Izv.) Včeraj je pričelo zborovanje učiteljev iz Srbije. Razpravljali so o novem zakonu o ljudskih šolah. Debata je bila zelo burna in so govorniki ostro kritizirali ta zakon, češ, da je zelo pomanjkljiv in nemodern. Tudi so ostro napadali prosvetno politiko ministra Pribičeviča in zahtevali, da odstopi v interesu razvoja šolstva kot minister prosvete. Zborovanje se bo nadaljevalo,
la inska Baroš.
Belgrad, 12. oktobra. (Izv,) V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori, da se bo Pašič na svojem povratku iz Pariza sestal z italijanskim ministrom della To-retto, da z njim uredi vprašanje luke Ba-roša, ki še vedno čaka rešitve. Tudi novi predsednik reške vlade Zanella se poda v to svrho v Rim. Kakor se govori, so reške narodne garde prepustile luko Baroš italijanskim orožnikom.
traogercl se ursdajio.
Gruž, 12. oktobra. (Izv.) Zadnje dni ja prispelo semkaj mnogo transportov Črnogorcev, ki so bili dosedaj člani legije v Italiji, sedaj pa so amnestirani in se vračajo domov. Pred svojim odhodom iz Italije je dobil vsak po eno obleko in 2000 lir.
Milan, 11. oktobra. Kraljica Milena Črnogorska je podpisala odlok, s katerim razpušča črnogorsko vlado. Ministri odslej ne bodo imeli nikakih diplomatskih pravic. V raznih deželah bodo ustanavljali agitacijske odbore proli sedanjemu režimu v Črni gori.
saa
Avstrijsko inadža? pogaianla.
Benetke, 11. oktobra. (Stefani.) Avstrijska in mažarska delegacija, ki sta prišli semkaj na povabilo zunanjega ministra, sta se danes sestali na prefekturi. Minister za zunanje posle Della Torreta je pozdravil delegate in nato razvil namen sestanka. Mažarska delegacija se je nato odstranila in Avstrijci so potem razvili -voje stališče v vseh podrobnostih. Zatem je vstopila mažarska delegacija in avstrij-
Skopali.
Spisal Henrik Conscience — prevel M. J.
(Dalje.)
, j	,
. Svetohlinski hudobnež! mu je zaklicala deklica in ga pogledala z izrazom najglobljega zaničevanja.
Iled tem pa je starec opazoval oba, ki so jima ni mogel dovolj načuditi, tako sta se mu zdela nepojmljiva. In v resnici: de-' klica, ki se mu je zdela dosedaj podoba po* trpežljivosti in mehkosti, je zdaj stala pred njim s plamenečimi očmi in z izrazom naj-odločnejše volje. Ta ton, ki je nastal iz upornosti čistega dekliškega srca, je napravil na starca zelo nepovoljen vtis. Iz oči so mu privrele solze in globoko ganjen in užaloščen je vzkliknil: >0, torej je vse prevara in izdajstvo, vse, vse, celo srce mojo Cecilije? Dete, dete moje, torej si se leta in leta potvarjalo? To bo moj konec!«
To strašno očitanje pa je strlo deklici ves pogum; pokleknila je pred svojega strica in rekla vsa solzna:
0, ti, ki te ljubim kot svojega drugega očeta, ne veruj mp: on je hudoben in zahrbten. Ne veruj, da ti je naklonjen. Za tvojim hrbtom se iz tebe norčuje, v tvoji bližini pa se ti dobrika in laska. Le po tvo-
jem denarju hlepi in komaj čaka na tvojo smrt. Pred malo minutami mi je še govoril o tebi tako, da me je v dno srca zabolelo. Za božjo voljo te prosim: ne veruj mu: tvoj sovražnik je!«
Vedno bolj je rastlo v starcu začudenje. Cecilijine besede so učinkovale nanj v nasprotni smeri. Vzdignil jo je in ji namignil naj gre proč. Pri tem pa je bolestno zmajal z glavo in pogledal Tisa, kot da bi ga hotel nekaj vprašati.
