Ogled po šolskem svetu. Iz Maribora. Meseca scptembra je bila tukaj napredovalna sola za učitelje spodnjc Šlirske. V7 tej je bilo deset rednih poslušalcev, iz med kterih so stirje vsaki po 40 gl. dobili od izobraževalnega drustva v Gradcu. Tudi meHtni učitelji in iz okolice so se te žole vdeleževali. Ravnatelj g. dr. Elšnik je učil splošno računstvo, teloslovje in risanje; g. Stoper zemljepisje, povestnico in prirodopis, g. Essl naravoslovje, g. Marktl telovajo. Vsi nauki so se razlagali v nemškem jeziku. Razveseljevavni so bili večeri, v kterih se je pri verčku pive mareikteia učiteljska šala izustila. 20. oktobra se bo tukaj odperla viša realka. V glavni dekliški šoli se je slovenščina v kot vergla ; g. Habijanič, ravnatelj, je pri seji mestnega šolskega sveta rekel, de ni primerne knjige za slovenski uk. V zadevi učiteljske plače se je dosedaj le po meslih kaj zgodilo in dobodki zboljšali, na dcželi le tnalo; torej se vedno od hiše do hiše, od hrama do hraina! Splošnega zbora stajerski učitelji letos nismo imeli — morda drugo leto! Prihodno kaj drugega, za sedaj pa erečno! #) Iz Notranjskega. (Misli po zboru učiteljskcga društva; ncmška berila iu ncmško narekovanje ali ,,diktando" po nekterih Ijudskih šolah; dolžnost- učiteljev in njenih zastopnikov v okrajnem šolskem svetovalstvu.) Zadovoljno se je menda vernil vsak učitelj po zburu iz bele Ljubljane na mili svoj dora. Slehern je bil vesel obilo zbranih svojih tovaršev, a kterimi se je po dolgem času zopet snidel. Ne manj inu je všeč bil učileljski zbor, pri kterem je imel priložnost opazovati, kako so nckteri učitclji vneti za svoj stan in za zboljšanje šolstva in učiteljatva. Marsikoga je morebiti to spodbujalo, da se bode tudi on iz svojega skritega kotička prikazal ter jel delati tudi za ubčni šolski prid. Pri tem zboru snio nlišuli tudi zagutovilo slavue vlade, ki nas hoče v vsakcm hvalevrednem početji na slovstvenem solskem polji podpirati. Su ve, da ne smemo preveč pričakovati; pa vendar sniemo zdaj več upati, ko imamo nove šolske uradc, ki so sestavljeni iz mož, ki imajo serce za pravi blagor naroda in za povzdigo Aolslva. Nekteri učitelji so pričakovali, da se bude pri zboru tudi omenjal žalostni materijalni stan učiteljski, ter vlada zopet naprosila, da bi se učiteljske razmere glede plače pred ko mogoče rešile. To je siccr res največa rana učiteljska; ali akoravno bi bil zbor zopet tako ,,lemental", kot pred dvema letoma, rana bi vendar ne bila na en hip zaceljena, marveč še bolj bi svoje bolečine čuli; kajti plače naše more le deželni zbor slalno vrediti — če nočejo srenje same učileljn priboljšati, deželni zbor je pa v rokah presvitlega cesarja. Na glavnih šolah je v 2., 3. in 4. razredu neinško branje zapovedan nauk. Do sedanjih časov ni morebiti nihče dvomil o koristi tega nauka, kajli spadal je k učenju nemikcga jezika. Vdani učitelj v vsako narcdbo in zvesti spolnovalec učnega reda je veslno rabil neniška berila; neinško branje niu je bilo samostalcn in monla neobhodno potrebni učni predmet. Tako je namreč bilo in je morebiti se sedaj po vseh domačih glavuih šolab. Dandanes pa previdni, mi^sleči učitelji vse prevdarjajo in pretreaajo in tudi vprašanje o wneinških *) Prosimo, naj bi se štajerski in koroški bratjc učitelji kaj bolj zglaševali v našeiu Tovaršu. Vredn. berilih* v glavnih šolah nasih je zdaj na versto prišlo. Cemu je tedaj to neinsko branje? Po sedanjem učnem rcdu saino za vajo v mehaničnem urnem branji. V 3. razredu naših glavnih šol dobe otroci v roke nemiko berilo, ki je sicer prav umevno sestavljeno, pa še ne umejo prostega golega stavka; kajti stopivsi v drugi ra/.red nimajo o nemški Blovnici nobcuega razumka. Vsako beiilo v berilni knjigi za drug razred iina inimo nialo golih stavkov, vcčidel le izobražene in razširjene stavke. Otrok se nauči — toda če