ZA NHLU VEČ KOT
iC **
10 k p>m
r&te
naroda"
PO pot ^ ^ T^NOST NA DOM
(Uvum*	-^J in praznikov)
CitajteTka V zanima
' <5
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
gwterrf m Bee—i Claws Matter September 25th 1*4« at the Port Office at New York. N. and« Act of Coacreo. of Man* trl 181«
POZOR. NAROČNIKI
Naročnikom naznanjamo, da ve« ne poSI ljamo potrdil za podano naročnino. Za-dostnje potrdilo poleg nulm na listo— do katerega dne, oMseca In leta J® naročnina plačana	Uprava.
X, 18l> — Štev. 1, \ ULTMK- Lil I—LETNIK hill NEW YORK. \V KPNKSPA V, SEPTEMBER 1<». 1ŽH5 — iS HE 1>A, 1<). SEPTEMBKA, 1945
Tel. CHelsea 3-1242
BORBA ZA TRST V POLNEM TEKU
Na konferenci petih vnanjih ministrov je včeraj italjauski vnanji minister Alcide dc Ga>|>eri tekom svojih izvajanj glede meje z Jugoslavijo rekel, da bi bila Italija zadovoljna z \\ ilsonovo črto kot mejo, ki preseka Istro na dvoje.
Na podlagi kompromisi, je rekel italjauski vmuiji minister de iiasperi, Ih> Italija jamčila |»!*av ično postopanje z narodnostnimi manjšinami. da Ileka oUIiii svojo zgodovinsko avtonomijo. Albanija ostali«4 samostojna država in iln j<* cela |s»krajina ol> Jadranu raz-nrožiiia. Italija lie Im» nasprotovala, ako |h>-Ktane Trst mednarodno pristanišče.
Pred italjaiiskim vn.iiijim ministrom je na konferenci potili ministrov govoril jugoslovanski dehnrat, ministrski |>odpredsednik Kdo Kardelj, ki j«' 7.a >voja izvajanja porabil celo iUj||»oldaiisko sejo dve uri in pol in še pol ure po]H»ldan>k«' seje. Po končanem govoru je ministrom izrodil obsežno spomenico z jugoslo-va irskim i zahtevami.
Ko je govoril Kardelj, ni bil navzoč noben italjauski delegat, in ko je govoril italjauski delegat. ni bil navzoč iioIh-ii jugoslovanski za-! st opni k.
Italjauski delegat ji' pričel z zatrdilotu, — ki jo bilo si »vi tla hinavsko — da n<» |H> -tavil najvišjih žalitev, in da j*' Italija pripravljena zaradi evrop-ke si o.uri' in preobuove prinesti žrtve, tinla takoj je dodal, da Italija ne bo sprejela noliene odločitve, ki ne bi bila v soglasju z demokratsko vlado.
De (JasjMM-i je rekel, da Italija želi obnoviti svojo "staro" prijateljstvo z Jugoslavijo. Ite-kel je. da ji- G00.000 Italjanov dalo življenje za o»vol>oditev Trenta in Tr-ta v prvi svetovni \ojni in da j«* s tem pomagala vstvarili Jugoslavijo, Nato je omenil Kappalsko pogodbo, a kateri sta se olie deželi sporazumeli glede skupne meje.
De < J uspel* i je rekel. <la bi bila demokratska Italija dobro jK>stopala z jugoslovanskimi manjšinami. da pa je v letih UM 4—101S nastopilo nariKluo nihanje, v katerem je" (Jabriele d"An-liunzio ig-al <)n>glavitno vlogo in zasedel Reko. Nato je prišel fašizem in de Gasperi odkrito prizmi, da imajo Jugoslovani prav, ako trdijo, da jih je fašistična vlada zatirala.
— Italija. — je nadaljeval de Gasperi. — je prevzela odgovornost za drugo svetovno vojno, četudi ji je italjauski narod nasprotoval, Lot ji je nasprotoval jugoslovanski narod. Pov-raril je. kako so se italjauski vojaki po Musso-1 inijevem padcu pridružili jugoslovanskim partizanom.
Nato je prišel poraz Nemčije in de Gasperi pravi, tla so se tedaj Jugoslovani obrnili proti Italjanom in so jib na tisoče odvedli iz Julijske ISenečije (Primorske) in o njih od te-ilaj ni bilo nikdar več ničesar slišati.
Nadalje je italjauski vnanji minister izvajal. iia s«» Italija želi izogniti vsakim sporom in je pripravljena dejstva predložiti mednarodnim razsodnikom. Italija želi samo pravično rešitev. Priznal pa je. da bo med Italijo in Jugoslavijo žeto težavno določiti natančno mejo po narodnostih. Tedaj pa je izrekel veliko laž. ko je rekel, ila je v Julijski Denečiji .730,000 Italjanov in 400,000 Jugoslovanov. Za to je Italija pripravljena predložiti dokaze.
De Gasperi je rekel, da je Italija pripravljena sprejeti v svoje meje kolikor ji* treba Jugoslovanov. samo <la Trstu ni vzeta življeuska sila in drugi.ni italjaiiskim mestom ( ') v okolici z gosjKitla rskimi omejitvami. liekel je. da ta mesta nikakor ne smejo biti odrezana od zaledja zaradi narodnosti ali pa od prometnih črt. Želi tudi, da ostane železnica, ki teče iz Trsta v Pnlj. italjanska last.
!V> včerajšnji seji je sovjetski vnanji komisar Vjačeslav M. Molotov na časnikarski kon-ferenei >}>ovedal svoje mnenje giede Jugoslavije in Italije. liekel je:
''Sorjetska unija se bo trdno držala načela pra ričtte rešitve. Mislimo, da je pošteno in pravično, do so ozemlju, ki so xJovcn*ka i it hrvaška, izročena tema narodoma. katerima pripadajo. Kar pa se tiče pokrajin, ki so Italian s Lepa značaja, ,'*' pravično, da jih ima Italija.
"Mislim, da po vseh naporih v svoji borbi na strani zaveznikov jo J uyoslavija opravičena. da svet vnanjih ministrov sliši njeno zadeto i„ j,j v p ošteva. \a tej podlagi bomo skušali doseči pravično rešitev za Jnqoslavijo in Trst."
Londonski list ''Times*' ipiše v svojem uvodniku, da naj vsa Primorska in Istra, razun Trsta. pripade Jugoslaviji in to je mogoče sedaj tudi mnenje angleške vlade.
NOV VOJNI TAJNIK
Predsednik Truman je na včerajšnji časnikarski konferenci naznanil, da je imenoval dosedanjega vojnega podtajni-

HITLERJA IŠČEJO NA JAPONSKEM
Ameriške oblasti so pričele rzpraševati nad 3000 Nemcev, ki žive v prijazni vasi Ašinoju, da dožene. jo, kaj je resnice na govoricah, da se tam okoli nekje skriva Adolf Hitler.
Kaj lahko je mogoče, da je v zadnjem trenutku s podmornico pobegnilo skupno s Ilit-
ka Roberta I\ Pattersona za j podtajnrk John J. Met'lov se vojnega tajnika mesto odsto-lbo v kratkem umaknil v za-
pivšega Henrvja L. Ktimsonu. ki 1h> v petek star 7S let.
V vojnem uradu pa 1m> naj-
sebno življenje. V nekaj tednih bo tudi odstojiil šef predsednikovega geneni 1 nega štaba
brže
še več izpiememb. Vojni general George <\ Marshall.
lerjem več drugih nacijskili zločineev.
Mnogi Japonei v Tokio šepetajo pri|h>vedujejo. da je po razsulu Nemčije v vojno pri-stanFšče Jokosuka oh dolenjem koncu Tokijskega zaliva prispela nemška. podmornica in odložila Hitlerja, katerega so
naglo po stranskih potih odpeljali v gorsko skrivališče.
Za te govorice sicer ni dokazov, toda Japonci pravijo, da je bila proti koncu edino še Japonska, ki je bila s pogodbo vezana z Nemčijo. Pravijo -tudi. da je podmornica prav lahko iz Nemčije pripeljala na Japonsko.
Znano je. da »ta Nemčija in Japonska tekom vojne med-seliojno izmenjavali dragocen vojni materjal s podmornicami. Japonci pravijo, da so nemške podmornice prišle do Jo-kosuke, večinoma pa so srečale z ja|>ouskinii podmornicami v K u raba j i v Bataviji, kjer j« bilo izmenjano olje, gumij ali
pa častniki._
Kupite en "extra" Victory Bonu ta teden!
\/. Urada Slovensko - Ameriškega Narodnega Sveta. Chicago. III.:
Ponovni apel v prid Primorja
Zvezna vlada posegla v avtomobilsko stavko
Predsednik Truman je včeraj odločno nastopil, da vstavi vedno bolj razširjajoče se industrijske stavke ter je odred/l združeno poslovanje Office of Economic Stabilization z Office of War Mobilization and Reconversion ter povdaril. da ima reorganiziran delavski urad dovolj oblasti za postopanje z delavskim položajem v Detroitu.
Ob pisanju te kolone še ne vemo, kako bo rešeno vprašanje Slovenskega Primorja, Gorice in Trsta. — Pravična odločitev v prid Slovenije in Jugoslavije ne bo vitalnega pomena samo za Slovenijo in Jugoslavijo, marveč za vso centralno Evropo in Podonavje. Za Italijo Trst ne pomeni ničesar, kajti kot pristanišče ne more služiti Italiji; večjega pomena ji je tržaško zaledje, ki pa je izkljlfcno slovensko in bi po vseh božjih in človeških postavah moralo spadati Sloveniji.
Italijanski imperialists med njimi tudi liberalci in progre-sivci, si nikakor ne morejo zamišljati Italije brez Trsta in posrednega zaledja, dasirav no so že nehali opuščati svoje zahteve po Istri, Reki in Za-dru. Da bi Italiji ohranili Trst in Gorico, so se oprijeli popolnoma nove nakane, s katero hočejo vplivati na zavezniške velesile, da se to vprašanje re-
pnd italijanskega ireden-tizma in imperializma. To bi bilo norčevanje z Atlantsko deklaracijo in posmehovanje principom štirih svo-bodščin. To bi bila zmaga nacifašizma nad vsemi zavezniki, ki bi nasedli tej potegavščini. To bi bila zmaga Hitlerja in Mussolinija!
Brzojavka na držav.
victims of the fascist imperialism be granted their right to join their motherland Yugoslavia.
One million seven hundred thousand Yugoslavs perished in their struggle for freedom. Xo greater tragedy could occur that if their sacrifice were in vain. Italy violated all the laws of humanity by its in-: human treatment of the Yugo-tajllika J. F, Byrnes-a Slav majority in Venetia Giu-
' Ha and Trieste. She lost the
held and that the unfortunate] v London tudi druge organi-"""	A	'	zacije, med njimi še obširnej-
.SANS-ov tajnik je v imenu organizacije poslal državnemu tajniku Bvrnesu v London sledečo brzojavko, v kateri se apelira na ameriško delegacijo za pravično rešitev primorskega vprašanja.