>Ne jezite se preveč radi nje, strb Jan,« je rekel hinavec, »tudi vi ste bili' nekoč mladi in tudi vi ste morda ljubili. Torej bo$te tudi vedeli kam lahko človeka spravi slepo čustvo. Še enkrat vam pravim: izbijte si ta sklep iz misli. Deklica je zavo-dena; preje zasluži pomilovanja kot pa vaše jeze.«
To poniževanje in pa stričeva krivičnost sta ubogo Cecilijo spet zbudile k zavesti.
»0, to je preveč!« je zaklicala razi ju* čeno. »Nočem tvojega pomilovanja, navidezni svetnik; to bi me le onečastilo! Kaj? Ali se nisi še pred malo časa veselil v na-di, da bo moj stric kmalu izdahnil?«
►Rekel sem,« je odvrnil Tis skrajno premišljeno, »da ne smemo še to malo let,
kar jih bo vsemogočni naklonil našemu dobrotniku, zagreniti s kljubovalnostjo in mu skrajšati z neubogljivostjo in nepokorščino zadnjih dni življenja!
»O, brezmejna laž! je kriknila Cecilija, ali se nisi norčeval iz strica Jana, ki si ga imenoval skopuha? Ali nisi rekel, kako sijajno bova živela po njegovi smrti? In ali mi nisi dejal, le da bi me omamil, da je moi stric privarčeval tisoče in tisoča goldinar jev?«
Kaj? Kaj čujem? Strašno! Sain satan ti to govori, nesrečni otrok! je zaklical stari mož in sklenil roke nad svojo glavo. Jaz sem ubog kot Job, ničesar nimam, niče;: rL Zakaj, Cecilija, potvarjaš moje nedolžne besede?« jo je vprašal Til stokajoče. »Zaman se trudiš tako lagati stric Jan ti itak ne bo verjel. Jaz sem le dejal, da ti je take bajke natvezila ona vdova. Čemu torej pripisuješ vse take ostudnosti meni?c Starec je začel pokašljeavti. To je bile-pri njem ponavadi znak utrujenosti. Iz njegovega obraza se je dalo razbrati, da se je pripravljal na odgovor in ker mu jo jeza nanovo oživela medle oči, ga je skuša! Tis proseče pomiriti:
Ah, stric Jan, pustite stvari kot so: Cecilija pač noče ustreči vaši želji. Ukloni-
ntran 2.
»Novi čas?, dne 12. oktobra 1921»
Štev. 230.
ska je odšla iz dvorane. Tudi Mažari so zelo podrobno pojasnili svoje stališče. Po razgovorih so dovedli do sporazuma glede potrebe, da je predvsem treba storiti praktične ukrepe, da se zajamči izvedba sklepov, doseženih na tej konferenci. — Razprava se bo zvečer nadaljevala.
Dunaj, 11. oktobra. (DunKU) Uradno se objavlja: Včeraj popoldne so mažarske tolpe napadle na avstrijskem ozemlju pri Unterrohru (Štajersko) dva orožnika in so ju odvedle čez mejo.
ŠPANCI V MAROKU.
Pariz, 1. oktobra. (Brezžično.) Španci so pri Melilli zavzeli višino Kurugu,
(Politični dogodki.
'+ Velikodušni 3Iadžari. Madžari so začeli v Budimpešti izdajati list »Naša domovina« za Bunjevce in Šokce. Ta list vtihotapljajo v Bačko. Subotiški »Neven« zavrača madjarsko »velikodušnost«, ki sedaj naenkrat priznava Bunjevcem in Šokcem njihov lastni jezik in jim celo izdaja list, do-čim preje niti vedeti niso hoteli za nje in jim niso dovolili niti enega abecednika. List pravi, da hočejo Banjevci in Šokci že raje ostati v Jugoslaviji, čeprav se zaenkrat prepirajo s Srbi; prej ali slej bodo prišli na vlado pametni ljudje, ki bodo razmere tudi za Banjevce prav uredili.
4- Italijansko-braziljska delovna pogodba. Te dni se podpiše v Rimu delovna pogodba med Italijo in Brazilijo. Temeljem te pogodbe se pravice italijanskega delavstva v Braziliji popolnoma izenačijo s pravicami in varstvom domačega brazi-lijanskega delavstva. Razen tega dobe italijanski delavci vse mogoče gospodarske ugodnosti in olajšave, posebno glede delavskih gospodarskih zadrug. V teku so tudi priprave, da dobe italijanski delavci potrebno zemljo, na kateri bodo mogli za lastno porabo pridelovati kavo, zelenjavo in žito.
