Slovenska psihopedagoška služba v Gorici ne zadošča potrebam Bogdan Grom simbolično predal prvošolčkom slovenskih šol slikanico Pravljica o vetru >/10 Veit Heinichen o poletnem pisanju, odkrivanju in doživljanju Trsta, slovenski književnosti /n Primorski dnevnik ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA 2011 Št. 224 (20.239) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kaj se mora v se zgoditi? Aljoša Gašperlin Ko te znanec iz tujine vpraša, kaj se dogaja v Italiji, mu ni težko odgovoriti. Vprašanje Erike pa te preseneti. To je mlado italijansko dekle, ki študira v Švici in bo kmalu kar dvakrat diplomiralo. V Chicagu. Avgusta se je Erika s tremi prijateljicami odpravila z najetim avtobusom po ZDA. Ko je bila v teh dneh v Atlanti, je prek spleta vprašala, kaj neki se dogaja v Italiji. Z avtobusa so morale sneti italijanske zastavice, je zapisala, ker so se jim vsi smejali. Na to vprašanje je težje odgovoriti. Oziroma: težko je povedati, kako je mogoče, da se dogaja, kar se dogaja. Eriko so nato ameriški mediji zelo podrobno seznanili z zadnjimi Berlusconijevimi škandali. Jasno je bilo, da je tam lažje dobivati informacije, kot jih ponujajo italijanska televizijska poročila in sploh oddaje. Še k sreči, da obstaja internet. Na spletu je težko pogojevati ljudi, prati možgane, zatrjevati, da je res, kar ni in obratno ter poudarjati, da so vsega krivi drugi. Resnica pride na dan, idej pa ni mogoče ustaviti. To so dokazali tudi nasproti Sicilije, ko je v kar treh državah prišlo do preobrata na vladi. In to zahvaljujoč se informacijam, ki so se pretakale prek spleta. V Italiji se kljub milijonom delavcev, študentov, upokojencev in tudi politikov, ki so v zadnjih letih in mesecih stavkali in demonstrirali proti italijanski vladi ter zahtevali Berlusconijev odstop, ni zgodilo še nič. A kaj, polovični premier očitno tega ni opazil. Ko bi bilo današnje glasovanje v parlamentu o Mi-laneseju zanj neugodno, bo verjetno tudi to prezrl. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: Kaj se mora še zgoditi? ITALIJA - Danes težka preizkušnja ob glasovanju o aretaciji Milaneseja Predsednik vlade je vse bolj osamljen Berlusconi se kljub vsem pritiskom ne misli umakniti NOVA GORICA - Starši vpisujejo svoje otroke čez mejo Odkrili zamejstvo Bolj kot zamejci na matico se matica obrača na zamejce, čeprav bi pričakovali obraten tok NOVA GORICA - Veliko staršev iz obmejnih občin v Sloveniji svoje otroke vključi čez mejo v krožke, zbore, vrtce, osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Kot kaže, je odprtje fizičnih in vsaj delno tudi birokratskih meja te starše opogumil, da so se začeli bolj zanimati za slovensko skupnost čez mejo in se vanjo tudi vključevati, čeprav bi pričakovali obraten tok: da se bodo zamejci več obračali na matico. Zamejska stvarnost je za te starše pravo malo odkritje: šole z razredi, kjer je vpisanih povprečno 15 dijakov, oseben pristop profesorjev, stalne spodbude, s katerimi iz otroka potegnejo to, kar največ zmore, in skupnost, v kateri so vse generacije vključene v društvene aktivnosti, ob katerih se razvijajo skupne vrednote. Na 16. strani RIM - Včerajšnji dan je bil spet izredno vroč na italijanskem političnem prizorišču, kjer je predsednik vlade Silvio Berlusconi vedno bolj v kotu. Nanj pritiskajo opozicija, sodniki in tržišča on pa namerava kljubovati vsem pritiskom in se pripravlja na novo težko preizkušnjo, ko bo danes poslanska zbornica s tajnim elektronskim glasovanjem odločala o aretaciji Marca Milaneseja. Da bi se pripravil na ta najbrž odločilni spopad, je Berlusconi včeraj poklical k sebi Bossija, nato se je podal na Kvirinal, zvečer pa zbral svoje somišljenike, da bi se zavaroval pred današnjim kočljivim glasovanjem. Na 5. strani Izvoljeni predstavniki o krčenju krajevnih uprav Na 3. strani V Devinu-Nabrežini ob rebalansu govor tudi o ohišnicah Na 6. strani Statut Univerze v Trstu: fakultete, zbogom Na 6. strani Občina Trst: skupščina o območnem načrtu Na 7. strani Hadriatica bo združila Trst in Reko Na 12. strani V Tržiču bo Fincantieri odslovil 300 delavcev Na 15. strani MANJŠINA Deželna vlada je priznala SSO in SKGZ TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je dokončno uradno priznal Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svet slovenskih organizacij kot krovni in referenčni organizaciji Slovencev v Italiji. Sklep zagotavlja SSO in SKGZ trajno javno financiranje, ki v letu 2011 znaša 100 tisoč evrov za vsako krovno. Deželna vlada je svojčas s posebnim sklepom začasno priznala SSO in SKGZ kot referenčni organizaciji slovenske narodne skupnosti, sedaj pa je to priznanje dokončno. Dežela je to naredila na osnovi deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine. Na 2. strani 2 Četrtek, 22. septembra 2011 ALPE-JADRAN / manjšina - Na predlog odbornika Elia De Anne Deželna vlada dokončno priznala SKGZ in SSO Uprava potrdila začasni sklep o priznanju, ki zagotavlja krovnima zvezama stalno financiranje TRST - Deželni odbor je dokončno formalno priznal Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svet slovenskih organizacij kot krovni in referenčni zvezi Slovencev v Italiji. Sklep, ki ga je predlagal pristojni odbornik Elio De Anna, mora z odlokom potrditi še predsednik Dežele Renzo Tondo, ki bo to storil v prihodnjih dneh. Nakar bo sklep postal pravnomočen z objavo v Uradnem listu FJK. Priznanje SSO in SKGZ kot »referenčni zvezi« slovenske manjšine (tako piše v sklepu vlade FJK) ima pravne, finančne in politične razsežnosti. Sklep, ki ga je deželni odbor odobril soglasno, udejanja deželni zakon za slovensko manjšino iz leta 2007. Slednji priznava krovnost organizacijam, ki redno delujeta kot koordinacijski ustanovi slovenske manjšine, ki imata najmanj dvajset včlanjenih društev, krožkov in ustanov, ter operativne sedeže v tržaški, goriški in vi-demski pokrajini. SKGZ in SSO daleč izpolnjujeta te tri osnovne pogoje. Pravni vidik priznanje je tesno povezan s finančnim vidikom. Krovni organizaciji imata sedaj uradno priznano pravico do trajnega in rednega letnega financiranja s strani deželne uprave. Če bo posvetovalna komisija za Slovence potrdila prvotni predlog Dežele, bosta SKGZ in SSO letos iz deželne blagajna dobili vsaka po 100 tisoč evrov prispevka. Sklep, ki ga je predlagal De Anna, ima tudi politični pomen. Z njim namreč Dežela politično gledano priznava dejavnost in hkrati vlogo dveh krovnih organizacij tako med Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, kot v odnosu do deželne ustanove in posredno tudi do državne administracije, v imenu katere Dežela letno deli prispevke manjšinskim ustanovam iz sklada zaščitnega zakona. Deželni odbor je s tem tudi priznal, da v slovenski manjšini ne samo da ne obstaja t.i. tretja krovna organizacija, a da tudi praktično ni možnosti za njeno morebitno ustanovitev. Te možnosti (pet let neprekinjene dejavnosti, najmanj dvajset članic in operativni sedeži na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji) so le teoretične. Priznanje SKGZ in SSO je črno na belem določeno v deželnem zakonu za Slovence, ki navaja pogoje za priznanje krovnosti. Illyjeva in nato Tondova vlada sta začasni priznali krovni zvezi, Dežela pa je medtem »razpisala« pogoje za priznanje krov-nosti, ki jih izpolnjujeta le SSO in SKGZ. Postopek, če kot mejnik vzamemo odobritev zakona leta 2007, je trajal štiri leta, kar sicer ni kratko ob- dorečenosti in politične špekulacije, ki so nastajale ob danes že pokojni t.i. tretji krovni organizaciji Slovenski go-spodarski-prosvetni zvezi. S.T. Na Univerzi na Primorskem zadovoljni z vpisom v študijske programe KOPER - Senat Univerze na Primorskem (UP) v novi sestavi je na ustanovni seji potrdil rektorska kandidata Darka Darovca in Dragana Marušiča. Aktualni rektor Rado Bohinc pa je izpostavil podatke o številu vpisanih v prvem vpisnem roku, ki pričajo o porastu števila študentov. To po njegovi oceni kaže na privlačnost univerze v širšem slovenskem prostoru. Do včeraj se je vpisalo 1021 študentov, medtem ko je bilo v prejšnjem študijskem letu 1013 vpisanih. Porast v številu vpisanih beleži večina članic, kot na primer fakulteta za management, fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, pedagoška fakulteta in fakulteta za zdravstvo. Člani senata so razpravljali tudi o ustanovitvi podiplomske šole, ki bi povezovala mednarodne in interdisciplinarne doktorske študije, ter večinsko soglašali, da se s projektom nadaljuje. Če jim bo z ustanovitvijo omenjeno šole uspelo, bo to "ena najbolj prestižnih visokošolskih institucij v Sloveniji", napoveduje Bohinc. Bohinc se ni želel opredeliti do kandidatov za svojega naslednika, je pa pojasnil, da mu "diskontinuiteta" ni všeč. Kot je znano, dekan fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Dragan Marušič zagovarja prav diskontinuiteto z Bohinčevim delom, zlasti na področju investicij. manjšina - Deželni zakon Na seznamu FJK že 194 slovenskih ustanov TRST - Deželna uprava je odobrila prvi seznam krožkov, društev, organizacij in ustanov slovenske manjšine, ki so upravičeni do javnih finančnih prispevkov. V tem seznamu se je doslej znašlo 194 organizacij. Deželni seznam organizacij slovenske jezikovne manjšine je predviden v 5. členu deželnega zakona št. 26 z dne 16 novembra 2007 (zakon za Slovence). Vpis v seznam je pogoj za pridobitev pravice do prispevkov iz 18. člena tega zakona (sklad za podporo dejavnostim ustanov in organizacij slovenske jezikovne manjšine) in obenem zadeva uresničitev člena 6 (referenčne organizacije slovenske jezikovne manjšine) in člena 10 (Deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine) omenjenega zakona. Vlogo za vpis v seznam organizacij slovenske jezikovne manj- šine je treba poslati na sledeči naslov: Glavna direkcija za kulturo, šport, mednarodne in evropske odnose-Služba za rojake v tujini in manjšinske jezike. Naslov: Miramarski drevored 9 (vhod ul. degli Stella), 34135 TRST. Za dodatne informacije: tel. 0403775729, faks: 040-3775713, elektronska pošta: silce.ts@re-gione.fvg.it Prvi seznam, kot rečeno, vsebuje 194 organizacij iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so navedene po časovnem vrstnem redu predložitve vloga za vpis. Prvo na seznamu je Zruženje slovenskih športnih društev v Italiji, na začasnem zadnjem mestu pa društvo Slovensko gledališče. Seznam navaja uradni sedež organizacije in člen deželnega zakona iz leta 2007, po katerem je organizacija upravičena do javne finančne podpore. ljubljana - Predaja poverilnega pisma Rossella Franchini Sherifis nova italijanska veleposlanica v Sloveniji 2 99- "v i k4 Rossella Franchini Sherifis (levo) in Dragoljuba Benčina slovenija - Po torkovem izglasovanju nezaupnice Pahorjevi vladi Predsednik Türk v petek s Pahorjem Nato še srečanja z vodji poslanskih skupin državnega zbora - Gregor Golobič pričakuje predčasne volitve že novembra LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk se bo iz New Yorka, kjer se mudi na zasedanju Generalne skupščine OZN, v Slovenijo vrnil jutri. Tedaj se bo tudi sestal z Borutom Pahorjem, ki mu je državni zbor v torek izrekel nezaupnico. Na kratko sta se Türk in Pahor pogovarjala že v torek in se dogovorila za petkovo srečanje. Nato pa bo predsednik Türk povabil vodje poslanskih skupin v DZ in predstavnike parlamentarnih strank na pogovore o možnih rešitvah. "Sedaj je najpomembneje poiskati pot naprej. Obstajajo različni predlogi. O predčasnih volitvah se govori že nekaj časa, v zadnjem času slišimo tudi druge ideje in kot predsednik republike sem dolžan te ideje slišati in se potem odločati, kako naprej," je dejal Türk. Predsednik republike ima pristojnost, da razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, če DZ v 30 dneh od izglasovane nezaupnice ne izvoli novega mandatarja, lahko pa tudi sam predlaga kandidata za novega predsednika vlade. Premier Borut Pahor, ki po izglasovani nezaupnici opravlja le še tekoče posle, včeraj državnemu zboru še ni pisno sporočil, ali se odreka možnosti ponovnega glasovanja o zaupnici. V Pahorjevem kabinetu dodatnih pojasnil niso dajali. Tako še ni jasno, kdaj bo Pahor obvestil državni zbor oziroma kakšna bo njegova odločitev. Čeprav ima Pahor pravico zahtevati ponovno glasovanje o zaupnici, se je v preteklih dneh v primeru nezaup- nice njegovi vladi zavzel za predčasne volitve. V primeru zahteve za ponovno glasovanje Pahor pa zaupnice ne more več vezati na isto odločitev, ki je v DZ že padla. Lahko pa bi jo vezal na kakšno drugo odločitev, denimo na novo listo ministrskih kandidatov. Če zaupnica tudi v drugem poskusu ne bi bila izglasovana, pa glasovanja ne bi bilo več mogoče ponoviti. Če v tednu dni ne bo nobenega predloga za novega mandatarja in bi Pahor pisno obvestil DZ, da ne bo zahteval ponovnega glasovanja o zaupnici, pa bi do razpusta parlamenta in razpisa predčasnih volitev lahko prišlo že prej. Prav o tem je včeraj govoril tudi predsednik Zaresa Gregor Golobič, ki predvideva, da bo predsednik republike Danilo Türk že v tednu dni razpustil parlament in bodo volitve tako lahko že novembra. Vnovič je zatrdil, da Zares ni iskal in ne išče mandatarskega kandidata in da bi bilo prav, da bi bile volitve čim prej. Predsednik Zaresa je še dejal, da bo ključna posledica torkove odločitve večine v državnem zboru "izguba iluzij", da pred državo, njenimi državljani in politiko obstaja lahka pot oz. "čarobna palica". Izpostavil pa je, da bo tudi predvolilna kampanja, ki sledi, ponudila le stare vzorce, saj da se bo veliko govorilo o rasti, delovnih mestih in pravni državi. A po njegovi oceni so bili rast in delovna mesta v času konjunkture ustvarjena umetno in so temeljila na zadolževanju. Na vprašanje, ali bi v stranki podprli kandidata, ki bi ga predlagal predsednik republike Danilo Türk, je Golobič odvrnil, da bi v tem hipotetičnem primeru o tem razmislili. Poudaril pa je, da je takšen scenarij sicer malo verjeten in da bodo volitve že novembra. Golobič pričakuje, da bodo na njih konkurenčni tako na ravni idej in programov kot tudi ekipe. O povezovanju z drugimi strankami pred volitvami v SLS ne bodo govorili, je na okrogli mizi z naslovom Slovenija na razpotju - kako iz krize? dejala podpredsednica te stranke Olga Franca. Pojasnila je, da se v prihodnjem mandatu vidijo v vladi, ampak na temelju programov, ne pa na podlagi ločevanja "levo-desno". Predsednica NSi Ljudmila Novak pa možnost povezovanja vidi, najverjetnejša opcija se ji zdi povezovanje s strankami desnice. Tudi po volitvah je Novakova naklonjena povezovanju s SDS in SLS Nepovezani poslanec Andrej Magajna pa predlaga, da bi parlamentarne stranke z izjemo Zares in LDS oblikovale vlado narodne enotnosti, ki bi jo vodila poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar. Magajna je idejo že predstavil vodji poslanske skupine SDS Jožetu Tanku, ki pa jo je zavrnil. Prav tako jo je zavrnila Bizjak Mlakarjeva. V četrtek namerava Magajna obiskati še vodjo poslanske skupine SD Dušana Kumra, za katerega upa, da bo ideji naklonjen. (STA) LJUBLJANA - Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je v torek sprejela kopijo poverilnega pisma no-voimenovane italijanske veleposlanice v Sloveniji Rosselle Franchini Sherifis, piše na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve. S sogovornico sta izmenjali stališča o intenzivnem dialogu in razvejanem sodelovanju med Slovenijo in Italijo na različnih področjih. Izpostavili sta številna srečanja visokih predstavnikov obeh držav v zadnjem času ter poudarili pomen obeh manjšin. Državna sekretarka Benčina je izrazila zadovoljstvo nad zelo dobrim sodelovanjem obeh držav na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, s sogovornico pa sta pozornost namenili tudi regionalnemu povezovanju ter sodelovanju v okviru EU. Veleposlanica Rossella Franchini Sherifis je predstavila svoje poglede in načrte delovanja za nadaljnjo krepitev sodelovanja med državama. Franchini Sherifisova je v preteklosti službovala na italijanskih veleposlaništvih v Beogradu in Atenah ter na misiji pri EU v Bruslju, od leta 2008 pa je bila direktorica v oddelku za turizem v uradu predsednika italijanske vlade. Na položaju italijanskega veleposlanika v Sloveniji je nasledila Alessandra Pie-tromarchija. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 22. septembra 2011 3 devin - Zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov o krčenju javnih izdatkov Obvarovati avtonomijo uprav in stopnjo manjšinskih pravic Prej kot pokrajine odpraviti druge ustanove - Raje povezati storitve kot ukinjati občine DEVIN - Krajevne uprave so pod udarom vladnih varčevalnih ukrepov. Govori se o združevanju občin, napoveduje se odprava pokrajin, odpravljajo se rajonski sveti, krčijo se število in odškodnine upraviteljev predvsem pa finančne dotacije, brez katerih vse uprave tvegajo nemoč in dejansko izvotli-tev funkcij. Kaj vse to pomeni za Slovence v Italiji in kako naj se manjšinska politična srenja opremi, da bi kljubovala okoliščinam? Slovenski izvoljeni predstavniki iz tržaške, goriške in videmske pokrajine so se predsinoči v lepem številu zbrali v Devinu, da bi skupaj začeli iskati odgovor na ti vprašanji. Večer so uvedli »trije Igorji«: deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič in podpredsednik Pokrajine Trst Dolenc. »S krčenjem števila izvoljenih sem nam odpira vprašanje, da bomo Slovenci vse težje zastopani v izvoljenih in upravnih telesih, postavlja pa se tudi problem upravne avtonomije na našem teritoriju in s tem povezanega izvajanja dvojezičnosti ter drugih manjšinskih pravic,« je uvedel pobudnik srečanja Igor Gabrovec, ki meni, da je treba delovati na dveh ravneh. Po eni strani se »z vsemi štirimi« upirati odvzemanju tega, kar imamo, po drugi pa tudi razmišljati o nekem »planu B« za zmanjševanje izgub, do katerih bo spričo vsesplošnega krčenja najbrž kljub vsemu prišlo. Igor Kocijančič je skušal biti manj črnogled: »Vsi smo pod vtisom medijskega ustrahovanja in psihoze, ki se širi v Evropi, kjer finančni centri oblasti diktirajo odločitve politiki«. FJK je dežela s posebnim statutom in bo sama odločala, kaj s svojimi krajevnimi upravami. Že prihodnji teden bo v deželnem svetu govor o novi ureditvi za gorata območja. Osnutek, ki je izšel iz komisije, je protisloven (štiri gorske skupnosti naj bi nadomestilo devet zvez goratih občin - »lep zgled varčevanja,« je komentiral Kocijančič), v mnogem nedorečen in poln slabšalnih novosti. Z Ga-brovcem pričakujeta tudi sugestije s teritorija za spremembe, ki jih bo opozicija skušala vnesti v deželni zakon. Igor Dolenc je govoril v osebnem imenu in podčrtal, da smo priča zelo diletant-skim poskusom institucionalnega inženiringa. »Politični kader skuša potešiti javnost z žrtvovanjem pokrajin kot grešnega kozla, tako da rešijo druge privilegije«. Analize zveze pokrajin UPI dokazujejo, da pokrajine stanejo le 1,5 odstotka javnih izdatkov v državi, 12 milijard evrov v primerjavi s 182 milijardami centralne državne uprave, 170 milijardami dežel, 73 milijardami občin. Ker pa osebja in funkcij pokrajin ne bo mogoče izbrisati, bo prihranek v bistvu znašal le to, kar stanejo upravitelji: 113 milijonov evrov leta 2010 oz. po novih varčevalnih ukrepih, ki bodo zdesetkali število in odškodnine 35 milijonov. Po drugi strani je v državi več kot 7000 javnih družb, konzorcijev, agencij in drugih ustanov, s 24 tisoč ljudmi v upravnih svetih, ki stanejo 2,5 milijarde. Evo, kje bi se dalo varčevati! V razpravi so se oglasili številni upravitelji: Milko Di Battista (podžupan Štever-jana), Maurizio Vdali (preds. pokr. sveta Trst), Marko Marinčič (obč. svetnik, Gorica), Štefan Ukmar (obč. svetnik, Trst), Ful-via Premolin (županja Doline), Boris Gom-bač (obč. svetnik, Dolina), Peter Černic (obč. svetnik, Sovodnje), Marko De Luisa (raj. svetnik Vzh. kras), Štefan Predan (obč. svetnik, Sv.Lenart), Fabio Bonini (obč. svetnik, Grmek), Miha Coren (podžupan Dreke), Aleš Waltritsch (obč. svetnik, Gorica), posegla pa sta tudi Damijan Terpin v imenu SSk in Dario Vremec za koordinacijski odbor za kraško občino. Vsem je bila skupna zaskrbljenost zaradi posledic krčenja na upravno avtonomijo in nižanje ravni zaščite, prav tako je bila v vseh prisotna zavest, da je pri krčenju javnih izdatkov treba varovati stopnjo demokracije in raven manjšinskih pravic. Kako to doseči? Poudarki so bili transverzalno različni. Nekateri (Ukmar) so pripravljeni vzeti v poštev odpravo pokrajin, drugi (Vidali, Premolin, Marinčič) bi raje odpravili drugostopenjske ustanove in prenesli njihove pristojnosti na pokrajine, ker bi s tem več prihranili. O združevanju manjših občin, ali še bolje povezovanju nji- Udeleženci predsinočnjega zbora slovenskih javnih upraviteljev kroma hovih storitev so bili poudarki prav tako različni: mnogi so za preudarno povezovanje vsaj storitev (Premolin, Waltritsch, Gombač, Marinčič), nekateri pa za načelno odklanjanje vsakega združevanja (Černic). Upravitelji iz Benečije in Brd (Di Bat-tista, Predan, Coren, Bonini) so zelo zaskrbljeni zaradi nove ureditve goratih območij, kjer preti majhnim občinam dejanska izguba pristojnosti in avtonomije. Med predlogi je sta največ soglasja poželi dve zamisli. Racionalizacijo naj bi izvedli ne z odpravo temveč ovrednotenjem pokrajin, s čemer bi lahko odpravili vrsto drugih ustanov, in s povezovanjem občinskih storitev. S tem v zvezi je Vremec predstavil pobudo za kraško občino, ki bi povezala dva kraška rajona Trsta, Zgonik, Re-pentabor in morebiti Devin-Nabrežino. V nekaterih posegih (Gombač, De Luisa) se je pojavila tudi ideja o nekakšni Primorski pokrajini, na ozemlju 32 občin iz zaščitnega zakona, ki naj bi jo po vzoru Bocna ali Ao-ste zahtevali Slovenci, tudi če bi bile vse pokrajine v Italiji ukinjene. Gabrovec je ta dva predloga povzel v zaključkih. Sicer je bilo poudarjeno, da bi se moral zbor izvoljenih ponovno in večkrat sestajati, morda na pobudo treh predstavnikov, ki jih je zbor izbral v deželno komisijo za manjšinske zadeve. Z zasedanja je izšel tudi skupni poziv občanom, naj do konca tedna pohitijo s podpisovanjem referendumske pobude za odpravo volilnega zakona ti. »porcellum«. dežela fjk Izstop iz Tehnološkega parka v Pordenonu TRST - Dežela FJK ne bo imela več deležev v številnih kapitalskih družbah. To je povedala deželna od-bornica za finance Sandra Savino in med družbami, v katerih Dežela ne misli več sodelovati omenila Tehnološki pol v Pordenonu. FJK bo izstopila tudi iz Tržaškega sejma, medtem ko bo v nekaterih družbah še ohranila svoje deleže. Med temi so Letališče v Ronkah, Promotur, Sin-hrotron, deželna finančna družba Friulia in Insiel. Največ razburjenja je povzročila odločitev o izstopu iz Tehnološkega pola v Pordenonu. Oglasili so se tako iz vrst deželne večine (Dal Mas) kot iz opozicije (Moretton), pri čemer je svetnik večine Dal mas predlagal sprejem amandmaja, ki naj bi ga podprli tako večina kot opozicija, da bi rešili tehnološki pol, ki je imel izreden uspeh, saj se je vanj vključilo kar 43 podjetij, medtem ko jih je 83 pridruženih, med katerimi tudi Electrolux. rezija Pobuda štirih kulturnih organizacij Do večje prepoznavnosti s prisotnostjo na spletu REZIJA - Do večje prepoznavnosti s prisotnostjo na spletu. To je cilj, ki so si ga zastavile štiri kulturne organizacije, ki se v Reziji zavzemajo za ohranitev svojega jezika in kulture. Zato so KD Rozajanski dum, Folklorna skupina Val Resia, Pevska skupina Rože Majave in KD Muzej rezijanskih ljudi poleti odprli skupno spletno stran, ki je urejena v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Slovenska različica pa vsebuje predstavitve tako v knjižnem jeziku kot v rezi-janskem narečju. Obiskovalci spletne stranio lahko tako dobijo koristne informacije o re-zijanskih običajih oziroma o delovanju štirih kulturnih društev, ki skrbijo za to, da je stran vedno ažurirana. Na njej si je mogoče ogledati tudi vrsto zanimivih slik ali posnetkov, na primer z zadnjega gostovanja rezijanske folklorne skupine v Peruju. Prisoten pa je tudi koledar dogodkov, tako da lahko vsak izve, kaj se zanimivega dogaja v dolini pod Kaninom. (NM) trst - Tradicionalni obisk Kugyjevih maturantov slovenske gimnazije iz Celovca Spoznali tudi deželni svet Včeraj so jih sprejeli deželni svetniki Gabrovec, Kocijančič in Baritussio ter predsednik deželnega parlamenta Franz TRST - 23 maturantov oz. spremljevalcev večjezičnega Ku- I a ^^tMBIHIIIHmiiiHli iF imJ ^tflnfl^^M J* i' gyjevega razreda Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca se te dni mudi na izletu v Trstu, kjer si ogledujejo znamenitosti s posebnim poudarkom na vlogi in pomenu slovenske prisotnosti. Kugyjevi razredi delujejo v okviru slovenske celovške gimnazije že preko deset let, njihova posebnost pa je ta, da pouk poteka v treh jezikih - slovenščini, nemščini in italijanščini. Izlet v Trst je za dijake tega razreda postal že del tradicije, kot je tradicionalen tudi obisk deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, do katerega je prišlo tudi letos. Maturanti so deželni parlament obiskali včeraj popoldne, kjer sta jih sprejela slovenska deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, ki sta koroškim gostom orisala zgodovino FJK ter njeno jezikovno raznolikost in položaj dežele s posebnim statutom. Srečanje, katerega se je udeležil tudi deželni svetnik in bivši trbiški župan Franco Baritussio, se je nadaljevalo s sprejemom pri predsedniku deželnega sveta Mauriziu Franzu, ki je mlade opozoril, kako Slovenijo, FJK in Koroško povezujejo številni projekti. Pri tem je v prvi vrsti omenil projekt Brez meja, katerega cilj je bila trojna kandidatura za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006, kot tudi izkušnjo delovne skupnosti Alpe-Jadran. Gre za odnose, ki jih gre okrepiti, je dejal Franz, ki je tudi pozitivno ocenil dejstvo, da se dijaki Kugyjevih razredov učijo več jezikov, saj to koristi globalizaciji, vendar je treba ob vrednotenju kulturnih identitet ustvariti možnosti za prakso v podjetjih in nuditi konkretne priložnosti za delo, je dodal. Koroške maturante so sprejeli svetniki Kocijančič, Gabrovec in Baritussio kroma 4 Četrtek, 22. septembra 2011 GOSPODARSTVO izola - Odprli Slovenian Boat Show 2011 V znamenju povezovanja navtike z mestom in zaledjem Razstavo je odprl minister za promet Patrick Vlačič - Vrsta spremnih prireditev IZOLA - V izolski marini so včeraj odprli mednarodno razstavo navtike Slovenian Boat show 2011, na kateri razstavlja okoli 45 razstavljalcev, na ogled pa je okoli 70 plovil. Razstavo je odprl minister za promet Patrick Vlačič in med drugim dejal, da izolski dogodek priča o bogastvu slovenske zgodovine razvoja navtičnih plovil. "Evolucija od časa, ko so po teh vodah pluli preprosti drevaki čupe, do tehnološko dovršenih plovil, ki nam jih danes ponujajo na ogled proizvajalci je naravnost fascinantna," je povedal Vlačič. V navtiki po Vlačičevih besedah nedvomno segamo v sam vrh, kljub temu pa ne moremo prezreti dejstva, da je globalna gospodarska kriza močno posegla na navtični sektor. Ključ do uspeha v teh oteženih okoliščinah bo po njegovem mnenju v rokah tistih, ki bodo nove okoliščine sprejeli kot izziv ter bodo s prodornim znanjem in konkurenčnimi proizvodi utirali pot na globalne trge. Navtični turizem je po Vlačičevih besedah običajno ena najhitreje rastočih in najbolj donosnih panog pomorskega turizma, ki zelo trpi kadar pride do krize, hkrati pa ostaja velika priložnost. Direktor Portinga Marina v Izoli Enrico Galassi je dejal, da je letošnji dogodek za razliko od preteklih let nekoliko manj obsežen, kar je povezano z generalno krizo, ki je zajela tudi navtiko. "Gre predvsem za tisti del navtike, ki je večinoma prisotna tudi v naši marini, to so plovila manjša od 25 metrov. Večjih plovil se kriza ni dotaknila, občuti jo predvsem srednji razred. Sami imamo tudi določene cilje, opazimo lahko, da je v marini prisotnih vse več večjih plovil, velikosti do 50 metrov. Zato je absolutno treba doseči sinergijo z mestom Izola in njenim zaledjem, kjer je velik turistični potencial, še neznan navtičnim gostom," je še povedal Galassi. Tudi izolski župan Igor Ko-lenc meni, da je izredno pozitivno dejstvo, da se je z dogodkom mesto vključilo v marino in obratno. Slovenian Boat show, ki bo trajal do nedelje, je po besedah organizatorjev nav-tični praznik, v katerega bodo vključeni športni in kulturni dogodki, etnografske značilnosti okolja, kjer se odvija, hkrati pa bo prostor strokovnih srečanj, razprav, debat in priložnost za javno izmenjavo mnenj, tematsko zanimivih tudi za najširši del občinstva. Na sejmu premierno predstavljajo tri plovila, med njimi tudi jadrnico Elan 350 Onedesign (Burin YC). Bogat obsejemski program je nastal v sodelovanju z lokalno turistično organizacijo, ponuja pa različne razstave, koncerte, odrske uprizoritve in več regat. Navtični ex-tempore in mini sejem pa sta namenjena najmlajšim. sdgz - Prihodnji teden v • V izolski marini so včeraj odprli letošnji Boat Show, na katerem se predstavlja 45 razstavljavcev s približno 70 plovili arhiv slovenija - Reševanje slovenskega letalskega prevoznika Dokapitalizacija Adrie Airways potrjena, nujen še dogovor s sindikati Tečaj HACCP za živilske delavce TRST - Kot je znano, predpisi deželnih Zdravstvenih služb, ki izvajajo evropsko in deželno zakonodajo, predvidevajo obvezno izobraževanje operaterjev v živilskem sektorju (HACCP). Predpisi zadevajo vse delavce, ki pri svojem delu prihajajo v stik s hrano in pijačo, med katerimi so trgovci, gostinci, proizvajalci, prevozniki ipd. Tovrsten tečaj traja tri ure, po uspešno opravljenem testu znanja pa vsak delavec prejme potrdilo o udeležbi. To potrdilo nadomešča nekdanjo zdravniško knjižico. Ko podjetje zaposli delavca, mora torej preveriti, ali delavec že ima to potrdilo. V primeru, da ga še nima, mu mora nuditi ustrezno izobrazbo. Delavec pa mora vsaki dve leti tečaj ponoviti. Da bi se podjetja uskladila z zakonodajo, prirejata Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo pod nadzorstvom Zdravstvene službe ASS. št. 1 Triestina triurni tečaj za delavce. Tečaj bo na podružnici SDGZ - Servis doo v Obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F, in sicer 26. ali 29. septembra 2011 od 14.30 do 18.ure. Vsi interesenti naj se do petka, 23.septembra, javijo v uradih SDGZ - Servis v ul. Cicerone ali na podružnicah oz. pokličejo na številko 040 6724855, ali si ogledajo spletno stran www.servis.it, kjer bodo dobili vse informacije v zvezi z vpisom na tečaj. hrvaška V drugem kvartalu 0,8 odstotna realna rast BDP ZAGREB - Bruto domači proizvod (BDP) Hrvaške se je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej realno povečal za 0,8 odstotka. Rast je zlasti posledica povečanja porabe gospodinjstev, ki se je v obravnavanem obdobju okrepila za 0,6 odstotka. Rasti BDP med aprilom in junijem statistični urad ne pripisuje le večji porabi gospodinjstev. V primerjavi s predhodnim trimesečjem so se namreč za 1,7 odstotka povečali tudi izdatki države, ob tem pa je Hrvaška v obravnavanem obdobju zabeležila še 1,1-odstotno okrepitev izvoza. Hkrati je statistični urad v drugem četrtletju znova zaznal padec bruto investicij (-7,3 odstotka) in uvoza (-6 odstotkov). Bruto dodana vrednost se je v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani povečala za 0,8 odstotka, in sicer zlasti na račun rudarstva, predelovalne industrije, oskrbe z električno energijo, plinom in vodo, trgovine, hotelov in restavracij, storitev prevoza, finančnega posredovanja, poslovanja z nepremičninami in poslovnih storitev. EVRO 1,3636 $ -g,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. septembra 2G11 valute evro (povprečni tečaj) 21.9. 2G.9. ameriški dolar japonski jen 1,3636 104,07 1,3710 104,92 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 8,6991 43,0350 65,9030 8,7529 43,1365 65,8830 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nritsncKi ti int" 7,4472 0,87310 UJjOOOU 7,4471 0,87230 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 9,1170 7,7570 9,1198 7 7615 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,930 1,2208 24,653 1,2064 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i tArint 15,6466 293,05 15,6466 290,33 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,3333 1,3594 4,3660 1,3580 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3358 1,9558 1,3332 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,3030 3,4528 4,2850 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7093 2,4702 0,7092 2,4387 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 24719 290,00 24431 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,4885 7,4784 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 21. septembra 2G11 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,23072 0,35250 0,52478 0,00000 0,00667 0,0533 1,347 1,536 1,735 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.109,27 € -133,41 Do konca meseca bo znano, kakšna bo usoda slovenskega letalskega prevoznika BRNIK - Delničarji Adrie Airways so na včerajšnji skupščini soglasno podprli dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki v višini 19,7 milijona evrov in denarnimi vložki v višini 50 milijonov evrov. Odločitev je usklajena z včerajšnjim sklepom vlade in dogovorom z bankami. Da bodo sklepi uresničeni, pa je do 30. septembra potreben še dogovor s sindikati. Pogajanja o novi kolektivni pogodbi z zaposlenimi intenzivno potekajo vsak dan pozno v noč, saj je rok kratek, medtem ko običajno taka pogajanja v družbah potekajo leto ali celo dve. Kot je zagotovil izvršni direktor Adrie Robert Vuga, so pogajanja konstruktivna in prepričan je, da bo dogovor dosežen. Vuga je pojasnil, da se pogajajo vsi štirje sindikati, med njimi tudi sindikat kabinskega osebja. Bistvena je uskladitev, kako maso plač, ki je določena v planu prestrukturiranja, razdeliti med zaposlene. Hkrati se pogajajo o pogojih dela in delovni obremenitvi. "Dejstvo je, da bo za približno takšne plače, kot so danes, treba v Adrii delati bistveno več," je opozoril Vuga, ki o številkah ni želel špekulirati. Prav tako Vuga ni mogel povedati, koliko zaposlenih bo zaradi zmanjšanega obsega poslovanja, ki je načrtovan v poslovni sanaciji, izgubilo službo. V javnosti se sicer pojavlja številka o 22-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih, ki jih je sedaj v Adrii okrog 450, od tega 140 pilotov in 120 stevardes. Do konca septembra mora biti denar iz dokapitalizaci-je že na računu, sicer sledijo drugi postopki insolventnosti in morebiti tudi stečaj. Od 50 milijonov evrov državne dokapi-talizacije, bo 3,5 milijona evrov šlo za takojšnje poplačilo polovice dolga do Abanke Vipa, ki se je edina odločila za 50-od-stotno konverzijo svojih terjatev. Od 50 milijonov evrov vredne denarne dokapitalizaci-je bo šla glavnina sredstev, to je 23 milijonov evrov, za poplačilo zapadlih terjatev ostalih upnikov. Druga sredstva pa bodo namenjena stroškom prestrukturiranja in pokrivanju planirane izgube v letu 2011 in 2012, medtem ko naj bi leta 2013 Adria poslovala s pozitivno ničlo. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. septembra 2G11 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 6,40 INITEDIII IDr»DA 1 ~>Q +3,23 -1 76 KRKA I I IKA KOPER 51,30 +0,57 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,86 150,00 159 00 +4,90 -0,66 TELEKOM SLOVENIJE 62,50 -0,79 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,91 AERODROM LJUBLJANA 12,11 DELO PRODAJA 21,00 rrm «n nn +4,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA 18,99 - ICTD A BCM7 T1Ä NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,69 -7,03 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 11,01 6,30 12,80 -8,25 +4,63 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 30,00 178 90 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 13,39 +3,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. septembra 2G11 -1,64 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,88 62 1019 -0,67 -3,50 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,18 -2,39 -4,07 -1 35 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,39 1,23 -1,52 -0 17 EDISON ENEL ENI 0,89 3,05 12 88 -2,18 FIAT FINMECCANICA 4,04 -0,69 -6,22 FINMECCANICA GENERALI IFIL 5,24 11,2 -0,38 +3,51 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,99 1122 +1,73 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,73 +0,54 +3,24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,48 5,50 1 65 +3,42 -3,25 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,68 1094 -2,14 +2,71 +1 58 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,18 -0,31 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,41 4,85 -0,76 +2,14 TENARIS TERNA 0,78 10,48 -0,51 -4,03 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,60 0,04 -0,46 +1,39 UNICREDIT 2,48 0,69 -3,27 -2,87 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 86,89 $ q,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. septembra 2G11 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 610,72 +0,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.927,72 +0,60 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 925,45 1.880,93 çq1 q") +0,09 +0,25 _n Q/1 LiuicA i j, utuy i au JU i SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.209,65 -0,58 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.388,60 2.311,27 -0,18 +0,67 S&P 500, New York 1.197,44 -0,39 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.161,93 5.433,80 5.288,41 +0,47 -2,47 -1,40 CAC 40, Pariz 2.935,82 -1,62 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.994,00 929,0 2.098,49 -1,08 +2,40 -1,96 Nikkei, Tokio 8.741,16 +0,23 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.791,79 19.014,80 2.521,96 +0,39 -1,00 +2,66 Sensex, Mubaj 17.065,15 -0,20 / ITALIJA Četrtek, 22. septembra 2011 s politika - Danes težka preiskušnja glasovanja o Milaneseju Berlusconi vse bolj v kotu, a ne kaže, da bi se umikal Včeraj poklical k sebi Bossija, kasneje šel k Napolitanu in zbral vrh svoje stranke RIM - Včerajšnji dan je bil spet izredno vroč na italijanskem političnem prizorišču, kjer je predsednik vlade Silvio Berlusconi vedno bolj v kotu. Nanj pritiskajo opozicija, sodniki in tržišča, kjer je po znižanju bonitetne ocene državnega dolga včeraj prav šibkost italijanske vlade spet botrovala porastu obresti na javni dolg na 400 bazičnih točk v primerjavi z nemškimi obveznicami. Tudi iz krogov velikih bančnikov, indu-strialcev in komentatorjev na velikih dnevnikih se množijo pozivi Berlusco-niju, naj se umakne. Ekonomist Tito Boe-ri meni, da Italija zaradi njega plačuje na tržiščih dodatni davek »papi tax«, komentator dnevnika Repubblica Massimo Giannini pa ocenjuje, da nas njegovo vztrajanje na oblasti stane 50, 100 in morda več točk razlike na javnem dolgu, kar znaša milijarde evrov za obresti. Kaj pa Berlusconi? Kot kaže, namerava kljubovati vsem pritiskom in se pripravlja na novo težko preizkušnjo, ko bo danes poslanska zbornica s tajnim elektronskim glasovanjem odločala o aretaciji Marca Milaneseja, nekdanjega častnika finančne straže in nato tesnega sodelavca ministra Tremontija, v zvezi z afero P4. Prav včeraj se je Milanese suspendiral iz Ljudstva svobode. Če se kdo v večinski koaliciji želi znebiti Berlusconija, bi lahko izkoristil današnjo priložnost za parlamentarno zasedo. Berlusconi to dobro ve in je včeraj poklical k sebi Umberta Bossija. Srečanja so se udeležili še Alfano in Letta (LS), Cota in Zaia (Liga). Govorili so tudi o zadržanju poslancev Severne lige. Minister za notranje zadeve Maroni, ki ima v parlamentarni skupini številne somišljenike, ne prikriva, da je načelno naklonjen Mi-lanesejevi aretaciji. Na vprašanje novinarjev je včeraj sicer izjavil, da se bodo pokorili Bossijevi odločitvi in da bo stališče Lige eno samo. V tajnem glasovanju pa se lahko skrivajo takšne in drugačne pasti, ki bi utegnile zadati usodni udarec tudi Berlusconiju. Tega se dobro zaveda tudi opozicija. Bersani (DS) je Berlusconija pozval k dostojanstvu in takojšnjemu odstopu, še pred glasovanjem o Milaneseju. »Ne bi bilo dobro, ko bi do zamenjave vlade prišlo zaradi glasovanja o aretaciji sodelavca gospodarskega ministra.« Še bolj je desnico razburil Di Pietro z ugotovitvijo, da se v državi sproža socialni upor, vlada, ki nima več kaj povedati, pa je zabarikadirana v svojem zaklonišču. »Berlusconi naj takoj odstopi, preden pride do smrtnih žrtev,« je dejal in s tem izzval ogorčenje Capezzoneja (LS), ki ga je obtožil neodgovornega ne-tenja napetosti. Berlusconi se je sinoči tudi podal na Kvirinal. Potem ko je Napolitano v torek poklical na razgovor ministra Maronija ter načelnika Ljudstva svobode v obeh vejah parlamenta Cicchitta in Gasparrija, kar močno diši po poizvedovanju o trdnosti vlade in večine, je premier najbrž želel pokazati, da vlada še obstaja in dela. Tako naj bi predsednika informiral, da namerava na čelo Banke Italije postaviti dosedanjega podpredsednika Fabrizia Saccomannija. Premier naj bi tudi skušal pomiriti predsednika glede skomin Severne lige po se-cesiji, ki močno skrbijo Napolitana, in glede ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, ki jih vztrajno zahtevajo tržišča in socialni partnerji in so prav tako ena glavnih skrbi predsednika republike. Polemika o secesiji se kljub temu še ni polegla. Načelnik Severne lige v poslanski zbornici Marco Reguzzoni je včeraj dejal, da je volja suverenega ljudstva pomembnejša od predsednika republike. Ali Napolitano kaže Berlusconiju smer za umik iz politike? ansa lampedusa - V torek zvečer so prebežniki sežgali zbirni center Ostri spopadi med prebežniki, domačini in policijskimi agenti LAMPEDUSA - Na otoku Lampedusa so včeraj izbruhnili spopadi med prebežniki, večinoma Tunizijci, ki so protestirali zaradi slabih bivalnih razmer, in domačini, nakar je nastopila policija. Policisti so po poročanju tujih tiskovnih agencij prebežnike stisnili v kot ter jih začeli pretepati. Po zatrjevanju italijanskih virov pa naj bi agenti posegli, potem ko so priseljenci zagrozili, da bodo sežgali plinsko jeklenko na bencinski črpalki. Da bi se izognili udarcem, so številni prebežniki skočili s štiri metre visokega zidu, pri čemer se jih je nekaj poškodovalo. V spopadih pa je bilo ranjenih tudi nekaj policistov. Na Lampedusi so v zadnjih dneh vladale zelo napete razmere, saj približno tisoč prebežnikom iz Tunizije v skladu z dogovorom med Italijo in Tunizijo grozi vrnitev v domovino. Po vsej verjetnosti je to dalo tudi povod, da so nekateri prebežni-ki v torek zvečer sežgali zbirni center. Zaradi tega so priseljenci prenočili na odprtem na stadionu. Notranji minister Roberto Maroni je potrdil, da bodo Tunizijce v najkrajšem času vrnili v domovino. Včeraj so jih začeli prevažati z Lampeduse na vojaško oporišče v Sigonella na Siciliji. Na otok, ki leži bliže tunizijski kot italijanski obali, se je od začetka leta zateklo že kakih 48.000 prebežnikov, večinoma iz Libije in Tunizije. To sicer ni bilo prvič, da so v sprejemnem centru izbruhnili neredi, saj so prebežniki že večkrat izrazili nezadovoljstvo z razmerami in z dolgotrajnim čakanjem na premestitev v zbirne centre drugod po Italiji. Ruševine požganega zbirnega centra ansa Dokončno potrjen sindikalni sporazum, sklenjen 28. junija RIM - Sindikalne zveze Cgil, Cisl in Uil so s Confindustrio dokončno podpisale sporazum o sindikalnem predstavništvu in o zavezujočosti delovnih pogodb, ki so ga načelno sklenile 28. junija. Sporazum obsega devet točk. Ena osrednjih določa, da bodo podjetniške delovne pogodbe veljavne, če jih bo odobrilo podjetniško sindikalno predstavništvo z večino pooblastil. Delavci jih bodo lahko potrdili ali zavrnili na referendumu, ki ga je treba prirediti v teku 10 dni in ki bo veljaven le, če se ga bo udeležila absolutna večina upravičencev. Za določitev predstavniške teže sindikatov bodo prišla v poštev pooblastila delavcev, ki jih bo overovil pokojninski zavod Inps, a tudi periodične volitve sindikalnih predstavništev. Sicer pa bodo plače in delovne pogoje za delavce nekega sektorja določale vsedržavne delovne pogodbe, podjetniške delovne pogodbe pa bodo lahko urejale le tiste zadeve, ki jih bodo izrecno določale vsedržavne pogodbe. V tako določenih mejah bodo podjetniške delovne pogodbe lahko tudi spreminjale določila vsedržavnih. Sporazum so včeraj podpisali predsednica Confindustrie Emma Mar-cegaglia ter tajniki Cgil Susanna Ca-musso, Cisl Raffaele Bonanni in Uil Luigi Angeletti. Camussova je poudarila, da sporazum vsaj delno izjalovi 8. člen zadnjega vladnega varčevalnega paketa, ki krni določila 18. člena Statuta delavcev. Bonitetna hiša Moody's Fiatu znižala oceno TURIN - Bonitetna hiša Moody's je Fiatu znižala bonitetno oceno z Ba2 na Ba1. S tem je zaključila revizijo, ki jo je začela 26. aprila. Moody's meni, da je Fiat premalo prenovil svoje modele v odnosu do svojih konkurentov, za znižanje ocene pa se je odločil tudi zaradi finančne krhkosti Chryslerja, s katerim je zdaj Fiat tesno povezan. Direktor TG1 Minzolini vse bolj izoliran RIM - Direktor televizijskega dnevnika RAI TG1 Augusto Minzolini s svojimi uvodniki vse bolj odprto in pristransko brani vlado ter še zlasti premierja Silvia Berlusconija, po drugi strani pa vse bolj izgublja gledalce. Zaradi tega si je zaslužil opomin predsednika parlamentarne komisije za nadziranje RAI Sergia Zavolija, od njega pa sta se ogradila tudi predsednik RAI Paolo Ga-rimberti in generalna direktorica RAI Lorenza Lei. parlament - Nekdanja pornografska zvezdnica Cicciolina s pravico do poslanske pokojnine razburja javnost RIM - Nekdanja pornografska zvezdnica Ilona Staller oz. Cicciolina je znova razburkala italijansko javnost, a tokrat ne zaradi svoje golote, ampak zaradi pravice, da bo kot nekdanja poslanka lahko prejemala 3000 evrov bruto pokojnine mesečno. To pravico bo dobila 26. novembra, ko bo dopolnila 60 let. Cicciolina je v parlamentu v Rimu sedela med letoma 1987 in 1992 kot poslanka Radikalne stranke. Ze med volilno kampanjo je poskrbela za veliko razburjenja v javnosti, še posebej, ko se je pred parlamentom razkazovala z golim oprsjem. Na naslednjih volitvah leta 1992 ji je sicer spodletelo, prav tako pa ji ni uspel podoben podvig v domači Madžarski, kjer ji ni uspelo zbrati niti potrebnih 750 podpisov za kandidaturo. S tedanjim možem, ameriškim umetnikom Jeffom Ko-onsom, je ustanovila tudi »Stranko ljubezni«, ki pa večjih uspehov ni zabeležila. Pravico do t. i. »zlate pokojnine« ima v Italiji 2329 nekdanjih parlamentarcev. Nekdanji premier Romano Prodi bo prejemal celo tri pokojnine v skupni vrednosti 14.000 evrov na mesec. Še en nekdanji premier Giuliano Amato pa naj bi prejemal 9000 evrov mesečno. Cicciolina je zdaj glede pravice do te »zlate pokojnine« dejala, da je tak pač zakon o pokojninah par- Ilona Staller alias Cicciolina ansa lamentarcev in da če se kdo s tem ne strinja, naj ga spremeni. »Nič me ni sram za to, da naj bi prejela to pokojnino. Saj nisem nikomur nič ukradla. Da sem dobila sedež v parlamentu, sem trdno garala in med naporno kampanjo izgubila več kilogramov. To pokojnino sem zaslužila,« je dejala v enem od intervjujev. Visoke pokojnine nekdanjih parlamentarcev in državnih uradnikov, ki močno obremenjujejo državno blagajno, so kot rdeča cunja pred nosom razjarjenih sindikalnih združenj, ki jim vlada v Rimu obljublja zgolj zategovanje pasu. Ze več mesecev si z nekaterimi opozicijskimi strankami prizadevajo za odpravo privilegijev parlamentarcev, članov vlade, diplomatov in sodnikov. ustica - Sodišče Letalo žrtev napada PALERMO - Na potniškem letalu DC9, ki je 27. junija 1980 strmoglavilo v Tirensko morje blizu Ustice z 81 ljudmi na krovu, ni bilo nobene bombe. Postalo je tarča pravega vojaškega napada, pa naj bo z raketo ali z drugim orožjem, za kar nosita odgovornost tudi ministrstvi za obrambo in za prevoze. Tako je zapisalo pa-lermsko civilno sodišče v utemeljitvi razsodbe, s katero je minuli teden obsodilo omenjeni ministrstvi na izplačilo več kot 100 milijonov evrov odškodnine sorodnikom 81 žrtev tragičnega dogodka. Razsodba je že izzvala kritične reakcije vlade. Podtajnik pri predsedstvu vlade Carlo Giovanardi je dejal, da je razsodba neutemeljena, in napovedal vložitev priziva na prvostopenjsko razsodbo. družba - Obupana starša Po pravno pomoč, da bi odrasli sin zapustil domače gnezdo BENETKE - Po več neuspelih poskusih, da bi svojega 41-letnega sina prepričala, naj končno zapusti družinsko gnezdo, sta se zakonca iz Benetk v poslednjem poskusu, da doma spet zavladata mir in red, zatekla k pomoči odvetnika. Starša naj bi bila namreč že povsem izčrpana od skrbi za svojega odraslega sina, kateremu sta pripravljala obroke in prala perilo. »Ne zmoreva več. Moja žena trpi za stresom in je morala poiskati zdravniško pomoč,« je za medije potarnal oče, ki se je za pomoč obrnil na pravni oddelek italijanskega združenja potrošnikov (Adico). Kot je pojasnil, ima njun sin »dobro službo, a še vedno živi doma«. Ob tem zahteva, da mu starša pereta in likata oblačila in pripravljata hrano. »Vsekakor nima nikakršnega namena oditi,« je prepričan obupan oče. Kot pišejo mediji, naj bi bil sin poleg tega nagnjen k agresivnemu vedenju. Odvetnik, ki sedaj pomaga zakoncema, je pojasnil, da so njunemu sinu poslali pismo, v katerem mu svetujejo, naj v roku šestih dni zapusti hišo staršev, v nasprotnem primeru bodo na sodišču sprožili pravni spor. Poleg tega bodo odvetniki zaprosili sodišče, naj izda odredbo o zaščiti staršev pred sinom. Kot pojasnjuje Adico, se s podobnimi težavami sooča več sto italijanskih družin, ki bi se rade znebile svojih odraslih otrok. Zadnji par se je nanje obrnil pred dvema tednoma, potem ko so slišali za primer, v katerem je združenje uspešno prepričalo sina, da zapusti družinsko gnezdo. Po njegovem odhodu so starši zamenjali ključavnice. 6 Četrtek, 22. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu devin-nabrežina - Razprava na včerajšnji občinski seji o rebalansu proračuna Equitalia »požre« skoraj četrtino davkov domačih davkoplačevalcev Rozza (Skupaj-Insieme) opozoril na »izdatno plačevanje« uslug Equitalie - Bo Mare-Carso rešitev? Skoraj četrtino davkov, ki jih plačujejo občani devinsko-nabrežinske občine, si »prisvoji« izterjevalnica Equi-talia. Tako je med včerajšnjo občinsko sejo, namenjeno odobritvi rebalansa proračuna za letošnje leto, izračunal občinski svetnik opozicijske skupine Skupaj-Insieme Maurizio Rozza. Po podatkih občinskega odbornika za proračun Stefana Nedoha je Equitalia leta 2009 prejela za svoje usluge - izterjevanje davkov - 137 tisoč evrov, lani pa 185 tisoč evrov. »S tem denarjem bi lahko vzeli v službo štiri uslužbence in bi lahko sami upravljali urad za izterjanje davkov,« je ocenil Rozza. Odgovoril mu je občinski odbornik za osebje Fulvio Tamaro. Po pozdravu v slovenščini (»dober dan vsem.«) je spomnil, da pakt o stabilnosti onemogoča sprejemanje novih uslužbencev. Občina lahko le zapolni dosedanja delovna mesta, na primer ob upokojitvah, »a le v višini 20 odstotkov«: če se upokoji pet uslužbencev lahko občina sprejme v službo enega novega. Odbornica za davke Daniela Pal-lotta je pojasnila, zakaj tolikšen delež denarja devinsko-nabrežinskih davkoplačevalcev roma v blagajno podjetja Equitalia. Občina je leta 2004 podpisala konvencijo s takratno izterje-valno službo Uniriscossioni za izterjevanje davkov. V sporazumu je bilo zakoličeno tudi plačilo: 23 odstotkov izterjenih vsot (plus davek na dodano vrednost). Ko je Equitalia prevzela od Uniriscossioni izterjevalno službo, je ostalo plačilo nespremenjeno. Pallot-ta je ob tem omenila blagodejni učinek izterjevalnice v prvih dveh letih delovanja: leta 2005 je iztaknila za 500 tisoč evrov neplačanih dajatev, leto kasneje še za 100 tisoč evrov več. Podjetje Equitalia je bilo v žarišču včerajšnje občinske seje tudi zaradi spornih sporočil občanom o plačevanju davka na ohišnice. Zadeva se vleče že več kot leto. Številni občani so prejeli ukaz o plačilu davka na ohišnice, češ da gre za zazidljiva zemljišča (vrt okrog hiše), za katera morajo občani plačati davek na nepremičnine ICI. Vsote v višini več tisoč evrov so spravile marsikoga, predvsem starejše občane, v obup. Pritožili so se na občino, pred meseci je občinski svet - po ogorčenih protestih svetnika skupine Skupaj-Insieme Lorenza Corigliana - vzel zadevo v pretres, in ustanovil posebno komisijo, ki ima nalogo preveriti, ali so ohišnice res podvržene plačilu davka na nepremičnine, ali ne. Komisijo sestavljajo predstavnik občinskega davčnega urada, predstavnik urada občinske policije in predstavnik urbanističnega urada, preverjanju pa sledita tudi župan in občinski tajnik. Komisija je doslej opravila številne preglede ohišnic, za katere je podjetje Equitalia zahtevalo plačilo davka ICI. V vseh obravnavanih primerih pa je komisija ugotovila, da je bilo tolmačenje Equitalie zgrešeno in da so imeli občani, ki so se pritožili na občino, prav, je sporočil župan Giorgio Ret, ki je nakazal tudi alternativno možnost za drugačno izterjevanje davkov v prihodnosti: okoliške občine, sodelujoče pri projektu Morje-Kras bi lahko s konvencijo ustanovile skupno izterjevalno službo. Ta bi imela gotovo boljši stik z ozemljem in ljudmi, ki na njem živijo in bi se izognila napakam, ki jih zadnje čase ponavlja Equitalia. Rebalans proračuna je bil - kljub kritični točki izterjevalnice - odobren z glasovi desnosredinske večine, le-vosredinska opozicija pa je glasovala proti. M.K. Devinsko-nabrežinski občinski svet kroma devin-nabrežina - Vprašanje občinskega svetnika Veroneseja V Šempolaju »nova« šola Uprava bo (s prispevkom Pokrajine) uredila in razširila poslopje osnovne šole Stanka Grudna Tržaška pokrajina je že leta 2008 dodelila devinsko-nabrežinski občini 240 tisoč evrvo za preureditev in širitev poslopja osnovne šole Stanka Grudna v Šempo-laju. Minila so že tri leta, o kakem začetku del pa ni ne duha ne sluha. Zato je devin-sko-nabrežinski občinski svetnik Massimo Veronese (Skupaj-Insieme) vložil nujno vprašanje, da bi izvedel, »zakaj je začetek del v poslopju šempolajske šole v taki zamudi.« Nadalje je hotel izvedeti, »ali namerava občinska uprava še izpeljati preureditev šempolajske šole, ali pa je namenila denar za kakšno drugo šolsko strukturo.« Nazadnje je še vprašal, »ali namerava s tem v zvezi občinska uprava sklicati sestanek s starši otrok.« Med včerajšnjo občinsko sejo je Ve-roneseju odgovoril podžupan in odbornik za šolstvo Massimo Romita. Poudaril je, da sodi ureditev šolskih poslopij med »prioritetna dela občinske uprave.« Le-ta je nameravala že julija letos začeti načrtovalni Massimo Veronese kroma postopek, ki naj bi privedel do izdelave dokončnega posega za obnovo in širitev šolskega poslopja, da bi tako septembra začeli z načrtovanjem. Prav julija pa sta deželna šolska direktorica Daniela Beltrame in po- krajinska odbornica za šolstvo Adele Pino obvestila občinsko upravo, da je v teku reorganizacija šolskega ustroja in da je bil zato nadaljnji obstoj šempolajske osnovne šole pod vprašajem. Občinska uprava je bila zato prisiljena zaustaviti načrtovalni postopek, je pojasnil Romita. Ko je bilo pred kratkim jasno, da bo obstoj šempolajske osnovne šole že nadalje zagotovljen, je občinska uprava dala nalog arhitektu Danilu Antoniju, naj pripravi predhodni načrt za preureditev poslopja. Romita je še napovedal, da se bo občinska uprava v kratkem sestala s predstavniki staršev in didaktičnim ravnateljem Markom Jarcem, da bi izvedela za potrebe šole. Za sedanjo zamuda naj bi torej ne bila kriva občinska uprava, je podčrtal Romita. Veronese je bil po eni strani zadovoljen z odgovorom, opozoril pa je, da se priprave vlečejo že štiri leta in da bo šola prenovljena šele čez nekaj let. M.K. nabrezina Ferfolja predsednik komisije za prozornost kroma Devinsko-nabrežinski svetnik Prenove Adriano Ferfolja je novi predsednik občinske komisije za prozornost. Izvoljen je bil med včerajšnjo občinsko sejo. Predsedniško mesto komisije za prozornost pripada opoziciji. Le-ta je za predsednika izbrala predstavnika Prenove in Ferfoljo izvolila z glasovi svojih svetnikov (prisotni so bili svetniki skupine Skupaj-Insieme Edvin Forčič, Massimo Veronese, Lorenzo Corigliano, Maurizio Rozza in Walter Ulcigrai) medtem ko se desnosredinska večina ni izrekla o predsedniku. Po odobritvi rebalansa je občinska skupščina razpravljala o resoluciji svetnika Ljudstva svobode Giu-liana De Vite, ki je pozivala župana in občinski odbor, naj poseže pri pristojnem občinskemu funkcionarju, da bi le-ta zagotovil članom občinske civilne zaščite primerno protipožarno opremo. Resolucija je presenetila drugega svetnika Ljudstva svobode Fabia Erama, za katerega bi bilo res paradoksalno, ko bi morali občinski možje pozivati župana, naj ukaže funkcionarju nakup opreme za člane civilne zaščite. Vnela se je razprava, med katero so svetniki levo-sredinske opozicije potegnili z Era-mom ter ob tem izpostavili popolno neprimernost resolucije in očitali sicer odsotnemu De Viti politično nepoznavanje poslovanja skupščine. Župan Ret je razpravi prerezal niti: osvojil je dokument in napovedal da bo takoj posegel pri funkcionarju, da bi čim prej nabavil potrebno opremo. M.K. univerza - Rektor Francesco Peroni predstavil besedilo novega statuta Stare fakultete, zbogom Po novem le enajst večjih oddelkov - Vodilna vloga upravnega sveta - Mednarodna razsežnost Stare fakultete, zbogom. Če bo besedilo novega statuta obveljalo, bo Univerza v Trstu po novem imela le enajst oddelkov namesto dosedanjih dvanajst fakultet in sedemnajst oddelkov, prav tako se bo znižalo število članov upravnega sveta in akademskega senata, več članov bo tudi zunanjih in bodo morali pokazati visoko raven kompetentnosti in neodvisnosti. Gre za pravi kulturni izziv, kjer se želi premagati »univerzitetno strankokra-cijo«, ki je doslej preprečevala razvoj v interesu vseučilišča, ne pa kategorij, pasov in struktur, pri tem pa so k odgovornosti klicane vse komponente univerze. Tako je rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci v prostorih rektorata označil novi statut vseučilišča, ki sta ga, kot smo že poročali prejšnji teden, sprejela tako akademski senat kot upravni svet. Besedilo s spremembami, ki jih določa zakon o reformi italijanskega univerzitetnega sistema, je bilo sprejeto soglasno, kar je po Pe-ronijevih besedah znamenje zelo velikega čuta odgovornosti ter sad kohezije med komponentami študentov, docentov, raziskovalcev ter tehničnega in upravnega osebja. Vse to je zelo pomembno, saj je bilo treba premostiti vrsto čeri: upoštevati je bilo namreč treba celo vrsto državnih zakonov, nekaterih celo iz 30. let prejšnjega stoletja, poleg tega pa tudi zagotoviti dialog med komponentami univerze. Pri tem pa so bili na tržaški Rektor Francesco Peroni kroma univerzi očitno uspešni, saj so besedilo uspeli sestaviti in sprejeti v dobrih sedmih mesecih: delo se je namreč začelo februarja letos z izvolitvijo petnajstčlan- ske pripravljalne komisije, ki se je sestala 23-krat, poleg tega so o besedilu razpravljali še na zasedanjih vodstvenih organov in glavne skupščine. Končno je statut 21. julija priromal na sejo upravnega sveta univerze, ki ga je prvič vzel v pretres, nato ga je 13. septembra sprejel akademski senat, 15. septembra pa ponovno upravni svet. Tako so besedilo sprejeli pred 29. oktobrom, se pravi pred zapadlostjo roka, ki ga je določilo ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje. (Peroni je pri tem izpostavil, kako je bilo za oblikovanje dosedanjega statuta, ki je bil sprejet leta 1996, potrebnih kar pet let dela, ki ga je izvajala 120-članska komisija.) Zdaj bodo besedilo posredovali ministrstvu, ki bo imelo 120 dni časa, da se o njem izreče. Med novostmi, ki jih prinaša novo statutarno besedilo, je rektor Peroni poudaril mednarodno razsežnost in dejstvo, da se v središče pozornosti postavlja študenta. Prav tako se v novem statutu priznava oz. vrednoti sodelovanje vseh pri demokratičnem življenju vseučilišča ter pomen informiranja. Novo je tudi korenito zmanjšanje števila vodstvenih mest: akademski senat bo npr. tako namesto dosedanjih 27 imel le dvajset članov, število članov upravnega sveta pa se bo prepolovilo - od dosedanjih 22 jih bo imel le enajst, od katerih bodo štirje zunanji. Pri tem pa ne gre le za krčenje števila »foteljev«, ampak tudi za korenit razmislek o sistemu, saj bo tudi pomembno, kdo bo sedel v teh telesih: zato bodo za članstvo v slednjih lahko kandidirali vsi docenti, saj se ne bo gledalo več na dolžino delovne dobe oz. kariere, ampak na odgovorno prizadevanje, je dejal Peroni. Pri tem se bo spremenila tudi vloga obeh teles: akademski senat bo v bistvu postal posvetovalno telo, medtem ko bo vodilno vlogo prevzel upravni svet. Kot že rečeno, bodo na podlagi novega statuta tudi izginile stare fakultete. Univerza v Trstu ima trenutno dvanajst fakultet in sedemnajst oddelkov, po novem pa naj bi imela le enajst večjih oddelkov s pristojnostmi tako na področju didaktike kot znanstvenega raziskovanja. Striktno »tržaška« pa je novost, po kateri bodo direktorje oddelkov volili. (iž) / TRST Sreda, 7. septembra 2011 1 1 OBČINA TRST - Na menedžerski šoli MIB skupščina o območnem načrtu 2010-2012 Zaključiti projekte in nadgraditi sodelovanje Martini: Pomembna je participacija - Srečanje na pobudo občinske odbornice Laure Famulari Občinska uprava namerava tudi na socialno-zdravstvenem področju delovati in sprejemati odločitve v sodelovanju z vsemi udeleženimi subjekti. V tem smislu namerava nadaljevati in zaključiti vse projekte, ki so se začeli v okviru območnega načrta 2010-2012 v socialno-zdravstvenem okraju 2.1 (ki sovpada s tržaško občino). Ta je startal lani na osnovi programskega sporazuma, ki so ga podpisali septembra lani. Občinska uprava bo v tem smislu nadaljevala z doslej opravljenim delom, na novo sprožila nekatere projekte in tudi ponovno odprla tematska omizja na strateških področjih. To je izšlo s skupščine, ki je bila včeraj popoldne v veliki dvorani me-nedžerske šole MIB na pobudo občinske odbornice za socialo Laure Famulari. Namen srečanja je bilo pobliže spoznati vse dejavnike, ki sodelujejo v mreži v okviru območnega načrta, pa tudi nakazati smernice, ki jim namerava slediti nova občinska uprava na socialno-zdravstvenem področju. Poleg tega so na zasedanju tudi pregledali smernice deželne uprave, ki bodo veljale za območne načrte v obdobju 2013-2015. Skupščino je uvedla tržaška pod-županja Fabiana Martini, nato jo je vodila in povezovala odbornica Famulari. Srečanja so se namreč udeležili pred- Skupščina je bila v veliki dvorani menedžerske šole MIB (levo). Desno: gostiteljici podžupanja Fabiana Martini in občinska odbornica Laura Famulari (na skrajni desni) kroma stavniki sodelujočih subjektov, ki so predstavili svojo dejavnost in delo v okviru območnega načrta. Teh subjektov je skupno 96. Med njimi so pravosodno ministrstvo, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, zdravstveno podjetje in podjetje za zdravstvene storitve, podjetje za ljudske gradnje Ater, zavod Itis, združenja prostovoljcev, socialne zadruge, fundacije in tako naprej. To je bilo v bistvu prvo srečanje z novo občinsko upravo, je povedala podžupanja Martini in poudarila pomen participacije in soodgovornosti pri upravljanju. Občinska uprava deluje od vsega začetka na tej osnovi, od prostorskega do prometnega načrta. Kar zadeva socialo in zdravstvo, je bila včerajšnja pobuda namenjena medsebojnemu spoznavanju in izmenjavi informaciji za nadaljnje uspešno delo v mreži oziroma nadgradnjo dosedanjega sodelovanja. Dosedanje delo je bilo vsekakor dobro, je nato povedala odbor-nica Famulari. Namen občinske uprave je zdaj ovrednotiti opravljeno delo, je dejala in dodala, da je občinska uprava potrdila štiri strateška področja oz. prednostne projekte območnega načrta. To so mladoletniki in družina, vključevanje psihično prizadetih v družbo in v delovni svet, pomoč fizično prizadetim in pomoč priletnim. A.G. Romano Prodi danes in jutri v Trstu Danes ob 19.30 bo tržaški župan Roberto Cosolini sprejel na županstvu profesorja, bivšega predsednika italijanske vlade in predsednika evropske komisije Romana Prodija, ki bo jutri v glavni dvorani Univerze sodeloval kot predavatelj na posvetu o ekonomiji in industrijski politiki. Župan Cosolini bo drevi izročil ugledni osebnosti občinsko priznanje. Odprtje sedeža sindikata Gilda Danes bodo ob 18.30 uradno odprli nov tržaški sedež avtonomnega učiteljskega sindikata in sindikata šolnikov Gilda na Goldonijevem prehodu 2. Ob tej priložnosti bodo spomnili na bližnji svetovni dan učiteljev, ki bo 5. oktobra, in na dva zakonska osnutka, ki ju predlagajo za ovrednotenje šolnikov. Pomorske povezave Prevozno podjetje Trieste Trasporti opozarja, da bo poletna pomorska povezava med Trstom, Barkovljami, Grljanom in Sesljanom delovala še do 9. oktobra. Ladja Delfino Verde pa se bo po poti ustavila še v starem pristanišču, in sicer pred skladiščem 26, da bi lahko vse več turistov obiskalo tržaški bienale. V obdobju od 6. do 9. oktobra pa bodo okrepili tudi avtobusno povezavo od Trga Tommaseo do starega pristanišča. Zaprtje dveh ulic Zaradi pobude Trg Evropa, ki se bo začela jutri, bodo danes ob 20. uri in do jutranjih ur zaprli za promet ulici S. Spiridione in Filzi. Od jutri tudi spremenjene avtobusne proge št. 4, 5, 17, 24, 28 in 30. SV. JAKOB - Volkswagen polo skušal izsiliti prednost, avtobus se mu ni mogel izogniti Avtobus v avtomobil, osem ranjenih Med ranjenimi šest potnikov v avtobusu, med njimi tudi nosečnica in otrok - Ranjen voznik avtomobila in deklica, ki jo je avtomobil oplazil - Niso v življenjski nevarnosti Levo mestni avtobus proge št. 1, desno avtomobil, kije izsilil prednost kroma Zdravniki so v rešilcih nudili pomoč ranjencem kroma Avtomobil je hotel izsiliti prednost, zavozil je v križišče pri Sv. Jakobu prav v trenutku, ko je privozil mestni avtobus. Trčenje je bilo neizogibno, posledice hude, a lahko bi bile še hujše. V nesreči se je poškodovalo osem ljudi, sedem potnikov v avtobusu in voznik avtomobila. Pet so jih prepeljali v katinarsko bolnišnico, tri, nosečnico in dva otroka, v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Njihovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Prizorišče nesreče je bilo križišče med ulico, ki pelje s Šentjakobskega trga proti mestu in Ul. del Rivo, ki se s Trga Puecher vzpenja proti Šentjakobskemu trgu. Po tej ulici je privozil črni volkswagen polo, v katerem se je peljal 33-le-tni M.Q., doma iz Čedada. Na koncu ulice bi se moral avto ustaviti, kot vozniku ukazujeta cestni znak pritrjen na bližnjem poslopju in beli opozorilni trikotniki na cestišču. A volkswagen polo se ni ustavil, je kake pol ure po nesreči potrdil poročnik tržaških mestnih redarjev Roberto Micor. »Bilo je ob 17.20,« se je spominjal Paolo Busatto, voznik mestnega avtobusa proge št. 1, soudeleženega v nesreči. Že četrt stoletja vozi avtobuse, še nikoli se mu ni zgodilo kaj takega, kot včeraj popoldne. V avtobusu je bilo kakih 25 potnikov. Po postajališču na Šentjakobskem trgu je avtobus odpeljal navzdol proti mestnemu središču. Hitrost je bila, zaradi komaj opravljenega postanka, nizka. Kljub temu šoferju ni uspelo ustaviti težkega vozila, ko je pred njim iz Ul. del Rivo, iz desne strani, privozil črni volkswagen polo. »Sploh se ni ustavil v križišču, kot bi moral, pripeljal je s precejšnjo hitrostjo,« je po nesreči pojasnjeval šofer avtobusa mestnim redarjem. Avtobus je udaril v levo bočno stran avtomobila. Ta se je obrnil, z zadkom oplazil 12-letno deklico, ki je prav takrat na prehodu za pešce prečkala Šentjakobsko ulico, treščil v dva obcestna droga na vogalu Šentjakobske ulice in Šentjakobskega trga, enega popolnoma podrl, drugega močno zvil in končal svojo vožnjo ritenski le nekaj centimetrov od izložbenega okna optike na vogalu. Vse se je odvijalo v hipu. Prav tako v hipu se je avtobus ustavil. Mnogi potniki so pri tem izgubili ravnotežje, številni od tistih, ki so stali, so padli dva, tri metre naprej. »Kar naenkrat sem se znašla na tleh,« je pripovedovala gospa Rosanna, potem ko so jo zdravniki pospremili v rešilec, da bi ji nudili prvo pomoč in izmerili krvni pritisk. »Priletnega potnika je vrglo na tla prav blizu moje kabine. Obležal je v nezavesti in si opomogel šele po prihodu reševalcev. Njega so med prvimi odpeljali v bolnišnico,« je pojasnjeval Paolo Busat-to. Zdravniki so ugotovili, da se je udaril v glavo, ni v življenjski nevarnosti. Med prvimi, ki je po nesreči stopil na avtobus, je bil njegov delovni kolega Fabio Buoncompagno, šofer avtobusa proge št. 10, ki je peljal prav za ponesrečenim avtobusom. »Mnogo ljudi je bilo na tleh, stokali so, bili so prestrašeni. Med njimi je bila tudi nosečnica, pa tudi eden ali dva otroka,« se je spominjal. Spomnil se je tudi deklice, ki jo je bil avtomobil oplazil med prečkanjem ceste. »Priskočili smo ji na pomoč, nekdo je prinesel stol, posedli smo jo nanj in počakali na prihod rešilcev hitre pomoči. Tudi ona je bila prestrašena,« je pripovedoval Buoncompagno radovednežem, ki so obkolili prizorišče ne- sreče. Bilo jih je kar mnogo, promet je bil pri Sv. Jakobu zaradi zaprte ceste dobro uro ustavljen. Na kraj so pridrveli trije rešilci hitre pomoči. Po moškemu, ki se je onesvestil v avtobusu, so odpeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo žensko v četrtem mesecu nosečnosti, da bi opravili potrebne kontrolne izvide. Z njo so odpeljali v Burlo še deklico, ki jo je bil oplazil volkswagen polo, in otroka v avtobusu. Pet potnikov so prepeljali v kati-narsko bolnišnico, na samem kraju nesreče pa so nudili prvo pomoč tudi nekaterim drugim potnikom; večinoma so bili prestrašeni, ne pa ranjeni. Med ranjenimi je bil tudi voznik volkswagen pola. Pospremili so ga v re-šilec, ga polegli, mu nadeli ovratnik za vrat, ker je dobil udarec v tilnik. Ko je videl mestne redarje, ki so voznika avtobusa in nekatere druge očividce spraševali po poteku nesreče, se je čudil, zakaj niso tudi njega vprašali, kaj se je zgodilo. A potek je bil tako jasen in vzrok na dlani, da bo zaslišanje voznika avtomobila zgolj formalno. Marjan Kemperle Beg z ukradeno vespo po Poti prijateljstva Pred dnevi so mestni redarji med nadzorom na hitri cesti želeli ustaviti vespo piaggio za redni pregled voznikovih dokumentov. Kazalo je, da se bo voznik ustavil pri agentih, ko je nepričakovano pospešil vožnjo in v naglici odpeljal dalje, redarji pa s sirenami za njim. Voznik motorja (z njim se je peljala še druga oseba) je zapeljal proti izhodu za Milje in svoj beg nadaljeval v smeri proti Dom-ju in dalje proti Boljuncu, kjer je naposled zavil na Pot prijateljstva. Ker je vožnja po stezi za avtomobil nemogoča, so policisti nadaljevali kar peš. V grmih so zagledali vespo, voznika in potnika pa od nikoder. Preverili so najprej, čigava je vespa in ugotovili, da je bila ukradena. Vrnili so jo lastniku, še prej pa so registrirali prstne odtise na njej. 1 8 Četrtek, 22. septembra 2011 TRST / RIBIŠKO NASELJE - V soboto na pobudo občine in nadzorništva Dinozaver Antonio se simbolično vrača domov Odkrili bodo dinozavrov odtis iz umetne smole - Praznik Bela jadra in plava riba Z včerajšnjega srečanja na sedežu Fundacije CRTrieste kroma -/ - Na državnem konservatoriju G. Tartini v Trstu je iz violončela uspešno diplomiral Emanuele Panizon razred prof. Peter Filipčič Obema čestita Glasbena matica Dinozaver Antonio se simbolično vrača domov, v paleontološko najdišče v Ribiško naselje. Fosilizirane ostanke okostja največjega in najbolje ohranjenega italijanskega dinozavra, štiri metrskega primerka Tethysadrosa insularisa, ki je pred 85 milijoni let živel na območju današnjega Ribiškega naselja, hranijo danes v tržaškem na- RAZISKOVALCI Tudi slovenski in italijanski astronomi V petek, 23. septembra, bo tudi Tržaški astronomski observatorij sodeloval na prireditvi Noč raziskovalcev, ki vabi javnost, da pobliže spozna delo raziskovalcev. Temo Energija bodo astronomi in astrofiziki Observatorija in Univerze v Trstu razvili na krajših predavanjih (v okviru programa Pogovori/Conversazioni), ki se bodo zvrstila na Velikem trgu od 20.30 dalje. Tržaškim astronomom se bosta pridružila tudi kolega prof. Tomaž Zwitter in dr. Du-nja Fabjan z Univerze v Ljubljani in iz centra odličnosti Vesolje-SI, ki bosta v slovenščini predstavila dvojne zvezde in jate galaksij. Poleg tega pa bodo predstavljene teme od astronomije za vsakogar do življenja v vesolju, od temne energije do vesoljskih misij. V petek zjutraj bodo šole imele možnost virtualnega ogleda neba (Il cielo virtuale), ko bodo dijaki nižjih in višjih srednjih šol s pomočjo vrstnikov in izkušenih astronomov na podlagi realnih astronomskih podatkov izračunali temperaturo zvezd in premik Barnardove zvezde. Možni bosta dve polurni srečanji na Velikem trgu od 10.30 do 11.30. Za tiste, ki jih zanima tudi ogled in razlaga nočnega (nevir-tualnega) zvezdnatega neba, sta predvideni dve vožnji z ladjo Zeleni delfin ob 20.30 in 22. uri. Na ladji bodo astronomi tržaškega observatorija pomagali pri orientaciji po nočnem nebu s pomočjo poletnega trikotnika in vidnih ozvezdij, sočasno pa odgovarjali na vsakovrstna vprašanja prisotnih. Za šole in vožnji z ladjo je obvezna rezervacija do 21. septembra na tel. 040-224337 (med 9. in 13. ter med 14. in 17. uro), na dan prireditve pa pri info točki na Velikem trgu. Ostale informacije o teh in drugih aktivnostih v okviru tržaške Noči raziskovalcev je mogoče najti na spletni strani www.nottedeiricercatoritrieste.it. ravoslovnem muzeju v Ulici Tominz. Tako devinsko-nabrežinska občina kot deželno Nadzorništvo za varstvo arheološke dediščine in jamarsko društvo Flondar si že dalj časa prizadevajo, da bi primerno ovrednotili skoraj zapuščeno najdišče, kjer se med drugim nahaja gotovo še nekaj primerkov iz iste družine dinozavrov. Marca so najprej Kot v filmu: 2 kilometra na pokrovu motorja Opazil ga je, da odhaja z luksuznim avtomobilom bmw x6, ki je bil parkiran na dvorišču podjetja protivlomnih vrat v tržaški industrijski coni; ključi so bili v ključavnici, tako da se nepridiprav pri kraji sploh ni spotil. 