September 13, 1945
Hon. James F. Byrnes, Secretary of State, American Embassy, London, England.
The injustice caused to the
war and must pay the price of the vanquished. Therefore Venetia Giulia, Trieste and the territory east of Socha must be returned, where it rightfully belongs — to Yugoslavia.
This is the wish of the de
Predsednik j/* delavskemu u-radu izročil poslovanje National War Lal»or Hoard. United States Kmployuient Serviee in War. Mau|x>wer Cominit*feion> toda je pustil urad National Lalior Relation Board.
Takoj po predsednikovem naznanilu o teh izpremembah je delavski tajnik Sehwellen-bacli poklieal časnikarje V svoj urad iu jim je sporočil, da. je naročil Kdgarju L. Warreim. predsedniku WI1» v Cliicaini, da takoj prične per.it*kovuti delavski ]Kjložii j v Det rot il ter naj skuša stavke poravnati.
Predsednik je delavskemu tajniku Schwellenbacliu jMweb-no naročil, da je njegova poglavitna naloga čimprej končati delavski sj»or v l)etroitu.
Do |>opolne reorganizacije delavskemu urada ne je predsednik odločil na ojieitovaiie pritožbe tako s »trani podjetnikov kot delavcev, da so delavske zadeve v rokah premnogih uradov, valed česar jib ni

Sovjet. Rusija lioče veliko posojilo za obnovo
Ameriškim kongresnikoni, ki so obiskali Moskvo, je včeraj maršal Stalin povedal, da si Itusija od Združenih držav želi izposoditi šest miljard dolarjev.
To vsoto Ihj Rusija porabila za razna popravila in obnovitev dežele. S tem denarjem bo Rusija tudi plačala ameriške stroje in razno orodje.
Ilusijo je obiskalo sedem a-meri ških kongresu i kov in proučujejo gospodarske razmere
ši v smislu principov "demo-j Slovenian people by the Lon-k raci je". Italija, ki je celih, don Pact of 1915 must be un-25 let vihtela svoj imperiali-! done- The 650,000 Yugoslavs stični bič nad našimi Primor- under Italy must be reunited
Berlinčaiii kopljejo grobove
Berliučani že kopljejo grobne za one svoje someščane, ki I »odo tekom zime pomrli jv Evropi iu Rusiji. Stalina so vsled pomanjkanja, ali pa si.P1'0*'1' za sestanek in Stalin je bodo sami končali življenje.
Ko je bilo v angleški zoni I Vrlina naznanjeno, da vsled pomanjkanja lesa nt drv za sežiganje mi grobarji pričeli, kopati grobove, p redno zemlja zamrzne.
Po pokopališčih tudi poko-pujejo mrliče, ki jih izkopljejo iz grobov po parkih iu vrtovili, kamor so jih posebno izkopavali p rut i koncu bojev. Dose-daj so iz grahov po raznih krajih Berlina pripeljali na pokopališča že nad 100.000 trupel. Več tisoč t lil pel pa bo še treba prinesti iz podulične žlz pod-ulične železnice, katero so preplavili S*S-naciji.
ci in sc je leta 1941 polastila še druge tretjine zatirane in preganjane Slovenije z ognjem in mečem, se sedaj opira na "demokracijo in pravičnost"! Kakšna ironija!
with their mother country together with the lands they are occupying fo the past 1000 years. These Yugoslavs — our first and bravest allies — cannot be left under the domina-
Slovenci se dobro zavedajo, tion of the Italian minority
Kupujte Victory Bonde potom
Pay-Roll Savings Finn. ____
prošnji ugodi i. Kongresni k William Colnier iz Mississippi je rekel, da bo odbor kougres-• bo dovolj! ni kov podal kongresu natančno rličev. so poročilo o razgovoru s Stali-rn.111.
Stalin je kongresu ikoni '.•«»-veda I, da bo vzelo Rusi jo več let. da popravi škodo, ki so jo povzročile nemške armade iu da dvigne življenski standard. Rekel je. da Rusija potrebuje gospodarsko pomoč od Združenih držav, za kar je Združenim državam pokazal več dokazov ruskega prijateljstva.
Stalin je kongresu Ikoni tudi povedal, da želi, da zavezniki z Japonsko postopajo ravno tako kot z Nemčijo iu je izrazil upanje, da proti Japonski ne bo nobenega popuščanja.
(in tako tudi Italijani), da bo primorsko vprašanje pravično rešeno le, če se vzame vse pre: pirno ozemlje kot celota, to je. da velja za Istro, Reko, Trst, Gorico in Beneško Slovenijo eno in isto merilo ter ena ir. ista rešitev. Izročiti polovico primorskih Jugoslovanov Jugoslaviji nikakor ne pomeni, da bi to predstavljalo rešitev perečega problema. Ampak italijanski diplomati računajo na to. Pripravljeni so izročiti glavni del jugoslovanskega prebivalstva Jugoslaviji, ostali del pa bi tvoril le manjšino v prebivalstva, kajti če prištejemo italijansko govoreče Tržačane in Goričane in primerjamo njihovo število z zavednimi Slovenci v ozemlju trikota
which inhumanly persecuted them and contrary to the principles of democracy and justice denied them the right to use their o w n language, o w n
mocratic forces in the teri-! klaraciji. tory involved and this is the wish of the Americans of Yugoslavs descent. America must uphold the principles of Justice and Democracy, and remain the champion of the Four Freedoms.
ši telegram Slovenska Narodna Podporna Jednota.
Razume se, da je vložila pri zunanjih ministerstvih omenjenih petih velesil svojo spomenico tudi jugoslovanska vlada ter obenem odposlala v London posebno komisijo, ka-teri načeljuje general Vladimir Velebit, jugoslovanski pod minister za zunanje zadeve in bivši načelnik Titove vojaške misije v Londonu. Ta delegacija je neuradnega značaja in ne bo prisostvovala na sejah zunanjih ministrov. Vsekakor pa se pričakuje, da bo Jugoslavija uradno pozvana na posvetovanje glede jugoslovan-I sko-italijanskih mej, kot je predvideno v potsdamski de-
Slovenian American National Council,
MIRKO G. KUEHEL, Secretary,
Spomenica na Državni urad
Bolj obširno spomenico je SANS predložil državnemu de-partmentu ter zunanjim mini-sterstvom Sovjetske Zveze, V. Britanije, Francije in Kitajske
VESTI IZ FRANCIJF
schools and the privileges of|že avgusta meseca. Isto spo-a free people. America never menico si je osvojilo tudi Na-
subseribed to the	unjust treaty of Versailles,	nor to the London Pact. She cannot subscribe to it now.
rodno Viječe ameriških Hrvatov in poslalo na pristojna mesta, kakor tudi Združeni odbor Amerikancev južnoslo-
The territory east of Socha(vanskega porekla. Združeni od-river should be ceded to Yugo-jbor je obenem posvetil obsežni slavia as a unit, to its libera-|del tekoče številke svojega tors — the Yugoslav — eight i bil jetina tržaškemu vprašanju thousand of them laved down j ter v 30,000 izvodih natisnil their lives to free this part brošurico z naslovom TRIE
of their homeland from the German and Italian invaders.
Our great President Roosevelt promised all freedom-loving peoples through the Atlan-
STE, katero je spisal veliki slovenski prijatelj profesor A. J. P. Taylor, docent angleške univerze v Oxfordu. SANS-ov častni predsednik je poskrbel, da so člani ameriške delegaci-ty, self-determination, and the je prejeli iztise te brošure še Four Freedoms. America can-j pred začetkom konference zu-not at this late hour retract.nanjih ministrov. Ta brošurica these promises to Yugoslavs ise izčrpno peča z vsemi pano-under Italy without ignoring | gami primorskega vprašanja
Trst-Gorica-Tržič, tedaj bodoltic Charter their right to liber-številke pokazale, da so Slovenci v manjšini. Bilo bi torej "demokratično", da ta "večina" odloči, kam naj spada Trst, Gorica in Tržič. Tega trika se znajo italijanski pro- the great cause for which our in prepričevalno dokazuje, da
pagandisti oprijeti, zavezniki pa na njega nasesti.
To bi bila politična kolu-zija, naperjena, da izkoristi demokracijo in justico v
President died.
In behalf of one quarter of a million of the Slovenian Americans we fervently re-
leži srečna bodočnost Trsta v faktorju, če bo pripadal Jugoslaviji.
Podobne brzojavke so posla-quest that the justice be up-'le našemu daržavnemu tajniku
Pariz, 15. septembra.—Medtem, ko so Zjedinjene države v obratnem pogledu kar 50 let pred Evropo, je Evropa v družabnem in političnem pogledu za 50 let pred Zjedinjenimi državami. — Tako zatrjuje večina ljudskih vodij v Franciji in po drugih osvobojenih državah Evropo, kjer prevladuje mnenje, da se bode tekom prihodnjih par let političen položaj vse Evrope izprenienil tako, da bode povsem sličen položaju, ki je nastal v iztočni Evropi. To pomenja nekako mirno in. nekrvavo revoh kajti evropsko prebivaLstvo je tekom vojne mnogo trpelo i it trpi še vedno rudi vsestranskega pomanjkanja. Do spremembe nikakor ne pride na ta način, da se bode uvedlo komunizem, pač pa pravilno porazdelitev velikih posesti med navadno ljudstvo. Le na ta način je mogoče zjediuiti vso Evropo. ker inače Uode v Evropi prevladovalo večno pomanjkanje.
Nemška letališča bodo kmetije
Ameriško armadno poveljstvo je odredilo, da je 75 nemških letališč, to je več kot polovica v amerifiki okupacij.-kfi zoni,* preoranih za njfve in vrtove, kar je v soglasju s pru« gramom, da je Nemčija razo« rožena in da je kar največ zemlje odmerjene za pridelovanje živeža. Lfttalidča obsegajo povprečno 250 akt rov.
•fllAS NAHODA"—NEW YORK
WEDNESDAY, SEPTEMBER 19, 1945
V8TAN0VLJEN L. 189S
M
Glas Naroda
("VOICE OF THE PEOPLE")
99
OwKMd and Published by Slovenlc PubU&hlng Company, (A Corporation) Prank Sakser, President; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Plao* of business of the corporation and addresses of above officer«: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y.
:: 52nd YEAR •:
•*Gla« Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sundays
and Holidays.
^Subscription Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
Težave preporoda Avstrije
:: .NAPISAL LAN DRUM BOLLJNG — O. 2s. A.
Pred dvemi leti so zavezniki nes še ni bilo nobenega cen-
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: •7.—j ZA POL LETA —$3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. ZA JUGOSLAVIJO —	LETNO; ?4,— ZA POL LETA
"Uiaa Naroda" tahaja vsaki dan Izvzemfil soboto, nedelj In praznikov?"
"ULAd NARODA." 21C WEST 18th STREET, NEW YORK II, N. Y.