-f Mednarodna komisija za Albanijo.
Svet Zveze narodov je 7. t. m. imenoval komisijo, ki ima nalogo preiskati sedanje dogodke na albanskih mejah. Komisija dospe v Albanijo še pred novembrom.
-f- Varčevanje v Češkoslovaški. Novi češki trgovinski minister Ladislav Novak je pred par dnevi poklical k sebi novinarje in jim je razvil svoj program, ki ga hoče v najožji zvezi s finančnim ministrom zasle-tfbvati. Glede sistema varčevanja z državnimi izdatki jim je rekel sledeče: »Prav po-ijbsto se napačno razume, kaj misli vlada s sistemom varčevanja. Jaz pri tem niti najmanj ne mislim, da bi skoparili glede kulturnih potreb ali celo glede sposobnega uradništva ali da bi varčevali tako, da bi ovirali zdrav razvoj industrije, trgovine in obrti. Prihranki in varčevanje mora obstojati v pravilnem gospodarstvu; v tem, da se denar vedno naloži na pravem mestu. To bo izvedljivo, če bodemo delali plodonosno in skupno in če bodo ne samo pridobitvena ministrstva gledala, da čim več zaslužijo, ampak tudi čisto konsu-mentna ministrstva, da svoje izdatke spravijo v sklad z dohodki.« — Tako na Češkem, in pri nas?
-f' Lloyd George in Labour Party. Lloyd George je bil povodom velikih demonstracij brezposelnih povabil vodstvo Labour Party, naj bi sodelovala z vlado pri rešitvi vprašanja o pobijanju brezposelnosti. L. P. je povabilo odbila in le naznanila, da bo imenovala šesteročlansko komisijo, ki naj vladi pojasni stališče stranke v tem vprašanju.
(Dnevni dogodki.
— Tržič. V zadnji občinski seji se je na zahtevo kluba občinskih odbornikov SLS moral popraviti lažnjivo sestavljen zapisnik o protestni seji, ki je bila po odhodu odbornikov SLS nesklepčna in zato tudi sprejeti protestni predlog, ki se je odposlal na višji šol. svet in drage oblasti, neveljaven. To naj vpoštevajo oblasti, ko bodo brale neumestno in neveljavno pritožbo tržke-ga občinskega odbora. — Z novim letom se bo oddala za 3 mesečno poskušnjo služba občinskega sluge Roka Kralja.
— Patriotična deuunciacija. Župnika v Gjulavesi v daruvarskem okraju je ovadil neki financar, da ima v sobi sliko bivšega cesarja Franca Jožefa in njegove žene. Oblast je takoj odredila preiskavo in poslala k župniku komisijo. Ta je našla na zidu sliki — Petra Preradoviča in pesnika Gundu-liča! Ta dva sta se ob tem pač obrnila v grobu.
— Frankirauje pisem na naše konsu-late v inozemstvu. Naše administrativne oblasti (posebno v novih krajih) se obračajo na naše konzulate v Ameriki z nefranki-ranimi pismi, ker menijo, da so taka pisma službena in da so zaradi tega poštnine prosta. Naši konzulati pa morajo za nefranki-rana pisma plačati dvojno poštnino v dolarjih. Pripomniti je treba, da ne veljajo ta določila samo za pisma v Ameriko in naslovljena na konzulate, ampak sploh za vse službene pošiljke v inozemstvo.
— Časništvo v združenih državah. Statistični urad v Washingitonu računa, da izhajajo v Združenih državah sedaj različni listi v 11.250,000.000 izvodih. Od tega je 2433 dnevnikov, ki izhajajo v 32,735.937 izvodih in 592 nedeljskih listov v 19,929.834 izvodih.