57-letni uradnik pa se je pognal iz urada, se trdno oklenil pokrova motorja in na njem v prometu vztrajal cela dva kilometra, dokler ni tat popustil, ustavil avtomobil in peš zbežal. Takoj zatem pa je mobilna policija nepridiprava prijela in odvedla na kve-sturo. Gre za 23-letnega slovenskega državljana Marka Čečeljo. Nesreča v Ul. Battisti Včeraj je ob 8.10 v Ulici Battisti prišlo do hujše prometne nesreče. Avtomobil citroen berlingo in motor kawasaki sta vozila v smeti proti Ulici Carducci, ko je avtomobil nepričakovano zavil desno, da bi parkiral na pločniku, motor pa, ki je vozil za njim, se je vanj zaletel. Motorista, 34-letnega W.F. so nemudoma odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, saj si je hudo poškodoval vranico - včeraj se je nahajal v sobi za oživljanje. Mladoletni vandali Mladoletni smo in delamo, kar hočemo, je bil odgovor štirih mladostnikov - dveh petnajstletnikov in dveh osemnajstletni-kov - moškemu, ki jih je zasačil ravno med poškodovanjem klopi v Vili Engelmann: skakali so po klopeh in jih upognili, tako da so sedaj povsem neuporabne. Moški je poklical mestne redarje, ki so vandale identificirali. Kaže, da sta mladoletnika povzročila največ škode; oba so pospremili na policijsko postajo, kamor so jih prišli ponj starši. Vandalsko dejanje ju ( oz. njihove družine) bo drago stalo, saj bodo morali škodo poravnati. Tako je, tudi mladostniki nimajo dovoljenja delati vse, kar se jim zahoče. poskrbeli za ponovno odprtje najdišča, z ureditvijo fotografskih in informativnih pa-nelov ter z večjo Antoniovo maketo. V soboto pa pa bodo ob 11.30 predstavili javnosti še Antoniov odtis iz umetne smole, za katerega je poskrbelo tržaško podjetje Zoic s prispevkom Fundacije CRTrieste. 80 kilogramski odtis v dinozavrovi naravni velikosti bo odslej še dodatno obogatil najdišče: postavili ga bodo ravno na steno, kjer so ga našli pred sedemnajstimi leti. Predstavnik družbe Zoic je poskrbel še za presenečenje, saj bodo v najdišče v soboto namestili tudi model dinozavra s kostmi in kožo. Domači župan Giorgio Ret je opozoril na razcvet celotnega območja Ribiškega naselja, ki se je začel že z bonifikacijo Timave, nadaljeval pa se bo z novembrsko ureditvijo ladijskih privezov ter z vzporedno ureditvijo vabljive turistične destinacije. Ribiško naselje bo ob tej priložnosti zaživelo v tridnevnem prazniku Vele bianc-he e pesce azzurro (Bela jadra in plava riba), ki jo prirejata navtično društvo Laguna in Občina Devin-Nabrežina. Tridnevna prireditev bo minila v znamenju športnih in umetniških dogodkov, razstav, obiskov jam, posvetov in glasbenih ter kulinaričnih poslastic. (sas) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 22. septembra 2011 MAVRICIJ Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 12.10 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.58 Jutri, PETEK, 23. septembra 2011 SLAVOJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,7 stopinjE C, zračni tlak 1017,5 mb raste, vlaga 53-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. [12 Lekarne Do sobote, 24. septembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fenetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Čestitke Danes slavi EVA SCHEIMER okroglo obletnico rojstva. SKD Bar-kovlje ji čestita in ji želi same lepe trenutke v krogu vseh, ki jo imajo radi. U Kino AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Super 8«. ARISTON - 16.30 »The Eagle«; 18.30, 21.00 »Ad occhi chiusi«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »I Puffi 3D«; 16.35, 19.10, 21.45 »The Eagle«; 16.30, 19.00, 21.30 »Crazy stupid love«; 16.35, 19.20, 22.05 »Super 8«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Box office 3D«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Kung fu Panda 2«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Contagion«. FELLINI - 16.45 »Kung Fu Panda 2«; 18.45, 20.20, 22.00 »Cose dell'altro mondo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Terraferma«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »This is England«. KOPER - KOLOSEJ - 20.20, 22.15 »Brez po-vratka 5 - 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Johnny English 2«; 17.00 »Prvi maščevalec - Stotnik Amerika«; 16.10, 18.15 »Smrkci 3D«; 19.30, 21.50 »Super 8«. KOPER - PLANET TUŠ 15.50, 18.15 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 16.15 »Smrkci (sinhr.)«; 20.35 »Brez povratka 5 -3D«; 20.15 »Ta nora ljubezen«; 18.35, 20.50 »Oskrbnik«; 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40 »Johnny English 2«; 16.10, 18.40, 21.10 »Prijatelja samo za seks«; 15.00, 16.40, 18.25 »Medvedek Pu (sinhr.)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Contagion«; Dvorana 2: 16.40, 20.30 »I Puffi 2D«; 18.30, 22.15 »I Puffi 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il debito«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Crazy, stupid, love«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.10 »The Eagle«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.00 »I Puffi - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »Super 8 (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.10 »Crazy, stupid, love«; 22.15 »Contagion«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.15 »Carnage«. H Šolske vesti SLOV.I.K. - Ekstra! Delavnice za dijake vseh razredov višjih srednjih šol v Trstu. Rok za prijavo: 23. september. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530.412. @ Izleti SPDT prireja v nedeljo, 25. septembra, avtomobilski izlet na Učko. Zbirališče ob 7.30 pri cerkvi v Bazovici. Predvideno je 5 ur hoje, obvezna planinska oprema in pohodniške palice. Za prevoz bo na razpolago tudi društveni kombi. Informacije in rezervacije mesta v kombiju na tel. št. 040226616 (Walter) ob urah obedov. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 1. oktobra, celo- dnevni izlet v domovino Prosecca z obiskom kleti, kosilom in obiskom gradu Castelbrando. Info in prijave na www.onav.it,trieste@onav.it ali tel. št. 333-4219540 (Luciano), 340-6294863 (Elio). ROMANJE V PADOVO V soboto, 8. oktobra, bomo poromali v Padovo. V baziliki sv. Antona bomo imeli sv. mašo, nato pa ogled vsega, kar spominja na svetnika. Šli bomo h kapucinom, kjer je živel in umrl svetnik Leopold Mandič. Po kosilu bomo obiskali še kraje v okolici Padove, ki spominjajo na sv. Antona: Camposampiero in Pa-dova Arcella. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja 9. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Podrobne informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. 0 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Rižarna v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik: torek 10-12, petek 16-18. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v petek, 23. septembra, ob 20. uri v Fin-žgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Hrup za odrom«. Izvaja Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Režija Helena Pertot. V KULTURNEM DOMU NA PROSEKU bo v petek, 23. septembra, ob 20.30 okoljevarstvenik Roberto Giurastan-te spregovoril o uničenju okolja in ekomafijah na Tržaškem in predstavil svojo knjigo Tracce di legalita. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na voden obisk razstave pop umetnosti »Čudoviti POP« v nedeljo, 25. septembra, v Piran. Info: 040-2602395, 338-3476253. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30 na večer »Z burjo v jadrih«. Janko in Mitja Kosmina, oče in sin, olimpijska prvaka v jadranju, v pogovoru z novinarjem Petrom Verčem. Na ogled bodo tudi fotografije o Barko-vljanki Miloša Zidariča. IH Osmice DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! OSMICO je v Borštu št. 57 odprl Za-har. Tel. št.: 040-228217. Darujte za / ŠPORT Četrtek, 22. septembra 2011 9 Bambičeva galerija vabi V soboto, 24. septembra 2011, ob 20.30 na odprtje likovne razstave akademske slikarke Ani Tretjak Kdo smo. Predstavitev: Magda Jevnikar AD FORMANDUM prireja tečaje: splošno knjigovodstvo, 60 ur - razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij, knjiženje postavk v bilanci; uspešna komunikacija, 33 ur -namenjen malim kmečkim podjetnikom, ki želijo povečati vidljivost podjetja; tipični menuji, 72 ur - sestava jedilnih listov ob upoštevanju sezonskih proizvodov, jedi iz bogate enogastro-nomske tradicije teritorija, praktične vaje v kuhinji, izbira vina za vsako jed; tehnike vinarstva, 50 ur - od grozdja do mošta, način stiskanja, tehnologija v rabi, kakovostni pregled grozdja; vinogradništvo, 64 ur - upravljanje vinograda, tipologija terena, tehnike priprave in obdelave zemlje, načini vzgoje trte in ostale tehnike za pravilno vzgojo trt. Informacije na sedežu v Trstu, Ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.eu. ELIC-UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI za otroke sporoča, da se začenja tečaj »Ročno izdelan strip in digitalna obdelava«, predvidoma ob torkih, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 040-2602395, 3383476253. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da so brezplačni popoldanski in večerni tečaji slovenščine vseh stopenj in konverzacije na voljo še septembra. Tečaji bojo potekali tako v prvi kot v drugi polovici meseca, in sicer na prostem na Stadionu 1. maja (ŠZ Bor), ob slabem vremenu pa v prostorih KD Škamperle na Vrdelski cesti 7. Prijave: od 17. do 19. ure v tajništvu ustanove v Ul. Valdirivo 30, tel. 040761470, izven uradnih ur 338-2118453 ali pa direktno na Stadionu 1. maja od ponedeljka do četrtka od 18. do 19. ure. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča vsako sredo, od 18.30 do 20. ure. Vabljeni. JOGA PRI SKLADU MITJA ČUK: v novem središču, na Repentabrski 66, se bo v oktobru pričel tečaj joge. Ob torkih 19.30-21.00; ob četrtkih 18.30-20.00. Če bo dovolj prijav tudi ob ponedeljkih zjutraj: 9.00-10.30. Informacije in prijave: Sklad Mitja Čuk 040-212289 ali 3490981408 (Bruna). KRUT obvešča, da so za jesensko bivanje v zdravilišču Strunjan na razpolago še tri mesta. Informacije: Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj kitare za malčke in manj mlade. Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 338-7438682. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi učence osnovne šole in otroke, ki obiskujejo vrtec, da se ji pridružijo ob ponedeljkih od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT sporoča, da so odprti vpisi na tečaje likovne umetnosti prostega časa, ki se bodo odvijali ob torkih ter da se začenja akademsko leto 2011-12 s tečaji likovno-umetnostne vzgoje »Gledati, razumeti in ustvarjati Umetnost« (risanje, slikanje, kompozicija, zgodovina umetnosti itd.), ki bodo ob torkih in sredah. Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 040-2602395, 333-4784293. MEŠANI PEVSKI ZBOR SEŽANA vabi k sodelovanju člane in članice. Najbolj zaželeni so tenoristi in bari-tonisti, enako povabilo pa velja tudi za članice. Vaje potekajo vsak torek ob 20. uri v Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani. Informacije: 00386-41952966. ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da bo prva pevska vaja v sezoni 2011/12 danes, 22. septembra, ob 20.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Gropadi. Vabljeni predvsem novi pevci in pevke! BIVŠE ROKOMETAŠICE IN ROKOME-TAŠI AŠK KRAS! Ob priliki 50. obletnice društva ste vsi, ki ste kdaj igrali v naših ekipah, toplo vabljeni na šport-no-prijateljsko srečanje v petek, 23. septembra, ob 19.30 v zgoniško telovadnico. Za informacije: 347-7322446 (Klara) in 335-5836993 (Igor). CCYJ, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, vabi ob 19.30 na konferenco: 23. septembra: Enotnost našega organizma; 30. septembra: Vis medicatrix naturae, vabilo k študiju zdravilnih rastlin. Info: 333-4236902, 040-2602395. JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suh-ljadi na jusarskih površinah KO Treb-če v sezoni 2011/12 v petek, 23. septembra, od 17.00 do 19.00 v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. MOPZ SV. JERNEJ Z OPČIN vabi na koncert, ki bo v petek, 23. septembra, ob 19. uri na dvorišču Linčeve domačije v Rodiku. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure: 28. septembra: »S papirjem ustvarjamo«, »Naravne barve«; 23. in 30. septembra: »Kreativna škatla«, »Majhne živalice s pon-ponov«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabita v svoje vrste tudi nove člane, vaje vsak četrtek v Štalci v Šempolaju. Za učence 1., 2. in 3. razreda osnovne od 16. do 17. ure, za 4. in 5. razred in srednjo šolo od 17. do 18. ure. PRAVLJIČNA URICA PRI SKD IGO GRUDEN bo v soboto, 24. septembra, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Maja Razboršek. Vabljeni vsi najmlajši. SKD S. ŠKAMPERLE, SKD LONJER-KATINARA IN SKD I. GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih osnovnih šol. Prvo informativno srečanje bo v soboto, 24. septembra, ob 11.00 v prostorih SKD Slavko Škamperle (Stadion 1. maja) z mentorico Patrizio Jurinčič ter v prostorih SKD Ivan Grbec (Ul. di Servola, 124) z mentorico Božo Hrvatič. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV - BAZOVICA 2011 V nedeljo, 25. septembra, bo na programu mednarodni odbojkarski turnir v moški konkurenci za Pokal bazoviških junakov. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PRO-SVETA obveščata, da se v nedeljo, 25. septembra, začenja 14. Gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Pet princesk na zrnu graha«. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Abonmaje vpisuje od ponedeljka do petka urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 040-370846. VZPI - ANPI TRST vabi k udeležbi na manifestacijo, ki bo v nedeljo, 25. septembra, v Ampezzu ob obletnici nastanka edine svobodne partizanske republike v Italiji. Vpisovanje do napolnitve razpoložljivih mest na tel. št. 040661088 (Ul. Crispi - pon., sreda, pet.), na sedežu v Miljah in na 040-228896, 328-8766890 in 360-588526. Odhod z Opčin ob 6.30 in ob 7.00 s Trga Oberdan. Vabljeni! AŠD MLADINA obvešča, da se bodo v oktobru ob ponedeljkih pričeli tečaji v bivšem občinskem rekreatoriju v Križu, št. 441: »Hip hop in breakdan-ce« za osnovnošolce 16.30-18.00, za srednješolce in višješolce 15.00-16.30, tel. 329-9751782; »Trebušni ples« 18.30-19.30, tel. 333-5663612; »Belly gym« 10.00-11.00, tel. 333-5663612. Poskusna vaja za tečaje bo v ponedeljek, 26. septembra ob navedenih urnikih. »Tai chi chuan« vadba se bo pa odvijala ob četrtkih, 19.30-21.00, tel. 349-3136949. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 26. septembra. Toplo vabljeni tudi mladi pevci! ŠC M. KLEIN - »Tečaj za nosečnice v bazenu« se bo začel 13. oktobra, od 10.00 do 11.30. Informativno srečanje 26. septembra ob 10.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8; »Glasbena delavnica« ob sredah od 16.30 do 17.20. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 16.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Slovenski ABC«, tečaj za otroke od 4 do 6 let ob sredah od 17.30 do 18.20. Učili se bodo s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 17.00 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Acquafitness«, primeren tečaj za vse starosti. Urniki: torek 19.3020.10 in 20.15-20.55; četrtek 19.3020.10 in 20.15-20.55. Prvo srečanje bo 6. oktobra; »Tečaj za dojenčke v bazenu« od 1. do 18. meseca ob petkih od 10.00 do 10.45 in sobotah od 10.00 do 10.45 ter od 10.45 do 11.30, od 18. meseca do 4. leta ob sobotah v dvojni izmeni od 17.00 do 17.45 in od 17.45 do 18.30. Začeli se bodo 14. oz. 15. oktobra; »Slovenščina za odrasle«, informativni sestanek za začetnike in nadaljevalce 26. septembra ob 19.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.). Prijave in informacije za vse tečaje na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra, na stadionu 1. maja: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, tel. 04051377, urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 328-2733390 (Petra). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje Spoznati ponudbe, ki jih nudi okrožje (mreža) in jih uporabiti, v torek, 27. septembra, ob 17.30 v dvorani Baroncini - Ul. Trento 8. Govorila bo dr. Maria Grazia Cogliati Dezza, direktorica drugega zdravstvenega okrožja. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latino-ameriških in skupinskih plesov. Informativni sestanek bo v sredo, 28. septembra, ob 20. uri v mladinskem krožku v Dolini. Toplo vabljeni! AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra, ob 20.30. Informacije na tel. 335-5316286 (Veronika). 60-LETNIKI OBČINE DOLINA se dobimo v petek, 30. septembra, ob 20. uri pri Brunotu v obrtni coni Dolina, da skupaj organiziramo naše praznovanje. S Poslovni oglasi PEKARNA-SLAŠČIČARNA IŠČE prodajalko/ca. Ponudbe: e-mail pekarna.slascicarna@gmail.com V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem poslovne prostore. Tel.: 348-8136866 NATIVITAS 2011 - deželno zborovsko združenje USCI sporoča, da se lahko zainteresirani zbori prijavijo na 11. božično zborovsko revijo Nativitas do 30. septembra. Vse informacije so na razpolago v uradih ZSKD ali na tel. št. 040-635626. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica obveščata, da so odprti vpisi za glasbeno šolo. Informacije na tel. št.: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe od 20.30 dalje. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 30. septembra, 7. in 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden se bodo začeli v oktobru, 28 lekcij, enkrat tedensko po uro in pol, vpisovanje v Kavarni Gruden in v občinski knjižnici N. Pertot v Nabrežini. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja in plesa. Organizirajo baletne vaje (od 4. leta dalje), jazz balet (od 11 leta), balet in telovadbo za odrasle (brez omejitve) in novost letošnjega programa je balet z mamo (deklice, stare 3. leta osvajajo prve baletne korake s svojimi mamicami). Vpis poteka vse do 1. oktobra vsak ponedeljek med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (Službeni vhod) v Sežani. Informacije: 00386-41-524 310 (Evgen Todor) in 00386-40-601 554 in 40-900091 (Maja Oblak). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra, na stadionu 1. maja: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040-51377, urad.bor@gmail.com. KK ADRIA - telovadba za odrasle vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra. Informacije na tel. št. 040-910339 (Pierina). SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da se bodo redni treningi v lonjerski telovadnici začeli v ponedeljek, 3. oktobra, ob ponedeljkih in četrtkih: od 17. do 18. ure - začetniki, od 18. do 19. ure -otroci/barvani pasovi, od 19. do 20. ure - odrasli. Info: 349-0861971. Več na www.shinkaikarate.it YOGA V ŠKC V LONJERJU se bo pričela v torek, 4. oktobra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). TELOVADBA V BAZENU v organizaciji MD Boljunec se bo pričela v sredo, 5. oktobra. Odhod društvenega kom-bija ob 9. uri iz trga v Boljuncu. Telovadba pod vodstvom strokovne vadi-teljice bo potekala ob sredah v bazenu s segreto morsko vodo v ankaran-skem centru dobrega počutja Adria. Število mest je omejeno. Vpisi in informacije na tel. št. 335-8045700 ali mdboljunec@gmail.com. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 8. oktobra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Divna Slavec, začetek 10. oktobra po naslednjem urniku: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.30-12.00; ponedeljek in sreda: 18.30-20.00. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040-327327, 340 4835610 (Anica), 00386-40285930 (Mateja). KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunja-nu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Mali oglasi PRODAM PEČ NA LES (caldaia a le-gna) staro 7 let. Tel. 040-211401 (v večernih urah). 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v tovarni kot skladiščnik išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. IŠČEM ZELENJAVO IN SADJE za prašiče. Tel. št. 348-3077185 LJUBLJANA - PRULE: dajem v najem opremljeno garsonjero dvema študentoma. Informacije tel. 00386-41388169. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 00386-51386397. PRODAM AVTO fiat 500. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO CFB, cena 1.200 evrov. Tel. št. 335-5387249. PRODAM beli in črni vinski mošt v dolinski občini. Tel. 328-3125531. PRODAM grozdje vseh vrst. Tel. št.: 040-821791. PRODAM kraško skrinjo z oreha. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM suha hrastova drva. Možnost razreza na 25-33 cm in dostava na dom. Tel. št.: 348-4438341. V BARKOVLJAH prodam štirisobno hišo na 1000 kv. m. zemljišča. Tel. št. 333-6194326. Prispevki V spomin na Iva Gregorettija daruje Sofija Škabar 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na dragega Pavla Ugrina daruje Alma Pertot 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na našega nepozabnega predsednika Pavla Ugrina darujemo pevci in zborovodja bivšega MePZ Milan Pertot 450,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na dragega nečaka Pavla Ugrina darujeta Ana in Ivan Buzečan 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na dragega nečaka Pavla Ugrina daruje teta Severina Buzečan 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na nečaka Rudija Škabarja daruje teta Zofka 50,00 evrov za otroški vrtec A. Fakina na Colu. ^ Preminil je naš dragi Marino Pertot Žalostno vest sporočajo žena Emy, hčerki Elisabetta in Maddalena, zeta Fabrizio in Fabio Pogreb bo v petek, 23. septembra. Pokojnik bo ležal v ulici Costalunga od 8.30; ob 11.00 bo sv. maša v cerkvi v Barkovljah. Trst, 22. septembra 2011 Pogrebno podjetje Zimolo Ciao, nono Giulia Ob boleči izgubi dragega očeta in nonota Marina izreka Maddaleni, Giulii in vsem svojcem iskreno sožalje Športno društvo Kontovel Predragi IVO, vedno boš v naših srcih. Bratje in sestri z družinami Franko, Karlo, Gabrijela, Vinko, Klara in Marko 1 0 Četrtek, 22. septembra 2011 TRST / prosek - Darilo ob 50-letnici Bralne značke Kako se nariše veter? »Malo si je treba izmisliti« Umetnik Bogdan Grom simbolično predal prvošolčkom slovenskih šol slikanico Pravljica o vetru Prvošolci slovenskih osnovnih šol v Italiji so včeraj dobili prav posebno darilo, ki jih bo popeljalo v magični svet branja. Ob svojem 50. rojstnem dnevu je društvo Bralna značka podarila vsem slovenskim šolam v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter v matici, ponatis slikanice Pravljica o vetru, ki jo je leta 1954 ilustriral uveljavljeni slovenski zamejski likovni umetnik Bogdan Grom. Zamisel za pobudo je dal umetnik, ki je v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije projekt tudi finančno podprl. Grom si je namreč zaželel, da bi slikanico ponatisnili, da bi jo lahko daroval vsem slovenskim učencem. In tako je tudi storil včeraj dopoldne na proseški osnovni šoli Avgusta Černi-goja, ko je simbolično predal knjige prvošolčkom šole Alojza Gradnika iz Repna, učencem prvega in drugega razreda šole Alberta Sirka iz Križa in seveda učencem vseh petih razredov šole Avgusta Černigoja s Pro-seka. Knjige bo dobilo dvajset zamejskih osnovnih šol od Milj do Špetra, v Sloveniji pa so jih prejeli že ob koncu prejšnjega šolskega leta. Zakaj pa je bila simbolična podelitev ravno na Proseku? Slikar in kipar Bogdan Grom se je pred triindevetdesetimi leti rodil v Devinščini pri Proseku, Avgust Černigoj pa je bil njegov dober prijatelj. Zaradi tega so se odločili, da bodo prvi knjige dobili proseški učenci. Knjige se predvsem malčkom vtisnejo v spomin tudi zaradi barvnih in zanimivih ilustracij. Zamejskim prvošolčkom se bo tako vtisnila v spomin tudi Pravljica o vetru, saj Grom z enostavnimi risbami zelo veliko pove. V knjigi je ilustriran poredni veter, ki čevljarju odnese moko, a tudi priden veter, ki prinese vedno kaj novega. Kako pa se nariše veter? »Si je tre- Pobuda je razveselila vse: tiste, ki so si jo zamislili in mlade prejemnike knjige kroma ba malo izmisliti«, pravi Grom. Slednji je za ilustracije Pravljice o vetru sledil besedilu, ki mu je narekovalo, kaj naj nariše. Grom se je ob koncu srečanja spomnil še na knjigo Franceta Bevka Spodobno se obnašaj, ki jo je pred leti ilustriral. V knjigi so bili nameč zapisani nekateri napotki o primernem obnašanju, Grom je otroke zato pozval, naj se podrejajo vsemu, kar jim je v korist in naj se ne »umivajo kot mačke«. Na včerajšnjem srečanju z ilustratorjem sta uvodoma prisotne pozdravili ravnateljica openskega didaktičnega ravnateljstva Marina Castellani in peda- goška svetovalka Zavoda RS za šolstvo Andreja Duhovnik Antoni. Umetnika je predstavil mladinski pisatelj in direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl, katerega so nekateri otroci že poznali, saj je bil gost openskega ravnateljstva na podelitvi Bralne značke maja letos. Srečanje je s porazdelitvijo knjig sklenila generalna direktorica Bralne značke Manca Per-ko. Učitelji pa so v zahvalo poklonili Gromu in ostalim gostom darilo, da bo umetnik o slovenskih šolah v zamejstvu prebiral tudi v New Yorku. Andreja Farneti nabrežina - Aktivno poletje godbenega društva Godbeniki ne počivajo Nastopi v Trstu, Sappadi in na Koroškem ter v Nabrežini in v Repnu - Glasbena šola odpira vrata Poletje je za mnoge čas dopustov in torej za daljši in zaslužen počitek. To pa že vrsto let ne velja za God-beno društvo Nabrežina, ki ravno v tem obdobju obogati svoje delovanje s številnimi nastopi in koncerti. Tudi letos so bile poletne obveznosti kar pestre in številne. Poleg nastopov ob praznikih sv. Roka v Na-brežini in v Repnu, ki postajata že tradicija nabrežin-ske godbe, je letošnje poletne mesece zaznamovalo lepo število priložnostnih nastopov in gostovanj. Prva priložnost za nabrežinske godbenike, da so zaigrali slovenske melodije in nastopali v narodnih nošah, tokrat v samem središču Trsta, je bila 4. junija v okviru Mednarodnega srečanja lovskih pevskih zborov. Mesec dni pozneje so se udeležili 10. Kmečkega praznika na Koroškem, kjer so bili gostje Skupnosti južnokoroških kmetov. To je bila posebna priložnost, da rojaki iz av- strijske Koroške spoznajo naše glasbeno in folklorno bogastvo. V nedeljo, 11. septembra, pa so veselo in ponosno skupino nabrežinskih godbenikov, oblečenih v narodne noše, občudovali v Sappadi. Godba je s korakanjem skozi vas in popoldanskim koncertom veselo obogatila vaški praznik, ki ga prirejajo ob vrnitvi govedi s planšarij v dolino, kar predstavlja v vseh gorskih vaseh veselo doživetje. September je tudi mesec, ko se ponovno odprejo šolska vrata in se začenja pouk. Isto se dogaja tudi v bivših prostorih nabrežinske klavnice, kjer ima sedež godba. Prav v tem mesecu se namreč prične glasbena šola, v kateri se lahko tako najmljaši kot starejši ljubitelji glasbe naučijo igranja inštrumentov. Godbeno društvo Nabrežina je na razpolago za vse podrobne informacije na številki mobitela 348-4203196. sv. jakob Praznično slovo od poletja V soboto bo na Trgu sv. Jakoba in v sosednjih ulicah prireditev Nas-videnje poletje (Ciao, ciao estate), ki jo prireja družbeno-kulturno združenje Triestina club San Giacomo s podporo 5. rajonskega sveta Sv. Jakob-Sta-ra mitnica in v sodelovanju s programom Habitat-Microarea pri Sv. Jakobu, klovn-zdravnikom Zero (Zefferi-no Di Gioia iz združenja Stella alpina onlus), godbo Refolo in župnijo sv. Jakoba. Pestro bo že od 10. ure, ko bodo na Trgu sv. Jakoba odprli sejem rabljenih stvari in drugih priložnosti. Od 15.30 do 16.30 bodo popoldan poži-veli klovn-zdravniki, od 18. do 19. ure pa bo Happy hour v bližnjih lokalih, ki bodo izobesili tržaško zastavo. Ob 18. uri se bo Pihalni orkester Marezi-ge sprehodil po šentjakobskih ulicah in dlje nastopil na trgu Sv. Jakoba, na ulicah Industria in Giuliani, na Trgu Puecher, na Ul. Della Guardia z zaključnim koncertom na trgu. Pobuda, ki želi obogatiti kakovost življenja v rajonu, se bo zaključila ob 21. uri. ob svetovnem dnevu miru - Na pobudo Odbora Danilo Dolci Mi verjamemo v mir Dijaki Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina poskrbeli za večkulturno srečanje na Borznem trgu več fotografij na www.primorski.eu Dijaki Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina so na Borznem trgu poskrbeli za večkulturno srečanje - Mi verjamemo v mir. Od tam so se tiho sprehodili do Velikega trga in nato še do morja, kamor so v spomin na vse, ki so življenje izgubili na poti v sanjsko Evropo, odvrgli cvet kroma Članica goriške Skupine 75 v Trstu Loredana Prinčič je znano ime v krajevnih fotografskih krogih. Gre za članico goriškega slovenskega fo-tokluba Skupina75, ki je s svojimi fotografskimi deli, pa tudi s svojevrstnimi umetniškimi instalacijami bila deležna pozitivnih ocen tako s strani publike kot s strani izvedencev in poznavalcev fotografske umetnosti. Z novo fotografsko zgodbo, ki ji dajejo pečat črno-bele fotografije, se bo Loredana Prinčič predstavila jutri ob 18.15 v galeriji Spazio d'arte del-la Bossi&Viatori assicurazioni (Ul. Locchi 19/A) v sklopu niza Trie-stefotografia. Goriška avtorica prihaja v Trst s kovčkom igrač; tako je namreč naslov »fotopripovedi«, ki je nastala v malo obiskovanem podstrešju. Gre za romantično fotografsko zgodbo, ki jo sestavlja deset posnetkov v črno-belem, v katerih avtorica pripoveduje dogodke daljnih in skoraj pozabljenih doživetij, ki so shranjena v njenem spominu; vsaka igrača hrani svojo zgodbo. Goriško umetnico in njeno ustvar-jalnostl bo predstavila umetnostna kritičarka Giuseppina Mastrovito, sicer izvedenka v informatiki in strokovnjakinja na področju kulturnih dobrin. Kovček z igračami bo na ogled do 23. oktobra. (VIP) Teden mobilnosti: tudi Margherita Hack Evropski teden mobilnosti se počasi izteka, danes pa bodo v avditoriju muzeja Revoltella (ob 18. uri) predstavili smernice, ki jih namerava občinska uprava udejanjiti na tem področju v obdobju 2011-2016. Predstavitvi dokumenta bo sledilo srečanje z astrofizičarko Margheri-to Hack, ki bo tokrat spregovorila o svoji veliki ljubezni do kolesarjenja. Izhodišče za pogovor bo izid svojevrstne avtobiografije La mia vita in bicicletta, ki je pravkar izšla pri založbi Edicicloeditore. Vsem, ki se bodo danes podali v službo s kolesom ali na vozičku, pa bodo na Borznem trgu ponudili kavo in rogljič. Roberto Giurastante jutri na Proseku V petek ob 20.30 bo gost Kulturnega doma na Proseku znani tržaški okoljevarstvenik Roberto Giu-rastante, predsednik Združenja Greenaction Transnational in italijanski glasnik mednarodne okolje-varstvene organizacije Alpe Adria Green, ki jo sestavljajo slovenske, italijanske in hrvaške nevladne organizacije. Giurastante se je ukvarjal s preiskavami, vezanimi na prekupčevanje z odpadki v severnem Jadranu, ki je potekalo v veliki meri prav v Trstu, ki je tako postal stičišče mednarodnih ekomafij. Giurastante in njegovi ožji sodelavci so naslovili številne prijave na Evropsko unijo in s svojimi prijavami stopili na prste marsikomu, ki je zasedal vodilna in obrobna mesta v krajevnih upravah in ustanovah; skupina okoljevar-stvenikov je doživela številne prijave zaradi obrekovanja. Kljub temu pa vztraja pri svojem delu. Giurastante je leta 2010 izdal knjigo Tracce di legalita, nekakšno avtobiografsko pripoved okoljevar-stvenika, ki se vrsto let bori proti pokvarjenemu sistemu, ki je spremenil Trst v eno izmed najbolj onesnaženih območij v državnem in celo evropskem merilu. Knjiga je pričevanje o povsem zamolčanem in prikritem katastrofalnem ekološkem stanju, ki so ga povzročile spletke med politiko, podjetništvom in organiziranim kriminalom. V petek bo Giurastante spregovoril o svoji knjigi, predvsem pa o eko-mafijah, sistemu odlagališč, javnih naročil in turističnih naselij na Tržaškem ozemlju. (PK) / KULTURA Četrtek, 22. septembra 2011 1 1 intervju - Veit Heinichen O pisanju, osebnem odkrivanju Trsta, slovenski književnosti ... Ko je prvič prišel v Trst, je že vedel nekaj stvari, veliko pa jih je odkril kasneje S Veitom Heinichenom sva se najprej na tržaškem Velikem trgu zgrešila za kake pol ure, zato pa sva se naslednji dan, na zadnjo julijsko soboto popoldne, ob pravem času znašla pred vhodom na bor-jač osmice Košuta v Križu, kamor me je povabil, da bi skupaj le posnela naslednji intervju, ki mi ga je bil obljubil kak dan poprej. Prvo na vrsti je bilo seveda 'rutinsko' vprašanje, in sicer o tem, kaj pisatelj počne v poletnem času. »Življenje se odvija s povsem različnim ritmom in z drugačno melodijo. V tem obdobju na vrtu pobiram paradižnike, bučke, paprike itd. Veliko se hodim tudi kopat. Kar se tiče dela in razmišljanja, pa ni opaznih razlik v primerjavi z drugimi letnimi časi. Če misli tečejo, jim slediš in delaš dalje.« Ustvarja pisatelj poleti več kot v ostalih letnih časih? »Glede pisanja nimam pravil. Vse je odvisno od stanja, v katerem se znajdem pri svojem delu. Zadnji dve poletji sem pisal, pisal pa sem tudi pozimi. Ne uspe mi namreč zaključiti knjige v nekaj mesecih. Po navadi me pisanje zaposljuje poldrugo leto. Če ne gre po načrtih, porabim zanj kar dve poletji. Poleti bi se najraje čim več časa kopal, letos pa sem bil na morju le trikrat. Pisanje pa seveda ni povsem merodajno, saj imam velikokrat obiske, katerim se moram posvetiti. Z njimi grem red-kokraj na plažo, saj si ne zaslužijo, da bi jih peljal na morje! (smeh)« Do katerega romana smo prišli? »Omislil sem si osmega, ki pa ga nisem še začel pisati. Nekaj zamisli je zelo konkretnih, druge so še bolj površne. Vse skupaj pa je odvisno od vsakdanjih težav, ki jih je treba reševati. Približujem se zasnovi novega romana, zasnova nato postane kot hobotnica, kateri se iz glave razvijajo lovke. Naredil sem tudi že cel kup raziskav na področju, o katerem bom pisal. Ne manjka mi zato 'surovina', ki pa se mora še kristalizirati in vzkliti.« Je protagonist vedno isti? »Oni mona, ki mu je ime Proteo? (smeh) Da, a ne nujno. Pred kratkim sem napisal nov exposé, v katerem se ne pojavlja. Nisem se pa še odločil, ali ga bom vanj vključil.« Pogovor prestavim drugam. Zanima me, kako se je razvijal Heinichenov odnos do Trsta. »Prvič sem bil v Trstu leta 1980 in seveda še nisem vedel, kakšna usoda me čaka. Tedaj sem mesto obiskal le nekaj dni, a o njem nisem veliko razumel. Nekaj pa je vselej ostalo v meni, podobno kot veliko stvari, ki jih nisem doumel takoj in sem si jih zato želel razumeti. Nato sem spoznal ljudi, ki so postali moji prijatelji. Na tržaškem matičnem uradu sem prijavljen od začetka devetdesetih, kljub temu, da sem bil tedaj še vozač. V Križu pa sem se ustalil na polovici devetdesetih.« Na vprašanje, zakaj je izbral Trst, se je Heinichen odzval z bučnim krohotom. »Na to vprašanje imam pripravljena vedno dva odgovora. Prvi se nanaša na Franca Basaglio in na vzrok njegovega delovanja v Trstu. Nemogoče je na- mreč zapreti vseh dvestodvajset tisoč Tržačanov, zato se med njimi počutim varnega. Drugi, resnejši odgovor pa utemeljujem z dejstvom, da sem otrok meje. Rodil sem se v bližini dveh meja, in sicer nemške s Francijo in Švico. Prepričan sem, da, kdor se rodi ob meji, prejme različno duhovno formacijo od tistega, ki se rodi v zaledju. Po trinajstih selitvah širom štirih različnih držav, predvsem iz službenih vzrokov - delal sem namreč kot založnik -, sem se ustalil v mestu, ki premore največ meja, sporov in protislovih, a tudi mostov med njimi. Je torej nek vzorec evropskega mesta.