CHelsea S—1141
naznanili, da je njihov namen ustanoviti demokratično jn svobodno Avstrijo. Napredek na potu k temu cilju je po-' časen toda siguren. Vodnik pa
tralnega urada, ki bi bil odgovoren za vso deželo. Evropska posvetovalna komisija je sicer dajala nekaj nasvetov, toda v bistvu je le delal vsak posa-
fjp komisija štirih velesil, ki mezni poveljnik okupacijskih
je začela poslovati v tem nek j daj tako veselem mestu du-• najskih valčkov. Toda stara
vsak način popolnoma pogre-šno.
Zadnji tedni, odkar je bilo zavezniškim korespondentom dovoljeno pročati iz Avstrije je postalo čedalje bolj jasno, da je Rennerjeva vlada, ki je sestavljena iz koalicije socialnih demokratov, krščanskih socialistov, komunistov in krneč
RAZGLEDNIH
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Rodbinske denarne podpore
. Medtem, ko se ureduiki vsega dnevnega časopisja ne-j>res{;Uii> mučijo in skučajo v svoji modrosti rešiti tajnosti a-tom-skili bomb, o katerih jim je le malo zimno, in — medtem, ;x j razpravljajo o nuklejski nm-»trelni si Vi in jakosti, mislimo, da je za urednike manjših časopisov izdatno bolj umestno razpravljati o nepravični in dokaj slabi porazdelitvi bogastva v našem demokratičnem raju, v katerem so bili vsi prebivalci rojeni po istem načinu kot svobodni in jodnaki ljudje.
M«*ltem, ko spada atomska bomba in -tudi mik le j ska sila iiutl vprašanja, z katerimi se Kamorejo baviti le znanstvenici _ človeška obitelj ne spada med takozvana akademična
> prašanja, temveč med vpr.všanja, ki tvorijo skupnost vsega čioveškoga zaroda.
Vzemimo kot primer dvoje rodbin, katerih prva živi v Rkrajneui siromaštvu, doeim ima druga vse razkošje na raz pol«-o. Obe sta pravi rodbini, ne pa kaka. dramatična igra, ki je bila spisana za porabo v kakem gledišču ali pa kot izmišljena povest za objavo v podlistku kakega časopisa.
Tekom let, ko je pri nas vladala splošna depresija, katere se se vsi spominjamo, oziroma v dobi, ko so delavci začasne podporne organizacije delali tako, da so "sloneli na tvojih lopatah", bilo je med nami mnogo velikih obitelji, ki
imele le malo hrane na razpolago in ki so morale živeti v bornih stanovanjih. Tedanje časopisje je, na primer, pisalo o neki rodbini, oziroma o očetu te rodbine, ki je moral skrbeti za ženo in osmero otrok. Tekom tednov, ko je moral ta oee " sloneti na svoji lopati" in ko je dobival manj ne^o si i'.(>0 tedenske podpore, postal je skoraj obupan ter je venomer zatrjeval, da njegova rodbina ne more živeti z tedenskim
prihodkom v znesku |12.00.
l»ar let kasneje, oziroma dne 4. julija	je mayor do-
tičnega mesteca, kjer živi oče omenjene rodbine še dandanašnji, obiskal njegovo rodbino, in jo odlikoval z — osmimi zvezdami v znak, da vsi otroci te rodbine služijo, v nalši vojski, oziroma v vojski Zjedinjenib držav.
Vprašanje, kako je oče teh nekdanjih otrok zamogel plačevati stanarino in nabavljati prehrano ter obleko in vzgojiti svojih osmero dečkov tako, da so postali sposolmi za službo v na.ši vojs&i, zamorejo rešiti le pravi sociologi potem, ko za-
f:evo natančno preiščejo.
Ker so omenjeni dečki, ki so preživeli dobo, ko je njihov oče dobival le po $12.00 tedenskega zaslužka, v Ameriki rojeni Američani, treba je njim posvetiti ravno toliko i>ozor-nosti, kakor nekaterim mladim "kraljem" in '•kruljičkom" ter raznoterim "princem" v Kvropi. kateri slednji pa nikdar niso imeli toliko poguma, da l»i osebno odšli v krvave boje, ki so se vršili tekom ravnokar končane vojne v Efropi.
Toda omenjeni biv^i dečki in kasnejši vojaki naše vojske, ki ko sinovi očeta, kateri je zaslužil tekom depresije le \to $12.00 na teden, s«' ne brigajo za zadeve mladih kraljevskih postoj»acev, kateri žele se<l;ij. |hi končani vojni zopet vladali narodom, katere je imenoval Wiiwion Churchill — "hal-kaiiske planinske hajduke".
• • •
Tam, v < i len Cove na Long Islandu, X. V., živela sta nek star soprog in ostarela njegova žena. ki sta marljivo hranila svoje cente, ko sta bila mlada, in — medtem, ko je moralo deset do dvanajst milijonov prebivalcev najl>ogatej«e draele na avetu, živeti od bornih tedenskih prihodkov v »neisku (po ?12.00 na teden, katere so dobivali od tedajne organizacije imenom \V. 1*. A., je živela ona rodbina — v Glen Cove, na potent vil, ki je bilo kar 120 akrov veliko. Ta, slednja rodbina je živela v palači, ki ima 48 sOb, in ki je veljala kar
">00,000. Ta rodbina v G-len Cove je imela na razpolago— ! ar 21 kopalnih sob in garažo z prostornin za 14 avtomobilov ter kar j»o 'dvoje pečenih kofcdši" v vsakem loncni.
Medtem, ko je oče zgoraj omenjenih sedanjih osmero vojakov naše vojske delal z lopato za tedenski zaslužek v znesku $12.00, je lastnik palače v G len Cove, grabil lisrtje na svojem 120 akrov velikem posestvu, dočirn je njegova žena, baje morala istočasno snažati in čistiti kar 48 sob njunega stanovanja dnevno.
Grabiti listje na posestvu, ki je 120 akrov veliko, in či-f titi dnevno kar 48 sob in 21 kopališondh sob, je seveda postalo preveč mukotrpno za omenjeno dvojico, in tako sta leta 1943 sklenila, da se preselita v skromnejše stanovanje, katerih sta imela vse /polno poleg palaiče v G-len Cove, Long Island, katera slednja .je veljala $2,500,000.
Medtem, ko je tekom vojne nastalo vsestransko primanj-kovauje stanovanj, ostala je palača na 120 akrov velikem posestvu v Glen Cove — prazna, in sicer kljnJb temu, da bi v tej palaei lahko udobno živeli naši ranjeni vojaki, oziroma sinovi onih starišev, ki so se morali tekom leta 1930—1940
čet kar je sam hotel.
4. Zavezniki niso postavili v Avstriji vrhovno vlado za vso veselost se brž kot ne se dol-!deželo, katere člani bi bili pro-jke stranke zares .predstavnica go ne bo vrnila. Vse kaže, da j ti-nacisti. Amerika in Velika vseh avstrijskih proti-nacis bo najtežje postaviti Avstrijo j Britanija sta odklonili priznana njene lastne noge, da si; nje Rennerjevi avstripjski vla-pomaga sama naprej . . . Težje di, ki je bila organizirana
celo kot Nemčijo.
Vzrokov za to je več. Navedel bom le nekatere izmed njih:
1. Zavest avstrijske zavednosti bo treba šele ustvariti. Skozi dolgih sedem let so si gospodarji Hitlerjeve Nemčije prizadevali z vsemi svoji-
kmalu po prihodu Rdeče Armade na Dunaj. Pokazalo se je zdaj, da je bila ta odklonitev velika napaka. Zahodni zavezniki so se takrat postavili na stališče, da jih nikdo ni vprašal za nasvet, ter so navidezno verejeli govoricam, ki so se takrat širile, da je
tičnih elementov.
Na potsdamski konferenci so zavezniki svoje stališče že
mi silami in uporabljali v to1 Re™eneva vlada marijoneta
v rokah Rusije. To pa je na
nekoliko spremenili, čeravno z največjo previdnostjo. Zdaj je evropska posvetovalna komisija nekoliko bolj povoljno na stopila in storila nekatere ko rake, ki priznavajo vlado. S tem je (postalo jasno, da bo Renerjeva vlada zagotovo osnova, na kateri bodo zavezniki poskusili zgraditi novo demokratično Avtsrijo.
ZAMENJAVA DENARJA V JUGOSLAVIJI
LJUBLJANA, 30. junija. ("Ljudska Pravica") — "No, vendarle!" so dejaV. ljudje, ki so se začeli zbirati v množicah pred letaki z zakonom o zamenjavi denarja v Sloveniji.
''The Xeir*" v našem mestu so baje dobile poročilo, da bo-fle tajnik naše vojne mornarice, Forrestal. ]K»tal naš poslanik v Angliji in da postane sedanji pomožni tajnik imenovanega vladinega oddelka. Sullivan, tajnik oddelka vojne mornarice. Imenovani lisi izraža mnenje. da se ln»lo v Washingtonn na ta način znr-
naš;i republika svetuje naj na-
ljudje uče zatirano prebivalstvo v inozemstvu vse kar je potrebno za uvedi m > demokracije. bi bilo tudi potrebno, da se priredijo predavanja o demokraciji za naše domače nasprotnike demokracije . .
** \\'nshinf/ton ros!" je u-verjena, da bi I »i lo pri nas mno-
bili Forrestala. ki se z vso si-igo več ljudi zaposlenih, da je lo protivi ustanoviti skupnega j pa to skoraj nemogoče, kajti oddelka za narodo obrambo" v naši repuibliki vsako lahko
postane letalec, rudniški inženir, senator, ali pa vsaj rav-iz A ete Orclaitsa, ] natelj kake pisarne z minimalno letno plačo v znesku *r>,000
V listih La., z dne 7. septembra, t. I.. čitamo .-dedeče naznanilo: — "Mestni in državni uradi, kakor tudi vse banke, danes m
V magazinu "1 rt/osi/"
vsa sredstva, ki so jim bila na razpolago, da popolnoma izbrišejo vsako sled tega, da je bilo nekoč nekaj, kar se je imenovalo Avstrija — spremenili so meje pokrajin, zatrli nekatere šege in navade, zamenjali imena, preseljevali prebivalstvo in uničevali z velikanskimi napori propagande LJUBLJANA^ 'M), junija— valut, ki so se še doslej upo-vsako misel na avstrijsko po-1 (Ljudska Pravica). — V času rahljale kot plačilno sredstvo sebnost kot pokrajina in na^od 30. junija do 9. julija bo- Pr» nas.