— Prenos Supilovih zemskih ostankov v domovino. Dr. Trumbič je uvedel akcijo, da se zemski ostanki pok. hrvatskega politika Frana Supila prenesejo iz Londona v domovino. Trumbič je bil koncem minole-ga meseca v to svrho v Dubrovniku, kjer je občinski svet soglasno sklenil, da se ta namera izvrši. Stvar se je poverila posebnemu odboru. Supilo je, kakor znano, začasa vojne zbežal v inozemstvo in tam deloval za jugoslovansko misel. Umrl je v Londonu, kjer so ga po smrti sežgali.
— Napisane ali naslikane stalne objave ali reklame. Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani nam sporoča: Po točki 13, člen 6, taksnega in pristojr binskega pravilnika z dne 20. julija 1921 (objavljenega v Uradnem listu z dne 30. avgusta 19921, štev. 104 ex 19921) se morajo prijaviti vse napisane in naslikane stalne objave ali reklame najkasneje do 15. oktobra 1921 najbližjemu davčnemu uradu, odpadajoča letna taksa za leto 1921 pa se mora plačati najkasneje do 1. novembra 1921. Vložiti prijavo in plačati takso so dolžni lastniki objekta, na katerem je objava, ali se vrši reklama. V interesu lastnikov hiš, ograd, tramvajskih podjetij, kioskov itd. je, da se ravnajo po zgoraj navedenih taksnih določbah, ker bi sicer morali plačati v smislu opombe 3 k tarifni postavki 8 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 (objavljenega v Uradnem listu št. 100 ex 1921) desetkratno takso. Opozarja se nadalje, da podlegajo po točki 1 k tarifni postavki 8 citiranega zakona tudi plakati in druge objave »zaradi materielne koristi«, ki se prilepljajo ali pritrjujeo na okna, zidove, vrata itd. Za vsak izvod taksi pet para, odnosno 50 para. Ker je finančna uprava opazila, da se ta taksna dolžnost ne izpolnjuje, opozarja,
te se pač in pustite, naj se poroči z onim mladim Bartom; saj bo sama največ radi tega trpela.«
»Molči!« je starec jezno zaklical, »zdi se, da si celo ti stopil na stran vraga!... Cecilija, če si prišla že res ob razum in pamet, ti jo moram jaz nadomestovati in ti priskočiti na pomoč z mojimi izkušnjami. Čuj me! Še enkrat te vprašam: Ali hočeš vzeti Tisa za moža, ali ne? ... Solze niso ni-kak odgovor, jaz hočem besede!«
»Ah, ljubi stric,« je vzdihnila deklica In proseče vzdignila roke, ah, če bi ti vedel, kaj počenjaš!«
»Odgovori! Hočeš Tisa za moža ali ne?«
»Bog v nebesih!« je strepetala Cecilija, »če bi me s silo vlekli v cerkev, bi nehala dihati, le da bi med potjo umrla.«
»Fej! Fej! Kako grešno govoriš. Ali ni Tis človek kot drugi ? jo je vprašal starec nanovo se čudeč.
»Človek? On, človek?« je zaklicala preplašena deklica. »Satan je, satan potvarjanja in sebičnosti!«
»Cecilija, nesrečnica, jaz ti odpuščam! [e vzdihnil Tis, »naj ti sam usmiljeni Bog spregleda tvoje grdo obrekovanje!«
»No?« je začel starec znova, »torej ga ne boš vzela?«
»Ne, nikoli ne!« je odgovorila Cecilija, »raje ne vera kaj pretrpim, toda ,v cerkev, ne rnorem ž njim. In naj tudj pretrpim naj-
groznejšo, najbolestnejšo smrt, in naj me zasramuje ves svet... ne, in nikdar ne!«
Starec je vstal in rekel trdno, prevdar-
no:
»Dobro. Toda poplačal bom tvojo nehvaležnost. Še danes popoldne moraš v ono hišo tam na hribu in poberi od tam vse svoje stvari. Od tega trenotka dalje ne smeš z onimi pregrešnimi ljudmi niti besedice več izpregovoritik
Spet je popadel starca kašelj, ki mu je prekinil govor. Očividno mu je ta sklep povzročil bolest in potrtost. Tis pa je med tem s prikritim nasmehom opazovai deklico, ki se je spet vsedla in bridko jokala. Stric Jan pa je čez nekaj časa še ostreje nadaljeval:
»Potem pa te bom . .č. Ah, ne morem povedati! Otrok, otrok, če bi ti vedel, kake muke mi povzročaš!«
Bolestni, očetovski ton teh zadnjih besed je na nesrečno dekle silno učinkoval; spustila se je iz stola in se po kolenih splazila k starcu, čigar roko je oklenila in jo poljubila, med tem pa je bolestno pristavila:
»O, še vedno te ljubim kot včasih. Vsa leta mojega življenja bi rada dala, da bi le povečala število tvojih, če ti Bog dopusti. Ah, imej usmiljenje z menoj, usmili se me. In če sem ti kaj rekla, kar te ie potrlo, za božjo voljo, odpusti mi!«
(Dalje.)