« Iz slednjih dobiva pisec najbrž večino svojega navdiha. »Če pogledamo, se je v Trstu književnost rojevala v veliko različnih jezikih. Izgleda, da je v Trstu nemogoče ne pisati. Kje se torej rojeva književnost? Tam, kjer so protislovja in kompleksnost. Nahajamo se v osrčju Evrope z veliko različnimi vplivi, ki so odličen 'dobavitelj' literarnih surovin in prvin.« Kdaj pa je začel Heinichen odkrivati literarni Trst? Najbrž že pred svojo dokončno preselitvijo ... »Pred svojim prvim potovanjem v Trst sem že vedel nekaj stvari, veliko pa sem jih odkril kasneje. V tistih letih sem v prevodu bral Sveva, Sabo, Joy-cea, nato mi je prišel v roke prevod pesmi Srečka Kosovela. Ta me je pritegnil, nato sem začel raziskovati dalje. Kosovel je izšel v lepi izdaji, opremljeni z li-tografijami Avgusta Černigoja, objavili pa so ga v tedanji Nemški demokratični republiki. Danes v nemščini obstajajo veliko boljši Kosovelovi prevodi. Tisti prevod je imel namreč premočan režimski pečat.« Heinichen, ki je zrasel v z železno zaveso razdeljeni Nemčiji, je z omembo nekdanje Nemške demokratične republike dal odlično izhodišče za obravnavo politično-ideološkega vprašanja tedanjih odnosov med obema Nem-čijama. »Vprašanje je zelo pomembno. Moja generacija je zrasla z zavestjo o dveh državah. Jasno je, Levo pisatelj v Trstu, desno pa naslovnica prevoda Kosovelovih del da je naš mladostniški politični idealizem temeljil na enakosti in družbeni pravičnosti. Ko smo odraščali, smo bili, seveda brez pravega znanja, prepričani, da je NDR najboljša država na svetu. Bili pa so to tudi časi generacijskega spopada. Naši očetje so se namreč rodili v času nacizma. Za leto 1968 smo bili premladi, a smo ga vseeno opazovali. Za nas zahodnjake pa lahko rečem, da se nas je veliko balo, ko so politiki z desne in leve, vključno z Willijem Brandtom, govorili o enotni Nemčiji. Skeptično smo gledali tudi na združitev Nemčije, predvsem zaradi časovnega poteka dogodkov. Zrastli smo namreč s strahom pred močno Nemčijo.« Najbrž pa je bila NDR tedaj vseeno nek svetilnik, vsaj za spekter nemške kulture na Zahodu (Bertold Brecht). »Da, seveda. Povedati pa je treba, da so na Vzhodu veliko stvari namerno prezirali. Če pogledate prevode, boste takoj opazili, da so besedila ponarejali, prav tako so s prevajanjem dobesedno uničevali izvirnike. To je karakteristika vseh režimov. NDR je zaradi ideološke sorodnosti z drugimi slovanskimi republikami - razen Jugoslavije, ki je bila sovražna - imela veliko stikov predvsem s poljsko in rusko književnostjo. Tedaj je namreč nemški zahod popolnoma ignoriral slovanske književnosti. Lojze Wieser iz Celovca se je podal v založniško avanturo, ko se je loteval takih podvigov in velikokrat tvegal bankrot. Drugi stik s slovensko književnostjo pa sem doživel zahvaljujoč se prav Lojzetu Wieserju iz Celovca, ki je danes moj veliki prijatelj. On je bil prvi, ki je prevedel veliko slovenskih avtorjev v nemščino. V Celovcu sva pred nedavnim imela dve uri trajajoče srečanje, na katerem sva predstavila slovensko književnost, pa tudi druge literarne izraze našega področja, od furlanščine do hrvaščine. Nekaj pisateljev je mojih dobrih prijateljev, denimo Aleš Šteger. Z njim se poznava že petnajst let. V založniški hiši Berliner Verlag, ki sem jo vodil, pa založništvo - Mednarodni festival Začela se je Revija v reviji: jutri dogajanje v Trstu V muzeju v Škocjanu se je sinoči začel 8. mednarodni festival Revija v reviji. Prireditvi ob 10. obletnici istoimenskega projekta je sledil prvi literarni večer, na katerem so med slovenskimi predstavniki nastopili Maja Novak ter Stanka in Primož Repar. Festival bo v prihodnjih dneh potekal še v Kopru, Sežani in Trstu, kjer bo jutri velik kulturni dogodek: v kavarni San Marco bo celodnevni re-vijalno-knjižni sejem, v popoldanskih urah pa več predstavitev in literarnih branj. Omeniti velja vsaj predstavitev dvojezične antologije Belo lebdenje med nama - Bianco levitare tra noi due, ki bo na sporedu ob 17. uri. Festival Revija v reviji poteka pod okriljem založbe KUD Apokalipsa in je v prvi vrsti namenjen tradicionalnemu delovnemu srečanju založnikov, obenem pa ponuja tudi literarne večere ter pogovore in okrogle mize. Na festivalu, ki bo potekal vse do 25. septembra večinoma na Pri- morskem in na Krasu, tudi letos pričakujejo okrog 70 urednikov, pisateljev in drugih kulturnih delavcev iz 14 držav. Letos bo več festivalskega dogajanja v Trstu, medtem ko bo v Ljubljani potekal le sklepni večer Festival po festivalu. V hostlu Celica bo prihodnji torek na sporedu literarni večer, glasbeno-literar-ni projekt Jureta Novaka in Uroša Buha ter koncert Marka Groblerja in Janeza Dovča. Med 30 literarnimi dogodki izstopa niz dogodkov, ki so jih poimenovali po zbirki Fraktal. Znotraj tega sklopa bodo med drugim predstavili tudi knjižne novosti založbe. Literarne dogodke bodo dopolnili z glasbenimi, med drugim z nastopom zasedbe iz Prage Mamapapa banda, ki bo jutri nastopila tudi v tržaški kavarni. Poseben festivalski sklop predstavlja revijalno-knjižni sejem (jutri tudi v Trstu); gostujoča založba bo Litera iz Maribora. poezija - Mednarodna srečanja V Sarajevu tudi Kravos in Osti V Sarajevu se jutri začenjajo mednarodna pesniška srečanja, ki jih v prestolnici Bosne in Hercegovine prirejajo v spomin na pesnika Izeta Sarajlica. Med preko dvajsetimi pesniki iz različnih evropskih držav, bosta tudi slovenski pesnik Marko Kravos in bosansko-slovenski pesnik Josip Osti. Sarajevska srečanja prireja Casa della poesia iz Salerna pod pokroviteljstvom italijanske ambasade v Sarajevu in v sodelovanju s številnimi partnerji (med njimi so na primer tudi slovenski PEN center in knjigarna Knulp ter Dom žensk iz Trsta). Posvečena so spominu na Izeta Sarajlica, sarajevskega pesnika, a tudi častnega občana Salerna in častnega predsednika tamkajšnje Hiše poezije. Prvič so potekala leta 2002, le nekaj mesecev po Sarajlicevi kroma smrti, ki je po koncu balkanskih vojn sanjal, da bi v Sarajevo pripeljal velika imena mednarodne pesniške scene. Od petka do nedelje bodo v Sarajevu na sporedu številna pesniška branja, predvajali bodo razne filme in tudi nekatere video poklone pokojnemu pesniku; na ekranu bo mogoče prisluhniti spominom Margaret Mazzantini, Predraga Matveje-vica, Errija De Luce in drugih. smo objavili tudi nemški prevod Nekropole Borisa Pahorja.« Od ene meje k drugi. Kako gleda Veit Heinichen na postopno odpravljanje meja v našem prostoru? »Kdor se je rodil ob meji, je bil vedno tihotapec. Ko je padla ta meja, smo zadihali. Tedaj sem napisal dolgo reportažo o prelomnem dnevu na Fernetičih in Škofijah. Prevedli so jo v veliko jezikov. 1. julija 2013 naj bi v evropske povezave vstopila tudi Hrvaška. Meje so razdelile družine, prijatelje, narode, zemljišča, polja, skratka vse skupaj. Mej nismo naredili sami, določili so jih ob pogajalskih mizah. Ko govorimo o Evropi, smo lahko le zadovoljni, da ne vidimo več obrazov carinikov, ki so povsod po svetu enaki. Vsi imajo univerzalno formacijo.« Kako pa Heinichen gleda na vlogo Slovencev in slovenstva v Evropi? »Poudaril bi rad, da nerad govorim o manjšinah in večinah, saj se ti dve besedi velikokrat zlorabljata. Slovenski narod in Slovenija sta majhna, tako da prideš iz njunega središča na tuje v malo več kot pol ure. Z zaskrbljenostjo gledam današnji slovenski politični položaj. Bojim se, da Slovenija vse bolj drsi v nacionalizem, ki jo ne bo peljal naprej. Veliko upanje polagam v demokratične sile. Nisem pa velik optimist. Slovenski prijatelji iz Ljubljane pa so kljub vsemu večjezični, vsi govorijo bolj kot sijajno angleščino. Zelo sem zadovoljen, da je veliko literatov, ki s književnostjo skrbi za razvoj slovenskega jezika. V mislih imam predvsem že omenjenega Aleša Štegerja in Draga Jančarja.« In še zadnje vprašanje za Heinichena. Kako se je v nemško govorečem prostoru razvila podoba Trsta, potem ko ga je pisec kot protagonista vključil v lastne kriminalke? »Živim tu, zatorej tega ne vem. (smeh)« Primož Sturman V Celovcu Strogo geometrično V Muzeju moderne umetnosti Koroške (MMKK) v Celovcu bo od danes na ogled 15 sodobnih postavitev geometrično abstraktne minimalistične umetnosti. Razstava z naslovom Strogo geometrično bo do 20. novembra ponudila pregled nad veliko raznolikostjo današnjih smeri znotraj kon-struktivističnega spektra. Predstavljena bodo tudi dela koroške Slovenke Zorke L-Weiss.MMKK je osrednji razstavni prostor dežele avstrijske Koroške za sodobno ustvarjalnost. Direktorica ustanove in kuratorica razstave Christine Wetzlinger-Grundnig je zbrala 15 sicer heterogenih umetnikov iz Avstrije, Nemčije in Španije. Izbor se osre-dotoča na aktualna dela, ustvarjena s pomočjo različnih medijev. Razstavo Strogo geometrično v osredjih prostorih MMKK dopolnjuje inštalacija umetnic Eve Pau-litsch in Ute Weyrich v Grajski kapeli muzeja. Kot osnovni material za inštalacijo sta umetnici uporabili zasebne video posnetke z mobilnih telefonov mladih in jih vključili v svoje delo kot osebna pričevanja o aktualnem zaznavanju resničnosti. (STA) 12 Četrtek, 22. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / ZNANSTVENO SREČANJE - V soboto v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine Posvet Hadriatica želi zgraditi mostove med Reko in Trstom Italijanski in hrvaški strokovnjaki bodo analizirali arhitekturno in umetniško podobo obeh mest Kaj imata skupnega arhitektonski podobi Trsta in Reke? Kakšne sledi sta na prehodu iz 19. v 20. stoletje v obeh obmorskih mestih pustili arhitektura in umetnost, ko sta Trst in Reka bili pristanišči istega cesarstva? Na ta in podobna vprašanja bo skušal odgovoriti znanstveni posvet Hadriatica 2011, ki bo v soboto potekal v konferenčni dvorani Gradske viječnice na Reki. Zamisel zanj sta dala nadzornika za kulturno in spomeniško varstvo Furlanije Julijske krajine oziroma Reke, Luca Cabaur-lotto in Željko Bistrovič. Kot sta pojasnila na včerajšnji predstavitvi (v torek so posvet, ob prisotnosti županov obeh mest, že predstavili na Reki), se dogodek uvršča v Dneve evropske kulturne dediščine, ki si jih je leta 1991 zamislil Svet Evrope, da bi med prebivalci širil osveščenost o bogati kulturni raznolikosti celine. Cilj študijskega dne, ki se ga bodo udeležili predavatelji in slušatelji iz obeh mest, je ravno zbližati poznavalce kulturne dediščine in poiskati nove oblike sodelovanja. Massimo De Grassi s tržaške univerze je poudaril, da gre za prvo tovrstno akademsko soočanje med reško in tržaško univerzo. Struktura posveta je »dvoglasna«: posamezne teme bodo osvetlili iz dveh različnih zornih kotov, tržaškega in reškega. Govor bo na primer o sledeh, ki so jih v obeh mestih pustili razni stili in arhitekti, o sorodnostih in razlikah obeh monumentalnih pokopališč ali prostorskih načrtov. Posveti predstavljajo končno postajo nekega procesa, lahko pa tudi nov začetek, je bilo slišati na včerajšnji predstavitvi. Caburlotto in Bistrovič upata, da bodo tovrstna srečanja postala tradicionalna in že razmišljata o prihodnjih temah: nastanku in razvoju obeh pristanišč, primerjavi med zaščitnimi normami na področju kulturne dediščine ... Včerajšnje predstavitve se je udeležil tudi občinski kulturni odbornik Andrea Mariani, ki je prepričan, da je sedanje zgodovinsko obdobje posebno naklonjeno spoznavanju teritorija, ki nas obdaja: skupnega teritorija z veliko tradicijo. Prepustimo se radovednosti, je bil od-bornikovo vabilo. Sobotnega posveta Hadriatica 2011 naj bi se udeležili tudi kulturna ministra Italije in Hrvaške, župana obeh mest in rektorja obeh univerz. Sodelovanje med temi institucijami doslej ni bilo ustaljeno, je poudaril Caburlotto, navdušenje, s katerim so pristopile k organizaciji posveta, pa me navdaja s ponosom. Morda jih je bilo treba samo poiskati in nagovoriti, je pristavil. (pd) Luca Caburlotto (stoje) in Andrea Mariani med včerajšnjo predstavitvijo, ki sta se je udeležila tudi Željko Bistrovič in Ivor Vodopivec z Reke kroma DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE - Ta vikend V naši deželi več kot 1300 večjih in manjših dogodkov Ta vikend bodo v 50 evropskih državah potekali Dnevi evropske kulturne dediščine. Obiskovalcem bodo v sklopu dogajanja dostopni številni kulturni spomeniki, ki navadno niso na ogled širši javnosti, na sporedu pa bodo tudi predavanja, predstave, vodeni ogledi ... Dneva s kulturno intonacijo bosta potekala tudi v naši deželi, več o samem dogajanju pri nas pa so organizatorji predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu tržaške pokrajine. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je navzoče spomnila, da je pobuda Dnevi evropske kulturne dediščine nastala že daljnega leta 1954, od leta 1999 pa stalno narašča število udeleženih subjektov in obiskovalcev, ki te dneve izkoristijo za obisk kulturnih hramov. Več o letošnji izdaji Dnevov evropske kulturne dediščine je povedal Claudio Barberi z deželnega sedeža za kulturno in krajinsko dediščino, ki je izpostavil, da program prireditev zajema več kot 1300 dogodkov, v naši deželi pa je izpostavil predvsem tri dogodke. Izvedeli smo tudi, da je cilj prireditve spodbujati sodelovanje med narodi ter kulturo približati širši javnosti. V okviru letošnjih dnevov kulturne dediščine si bodo obiskovalci lahko ogledali različne muzejske zbirke, Claudio Barberi pa je, kot rečeno, v naši deželi izpostavil tri dogodke: dogajanje v arheološkem muzeju v Čedadu (24. septembra ob 17. uri), predstavitev samostana Santa Maria in Valle, ki je bil vključen v seznam Unescove kulturne dediščine, in predavanje v tržaški palači Economo na Trgu Liberta. Tu bo v soboto ob 11. uri predaval Giovanni Luca, ki bo v precep vzel temo arhitekture in figurativne umetnosti. Dogajalo se bo tudi v tržaškem svetoivanskem parku, kjer bo poskrbljeno za najmlajše. Več o tem nam je povedal Maurizio Fanni, ki je dejal, da bodo v soboto popoldne v parku Mini-Mu obiskovalci lahko v obliki delavnic spoznavali arhitektonske in krajinske značilnosti dotičnega parka. Celotno dogajanje bo tu popestrila tudi glasbena kulisa, za katero bodo poskrbeli kitarist in flavtisti. O pomenu dediščine je na včerajšnji predstavitvi Evropskih dnevov kulturne dediščine spregovorila tudi pokrajinska odbornica za dediščino Mariella Magistri De Francesco, ki je na hitro predstavila pred nedavnim končana restavratorska dela na stopnišču pokrajinske palače. Govornica je menila, da je bilo delo odlično opravljeno, saj so pri obnavljanju upoštevali tudi najmanjše dekorativne detajle in jih ovrednotili. Ob koncu naj za vse tiste, ki jih zanimajo Evropski kulturni dnevi kulture, povemo, da je podrobnejše informacije mogoče dobiti na spletnih straneh www.beniculturali.it in www.friuliveneziagiulia.beni-culturali.it. (sč) Junk of The Heart The Kooks Indie-pop Virgin Records, 2011 Na mednarodno glasbeno sceno se vrača eden glavnih akterjev pravega indie-pop vala, ki je v zadnjih desetih letih zajel Združene države Amerike in angleški otok. Gre namreč za četverico mladih Angležev, ki je pred ravno desetimi leti ustanovila bend Kooks in nam danes ponuja svojo tretjo ploščo Junk of The Heart. Fantje so se spoznali že na višji srednji šoli, kjer so opravili svoje prve glasbene korake. Pevec Luke Pritchard je takrat že pisal najstniška besedila, kmalu nato pa jih je z ostalimi člani ben-da tudi uglasbil. Leta 2005 so komaj dvajsetletni Pritchard, kitarist Hugh Harris, basist Max Rafferty in bobnar Paul Garred posneli nekaj komadov in jih postavili na splet. Na tak način je na tisoče mladih brezplačno prisluhnilo pesmim in tako spoznalo bend. Pritchard in ostali so ustvarjali hiter indie rock, s tu pa tam skoraj pank ritmi. Kmalu jim je glasbena založba Virgin Record ponudila pogodbo in že leto kasneje je skupina izdala svoj prvenec Inside In / Inside Out. Komadi kot so You Don't Love Me, Seaside, Eddie's Gun so danes pravi hiti med ljubitelji indie rocka. Ko pa prisluhnemo zadnji plošči Junk of The Heart razberemo, da so se fantje nekoliko oddaljili od hitrih ritmov. Album, ki je izšel pred tremi tedni, sestavlja dvanajst komadov, od katerih se le nekateri, na primer single Is It Me in pesem Eskimo Kiss približujejo starejšim uspešnicam. Pritchard in tovariši so tokrat segli tudi po klaviaturah in se ponekod odločili za zvoke iz osemdesetih let. Ploščo uvaja prvi single Junk of The Heart (Happy), s tipično Harrisovo akustično kitaro, takoj nato je na vrsti bolj umirjena How'd You Like That, pri kateri pridejo do izraza klaviature. Nekje na polovici plošče je balada Taking Pictures of You, kjer so se fantje odločili za posebne elektronske efekte, Time Above The Earth pa je izredna pesem, pri kateri prisluhnemo le skupini godal in milemu Pritchardovemu glasu. Proti koncu albuma so še na vrsti umirjeni Killing Me in Petulia ter zaključna Mr. Nice Guy. Junk of The Heart je morda nekoliko preveč »čista« plošča, a za to nič manj kvalitetna od prejšnjih. Rajko Dolhar Vsi albumi Leonarda Cohena V začetku oktobra bosta izšla dva posebna paketa albumov teksto-pisca, glasbenika, pesnika in pisatelja Leonarda Cohena. Prvi paket »The Complete Columbia Albums Collection« prinaša vseh 17 Cohe-novih studijskih in koncertnih albumov na 18 zgoščenkah, drugi z naslovom »The Complete Studio Albums Collection« pa 11 ponovno obdelanih studijskih albumov. Oba paketa dopolnjujeta 36-stranska knjižica z diskografskimi podatki in obsežen esej, ki ga je napisal Pico Iyer. Paketa je že mogoče naročiti preko pevčeve spletne strani, uradno pa bosta na voljo 11. oktobra. Cohen, ki je včeraj dopolnil 77 let, je pred slabim letom na koncertu v Areni Stožice očaral tudi slovensko občinstvo. Obiskovalci koncerta so lahko prisluhnili bogatemu naboru skladb iz njegove zakladnice. V slovenščino so sicer prevedene tudi Cohenove pesmi, ki so izšle v zbirkah Knjiga hrepenenja, Knjiga milosti in Stolp pesmi ter romana Lepi zgubljenci in Najljubša igra. (STA) KOMEN Pričetek tedna Marjana Rožanca Marjan Rožanc Teden Marjana Rožanca se je letos pričel v Komnu, kjer se je v ponedeljek zvečer - potem ko so organizatorji počastili spomin na pisatelja, dramatika in esejista, ki je umrl leta 1990, s polaganjem ven-čka pred njegovo domačijo v Volčjem gradu -, odvijalo zanimivo literarno srečanje, na katerem so o preminulem avtorju spregovorili letošnji nominiranec Rožančeve nagrade, Aleš Berger, dr. Manca Košir in lanskoletni nagrajenec, Peter Kovačič Peršin; večer je vodil esejist in filozof, dr. Edvard Kovač. V komenski knjižnici so avtorji, ki so bili z Rožancem tako ali drugače tesno povezani, izpostavili njegovo svobodoljubnost, duhovitost in izredno radovednost. Berger se ga spominja kot zmerneža, demokrata, strpnega in refleksivnega, ki je stalno in do zadnjega hlepel po širjenju obzorij in literarni konfrontaciji. Koširjevo je srečanje z njim zelo navdihnilo: Ro-žanc, ki je zelo cenil dela ruskih klasikov, jo je spodbujal k branju in naučil, da je ljubezen močnejša od smrti: odtlej se ona posveča oskrbi umirajočih v Hospice središčih. Kovačič Peršin je obrazložil, kako se je Rožanc približal reviji 2000 v času, »ko je stopil na pot iskanja Boga:« pravil je, da za moškega ženska predstavlja neposreden stik z Bogom; po njegovem mnenju vsemogočnega ni mogoče razumeti, ker naj bi bil izven dojemanja našega uma. Glavno temo njunih pogovorov je predstavljalo vprašanje svobode. Rožanc, ki je bil dober športnik, je sebe prepoznaval v judovski miselnosti, saj je bila njegova mama Židinja. V nadaljevanju so avtorji podčrtali Rožančev sredozemski značaj (pravil je, da je njegova domovina povsod tam, kjer so hiše prekrite s strešniki; zelo rad je bral knjige v romanskih jezikih) in ljubezen do narave. Ko ga je Koširjeva na smrtni postelji vprašala, v katere besede bi strnil svojo življenjsko izkušnjo, ji je odgovoril, da v - ponižnost, sprejemanje in skrivnost. Zelo je Rožanca tudi vznemirjalo vprašanje slovenstva: menil je, da predstavlja jezik najbolj intimno človekovo stvar. Bil je prepričan, da moramo Slovenci izpostavljati kulturno razsežnost svoje istovetnosti, ki nas je določila kot narod v teku zgodovine, in ne razvijati, kot se je to dogajalo v času po osamosvojitvi, ošabnega odnosa do Balkana in ostalega slovanskega sveta. Srečanje je nudilo priložnost tudi za predstavitev življenjskih načrtov, ki jih snujejo omenjeni razpravljavci: Berger si želi ostati še naprej v skladu s samim seboj in s svojimi najbližjimi; Koširjeva zelo intuitivno čuti, da ugaša stari in prihaja novi čas: še nadalje si bo zato prizadevala znotraj Gibanja za trajnostni razvoj za spremembo obstoječe družbene paradigme; za Peršina je vselej smiselna osebna neposredna izpoved. Srečanje se je sklenilo z ugotovitvijo, da sta Kocbek in Rožanc največja slovenska misleca. (Mch) Četrtek, 22. septembra 2011 IMF: Svetovni finančni sistem nikoli tako ogrožen po 2008 WASHINGTON - Svetovni finan- / SVET združeni narodi - Včeraj se je začelo 66. zasedanje Generalne skupščine Splošna razprava v znamenju problema priznanja Palestine Obama Palestince pozval k pogajanjem - Sarkozy za Palestino predlagal status države nečlanice opazovalke f V^^A K A i - mimy: PyflHBSffi^ s? rJjl v/ j^jagiM^fc..-.-,J NEW YORK - Splošna razprava zasedanja 66. Generalne skupščine ZN se je včeraj začela v znamenju bliž-njevzhodnega mirovnega procesa. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozval h končanju zastoja v tem procesu, predsednik ZDA Barack Obama k pogajanjem, francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa k spremembi metod in dodelitvi Palestini statusa opazovalke v ZN. Tema razprave je pričakovana, saj je po mesecih napovedi palestinski predsednik Mahmud Abas pred dnevi tudi uradno potrdil, da bo po svojem govoru v GS ZN v petek vložil prošnjo za članstvo Palestine v Združenih narodih. Izrael temu ostro nasprotuje, ZDA pa so že napovedale, da bodo v Varnostnem svetu ZN dale veto na predlog. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je v nastopu v GS ZN pozval Palestince, naj se raje vrnejo na mirovna pogajanja z Izraelom, kot da iščejo priznanje svoje države preko ZN. Izpostavil je, da za končanje konflikta, ki traja desetletja, ni bližnjic ter da miru ni mogoče doseči z izjavami in resolucijami v ZN. "Če bi bilo tako lahko, bi se to že zgodilo," je dejal. Poudaril je še, da so Izraelci in Palestinci tisti, ki morajo živeti skupaj in doseči dogovor o vprašanjih, ki jih ločujejo - mejah in varnosti, beguncih in Jeruzalemu. Francoski predsednik Sarkozy je v nastopu opozoril, da bi ameriški veto v VS ZN privedel do novega kroga nasilja na Bližnjem vzhodu. Za Palestino je predlagal status države nečlanice opazovalke v ZN, pa tudi določitev enoletnega roka za "dokončni mirovni dogovor" z Izraelom. Kot končni cilj prizadevanj je navedel "medsebojno priznanje dveh držav na podlagi meja iz leta 1967 z dogovorjeno in enakovredno izmenjavo ozemlja". Da bi do tega prišli, pa je treba spremeniti metode. Po njegovi oceni namreč vsi vedo, da polno priznanje statusa članice ZN za Palestino sedaj ni mogoče, in to predvsem zaradi pomanjkanja zaupanja med glavnimi akterji. Evropejci in arabske države bi si morali zato izbrati drugo pot, soglasno resolucijo v GS ZN, s katero bi Palestini dali status države nečlanice opazovalke v ZN, kot jo že ima Vatikan. V mesecu dni bi nato Izrael in Palestinci morali obnoviti mirovna pogajanja, v pol leta bi se morali dogovoriti o mejah in varnosti, v le- Francoski predsednik Nicolas Sarkozy med nastopom v GS ZN tu dni pa sprejeti dokončen dogovor, je dejal Sarkozy. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pred tem splošno razpravo, ki se je udeležujejo najvišji predstavniki 193 članic ZN, odprl s pozivom k mednarodnim naporom za končanje zastoja na Bližnjem vzhodu. Ob tem je obljubil, da Združeni narodi ne bodo popustili v prizadevanjih za napredek v bliž-njevzhodnih mirovnih pogajanjih. "Ze dolgo se strinjamo, da Palestinci zaslužijo državo. Izrael potrebuje varnost. Oboji želijo mir," je dejal Ban. Predsednica Brazilije, ki je trenutno nestalna članica VS ZN, Dilma Rousseff, je v govoru poudarila, da si Brazilija želi "polno zastopanost" Palestine v ZN. "Samo svobodna in suverena Palestina lahko odgovori na legitimne želje Izraela glede miru in varnosti znotraj svojih meja ter politične stabilnosti v regiji," je poudarila. Stališče Brazilije je pomembno v luči prizadevanj ZDA, da Palestincem ne bi uspelo pridobiti podpore devetih od 15 članic VS ZN za svojo zahtevo. Če ne bodo dobili podpore devetih članic, ZDA ne bo treba vložiti veta. Po diplomatskih virih si sicer Palestinci podpore devetih članic VS ZN še niso zagotovile. Podporo težnjam je medtem v središču Ramale izrazilo več deset tisoč Palestincev. Ban je sicer v nastopu v času globalne gospodarske krize svetovne voditelje še pozval k dejanjem za rešitev planeta z zavezujočimi dogovori glede podnebnih sprememb in pospešitev go- spodarske rasti za dvig ljudi iz revščine. Pozval je tudi k političnim diplomatskim misijam za preprečitev dragih konfliktov ter k podpori držav, ki se iz avtoritarnih režimov spreminjajo v demokracije. "Pomagajte nam, da bo arabska pomlad resnično doba upanja za vse," je dejal. O arabski pomladi je govoril tudi Obama. Mednarodno skupnost je pozval k nadaljnji podpori nove Libije, Varnostni svet ZN pa k sprejemu sankcij proti režimu v Siriji, saj, kot je dejal, ni izgovorov, ko ljudi muči in ubija njihova vlada. Tema letošnje splošne razprave, ki bo potekala do prihodnjega torka, je sicer mirno reševanje sporov oziroma mediacija. Na splošni razpravi je sinoči po newyorškem času nastopil tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Zasedanja GS ZN se udeležuje tudi zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Samuel Zbogar. Italijo pa na zasedanju zastopa zunanji minister Franco Frattini, saj premierja Silvia Ber-lusconija doma zadržujejo politične in sodne težave. Vesna Rojko (STA) čni sistem je bolj ogrožen kot kadarkoli po izbruhu finančne krize, je Mednarodni denarni sklad (IMF) zapisal v drugem letošnjem poročilu o svetovni finančni stabilnosti. Območje evra je zaradi dolžniške krize, ki ogroža bančni sistem, pozval k uporabi začasnega kriznega mehanizma (EFSF) za dokapitali-zacijo najšibkejših bank. Tveganja, povezana z bankami in finančnimi trgi, so se v zadnjih mesecih močno okrepila, je zapisal IMF. Kot je dodal, dolžniška kriza območja držav z evrom banke ogroža do te mere, da bi lahko močno omejile potrjevanje posojil in tako upočasnile gospodarsko rast. Kot je navedel, je dolžniška kriza banke v EU od konca leta 2009, ko so izbruhnile grške težave, stala že 200 milijard evrov. 60 milijard evrov naj bi banke stal dolg Grčije, 20 milijard evrov dolg Portugalske, 120 milijard evrov pa dolg Belgije, Španije in Italije. Sile prehodnega sveta napredujejo pri zavzemanju zadnjih Gadafijevih utrdb TRIPOLI - Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta so zabeležile nove uspehe pri prevzemanju nadzora nad še zadnjimi utrdbami privržencev nekdanjega voditelja Moa-merja Gadafija. Po lastnih navedbah naj bi že v celoti zavzeli mesto Saba, nadzorujejo pa že tudi večino Sirte. Najpočasneje napredujejo v mestu Bani Valid. Sile novih oblasti v državi so že v torek zavzele letališče v puščavskem mestu Saba 750 kilometrov južno od Tripolija, včeraj pa mesto z okoli 100.000 prebivalci po navedbah nacionalnega prehodnega sveta že "povsem nadzorujejo". Soočajo se le še z uporom "nekaj posameznikov", poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Nemčiji prepovedali neonacistično skupino BERLIN - V Nemčiji so včeraj prepovedali največjo neonacistično skupino v državi, ki sicer samo sebe označuje kot dobrodelno organizacijo za pomoč zapornikom. Prepoved Organizacije za pomoč političnim zapornikom (HNG) je v veljavo stopila takoj. Kot je sporočilo nemško notranje ministrstvo, organizacija, ki trdi, da pomaga zapornikom, v resnici utrjuje njihova neonacistična prepričanja ter jih spodbuja, naj se še naprej borijo proti sistemu. (STA) dolžniška kriza - Finančni minister Venizelos: Grčija bo vedno članica območja z evrom ATENE - Grčija bo obdržala skupno evropsko valuto, je včeraj grškemu parlamentu zagotovil finančni minister Evangelos Venizelos. "Grčija je in vedno bo članica območja z evrom," njegove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP. Sinoči je sicer na izredni seji grška vlada razpravljala o novih varčevalnih ukrepih. Venizelos je v torek uspešno zaključil telekonferenco s predstavniki EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), t.i. trojke. Evropska komisija je po konferenci sporočila, da se bodo v začetku prihodnjega tedna strokovnjaki trojke vrnili v Grčijo ter bodo nadaljevali s pregledom njenega napredka pri uvedbi strogih varčevalnih ukrepov. Predstavniki komisije sicer niso želeli razkriti, ali je Venizelos ponudil nove varčevalne ukrepe. Iz grškega finančnega ministrstva pa so sporočili, da se bo finančni minister s predstavniki omenjenih organizacij in institucij po- govarjal ta konec tedna v Washingtonu na letnem zasedanju IMF. Grčija bo za vedno članica območja z evrom, je v parlamentu dejal Venizelos in dodal, da bo vlada storila karkoli, da ne bo ogrozila usode države in njenega položaja v območju s skupno evropsko valuto. Sicer pa je grški premier George Papandreu za sinoči sklical izredno sejo vlade, na kateri naj bi se osredotočili predvsem na izid telekonference. Grški mediji pa poročajo o številnih novih varčevalnih ukrepih, ki se menda obetajo državi. Med njimi naj bi bilo zmanjšanje pokojnin in plač javnih uslužbencev, nov davek na tobak in žgane pijače ter davek na nepremičnine. Ob tem naj bi Atene drastično zmanjšale državni aparat. Število javnih uslužbencev naj bi se v primerjavi z letom 2009 takoj znižalo za 50.000, do leta 2015 pa še za 100.000, ocenjujejo časniki. V najkrajšem možnem času bi zaprli 117 podjetij, ki jih podpira država. (STA) katoliška cerkev - Obisk med Nemci ne vzbuja velikega navdušenja, napovedani so tudi protesti Papež Benedikt XVI. ob hudi krizi Cerkve na štiridnevni državniški obisk v rodno Nemčijo BERLIN - Papež Benedikt XVI. bo od danes do nedelje na državniškem obisku v rodni Nemčiji. Nemci od papeža pričakujejo odgovore na številna vprašanja - od krize v Cerkvi, prek spolnih zlorab do eku-menizma. Obisk med Nemci ne vzbuja velikega navdušenja; v vseh krajih, ki jih bo obiskal, so napovedani protesti, v parlamentu pa bojkot njegovega nagovora. Benedikt XVI. bo v štirih dneh obiskal Berlin, Erfurt, Eichsfeld in Freiburg. Po pastoralnih obiskih leta 2005 in 2006 bo to prvi obisk Benedikta XVI. v Nemčiji, državi, ki se sklicuje na svoje krščanske korenine, hkrati pa se vse bolj odmika od vere. Zgolj lani je Katoliški cerkvi v Nemčiji obrnilo hrbet več kot 180.000 vernikov, le osmina od 24,6 milijona nemških katoličanov še hodi k maši. Pričakovanja glede papeževega obiska v Nemčiji pod geslom "Kjer je Bog, je prihodnost" so velika, številni svarijo, da celo preveč. Katoliška cerkev v domovini Jo-sepha Ratzingerja je po škandalu s spolnimi zlorabami v eni najhujših kriz v svoji zgodovini. Verniki jo množično zapušča- jo, tisti, ki ostajajo, se zavzemajo za reforme. Manjka duhovnikov. Za vse to naj bi papež našel odgovore in nemškim vernikom pokazal pravo pot. Med poglavitnimi razlogi za krizo v nemški Cerkvi je škandal zaradi več desetletij spolnih zlorab otrok v cerkvenih in drugih institucijah, ki je predvsem katoliško cerkev lani pretresla do temeljev. Škofije so spričo škandala okrepile ukrepe za preprečitev podobnih primerov v prihodnje, žrtvam pa ponujajo do 5000 evrov odškodnine. V uradnem programu papeževega obiska sicer ni predvideno njegovo srečanje z žrtvami spolnih zlorab, vendar pa velja za precej verjetno. Krizi v Cerkvi v Nemčiji botrujejo tudi stališča Vatikana glede kontracep-cije, vloge žensk v družbi in istospolne usmerjenosti, zaradi katerih Cerkvi številni očitajo, da je zastarela in nima stika z realnostjo. V 82-milijonski Nemčiji sicer prevladujejo protestanti. Katoličanov je 30 odstotkov. Večinoma živijo v zveznih državah na zahodu Nemčije, rimskoka- toliška vera pa je večinska le na Bavarskem in v Posarju. V Erfurtu se bo papež v petek sešel z najvišjimi predstavniki evangeličanske cerkve, s katerimi bo govoril o ekumeniz-mu, sodelovanju razdeljenih kristjanov. Srečanje bo potekalo v nekdanjem avguštin-skem samostanu, pomembnem za zgodovino protestantizma. V Freiburgu, zadnji postaji svoje poti po Nemčiji, se bo Benedikt XVI. v nedeljo srečal z mladimi, v romarski kapeli v Etzelsbachu blizu Eichsfelda v Turingiji pa bo v petek nagovoril katoličane iz nekdanje vzhodne Nemčije. O tem, da se nemška družba v zadnjem času odmika od Cerkve, priča tudi dejstvo, da bodo papeža prvi dan obiska v Berlinu sprejeli luteranska kanclerka Angela Merkel, istospolno usmerjeni berlinski župan Klaus Wowereit in ločeni ter znova poročeni predsednik Christian Wulff. Kot prvi papež v zgodovini bo Benedikt XVI. v četrtek tudi nagovoril parlament. Del opozicije - okoli sto od skupno 620 poslancev spodnjega doma parlamenta - je sicer že napovedal bojkot pa- peževega govora, češ da ta pomeni kršitev načela ločitve cerkve od države. V Vatikanu poudarjajo, da Benedikt XVI. kljub napovedanemu bojkotu ne bo odpovedal nagovora poslancem. Tudi drugje v "multikulti prestolnici", kjer so katoličani v manjšini, papež pri mnogih ni dobrodošel. Ob obisku so tako napovedani tudi protesti, osrednji naj bi potekal danes v Berlinu. Udeležbo na demonstracijah, na katerih pričakujejo okoli 20.000 ljudi, je že napovedalo tudi več kot 20 nemških poslancev iz vrst socialdemokratov (SPD), Levice in Zelenih. Protesti so napovedani tudi v Erfurtu in Freiburgu na jugozahodu Nemčije. V Freiburgu, ki velja za katoliškega, je skupina "Freiburg brez papeža" natisnila majice z znamenito mestno katedralo, "oblečeno" v rožnat kondom. Vatikan zatrjuje, da se papež ne bo pustil motiti zaradi protestov in da bo svojo energijo raje usmeril v maše, ki jih bo v četrtek daroval na olimpijskem stadionu v Berlinu, v soboto na trgu v Erfurtu in v nedeljo na letališču v Freiburgu. Vseh treh maš naj bi se udeležilo okoli 260.000 vernikov. Papežev obisk bo Cerkev v Nemčiji predvidoma stal od 25 do 30 milijonov evrov. Nemška škofovska konferenca meni, da je ta znesek "primeren" in poudarja, da na račun obiska ne bodo krčili sredstev za socialno dejavnost Cerkve, kot je denimo pomoč Afriki. Ob papeževem obisku bodo sicer v njegovi domovini veljali močno poostreni varnostni ukrepi, ki naj bi nemške davkoplačevalce stali več milijonov evrov. Za zagotavljanje varnosti bo skrbelo okoli 10.000 policistov, območja, ki jih bo obiskal Benedikt XVI., bodo pregledali s policijskimi psi, zaprte bodo nekatere ceste, pokrovi kanalizacije bodo zapečateni. Nedavna javnomnenjska raziskava sicer kaže, da večina prebivalcev Nemčije papeževemu obisku ne pripisuje večjega pomena. Samo 14 odstotkov od 1008 sodelujočih v anketi inštituta For-sa je odgovorilo, da je obisk zanje pomemben z osebnega vidika, medtem ko jih je 55 odstotkov menilo, da je "popolnoma nepomemben". Maja Cerkovnik (STA) / ŠPORT Četrtek, 22. septembra 2011 470 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE-DOBERDOB-MIREN - Trije župani na prefekturi Na državni cesti ne bo šlo brez varnostnih izboljšav Najbolj nevarni točki križišči pri Devetakih in mirenskem prehodu - Prefektinja se bo obrnila na družbo Anas Alenka Florenin Zlatko M. Marušič Promet na državni cesti št. 55 se je v zadnjih letih, predvsem po schengenski širitvi in ukinitvi mejnih kontrol, močno povečal. Zaradi spremenjenih razmer bi bilo zato na nekaterih točkah, ki so še posebno nevarne za udeležence v prometu in ne odgovarjajo današnjim potrebam, primerno izvesti ukrepe, ki bi zagotovili večjo varnost vseh udeležencev v prometu. O tem so se včeraj z goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu pogovorili župan občine Doberdob Paolo Vizintin, sovodenj-ska županja Alenka Florenin in župan občine Miren-Ko-stanjevica Zlatko Martin Marušič, ki so se dopoldne zbrali na sestanku v vladni palači na Travniku. Trije župani, ki so se na to temo srečali že na začetku julija, so Mar-rosuvo opozorili predvsem na dve kritični točki, in sicer na križišče pri nekdanjem mi-renskem mejnem prehodu in na križišče pri Deveta-kih. »Križišče pri mejnem prehodu Miren je iz varnostnega vidika zelo problematično. Ob slabi razsvetljavi je nevarnost predvsem v previsoki hitrosti vožnje avtomobilov in motorjev, ki peljejo v obe smeri,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin in nadaljevala: »Koristno bi bilo, da bi namesto današnjega križišča uredili krožišče, kar bi spodbujalo upočasnitev hitrosti vožnje in zagotavljalo boljše varnostne pogoje. Na to smo že opozorili predstavnike družbe Anas, s katerimi smo se srečali v torek. Pogovarjali smo se o projektu podjetja Pipistrel, ki namerava zgraditi proizvodno halo na Rojah. Vhod načrtujejo na južnem delu letališča, nedaleč od ovinka pri miren-skem mejnem prehodu, zato bo tam nujno treba pomisliti na novo prometno ureditev. S krožiščem bi po našem mnenju rešili oba problema hkrati. Direktor deželnega oddelka za promet družbe Anas Cesare Salice je pokazal pripravljenost, da se to možnost preuči.