rod. Mnogo ljudi bo treba po- , do zamenjani dosedanji lirski	10 dni in ne bo več oku-
»polnoma prevzgojiti, posebno ,bcni Denarnega zavoda Slove- pacijskih italijanskih lir, ne mlajše generacije, ako jim bo- nije, okupacijske novčanice bo več Rupnikovih 1 irskih bomo hoteli dopovedati, da niso italijanske lire in tkzv. Rupni- nov> ne nemških mark in ma-Nemci temveč Avstrijci.	Ikovi lirski boni, kakor tudi džarskih pengov. Bankovci fa-
2. V Avstriji bo tudi mnogo'n< mške Reichsmarke in Renten šističnih okupatorjev in doma-težje odpraviti naciste iz jav- marke ter madžarski pengi za izdajalcev nas ne bodo več nega življenja, kot v drugih €notni dinar demokratične fe- spominjali na črne dneve su-
_	_______	» T..^.__,1___Z 2 ^	vnn icf^ro in	« M ___ i. A
bodo poslovale - v proslavo! ?,lvljilI ^^ Le,and SUnv rojstnega dneva pokojnega e,ttll"k* v ki,t<',e,n s<* <"'udi
Huey I*. Longa. Z vezi 11 i uradi ter lokalne prodajalnice poslu-
ob-e mu
zavlačujemo prodajanje demokracije evropskim deželam —
jejo kakor običajno. To vel ja !,m;	^ smo jirvaki v
tudi o pobiranju smeti." - "»»"^vaiiju. Py\ nas nilice ne Louisiana. Louisiana	Illrtl"!l	Harl»i-
"lin ti J obe" v liostonu
jev. pae pa delo za vse in o-hranitev naišega demokratične-
deželah, izvemši Nemčijo. V teku let, ki so neposredno sledila Hitlerjevi okupaciji Avstrije, je vladalo v deželi blagostanje, in Nemci so brez posebnih težav nastanili na vsa vplivna mesta nacistične pripadnike najčistejšega kova. — Pri sedanji čistki posvečajo zavezniške oblasti svojo pozornost v prvi vrsti onim nacistom, ki so se pritepli iz Nemčije. Mnogi izmed lokalnih nacistov, ki niso bili na visokih pozicijah, so se mogli radi tega držati in so še vedno na poslu. Na Dunaju na primer, se pritožujejo židovski krogi, da je največja težko-ča 7>ri vračanju židovskega premoženja in kaznovanju a-gentov gestapa obstrukcija nacističnih uradnikov, ki so obdržali svojo službo in zavlačujejo vse mere, katerih cilj je povratek premoženja oropa-nim Židom ali kaznovanje nacističnih policijskih agentov. Vsled "tega utegne trajati še dolgo, dolgo časa, predno bo čistka zares izvedena vsepovsod.
3. Ena težav reorganizacije Avstrije je tudi delitev dežele v štiri okupacijske zone. — Zveze med ]>osameznimi zonami so počasne -a prav do da-
derativne Jugoslavije.	jženjstva in poniževanja, na te-
Z največjim zadovoljstvom dneve goljufive zamenjave so ljudske množice sprejele to starih dinarjev za tuje okupa-vest. Konec bo bolehnega sta- cijske valute, ki so nas zaradi nja, ki je skozi vso dobo oku- svojih stalnih inflacij oropa-pacije vladalo v našem gos-;Ie ogromnega dela narodnega podarskem življenju. Sloveni-' premoženja, ja, ki je bila v dolgih štirih! žalostno inflacijsko nasled-letih okupacije razkosana na jstvo denarne razcepljenosti, tri valutna in gospodarska ki smo ga prejeli v nasledstvo področja, bo zopet združena v ood okupatorjev in domačih
eno gospodarsko celoto.
že pred 3 meseci, v času srditih borb, je Zvezna jugoslovanska vlada v Beogradu ener gično pristopila k reševanju vprašanja valutnih kriz, ki so vladale na doslej razkosanem jugoslovanskem ozemlju. — Z zamenjavo denarja v Sloveniji in Hrvatski bo to delo končano.
Od 10. julija bo novi dinar demokratske federativne Jugoslavije edino zakonito plačilno sredstvo na vsem področju
izdajalcev, bo s tem končno likvidirano. Rešeno bo najvažnejše vprašanje gospodarske obnove Slovenije in celokupne jugoslovanske države.
Obnovljeni enotni valutni sistem bo dal celokupnmu gospodarskemu življenju novi polet. V gospodarstvo bo vnesen red, ki bo omogočil hitro zamenjavo surovin in produktov. To bo prvi veliki korak v predvojno normalno gospodarsko življenje. Povečana gospodarska aktivnost bo pri-
MaLss.. izraža mnenje, da An- f.	~ 1,1 V*"" ^pra-
glija še vedno neče javno pri-l >,llje: '\Vk.° ?mo
jugoslovanske države. S tem vedla do obilnejše oskrbe. V
bo celotno ozemlje demokratske federativne Jugoslavije, ki je v okupacijski dobi trpelo pod 13 različnimi valutnimi sistemi in režimi ropanja ter izkoriščevanja. zopet zlito v eno gospodarsko enoto. Ljudstvo vseh narodov Jugoslavije bo s tem zavarovano pred dosedanjimi razvrednotenji tujih
Vsi kralji in kraljički ter slični evroj^ski postopači so se v novejšem času pričeli zaninuiti za ameriški način življenja, toda oni se bolj zanimajo za način življenja v Glen Tove, kakor pa za način življenja, ki vlada v bornih stanovanjih o-nih rodbin, ki so preživele dobo, ko ko glavarji teh slednjih rodbin dobivali po $12.00 tedenskih prihodkov, katere so pa kljub temu bile odlikovane z služibenimi zvezdami, ker so njihovi sinovi služili v naši vojski in se dejanski borili .na l»oj-neiu polju.
Vsi "kralji" in slični kraljevi ipostopači, prosijo za pomoč v najbogatejši repuibliki na svetu, katero prosijo naj jim pomaga in naj jih reši oil zahtev "njihovih" narodov, kateri ne marajo več za svoje "kralje", ker ljudje v Evropi so končno prilšli do zavesti, da so "kralji" povsem nepotrebni
v naprednih deželah.
Istočasno je pa bogata rodbina v Glen Cove — oddala v najin svojo tamošnjo palačo, ki je veljala $2,000,000, ter sprejela ponudbo petdeseterih ruskih sovjetskih komisarjev, kateri bodo sedaj živeli in delali udobno v palači, ki ima 48 sob in 21 kopalnih sob na razpolago.
In tudi istočasno, razmišlja sedaj kakih deset milijonov ameriških rodbin, ki so bile rojene ikot svobodni državljani,
je li naša proejperiteta "zopet za vogalom'', in bodo li se-
preži vljati s tem, da so dobivali od \V. P. 4. tedenski zaslu- daj dobivale po $12.00 ali pa po $25.00 tedenske podpore za
Mi
J tlobo 26 tednov njihovega brezdelja , , t
zvezi stem l»o prišlo do znižanja cen in do povečanja zaslužka delovnih množic. Poživ-ljeno bo delo v delavnicah in tvornicah. živahnejši bo utrip življenja na prometnih žilah. Trgovine se bodo zopet napolnile z blagom. In novo življenje bo zavladalo vsepovsod.
Ljudje dvigajo glave. Pogledi se jasnijo. Z zaupanjem zro v bodočnost.
Partizanske pesmi
Nobenemu narodu ni pesem, Irtxlisi v sreči ali nesreči, tako hI izu. kot jugoslovanskemu. To se je jM>sebno pokazalo tekom zadnje vojne, v kateri so se naši borci borili, umirali in zmagali s puškami in pesmijo.
Več takih pesmi je zbral in deloma zložil skladatelj dr. Lujo Goranin v New Yorku ter s tem dal pevskim zborom priložnost, da se na uče peti pesmi. ki «0 se štiri leta razlega^ le po gozdovih Jugoslavije.
V zbirki, ki jo izdal dr. Goranin. so slovenske in hrvaške pesmi in so prirejene za dva in štiri glasove. Zbirka velja $1.— in se naroči pri: DR. LUJO GORANIN, 322 E. 74th STREET, NEW YORK 21, Y,
I
poznati dejstva, da Velika liri tauija obstoji le še radi tega. ker Amerika t rosi ameriške bilijone dolarjev in tudi življenja amerilškili vojakov — za vzdrževanje Anglije . . ., ter pristavlja: "Dokler bode Anglija obstala, bode njena glavna politika ta. da ne bode nikdar
poravnala svojih dolgov" . . .
* * *
N'ewyorski dnevnik "/\ M." pravi, <!a moramo imenovati generacijo, katera se je bojevala v prvi svetovni vojni — "izgubljeno generacijo", in da spadajo vojaki, ki so se borili v drugi svetovni vojni k "generaciji premirja", kajti vsi hi radi pričeli zopet z delom. katero so pred štirimi leti morali os ta viti . . .
# # w
"The Snu" v New Volku pravi, da vse izgleda nekako tako, kaikor da sta bila Kitajska in Poljska naši zaveznici le za dobo vojne, kajti v mirni dobi se morata ti dve deželi zadovoljiti z oroht iuaini, katere dolu* od svojih "zaveznikov". In Kitajska je morala za to žrtvovati milijone človeških življenj od leta II>-'!1 nadalje . . .
" The Times " v < 'liieagu raža mnenje, da medtem.
iz* k<
de prodajanja tovarniških izdelkov. čemu ne poslanemu tudi izviMlenei z ozironi na prodajanje naše — demokracije?" • • •
The Skii vprašuje
v Chicago, lil., bode li naš kon-gres sedaj pričel delovati v prid ameriškega prebivalstva, da tako prepreči depresijo, ali pa bode skrbel za to da čuva siromaštvo, kar je sicer tudi dobro. — izimši v slučaju ako so naipačni ljudje primorani živeti v sironiaLšt.vii . . .
"The /'ost" v Houston, Texas. piše: ''Sedaj, ko ne sine-'mo več pobijati Japonce, moramo zopet pričeti z domačini medsebojnim streljanjem . . . da tako »pridemo zopet do domačih zabav ob praznikih. — kajti povodom zadnjega delavskega praznika smo glede števila žrtev daleč zaostali za letom 1941. toda dajte nam za to nekoliko več časa"" . . .