da sc bo postopalo odslej v slučaju ne-taksiranju po zakonu.
— Materina ljubezen. Ko je pred par dnevi prispel parobrod iz Belgrada v Pančevo, je pri odhodu vsled navala potnikov padla neka gospa s svojim otrokom v Donavo. Iskanje je ostalo brezuspešno, samo klobuk, ki je plaval po voli, so videli. Šele čez pol ure je opazil krmar, da se žena drži z eno roko ladje, z drugo drži svojega otroka nad vodo. Vsled strahu in napora je tako onemogla, da ni mogla spregovoriti nobene besede, da bi poklicala na pomoč. Mati in otrok sta bila rešena.
Učiteljski vestnik.
— Ponarejene lire. Dne 21. septembra je poskusil Franc Žigon iz Črnega vrha v trgovini Ivana Albrehta in v gostilni Ivana Petkovška v Hotedršici zamenjati v dinarje 7000 italijanskih lir. Gospod Albreht si je ogledal denar in zapazil, da so vsi tisočlirski bankovci ponarejeni, nakar je Žigon zapustil trgovino. Ker se je g. Albreht bal, da ne bi Žigon kje drugod zamenjal ponarejene bankovce, je šel k gostilničarju Petkovšku, kjer je že res bil Žigon, ki je pa hitro odšel iz gostilne in prekoračil mejo. O zadevi ie bila obveščena italijanska obmejna straža, katera je Žigona aretirala in odvedla v idrijske zapore. Falzi-tikate je g. Albreht po tem spoznal, ker so bili popolnoma novi in je bila glava (Merkur) v vodnem tisku že oddaleč vidna, česar pri pravih bankovcih ni.
£jubljanski dogodki.
lj Naša tehnika dejansko ukinjena? V
»Slovencu« priobčuje dekan ljubljanske tehniške fakultete dr. Karl Hinterlechner članek, v katerem odkriva, da je minister Pribičevič neki dijaški deputaciji že pred tremi meseci napovedal, da se ukineta ljubljanska tehniška in medicinska fakulteta. Dejansko ministrstvo niti do danes ni imenovalo predlaganih učnih moči za tehniško fakulteto, tako da je pouk onemogočen. Kljub nasprotnemu zatrjevanju vlade je torej ljubljanska tehniška fakulteta dejanskim potom ukinjena. Kaj poreko na to policajdemokratski Pribičevičevi robot-niki?
lj Vsemoč bank. Pred dnevi so na ljubljanski pošti konfiscirali celo vrsto denarnih pisem zagrebških bank, v katerih so hotele iztihotapiti v inozemstvo za več sto milijonov tujih valut Danes pa poroča »Jutro«, da je zvedelo, da je finančno ministrstvo odredilo, da se ta denarna pisma vrnejo bankam. »Jutro« grozi, da bo stvar zasledovalo do konca in apeliralo na ministra, da krivce kaznuje. Finančni minister se »Jutrovega« apela ne bo posebno ustrašil, saj ve, da je zapisano sedanjemu režimu z dušo in telesom. Zagrebški ban-kokrati so lahko mirni!
lj Smrtna kosa. Društvo vpokojencev južne železnice naznanja svojim članom, da je umrl naš član gospod Ivan Dežman višji revident južne železnice v pokoju. — Pogreb se vrši v sredo 12. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodarska steza št. 2 (Ulica na Grad). Člani se naprošajo, da se pogreba v obilnem številu udeleže. Predsedstvo.