« Med najbolj nevarnimi točkami v občini Doberdob pa je, kot rečeno, križišče pri Devetakih. »Promet se je na tem območju v zadnjih letih močno povečal. Od schengenske širitve se veliko prebivalcev slovenskega Krasa, ki so npr. namenjeni v Gorico, poslužuje bivšega mejnega prehoda Lokvica-Devetaki,« je povedal do-berdobski župan Paolo Vizintin in nadaljeval: »Povečan promet na križišču pri De-vetakih ustvarja resne probleme, zlasti takrat, ko avtomobili, ki prihajajo iz Gorice, zavijajo levo proti Sloveniji. Vidljivost je zelo slaba, nevarnost pa predstavljajo tudi motoristi in vozniki, ki preveč pritiskajo na plin. Ker je bilo na tem območju tudi več nesreč, ocenjujemo, da bi bilo potrebno poskrbeti za večjo varnost. Tehnične re- šitve bo treba najti v dogovoru s tehniki, predlog pa bi lahko bila ureditev odstavnega pasu za zavijanje v levo.« Marrosuva je povedala, da se težav zaveda in z župani soglaša, zato bo tudi sama pisno pozvala družbo Anas, naj preuči možne rešitve. Prefektinja je dalje omenila, da družba Anas izvaja raziskavo, s katero želi evidentirati najnevarnejše odseke ceste na podlagi števila prometnih nesreč, ki so se na njej zgodile v zadnjih desetih letih. »Trije župani smo sklenili, da bomo zaprosili za skupno srečanje s Sali-cejem, da bi skupaj iskali dokončne reši- Namesto križišča naj bi pri nekdanjem mirenskem mejnem prehodu uredili krožišče, ki bo služilo tudi za potrebe Pipistrelove proizvodne hale bumbaca tve,« je povedal Vizintin in pristavil, da je še vedno nerešeno tudi vprašanje prehitre vožnje z motorji po Dolu, ki bi ga bilo mogoče ublažiti z namestitvijo naprav za videonadzor. Marušič in Floreninova sta izkoristila včerajšnji sestanek tudi zato, da sta pre-fektinjo opozorila na čezmejno vprašanje Vipave in poplav, za preprečitev katerega bi bilo potrebno redno vzdrževati bregove. Floreninova je prefektinjo ne nazadnje seznanila še s problemom šolskih poslopij v sovodenjski občini, za katerega jemljejo v poštev razne rešitve. (Ale) LETALIŠČE »Delež tudi Sovodnjam« Dežela izstopa iz letališke družbe Dežela Furlanija-Julijska krajina bo izstopila iz nekaterih kapitalskih družbah in se odpovedala svojim deležem v njih. Med temi je tudi delniška družba Aeroporto Du-ca D'Aosta, ki naj bi upravljala z goriškim letališčem. Glede tega je dežela napovedala, da bo svoj delež brezplačno odstopila občini Gorica. »Če že bo dežela kaj komu podarila, naj delež podari tudi nam, saj je nekaj več kot polovica letališkega zemljišča na območju naše občine,« je sinoči opozorila županja Sovodenj ob Soči, Alenka Flo-renin, ki je bila med včerajšnjim dnem v stiku z deželnima svetnikoma Igorjem Kocijančičem in Francom Brusso, članoma prve svetniške komisije, v kateri je potekala razprava o zakonskem osnutku št. 131, ki bo reformiral področje deželne soudeležbe v kapitalskih družbah. Brussa je prepričan, da je brezplačni odstop deleža v goriški družbi povezan z ambicijo, da bi letališče oživili in mu dali novo perspektivo. »Izbira dežele je pozitivna, saj bo družba v celoti pripadala teritoriju, kjer letališče leži, a napaka bi bila, če bi delež odstopila samo goriški občini. Čeprav ima sovodenjska občina v letališki družbi danes le majhen delež, je večji del letališča na sovodenjskem ozemlju,« dodaja Brussa in zahteva, da se delež pravično porazdeli med obema občinama. Za to se je včeraj zavzel tudi Kocijančič. Deželna od-bornica za finance, Sandra Savino, pa je v komisiji že izjavila, da bodo vzeli v poštev tudi interes sovodenjske občine. »Odbornica bo v kratkem dobila uradno pismo naše občine z zahtevo, naj dežela FJK upošteva naš interes do večjega deleža v letališki družbi, ki sta ga v komisiji včeraj zagovarjala Brussa in Kocijančič,« je povedala Alenka Florenin. GORICA - Župan pri pravosodnem ministru Kaznilnice ne bodo zaprli V pričakovanju na gradnjo novega zapora je občina pripravljena prispevati k izboljšanju življenjskih razmer zapornikov in uslužbencev NOVA GORICA Paolo Vizintin Goriškega zapora ne bodo zaprli. To je včeraj županu Ettoreju Ro-moliju zagotovil Nitto Palma, naslednik Angelina Alfana na ministrstvu za pravosodje, s katerim se je goriški prvi občan srečal v Rimu. Za sestanek z ministrom je Romoli zaprosil, potem ko sta prejšnji teden predstavnik sindikata zaporniške policije Sappe Vito Marti-nelli in pokrajinski tajnik sindikata policistov Sap Angelo Obit izrazila zaskrbljenost in prepričanje, da bi lahko v prihodnjih mesecih prišlo do zaprtja objekta v Ulici Barzellini v Gorici. »Minister mi je zagotovil, da goriškega zapora ne bodo zaprli. V kratkem bo pregledal vso dokumentacijo, ki zadeva to vprašanje, in ocenil, kako bi lahko ukrepali. Stanje goriškega zapora je namreč nespodobno, ži- vljenjske razmere v njem so nevzdržne,« je povedal Romoli in izrazil pripravljenost goriške občinske uprave, da prispeva k ublažitvi problema kaznilnice: »Goriška občina bi lahko prispevala del finančnih sredstev, ki so potrebna za trenutno izboljšanje življenjskih razmer zapornikov in uslužbencev kaznilnice. Ukrepe bi izvedli v pričakovanju na izgradnjo novega zapora.« Nitto Palma je pozitivno ocenil Romolijev predlog in obljubil, da bo preveril, ali je izvedljiv. Hkrati, je povedal minister, bo preučil tudi druge možne rešitve. Palma bo dokumentacijo pregledal v čim krajšem času, nato pa bo ponovno sklical srečanje z goriškim županom in mu sporočil, katero pot namerava vlada ubrati. (Ale) Pogrešajo 22-letnega Klemna Lična Dvorišče zapora v Gorici bumbaca TRŽIČ - V garaži osemdesetletne ženske V podtaknjenem požaru pogorela Mini in pohištvo Požar je uničil garažo osemdesetletne ženice bumbaca V noči s torka na včerajšnji dan je ogenj uničil garažo osemdesetletne ženske, ki stanuje v Ulici Torino v Tržiču. Ob objektu, so povedali gasilci in tržiška policija, sta popolnoma zgorela tudi avtomobil tipa Mini, ki je bil v njem parkiran in je bil star že celih 25 let, ter leseno pohištvo, ki je bilo spravljeno v garaži. Gasilci so na kraj prišli okrog 2.30. Na pomoč je poklicala B.S., ki stanuje v hiši na vogalu med ulicama Torino in Bonavia v Tržiču. Ko je opazila dim in ugotovila, da v garaži gori, je takoj sprožila alarm, ob prihodu gasilcev pa so žal plameni že požrli objekt in vse, kar je bilo v njem. Preiskavo vodi osebje tržiškega komisariata: policisti včeraj niso posredovali podrobnejših informacij, zgleda pa, da je bil ogenj podtaknjen. Avtomobil je bil namreč parkiran v garaži že več dni, zato je malo verjetno, da je prišlo do samovžiga. Garažo so si ogledali tudi forenziki. Klemen Ličen Sorodniki že od torkovih jutranjih ur pogrešajo 22-letnega Klemna Lična iz vasi Preserje nad Branikom. Nazadnje so ga videli v torek zjutraj nekaj minut pred 8. uro v centru Nove Gorice, namenjen pa naj bi bil v Ljubljano na vpis nadaljevalnega fakultetnega študija. Po dosedanjih zbranih podatkih pogrešani ni prišel na eno od ljubljanskih fakultet. Klemen Ličen je visok 182 centimetrov, srednje postave, kratko ostriženih rjavih las, nosi očala in ima kratko bradico. Oblečen je bil v črno majico Adidas s kratkimi rokavi in kavboj-ke modre barve, obut v črne Adidas copate, s seboj pa je imel tudi temnejšo ja-kno s kapuco in dolgimi rokavi ter nahrbtnik črne barve. Vse, ki bi ga opazili ali karkoli vedeli o njegovem izginotju, naj o tem obvestijo policijsko postajo v Novi Gorici (tel. 0038653034400) ali najbližjo policijsko postajo. Pri policiji ugibajo, da bi pogrešani lahko tudi prečkal državno mejo. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. septembra 2011 15 GORICA - Zagotovila direktorja zdravstvenega podjetja slovenskim ravnateljicam Pripomočki za odkrivanje učnih težav tudi v slovenščini Preveril bo možnost okrepitve slovenske psihopedagoške službe - Sporazum o dajanju zdravil otrokom Otrok s specifični učnimi težavami je v zadnjih letih vse več. Slovenske šole na Goriškem seveda niso izjema, otroci, ki jih obiskujejo, pa so pri premoščanju problemov v primerjavi z italijanskimi vrstniki nekoliko prikrajšani. Socio-psihopedagoška služba v slovenskem jeziku, ki jo ponuja goriško zdravstveno podjetje, namreč ne zadošča povpraševanju, zato se slovenske družine znajdejo pred dolgimi čakalnimi listami, kar otroku gotovo ni v korist. Na problem, ki že vrsto let čaka na rešitev, so direktorja zdravstvenega podjetja Giannija Cortiulo včeraj opozorile ravnate- tedenskega urnika slovenske psihopedago-ške službe. V zvezi z dokončno rešitvijo problema oz. zahtevo, da bi bili slovenski izvedenci odslej vedno na razpolago, pa je predlagal ravnateljicam, naj mu posredujejo pisne predloge, ki jim bo skušal ugoditi v okviru reforme deželnega zdravstva. Cortiula se je pozitivno odzval tudi na vprašanje, ki je povezano z dajanjem zdravil bolnim otrokom. »Naša šola je skupaj z zavodom Pertini vodilni partner pri projektu o varnosti na šolah. Prepričani smo, da bi moralo zdravstveno podjetje s tečaji in svetovanjem pomagati šolam, ki se pogosto soočajo s problemom dajanja zdravil majhnim otrokom, saj so nekatere bolezni, kot je diabetes, čedalje bolj razširjene. Zadovoljna sem, da je Cortiula izrazil pripravljenost za podpis sporazuma,« je povedala Kovi-čeva. Tretja tema srečanja je bila svetovalna služba na slovenskih višjih šolah, o kateri je spregovorila ravnateljica Mihaela Pirih. »Letos bi morali to načrtovati v okviru projekta v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem, ki bi koordiniralo dejavnosti. Pri tem pa se bo pojavil jezikovni problem, saj podjetje ne razpolaga s slovenskimi strokovnjaki,« je zaključila Pirihova. (Ale) Trojica ravnateljic in sogovornika na včerajšnjem srečanju na sedežu zdravstvenega podjetja v Gorici bumbaca GORICA Obnovili in oživili del opuščene bolnišnice Zdravstveno podjetje danes uradno odpira obnovljeni poslopji v okviru kompleksa nekdanje bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto. V stavbah so uredili sedež oddelka za preventivo in zdravstveni okoliš za gornje Posočje, ki bosta tako dobila integrirana sedeža, kar bo šlo v korist občanov, ki se poslužujejo njunih storitev, poudarjajo v zdravstvenem podjetju in dodajajo, da za Gorico je morda še pomembnejše to, da se bo v končni del Ulice Vittorio Veneto, v neposredni bližini državne meje, vrnilo nekaj življenja. Območje je močno občutilo posledice zaprtja tamkajšnje bolnišnice. »Z obnovo dveh poslopij in z njuno oživitvijo se začenja proces vračanja urbanih funkcij že skoraj zapuščenemu predelu mesta,« pravi generalni direktor zdravstvenega podjetja, Gianni Cortiula, ki se bo udeležil današnje ceremonije (ob 11.30). Napovedani so še drugi predstavniki oblasti. TRŽIČ - Fincantieri 300 delavcev nameravajo odsloviti V prejšnjih dneh je družba Fincantie-ri uvedla pogajalni postopek za odslovitev od 250 do 300 delavcev, ki so zaposleni v tržiški ladjedelnici in ki so glede na nove razmere trga v presežku. V torek so nekateri sindikati in predstavniki družbe podpisali dokument o reorganizaciji proizvodnega postopka in upravljanju odpustitev z uporabo dopolnilne blagajne in spodbud, njegovo vsebino pa bodo prihodnji teden predstavili tudi skupščini. «Doživljamo posebno obdobje, v katerem moramo zaradi kompetitivnosti trga vnesti spremembe na področju dela in organizacije produkcije,« je povedal Carlo De Marco, direktor ladjedelnice v Panzanu, ki se je udeležil ceremonije ob splavitvi ladje Carnival Breeze. Teritorialnim sporazumom pa odločno nasprotuje sindikat kovinarjev Fiom CGIL, ki ocenjuje, da je pogajanje s posameznimi ladjedelnicami »zelo hudo in nesprejemljivo«. »Družba Fincantieri na ta način skuša ponovno predlagati reze, ki smo ga že zavrnili 3. junija,« je povedal Ales-sandro Pagano, državni koordinator Fiom za ladjedelniški sektor, in pristavil: »To, kar se je zgodilo v torek v tržiški ladjedelnici, je po našem mnenju zelo hudo. Napovedali so 300 odpustitev in določili, kako jih bodo upravljali. Tako ravnanje je treba preprečiti, pogajanja morajo potekati na državni ravni v režiji vlade. Slednjo pozivamo, naj takoj skliče omizje v zvezi s problematiko ladjedelnic družbe Fincantieri.« Medtem je družba Fincantieri napovedala, da je pred nedavnim dobila manjše naročilo, in sicer 11-tonsko ladjo, ki jo bo izdelala za francoskega ladjarja. ljice goriških slovenskih šol. Srečanje je sklical pokrajinski predsednik SKGZ Livio Se-molič, ki se je po aprilskem posvetu o čez-mejnem zdravstvu večkrat sestal s Cortiu-lo in z njim vzpostavil dober odnos. »Psi-hopedagoška služba ima pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu; nujno je, da se zagotovi strokovnjake za potrebe slovenskih otrok,« je povedal Semolič, do-berdobska ravnateljica Sonja Klanjšček pa je poudarila, da služba v slovenskem jeziku ne more biti prepuščena trenutnim okoliščinam: »Na zdravstveno podjetje in deželo smo večkrat naslovili zahtevo, da se ponudbo prilagodi tržaški, pozivi pa so bili zaman. V Laškem imajo zdaj slovenskega psihologa, logopeda pa ne, v Gorici imajo slovensko logopedinjo, a nimajo psihologa. Tudi število ur, v katerih so strokovnjaki na razpolago, je prenizko,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob. Ravnateljica goriške večstopenjske šole Elizabeta Kovic je v tem okviru opozorila na problem pripomočkov za testiranje otrok s specifičnimi učnimi težavami, kot je disleksija: le-ti so izključno v italijanščini, kar lahko slovenskim otrokom ustvari dodatne težave. Cortiula je zagotovil, da bo slednje vprašanje čim prej rešil, poskrbel pa bo tudi za rahlo okrepitev GORICA - Nočni vlom v trgovino v Ulici Duca D'Aosta Tatovi se za barve niso zmenili Premetali so vse prostore, odnesli pa so le nekaj sto evrov - V nedeljo ponoči so kradli tudi v trgovini Caudek Očitno jim je šlo le za gotovino, da bi jo našli pa so povzročili pravo razdejanje. Tatovi so v noči s torka na včerajšnji dan vlomili v trgovino z barvami in laki Centro Colori, ki deluje v Ulici Duca DAosta v Gorici. Plen, je povedala lastnica Alba Gurtner, ni bil posebno bogat, neznanci pa so med iskanjem denarja pre-metali vse prodajne prostore in pisarno ter natančno preiskali vsak kotiček. V torek zvečer je Gurtnerjeva nič hudega sluteč zaprla trgovino in za sabo zaklenila vrata. Tatvino je včeraj zjutraj odkril njen uslužbenec, ki bi moral ob 8. uri odpreti trgovino. Ključavnica ni bila poškodovana in okna niso bila razbita, presenečenje pa ga je pričakalo ob vstopu v prodajalno. »Premetali so vse pohištvo in izpraznili blagajno, v kateri je bilo nekaj sto evrov, torkov dnevni izkupiček. Naj- večje razdejanje so tatovi povzročili v pisarni, kjer so premaknili računalnike ter premetali vse dokumente, predale in vse police s papirji in fakturami. Ničesar niso ukradli, razen denarja,« je povedala Gurtnerjeva. Na kraj je kmalu prišla goriška policija s forenziki, ki so pregledali prostore, da bi preverili, ali so tatovi za sabo pustili kako sled, prstni odtis ali las. »Ne meni ne policiji ni povsem jasno, kako so tatovi sploh vlomili v trgovino. Najbolj možno je, da so vstopili skozi protipožarna vrata, na njih pa je bilo le nekaj manjših prask,« pravi Gurtnerjeva. Po njenih besedah so tatovi v prejšnjih dneh obiskali tudi prodajalno Caudek, ki prav tako deluje v Ulici Duca D'Aosta in prodaja barve. Do vloma je prišlo v noči med nedeljo in ponedeljkom, plen tatvine pa so bile tri pištole za brizganje barve. (Ale) Alba Gurtner pospravlja po tatvini bumbaca GORICA Ulica Duca DAosta prevozna v obe smeri Ulica Duca D'Aosta v Gorici je od torka zvečer spet prevozna v obe smeri. Zaprtje prometnice je v zadnjem mesecu in pol povzročilo voznikom precej preglavic, saj je mestno središče zaradi sočasne prisotnosti številnih gradbišč postalo pravi labirint. K sreči je do odstranitve pregrad prišlo Odpravili so gradbišče in ulico vrnili prometu bumbaca pred današnjim začetkom štiridnevne prireditve Okusi na meji, zaradi katere so za promet zaprli večji del ožjega mestnega centra. Obnova Ulice Du-ca D'Aosta spada v večji projekt, vreden 1.800.000 evrov, ki ga je goriška občina zaupala podjetju Pessot. Vanj spadajo ob Ulici Duca D'Aosta tudi ulice Cadorna, Diaz, Petrarca in Don Bosco, območje Rafuta ter ulice Giu-stiniani, Kugy, Corsica, Formica, Fa-vetti, Di Manzano, Brass, Alviano, Co-delli in San Michele. (Ale) GORICA - Z današnjim dnem Okusi na meji Na Travniku skupni nastop goriških občin, med mestoma turistični vlakec Protihrupni odlok preklican, v modrih conah parkiranje brezplačno - Dalmatinska večera v Novi Gorici Z uradno otvoritvijo ob 18. uri na Travniku se v Gorici danes začenjajo Okusi na meji. Letošnji otvoritveni dogodek bo nekaj posebnega, saj se bodo - poleg ostalih predstavnikov oblasti - na njem zbrali župani občin Gorica, Gradišče, Krmin ter občin ožje Goriške na slovenski strani meje. Predstavili bodo novost letošnje prireditve, in sicer skupni nastop omenjenih občin na Goriškem, kar utrjuje njihove namene o oblikovanju skupne blagovne znamke. Dodatna novost bo tudi povezanost Nove Gorice in Gorice v času dogodka, saj bo mesti povezoval turistični vlakec. Zupani ožje Goriške so združili moči in se odzvali povabilu goriškega župana, da se na Travniku predstavijo skupaj. K sodelovanju so pritegnili številne domače ponudnike, ki bodo prikazali domačo goriško kuhinjo. Nova Gorica se bo predstavila s Turistično zvezo TIC, Turistično kmetijo in vinarstvom Slavček iz Potoka pri Dornberku, s prodajo domačega tipičnega peciva Ludvike Gregorič, Restavracijo Grad Kromberk, Vinarstvom Košuta Vi-tovlje, Vinarstvom Tratnik iz Dornberka in nastopom Šempaskih godcev, ki bodo zaigrali na današnji otvoritvi na Travniku. Občino Brda bodo zastopali Tic Brda, Vinska klet Goriška Brda, Restavracija Grad Dobrovo, Hotel Kozana in Briški harmonikaši, ki bodo nastopili v nedeljo. Občina Kanal se bo predstavila s Športnim kulturnim turističnim društvom Levpa, z Ekološko kmetijo Seljak iz Levpe ter z Gostilno Pri mostu v Plavah. Občino Miren-Kostanje-vica bodo zastopali Gostišče Štirna iz Opat-jega sela, Gostišče Kogoj Bilje, Turistična kmetija Faganel Miren, proizvajalec sira Li-pičar iz Nove vasi in vinarji Kavčič iz Lipe, Marušič iz Vojščice in Ščuka iz Nove vasi. Godci KD Kraški šopek pa bodo popestrili jutrišnje dogajanje od 18. do 21. ure. Za občino Renče-Vogrsko bodo dobrote predstavili Frlanova kmetija, Paquito, Kmetija Fornazarič, Sončni Škol, Kozjereja Nevo Pregelj, Kmetija Mlečnik, Kmetija Mozetič in Sadje Smodin. Občino Šem-peter-Vrtojba bodo zastopali Društvo že- na Vrtojba, Peloz mesnine, Pekarna in slaščičarna Klavdija, Turistično društvo Šempeter, Vinar Jejčič in Čebelarstvo Tomažič. V glasbenem programu bodo v nedeljo od 17. ure dalje nastopili BeEsAs Harmoni-kaši iz okolice. Posebna letošnja novost je brezplačni turistični vlakec, ki bo v času prireditve povezoval obe mesti. Vozil bo do nedelje, in sicer jutri in v soboto od 18. ure do polnoči ter v nedeljo od 11. do 22. ure. Vlakec bo nenehno krožil med mestoma s postankom za vstop in izstop potnikov na Kidričevi ulici pri Bevkovem trgu v Novi Gorici, v Gorici pa bo postajališče pred nad-škofijo. Na odru Goriške plaže pri Bevkovem trgu bo jutri in v soboto od 20. ure do polnoči nastopila dalmatinska klapa Leut; glasbo bo spremljala ponudba ribjih jedi. Na še pripišemo, da je goriški župan za obdobje prireditve preklical protihrupni odlok, kar pomeni, da bodo lokali lahko odprti do nočnih ur, od današnjega popoldneva do nedelje pa bo tudi v modrih conah parkiranje brezplačno. 16 Četrtek, 22. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Starši iz Slovenije vključujejo otroke v zamejske šole, zbore in krožke Bolj kot zamejci na matico se matica obrača na zamejce »Spodbudno, prijazno in pametno okolje s pravimi vrednotami, izkušnja je res nezamenljiva« Veliko staršev iz obmejnih občin v Sloveniji svoje otroke vključi čez mejo v krožke, zbore, vrtce, osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Po vstopu Slovenije v EU je bilo nekako pričakovati, da se bomo Slovenci na obeh straneh državne meje lažje povezovali, predvsem tako, da se bodo zamejci več obračali na matico, a se je, kot kaže, tok obrnil v obratno smer. Med pogovori s starši otrok različnih starostnih skupin sem doslej velikokrat naletela na tiste, ki so svojega otroka vpisali v katero od zamejskih šol ali prostočasnih dejavnosti, oz. da poznajo koga, ki je to storil. Zato me je začelo tudi zanimati, zakaj se starši iz Slovenije odločajo za tak korak. Kot pravi ena od sogovornic, gre za veliko več kot za obiskovanje krožkov, gre za vrednote v družbi, za spodbudno okolje, ki iz otroka potegne to, kar največ zmore, in to brez pritiskov. V okviru Večstopenjske šole v Gorici je v vrtcih vključenih 238 otrok, 20 jih prihaja iz Slovenije, na osnovnih šolah jih je letos skupno vpisanih 294, od teh jih je iz Slovenije 18, medtem ko jih nižjo srednjo šolo obiskuje 5 od skupno 177. Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici pa tehnični pol obiskuje skupno 177 dijakov, sedem jih je iz Slovenije, licejski pol pa 13 od skupno 160 dijakov. Bolj kot številke pa so zanimive izkušnje: Darko iz Nove Gorice pojasnjuje, da je svoja dva otroka vpisal že v slovenski vrtec v Gorici, to pa zato, ker je ta cenejši kot novogoriški, kasneje pa ju je vključil še v slovensko osnovno šolo Oton Župančič v Ulici Brolo. »Za to odločitev je bilo ključno to, da jih je v Gorici manj v razredu, okolica šole se nam je zdela veliko bolj mirna kot okolica novogoriških šol in to, da se angleščine in italijanščine učijo že od prvega razreda dalje.« Tudi Nataša iz Renč pravi, da so se za vpis sina na goriški licej Simon Gregorčič odločili na podlagi dejstva, da so razredi na tej šoli veliko manj natrpani kot v Novi Gorici, posledica tega je bolj individualen pristop do vsakega. »Všeč mi je bilo tudi to, da ocen niso podeljevali le zgolj na podlagi znanja, ampak tudi glede na prizadevnost, odnos do učiteljev in sošolcev ... Pozitivno me je presenetilo tudi to, da so mi profesorji na govorilnih urah opisali psi- NOVA GORICA Italijan okradel Italijanko V torek popoldan je 47-letna italijanska državljanka varnostniku v novogoriškem trgovskem centru prijavila tatvino prenosnega telefona. Policisti so kasneje ugotovili, da je telefon, potem ko ga je bila ženska pozabila na mizi, vzel 66-letni italijanski državljan, ki je tudi takrat bil v lokalu. Policisti so mu telefon zasegli in ga vrnili lastnici. Ker oškodovanka ni podala predloga za pregon, bodo policisti le obvestili okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Ravno tako v torek je v novo-goriški Ulici Gradnikove brigade s kombijem po parkirišču nekoliko hitreje peljal 31-letni Koprčan, zato mu je 38-letni Novogoričan z roko za-žugal. To je Koprčana očitno tako razjezilo, da je ustavil vozilo, izstopil in Novogoričana z roko pošteno udaril v trebuh; policisti so Koprčanu izdali plačilni nalog. Istega dne je na Prvomajski ulici razgrajal 58-letni domačin. Na vrtu za stanovanjskim blokom je kričal in s palico žugal proti ženski. Ko je na kraj prišla policijska patrulja, se je nedostojno vedel tudi do njih in ker nič ni kazalo, da se bo pomiril, so zoper njega odredili pridržanje v policijskih prostorih. Poleg tega so mu policisti izdali globo zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru. (km) hološki profil mojega otroka, svetovali, kje mora poglobiti znanje, kako naj to stori . Sin nikoli ni doživljal stresa zaradi preveč snovi na kupu, preveč kontrolk, medtem ko so mi mame in dijaki iz novogoriških šol pripovedovali ravno o tem. Res pa je, da je v Gorici pouk tudi ob sobotah, je pa zato čez teden krajši.« Zelo zanimiva je izkušnja Hermine iz Renč, ki je svojo hčer vpisala v pevski zbor Bodeča neža, ki deluje na Vrhu sv. Mihaela. »Moja hči je lani brez osnovne glasbene izobrazbe prišla v zbor, ki je že zmagoval v Evropi. Zborovodkinja jo je preizku- sila in rekla, da jo z veseljem vzame, ampak da bo morala z njo individualno delati. K temu zboru je torej prišel otrok, ki je v šolskem pevskem zboru popolnoma povprečno pel. V treh mesecih je osvojila večino repertoarja, tako da je z njimi že stala na odru. Po pol leta takšnega pristopa je toliko napredovala, da jo je uveljavljena glasbena pedagoginja svetovnega formata iz Ljubljane ob neki priložnosti začudena vprašala, kje se uči peti.« Sogovornica meni, da v šolah v Sloveniji za otroka naredijo premalo, da bi napredoval do roba zmožnosti, ki jih ima. Opozarja tudi na razlike Višje srednje šole v Ulici Puccini obiskuje danes 20 dijakov iz Slovenije; v preteklosti jih je že bilo več v obeh družbah: »V zamejstvu so v razna društva vpete cele družine, tam skupnost res deluje in mislim, da je to bistvo vsega. Meni je bilo nekaj časa prav nerodno ob zavedanju, da Slovenija kot matična domovina za Slovence v zamejstvu nameni verjetno vedno manj denarja, mi pa pravzaprav zajedamo ta kulturni nadstandard, ki so ga uspeli ustvariti sami. Skratka - gre za spodbudno, prijazno, pametno okolje s pravimi vrednotami. Izkušnja je res nezamenljiva. Resno razmišljamo tudi o tem, da bi hčer vpisali na slovenski licej v Gorici.« Katja Munih TRŽIČ Našli lobanjo Pri Tržiču so našli del človeške lobanje, ki po oceni preiskovalcev sega v čas pred več desetletji. Kljub temu preverjajo, če je morda lobanja povezana z izginotjem osebe v nam bližnjem času. Vest je včeraj potrdil goriški poveljnik karabinjerjev, podpolkovnik Giuseppe Arcidiacono. Kos lobanje je bil na obalnem pasu v Marini Novi. Našli so ga pred nekaj dnevi, v zemlji. Na kraj so prišli karabinjerji, ki so se obrnili na gasilce s prošnjo, naj jim pomagajo s potapljači v primeru, da bi se v bližini našle še druge kosti. Ker drugega niso našli, domnevajo, da lobanja prihaja od daleč in da so jo v Tržič prinesli morski tokovi in jo na obalo odvrgli valovi. »Na podlagi najdenega lahko le trdimo - tako poveljnik -, da gre za človeško kost. Lahko bi pripadala tudi nekomu, ki je padel na bojiščih pred desetletji, v vojnem času. Skoraj nemogoče bo ugotoviti, komu pripada in od kod prihaja, kar pa še ne pomeni, da ne bomo opravili vseh koristnih analiz. Lahko pa že povem, da gotovo ne pripada osebi, ki bi umrla v nam bližnjih časih.« Odbornik želi vstopiti v CIE Pokrajinski odbornik za mir Federico Portelli je včeraj napovedal, da bo pri goriški prefekturi zahteval, naj mu bo dovoljen vstop v center za priseljence CIE v Gradišču. »Tudi to sodi v naša prizadevanja za uveljavljanje kulture miru. Če se hoče država izogniti špekulacijam o tem, kaj se v teh centrih dogaja, jih mora odpreti javnosti,« poudarja Portelli in med ostalimi aktivnostmi za mir navaja, da je goriška pokrajina omogočila najetje avtobusa za udeležbo na sobotnem mirovnem pohodu Perugia-Assisi in k udeležbi pozvala vse goriške občine; avtobus so napolnili, čeprav je bil odziv iz Goriške pod pričakovanji, je še dejal. Koledar odvažanja odpadkov Iz družbe Ambiente Newco, ki je poverjena za ravnanje z goriškimi odpadki, opozarjajo živeče na območju D v Gorici, da je s septembrom stopil v veljavo popravljeni koledar z dnevi za odvaža-nje smeti. Omenjeni koledar z napisom »Errata corrige« so gospodinjstvom porazdelili februarja letos, velja pa za obdobje med prvim septembrom in 31. decembrom letos. Kdor je morda izgubil koledar, ga bo lahko dobil pri stojnici Tetrapack - Ambiente Newco, ki ga bodo med prireditvijo Okusi na meji postavili na vogal med Ulico Oberdan in Travnikom jutri in v soboto v popoldanskem času, v nedeljo pa ves dan. S ponedeljkom bo koledar na voljo na sedežu družbe v Ulici IX Agosto 15 ali pa neposredno na spletni strani www.ambientenewco.it pod linkom »news«. Kongres sovodenjske SSk Sekcija stranke Slovenke skupnosti iz So-vodenj ob Soči prireja danes sekcijski kongres za člane in somišljenike. Z začetkom ob 20.30 bo potekal v dvorani prosvetnega društva Rupa Peč; med drugim bodo določili delegate za pokrajinski kongres, ki bo 7. oktobra v Gorici, izvolili sekcijski odbor in ocenili stanje na sovodenjski občini. Na ogled kipi Sergia Pacorija Na sedežu združenja Nuovo Lavoro v goriškem Raštelu bodo danes ob 19. uri odprli razstavo del kiparja Sergia Paco-rija z naslovom »Geneza dela«. Ikona, kult in umetnost V goriškem Podturnu se nadaljuje niz predavanj, posvečenim ikonam. Drevi ob 20.30 bo v dvorani Incontro Juan Arias Gonano predstavil ikono kot kultni in obenem umetniški predmet. GORICA - Skupina 75 V pokrajinski palači na potezi podmladek Pripravljajo se na oktobrsko Fotosrečanje K slovenskemu fotoklubu Skupina 75 se je v zadnjem času pridružila lepa skupina mladih članov, med katerimi so tudi takšni fotografski navdušenci, ki so svoje posnetke že predstavili v javnosti. Devet članov društvenega podmladka bo svoj ustvarjalni naboj prikazalo na skupinski razstavi slovenskega društva, ki jo bodo jutri, 23. septembra, odprli v palači goriške pokrajine na Korzu Italia. Kot smo že poročali, bodo sedež goriške pokrajine temeljito prenovili. Zaradi gradbenega posega so glavnino pisarn že začasno preselili na alternativne lokacije, izpraznjene prostore pa je pokrajina za obdobje enega meseca - obnova se bo namreč začela v oktobru - dala na razpolago društvom in jih spodbudila, naj dajo duška svoji ustvarjalnosti; seznam dogodkov je objavljen na spletni strani www.eventopalazzo.it. V soboto so javnosti že odprli en del okrašenih prostorov: ogleda je vredno pritličje, kjer je bila na potezi mlajša generacija. Porodila pa se je tudi zamisel, da bi postavili še razstavo mladih fotografov. Odprli jo bodo jutri ob 18. uri v drugem nadstropju pokrajinske palače. Njen naslov se glasi »Prostor in čas - Spa-zio e tempo«, na ogled pa bo do 15. oktobra. Fotoklub Skupina 75 se hkrati intenzivno pripravlja na 13. Fotosrečanje, ki ga zaznamuje tudi mednarodna udeležba. V goriškem Kulturnem domu bodo od 1. do 15. oktobra na ogled dela sedmih avtorjev in enega fotoklu-ba iz štirih držav. Iz Slovenije bosta prišla Jasna Samarin in Primož Brecelj, Hrvaško bo zastopal Zoltan Nagy, Italijo pa Gianluca Groppi, Francesco Sambo in član Skupine 75 Marko Vogrič. Iz Italije prihaja tudi letošnji fotoklub - to bo društvo Marghera Fotografía iz Marghere pri Benetkah. S svojim delom s področja video-arta pa se bo predstavila izraelska ustvarjalka Shimrit Malul. Nova kulturna sezona se torej začenja tudi v znamenju avtorske fotografije. (vip) GORICA - Adriana Maraž v galeriji centra Lojze Bratuž Izvirna likovna pripoved o časovni dimenziji obstoja Adriana Maraž in eno izmed njenih likovnih del V živo vstopa nova razstavna sezona Kulturnega centra Lojze Bratuž. Z jutrišnjim dnem bo v tamkajšnji galeriji na ogled razstava Adriane Maraž z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta«. Jutri ob 18. uri bo njena dela predstavila Nadja Zgonik. Adriana Maraž, letnik 1931, je rojena v Ilirski Bistrici, svojo umetniško pot pa je začela po priselitvi na Goriško. Na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani se je vpisala leta 1949 ter študirala slikarstvo pri Maksimu Se-deju, Gojmirju Antonu Kosu in Mariju Preglju, grafiko pa pri Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu. Bila je članica Grupe 69 od ustanovitve leta 1969 do zadnjih razstav leta 1989, študijsko je potovala po Italiji, Franciji in Nemčiji. Danes živi in dela v Breznici na Gorenjskem in Ljubljani. V imaginariju Adriane Maraž kraljujejo predmeti. Stare znance iz vsakdanjega sveta skrbno izbira: v njenih delih bomo tako našli komode, zofe, fotelje, dalje konzer- ve, majice, reprodukcije umetnin od Mona Lise do Duc-hampove Fontane ter fotografije osebnosti, od Marilyn Monroe do Ivana Cankarja. V dvojnosti med starim in novim, med tradicionalnim in sodobnim, ki jo ponazarjajo predmeti, prihaja do izraza njeno prepričanje, da je svet star, da pa od njega zahtevamo novitete. Osrednja tema njenega likovnega ustvarjanja je torej časovna dimenzija obstoja. V šestdesetih letih minulega stoletja je sklenila, da se bo popolnoma posvetila grafiki. To je storila iz prepričanja, da je likovno raziskovanje bolj poglobljeno, če omejiš njegovo polje in ga usmeriš v izrazu. Ob Robertu Rausc-henbergu in popartu je svoje zanimanje usmerila tudi na konceptualistične napade na objektni značaj umetnine ter na Marcela Duchampa. Svoje delo je opredelila kot zmes nadrealizma, senzibilizma, impresionizma in vplivov konceptualizma. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. septembra 2011 473 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 22. septembra, ob 20. uri (Simon Gregorčič) »Kdor sam do večera potuje skoz svet«; pred-prodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.10 »The Eagle«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »I Puf-fi« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Super 8« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.30 - 20.10 »Crazy, stupid, love«; 22.15 »Contagion«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Car- nage«. fï Razstave SPOMINSKA RAZSTAVA V GORICI IN NOVI GORICI OB 80-LETNICI SILVESTRA KOMELA: na ogled bo do 23. septembra v galeriji Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20, od ponedeljka do petka od 9. do 12.30 in od 16. do 18. ure; v Mestni galeriji v Novi Gorici pa od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V OBČINSKEM MUZEJU V KRMINU bo na ogled do 6. novembra razstava »Inquiete stanze« Giorgia Valvasso-rija; ob četrtkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure; vstop prost. OBČINA TRŽIČ IN DRUŠTVI FOGO-LAR FURLAN TER TRŽIČ vabijo na odprtje razstave z naslovom »Janez Giovanni Gruden (1897-1974) - slovenski kipar v Argentini« v soboto, 24. septembra, ob 18. uri v galeriji Antiche mura v Ul. F.lli Rosselli v Tržiču; na ogled bo do 28. septembra. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo do 2. oktobra na ogled razstava Franca Duga. ¿j Čestitke VŠkrlje naj voščilo dospe, saj OLGA ... let praznuje že. Veliko zdravja, energije in zadovoljstva ji iz srca želimo Floreninovi iz Vasi. V krogu svoje velike družine slavi svoj okrogli rojstni dan gospa OLGA iz Sovodenj. Da bi še naprej ostala zdrava, neutrudljiva in vedno tako nasmejana... pa naj sama ugane, kdo ji to želi. Koncerti KOGOJEVI DNEVI - MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE: v petek, 23. septembra, ob 11. uri v De-sklah bo koncert za mladino, na katerem bodo nastopili najboljši učenci glasbene šole Tolmin ob šestdeset-letnici ustanovitve šole; organizira PD Soča Kanal. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na koncert Društev upokojencev Primorske »Zlata jesen«, ki bo v Kopru v nedeljo, 25. septembra, ob 18. uri na osnovni šoli Koper, kjer bo nastopil tudi društveni Ženski pevski zbor. Odhod ob 13.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu pri banki, v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi in v Doberdobu. Ker je omejeno število sedežev samo na enem avtobusu, je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina). H Šolske vesti OLJKARSTVO (60 ur) - tečaj je namenjen vsem, ki želijo spoznati tehnike upravljanja oljčnih nasadov. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Kor-zo Verdi 51), tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu. SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO (60 ur) -tečaj, ki omogoča razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij in knjiženje postavk v bilanci. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481-81826, go@adforman-dum.eu. USPEŠNA KOMUNIKACIJA (33 ur) - tečaj, ki se osredotoča na tehnikah za ustvarjanje učinkovitih odnosov z izboljšanjem tehnik poslušanja. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, go@adformandum.eu. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE v okviru projekta »Jezik/Lingua«: osnove vsakdanjega pogovora. Tečaj je namenjen odraslim in traja 40 ur. Potekal bo v osnovni šoli v Romjanu, Ulica Capi-tello 8, Ronke, ob torkih od 18. do 20. ure. Začetek v torek, 27. septembra; in- formacije in prijave: teco01@jezik-lin-gua.eu, tel. 345-6303255. GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 2011-2012; informacije od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na sedežu Glasbene matice v Gorici na Korzu Verdi 51 ali po tel. 0481-531508. SCGV EMIL KOMEL sprejema nove vpise za šolsko leto 2011-12; informacije na tajništvu od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163 ali na in-fo@emilkomel.eu. SLOVIK - EKSTRA! Delavnice za dijake 3., 4. in 5. razredov višjih srednjih šol v Gorici. Rok za prijavo: 23. september. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org, informacije: info@slo-vik.org ali po tel. 0481-530412. S Izleti SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 048182273 (Roberta). SPDG prireja v nedeljo, 25. septembra, 3. društveni izlet »Bikers 2011« na Trnovsko planoto z zbirališčem ob 7.15 pred novogoriško železniško postajo (vlak ob 7.35 za Most na Soči, cena 3,25 evro + kolo). Predstavitev izleta bo na sedežu goriške sekcije CAIa v Ulici Rossini danes, 22. junija, ob 21. uri; informacije po tel. 328 -8292397 (Robert). SPDG prireja v nedeljo, 25. septembra, z odhodom pri Rdeči hiši ob 8. uri izlet v Trnovski gozd (hoje štiri ure). Vodi Srečko Visintin (tel. 335-5421420). ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST organizira 25. septembra izlet v kraj Piazzola sul Brenta z ogledom vile Contarini-CA-merini; 2. oktobra v izlet v Cittadello in 23. oktobra izlet v kraj Illegio z ogledom razstave »Aldila. L'ultimo miste-ro«. Informacije in vpisovanje pri okencih ATL, v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 3357835183. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v sredo, 28. septembra, v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem nastopa v Cankarjevem domu popoldne tudi društveni ŽePZ. Odhod ob 8. uri iz Doberdoba, nato iz Sovodenj, Štan-dreža pri banki oz. telovadnici, Pod-gore in iz Gorice s trga Medaglie d'oro. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna prijava po tel. 0481390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 3471042156 (Rozina). Zjutraj bo kratek ogled središča Ljubljane. □ Obvestila AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŽBA ROGOS prireja od oktobra do marca štiri sobotna srečanja o tradicionalni kuhinji pod naslovom »Prazniki v kraški kuhinji« z kuharsko izvedenko in avtorico kuharskih knjig Vesno Guštin. Prva lekcija bo v soboto, 8. oktobra, v kuhinji sprejemnega centra Gradina v Doberdobu med 9. in 12. uro in bo na temo kruha. Naslednja srečanja se bodo osredotočila na božične, pustne ter velikonočne sladice; informacije in vpisovanje pri družbi Rogos (inforogos@gmail.com ali po tel. 333-405 6800). OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do novega sporočila. OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@vir-gilio.it, tjasas@hotmail.it. SPDG obvešča, da bo v prihodnjih tednih na razpolago tradicionalni planinski stenski koledar 2012 z barvnimi posnetki iz slovenskega gorskega sveta. Prednaročila na sedežu društva in pri odbornikih. DRUŠTVO VIPAVA obvešča, da že potekajo ob torkih treningi hip-hopa na društvenem sedežu na Peči, in sicer od 17. do 18. ure za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, in za učence prvih treh razredov osnovne šole, od 18. do 19. ure pa za otroke četrtih in petih razredov osnovne in vseh razredov nižje srednje šole. Ob petkih bo med 19. in 20. uro nov tečaj hip-hop plesa za odrasle; informacije po tel. 3483047021 (Barbara). S 3. in 6. oktobrom pa se začenja tudi letni kotalkarski tečaj, ki je namenjen otrokom vseh starosti. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah; otrokom bodo priskrbeli vso opremo. Nadaljeval se bo tudi tečaj za odrasle, in sicer ob ponedeljkih od 20. do 21. ure na istem mestu; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena). KŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje izredni občni zbor, ki bo v zadružnih prostorih na Palkišču v petek, 30. septembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. AŠZ DOM obvešča, da ktivnosti v telovadnici Kulturnega doma, Ul. I. Brass 20 (tel. 0481-33288) že potekajo: mo-torika in navijaška skupina - cheerlea-ding (1. - 5. razred osnovne šole) ponedeljek in sreda od 16.30 do 18. ure; cheerleading (nižja in višja šola) sreda od 16.30 do 18. ure ter petek od 15. do 16.30; minibasket (letniki 2003-2005) torek in četrtek od 16.30 do 17.45; under 12 košarka (letniki 2000-2002) torek in četrtek od 17.45 do 19.15, petek od 16.30 do 18. ure. Vadba za vrtec se bo pričela 3. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Poskrblje- no bo tudi za prevoz otrok iz vrtca v telovadnico. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE PRI SKRD JADRO: začetni in nadaljevalni tečaj bosta potekala enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Infor-magiovani). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). POKRAJINSKI VZPI-ANPI sporoča zmagovite številke loterije, ki so jih izžrebali na partizanskem mitingu v Selcah: 1. nagrada listek št. 0622 (potovanje po evropski prestolnici), 2. št. 4827 (netbook), 3. št. 4072 (moško in žensko gorsko kolo), 4. št. 0532 (fotoaparat), 5. št. 5983 (DVD Rec Panasonic), 6. št. 0749 (mikrovalovna pečica), 7. št. 0543 (MP3 predvajalnik), 8. št. 2195 (prenosni telefon). Nagrade so na razpolago do 11. oktobra na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču (tel. 0481798098). IS Prireditve V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v petek, 23. septembra, ob 21. uri plesna prireditev z naslovom »Čas tanga... na Krasu - Tempo di Tango... in Car-so«; informacije in rezervacije miz po tel. 0481-784111. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino, skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. septembra, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. Potovanje po ljudskih pravljicah se bo začelo v Skandinaviji, kjer bodo otroci spoznali Muco Nikolisito. Naslednja srečanja pa bodo potekala 10. in 24. oktobra ter 7. in 21. novembra. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GORICA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita na srečanje, ki bo v nedeljo, 2. oktobra. Ob 10. uri bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici med mašo sodelovala vokalna skupina Cantate domino iz Kočevja, po maši pa bosta v domu F. Močnik zakonca Helena in Franc Štefanič predstavila slovensko kolesarsko Jakobovo pot. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Antonio Val-vassori iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Gianpiero Michele Paparella (s pokopališča v Gradežu) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Livia Mariano vd. Frisulli iz bolnišnice na pokopališče. / ŠPORT Četrtek, 22. septembra 2011 474 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Videmčani na San Siru za las niso osvojili treh točk Favoriti ne zmagujejo Udinese prestrašil Milan Napoli izgubil v Veroni - Reja si je oddahnil - Polovični spodrsljaj Juventusa Antonio Di Natale vedno nevaren: v Milanu dosegel gol in zadel vratnico ansa Izidi 4. kroga Cesena - Lazio 1:2 (1:0) Strelci: Mutu (C) v 14.; Hernanes v 48. in Klose v 54. Chievo - Napoli 1:0 (0:0) Strelec: Moscardelli v 72. Fiorentina - Parma 3:0 (0:0) Strelca: Jovetič v 46. in 81., Cerci v 61. Genoa - Catania 3:0 (2:0) Strelca: Palacio v 29. in 34., Constant v 79. Juventus - Bologna 1:1 (1:0) Strelca: Vučinič (J) v 29. in Portanova v 52. Lecce - Atalanta 1:2 (1:1) Strelci: Denis (A) v 3. iz 11-m in 56.; Mesbah v 25. Milan - Udinese 1:1 (0:1) Strelca: Di Natale (U) v 29. in El Shaarawy v 63. Palermo - Cagliari 3:2 (2:0) Strelci: Zahavi (P) v 1., Bertolo v 15., Miccoli v 76.; Conti v 84. in Nainggolan v 91. Novara - Inter 3:1 (torek) Strelci: Meggiorini v 38., Rigoni (11 -m) v 86., Cambiasso v 89. in Rigoni v 91. min. Roma - Siena (danes ob 20.45) Italija proti Češki Slovenija z Dansko BANGKOK - V tajski prestolnici so opravili žreb prvega kroga v svetovni skupini Davisovega pokala za leto 2012. Španija, letošnja finalistka najbolj prestižnega moškega reprezentančnega tekmovanja, bo v prvem krogu gostila Kazahstan, druga finalistka Argentina pa bo gostovala pri Nemčiji. Pari so sledeči: Avstrija - Rusija, Španija - Kazahstan, Kanada - Francija, Švica - ZDA, Češka -Italija, Japonska - Hrvaška, Nemčija - Argentina, Srbija - Švedska. Prvi krog bo na sporedu od 10. do 12. februarja 2012. V prvi evroafriški skupini se bo Slovenija doma pomerila z Dansko. Drugič v pokoj DUNAJ - Avstrijski teniški igralec Thomas Muster je potrdil, da bo oktobra končal svojo poklicno kariero. Štiriinštiridesetletni Muster je teniški pokoj prekinil lanskega junija, trenutno pa je na 847. mestu na lestvici ATP. Zadnji dvoboj bo odigral na Dunaju, kjer bo od 24. do 30. oktobra na sporedu turnir Erste Bank Open. Muster je edini Avstrijec, ki je osvojil turnir za grand slam. Zmagal je leta 1995 v Parizu, leto kasneje pa je šest tednov preživel kot številka 1 na lestvici ATP. MILAN - Favoriti igrajo z vklopljeno ročno zavoro. Udinese je v gosteh zaustavil lanskega prvaka Milan, Napoli je izgubil v Veroni, Juventus pa je v Tu-rinu igral le neodločeno proti Bologni. Inter je že v torek izgubil proti Novari, Roma pa bo proti Sieni igrala danes. Zmagal je le rimski Lazio, tako da bo lahko trener Edy Reja prespal nekaj bolj mirnih noči, vsaj do nedelje, ko bodo na rimskem Olimpicu gostili Palermo. Tekma kroga je bila v Milanu, kjer bi Videmčani celo lahko odnesli domov vse tri točke. Pri rdeče-črnih se je že v 19. minuti poškodoval Pato, ki je zaradi bolečin v desni stegenski mišici zapustil igrišče. Zamenjal ga je mladi ita-lijansko-egipčanski napadalec Stephan El Shaarawy (lani pri Padovi), ki je bil nato odločilen v drugem polčasu. Gui-dolinovi varovanci so v prvem polčasu povedli z Di Natalejem, ki je izkoristil hudo napako domačega vratarja Ab-biatija. Slednji pa je bil v zadnjem delu tekme odločilen, saj je dvakrat odločilno posegel po strelu z glavo Benatie in strelu Di Nataleja. Več kot 400 minut dolgo nepremaganost slovenskega vratarja Handanoviča je prekinil »mali faraon« El Shaarawy (prvi gol v A-ligi). Udinese in Milan sta zadela tudi dve vratnici: najprej Seedorf s prostega strela in nato Di Natale. Milan ima po treh tekmah le dve točki na lestvici. Po Gasperiniju se mora torej paziti tudi Al-legri. Napoli je ostal praznih rok v Ve-roni. Trener Mazzari se je odločil za »turn over«. Doma je pustil Lavezzija, Cavani, Hamšik in Inler pa sta dve tretjini tekme sedela na klopi. Polovični spodrsljaj si je privoščila »stara dama«, ki se je morala zadovoljiti s točko proti skromni Bologni. Črno-beli so na novem turinskem stadionu povedli z Vu-činicem, ki je bil nato v drugem polčasu izključen. Za hladno prho je poskrbel Portanova, potem ko je Krasic zgrešil lepo priložnost za drugi gol. Z dobrimi nastopi nadaljuje Atalanta, ki je na lestvici že izničila minus. Po treh krogih je ekipa iz Bergama zbrala sedem točk. Na lestvici pa zaradi kazni ima le eno. V Lecceju je obakrat zadel v polno nekdanji Udinesejev nogometaš Denis. Sinoči je prepričala Mihajloviceva Fiorentina (3:0 proti Catanii in 2 gola Jo-vetica). Največ zadetkov pa je padlo v Palermu, kjer so gostitelji s 3:2 (vodili so s 3:0) premagali Cagliari. Na stadionu Barbera so gledalci videli tudi bržkone najlepši gol četrtega kroga. Dosegel ga je izraelski nogometaš Eran Zahavi (prvi gol v A-ligi). inter - Po porazu Ranieri namesto Gasperinija MILAN - Gian Piero Gasperini pričakovano ni več trener Interja. Interjev predsednik Massimo Moratti je včeraj zjutraj prekinil pogodbo s 53-letnim trenerjem, ki je le tri mesece vodil črno-modre. Zanj je bil poguben porazen začetek v A-ligi in ligi prvakov. Inter je pod njegovim vodstvom na treh tekmah v domačem prvenstvu iztržil zgolj neodločen izid z Romo ter doživel dva poraza s Palermom in nazadnje v torek zvečer z Novaro, evropsko ligo prvakov pa je začel z domačim porazom proti turški ekipi Trabzonspor. Včerajšnji trening je vodila dvojica Baresi-Bernazzani. Medtem ko se je vodstvo kluba pogajalo z novim trenerjem Interja. Gasperinijevo mesto bo prevzel Claudio Ranieri, ki je nazadnje vodil Romo. Ranieri bo dveletno pogodbo podpisal danes. V prihodnjih dneh čakata novega trenerja dve pomembni tekmi, na katerih navijači in predsednik Moratti pričakujejo šest točk. Najprej bodo v soboto igrali proti Bologni, nato v ligi prvakov proti moskovskemu CSKA-ju. TOČKA GORICI - Izidi 10. kroga 1. SNL: Celje - Olimpija Ljubljana 0:0, Nafta - Triglav Kranj 1:0, Hit Gorica - Maribor 1:1, Luka Koper - Mura 0:0. Lestvica Genoa 3 2 1 0 7:3 7 Juventus 3 2 1 0 6:2 7 Udinese 3 2 1 0 5:1 7 Napoli 3 2 0 1 6:3 6 Fiorentina 3 2 0 1 5:2 6 Palermo 3 2 0 1 7:6 6 Cagliari 3 2 0 1 6:5 6 Novara 3 1 1 1 6:5 4 Lazio 3 1 1 1 5:5 4 Chievo 3 1 1 1 4:4 4 Catania 3 1 1 1 1:3 4 Lecce 3 1 0 2 3:4 3 Parma 3 1 0 2 3:8 3 Milan 3 0 2 1 4:6 2 Atalanta 3 2 1 0 5:3 1 Roma 2 0 1 1 1:2 1 Siena 2 0 1 1 0:1 1 Inter 3 0 1 2 4:7 1 Bologna 3 0 1 2 1:5 1 Cesena 3 0 0 3 2:6 0 PRIHODNJI KROG 24.9 ob 18.00 Bologna - Inter, ob 20.45 Milan - Cesena in Napoli - Fiorentina; 25.9. ob 5.00 Chievo - Genoa, Atalanta - Novara, Cagliari - Udinese, Catania - Juventus, Lazio - Palermo, Siena - Lecce, ob 20.45 Parma - Roma Atalanta je imela 6 minusnih točk Evropske lige v (sumljivih) rdečih številkah MADRID - Vodilnih pet evropskih nogometnih lig, to so angleška, italijanska, nemška, španska in francoska, so v sezoni 2009/10 ustvarile za 1,5 milijarde evrov izgube, je za španski časnik El mundo deportivo ocenil profesor na barcelonski univerzi Jose Maria Gay de Liebana. Liebana pojasnjuje, da je imelo omenjenih pet lig za 8,704 milijarde evrov prihodkov in 10,277 milijarde evrov odhodkov, kar pomeni, da izguba znaša 1,573 milijarde. Samo dolg prve španske lige po Liebanovih besedah znaša 3,479 milijarde evrov. »Ta španska liga ni resna niti transparentna. Ni klubov, ki bi imeli račune za prejšnja poslovanja,« je dejal Liebana in ocenil, da imata od vseh klubov najboljši finančni položaj Bayern in Arsenal. Liebana izpostavlja tudi madridski Real kot primer sumljivega zapravljanja denarja, «saj njegovi računi niso jasni in so dvomljivi.« Kot posebej nerealno zapravljanje pa navaja ceno Brazilca Neymarja. »Ni mi jasno, kako lahko nekdo plača 60 milijonov evrov za 19-letnika,« je povedal Liebana in dodal, da v krizi v nogomet vstopa umazan denar. »Ko je nogomet v občutljivem položaju, vanj prihaja denar, ki ga je treba oprati. Nekateri špansko ligo kar imenujejo pralnica,« je še dejal Liebana. Ta svetuje tudi boljšo porazdelitev prihodkov od prodaje televizijskih pravic v španski ligi, saj se «Barcelona in Real Madrid trudita za centralizacijo pra-vic». »Kako je mogoče, da v Španiji od televizijskih pravic zaslužijo 636 milijonov evrov, v Italiji pa 915 milijonov. Prav tako ni jasno, kako en klub, kot je na primer Wigan, 16. v angleški ligi, od televizijskih pravic dobi več denarja kot vsi španski razen Barcelone in Reala Madrida,« je zaključil Liebana. (STA) nogomet - SAK gostil »bike« iz Salzburga V Celovcu nogometni praznik brez čudeža CELOVEC - »Zgodovinska tekma« nogometašev Slovenskega atletskega kluba (SAK) včeraj popoldne na stadionu SAK v Celovcu se je končala brez nogometnega čudeža: avstrijski podprvak Red Bull Salzburg je nogometaše slovenskega kluba pred rekordno kuliso skoraj 2000 gledalcev v drugem krogu zlahka odpravil s 4:0 (1:0) in jih izločil iz nadaljevanja tekmovanja za avstrijski pokal. Medtem ko je SAK v prvem polčasu držal korak s prvoligaškem, pri katerem pa je manjkalo kar sedem standardnih igralcev, se je upanje navijačev kar ob začetku drugega polčasa kar hitro razblinilo. V dobrih 15 minutah so »biki« rezultat povišali na 4:0 in tekma je bila predčasno odločena. Za SAK je bil včerajšnji dan kljub porazu eden najzanimivejših in najpomembnejših v zgodovini. Gostovanje trenutno najboljše nogometne ekipe v Avstriji se je namreč razvil v pravi nogometni praznik za ljubitelje športa v slovenski narodni skupnosti, privabil pa tudi veliko nemško govorečih prijateljev nogometa na nastajajoči stadion pri Slovenski gimnaziji. Klubsko vodstvo je po- skrbelo za dobro počutje obiskovalcev nogometnega špektakla - od dodatnih tribun do balkanskih kulinaričnih spe-cialitet. In tudi uglednih osebnosti ni manjkalo: prišel je celo deželni glavar s še dvema članoma koroške deželne vlade, celovški župan. Samoumevno pa so se ob igrišču »pokazali» tudi zastopniki koroških Slovencev s področij športa, politike in gospodarstva. Celo nekateri duhovniki so se pojavili ob igrišču in navijali za slovenske nogometaše. Kajti vsi so - vsaj do prvega gola gostvo - upali na »nogometni čudež«, torej na zmago Davida proti Goljotu. Pa se ni zgodilo, čeprav so SAK-ovci kar nekaj časa jezili velikana. Nevarnost, da bi ga moštvo iz tretje avstrijske lige vrglo iz nadaljnjega tekmovanja, pa vso tekmo ni pretila. Če že ne športno, se je »zgodovinska tekma« za SAK vsekakor finančno izplačala. Blagajnik kluba je na koncu zabeležil rekordni dohodek, ki bo v blagajniški knjigi kluba zagotovo zapisan z velikimi »zlatimi« številkami. Povrh tega pri SAK-u lahko pričakujejo še nagrado Avstrijske nogometne zveze. Ivan Lukan kolesarstvo Martin prekinil »vladavino« Cancellare KOEBENHAVN - Na kolesarskem svetovnem prvenstvu v Koebenhavnu se spet veselijo Nemci. Po torkovi zmagi Julie Arndt v ženskem kronometru so Nemci dobili svetovnega prvaka tudi v moški vožnji na čas, to je prepričljivo postal Tony Martin, ki je po Janu Ullrichu in Bertu Grabschu tretji Nemec z naslovom. Martin je že pred začetkom prve članske dirke na svetovnem prvenstvu veljal za glavnega favorita. Čeprav je bil na startu tudi v prejšnjih letih praktično nepremagljivi Fabian Cancellara (včeraj le tretji +1:20, za Angležem Wigginsom +1:16), štirikratni svetovni in olimpijski prvak v tej disciplini (v zadnjih petih letih ni zmagal le v Va-reseju 2008, kjer pa sploh ni nastopil), je bilo jasno, da ima nekaj več možnosti od Švicarja. Letos je Nemec namreč dobil prav vse pomembnejše kronometre od dirke Pariz - Nica do Toura in na koncu Vuelte. Jani Brajkovič je bil slovenski adut. Nekdanji svetovni prvak pri mlajših članih je pričakoval uvrstitev med najboljših deset, želel si je približati petemu mestu, ki ga je pred dvema letoma zasedel na prvenstvu v Mendrisiu. Drugi slovenski predstavnik Robert Vrečer je zaostal šest minut in štiri sekunde ter zasedel 45. mesto. / ŠPORT Četrtek, 22. septembra 2011 19 naš pogovor - Slovo, ki ni slovo, nekdanjega reprezentanta Vilija Bečaja »Ne bom pozabil reka o zdravem jabolku med gnilimi« Takoj je spoznal, kako zamejci goreče reagiramo na znano žaljivko... Prosti strel za Zarjo Gajo: Vili Bečaj pri žogi, pogled proti vratom, strel in gol. Čez ali mimo živega zidu naravnost v sedmico. Nasprotnikov vratar je večkrat nemočno ostal na svojem mestu. Kolikokrat smo v Bazovici, pa še prej na Padričah, videli ta film. Gledalci na tribuni so vsakič vstali in bučno ploskali koprskemu virtuozu Zarje Gaje, ki je na vzhodnem Krasu po osmih sezonah (od 2003/04 do 2010/11) zapustil svoj pečat. Z rumeno-modrimi je odigral 172 tekem in dosegel 49 golov. Vsaj polovico s prostih strelov. Vili, ali se spominjaš svojega prvega dne pri Zarji Gaji? Ko sem bil na prvem treningu v Bazovici, so bili tam sami slovenski igralci, tako da nisem imel težav s sporazumevanjem. Dobro se spominjam, da smo se po treningu ustavili v shrambi ob igrišču in skupaj skuhali čaj. Nato se je oglasil Cile (Andrej Ban op. int.) in se malo za šalo malo zares spraševal: Med nami je zdaj zdravo jabolko. Če so vsa ostala gnila, potem bo tudi to prej ali slej zgnilo (Vili je med intervjujem zakro-hotal). Razumel sem, da se bom moral hitro prilagoditi ostalim. Pri Zarji Gaji so te angažirali, da bi tudi malo izučil mlajše soigralce. Ali ti je to uspelo? V glavnem sem se moral jaz igralsko maksimalno prilagoditi ostalim. Prva sezona je bila prehodnega značaja, saj dejansko nisem vedel, kaj me čaka. Nekaj sezon prej (leta 1996) si v Vidmu v dresu reprezentance Slovenije igral proti Robertu Baggiu, nato pa proti (z vsem spoštovanjem) tržaškemu Unionu v 3. AL ... Ni bilo lahko. Čisto drugače je igrati v nižjih kategorijah s takimi igralci, ki niso izšolani. Mentaliteta je drugačna. Tu igrajo zgolj za zabavo. Zato smo v prvi moji sezoni pri Zarji Gaji tudi izpadli. Rekli so, itak je prišel Vili in bo on poskrbel za gol. Samo en igralec pa ni dovolj za uspeh. Zakaj si izbral Zarjo Gajo? Že več let so me preko prijatelja in trenerja Softiča vabili k Zarji Gaji. Obljubil sem jim, da ko končam svojo profesionalno pot, bom še nekaj sezon igral za Zarjo Gajo. V Koper so takrat prišli Mirjam Žagar, Vojko Križmančič in še tretja oseba, e spominjam se kdo. Pred prihodom v Bazovico pa sem se pogovarjal še z Robertom Kalcem in Pao-lom Gregoričem. Ali so bila navodila trenerjev za izkušenega igralca kot si ti vedno pametna, ali ... Ne (smeh). Nekoristna oziroma škodljiva navodila sem preprosto preslišal. Sicer nikoli nisem polemiziral s trenerji, odgovoril sem jim pritrdilno in nato ravnal po svoji glavi. Ali se posebej spominjaš kake tekme? Igrali smo v gosteh proti Chiarboli (25. januarja 2004 op. int.) in smo do zadnje minute vodili z 2:1. Nato pa je nasprotnik v par minutah uspel spreobrniti izid v svojo korist. Izgubili smo s 3:2. Spominjam se tudi neke tekme na pustno nedeljo v Fa-ri. Vsi so bili še pobarvani od dneva prej, nekateri so pred tekmo celo zaspali v slačil-nici. Skoraj cela ekipa je na pustno soboto pustovala na openskem sprevodu in nato v šotoru pri Briščikih. Trener Vojko Križ-mančič ni vedel, koga naj postavi na igrišče. Seveda smo izgubili, nekateri pa so odigrali svojo najboljšo tekmo, čeprav niso vedeli, za kaj je šlo (smeh). Kaj pa dogodki zunaj igrišča? Dolgočasno res ni bilo nikoli. Preživel sem nekaj res krasnih sezon. Fešte so bile na dnevnem redu, pa tudi pusto-vanja mi bodo ostala v spominu, ko smo se vsi skupaj našemili. Spoznal sem ogromno ljudi, s katerimi se bom še naprej družil. Opazil sem tudi veliko več spoštovanja do nogometa kot pri nas v Sloveniji. Ljudje, tudi na amaterski ravni, cenijo ta šport. Imajo ga radi. Pri nas si vztrajal celo osem sezon, kar ni malo. Rad igram nogomet. Povrh tega sem se tu navezal na nekaj res pravih prijateljev, pa tudi okolje je bilo prijetno in sproščeno. Vili Bečaj (letnik 1967), doma iz Kopra, na tekmi proti Roianu (3. AL) na Padričah. V ozadju Zarjin športni vodja Robert Kalc (in Goran Križmančič), ki je skupaj s Paolom Gregoričem Vilija prepričal, da igra z Zarjo Gajo. Vili, poročen z dvema otrokoma, je svojo nogometno pot začel pri NK Koper. 11 sezon je igral v 1. SNL (Hit Gorica in Luka Koper). Z Gorico je bil državni prvak. Štiri sezone je tudi igral v 3. jugoslovanski medrepubliški ligi. Vili je po poklicu trgovski potnik, obenem končuje Fakulteto za management v Kopru kroma Pritiskov ni bilo, dobro sem se počutil, pa tudi težjih poškodb ni bilo. V zadnjih sezonah se je marsikaj spremenilo, saj so nekateri soigralci obesili čevlje na klin in so prišli novi igralci. Zarja Gaja je bila pravzaprav posebna ekipa. Absolutno. Klapa je bila fantastična, vsi smo bili in smo še odlični prijatelji. Ali si k nam prišel tudi zato, da bi se naučil italijanščine? Tudi zaradi tega. Prišel pa sem v skoraj izključno slovensko okolje. Vseeno pa sem se v nekaj sezonah izpopolnil v italijanščini. V zadnjih sezonah sem celo Italijane učil slovenščine. Po nekaj mesecih so se naučili najmanj deset slovenskih besed. Letos sem na fakulteti izdelal celo dva izpita v italijanščini. Hote ali nehote si spoznal tudi zamejstvo. Pozitivno me je presenetilo, kako so Slovenci na tej strani meje veliko bolj zavedni od nas v Sloveniji. Ali si na igrišču kdaj občutil trenje med Slovenci in Italijani? Večkrat, čeprav se za to nisem posebno razburlaj. Bolj goreče, kar me je zelo presenetilo, so reagirali vsi soigralci, ki so veliko bolj občutljivi na tovrstne izpade. Žaljivka 'ščavoj ki je - kot sem spoznal - največja žaljivka tu v zamejstvu, name ni naredila nobenega vtisa. Ali si od nasprotnikovih branilcev prejel veliko udarcev? Preveč. Toliko 'batin' še nisem prejel v svoji karieri. Vsi so pač čakali, da bom jaz nekaj storil, tako da sem imel žogo stalno med nogami. Zaradi tega sem dobil veliko udarcev. Katera je bila najlepša, katera pa najgrša sezona? Najgrša je bila zadnja, lanska, ko smo se rešili šele po play-outu. Za celo ekipo je bila lanska sezona prava mora. Atmosfera v slačilnici je bila slaba. Najlepša sezona pa je bila tista, ko smo se uvrstili v play-off. Edi-nole v play-offu smo zatajili, bržkone smo se zadovoljili zgolj z uvrstitvijo v končnico. Ali imamo zamejci zmagovito miselnost? Žal ne. Že na samem začetku sem opazil, da so igralci prihajali na treninge zgolj za družbo. Pogrešal sem voljo po zmagi. Nisi si želel poslovilne tekme z bolj uradnim pečatom. Enostavno zato, ker to ni moje slovo. Še bom prihajal v Bazovico, čeprav ne kot igralec. Nogomet pa bom še naprej igral z veterani. Slovo pomeni, da se nikdar več ne vrneš v nek kraj. Jaz pa sem tu dobil prijatelje in sem počutim kot doma. Pred kratkim sem bil na poroki od Andreja Bana, pa nato na krstu od Fabiotovega (Cocevarija op. int.) sina. V Bazovici (pa tudi na Padričah in v Gropadi) je 44-letni (rojstni dan je praznoval 8. septembra) Bečaj že častni vaščan. Zamejska izkušnja je torej Vilija obogatila, tako s športnega, kot (še bolj) s človeškega vidika. Vili pa nekaj res ni maral. To vemo vsi tisti, ki ga dobro poznamo. Vsaka kletvica ga je zbodla. Teh pa je (žal) v amaterskem nogometu, tako na igrišču kot zunaj njega res preveč. Jan Grgič veterani Cirila Devetti v Lignanu dvakrat zlata Na Evropskih veteranskih igrah, ki so se v torek končale v Lignanu, se je s kolajnami okiti-la tudi naša teniška igralka Cirila Devetti. Za nastop na množičnih igrah v Lignanu se je odločila zadnji hip, osvojila pa je kar tri medalje, čeprav v številčno skromni konkurenci. V ženskem turnirju (organizator je združil kategoriji over 40 in over 50) se je v igro vključila v četrtfinalu, v katerem je s s 6:0, 6:2 premagala Sylviane Bertuzzi, v polfinalu pa se je pomerila s 1. nosilko, precej mlajšo Eleno Vianello in ji priznala premoč šele po treh setih z izidom 3:6, 6:2, 6:4. S tem rezultatom je vsekakor bila zlata med tekmovalkami over 50 in bronasta v absolutnem merilu. Devet-tijeva je skupaj s tržačanom Ginom Bedrino nastopila tudi v mešanih dvojicah. V prvem krogu sta bila prosta, v polfinalu sta s 4:0, 3:0 in odstop (igralo se je na štiri dobljene igre) premagala madžarski par Erszbet Nagy in Istvan Korosi, v finalu pa sta premagala še italijansko-angleško navezo Alexandra Rotas in Giovanni Bertelli. Na igrah je nastopilo več kot 4.000 športnikov vseh starosti (86-letna Rusinja Nina Na-umenko je s časom 32:51 postavila svetovni rekord v svoji kategoriji v teku na 5.000 m), če seštejemo še spremljevalce, trenerje, sodnike in prostovoljce pa jih je bilo kar 7.000. Zadovoljen z uspehom manifestacije je bil tudi deželni odbornik za šport Elio de Anna (kot nekdanji vrhunski igralec rugbija je sam sodeloval v metu krogle). Naslednje igre bodo leta 2015 v Nici, čez dve leti pa bodo v Turinu svetovne igre veteranov. umetnostno kotalkanje - Na evropskem prvenstvu v Reggiu Calabrii Tržaški Slovenki za medaljo Članica Francesca Roncelli v obveznih likih 11. - Mladinka Martina Pecchiar (kot tudi Roncellijeva) danes v kratkem programu V torek se je v Reggio Calabrii uradno začelo evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Na kotal-karski plošči so se najprej v obveznih likih pomerili mladinci in mladinke, med katerimi pa ni tekmovala članica italijanske reprezentance, tržaška Slovenka, še ne 18-letna Martina Pecchiar, dijakinja tržaškega znanstvenega lice-ja France Prešeren. Pecchiarjeva, ki je na EP v kategoriji jeunesse nastopila že leta 2009 v Parizu in osvojila skupno 2. mesto, se bo na letošnjem evropskem prvenstvu prvič preizkusila danes: v prostem programu bo najprej na vrsti kratki del. V soboto pa bo še dolgi program. »Dobro sem pripravljena, vseeno pa ne bi ničesar napovedala. Na lanskem EP nisem nastopila zaradi bolečin v hrbtu. Letos sta glavni favoriti Italijanki Colpova in Mariottijeva,« je povedala Martina. V Reggio Calabrii je medtem včeraj v obveznih likih nastopila še ena tržaška Slovenka. Francesca Roncelli, članica kluba Gioni, je zasedla 11. me- Francesca Roncelli sto. »S svojim nastopom sem zadovoljna. Zdaj bom vse moči uprla v prosti program. Ciljam seveda na medaljo, saj se letos veliko trenirala in upam, da bo moj trud tudi pošteno poplačan,« je Martina Pecchiar optimistično napovedala 25-letna Ron-cellijeva, ki se bo za kolajno potegovala tudi v kombinaciji. Danes bo v Reg-gio Calabrii na sporedu kratki, v soboto pa še dolgi program. nogomet V polnem teku mladinski turnir v Gabrjah V Gabrjah je v polnem teku 5. nogometni turnir začetnikov »Igrajmo nogomet« za pokal KD Skala. V torek so Sovodenjci izgubili proti Pro Gorizii (6:1), Ju-ventina pa je s 5:0 odpravila Villesse. Danes bo na sporedu še zadnji krog prvega dela, medtem ko bo finalni del v soboto od 15. ure dalje. Nagrajevanje bo ob 18.30. 7. pokal KD Skala za cicibane pa se je konec tedna končal z zmago ekipe iz Bilj, ki je v finalu premagala Pro Gorizio (2:1). Od ekip naših društev so nastopale Juventina A in B, Sovodnje in Mladost. 20 Četrtek, 22. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / košarka - Jutri in v soboto Že sedemnajstič Memorial Tavčar V soboto in nedeljo mladinci za Memorial Gombač Na Stadionu 1. maja bo jutri in soboto, kot ponavadi teden dni pred začetkom prvenstvenih nastopov Bora Radenska, vsakoletni četveroboj za Memorial Borisa Tavčarja. Že sedemnajsto izvedbo turnirja v spomin na v prometni nesreči preminulega Borovega igralca in trenerja organizirata Amaterski košarkarski klub Bor in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Tudi letos bodo med seboj merili moči štirje deželni tret-jeligaši: v petek ob 19.00 se bosta v prvem polfinalu spoprijela Breg in miljska Venezia Giulia, ob 21.00 pa bo sledilo srečanje med Borom in novincem v ligi Don Boscom. V soboto bo ob 19.00 tekma za tretje mesto med poražencema, ob 21.00 pa bo na vrsti veliki finale, kateremu bo sledilo nagrajevanje ekip. Borovi košarkarji bodo medtem drevi odigrali novo prijateljsko tekmo, tokrat doma ob 19.30 proti sežanskemu Kraškemu Zidarju. Že od začetka priprav vadi pod Popovičevo taktirko tudi Peter Sosič, ki sicer še išče delodajalca zunaj dežele. Do konca tega tedna se bo v vsakem primeru izjasnil, če odhaja drugam v višjo ligo ali če bo ponovno - po petih sezonah -oblekel dres matičnega kluba. Breža-ni pa bodo na Memorialu skušali popraviti vtis iz Gorice in predvsem preveriti formo pred prvenstvom. Trener Krašovec ima še naprej na preizkušnji hrvaško krilo Dominika Kosa s Cresa, o katerem še niso odločili, ali ga bodo registrirali. AKK Bor in ZSŠDI prirejata kot ponavadi vzporedno tudi turnir za mladinsko kategorijo Under 17 v spomin na nekdanjega Borovega predsednika in nato nočnega čuvaja na Stadionu 1. maja Miljota Gombača. Jubilejna deseta izvedba se bo pričela v soboto s polfinaloma, ob 15.00 med Bregom in Libertasom ter ob 17.00 med Borom in Servolano. V nedeljo dopoldne bo mali finale ob 9.30, finale za prvo mesto pa med zmagovalcema polfinalnih srečanj ob 11.30. Sledilo bo nagrajevanje. Peter Sosič trenira z Borom odbojka - V nedeljo Četrtič v spomin na Lauro Maver Pri Briščikih tudi obe ekipi Zaleta V sodelovanju z Odbojkarskim društvom Bor in Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji organizira Športno društvo Kon-tovel v nedeljo 4. memorial Laure Maver v spomin na prerano umrlo igralko, ki je na svoji športni poti zastopala barve obeh slovenskih društev. Na turnirju bodo nastopile štiri ženske članske ekipe. Spet se bodo domačim ljubiteljem odbojke predstavili obe združeni ekipi projekta Zalet, ki bosta v letošnji sezoni nastopili v deželni C oziorma D-ligi. Poleg njiju je organizator povabil na turnir tudi tržaško ekipo Trieste Hammer, ki jo sestavljajo mladinke in deklice, kljub temu pa bo letos igrala v D-ligi. Četrti udeleženec turnirja bo društvo ŽOK iz Škofje Loke, ki je pobrateno z OD Bor. Vse tekme bodo v telovadnici pri Briščikih. V dopoldanskih urah bosta na vrsti polfinalni tekmi. Ob 10. uri se bosta v prvi tekmi pomerili ekipi Trieste Hammer - Zalet D, ob 12.00 pa ŽOK Škofja Loka in Zalet C. Tekma za 3. mesto bo ob 15. uri, finale pa ob 17.00. Sledilo bo nagrajevanje. Vse tekme razen finalne bodo igrane na dva dobljena seta. Za ekipi Zaleta bo to nova dobra priložnost za uigravanje postav. Glede na to, da ju sestavljajo igralke vseh naših društev, je seveda pomembno, da pred pričetkom tekmovalne sezone (15. oktobra) odigrata čimveč tekem. Tako jima prav pridejo tudi nastopi v Jadranskem pokalu. Zalet C bo v soboto v Rep-nu (od 17. ure dalje) gostil eno od skupin, pomeril se bo namreč z Luko Koper in Codroipom. Ekipa Zalet D pa se bo v Pordenonu pomerila s Sacilejem in Pordenonom. Konec edna se bo začel tudi Jadranski pokal za moške ekipe. VZS MITJA CUK Košarkarji so se izkazali Športniki-gojenci VZS Mitja Čuk so nastopali na košarkarskem turnirju Fe-sta dello sport - Praznik športa na prvem maju. Naša ekipa se je v konkurenci deželnih ekip odlično odrezala, zmagala je dve tekmi. V drugi sta bili ekipi enakovredni, v razburljivi končnici pa je 19 sekund pred koncem tekme zadel Fragia-como. Pohvalo zaslužijio vsi, posebno pa Patrik Rebula za igro v obrambi. Izidi: C.E.S.T. - Anffastars 4:2; VZS Mitja Cuk - Zunami 18:12 (Fra-giacomo 12, Jelenič 4, Ghiza 2); Il Mosaico Codroipo - Zunami 24:8; VZS Mitja Cuk - Il Mosaico Codroipo 8:7 (Fra-giacomo 4, Jelenič 4) VZS Mitja Čuk : Jelenic, Fragia-como, Rebula, Ghiza,Brandolin, Cor-belli, Maurel.Trenerja Štefančič in Švab PLANINSKI SVET Pohod na Triglav Kot že več let zapored je tudi letos SPDT organiziralo v sodelovanju s PD Integral iz Ljubljane pohod na Triglav in to od 19. do 21. avgusta. Pohodov je bilo kar štiri. Prvi se je začel pri Aljaževem domu in nadaljeval naprej do Luknje, kjer so planinci oblekli samozavaro-valni komplet in čelado, saj naslednji del vzpona je bil v znamenju jekleni-ce, ki se je končala po dobri uri hoje-plezanja. Zelo razgibana pot je popeljala to skupino mimo Sfinge, naj-strmejši triglavski steber, do zahodne Triglavske planote. Od te točke naprej je spet pričela lažja zavarovana pot, ki je peljala pohodnike pod Triglavsko škrbino in nato do vrha. Po sestopu so se napotili do Tržaške koče na Doli-ču, kjer so tudi prespali. Drugega dne se je skupina napotila proti vrhu prelaza Hribaric, preko Vrat in Doline za Kopico vse do Dednega polja ter koče pri Planini pri Jezeru. Druga skupina pa se je napotila na Triglav po klasičnem južnem vzponu, ki je peljal z Rudnega polja preko Vodnikovega doma ter naprej do doma Planika pod Triglavom in nato še na Triglav. Prespali so na Planiki. Naslednjega dne so se napotili do Doliča in nato preko Hribaric v dolino Sedmerih jezer ter preko Štabc vse do Planine pri Jezeru. Tretja skupina se je podala iz Rudnega polja preko Vodnikovega doma do Doliča, kjer so planinci tudi prenočili. Naslednjega dne pa so os- vojili vrh Kanjavca. Sestopili so na Hribarice in po Dolini za Kopico cež Dedno polje na Planino jezero. Četrta skupina se je povzpela na Triglav iz doline Krme. Na vrh pa je prišla preko Triglavske škrbine. Prenočila je na Planiki. V soboto se je podala preko prelaza Hribaric po brezpotju na Debeli vrh in preko planine v Lazu do koče na Planini pri Jezeru. Drugo noč so vse skupine prespale na Planini pri Jezeru. V nedeljo zjutraj je bila na vrsti še "kulturna" svečanost oziroma krst triglavskih prvopristopnikov. Sledila je družabnost z golažem. Po kosilu so vsi planinci sestopili na Planino Blato, kjer je bil parkiran kombi. Dospeli so v Trst v poznih popoldanskih urah. Družinski izlet na Sabotin Mladinski odsek SPDT prireja 1. oktobra 2011 izlet za družine na Sabotin. Zberemo se ob 8.30 v Se-sljanu, na trgu, od kod bomo odpotovali z osebnimi avtomobili do Solkana pri Novi Gorici. Pot nas bo peljala poprej po novi kolesarski poti ob Soči nato pa se bomo povzpeli po senčni strani na Sabotin, kjer je zadnji del poti nekoliko bolj strm in zahteven. Pot nas bo pripeljala skozi vojaške rove do koče na Sabotinu. Na vrhu si bomo lahko ogledali strelne rove iz prve svetovne vojne, zato ne pozabite čelne ali žepne svetilke (kdor jo ima). Vračali se bomo najprej po grebenu in nato po pešpoti s katere je krasen razgled na vse stra- ni. Skupno je predvidenih približno tri ure in pol zmerne hoje. Izlet je veljaven za dodelitev planinskih značk. Otroci naj ne pozabijo planinskih knjižic. Kdor je nima, jo prejme na izletu. Informacije lahko dobite pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava je obvezna do četrtka, 29. septembra! Izlet na Učko Slovensko planinsko društvo Trst prireja v nedeljo, 25. septembra 2011 avtomobilski izlet na Učko, na enkraten gorski masiv, ki se dviga na tistem delu trikotnega isterskega polotoka, s katerim se Istra spaja s kopnim. Zaradi posebne lege predstavlja Učka eno najlepših, naj sugestivnejših in najbolj obiskanih območij Hrvatske; je pravi simbol Istre. Odikujejo jo posebne geomorfološke oblike zahodnega pobočja, ki strmo, skoraj navpično pada proti Vranjski Dragi in Boljun-skemu polju, medtem ko se vzhodno pobočje mehko spušča proti morju. Ob obali ga porašča tipična sredozemska vegetacija, v višjih legah jo zamenjajo listopadni, predvsem bukovi go-zgovi. Pod vrhom, kjer se snežna odeja tudi dalj časa zadržuje, pa se razrašča ruševje in gorsko cvetje. Edinstveno in bogato flora Učke so obiskovali in še obiskujejo najslavnejši botaniki, prvi med njimi je bil beneški znanstvenik Zanichelli (1722). Zaradi izrednih naravnih danosti je bila Učka proglašena za Narodni Park. Izletniki, namenjeni na mikavni izlet, se bodo zbrali ob 7.30 pred cerkvijo v Bazovici. Z osebnimi avtomobili in z društvenim kombijem se bodo napotili do planinskega doma na Poklonu (922 m). Od tod se bodo podali po planinski poti proti Vratom ter najprej osvojili Suhi vrh (1333 m), od koder se odpira čudovit razgled na Kvarnerski zaliv; nato se bodo povzpeli še na najvišji vrh Učke, na 1401 m visoki Vojak, ki ga na vrhu krasi znameniti opazovalni stolp ter sestopili do izhodiščne točke. Skupno je predvidenih 5 ur hoje. Obvezna je planinska oprema in pohodniške palice. Za informacije in za rezervacijo mesta v kombiju pokličite ob urah obeda na telefonsko številko 040 226616, odgovarja Walter. Nordijska hoja SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Vadba je primerna za vsakogar in krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala 30. septembra, 7. in 14. oktobra od 16.00 do 18.00 ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Za informacije in prijave tel. 040 220155, Livio. □ Obvestila MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 1. oktobra 2011 izlet za družine na Sabotin. Zberemo se ob 8.30 v Sesljanu, na trgu. Skupno je predvidenih približno tri ure in pol zmerne hoje. Informacije in prijave pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. AŠK KRAS - ODSEK ZA NAMIZNI TENIS -obvešča ,da se lahko prijavite na vadbo za začetniške in nadaljevalne skupine od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.15 v Športno kulturnem centru v Zgoniku ali pa po e-pošti na naslov sonjamilic@alice.it, kjer dobite vse ustrezne informacije AŠK KRAS -ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO prireja tudi letos v okviru gibalne vzgoje letni tečaj za otroke, ki obiskujejo vrtec in prva dva razreda osnovne šole. Prva vadba in vpis bo v Športno kulturnem centru v Zgoniku v sredo, 28.septembra ob 16.30. Vse informacije dobite ob prvem srrečanju. AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja tečaj rekreacijske gibalne aktivnosti za starejše. Prva vadba in vpis bo že v torek, 4.oktobra ob 8.30, kjer dobite vse potrebne informacije o poteku telovadbe AŠK KRAS - ODSEK ZA NAMIZNI TENIS - obvešča, da se začenjajo treningi namiznega tenisa rekreativcev in veteranov v četrtek, 29. oktobra. Vadba bo potekala v Športno kulturnem centru v Zgoniku ob 20.00 AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra. Za informacije in prijave tel. št. 347-6454919 (Irina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev od 17. septembra do 4. decembra. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 2908195 ali 348 1334086 (Erika) ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da potekajo treningi na Opčinah po sledečih urnikih: palčki (motorika 3-6 let) ponedeljek in petek 16.30-17.30; beli zajčki (7-10let) ponedeljek 17.00-18.30 in pet 17.30-19.00; plavi zajčki (1114 let) pon 18.00-19.30, sre 18.30-20.00 in pet 17.30-19.00; škrati (over 15) pon 19.30-21.30, sre 18.30-20.30 in pet 19.00-21.00. Za informacije in vpis: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 Nastja AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra ob 20.30. Za ostale informacije 335 5316286 (Veronika). SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra 2011 začne predsmučarska telovadb , namenjena odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj miniodbojke z osnovami motorike potekal v telovadnici srednje šole na Opčinah po sledečem urniku: ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00. Tečaj bo začel 27. septembra. AŠZ SLOGA obvešča, so pričeli treningi odbojke za začetnike in začetnice. Za informacije - prof. Peterlin: 338 6713379 KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da potekajo treningi minikošarke po sledečih urnikih: letniki 2000 in 2001 ob torkih od 16.00 do 17.30 v telovadnici v Lonjerju, letniki 2000, 2001 in 2002 ob petkih od 17.00 do 18.30 na Stadionu I. maja, letniki 2002, 2003, 2004 in 2005 ob torkih od 16.00 do 17.30 na Stadionu 1. maja, letniki 2003, 2004 in 2005 ob petkih od 16.00 do 17.00 na Stadionu 1. maja. Za informacije Karin Malalan 340-6445370. ASD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da se bodo začeli treningi minivolleya za osnovnošolske otroke v torek, 20. t.m. ob 17. 00. Treningi bodo potekali ob torkih od 17.00 do 18.30 in cetrtkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici v Dolini. PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaje prilagajanja v bazenu hotela Daneu na Opčinah za otroke od 4. do 6. leta starosti. Za informacije pokličite na: 04051377 (vsak delavnik od 15. do 17. ure). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do II.30 za otroke od 3. do 6. leta. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 328-2733390 (Petra). NK KRAS Repen mladinski sektor, obvešča da so se začeli treningi za kategorije začetnikov, najmlajših ter naraščajnikov (letniki 2000 in starejši). Toplo vabljene nove sile oziroma mladi nogometaši. Za info in vpis: sedež društva (040 2171044) ali Paolo (348 9246311). / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 22. septembra 2011 21 GLOSA Vstajenje Primorske Jo2e Pirjevec Pravkar sem dobil v roke zbornik »Vstala Primorska si v novem življenju«, ki ga je uredil Branko Marušič, izdal pa Goriški muzej v sodelovanju z Območnim odborom ZB za vrednote NOB Nova Gorica in še z drugimi tudi zamejskimi ustanovami. Gre za knjigo velikega formata, v kateri je kar 115 besedil pa še vrsta kvalitenih likovnih prispevkov. Ob 70 letnici OF se je Primorska s tem zbornikom, ki zaobjema obdobje od osvoboditve do osamosvojitve (1945-1990) na vreden način oddolžila tistim, ki so se borili za svobodo in nato gradili novo življenje v združeni domovini. Spisek avtorjev me je po svoje ganil, saj je med njimi toliko imen znancev in prijateljev, ki jih ni več, poleg seveda tistih, ki so še aktivni in ki vsak na svojem področju oblikujejo naš kulturno-politični vsakdan. Ob branju njihovih prispevkov, se človek šele zave, skozi kakšne zgodovinske premike in spopade smo šli, preden smo si dokončno zakoličili svojo mejo in se na lastni zemlji uveljavili kot gospodarji. Ni pač slučaj, da je bila ta meja v svojem zadnjem segmentu med bivšo cono A in B Svobodnega tržaškega ozemlja mednarodno priznana šele leta 1975. Zadnja v povojni Evropi. Slučaj je hotel, da sem imel istega dne, ko sem dobil knjigo, o kateri pripovedujem, na Koprski univerzi predstavitev doktorske dizertacije, ki jo pripravlja nek študent iz Solkana. Pri svoji raziskavi se je osredotočil na prvo desetletje po vojni in pri tem opozoril tudi na temne plati priključitve Primorske k Sloveniji, ki so izvirale predvsem iz dejstva, da je zaledje izgubilo svoji naravni središči Trst in Gorico. Zaradi tega so se ljudje le težko sprijaznili z novo mejo, ki je bila v času hladne vojne her- metično zaprta, in se vživeli v novo socialistično stvarnost, za katero ni mogoče reči, da bi ne bila vsaj na začetku dokaj opre-sivna. Za tiste, ki so kakorkoli oporekali, ni poznala milosti, kar je imelo za posledico preganjanja in ječo. Kljub tem preizkušnjam pa se Primorci niso predali malodušju temveč so s svojo podjetnostjo ustvarili življenjske pogoje, na katere smo lahko ponosni. O tem pričata dve novi središči, ki smo ju zgradili ali obnovili, da nadomestimo stara, Novo Gorico in Koper, o tem priča urejenost našega prostora, ki se mi zdi vedno bolj opazna (če odmislimo nekatere arhitektonske grozote, za katere so odgovorni pohlepni župani). Je pa z druge strani tudi res, da med osrednjo Slovenijo, katere težišče je Ljubljana, in Primorsko še ni prišlo do tiste simbioze, ki bi si jo bilo želeti. Še vedno obstojajo med nami in »Kranjci« miselne pregrade, ki so pogojene iz različnih zgodovinskih izkušenj, skozi katere smo šli. Kljub temu, da je Slovenija majhna in maloštevilna, se Slovenci med sabo malo poznamo in smo pogosto nezmožni plodnega dialoga. Vprašljivo je, ali bo naša generacija in tudi tista, ki nam bo sledila doživela srečni trenutek, ko se bomo Slovenci osvobodili balasta preteklosti. Toda, naj bo kakorkoli, mi Primorci se svoji narodni zavesti, svoji zavezanosti osvobodilnemu boju, svojemu antifašizmu ne nameravamo odpovedati. Kot pravi sklepni verz himne »Vstajenje Primorske«: »v borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju« smo našli svoj pravi obraz. VREME OB KONCU TEDNA Bolj poletje kot jesen Darko Bradassi Anticiklon je po pričakovanjih med nedeljo in ponedeljkom doživel najgloblji padec v zadnjih tednih in je naše kraje dosegla solidna hladna vremenska fronta. Padavine so bile povečini obilne, pojavljale so se pogoste plohe in nevihte, nastali pa so tudi krajevni nalivi. Za fronto se je ozračje občutno ohladilo, temperatura je padla v povprečju za približno 10 stopinj Celzija glede na vrednosti, ki smo jih beležili še ob koncu preteklega tedna. Vendar je bilo poslabšanje, čeprav občutno, tudi tokrat le prehodne narave. Za vremensko fronto se je namreč spet začel krepiti anticiklon, ki že dosega ravno danes in jutri svoj višek. Spet ga v višinah spremlja za ta čas zelo topel zrak, kar zagotavlja stanovitnost ozračja in višje temperature. Živo srebro se bo ponekod lahko povzpelo do okrog 27 stopinj Celzija, kar je v tem času nadpovprečno visoka vrednost. Temperature trenutno za približno 4 stopinje Celzija presegajo dolgoletno povprečje. Možno, da se bo tak scenarij ponavljal dalj časa. V najboljšem primeru, če bo anticiklon res uspel zdržati, je možno, da marsikje v nižinah in ob morju ne bo padla niti kaplja dežja vsaj do prvega tedna v oktobru, morda pa tudi dlje. Prevladovalo bo sončno in za ta čas toplo vreme. Vendar obstaja tudi manjša možnost, trenutno bolj malo verjetna, za kakšno občasno manjše popuščanje anticiklona, ki naj bi prinesel vsaj kakšno kraktotrajno poslabšanje. Našim krajem se bo tako že jutri od zahoda približal plitek sredozemski ciklon, ki pa po vsej verjetnosti ne bo prinesel bistvenih sprememb. Njegovo prisotnost bomo opazili le zaradi manjše okrepitve severovzhodnega vetra. V najslabšem primeru bi se lahko ciklon nekoliko okrepil in bi prinesel nekaj več oblakov ter manjše krajevne padavine, vendar je to za zdaj le najek-stremnejša možnost, ki se bo težko uresničila. Najbolj verjetno je, da je pred nami daljše obdobje, ki bo bolj spominjalo na poletje kot na jesen. Temperature se bodo, kot kaže, za dalj časa zadrževale nad dolgoletnim povprečjem, na višini 1500 metrov v prostem ozračju pričakujemo v glavnem vrednosti malo pod 15 stopinjami Celzija. Najvišje dnevne temperature bodo do konca meseca predvidoma povečini dosegale 25 do 27 stopinj Celzija, noči pa bodo v primerjavi že nekoliko bolj sveže. Vreme bo torej še primerno za plažo in za morje, še toliko bolj, ker se morje niti ni posebno ohladilo. V Tržaškem zalivu so včeraj 2 metra pod morsko gladino namerili 24 stopinj Celzija, kar je za ta čas prav tako veliko. Zadovoljni bodo tudi ljubitelji gora, saj bo vreme precej stanovitno in nadpovprečno toplo tudi v gorskem svetu. Od danes do nedelje bo prevladovalo sončno in za ta čas toplo vreme. Najvišje dnevne temperature bodo danes in jutri dosegale do okrog 26 ali 27 stopinj Celzija, najtopleje bo ob morju in na Goriškem. V soboto in nedeljo bo povečini sončno z le morebitno občasno oblačnostjo, najvišje dnevne temperature bodo za stopinjo ali dve nižje od sobotnih. Na sliki: spet je na vrsti soliden anticiklon prejeli smo Odprto pismo SSO Spoštovani člani deželnega vodstva SSO! V zadnjem času so nekateri vodilni člani vaše organizacije sprožili v širši slovenski javnosti (intervjuji v raznih medijih, tiskovna sporočila, komentarji, pisma uredništvu, itd.) kar nekaj kritik na račun SKGZ in nam očitali marsikaj. Ne bom razglabljal o vzrokih tega početja, čeprav sem si o njem ustvaril določeno mnenje. Ne bom niti omenjal vrste netočnosti in neresnic, ki so jih pisci ali intervju-vanci izrekli na račun organizacije, ki jo vodim. Nadalje, ne bom se po nekaj letih podrobno spominjal na to, kdo je zaustavil izvajanje skupno dogovorjene Programske konference, ki je imela kot cilj postaviti osnovo za nove čase in posledične izzive v naši organizirani skupnosti. Pri pripravi konference je poldrugo leto sodelovalo nad sto naših in vaših vodilnih oseb, ki so bili izraz in glas krovnih in ostalih najpomembnejših organizacij in ustanov. Skupaj smo zapisali zaključni dokument in skupaj smo ga odobrili. Nismo pa ga uresničili. V intervjuju za tednik Demokracija je predsednik SSO jasno povedal, kaj misli o združevanju, sodelovanju in odpravljanju dvojnikov ter o potrebi po reorganizaciji slovenskega organiziranega življenja. Povedano v intervjuju jemljem na znanje tudi z vidika učinkovitosti skupne (SKGZ-SSO) komisije za reforme v manjšini in v tem smislu bolje razumem razloge za večkratno odlašanje sestankov. Obenem lahko ugotavljam, da taki načini javnega izpostavljanja problemov ne koristijo nikomur, še najmanj naši narodni skupnosti, ker se v praksi omenjeni problemi ne rešujejo, obratno, večajo se. Zaskrbljenost nad nastalim stanjem so izrekli tudi v Rimu, na Deželi FJK in v Sloveniji, saj od nas pričakujejo resno in konstruktivno soočanje pred pomembnimi izbirami, ki nas čakajo. Namesto da bi naše energije usmerjali v reševanje aktualnih prioritetnih vprašanj, jih namenjamo javnim polemikam. Do danes še ni rešeno vprašanje izplačila 2,5 milijona evrov iz zaščitnega zakona, kar pomeni, da ta denar še ni na razpolago našim organizacijam in ustanovam. Kaj smo storili, da bi premaknili zadevo z mrtve točke? Ali smo mnenja, da nam bo rešila vse Slovenija in da bomo mi lahko le čakali križem rok? Kako se lahko mirno in konstruktivno lotimo tega vprašanja, ko pa polemiziramo in izpostavljamo argumente, ki v tem trenutku nikakor niso v ospredju naših potreb? Zakaj bi se npr. morali o imenovanjih in o uredniški poli- tiki PD dogovarjati v ožjem, zaprtem krogu in v logiki stare lotizacije, ko pa smo se skupaj dogovorili o zadružni obliki, ki ima svoje članstvo in vodilne organe, ki lahko suvereno sklepajo o odprtih vprašanjih? Naša trenutna skrb in naloga je, da kriza v Italiji ne pokoplje našega časopisa! Oktobra letos naj bi se v Rimu sestalo manjšinsko omizje. Koliko smo doslej storili, da bi se na to pomembno srečanje pripravili in se zmenili za prioritetna vprašanja, ki jih bo treba tam izpostaviti in po možnosti rešiti (sistemsko financiranje, SSG, PD, sekcija Tartini, itd.)? Do danes ni bilo niti enega sestanka za pripravo na rimsko srečanje z izjemo tistih sestankov, do katerih je prišlo na pobudo konzulata Republike Slovenije oz. njenega veleposlanika v Rimu. Skupno zastopstvo je zaradi nastalega položaja upočasnilo svojo dobro nastavljeno začeto dejavnost in se v zadnjem času ne sestaja, čeprav bi moralo biti še kako aktivno. Ker se dobro zavedam resnosti nastalega položaja, ne bom (isto prosim tudi člane deželnega vodstva SKGZ) reagiral na javne in neutemeljene kritike in se polemično oglašal v javnosti. Odprte probleme lahko rešujemo, po dogovoru, znotraj obeh deželnih vodstev in ne z enostranskim prehitevanjem ali z ostrimi polemikami v javnosti. Pred nami imamo kar nekaj izbir glede možnega sodelovanja in dogovarjanja: lahko ostanemo na zdajšnjem minimalnem nivoju, lahko pa ustvarimo priložnosti za nove odnose. Mi smo pripravljeni na katerokoli soočanje, kjer so cilji jasno zastavljeni in skupno dogovorjeni. Če si tega želite tudi vi, potem ustvarimo pogoje za redno sestajanje obeh deželnih vodstev in obenem obnovimo koordinacijo obeh krovnih organizacij v sodelovanju s članicami. To sta foruma, kjer lahko ustvarimo podlago za čim širši konsenz pri nekaterih pomembnih izbirah. Zgodilo se bo, da bomo nekatera vprašanja združili v skupni imenovalec, druga mogoče ne. Kljub temu bomo opravili pomemben korak v primerjavi z današnjim nepremičnim stanjem, ki je po moji oceni pod zadostno ravnjo in se "odlično sodelovanje" omejuje le na verbalne in priložnostne izjave nekaterih za kako okroglo mizo ali za medije. Ob koncu želim poudariti, da si manjšina ne more več privoščiti takega organiziranega sistema, kot je veljal doslej. Če zaradi drugega ne pa zato, ker finančno-gospodarska kriza je in bo še prizadela vse in še bolj ošibila našo organiziranost. Skrajno neodgovorno bi bilo, če bi se tega ne zavedali ali hlinili, da se ne, in ne bi primerno ukrepali v smislu tistih prepotrebnih sprememb, ki nam lahko omogočijo okrepitev naše prisotnosti in nas postavijo v vlogo protagonista. Sinergije in racionalizacija niso vedno nujno zlo, saj so lahko odlična priložnost za prepotrebno posodobitev naše organiziranosti. Neizrečeno ostaja vprašanje, če se z omenjeno potrebo vsi strinjamo ali pa če so nepotrebne polemike taktično sredstvo, da ostane potem vse pri starem. Razmišljanja o potrebnih spremembah in novostih smo skupaj napisali v zaključnem dokumentu Programske konference. S tem, da nekateri niso želeli stopiti na pot praktične uresničitve načel, je bila storjena naši skupnosti mačehovska usluga. Javnost je namreč skupno načrtovanje in dogovarjanje pozdravila kot veliko novost in upanje. Na konferenci smo spregovorili o marsičem, tudi o manjšinskih medijih in gospodarsko-imo-vinskih vprašanjih. Za neizvajanje konference pa ne nosi glavne odgovornosti SKGZ. V drugem pismu bi lahko to dokumentirano dokazal. Blokada pričete poti pa je med organizacijama in v sami skupnosti vnesla večje nezaupanje in razočaranje. Uresničitev nekaterih osnovnih namenov bi pomenila preseganje zgodovinskih in drugačnih delitev znotraj manjšine. Takrat smo začeli podirati naš berlinski zid. Škoda, da smo kmalu odložili orodje in pustili na mestu preveč kamenja... Zaradi drobnih in partikularnih interesov smo se zbali velikega dejanja. Zato še danes tovorimo na plečih posledice takega početja: zamujamo pri potrebnih inovacijah znotraj naše organiziranosti, znova obujamo in izpostavljamo stare in nove pregrade ter s tem večamo medsebojno nezaupanje. Končno so se nekateri lotili še javnih polemik v duhu preteklosti, ki se je zdela zgodovinsko neaktualna. Čutil sem dolžnost, da stvari povem javno, ker sem bil tudi javno izzvan. S tem zaključujem s svojim javnim sporočanjem glede omenjenih tem in to ne glede na morebitne nove polemike in kritike; tudi kot odgovor na moje pisanje. Preveč se zavedam resnosti nastalega položaja znotraj naše skupnosti, da bi stopil na oder poceni demagogije, sterilnih polemik in prispeval k še večji zmedi. Iskren pozdrav Rudi Pavšič, predsednik SKGZ štanjel za izdelavo mozaikov Jutri in v soboto bodo v Štanjelu prvič pripravili delavnico, v kateri se bo mogoče učiti izdelovanja mozaika. Delavnico bo vodila Barbara Ravnikar, akademska slikarka, ki se v zadnem času posveča zelo zahtevnim mozaičnim portretom. Med zadnjimi je izdelala portret Maksa Fabianija, ki je na ogled v galeriji pri Valetovih, kjer je spomladi razstavljala svoje portrete in kjer bo potekala tudi delavnica. Delavnica bo potekala v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, poudarek pa bo na domačem materialu, kamnu. Na razpolago je še nekaj prostih mest, podrobnejše informacije pa so na razpolago na elektronskem naslovu gradstanjel@guest.arnes.si (kjer se je mogoče tudi prijaviti) ali na telefonu 003865 7690197 ali na gsm 0038641 337422. Primorci beremo Ob mednarodnem dnevu pismenosti je vseh enajst primorskih knjižnic, ki so vključene v tradicionalno akcijo »Primorci beremo«, preverilo, kako se primorski bralci vključujejo v omenjeno akcijo, ki se je pričela že 9. junija in bo trajala vse do obletnice Prešernovega rojstva, 3. decembra. Po treh mesecih pridnega branja so ugotovili, da je v akcijo vključenih kar 848 članov enajstih knjižnic (Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Postojna, Sežana, Tolmin, Trst in Gorica), ki pridno prebirajo knjige slovenskih avtorjev s predvidenega seznama. V tem času so prebrali 3.390 knjig. Tako se je denimo v sežanski knjižnic v akcijo vključilo 90 bralcev, ki so do sedaj prebrali blizu 400 knjig. V tržaški in goriški knjižnici je vključenih 39 in 31 bralcev, ki so prebrali 213 knjig (116 v tržaški in 97 knjig v goriški knjižnici). Največ bralcev, kar 140, je vključenih v ajdovsko knjižnico. Le-ti so prebrali tudi največ del (533). (O. K.) 22 Četrtek, 22. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / predstavitev - Najmanjši Bavarec s polno košaro prestižnih elementov Novi model BMW serije 1 v tv« • ■ I tv« I tv • varčnejši in udobnejši od prejšnjega Prvič v vse modele vgrajena nova tehnologija BMW TwinPower Turbo, ki zagotavlja odlične zmogljivosti Začenja se drugo poglavje BMW serije 1, te prve kompaktne serije bavarskega proizvajalca. Prva serija je bila še kar uspešna, ta, ki so jo pravkar predstavili, bo najbrž še bolj. Naj povemo takoj, da gre za edini model v svojem segmentu, ki ohranja pogon na zadnja kolesa, kot sicer, razen tistih s štirikolesnim pogonom, vsi Beemvejevi modeli. Čeprav gre za najmanjšega predstavnika te nemške hiše, ki si je po krizi kaj hitro opomogla, ohranja vso kakovost večjih in prestižnejših beemvejev. Od prejšnjega modela se na zunaj razlikuje pravzaprav zelo malo, je pa bolj športen, varčnejši in ne nazadnje tudi udobnejši. BMW serije 1 se odlikuje z visoko kakovostjo in z za zadnje BMW značilnimi estetskimi prijemi: površine so drzno oblikovane in dajejo vozilu mladostno, dinamično in hkrati elegantno podobo. Tudi površni opazovalec bo takoj zaznal, da gre za avto, ki sodi v razred premium. Tudi BMW serije 1 se ponaša s tehnologijo EfficientDynamics in je edini avto v tem segmentu, pri katerem za doplačilo dobite fantastičen 8-stopenjski samodejni menjalnik s funkcijo Start&Stop, ki jo sicer dobite tudi pri še-ststopenjskem ročnem menjalniku. Nova generacije serije 1 je ponuja več udobja od prejšnje, ki je konec koncev bila še kar špartanska. Tudi serija 1, kot tudi vsa druga nova vozila BMW je opcijsko opremljena s sistemom Con-nectedDrive: obširen izbor opcijskih sistemov pomoči vozniku in mobilnih storitev. Naprava za vklop in izklop dolgih luči, prilagodljiv snop žarometov, pomoč pri parkiranju, vzvratna kamera, opozo-rilnik pred spremembo voznega pasu, ki vključuje opozorilnik pred trkom, tem-pomat z zavorno funkcijo, informacije o omejitvi hitrosti in prepovedih vožnje, povezava z internetom, izboljšana povezava s pametnimi telefoni in predvajal-niki glasbe, prometne informacije v realnem času, spletni radio, aplikaciji Face-book in Twitter, vse to lahko dobite tudi v najmanjšem BMW. V notranjosti je bistveno več prostora: Karoserija je 85 milimetrov daljša, medosna razdalja je 30 milimetrov daljša, prednje medosje je 51 milimetrov širše, zadnje medosje pa 72 milimetrov širše kot pri prejšnjem modelu. Višina ostaja nespremenjena, vendar pa 17 milimetrov večja širina zagotavlja prostornejšo notranjost in bolj športen videz. 21 milimetrov je več prostora za noge, prtljažni prostor je razširjen s 330 na 360 litrov, prostornino prtljažnega prostora je mogoče razširiti na največ 1.200 litrov, če so zadnji sedeži zloženi. V potniški kabini je veliko odlagalnih površin, polic in držal za pijačo. Karoserija je zelo toga za boljšo odzivnost in za zaščito potnikov. Izbor varnostne opreme je širok, vključno s čelnimi, stranskimi varnostnimi zračnimi blazinami in varnostnimi zračnimi blazinami za glavo. Kupci bodo lahko izbirali med izvedbama BMW Sport Line in BMW Urban Line z uporabo ekskluziv-nih lastnosti oblikovanja notranjosti in zunanjosti ter opreme. V vse bencinske in dizelske motorje v BMW serije 1 je vgrajena nova tehnologija BMW TwinPower Turbo. Nova je generacija 1,6-litrskih bencinskih motorjev: BMW 116i s 136 KM, BMW 118i s 170 KM. Dizelska ponudba je naslednja: BMW 116d s 116 KM, BMW 118d s 143 KM, BMW 120d s 184 KM. Cene se začenjajo pri 26.800 evrov (16i), najdražji 120d urban pa stane 34.000 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer partnerstvo - Francozi širijo obzorje Peugeot bo gradil novo tovarno v Indiji Pet tisoč novih delovnih mest Peugeot vidi v Indiji pomembnega partnerja in napoveduje strateško širjenje na to ogromno tržišče. Ob priložnosti festivala Ganesh Chaturthi, posvečenega slavljenju indijskega boga modrosti, blaginje in sreče, sta prvi minister države Gujarat, Shri Narenda Modi in predsednik uprave PSA Peugeot Citroen, Philippe Varin, sklenila sporazum o sodelovanju. S sporazumom se Peugeot obvezuje, da bo na 2 kvadratnih km površine, v središču hitro razvijajočega se avtomobilskega področja v Sanandu, na zahodu Indije, investiral 650 milijonov evrov. Tam bo zgradil moderno tovarno, katere letna proizvodnja je trenutno načrtovana na 170.000 avtomobilov. Tovarno bosta dopolnjevali obrata za proizvodnjo motorjev in in menjalnikov. Ustvarjenih bo 5.000 novih delovnih mest, ob teh pa še dodatne zaposlitvene možnosti na področju dobaviteljske verige, ki se bo vzpostavila. Prvi lokalno proizveden Peugeot pričakujejo leta 2014. Indija je eden svetovno najpomembnejših in dinamičnih trgov. Do leta 2020 želi postati tretji največji avtomobilski trg na svetu. Gujarat ponuja proaktivno, poslu prijazno okolje, trdijo Francozi ter odlično infrastrukturo z zelo ustrezno geografsko lego za prodajo osebnih vozil. Peugeot je skupaj z vlado države Gujarat napovedal ustanovitev Inštituta za razvoj avtomobilske industrije. Ta pobuda je še en dokaz, da želi Peugeot povsod po svetu zagotoviti najboljše produkte in storitve in bo tako vsekakor pripomogel k razvoju visoko kvalificirane delovne sile na avtomobilskem področju v Indiji. Indija za PSA Peugeot Citroen predstavlja strateško prioriteto. Ta naložba z dolgoročno vizijo želi svojim strankam in trgovcem postopno zagotoviti široko ponudbo avtomobilov, ki bodo dobro prilagojeni trgu. S skrbno izbranimi modeli, prilagojenimi potrebam in željam indijskega trga, bo Peugeot tako okrepil svojo identiteto s sloganom „Motion & Emotion«. Januarja 2012 bo Peugeot sodeloval na avtomobilskem salonu v Delhiju. infiniti - Tudi prestižna japonska znamka se je odločila za zmogljivo okolju prijazno limuzino M35h v boj z bolj znanimi nemškimi križarkami Šestvaljni bencinski motor in pridruženi električni motor zmoreta skupaj 364 KM - Dvojna sklopka in 7-stopenjski samodejni menjalnik Tudi Infiniti, ki sodi pok okrilje japonskega Nissana, se je odločil za hibridno verzijo ene svojih limuzin. Gre za M35h, ki ima poleg tradicionalnega šestvaljnega bencinskega motorja, ki sam po sebi zmore 306 KM, tudi 68-konjski električni motor, ki je eden najmočnejših trenutno na tržišču. Inifiniti nam je še kar neznana znamka, vsaj v Evropi, s svojimi ekskluzivnimi modeli pa si utira pot v tisti segmente tržišča, kjer je premoč velikih nemških limuzin očitna in v katerega ni lahko prodreti. K popularizaciji znamke prispeva tudi spon-zorizacija dirkalnikov Red Bull, ki trenutno prevladujejo v formuli 1. V direktni konkurenci s prestižnimi limuzinami BMW, Audi in Mercedes ponuja Infiniti svoj M35h, ki ima vse, kar ponujajo tudi Nemci. Še več, nekatere rešitve so avantgardne, da ne govorimo o ceni (65 tisoč evrov full optional), ki je vsekakor konkurenčna. M35h lahko potuje samo z električnim motorjem do najvišje hitrosti 100 km/h (da se razumemo, samo z električnim motorjem, katerega namen je da pomaga bencinskemu, ne boste prevozili več kot 2 do 3 km), z obema motorjema pa ima avto razpolago kar 364 KM, kar pomeni, da pospeši od 0 do 100 km/h v 5,5 sekunde, kar za skoraj 5 m dolgo in 2.400 kg težko limuzino sploh ni slabo. M35h dosega najvišjo hitrost 250 km/h. Najzanimivjša tehnična novost pri Infinitije-vi limuzini je dvojna sklopka, od katerih ena povezuje bencinski motor z električnim, medtem ko je druga med električnim motorjem (ki je povezan s pogonsko gredjo) in sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom (ki ima tudi obvolanski ročici). Hibriden je tudi servovolan, ki je hidravlični, ko deluje bencinski motor, električni pa, ko je bencinski motor ugasnjen in deluje samo električni pogon. Vožnja z novim M35h je pravo doživetje: voznik se na svojem prostoru počuti tako kot doma: (skoraj) vsi gumbi in vsa stikala so tam, kjer pričakuješ, z izjemo tistih, ki so nekoliko skriti pod volanom in jih ni videti. Sicer je vozilo izredno tiho in ne samo, ko se vozite z električnim pogonom, ko ga dejansko sploh ni slišati. Ker je tako tih, ima M35h poseben akustični signal za pešce, ki deluje do hitrosti 35 km/h. Ker je vožnja izredno tiha, se lahko pripeti, da se v pogovoru s sopotnikom ne zaveste in se na lepem znajdete pri hitrosti 200 km/h. Med vožnjo pa je M35h usmerjen bolj k udobni kot k športni vožnji, kljub odličnemu vzmetenju. Skratka, M35h bo trd oreh za nemško konkurenco. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. septembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Luis Enrique in Anacecilia 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Accadde un'esta-te (rom., ZDA, '65, r. D. Daves, i. M. O'Ha-ra, R. Brazzi) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Talk show: La versione di Banfi (v. A. Ban-fi) 23.30 Film: Lo sguardo dell'altro (dram., Šp., '88, r. V. Aranda, i. L. Morante, J. Coronado) 1.30 Nočni dnevnik Canale S 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. 10.50 1.40 Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Don Matteo 8 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.30 Dnevnik, Zdravje in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Variete: Tg2 E... state con Costume 13.50 Variete: Dnevnik -Zdravje 14.00 2.05 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: Hawaii Five-0 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.35 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.40 Variete: Fratelli d'ltalia 0.40 Nan.: Piloti 1.05 Dnevnik - Parlament 1.15 Nan.: E.R. Medici in prima linea 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Lazzarella (kom., It., '57, r. C.L. Bragaglia, i. A. Panaro, M. Girotti) 10.40 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari 14.55 Aktualno: Tgr Prix Italia 15.10 Dnevnik L.I.S. 15.15 Nan.: The Lost World 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole ^ Tele 4 21.05 Film: The Contract (triler, Nem./ZDA, '06, r. B. Beresford, i. J. Cusack, M. Freeman)22.50 Deželni dnevnik, sledi Linea Notte Estate 23.30 Reportaža: Cera una volta 0.30 Aktualno: Appuntamento al cinema u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Fornelli d'Italia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum La 7 Slovenija 1 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Variete: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 0.40 Show: Pape-rissima Sprint 21.20 Talent show: Io canto (v. G. Scotti) 0.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Urban legends 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nella pal-lavolo 17.55 Risanka: Le avventure di Lupin II118.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 6.10 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Daj, Domen, daj! 10.20 Risanka 10.25 Lutk.-igr. nan.: Bine - Kruh (ris.) 10.40 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.25 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Odkrito (pon.) 14.20 Dok. feljton: Kekec, slovenski filmski junak, ki je osvojil tudi Kitajsko (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Babi-lon.tv (pon.) 17.50 Minute za jezik (pon.) 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Dok. film: Intimne izpovedi (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.05 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro (pon.) 13.35 18.55, 1.15 Video zid (pon.) 14.20 Slovenska popevka 2011 (pon.) 16.25 Kraji in običaji - odd. Tv Koper (pon.) 16.55 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 Nad.: Doktor Martin 18.20 Evropski magazin - odd. Tv Maribor 19.45 Žrebanje Deteljice 19.55 Gimnastika - SP v ritmični gimnastiki, prenos iz Monpelliera 21.00 Film: Razred (Fr.) 23.05 Nad.: Zdravničin dnevnik 23.55 Dok. film: Chartrski vitraji (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.00 Novice 9.00 Redna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 20.40 Na Tretjem 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.45 Effe's Inferno 15.30 »Q« - trendovska odd. 16.15 Alpe Jadran 16.45 Folkest 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Pomagajmo si 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 In orbita -glasb. odd. 20.00 Vesolje je 20.30 Artevisione21.00 Dok. oddaja 22.15 Avtomobilizem 22.30 Ljubezen - 21.10 Film: M:I:3 - Mission: Impossible 3 (akc., ZDA, '06, r. J.J. Abrams, i. T. Cruise, V. Rhames)23.45 Film: 7 Seconds (akc., '55, r. S. Fellows, i. W. Snipes, T. Outhwaite) 1.45 Pokerlmania 2.35 Nočni dnevnik 2.50 Nan.: Rescue Me f» 1 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 12.55 Aktualno: Per il nostro corpo - Estate 2011 13.15 Aktualno: Gioielli nascosti 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udine 14.35 Aktualno: Paesaggi di...vini 15.00 Dok.: Wild Adventure 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Dok.: Dolomiti Doc 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Igra: Ufo di sera 21.45 Nan.: The F.B.I. 22.30 Dok.: Agrisapori 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 23.55 Nan.: Police Rescue svetlo sonce in tema 23.00 Fens 23.50 Čez-mejna Tv - deželne vesti pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.00 19.30 Show: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)iPiroso 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il magnifico avventu-riero (pust., Fr./It./Šp., '63, r. R. Freda, i. B. Halsey, F. Fabian) 16.15 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 1.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 23.45 Dnevnik 0.00 Nan.: Crossing Jordan 0.50 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department 6.35 Tv prodaja 7.05 Oprah show (pogovorna odd.) 8.00 14.35 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.35 Nad.: Tereza 10.35 16.35 Lari-na izbira (nad.) 12.0017.45 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najboljši domači videoposnetki (zabavna serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Poročna zmešnjava - Moj bivši se poroči (ZDA) 22.00 Nan.: Policijska družina 22.55 24UR zvečer 23.20 Nan.: Vohun v nemilosti Kanal A Jimova družina (hum. serija) 12.05 16.