je prav dobre glave in posebno priden — se le konec tega leta toliko iz nemike slovnice, da razumi prosti goli stavek. V7 3. razredu se potein učenci uče izobražanega in zloženega stavka; ali v beiilu za drugi razred se že nahajajo taki stavki. Nemška slovnica iu bcrila ne tedaj na posamnih stopinjah nikakor ne vjemajo. Da bi otroci iz nemškili knjig berilno tvariuo razomeli, more se se le v 4. razredu zahtevati in tudi tukaj le od labko umevnih beril. Tako se da berilna neinika knjiga, za drugi razred odločena, še le v 4. z vspehom rabiti. V 3. in 3. razredu je branje nemških knjig gola mehanična vaja. To nti bode priterdil slehern, ki je v glavne eole le malo pogledal. Je pa li ta vaja otrokom v veliko korist? Si morebiti otroci ua ta iiačin naglo prisvoje tujega jezika? Nikakor ne. Bianje bukev, kterih se ne razume, je le prazno blebetanje, za kar le usta iu usesa vedo, um in serce pa ne. Kar se pa ne razumi, ne more se tudi prav izgovarjafi in prav brati. Taka vaja v mebaničnem branji saina ua scbi se mi zdi tako nespamctna, kakor da bi se kdo na prazni slami mlatiti vadil. In vendar se na uaših šolah že leta in leta tako podačuje in nkozi dve leti po 3 urc na tedcn čas (rati. Res bc otrok navadi gladko ncm.ško biati , ali čemu mu je to znanje, ko pa brancga kratko nič nc razumi. Pri določevanji novega učuega reda in novih tiolskih knjig, uaj bi se pač na to oziralo, da se odpravijo nepotrebna nemška berila povsod, kjer jih učenci zarad premalo slovniških znanosti umevati ue merejo. Enaka napaka je pii narekovanji nemškega jezika. ,,Uik(ando" je obligalen predmet in samo za to narekovanje nlc odlučrni naj nianj 3 uri ua teden. Iu kaj se ,,diktira" ? Malokedaj taki nlavki in take besede, ki so primerne slovniškiin znanostim, ampak muogo zloženi in zamntani Htavki in veaka smes težavnih besedi. Na prevod narekovancga se redko kdo zmeni. Te napake m ne nahajale še pred maliin časom na naših glavnih šolah in njih ostanki se še siin ter tje se dandanes vidijo. Da nastopujejo boljši casi za uas učilcljo, tega ne more nihčo (ajiti; kajti teh pravic, ktere novejša postavodaja' učiteljem pripušča, nismo se nikdar irneli. Zdaj je učitelj zastopnik svojih tovaršev v treh šolskih uradih: v krajnem, okrajnem in deželiiem solKkem svetovalstvu. Zlasti more to slehernega veseliti, da ko učitelji sami iz svoje srede volili si okrajne solske svetovalce, kteri se bodo gotovo krepko poganjali za učiteljske in šolske pravice. Učitelji pa niorate jim pomagati. Naznaniti jim morate vse pomanjkljivosti pri šoli, ktere sami odpraviti ne morete in za ktere je treba pomoči više gospoHkc. Zlasti pa puvejte svojim. zastopnikom v okrajuein golskem Bvelovalslvu, če ee vam vaša pičlo odmcijcna plača o pravem času ue odrajtuje, čili če se vam kaka druga krivica godi, bodi si po žnpanu, bodi si po kaki drugi osebi. Pritožite se, če srenja ne skerbi za čedno šolnko ponlopje, za kurjavo in drugo potrebno orodje pii šoli; če ne pošiljajo starši otrnk v šolo in naznanite svojiin zaupiiini niožem vsake zapreke in nezgode, ki pravo šolsko napredovanje zaderžuje. Učitelji kot okrajni solski ftvetuiki naj se pa tudi potrudijo, da bodo dclali na korist šoli in tovarsem, ki so jim svoje zaupanje skazali. Naj ustmeno in pisincno poprafiujejo po šolskih. raziuerah v (em in unem krajn. Kar so v teku mesecu napačnega ovadili, to naj pri mesečni seji omenijo in naj prosijo poinoči pri okrajni politični gosposki ali pa naj poiočajo deželncmu šolskemu svetu. Da bodo pa kaj doseci mogli pri sejah, treba je, da se bodo ueiteljski zastopniki dobro porazarnevali z drugimi udi okrajnega solskega sveta. Ce bodo pa med sebnj v osebnih razpertijah, ne bodo tijih naj boljši in naj potiebnejši prcdlogi obveljali. Iz Idrije. (Začetek šolskega leta; učiteljskih posvetovanj 1 seja.) Pri nas smo šolsko