SLUŽBO DOBI
VDOVA ALI PRILETNO D E K L E ZA HIŠ I NJO. Plača po dogovoru. Ako l>o zadovoljnost, se pa tudi lahl^o omoži. Pišite pod šifro: Služba". care of "'Glas Naroda." 216 W. ISth St.. New York 11, N. Y.	0—21
NAJBOLJŠO GARANCIJO ZAVAROVALNINE JAMČI VAM IN VAŠIM OTROKOM
K R A N J S K O-S LO V E N S K A KATOLIŠKA JED NOTA
NAJ STAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
- POSLUJE ŽE 51. IJSTO -
Članstvo 39.800	Premoženje $6,000,000.00
SOLVKKTNOST K S. K. JKDNOTE ZNAŠA. 129.91%
Če hoče« dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, posten! in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se laliko zavaruješ za smrtnino. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglasti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje d-obe od $250.— do $5,000.—.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če se nidi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in xa vse druge jxxlrobno«ti sc obrnite na umetnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali \»a na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street,	Joliet, Illinois
"GLAS
KANADSKI URANUSKI RUDNIK
Iz Toronta, Ont., prihaja vest, da se je tamkaj nedavno mudil oni Kanadčan, ki je izdatno prikrajšal vojno proti Japonski. Ime mu je Gilbert La Bine in on ter njegov brat, Cl.arles, sia odkrila in našla uran i j ski rudnik, kateremu sta dala ime "El Dorado", — tam ob Great Bear Lake na skrajnem severu Kanade. Kakor je Časopisje že jvoroČalo, izdeluje se iz uranija ona elementarna sila, s katere pomočjo so znan stveniki v Zjedinjenih državah izdelali prvo atomsko bombo, dasiravno La Bine o vsemu temu "uradoma" prav ničesar ne ve. Vse. kar mu je znano, je le dejstvo, da iz nje-tfovejra rudnika pošiljajo neko "smolno zmes* kar 4000 milj daleč na jug, oziroma v Port Hope ob jezeru Ontario, kier vso pošiljatev nekako očistijo, na kar pošljejo pravi uranium nekemu Američanu ob kanad-sko-ameriški meji.
Brata La Bine sta seveda le nekaka zveza v dolgi vrsti tega proizvoda, ki se je potem zaključil potom velikanske razstrelbe, ki se je izvršila tako v mestu Hiroshima, kakor tudi mestu Nagasaki.
Brata La Bine sta v svoji mladosti živela v Pembroke, Ont., in sicer tedaj, ko so leta 1903 našli srebro v Cobal-tu, Ont. — Dve leti kasneje sta postala prava Cobaltčana in kmalo potem sta pričela z prospektanjem na svoj lastni račun. Potem sta se pridružila Benny HoIIingerju, ki je bil lastnik zlatega "claima" daleč — na severu, oziroma v Porcupine, kjer sta potem vzajemno z nekaterimi drugimi zlat.oiskalci pričela kopati pr-\i tamoŠnji rudnik. Kmalo na to sta pa dospela tja brata Timmins, katera sta kupila oni zlati rudnik, ki je kasneje postal znan pod imenom "Hollin-ger" in ki je sedaj največji zlati rudnik v Kanadi, kajti iz tega rudnika so do sedaj nakopali že za $300,000,000 čistega zlata.
Del svote, katero sta dobila za imenovani zlati rudnik, sta kasneje naložila v rudnik u-ranija, imenom El Dorado.
Da je prišlo do najdbe uranija, oziroma rudnika El Dorado. se je pa pred vsem zahvaliti Gilbertu, ki je kot mladenič mnogo čital o Mme. Curie, ki je po krvi in rodu Poljakinja in ki je svojedobno izumila radium. Tako je Gilbert skupno z svojim bratom Charlesom pričel iskati uranium v severnem delu Kanade Leta 1920 sta brata La Bine
kano velikansko deželo na skrajnem veseru. Z pomočjo aeroplana je eden od bratov Lii Bine letel preko Great Bear Lake ali jezera ob arktičnem krogu, ter je tem povodom opazil one krive geologične plasti zemlje, ki vedno značijo, da je med njimi kaka dragocena ruda.
Naslednje spomladi se je zopet vrnil k imenovanemu velikemu jezeru in po preteku par ur je našel zlato in bakreno rudo. Tu je bilo neizmerne količine bakrene, petdesetod-stotne rude. Toda z bakreno rudo nastanejo vedno velike te/.ave. kajti razvoz te rude bi bil izredno drag. oziroma za vsako tono te rude bi bilo treba plačati kar po $400.00.
Istočasno je pa tamkaj nekaj drugega opazil, kar ga je še bolj zanimalo. Opazil je namreč ono smol no zmes, o kateri je že mislil, ko je živel še v Cobaltu. Nekoliko te zmesi je vzel seboj proti jugu. — Potem je odpotoval v Baltimore. Md., in prodal nekoliko te zmesi Dr. Howard Kelly ju, kateri je plačeval za vsak gran radiuma j>o $125.000. — Dr. Kelly mu je takoj svetoval, da mora pričeti z iskoriš-čevanjem svojega "rudnika" na skrajnem kanadskem severu, kar se je tudi zgodilo. — Kaka bode človeška bodočnost radi najdbe ob jezeru Great Bear, za sedaj še nihče ne more domnevati.
DEVETO KANADSKO DRŽAVNO POSOJILO
Otawa, 18. sept. — Finančno ministerstvo osrednje kanadske vlade naznanja, da se z dnem 22. oktobra prične prodaja bond o v devetega državnega posojila, ali takozvanega "Ninth Victory Loan". Teh bondov se mora prodati prebivalstvu in podjetništvu za skupno svoto $1,500,000,000.— Na posamezne osebe odpade od imenovane svote le za $800, 000,000 bondov. oziroma za $125,000,000 več, kakor se je prodalo bondov osmega državnega posojila.
A'4 HIRANJE STARIH OBLEK V KANADI
Ottawa, 18. sept. — Med 1. in 20. oktobrem se vrši po vseh provincijah kanadskega domini j a zopetno nabiranje starih oblek. Radi tega poživlja osrednja dominijska vlada vse prebivalstvo, da se odzove tozadevnemu pozivu in da pripravi ponošene obleke v to svrho. — Osvobojene dežele v Evropi so takorekoč ostale brez sredstev in prebivalstvo teh dežel si jih ne zamore nabaviti.
Social Security Board nudi prosto postrežbo
(F. L. L S. — Common Council)
Ko delavec prvič prične de- kjer dobi delo, dalje se je
lati v industrijskem ali drugem delu, ki ga krije socialno zavarovana je, tedaj dobi tako-zvani "social security card" ali izkaznico, na kateri je navedena njegova zavaroValninska številka. Pod to številko imajo v gl. uradu v Baltimore navedeno lestvico njegovih prijavljenih nlač in vsega druge-
mora predložiti v dokaz kadar se zaprosi za starostno ali po-smrtninsko zavarovalnino ozir. tozadevna izplačila, kot tudi v slučaju, da človek išče informacije glede svojega soc. zavarovanja. Potrebno je torej, da se na to izkaznico pazi in se je spravi tako, da ostane čista in nepoškodovana, a pred
HELP WANTED
HELP WANTED
Help Wanted (Female)
ga, kar se tiče njegovega za-j vsem je važno, da je lahko varovaanja. — Ta številka, z vsak čas pri rokah — važno drugimi besedami povedano,!pa je tudi, da se številko izka-je ključ k njegovemu seznamu,znic e zapiše še kam drugam, soc. zavarovanja in paziti mo-(kar pride prav slučaju, da se ra, da karte s to številko ne izkaznico zgubi . . .
KAZNOVANJE STARIŠEV OTROK, KI NE OBISKUJEJO SOLO
Halifaz, N. S., 18. sept. — Oddelek za narodno vzgojo
izgubi, ter da iste tudi ne spre meni ako gre v drugo delo. — Vsakemu delodajalcu ali podjetju ali tovarni kjer je uposob ljen naj pokaže vedno eno in isto izkaznico ali številko. Le na ta način more biti gotov, da bo seznam njegovih prijavljenih mezd ali plač pravilno zapisan in račun o njegovi socialni zavarovalnini pravilno voden.
Izkaznica s to številko je važnejša kot bi se zdelo na prvi pogled. Delavec je mora pokazati vsakemu delodajalcu,
V slučaju izgube te izkaznice se more zaprositi za dupli-kat z isto številko. Ker ima vsaka izkaznica svoj kupon (stub) se d umikat hitreje dobi ako se predloži istega — seveda, če bil z izkaznico vred izgubljen. Kupon je dobro imeti spravljen posebe za slučaj izgube izvirne izkaznice. Kdor ima več kot eno izkaznico, naj poskrbi, da to zadevo uredi, ker drugače lahko nastanejo komplikacije glede njegovega soc. zavarovana j.
potrebuje s f.
KUHARICO—HI&INJA
$150.. ali S< »BARICO—STREŽAJKA : apartment (i sob. lastna soba. — liva šolska otroka. NE 8-8070
(18^—184»
G
I R L
for
SANDWICHES
llorRS FROM 10 A. M. to 3 P. M. NO SATURDAYS OR SUNDAYS 70 FINE STREET
WHITEHALL 4-5WMJ
(182 —188i
Vodniki in
DE. IVAN LAH
S I V A L K K
SLAMNIKOV
izvežbane na SATURN kite. Takošn ji začetek.
Vprašajte pri :
BERWICK HATS
34 WEST h STREET. 15th Floor New York City
Help Wanted (Female)
POTREBUJE SE
HIŠNO DELAVKO
DOM UČITELJICE. 4 ODRAŠČB-N F. — BLIZU SUBWAY Telefonirajte BO 7-7117 ]mi | ijopolflue ali koncem ledna V ]Miti<i<-lji>k pred J 'J. < »| m >1«1 oe; torek |m* 4. i>opoldue
(181—1811—184 >
(«>— lil)
potrebuje se
h r s r n j o
ENERGIČNA	PHI VOLJNA PO-
MAOATI OSKRBETI novoroJENČKA — IZVRSTNA PLAČA — PRIJAZEN I)OM. _ Vprašajte:
mrs. b. zuukerman hio lexington ave.. >. y. c. Tel. mu r»r;.v>
Preroki
JOSIP JURČIČ (1844—1881).
RIBJI TRUST V NOVA SCOTIA
Halifax, N. S., 18. sept. — Devetnajst tukajšnjih veletrgovin rib se je združilo v poseben trust, kateri bode oskrboval vso iztočno Kanado z svežimi, nasoljenimi in okajenimi ribami. Na ta način je odpravljeno medsebojno tekmovanje omenjenih, dosedaj neodvisnih trgovin.
JStulnljeranje . . .
V tem času sc je rodil nje-
i j	. .. xr	.. kov "Deseti brat", sedai nrava
vlade provmcije Isova Scotia * , , .	, 1
narodna knjiga, ki obsega nekatere tako klasične prizore in tako genijalne risane značaje — omenjam samo Krjav-
ŽRTEV PODTALNEGA TRGA
Niagara Falls. Ont. — Te dni je dospel preko reke Niagara iz Zjedinjenih držav nek turist in se je z svojim avtomobilom ustavil pri prvi gazo-Iinski postaji, da kupi potrebni gazolin za nadaljno potovanje. Tem povodom je vzel iz svojega žepa dve knjižici polni ga-zolinskih znamk in naročil lastniku postaje, naj napolni tank njegovega avtomobila. — Lastnik je to takoj storil in mu naznanil, da so znamke sedai nepotrebne. Turist je nekoliko zaklel in dejal: "d...
je včeraj objavil odredbo, glasom katere bodo stariši onih otrok, kateri ostanejo za dobo petih dni doma in ne pridejo v šolo brez pravega vzroka, — kaznovani na ta način, da ne bodo dobivali denarja katerega plačuje vlada provincije kot "bonus" za vsakega otroka vsaki rodbini.
