List 29.
Gosenca v prosu.
^ Ker se semtertje sliši, de gosenca prosu na polji škodo dela, bojo kmetovavci za pomoček pra-šali, kako bi se dal ta červ *} zatreti in pokončati ? — Edina in gotova pomoč v tem obstoji, de naj da potem, ko je proso požeto, vsak kmetovavec,
*) Ta červ pa ni tisti beli červ, ki je letaš na Krajnskim pri pšenici i. t. d. po nekterih njivah toliko škode storil, in ki je kebrovi červ, zoper kteriga tudi druziga pomočka ni, kakor de se kmetovavci po podukih, ktere so Novice že večkrat dale, prizadevajo kebre poloviti in pokončati.
Pisatelj.
ki je imel červa na svoji njivi, vse sternje s koreninami vred poruvati, na kup znesti in sožgati, zakaj ravno v steblih ali bilkah ti-kama koreninic tiči škodljivi červ, ki pa ni nič druziga kot gosenca nekiga rumenkasto-pepelna-tiga metuljčka, ktera čez zimo v imenovanih pro-senovih steblih živi, in kadar se sterniše podorje, se še bolj v zemljo zakopa. Mesca rožniga cveta drugo leto se spremenijo te gosence v mešičke, iz kterih čez 14 ali 16 dni metuljčki obojiga spola na dan pridejo, ki si potem zopet prosja poišejo, de svojo zalego v bilke polože, iz ktere se zopet ko mej palc dolge, nekoliko kosmate, rujavkaste gosence z rudečo glavico zarede. Imenovali bomo to gosenco, ki boje še slovenskiga imena nima, prosnico, ker je le sami mu prosu lastna; metulja pa prosnika; Nemci pravijo ti gosenci ochergelber Ziinsler (pyra-lis botys silacealis).
Druziga pomočka zoper to gosenco ni; ta pa, kteriga smo tukej svetovali, je gotov, de se saj za drugo leto vsa zalega pokonča; tudi težaven ni, in se zlo koristen, ker se iz sožganiga ster-nja pepel napravi,  kije njivam doberrgnoj.
Šmidt.