lj Ne pozabite se udeležiti v nedeljo zabavnega večera »Dobrodelnega društva tiskarjev« v Unionu! Spored je zelo pester, kot solo pevske točke in kupleti članov obeh kr. gledališč, šaljiva pošta, bogat srečolov ,koncertne točke godbe dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina, ples itd. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 5 dinarjev.
lj Manifestacija vseučiliške mladine za Koroško. Snoči je vseučiliško in srednješolsko dijaštvo priredilo manifestacijo za Koroško. Do 1000 dijakov je korakalo po glavnih ulicah, pojoč domoljubne pesmi in vzklikajoč Koroški. Kraljevi namestnik Hribar je imel na dijaštvo kratek nagovor. Potem se je dijaštvo vrnilo preko Zvezde na Marijin trg, kjer se je po govoru dalmatinskega tovariša mirno razšlo.
lj Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani se je preselil iz poslopja Kmetijske družbe v poslopje, kjer je bila preje Centralna uprava, t. j. na Turjaškem trgu št. 6, II. nadstropje. Pouk se vrši redno in učijo se sledeče tehnike: šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet in biserna dela.
lj Tatvina v domobranski vojašnici. Skupno z Ivanom Novakovičem in Jožetom Zadelom je splezal Andrej Dolenc iz Trnovega pri Gorici čez zid na dvorišče domobranske vojašnice. Dolenc je šel na to v I. nadstropje, tovariša sta ga pa čakala na dvorišču. Iz neke sobe je ukradel Dolenc Vazilu Bajiču in Mihajlu Miloševiču obleke in perila v vrednosti 1145 kron. Na hodniku je pa srečal Dolenca narednik Milan Rada-novič, kateri ga je vprašal, kdo je. Dolenc je odgovoril, da je ordonanea, toda Radano-vič mu ni verjel in ga je aretiral. Deželno sodišče je obsodilo Dolenca na 6 mesecev težke ječe.
lj »Vi ste Krašovec, hinavec, kakor vsi drugi Kraševci!« je kričal izvošček Luka Podobnikar v Kolodvorski ulici 25. avgusta nad stražnikom Antonom Putin jo, ker ga je ustavil zaradi prenagle vožnje. Deželno so dišče je prisodilo Podobnikarju 100 K glo be.
(Raznoterosti.
Sirite ..HOTI ČHS“
Na vrh Gaurisankarja. Družba
»Mount Everest« v Londonu je prejela brzojavko, da se je našla pot, po kateri bi se utegnilo priti na vrh Gaurisankarja, Gaurisankar, najvišji vrh Himalaje, je na)” višja gora na svetu.
r Ogenj, ki traja več ko petdeset let* Nemški listi pišejo o podzemskem požaru, d traja že 56 let. V premogovnikih na Nemškem pri Oberkaufungen se je vnelo pred več ko petdesetimi leti na nekem mestu, kjer še dandanes gori. Da bi se za* varovala proti ognju okolica, so zgradili ogromne zidove, ali do danes še niso p°' skusili pogasiti požara. V doglednem časU pa nameravajo napeljati vodo na požari* šče, da bi že nehal ta podzemski ogen» ogroževati ondotne premogovne rudarje.
r Načrt, kako izkoristiti Avstralijo *a druge dele sveta. Sir Jožef Carruther j® izdelal načrt, po katerem ima Avstralil® postati druga svetovna žitnica ter biti p^8, dežela mlečnega in sadnega gospodarstva, Vlada naj s kapitalom 30 milijonov funtov šterlingov začne graditi železnice in kana* le in pripravlja zemljo za oranje. Tako bi nastali milijoni novih farem. Za obdelova* nje vse te zemlje bi bilo treba tudi došu delavskih moči in v ta namen naj vlad® na vso moč podpira naseljevanje. V zad* njem letu se je naselilo v Avstraliji 20.000 ljudi iz Zedinjenih držav.