PROTEST PROTI RAC I JONI RAN JU MESA
North Bay, Ont. 18. sept. — Tukajšnji trgovci z mesom so vložii ipri osrednpji kanadskih vladi protest proti racijonova-nju mesa, katero je bilo za nekaj časa že odpravljeno. — Trgovci v svojem protestu pov-darjajo, da je raci j ono van je mesa v Kanadi nepotrebno in da so vse tozadevne odredbe osrednje vlade, nedemokratične.
it, baš pred pol ure sem plačal sklenil* ogledati si Se nepreis- za te knjižice $30.00 . . .**

Angleško-Slovensko
BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine.
Za ameriške Slovence sestavil
Dr. F. J. KERN
avtor Angleško slovenskega Besednjaka Cena $2.— 8 poštnino
Knjiga je iIlustrirana in v platno vezana Naročila e prejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA" «16 West 18th St., New York 11, K. Y.
SLAVNOST POLJAKOV V KI RK L AN D LAKE, ONT.
V nedeljo, dne 9. septembra so Poljaki mesteca Kirakland Lake, Ont., proslavili šesto obletnico napada nemških barbarov na sedanjo republiko Poljsko. Kakor znano se je z tem napadom pričela druga svetovna vojna. Slavnosti je predsedoval vodja tamošnjih Poljakov, Mihael Rosicki, ki se je v svojem tozadevnem slavnostnem govoru lepo izrazil glede vseh miroljubnih narodov, ki so nemške barbare pregnali iz iztočne Evrope vse do osrčja Nemčije.
PRAVIČNA KAZEN
Winnipeg, Man., 5. sept. — Pri tukajšnjem mladinskem sodišču sta se včeraj zagovarjala dva dečka v starosti petnajstih let, ker sta v svoji podivjanosti polila sosedovo mačko z gazolinom, jo zažgala in tako umorila. — Sodnik ju je obsodil, da morata za leto dni skrbno čistiti .prostore, v katerinh so izgubljene mačke, oziroma oddelek za mačke, doma izgubljenih mačk in psov, kateri dom je last družbe za oskrbo bolnih in izgubljenih živali. Pravična, toda kljub temu prelahka kazen.
lja, strica Dolefa in Obrščaka — da se svetijo kakor pravi biseri v naši leposlovni književnosti in bodo večno združeni s slavo Jurčičevega imena." Izšel je leta 1866. "Deseti brat" je prvi slovenski roman in lahko rečemo, da je šel danes prvi roman, ki ga bere vsak Slovenec in vsaka Slovenka. Osebe tega romana, ki so tako naše, slovenske in resnične, nam stopijo tako živo pred oči, da jih z veseljem spominjamo vse življenje kot svojih dragih mladostnih znancev.
Toda od slave se ne da živeti. Vkljub veliki marljivosti, s katero je pisal Jurčič za naše liste, ni mogel izhajati na Duha ju. Zato je leta 1868. odšel v Maribor kot urednik k Slovenskemu Narodu", čas je bil buren in Jurčič se je poleg
knjigi naše ljudstvo ob času. ko so stari domači pripovedovalci že izumirali, in odprl pot našemu leposlovju v kroge, ki so dotlej poznali le tuje knjige. V besedi in dejanju je njegovo pripovedovanje priljudno zanimivo, naravno in živahno, da gledamo pred seboj resnično življenje in ljudi, kakor so živeli in žive po naših vaseh in mestih, po kočah in gradovih. Vse njegove spise prepleta živa fantazija, napet razvoj dogodkov in izvirna narodna ša-ljivost, ki je z Jurčičevimi originali stopila v naš književni svet. Zato bodo njegova dela ostala pravi zaklad našega narodnega življenja.
Leta 1876. je Jurčič izdal svoje veliko dramatično delo "Tugomer". Pokazal nam je ■dogodke iz zgodovine polab-skih Slovanov in z njimi razkrival našo narodno usodo Pred nami se vrste prizori, v katerih nastopajo slovanski knezi in velmožje, žene in narod v težki borbi z nemškimi nasprotniki. Glavni junak je Tugomer, ki pade v boju, da
svojega rojaka Tomšiča z vso s krvjo izbriše svoj greh, ker vnemo lotil dela za list. Go- je preveč zaupal sovražnikom.
tovo je, da je pri tem trpelo njegovo pisateljsko delovanje.
Leta 1871. je odšel celo v Si-sek, da bi tam urejal nemški list, pisan v jugoslovenskem duhu. Jurčič je bil namreč tudi v politiki zvest učenec svojega u čitelja Levstika in je z vsem prepričanjem zagovarjal narodno jug oslovensko smer, ki je dobivala v teh letih že svoje jasnejše obrise. A to je drugi del njegovega življenja. Leta 1872. se je kot urednik "Slovenskega Naroda" preselil v Ljubljano, kjer je podnevi delal za list, ponoči pa do pozne ure pisal svoje romane in -povesti. V tem čas^i so nastala njegova dela: "Doktor Zober", "Med dvema stoloma", "Erazem Tattenbach", "Lepa Vida" itd., ki so še danes najljubše čtivo vseh naših čitateljev.
Jurčič je imel poseben dar pripovedovanja, s katerim si je mahoma pridobil občinstvo vseh vrst. Njegovi romani so vkljub predsodkom proti tej "pohujšljivi" vrsti leposlovja segli v široke vrste naroda. Jucčičeva velika zasluga je, da je privabil k dobri slovenski
"Tugomer" je prva slovenska narodna drama: v nji se zrcalijo razmere in nazori tedanje dobe; v osebah in besedah čutimo le razne smeri v naši politični borbi, na zgodovinskem ozadju se nam rišejo sodobni dogodki in ljudje.
Jurčič je stal v teh letih sredi najhujšega domačega političnega boja, ki ga je kot urednik vodil v duhu napredka in svobode. Njegovi članki v "Slovenskem Narodu" so kazali narodu pravo pot sredi političnih zmed in spletk. Kc je izbruhnila na Balkanu vstaja, je Jurčič krepko zagovarjal upravičenost slovanske osvobodilne vojne in poudarjal pomen teh velikih dogodkov za nas. Dne 1. maja 1877. je pisal: "Na jugu se je začel sveti slovanski boj za osvoboje-nje naših bratov. Vara in moti se Madžar in Nemec, če misli, da smo tako neumni, da bomo Slovanu bratu Rusu nosili nesrečo in tako kopali svoj lastni grob. Greh nas pa bi bil, če bi hoteli za madžarski in dunajski' šovinizem do-
(NadaJjevanje na 4. strani.)
POTREBUJE SK
H J Š I N J O
LAHKO KUHANJE LEPA PLAČA — LAHKO PRANJE r»><2 r»I. SPT NOTRI ALI NA SVOJEM DOMU. PRIPOROČILA SH 3-6364
i i si —J s:: i
\V ANTED
PULLERS & LOADERS
STEADY WORK
NEW AMERICAN STEAM LAUNDRY
1028 BRONXDALE AVE B R O N X
(181 187>
potrebuje se
HIŠNO DELAVKO DOBRO KUHARICO
spi na lastnem domu 1 v družini dobra plača BC 8-9585
POTREBUJE SE
H T Š I N J O
ZA SPLOŠNO DELO MLADA. ČEDNA. DOBRA PRIPOROČILA — $12.-3. MESEČNO Spi notri ali na svojem iloinu. PE 6-3178
P O Z O R
MOČNO ŽENSKO
POTREBI JE SE
ZA POMO*"' STAREJŠI ŽENSKI	in
tudi <la opravlja HIŠNO D FLO.	— Lahko spi notri ali na lastnem donm.j
Dobra prilika za pravega človek«.	— Dobra plača. Vprašajte takoj. Pokličite AC 4 (18112 ali pa AC
POTREBUJE SE
KUHARICO — DOBRA PEKINJA
SPI NA SVOJEM DOMU. *i DNI V TEDNU. DRUGA POMOČ. PLAČA NA TEDEN SC 4-0380 _(1811—18-'» >
POTREBUJE SE DEKLE
v starosti od «!«< :IT> let. Izurjena, splošno hišno delo, nobenega pranja. Pri prosta kuharica. <". soh. par trn en t. ;; odraščeni. vtn'-erji prosti. lastuu gol »o in kopalniea. ratlin, oglasite se ali telefonirajte SI* 7-5773 Mrs. E. \V. Ginsburg. 17:'. West End Ave., N. Y. C.. A|it. 7C_(181 -18.'.i
Finishers — Complete DRESSMAKERS
on FINE DRESSES
EXCELLENT SALARY PERMANENT POSITK >N Apply at: S r O R T LEE 05 \V. .Kith ST..	N. Y. C.
(178—184 >
Opozorite še druse, ki ne <ita)o "G. N." na le ogiaae. — ."Vlogo** bo komo vstreieno.
POTREBUJE SE
HIŠNO DELAVKO
lahko delo POMAGATI PRI OTROCIH DOBRA PLAČA dober dom ES 2-0991
(181—IS?.)
Help Wanted
MOŠKO DELO Help Wanted (Male)
PACKERS
PERMANENT PEACETIME JOBS No Experience Ne**essary 5 DAYS — 40 HOURS. TIME & V2 OVERTIME SHA^P & DOHME 145 Hudson St.. (llth floor! N. Y. APPLY AT ONCE
(.170—1851
SHOES
STOCK FITTERS
SOLE CUTTERS (Dinker)
seady year round work good working conditions Apply
brooklyn box toe company MANHATTAN AVE.. B'KLYN (170—1851
New Jersey
PINSETTERS
NEEDED AT ONCE
earn to $50 per week
Steady work: Full or Part time; Must l>e over 16 — Apply LLEWELLYN RECREATION li-J LINCOLN AVE.. ORANGE. N. J..



(MALE & FEMALE HELP WANTED)
men	girls
FOR
GENERAL FACTORY WORK
v — 2nd SHIFT —
Also LABORERS
Steady work with old established industry. — Good working conditions. APPLY NOW
H. a. wilson co.
97 CHESTNUT STREET NEWARK, N. J.
(182—188)
20 GIRLS WANTED
Exj»erienced and Inexperienced PERMANENT LAUNDRY JOBS ON SHIRTS AND MANGLES G<mm| Pay — Kxcellent Working Conditions PRIVATE STEAM LAUNDRY 1J-JO — :S7th AVE., at K'.th STREET, LONG ISLAND CITY
(1811—1831
W A N T E D
HOUSEKEEPER
experienced, tuiddleaged. Jewish cook-ing. "J in family, fare small apartment, separate room, private bath, good salary. references. Call or phone;
L. F F 1.1 »MAN, l^lo Avenue J.. Flat-
hush, Brooklyn. — ES 7-7505 ___(181—183)
W A N T E D
MOTHER'S HELPER
sleep in. light housekeeping, small uparatuicut. ."! year child, good pay. t'all mornings:
ESpLauade 2-7975
_(1811—183)
POTREBUJE SE H IS IN JO
da oskrbi dom učiteljice. Izvezbana. da prevzame oskrl>o otrok — fant 14 mesecev star. Majhen apartment. -odraščena, pralni stroj, navadno kuhanje. dttltra plača, izvrši en dom za sposobno hišinjo. ki se zanimiva za stalno službo. Počitnice s plačo. PK 3-1144
(1811—183)
URGENT
WE NEED AT ONCE
KITCHEN MAIDS & TRAY MAIDS
8 HOUR DUTY PERMANENT POSITIONS APPLY AT ONCE
BOULEVARD HOSPITAL
.pj.fH _ ;;ist AVENUE LONG ISLAND CITY RA S-281X1
(179—185)
ŠIVALKE — SLAMA
SLAM NIKARICE in UČENKE
STALNO DELO DOBRA PLAČA MAYER NOVELTIES. tiS-lO — 5Sth Ave.. Mas|N-th. 1.. I. Newtown 9-704H
GIRLS — WOMEN, (no experience necessary i —, LIGHT ASSEMBLY WORK
V. D. WOOD ELECTRIC CO.
S2ti Broadway, near l'Jth St.. N. Y. C.