leto pričeli 1. oktobra s slovesno sveto mašo. Za hoIo se -je oglasilo tudi letos lepo število otrok, blizo 500 za vsakdanjo šolo. Tudi v pričetem šolnkein le(u bode truda in dela dovelj. Kakor smo že lanskn leto imeli učiteljske posvete, tako tudi letos nisino nanje pozabili; kajti prepiičali smo se, da ravno pogostno zborovanje učiteljev pospešuje slogo iu edinost med njiini. Zraven tcga ho pa še drugi koiisti, ki jih večkratni taki shodi donasaju, namree daljno izobraževanje in priinerna vaja, svoje misli javno drugira razodcvati. Pri pcrvi seji 3. okt. smo sc zedinili, da bodemo letos dvakrat na mesec zborovali, 1. in 3. ponedeljek v mesecu. Pri teh Hkupščiiiali bode v pervi versti razkladanje šolHkih naukov; druge Aolske in domače zadeve, ktere bode treba tudi nkupno določevati, bodo se ruAevale. kolikur mogoče, še v posebnih sejah, da si ohranimo za rednc seje po znanstvenih, pedagogičaih in metodienih razpravah dovelj časa. Pri tej pervi seji jc vndja pozdravil zbrane učitelje iu učiteljice , jih opomnil na njih važni poklic, ter je željo izrekel, da naj mladino ne naino v raznih naukih podučujemo, ampak da naj ae ozira tudi na nravno vzrcjo. Rekel je, da nova šolska poslava učiteljem široko vrata odpira, da jim daje dovelj prostosti pri podučevanji. Učilelj pa mora ln svobodo ceniti ter jo pam^tno in previdrio rabiti. Poslednjic je v svojem nagovoru povdarjal lepo slogo in edinost, ki naj tudi za naprej med nanii vlada. Šolski vodja je nadalje predlagal, ali bi ne bilo za našo šolo vgodno, ako bi se posainni razredi v dva oddelka razdelili. Posta/a namreč veleva , da naj se na vsaki goli in vsakcin razredu, kjer so otroci različne starosti in znanosti, napravi več oddelkov v teni smislu. Učitelji so pa na ta predlog razložili, da v njihovih razredih otroci niso tako različni v letih in v vedah , zlasti v začetku šolskega leta ne, da bi bilo tako delenje potrebno ali koristno. Ni tedaj vzroka, da bi se taki oddelki nalasč narejali; zraven tega pa dva oddelka enemu nčitelju veliko truda z maliin vspehom nakladata in ovirata pravo napredovanje; to vedo vsi učitelji, ki morajo več oddelkov podučevati. Določili smo na dalje, kteri otroci smejo letos šolo zapustili, in kako bomo v novem šolskem letu glede verskih vaj, t. j. vsakdanje polarske maše ravnali; sklenilo se je, da dokler ni hudega mraza, hodili bodo otroci vsaki dan k sv. inaši. 0 tem sklepa sicer po nasvetu konzistorija okr. šolsko svetovalnlvo; ali dokler ni ta vstanovljen, velja določba učiteljskega zbora. Radi bi se bili pri tej neji posvetovali, kako naj bi našo hoIo vredili, da bi kaj vstrezali novemu uenemu in šolskemu rcdu, ki ga je naučno iiiinisteiHtvo ne davno razglasilo*); ali dokler ne veino, v kterem razredu in koliko nr na teden in kako naj sc vsled novega učnega reda , pri nas podučuje drugi dcželni, t. j. neinški jezik: toliko čaoa ne inoremo določevati o drugih naukih, ia treba je žalibog ostati pri — starem kopitu. Kako željno učitelji pričakujemo nagle iu dobre prenaredbe od c. kr. deželnega šolskega svetovalstva, je težko z besedami povedati. Iz Ljubljane. V 1. odborovi seji ueiteljskega društva za Kranjsko je bil izvoljen za podpredsednika g Ivan Tmiišič; za zapisnikaija gg. Gerkman in Močnik, za knjigarja pa g. France Haklelj; tudi je bilo duločeno, da se bodo razpisala inala daiila za naj boljša pedagogičua dcla inanjše vcrste , kar pa bode odbor pozneje naznanil. V 3. odborovi soji predlaga g. Gerkman, da naj se po sklepu občnega zbora v zadevi slovenskega Abecednika konečno določijo piHinene oblike, klere naj se vrežejo v jeklo in se potem vversle v Abecednik, da bodo služile urencem in učenikom za pisne zglede. Vne diugo v Abeeedniku pa naj ostane tako, kakorje sedaj, ker boljšega do sedaj ni nihče nasvetoval, in ker prepogostne spremembe učence in