(Kultura.
k Westrove čitanke za nižje razred® srednjih šol. V zalogi Jugoslovanske knji' game v Ljubljani je izšla pravkar: Sloven* ska čitanka za drugi razred srednjih šol. Sestavil višji šolski nadzornik Josip We* ster. Knjiga se dobi lično vezana in velj® 68 K ozir. 17 dinarjev. Bogata vsebina ie zelo skrbno izbrana iz slovenske knji že v* nosti, ob koncu ima tudi nekaj prav pri' mernega srbohrvatskega čtiva. Čitanka za tretji razred izide v teku enega tedna, ona za prvi razred ji bo sledila v treh tednih. Še pred Božičem pa izide tudi Slovenska čitanka za četrti razred srednjih šol.
Sospodarstvo.
g Gospodarske razmere na Poljskem. “"*
Poljska ima kakor znano še celo slabšo valuto kakor Nemška Avstrija ter ie vsled tega nien trgovski promet z inozemstvom silno otežko-čen. Izplačilo starih dolgov na podlagi zlate paritete je takorekoč nemogoče. Zato Poljaki ponujajo tujim upnikom dolgoletne obveznice* katerih obresti naj bi garantirale tovarne in druga prizadeta podjetja, k temu bi pa pride-jala še država svojo lastno garancijo. Seveda, dokler bo državni kredit, ki se zrcali v padajoči vrednosti poljske marke, tako slab kot je bil dozdaj, državna garancija ne bo pomenila posebno veliko. Toda kljub vsem težko-čam se mora priznati, da se Poljska gospodarsko konsolidira. Produkcija premoga se bliža-predvojni množini, produkcija železa je bila 1. 1920 štirikrat tolika kot 1. 1919 in že v prvih 5 mesecih tega leta tako velika kot celo lansko leto, izvoz petroleja in lesa stalno narašča, glede soli je pa produkcija celo prekosila predvojno množino. Celo tekstilne tovarne v Lod' zu že proizvajajo nad 50 odstotkov predvojnega izdelka. Kar se tiče poljedelstva, je treba pripomniti, da je bilo letos obdelanih 683.000 hektarov več kot lani in bo Poljska vsled tega pridelala toliko žita, da ga ji sploh ne bo treba za prehrano uvažati. Tudi pridelek sladkorne pese se je zvečal. Spričo teh dejstev se marsikdo čudi, zakaj je poljska marka tako zelo padla. Preprost odgovor bi bil pač ta, da je na Poljskem narod kot tak, ki ga zastopata poljedelec in mali človek, v polni meri storil svojo dolžnost, dočim njega voditelji, t. j. poljski politiki zaslužijo le malo zaupanja — paralela, ki v mnogem oziru velja tudi za naše razmere. Marsikaterim poljskim politikom se lahko po pravici očita, da se niso ničesar naučili iz propada nekdanjega poljskega kraljestva, saj so bili dozdaj večalimanj le slepo orodje v rokah francoske maščevalne politike nasproti Rusiji ter so mlado državo obremenili z velikanskimi izdatki v militaristične svrhe. Zdaj pametnejši možje pač začenjajo spregledovati in začenja se štediti na vseh koncih in krajih. Splošno se sodi, da je Poljska začetne gospodarske težkpče'premagala — to pa vsled pridnosti širokih mas poljskega ljudstva —■ in da je vsaj navznotraj gospodarski položaj dosti boljši kot bi mogli soditi po nizkem kurzu poljske marke.
Pariz, 10. oktobra. (Izvirno) Bivši radikalni poslanec Pavel Meunier, ki je bil začasa vojne obtožen, da je imel zveze s sovražnikom, je dvignil proti gotovim voditeljem komunistične stranke obtožbo, da so zase porabili 14 milijonov frankov, katere je bil v propagandne svrhe izročil komunistični blagajni zaupnik iz Moskve Zalevvski. >L’ Humanite« odgovarja na to obtožbo, da je Meunierjevo maščevanje, ker se stranka za njegovo osvoboditev iz ječe ni hotela brezpogojno zavzeti, marveč se je najprej obvestila o kakovosti njegovih poslov. »L’ Action Fran^ae« pa pravi, da je na poneverbi udeleženih vseh 25 članov strankinega odbora izvzemši edinole blagajnika. Strankina blagajna je prazna ter bo treba plače ustaviti in članarino zvišati.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
1 Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.