9—'.iO
New J e r s e y

WANTED
LEARNERS
Coconut Sha\ing
We Train You
guaranteed rate while learning
FRANKLIN BAKER DIVISION
General Food Corporation 15th is Bloomfield Sts. Hoboken, N. J.
_______ .	(1T4—187).
^LAS NARODA''—NEW TOKU
WEDNESDAY, SEPTEMBER 19, 1945
wanohjitn ?.. im
m
tn
SERZANT D1AV0L0
:: :: Spisal MARCEL PRIOLLET ::
1X1
(75)
Za vse na svofu no opusti osvete. Ni se motila. ko ji* pomislila. da ji 1h> seržant Diavolo luoirla sam pokazal izhod iz zagate.
Kocka ji* ptici la. Maxim de Frileuse je nehote obsodil svojo sestro na smrt. Izročil jo je !M a gde len i nemil sovraštvu, ki ni poznalo nobene meje.
Magdalena je >klenrla vporabiti eilino sred-Hvo, ki ji je m« ostalo, da zada Maxima najhujši udare«-. V duhu je že videla njegovo grozo. Motela je hiti rafiiiirano kruta. Upala je, da 1h> mogla seržanta zadržati pri sebi. Zdelo se ji je. da je dovolj zaljubljen v njo. da ga bo lahko preslepila s poljubi iu objemi. Samo namigne mu. pa bo z dušo in telesom njen.
Ponori, ko se Maximo nasiti njenih poljubov, se splazi po prstih iz spalnice in odide v klet. kjer leži I Seat rice.
Tam stopi k nedolžni ženi in ji zasadi nož v sive.
I'o umoru se vrne k seržantu Diavolu. O. kako bo uživala, ko bo poljubljal roko. ki je umorila njegovo s«*stro!
Dočiin je Magdalena fantazirala o strašni t.sveti, je Maximo de Frileuse poželjivo ogledoval jo. Njegov glas je postal zelo mehak in nežen, ko je dejal:
—	Se po nečem drugem se mi l»o tožilo, dra-f.a prijateljica. Sanjal sem sladke sanje in rad bi. da hi so vsaj deloma izpolnile. Spomnite s;, Magdalena!
Hrepenel s«'in po srečnem zakonskem življenju z ženo, katero bi ljubil in ki hi morda tudi mene malo ljubila. Namignil sem vam. da ste ta žena vi.
Maxime je globoko vzdilmil in pripomnil: Morda so bile samo sanje, morda je šlo s :mo za ideal, katerega ni mogoče doseči.
Te besede so zahtevale odgovor. Toda I>i Magdaleni, ki je sklenila vpreči vse orožje ženske zapeljivosti, se z odgovorom ni mudilo.
I llinila je samo zadrego in znala je za rdet i. Povesila je oči in začela globoko dihati.
—	Draga prijateljica. — jo nadaljeval servant Diavolo iu prijel Magdaleno za roko. — vidim, da vas mučim. Oprostite mi vsiljivost. I ra ločitve odbije vedno prezgodaj. Vsaka minuta je draga.
Recite mi . . . recite mi. da vas ne prosim zaman ... in da sem vsaj smilim, če me že ne morete ljubiti.
Magdalena je'končno odgovorila:
—	Res sre me spravili v zadrego. Dokler sem bila sentimentalna, nisem poznala take zadrege. Tudi mene vleče neka tajna sila k vam. Toda pogodba, katero hočete skleniti z menoj, je t;iko važna, da vam ne moreni takoj odgovoriti. Djj^olite mi dobro premisliti, prodno se odločim.
Da. ljubim vas. vendar me je pa strah izgovoriti usodno la-st-do, ki naju zdrufu za vse življenje.
Magdalena se j»> držala zelo spretne taktike. <lovorila je namenoma zelo sladko. IJ'lo ji je neizrečeno prijetno, da jo je seržant kar požiral z očmi. Vedel« je dobro, kaj [»omenijo iskre v njegovih očeh.
Pojdite . . . pojdite hitro. 1 Soljo bo za vas in zame.
Maxime de Frileuse je prebledel in vstal. Zdelo se je. da je pripravljen ubogati. Stopil j" k Magdaleni, kakor bi se hotel posloviti od u je.
Ivo je i>a začutil njeno mehko ročico v svoji. je bilo konec njegove razsodnosti.
Stal je tako blizu lepe vohunke, da so bile njegove ustnice samo nekaj centimetrov oddaljene od njenih. Pogledal ji je v oči in vzkliknil:
—	Oditi! Zahtevate, tla odidem? Kaj ne razumete. Magdalena, da so taki trenutki, v življenju ulrogega človeka zelo redki.'
Magdalena . . . sama sva . . . nihče naju ne more ovirati . . .
Iz mesta se razlega odmev karnevala. Kaj bi ne mogla tudi midva malo ] »ono ret i *.
Maxime de Frileuse ni čakal odgovora. Strastno ji' objel Magdaleno in nadaljeval:
—	Mar imava pravico zamuditi to redko priložnost' V tem blaženem trenutku se morava ukloniti višjim silam, ki nama velevajo piti iz polne čaše ljubavno opojnost.
Magdalena! . . . ljubim vas . . . ljubim te! Dovoli, da postane ta divna noč ena onili. v katerih pozabijo moški na vse križe in težave življenja.
Magdaleni se je zdelo, da postaja stvar res na. Skušala se je izviti iz seržantovega objema in naenkrat jo je minilo veselje igrati s«' z ognjem.
Toda seržant je dobro vedel, da je treba v ljultozni kovati železo, dokler je vroče. Zato je hotel nasilno poljubiti krasne ustne, po ka-t« rili, jo tako hrepenel.
Magdalena se je hranila. Razvila se je kratka Injrba.
Maxime d<- Frileuse je izgubil vso oblast nad seboj. Njegove roke so se krčevito opri-
Vsi delajo za
obnovo domovine
L>ufifjtiitxhn mfndina izdat tm sndrlujr jni t>h

KAKO BOMO OBNOVILI PORUŠENE
vasi r
LJUBLJANA, 12. junija.— (Slov. Poročevalec") — Po še nepopolnih podatkih je na slovenskem ozemlju uničenih okoli 500 javnih zgradb, 12,000 stanovanjskih postopij in okoli 17,000 gospodarskih poslopij. Marsikdo se je že vprašal in se še vedno vprašuje, kako bomo naše porušene vasi uspešno
dc-lo in organizacijo obnovitve naših vasi.
Obnova dela v opekarnah
kolektivno podlago po načelu — vsi za enega in vsak za vse. I
Kakšen je delovni program1, Iz Ptuja	(la «>l»e-
obnovitvene zadruge? Najprej Karna v žabieku P»"i Ptuju si bodo zadružniki preskrbeli Zn°Va obratuje. Tedensko lah-Razen na konstruktivno silo načrt novo vasi. v katerega je ko, 1Z(,e,aj° 240.000 komadov prebujenega iz svobodnega slo mogoče vnesti vsa izboljšanja ZH"ne	80.000 komadov
venskega človeka pa se opiraj,tako glede lege. prometa, vo- stre5ne °Peke in 21.000 žleb-mo tudi na temeljne spremem-'de, bližine polj itd. Dalje si njak()V- Sedaj izdelujejo pred-be v našem gospodarstvu! Z bo vsaka obnovitvena zadruga'vsom strežno opeko, odlokom AVNOJ-a, ki razlaš- organizirala skupno nabavo "di v Puconcih pri Murski
ča in podržavlja lastnino pri- gradbenih surovin, predelavo
Soboti so priseli z delom v od-
padnikov nemške narodnosti v polfabrikate in njihovo pre- Karni- kar ie zasluga tamoš-obnovili, kako orgainizirali 'I razen onih, ki so se pridružili S ilno razdelitev, organizirala n?1*1 delavcev in nameščencev, deio, da se bodo pozitivni re- oboroženemu protifašističnemu, si bo vodstvo gradbenega de-	°',varovali strojne napra-
zuitati v korist ljudstva, ki je brez strehe, čim prej pokazali. Tehnični svetovalci in poročevalci za gradnje se pogosto
boju, vseh
in narodnih izdajalcev la. poiskala zvezo z najbližnii-|xL p!tn "cenjen vrst, je prešla v ljudsko mi mizarskimi, t e sa r skimij vn° .1Z(Je,aj0 6000
Ko je spoznala, da ji je Maxime de Frileuse izročen ua milost in nemilost je vstala in vzkliknila patetično:
— Kako nespametna in neprevidna sva! I-grava se z ognjem in ne pomisliva, da lahko zanetiva požar.
Ločiva se, dragi prijatelj. Oglasite se £e jutri pred odhodom. Ta čas se pa pomirim in premislim, kaj storiti.
jets k i zvezi, ki se s tako gi-(vine izkoriščejo že taudi imo- J mogoče uveljaviti naprednej-gantskimi koraki dviga iz ru-.vino tujcev in narodnih izda- šo produkcijo osnovnih gradbe
sevin.