učcnika bcgajo i. dr. Sklenjcnu je bilo dalje , da naj se nakupijo te-le knjige : 1) Die Anfangsgriinde der Realien, Schubert, 3) Handbuch zur Erganzung und Belebung des Uitlerrichtes in den Realien, beide Tbeile, 3) Katechismus der Naturlebre, Spilzer, 4) Netolička VVeltgeschichte und Geografie, 5) Niedergesass, denteches Lesebuch, 3 Theile , 6) lntinie Sammlung von Gespriichen nnd Briefen, 7) Spancrs illustrirtes Kunvcrsations-Lesikon, od kterega je dosihmal ua svello prišlo 31 seHitkov po 35 kr. — Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirolam sc je konečno vstanovilo 11. t. m. l'o §. 31 dništvmih pravil je bila volitev pervonednikovega namestnika in tajnika; v pervega je bil izvoljen g. A. Praprotnik, v drugega pa g. M. Močnik, ker g. J. Eppih, dosihmal tajnik, volitve nikukor ni hotel prevzeti, in si odbor ni upal najcli plačanega tajnika. Ualje ho bili v diuštvo sprejeti gg. Ignacij Buhm iz Kočevja, Leopold Suhadobnik iz Šmartna pod Šinarno goio in Leopold Cvek iz Verhnike, kteri pristopijo drušlvu po novih pravilih. Pri nekem posebnem primerljeju je bilo sklenjeno, da oženjeni društveniki, ki so plačevali letnc donenke kakor neoženjeni doplačajo toliko *) TJčiteljem bode vstreženo, ako bi ,,Tovu novi učni red prinesel.*) Pig. *) Se že poslovenuje. Vredn. Odgovorni vrednik: Tiskar in založnik : AndreJ Praprotnik. Jož. Rudolf Mllio. pol goldinarjev, kolikor let eo stari, ker društvu jih spoznava za oženjeue le od tistega časa, ko to naznauijo društvu. Za gotovino , kolikor jo je dosihmal, bo g. pervoseduik kupil obligacijone, sestavil se bode opravilui red; med dolžnosti tajuikove bo tudi spadalo, da bodetirjal /.ao.sl.ale doneske od društvenikov, — naj raji bi pa videli, da bi ne bilo treba nikoga potirjati, ker dolžni plačevalec je koliker toliko zmirom v nevarnosti , da zgubi pravice, kimujih daje drustvo. V 3. in 4. seji deželnega eolskega svetovalstva so se razen nekterih osebnih zadev rešile te-le važniši stvari: na poziv c. kr. rainisterstva za nauk in bogočastje, kako bi se tudi na Kranjskem vpeljane naredbe, ki jih določuje ukaz 13. julija 1869 zarad izpeljanja postave za ljudske šole in zarad prehoda iz prejšnjega stanja v novi. Ker so nektera določila tega ukaza taka, da so v postavi za Ijudnke šole prideržana sklepu deželnega zbora, je obveljal predlog dr. Bleiweisa, da le s prideržkom, ako deželni zbor sprejme šolsko postavo , stavijo se rninisterstvu nasveti , kteri so sim ter tje spremenili ukaz. Dalje je solsko svetovalstvo tudi na ministerski poziv izi°ek!o svoje mnenje'0 učnem načertu za preparandije. — Sklenilo se je, da se slovenski učijo: verski nauk, aritmetika, matematika (deloma), slovenska slovnica , priiodoslovje, zemljepisje, povestnica (v dveh spodnjih razredih), kmetijstvo iu telovadstvo, nemški pa: iziejevalni in učilni nauk, nemška slovnica, matematika ((leloma), fizika in povcslnioa (v visjih razredih) ; nauk v pisanji, risanji in petji vtegne biti tako ali tako. Verh tegaje bilo tudi določeno, da imenoslovje (terminologija") se dodaja povsod tako, da slovenskemu izrazu se dostavlja ncmški , nemškeinu pa slovenski. Nauk za glasovir in orgljanje jc bil djan med obligatne naukc. Šolski in učilni red ou 30. avgusta t. 1. se je vstanovil in skleujeno je bilo, da ta red poleg uernške benede, ki velja 3 kr. se nemudonia prestavi v slovenski. — Učni jezik v Ijudskih šolah je nloven.ski razun Kočevja in AVeissenfelsa; v IV. razredu mestnih šol pa je učni jezik ncmški. Za šolske praznike so bili odločeni: nedeljc in prazniki, vsak četertek celi dan, božični prazniki do pervega daeva po novem letu, punlni ponedeljek in torek in pa pepelnica, od srede velikcga tedna do srede po veliki noči, od sabote pred binkoštmi do erede po binkošlih, ob velikih semajnih dnevih; velike počitnice ostanejo pa po navadi.