Pogosto čil jemo
'jalcev brez slehernih posredo-'nih elementov — oken, vrat velikih valcev. Ob takem neposrednem pohištva — njihovo tipizacijo, uspehih sovjetskega gospodar- izkoriščanju .pridobitev našej načrtno delitev dela itd. Le skega sistema, ki daje pogoje, narodno osvobodilne borbe jej na tak način bo mogoče od-za nečuveno naglo obnovo do.vsako sleparjenje ljudstva pod straniti iz vasi vse higiensko-
tal porušenih sovjetskih mest. ' raznimi strokovnjaškimi, gos-Tudi tokrat so oči vseh gos-|i>odarskim in pravnimi gesli jele ovratnika Magdalenine halje. Zadnja na- podarskih aktivistov, ki iščejo »izključeno. Nacionalizirane ap-gla kretnja in lialja se je odpela.	j vzgledov in vzpodbud za svoje nenice, opekarne, žage in kam-
Zaljubljeni seržant je mislil, da zagleda svi-i^elo, uprte v Sovjetsko zvezo, leno perilo, zakrivajoče nežno telo. pa so je|Nekateri vidijo pri tem upra-zinotil. Zagledal je črn triko vohunke. oni iz-,vičenem občudovanju gradbene
noiome že upravljajo in izko riščajo svobodno izvoljeni narodno osvobodilni odbori pred
dajalski triko, katerega Magdalena ni sleklajobnove Sovjetske zveze samo!očmi vsega ljudstva za korist
ker ni pričakovala seržanta Diavola.	j bolj mogočne traktorje, kami-jin neposredno uživanaje vsega
t ini je zagledal črno obleko hotelske zlo-»one. žejrave, parne valjarje in ■J-J—-
čiuke. je presenečeno vzkliknil in odskočil. 'mešalnice za beton, pozabljajo
i, i. i • , - i i-i • tri tem na oni osnovni po-1« Kila lnnavka je bila razkrinkana. Maximu ____,	...
je bilo zdaj vse jasno. Korak za krorakom
>lodil v duhu pravi vlogi Magdalene de Vaul
nes.
Spoznal je. da ga je nesramno varala.
goj za vse uspehe sovjetske | obnove, ki je: požrtvovalnost in vztrajnost ustvarjalnega duha sovjetskega človeka. Na-vedimo samo dva primera iz onega Stalingrada. ki ni sla-
Zdaj je bilo jasno, da lepa bankirjeva vdo va. po kateri je tako hrepenel, ni nihče drugi, nego volnmka palač, zločiiika. ki ga je v ]jo-|Ven Sam° 1,0 !V0J1 ^eroJskl ob" n°. Lokve, Tribuša, Banjščica zadeti, ki so imeli morda ves
ljudstva.
Tretji steber naše obnove pa so naše obnovitvene zadruge, ki postavljajo obnovo vasi na
tehnične neprilike, zamenjat' nezadovoljive elemente z novimi in zmanjšati način obnavljanja bomo izločili tudi vse špekulante, -prekupčevalce in posredovalce, ki bi se z nepri-likami današnje dobe radi »»koristili.
Po/gani zidovi naših domačij nemo zrejo v zrak. Na delo za obnovo naših vasi! Junakom borbe naj slede junaki dela!
triu ranila in ki je najbrž pomagala ugrabiti ISeatrico.
V divji jezi je Maxime zaškripal z zobmi iu -tisnil posti. Prestrašena volnmka je odskočila K steni. Maxime jo je srdito pogledal, rekoč:
Vi!
Vi ! To si««, hili vi!
In I juha vni prizor se je nenadoma izprenie-nil v vihar ogorčenja in jeze. Seržant Diavolo je planil k vohunki v črnem trikoju in jo zgrabil za vrat.
ISivsi plemič je v silni jezi pozabil, da ima pred seboj žensko. Treščil jo je ob tla in ji pokleknil na prsa. Z roko je otipaval njen triko, da bi našel bodalo, katerega sledove je nosil na zapestju.
r	.	kov pod komando vodnika
In res je kmalu našel bodalce. Dvignil je Cemljova. Po zgledu te patri-1 o m zamahnil z ostro brušenim bodalom	i«
nad Magdaleno.
Konec prihodnjič.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
'3.
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
00
IZ JUGOSLAVIJE
J ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
£ Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa! J so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno! v navadi. — Ta knjiga je nekaj posebnega za one,' ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čim-! bolj izvežb&ti in izpopolniti.
Knjigarna Slovenic Publishing Company 2X6 West 18th Street	New York, 11, N. Y.;
SPOMENIK ITALIJANSKEMU PARTIZANU V ZAGREBU
Zagreb. — Na vojaškem pokopališču v Zagrebu so koncem junija t. 1. postavili spomenik italijanskemu partizanu Pietru Barberiniju, ki je padel v borbi za osvoboditev Zagreba.
Odkritju spomenika so prisostvovali italijanski oddelki 8. divizije. V njihovem imenu je bovoril ka.petan Marras, ki je med drugim rekel: "Predno zapustimo to deželo, v kateri smo se toliko borili in trpeli, je naša dolžnost, da postavimo spomenik v spomin najboljših tovarišev, ki so padli za boljšo bodočnost naših narodov. Spomenik je jamstvo bratstva in enotnosti, za katero smo se več kot 20 mese-
'' • •	*..............• ■ * ~	-r - --.jve pred uničenjem. Sedaj dne-
komadov zid-
last vrsta transportnih sred-|ključavničarskimi in po potre- j ne ,m 4500 k«ma«lov stresne
stev, gradbenih podjetij in iz-j bi še z drugimi obrtnimi de- ('i C'_______ ______
vprašujejo, s kakšnimi organi-jvorišč gradbenega materiala.|lavnicami. ki bodo izdelovale j VODNIKI IN PREROKI zacijskimi prijemi in tehnični- Dolga je vrsta primerov, ko.osnovne gradbene elemente za < X-i I ! ? v	"
n\i sredstvi obnavljajo poru-inaši narodno osvobodilni od- potrebe cele vasi. Ob takem! .	\ .in.i-
sena naselja in mesta v Sov-,vine izkoriščejo že tudi imo-,načinu reševanja obnove bo« ,nnasiltl kakrsin kol: /rtve. *
Po padcu Plevne je pisal:
"Plevna je padla. In v teh treh besedah se izgovarja veliko dejanje: dobljena je velika in odločilna bitka, ki uničuje dednega sovražnika Slo-vanstva. bitka, dobljena za os-vobojenje slovanskih naših bratov na jugu. za moralično dviženje narodnega duha tudi nas avstrijskih. Slovanov".
Vkljub vsem viharnim političnim dogodkom, ki so mu dali pri uredništvu mnogo posla. je Jurčič zvesto živel svoji propovedni umetnosti. Pripravljal je veliko delo iz sta-roslovenske dobe, a dovršil j** samo prvi del pod naslovom "Slovenski svetec ia učitelj". Imel je še polno načrtov. Leta 1881. je osnoval s prijatelji "Ljubljanski Zvon"., za katerega je pisal roman "Rokov-njači". Toda med tem ga je že premagovala bolezen. Iskal je zdravja v Gorici na Brdu, a zaman. Dne 3. maja se je širila po Sloveniji vest, da Josipa Jurčiča ni več med živimi. Veliki njegovi načrti so padli z njim vred v grob. Roman "Rokovnjači" je dovršil njegov p rijatelj Janko Kersnik. ki mu je bil v pripovedni umetnosti najbolj soroden. — Pokopali so ga v Ljubljani in na grobu se sveti napis iz "Tugomerja", ki jasno izraža Jurčičevo življensko pot: Trd bodi, neizprosen, mo/
jeklen, kedar braniti je časti in
pravde
narodu in jeziku svojemu.
Pomor grgrarskeiiui okraju
GORICA, 9. julija. — Trnovo, čepovan, Lokovec, Laz-
ijati okraj, ki je vse dal od sebe za onimi, ki so manj pri-
rambi, temveč tudi po svojih obnovitvenih delih:
Skromna sovjetska žena, žena frontnega oficirja Aleksandra Maksimovna čerkasova, je i mati treh otrok. Nikoli ni pomislila. da bo postalo njeno ime tako slavno. Poleti lanj-skega leta je organizirala žensko brigado iz uradnic in delavk
cas vojne nakazan živež od okupatorja poleg svojega lastnega pridelka. Vasi Grgatske-
d:>. bodo v prostem času zgradile Pavlovi j ev dom, ki je postal legendaren. Ta dom je herojsko branila skupina voja-
otke je bilo organiziranih v mestu okrog tisoč "čerkasov-
so popolnoba na tleh. požga-ne in oropane po okujiatorju. Mnogo so dale te vasi naši vojski. V njih pe rastel in se'ga okraja niso dobivale od ni-ustanoval naš slavni IX. Kor-|kogar. Nasprotno. Ko so ma-pus. Ljudje so dajali naši tere nesle skromne pridelke vojski tudi zadnji košček kru-'v zamenjavo v Gorico, so jih
tamkajšnji špekulanti in črno-borzijanci izkoriščali in slepa-i*i 1 i. In še so dajale naši vojski, do zadnjega. Te ljudi danes boli, ko vidijo, da so včasih predpostavi jeni prav tisti kraji, ki za časa vojne niso toiiko žrtvovali, medtem ko so oni. po krivdi kakšnega malomarnega, zanemarjeni.
("Primorski Dnevnik")
ha. Dajali so z globoko zavestjo, da moramo vsi vsem podpirati svojo vojsko, svojo mla-v podjetju. Sklenili so,;do oblast. Vemo pa, da nima-
jo te vasi žitnih polj, sadovnjakov, vinogradov ali drugih zgodnih dobrin. Po dolgem tru du in garanju celega pol leta j>5 skoraj edini pridelek krompir, ki ga pobirajo šele jeseni. Pomladi so nekateri posadili skoraj ves krompir, zato jim
skih" brigad. Knjigovodje in |preti skrajna stiska do jeseni, inženjerji, hišne bolničarke in:Prej sta nemški okupator in zdravniki so po opravljenem j fašistična zalega stalno udira-delu prihajali na stavišča. —b,la iz okoliških postojank v te Ljudje, ki do takrat niso imeli kraje ropat, požigat in ubijat.
v rokah kladiva in lopate, so gradili šole, zabavišča, tovarne, stanovanja.
V traktorsko-zavodskem rajonu je sklenila skupina žena, da bo popravila neko hišo za šolo. Toda one niso imele skušenj in ne znanja. Potem pa so našle nekega 80-Ietnega star ca, ki je bil svoje čase mizar. Ta je postal njihov brigadir. Sf.m ni mogel delati, zato je i/čil žene in jim kazal vsako malenkost, šola je bila zgrajena.
Požrtvovalnost, vztrajnost in iznajdljivost stalinskih ljudi mora tudi nam biti vzor za
cev ob strani jugoslovanskih borcev borili proti fašističnemu sovražniku, ki je skušal vzpostaviti svoj zasovraženi režim.
Poropali so skoraj vso živino, poropali so ljudem obleko, o-butev in živež tistemu, ki ga je še imel. Iz teh vasi niso in nikdar ne bodo izbrisani sledovi bojev, sledovi krvi, ki so jo tu prelivali borci in vašča-ni. Ko se je gestapovska drhal ,pred hrabro vojsko umikala vedno nižje proti Prevalu in še nižje proti Gorici, je za seboj puščala same razvaline in revščino. Zato trpijo danes ti ljudje še veliko pomanj kanje kljub temu, da so naši delavci na gospodarskem polju napeli vse svoje sile, da ljudstvo oskrbujejo za najpotrebnejšo hrano. Toda največja ovira je pomanjkanje prevoznih sredstev. Prevoz živeža tem izčrpanim vasem uspeva vse prepočasi.
Krivično bi bilo zapostav-
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.