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Zobna vila (ZDA) 15.15 Naj posnetki z interneta (Zabava) 17.05 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Na kraju zločina - CSI: New York 19.45 Svet 20.00 Film: Jack Hunter - Faraonova grobnica (ZDA) 21.45 Film: Kralj reke (Kan./ZDA) 23.30 Mladi zdravniki (hum. serija) 0.00 Film: Zločin iz mladosti (ZDA) 1.30 Love TV 3.30 Nočna ptica 7.20 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 7.50 Svet 8.45 10.40 Obalna straža (akc. serija) 9.4011.35 Frasier (hum. serija) 10.1015.40 radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Marko Sancin in Mitja Tretjak); Pravljica za dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 11.00 Poletni studio D; 11.30 S prehrano do boljšega zdravja (Marija Merljak); 12.15 Iz oči v oči (pri-pr. Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice: Najboljši muzikanti - Mužika sv. Lazar; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov: Oblo-mov - 46. nad.; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 9.45 Razstava projektov; 10.00 Noč raziskovalcev; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 14.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00, 20.00 Playlist; 13.15 La canzone della settimana; 14.00 Summer Beach; 15.00 L'Ita-lia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 E...state freschi; 17.35 Deželne novi-ce;18.00 Rc Lounge Caffe'; 19.00 La via del-la plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.00 Kultura; 21.30 Proza; 23.00 80 nostalgia; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Prenos koncerta Simfonikov RTVS; 21.30 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 22. septembra 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r< SKOPJE O •15/22 v T- „„ATENE , .20/29 O-» •. 1010 ( Greben visokega zračnega pritiska bo zagotavljal stabilno vreme in sorazmerno visoke temperature vsaj do konca tedna. Jutri se bo majhna depresija pomikala proti srednji Italji in zato bo v prizemnih plasteh dotekal zmeren severovzhodnik. Ciklon se je umaknil nad južni Balkan, nad naše kraje sega iznad zahodne in srednje Evrope območje visokega zračnega tlaka. S severovzhodnimi vetrovi doteka k nam postopno toplejši in bolj suh vlažen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 Dolžina dneva 12.10 r lunine mene ^ Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.58 bioprognoza Večini ljudi vreme ne bo povzročalo težav, le pri najbolj bodo predvsem na jugu države še možne manjše vremensko pogojene težave. plimovanje Danes: ob 2.21 najnižje -50 cm, ob 9.01 najvišje 31 cm, ob 14.41 najnižje -9 cm, ob 20.06 najvišje 33 cm. Jutri: ob 2.47 najnižje -58 cm, ob 9.18 najvišje 40 cm, ob 15.08 najnižje -20 cm, ob 20.45 najvišje 40 cm. temperature v gorah 500 m...........25 1000 m ..........18 1500 m ..........14 c 2000 m ..........11 2500 m............7 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. O GRADEC 12/23 TRBIŽ O 8/19 O 7/19 KRANJSKA G. CELOVEC O 10/22 TRŽIČ 13/22 O KRANJ 0 11/21 S. GRADEC CELJE 12/22 O MARIBOR 013/22 PTUJ O M. SOBOTA O 12/24 Oc LJUBLJANA A A, 13/24 POSTOJNA ^ O 11/22 KOČEVJE V .o J ČRNOMELJ N. MESTO 12/23 O ZAGREB 12/24 O REKA 13/25 Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme, le zaradi tankih in visokih kopren. Ob obali bo dopoldne pihal burin, čez dan pa v glavnem zmorec. Za to obdobje bo spet kar pretoplo, predvsem v visokogorju. ^NAPOVED ZA DANES ."V 17nn i^cnn r\ihah K/-> čiKUi* Ki ii-iti Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 28 stopinj C. O GRADEC 12/20 TOLMEČ O 11/25 ¿„V VIDEM O i-^S 12/27 O PORDENON 13/26 TRBIŽ O 7/19 o 8/16 KRANJSKA G. CELOVEC O 12/19 O TRŽIČ 14/20 O 12/18 S. GRADEC CELJE 14/21 O MARIBOR O 13/21 PTUJ O M. SOBOTA O 13/23 ČEDAD O 13/26 T, O "v* LJUBLJANA 14/21 POSTOJNA O 11/21 KOČEVJE REKA 14/24 N. MESTO 14/22 O ZAGREB 14/24 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo jasno do zmerno oblačno po vsej deželi; ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri bo sončno, le v jugovzhodni in deloma v osrednji Sloveniji bo občasno nekaj oblačnosti. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Pozdrav Po poletnem oddihu meseca avgusta se vrača mesečna rubrika Postiljon. S to številko vstopamo že v četrto leto rednih objav in tudi letos bo rubrika izhajala v zadnji tretjini meseca. Postiljon ima v svoji glavi sliko velikega slovenskega poštnega reformatorja Lovrenca Koširja (1804 - 1879), ki je bil leta 1835 med pobudniki izuma poštne znamke. Prvo znamko je leta 1840 izdala Anglija. Vendar kljub logotipu Koširja rubrika Posiljon ni namenjena le filatelistom, čeprav prinaša novice in zapise o poštnih izdajah predvsem v Sloveniji in Italiji in je zato zanimiva za zbiralce na Primorskem, tako v zamejstvu kot v Sloveniji. Novost letošnje rubrike bo v tem, da bomo spregovorili o raznih motivih, ki bi bili zanimivi za razne tematske zbirke. Kot v prejšnih letih, tako bomo tudi v sezoni, ki je pred nami, razširili posamezne tematike in spregovorili o najrazličnejših vprašanjih, od zgodovine do raznih osebnosti in od naravnega okolja do športa pa še marsikaj drugega. Zato upamo, da bo rubrika zanimiva tudi za vse ostale bralke in bralce, ki se ne ukvarjajo s tem konjičkom. Če bi pa kdo rad postavil kako vprašanje ali bi želel, da bi poglobili kako temo, nam vedno lahko piše na uredništvo dnevnika. Vsem želimo prijetno branje. Ladje tržaške in tržiške ladjedelnice na znamkah Pomorstvo je ena izmet zelo razširjenih in priljubljenih tem, za katere se odločijo filatelisti, ki se posvečajo tematskim zbirkam. Take zbirke dopuščajo zbiralcu, da z znamkami vsega sveta in z ostalimi dokumenti poštne zgodovine (žigi, pisma, maximum karte itd) razvije in poglobi izbrano temo in jo predstavi javnosti, kot bi napisal članek ali esej. V prejšnjih obdobjih so filatelisti zbirali znamke predvsem po državah, v sedanjem pa se vedno bolj uveljavljajo tematske zbirke. Zaradi proste izbire posameznika so take take teme zbirk lahko neskončne, saj zadevajo vsa področja človekovega življenja. Ena izmed takih zbirk bi lahko bila posvečena ladjam tržaške in tržiške ladjedelnice. V tem zapisu se bomo omejili le na izdajo znamk na to motiviko. V zbirko pa bi spadal tudi prikaz pomorskih poti, ladijski poštni žigi, tehnični podatki o raznih ladjah itd. Prvo znamko na ta motiv je izdala 1 i i A !70 Avstrija leta 1915. Tri leta prej so v tržaški ladjedelnici splovili admiralsko vojno ladjo Viribus unitis. Ime je dobila po geslu avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa I. Ladjo sta pred puljskim pristaniščem z morsko mino potopila 1. novembra 1918 dva italijanska pomorska diverzan-ta. V Tržiču so v letih leta 1925-26 zgradili ladji-dvojčici Saturnijo in Vulca-nijo. Dolgi sta bili 192 m in široki 24 m. Med vojno sta služili za prevoz vojakov v vzhodno Afriko, po vojni pa sta pluli na progi Trst-New York. Saturnijo so razdrli leta 1965, Vulcanija pa se je potopila v Indijskem oceanu leta 1974. Italija je izdala znamko za Saturnijo leta 1977. (Slika 1) Gibraltarska pošta je v letih 196769 izdala serijo 15 znamk z ladjami. Med temi je tudi znamka posvečena ladiji Raf-faello, ki je bila zgrajena v tržaški ladjedelnici San Marco leta 1963. V Tržiču so leta 1934 splovili ladjo Pilsudski za poljskega ladjarja. Potovala je na progi Gdynia-New York. Leta 1939 je doživela brodolom zaradi mine ob izlivu reke Humber v Angliji. Poljska pošta je izdala znamko s to ladjo leta 1935. Tudi ladja Pilsudski je imela dvojčico. To je bila ladja Štefan Batory, ki so jo prav tako zgradili v Tržiču in jo tam tudi splovili leta 1935. Med vojno so jo zajeli Angleži in je služila za prevoz vojakov. Po vojni je vozila na progi za Ameriko in leta 1969 so je predelali v hotel v Gdynji, a so jo že leta 1971 razdrli v Hong Kongu. Poljska pošta je izdala znamko s to ladjo leta 1976. Pošta karibskega otočja Saint Vincent je leta 1974 izala znamko z ladjo Oceanic, ki so je leta 1965 zgradili v trži-ški ladjedelnici. Ladja je večinoma služila za križarjenje med New Yorkom in Ba-hamskim otočjem. Zato je tudi pošta Ba-hamskih otokov leta 1967 posvetila tej ladji posebno spominsko znamko. Bruno Počkaj Nove slovenske znamke V petek, 23. septembra, bo Pošta Slovenije izdala novo, letos predzadnjo skupino svojih znamk. Napovedane so bile tri, a izšlo bo pet novih serij. Prva bo posvečena pticam in jo bodo sestavljale tri znamke (veliki škurh, belohrbti detel, vrtni strnad) in blok ali listič z belo štorkljo. Nato bo posebna izdaja posvečena slovenskemu obdobju impre-sionizna. Na znamki večjega formata bo prikazana slika Riharda Jakopiča Zeleni pajčolan. (Slika 2) Pred 200 leti so na graškem lice-ju ustanovili stolico za slovenski jezik. To je bil prvi korak za poučevanje slovenščine in slovenske zgodovine po svetu. Zato je Slovenija izdala znamko, ki prikazuje graško visoko šolo. V seriji Cestna vozila, ki izhaja že nekaj let, bo letos na vrsti znamenito koprsko motorno kolo Tomos Colibri T 12, ki so ga začeli izdelovati leta 1962 in je postal prevozno sredstvo za marsikoga v Sloveniji. Zadnja serija v tej skupini bo posvečena svetu ogroženih in zaščitenih živali. Ob 50-letnici WWF bo Pošta Slovenije izdala v bloku dvakrat po štiri znamke, ki bodo prikazovale štiri vrste sladkovodnega raka. Cerkvenizbor in Marijin dom v Rojanu Letos praznujejo v Rojanu 50. obletnico tamkajšnjega Marijinega doma in 60. obletnico obnovitve rojanskega cerkvenega pevskega zbora. Leta 1905 je zbor ustanovil tedanji slovesnki kaplan Jakob Ukmar. V obdobju fašizma je bilo tu- SLOVEN IIA di petje v rojanski cerkvi okrnjeno. Delovanje zbora so obnovili že junija 1945 in leta 1951 je tamkajšnji kaplan Angel Kosmač ustanovil Mešansi rojanski cer-kevni pevski zbor, ki je združeval odrasle in mladino. Zbor poje redno ob svetih mašah, ki jih prenaša tudi Radio Trst A. Zbor je mnogo let vodil Humbert Mamolo, zdaj pa ga vodi Bogdan Kralj. Leta 1961 so v Rojanu odprli nov Marijin dom z dvorano in drugimi prostori. Pobudnik in organizator tega koristnega mestnega kulturnega središča je bil dolgoletni rojanski kaplan Stanko Zorko. Ob teh obletnicah so v Ro-janu izdali dve spominski osebni znamki, od katerih prva z vrednostjo A prikazuje pročelje Marijinega doma, druga z verdnostjo D pa sliko sedanjega cerkvenega pevskega zbora. (Slika 3) Ignacij Ota Ob 10. obletnici smrti pomembnega tržaškega glasbenika in kulturnega delavca Ignacija Ote pripravljajo v Dolini v začetku oktobra vrsto prireditev v njegov spomin. Filatelistični klub Košir bo sodeloval pri teh proslavah z izdajo spominske razglednice, s spominsko osebno znamko in s spominskim poštnim žigom, ki bo na razpolago javnosti na pošti Kozina 8. oktobra t.l. na dan glasbenikove smrti. Razglednica z znamko in žigom bo na razpolago javnosti ob prireditvah v Dolini in v Boljuncu. I.T. Slovenska psihopedagoška služba v Gorici ne zadošča potrebam Bogdan Grom simbolično predal prvošolčkom slovenskih šol slikanico Pravljica o vetru >/10 Veit Heinichen o poletnem pisanju, odkrivanju in doživljanju Trsta, slovenski književnosti /n Primorski dnevnik ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA 2011 Št. 224 (20.239) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kaj se mora v se zgoditi? Aljoša Gašperlin Ko te znanec iz tujine vpraša, kaj se dogaja v Italiji, mu ni težko odgovoriti. Vprašanje Erike pa te preseneti. To je mlado italijansko dekle, ki študira v Švici in bo kmalu kar dvakrat diplomiralo. V Chicagu. Avgusta se je Erika s tremi prijateljicami odpravila z najetim avtobusom po ZDA. Ko je bila v teh dneh v Atlanti, je prek spleta vprašala, kaj neki se dogaja v Italiji. Z avtobusa so morale sneti italijanske zastavice, je zapisala, ker so se jim vsi smejali. Na to vprašanje je težje odgovoriti. Oziroma: težko je povedati, kako je mogoče, da se dogaja, kar se dogaja. Eriko so nato ameriški mediji zelo podrobno seznanili z zadnjimi Berlusconijevimi škandali. Jasno je bilo, da je tam lažje dobivati informacije, kot jih ponujajo italijanska televizijska poročila in sploh oddaje. Še k sreči, da obstaja internet. Na spletu je težko pogojevati ljudi, prati možgane, zatrjevati, da je res, kar ni in obratno ter poudarjati, da so vsega krivi drugi. Resnica pride na dan, idej pa ni mogoče ustaviti. To so dokazali tudi nasproti Sicilije, ko je v kar treh državah prišlo do preobrata na vladi. In to zahvaljujoč se informacijam, ki so se pretakale prek spleta. V Italiji se kljub milijonom delavcev, študentov, upokojencev in tudi politikov, ki so v zadnjih letih in mesecih stavkali in demonstrirali proti italijanski vladi ter zahtevali Berlusconijev odstop, ni zgodilo še nič. A kaj, polovični premier očitno tega ni opazil. Ko bi bilo današnje glasovanje v parlamentu o Mi-laneseju zanj neugodno, bo verjetno tudi to prezrl. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: Kaj se mora še zgoditi? ITALIJA - Danes težka preizkušnja ob glasovanju o aretaciji Milaneseja Predsednik vlade je vse bolj osamljen Berlusconi se kljub vsem pritiskom ne misli umakniti NOVA GORICA - Starši vpisujejo svoje otroke čez mejo Odkrili zamejstvo Bolj kot zamejci na matico se matica obrača na zamejce, čeprav bi pričakovali obraten tok NOVA GORICA - Veliko staršev iz obmejnih občin v Sloveniji svoje otroke vključi čez mejo v krožke, zbore, vrtce, osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Kot kaže, je odprtje fizičnih in vsaj delno tudi birokratskih meja te starše opogumil, da so se začeli bolj zanimati za slovensko skupnost čez mejo in se vanjo tudi vključevati, čeprav bi pričakovali obraten tok: da se bodo zamejci več obračali na matico. Zamejska stvarnost je za te starše pravo malo odkritje: šole z razredi, kjer je vpisanih povprečno 15 dijakov, oseben pristop profesorjev, stalne spodbude, s katerimi iz otroka potegnejo to, kar največ zmore, in skupnost, v kateri so vse generacije vključene v društvene aktivnosti, ob katerih se razvijajo skupne vrednote. Na 16. strani RIM - Včerajšnji dan je bil spet izredno vroč na italijanskem političnem prizorišču, kjer je predsednik vlade Silvio Berlusconi vedno bolj v kotu. Nanj pritiskajo opozicija, sodniki in tržišča on pa namerava kljubovati vsem pritiskom in se pripravlja na novo težko preizkušnjo, ko bo danes poslanska zbornica s tajnim elektronskim glasovanjem odločala o aretaciji Marca Milaneseja. Da bi se pripravil na ta najbrž odločilni spopad, je Berlusconi včeraj poklical k sebi Bossija, nato se je podal na Kvirinal, zvečer pa zbral svoje somišljenike, da bi se zavaroval pred današnjim kočljivim glasovanjem. Na 5. strani Izvoljeni predstavniki o krčenju krajevnih uprav Na 3. strani V Devinu-Nabrežini ob rebalansu govor tudi o ohišnicah Na 6. strani Statut Univerze v Trstu: fakultete, zbogom Na 6. strani Občina Trst: skupščina o območnem načrtu Na 7. strani Hadriatica bo združila Trst in Reko Na 12. strani V Tržiču bo Fincantieri odslovil 300 delavcev Na 15. strani MANJŠINA Deželna vlada je priznala SSO in SKGZ TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je dokončno uradno priznal Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svet slovenskih organizacij kot krovni in referenčni organizaciji Slovencev v Italiji. Sklep zagotavlja SSO in SKGZ trajno javno financiranje, ki v letu 2011 znaša 100 tisoč evrov za vsako krovno. Deželna vlada je svojčas s posebnim sklepom začasno priznala SSO in SKGZ kot referenčni organizaciji slovenske narodne skupnosti, sedaj pa je to priznanje dokončno. Dežela je to naredila na osnovi deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine. Na 2. strani 2 Četrtek, 22. septembra 2011 ALPE-JADRAN / manjšina - Na predlog odbornika Elia De Anne Deželna vlada dokončno priznala SKGZ in SSO Uprava potrdila začasni sklep o priznanju, ki zagotavlja krovnima zvezama stalno financiranje TRST - Deželni odbor je dokončno formalno priznal Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svet slovenskih organizacij kot krovni in referenčni zvezi Slovencev v Italiji. Sklep, ki ga je predlagal pristojni odbornik Elio De Anna, mora z odlokom potrditi še predsednik Dežele Renzo Tondo, ki bo to storil v prihodnjih dneh. Nakar bo sklep postal pravnomočen z objavo v Uradnem listu FJK. Priznanje SSO in SKGZ kot »referenčni zvezi« slovenske manjšine (tako piše v sklepu vlade FJK) ima pravne, finančne in politične razsežnosti. Sklep, ki ga je deželni odbor odobril soglasno, udejanja deželni zakon za slovensko manjšino iz leta 2007. Slednji priznava krovnost organizacijam, ki redno delujeta kot koordinacijski ustanovi slovenske manjšine, ki imata najmanj dvajset včlanjenih društev, krožkov in ustanov, ter operativne sedeže v tržaški, goriški in vi-demski pokrajini. SKGZ in SSO daleč izpolnjujeta te tri osnovne pogoje. Pravni vidik priznanje je tesno povezan s finančnim vidikom. Krovni organizaciji imata sedaj uradno priznano pravico do trajnega in rednega letnega financiranja s strani deželne uprave. Če bo posvetovalna komisija za Slovence potrdila prvotni predlog Dežele, bosta SKGZ in SSO letos iz deželne blagajna dobili vsaka po 100 tisoč evrov prispevka. Sklep, ki ga je predlagal De Anna, ima tudi politični pomen. Z njim namreč Dežela politično gledano priznava dejavnost in hkrati vlogo dveh krovnih organizacij tako med Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, kot v odnosu do deželne ustanove in posredno tudi do državne administracije, v imenu katere Dežela letno deli prispevke manjšinskim ustanovam iz sklada zaščitnega zakona. Deželni odbor je s tem tudi priznal, da v slovenski manjšini ne samo da ne obstaja t.i. tretja krovna organizacija, a da tudi praktično ni možnosti za njeno morebitno ustanovitev. Te možnosti (pet let neprekinjene dejavnosti, najmanj dvajset članic in operativni sedeži na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji) so le teoretične. Priznanje SKGZ in SSO je črno na belem določeno v deželnem zakonu za Slovence, ki navaja pogoje za priznanje krovnosti. Illyjeva in nato Tondova vlada sta začasni priznali krovni zvezi, Dežela pa je medtem »razpisala« pogoje za priznanje krov-nosti, ki jih izpolnjujeta le SSO in SKGZ. Postopek, če kot mejnik vzamemo odobritev zakona leta 2007, je trajal štiri leta, kar sicer ni kratko ob- dorečenosti in politične špekulacije, ki so nastajale ob danes že pokojni t.i. tretji krovni organizaciji Slovenski go-spodarski-prosvetni zvezi. S.T. Na Univerzi na Primorskem zadovoljni z vpisom v študijske programe KOPER - Senat Univerze na Primorskem (UP) v novi sestavi je na ustanovni seji potrdil rektorska kandidata Darka Darovca in Dragana Marušiča. Aktualni rektor Rado Bohinc pa je izpostavil podatke o številu vpisanih v prvem vpisnem roku, ki pričajo o porastu števila študentov. To po njegovi oceni kaže na privlačnost univerze v širšem slovenskem prostoru. Do včeraj se je vpisalo 1021 študentov, medtem ko je bilo v prejšnjem študijskem letu 1013 vpisanih. Porast v številu vpisanih beleži večina članic, kot na primer fakulteta za management, fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, pedagoška fakulteta in fakulteta za zdravstvo. Člani senata so razpravljali tudi o ustanovitvi podiplomske šole, ki bi povezovala mednarodne in interdisciplinarne doktorske študije, ter večinsko soglašali, da se s projektom nadaljuje. Če jim bo z ustanovitvijo omenjeno šole uspelo, bo to "ena najbolj prestižnih visokošolskih institucij v Sloveniji", napoveduje Bohinc. Bohinc se ni želel opredeliti do kandidatov za svojega naslednika, je pa pojasnil, da mu "diskontinuiteta" ni všeč. Kot je znano, dekan fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Dragan Marušič zagovarja prav diskontinuiteto z Bohinčevim delom, zlasti na področju investicij. manjšina - Deželni zakon Na seznamu FJK že 194 slovenskih ustanov TRST - Deželna uprava je odobrila prvi seznam krožkov, društev, organizacij in ustanov slovenske manjšine, ki so upravičeni do javnih finančnih prispevkov. V tem seznamu se je doslej znašlo 194 organizacij. Deželni seznam organizacij slovenske jezikovne manjšine je predviden v 5. členu deželnega zakona št. 26 z dne 16 novembra 2007 (zakon za Slovence). Vpis v seznam je pogoj za pridobitev pravice do prispevkov iz 18. člena tega zakona (sklad za podporo dejavnostim ustanov in organizacij slovenske jezikovne manjšine) in obenem zadeva uresničitev člena 6 (referenčne organizacije slovenske jezikovne manjšine) in člena 10 (Deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine) omenjenega zakona. Vlogo za vpis v seznam organizacij slovenske jezikovne manj- šine je treba poslati na sledeči naslov: Glavna direkcija za kulturo, šport, mednarodne in evropske odnose-Služba za rojake v tujini in manjšinske jezike. Naslov: Miramarski drevored 9 (vhod ul. degli Stella), 34135 TRST. Za dodatne informacije: tel. 0403775729, faks: 040-3775713, elektronska pošta: silce.ts@re-gione.fvg.it Prvi seznam, kot rečeno, vsebuje 194 organizacij iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so navedene po časovnem vrstnem redu predložitve vloga za vpis. Prvo na seznamu je Zruženje slovenskih športnih društev v Italiji, na začasnem zadnjem mestu pa društvo Slovensko gledališče. Seznam navaja uradni sedež organizacije in člen deželnega zakona iz leta 2007, po katerem je organizacija upravičena do javne finančne podpore. ljubljana - Predaja poverilnega pisma Rossella Franchini Sherifis nova italijanska veleposlanica v Sloveniji 2 99- "v i k4 Rossella Franchini Sherifis (levo) in Dragoljuba Benčina slovenija - Po torkovem izglasovanju nezaupnice Pahorjevi vladi Predsednik Türk v petek s Pahorjem Nato še srečanja z vodji poslanskih skupin državnega zbora - Gregor Golobič pričakuje predčasne volitve že novembra LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk se bo iz New Yorka, kjer se mudi na zasedanju Generalne skupščine OZN, v Slovenijo vrnil jutri. Tedaj se bo tudi sestal z Borutom Pahorjem, ki mu je državni zbor v torek izrekel nezaupnico. Na kratko sta se Türk in Pahor pogovarjala že v torek in se dogovorila za petkovo srečanje. Nato pa bo predsednik Türk povabil vodje poslanskih skupin v DZ in predstavnike parlamentarnih strank na pogovore o možnih rešitvah. "Sedaj je najpomembneje poiskati pot naprej. Obstajajo različni predlogi. O predčasnih volitvah se govori že nekaj časa, v zadnjem času slišimo tudi druge ideje in kot predsednik republike sem dolžan te ideje slišati in se potem odločati, kako naprej," je dejal Türk. Predsednik republike ima pristojnost, da razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, če DZ v 30 dneh od izglasovane nezaupnice ne izvoli novega mandatarja, lahko pa tudi sam predlaga kandidata za novega predsednika vlade. Premier Borut Pahor, ki po izglasovani nezaupnici opravlja le še tekoče posle, včeraj državnemu zboru še ni pisno sporočil, ali se odreka možnosti ponovnega glasovanja o zaupnici. V Pahorjevem kabinetu dodatnih pojasnil niso dajali. Tako še ni jasno, kdaj bo Pahor obvestil državni zbor oziroma kakšna bo njegova odločitev. Čeprav ima Pahor pravico zahtevati ponovno glasovanje o zaupnici, se je v preteklih dneh v primeru nezaup- nice njegovi vladi zavzel za predčasne volitve. V primeru zahteve za ponovno glasovanje Pahor pa zaupnice ne more več vezati na isto odločitev, ki je v DZ že padla. Lahko pa bi jo vezal na kakšno drugo odločitev, denimo na novo listo ministrskih kandidatov. Če zaupnica tudi v drugem poskusu ne bi bila izglasovana, pa glasovanja ne bi bilo več mogoče ponoviti. Če v tednu dni ne bo nobenega predloga za novega mandatarja in bi Pahor pisno obvestil DZ, da ne bo zahteval ponovnega glasovanja o zaupnici, pa bi do razpusta parlamenta in razpisa predčasnih volitev lahko prišlo že prej. Prav o tem je včeraj govoril tudi predsednik Zaresa Gregor Golobič, ki predvideva, da bo predsednik republike Danilo Türk že v tednu dni razpustil parlament in bodo volitve tako lahko že novembra. Vnovič je zatrdil, da Zares ni iskal in ne išče mandatarskega kandidata in da bi bilo prav, da bi bile volitve čim prej. Predsednik Zaresa je še dejal, da bo ključna posledica torkove odločitve večine v državnem zboru "izguba iluzij", da pred državo, njenimi državljani in politiko obstaja lahka pot oz. "čarobna palica". Izpostavil pa je, da bo tudi predvolilna kampanja, ki sledi, ponudila le stare vzorce, saj da se bo veliko govorilo o rasti, delovnih mestih in pravni državi. A po njegovi oceni so bili rast in delovna mesta v času konjunkture ustvarjena umetno in so temeljila na zadolževanju. Na vprašanje, ali bi v stranki podprli kandidata, ki bi ga predlagal predsednik republike Danilo Türk, je Golobič odvrnil, da bi v tem hipotetičnem primeru o tem razmislili. Poudaril pa je, da je takšen scenarij sicer malo verjeten in da bodo volitve že novembra. Golobič pričakuje, da bodo na njih konkurenčni tako na ravni idej in programov kot tudi ekipe. O povezovanju z drugimi strankami pred volitvami v SLS ne bodo govorili, je na okrogli mizi z naslovom Slovenija na razpotju - kako iz krize? dejala podpredsednica te stranke Olga Franca. Pojasnila je, da se v prihodnjem mandatu vidijo v vladi, ampak na temelju programov, ne pa na podlagi ločevanja "levo-desno". Predsednica NSi Ljudmila Novak pa možnost povezovanja vidi, najverjetnejša opcija se ji zdi povezovanje s strankami desnice. Tudi po volitvah je Novakova naklonjena povezovanju s SDS in SLS Nepovezani poslanec Andrej Magajna pa predlaga, da bi parlamentarne stranke z izjemo Zares in LDS oblikovale vlado narodne enotnosti, ki bi jo vodila poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar. Magajna je idejo že predstavil vodji poslanske skupine SDS Jožetu Tanku, ki pa jo je zavrnil. Prav tako jo je zavrnila Bizjak Mlakarjeva. V četrtek namerava Magajna obiskati še vodjo poslanske skupine SD Dušana Kumra, za katerega upa, da bo ideji naklonjen. (STA) LJUBLJANA - Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je v torek sprejela kopijo poverilnega pisma no-voimenovane italijanske veleposlanice v Sloveniji Rosselle Franchini Sherifis, piše na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve. S sogovornico sta izmenjali stališča o intenzivnem dialogu in razvejanem sodelovanju med Slovenijo in Italijo na različnih področjih. Izpostavili sta številna srečanja visokih predstavnikov obeh držav v zadnjem času ter poudarili pomen obeh manjšin. Državna sekretarka Benčina je izrazila zadovoljstvo nad zelo dobrim sodelovanjem obeh držav na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, s sogovornico pa sta pozornost namenili tudi regionalnemu povezovanju ter sodelovanju v okviru EU. Veleposlanica Rossella Franchini Sherifis je predstavila svoje poglede in načrte delovanja za nadaljnjo krepitev sodelovanja med državama. Franchini Sherifisova je v preteklosti službovala na italijanskih veleposlaništvih v Beogradu in Atenah ter na misiji pri EU v Bruslju, od leta 2008 pa je bila direktorica v oddelku za turizem v uradu predsednika italijanske vlade. Na položaju italijanskega veleposlanika v Sloveniji je nasledila Alessandra Pie-tromarchija. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 22. septembra 2011 3 devin - Zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov o krčenju javnih izdatkov Obvarovati avtonomijo uprav in stopnjo manjšinskih pravic Prej kot pokrajine odpraviti druge ustanove - Raje povezati storitve kot ukinjati občine DEVIN - Krajevne uprave so pod udarom vladnih varčevalnih ukrepov. Govori se o združevanju občin, napoveduje se odprava pokrajin, odpravljajo se rajonski sveti, krčijo se število in odškodnine upraviteljev predvsem pa finančne dotacije, brez katerih vse uprave tvegajo nemoč in dejansko izvotli-tev funkcij. Kaj vse to pomeni za Slovence v Italiji in kako naj se manjšinska politična srenja opremi, da bi kljubovala okoliščinam? Slovenski izvoljeni predstavniki iz tržaške, goriške in videmske pokrajine so se predsinoči v lepem številu zbrali v Devinu, da bi skupaj začeli iskati odgovor na ti vprašanji. Večer so uvedli »trije Igorji«: deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič in podpredsednik Pokrajine Trst Dolenc. »S krčenjem števila izvoljenih sem nam odpira vprašanje, da bomo Slovenci vse težje zastopani v izvoljenih in upravnih telesih, postavlja pa se tudi problem upravne avtonomije na našem teritoriju in s tem povezanega izvajanja dvojezičnosti ter drugih manjšinskih pravic,« je uvedel pobudnik srečanja Igor Gabrovec, ki meni, da je treba delovati na dveh ravneh. Po eni strani se »z vsemi štirimi« upirati odvzemanju tega, kar imamo, po drugi pa tudi razmišljati o nekem »planu B« za zmanjševanje izgub, do katerih bo spričo vsesplošnega krčenja najbrž kljub vsemu prišlo. Igor Kocijančič je skušal biti manj črnogled: »Vsi smo pod vtisom medijskega ustrahovanja in psihoze, ki se širi v Evropi, kjer finančni centri oblasti diktirajo odločitve politiki«. FJK je dežela s posebnim statutom in bo sama odločala, kaj s svojimi krajevnimi upravami. Že prihodnji teden bo v deželnem svetu govor o novi ureditvi za gorata območja. Osnutek, ki je izšel iz komisije, je protisloven (štiri gorske skupnosti naj bi nadomestilo devet zvez goratih občin - »lep zgled varčevanja,« je komentiral Kocijančič), v mnogem nedorečen in poln slabšalnih novosti. Z Ga-brovcem pričakujeta tudi sugestije s teritorija za spremembe, ki jih bo opozicija skušala vnesti v deželni zakon. Igor Dolenc je govoril v osebnem imenu in podčrtal, da smo priča zelo diletant-skim poskusom institucionalnega inženiringa. »Politični kader skuša potešiti javnost z žrtvovanjem pokrajin kot grešnega kozla, tako da rešijo druge privilegije«. Analize zveze pokrajin UPI dokazujejo, da pokrajine stanejo le 1,5 odstotka javnih izdatkov v državi, 12 milijard evrov v primerjavi s 182 milijardami centralne državne uprave, 170 milijardami dežel, 73 milijardami občin. Ker pa osebja in funkcij pokrajin ne bo mogoče izbrisati, bo prihranek v bistvu znašal le to, kar stanejo upravitelji: 113 milijonov evrov leta 2010 oz. po novih varčevalnih ukrepih, ki bodo zdesetkali število in odškodnine 35 milijonov. Po drugi strani je v državi več kot 7000 javnih družb, konzorcijev, agencij in drugih ustanov, s 24 tisoč ljudmi v upravnih svetih, ki stanejo 2,5 milijarde. Evo, kje bi se dalo varčevati! V razpravi so se oglasili številni upravitelji: Milko Di Battista (podžupan Štever-jana), Maurizio Vdali (preds. pokr. sveta Trst), Marko Marinčič (obč. svetnik, Gorica), Štefan Ukmar (obč. svetnik, Trst), Ful-via Premolin (županja Doline), Boris Gom-bač (obč. svetnik, Dolina), Peter Černic (obč. svetnik, Sovodnje), Marko De Luisa (raj. svetnik Vzh. kras), Štefan Predan (obč. svetnik, Sv.Lenart), Fabio Bonini (obč. svetnik, Grmek), Miha Coren (podžupan Dreke), Aleš Waltritsch (obč. svetnik, Gorica), posegla pa sta tudi Damijan Terpin v imenu SSk in Dario Vremec za koordinacijski odbor za kraško občino. Vsem je bila skupna zaskrbljenost zaradi posledic krčenja na upravno avtonomijo in nižanje ravni zaščite, prav tako je bila v vseh prisotna zavest, da je pri krčenju javnih izdatkov treba varovati stopnjo demokracije in raven manjšinskih pravic. Kako to doseči? Poudarki so bili transverzalno različni. Nekateri (Ukmar) so pripravljeni vzeti v poštev odpravo pokrajin, drugi (Vidali, Premolin, Marinčič) bi raje odpravili drugostopenjske ustanove in prenesli njihove pristojnosti na pokrajine, ker bi s tem več prihranili. O združevanju manjših občin, ali še bolje povezovanju nji- Udeleženci predsinočnjega zbora slovenskih javnih upraviteljev kroma hovih storitev so bili poudarki prav tako različni: mnogi so za preudarno povezovanje vsaj storitev (Premolin, Waltritsch, Gombač, Marinčič), nekateri pa za načelno odklanjanje vsakega združevanja (Černic). Upravitelji iz Benečije in Brd (Di Bat-tista, Predan, Coren, Bonini) so zelo zaskrbljeni zaradi nove ureditve goratih območij, kjer preti majhnim občinam dejanska izguba pristojnosti in avtonomije. Med predlogi je sta največ soglasja poželi dve zamisli. Racionalizacijo naj bi izvedli ne z odpravo temveč ovrednotenjem pokrajin, s čemer bi lahko odpravili vrsto drugih ustanov, in s povezovanjem občinskih storitev. S tem v zvezi je Vremec predstavil pobudo za kraško občino, ki bi povezala dva kraška rajona Trsta, Zgonik, Re-pentabor in morebiti Devin-Nabrežino. V nekaterih posegih (Gombač, De Luisa) se je pojavila tudi ideja o nekakšni Primorski pokrajini, na ozemlju 32 občin iz zaščitnega zakona, ki naj bi jo po vzoru Bocna ali Ao-ste zahtevali Slovenci, tudi če bi bile vse pokrajine v Italiji ukinjene. Gabrovec je ta dva predloga povzel v zaključkih. Sicer je bilo poudarjeno, da bi se moral zbor izvoljenih ponovno in večkrat sestajati, morda na pobudo treh predstavnikov, ki jih je zbor izbral v deželno komisijo za manjšinske zadeve. Z zasedanja je izšel tudi skupni poziv občanom, naj do konca tedna pohitijo s podpisovanjem referendumske pobude za odpravo volilnega zakona ti. »porcellum«. dežela fjk Izstop iz Tehnološkega parka v Pordenonu TRST - Dežela FJK ne bo imela več deležev v številnih kapitalskih družbah. To je povedala deželna od-bornica za finance Sandra Savino in med družbami, v katerih Dežela ne misli več sodelovati omenila Tehnološki pol v Pordenonu. FJK bo izstopila tudi iz Tržaškega sejma, medtem ko bo v nekaterih družbah še ohranila svoje deleže. Med temi so Letališče v Ronkah, Promotur, Sin-hrotron, deželna finančna družba Friulia in Insiel. Največ razburjenja je povzročila odločitev o izstopu iz Tehnološkega pola v Pordenonu. Oglasili so se tako iz vrst deželne večine (Dal Mas) kot iz opozicije (Moretton), pri čemer je svetnik večine Dal mas predlagal sprejem amandmaja, ki naj bi ga podprli tako večina kot opozicija, da bi rešili tehnološki pol, ki je imel izreden uspeh, saj se je vanj vključilo kar 43 podjetij, medtem ko jih je 83 pridruženih, med katerimi tudi Electrolux. rezija Pobuda štirih kulturnih organizacij Do večje prepoznavnosti s prisotnostjo na spletu REZIJA - Do večje prepoznavnosti s prisotnostjo na spletu. To je cilj, ki so si ga zastavile štiri kulturne organizacije, ki se v Reziji zavzemajo za ohranitev svojega jezika in kulture. Zato so KD Rozajanski dum, Folklorna skupina Val Resia, Pevska skupina Rože Majave in KD Muzej rezijanskih ljudi poleti odprli skupno spletno stran, ki je urejena v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Slovenska različica pa vsebuje predstavitve tako v knjižnem jeziku kot v rezi-janskem narečju. Obiskovalci spletne stranio lahko tako dobijo koristne informacije o re-zijanskih običajih oziroma o delovanju štirih kulturnih društev, ki skrbijo za to, da je stran vedno ažurirana. Na njej si je mogoče ogledati tudi vrsto zanimivih slik ali posnetkov, na primer z zadnjega gostovanja rezijanske folklorne skupine v Peruju. Prisoten pa je tudi koledar dogodkov, tako da lahko vsak izve, kaj se zanimivega dogaja v dolini pod Kaninom. (NM) trst - Tradicionalni obisk Kugyjevih maturantov slovenske gimnazije iz Celovca Spoznali tudi deželni svet Včeraj so jih sprejeli deželni svetniki Gabrovec, Kocijančič in Baritussio ter predsednik deželnega parlamenta Franz TRST - 23 maturantov oz. spremljevalcev večjezičnega Ku- I a ^^tMBIHIIIHmiiiHli iF imJ ^tflnfl^^M J* i' gyjevega razreda Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca se te dni mudi na izletu v Trstu, kjer si ogledujejo znamenitosti s posebnim poudarkom na vlogi in pomenu slovenske prisotnosti. Kugyjevi razredi delujejo v okviru slovenske celovške gimnazije že preko deset let, njihova posebnost pa je ta, da pouk poteka v treh jezikih - slovenščini, nemščini in italijanščini. Izlet v Trst je za dijake tega razreda postal že del tradicije, kot je tradicionalen tudi obisk deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, do katerega je prišlo tudi letos. Maturanti so deželni parlament obiskali včeraj popoldne, kjer sta jih sprejela slovenska deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, ki sta koroškim gostom orisala zgodovino FJK ter njeno jezikovno raznolikost in položaj dežele s posebnim statutom. Srečanje, katerega se je udeležil tudi deželni svetnik in bivši trbiški župan Franco Baritussio, se je nadaljevalo s sprejemom pri predsedniku deželnega sveta Mauriziu Franzu, ki je mlade opozoril, kako Slovenijo, FJK in Koroško povezujejo številni projekti. Pri tem je v prvi vrsti omenil projekt Brez meja, katerega cilj je bila trojna kandidatura za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006, kot tudi izkušnjo delovne skupnosti Alpe-Jadran. Gre za odnose, ki jih gre okrepiti, je dejal Franz, ki je tudi pozitivno ocenil dejstvo, da se dijaki Kugyjevih razredov učijo več jezikov, saj to koristi globalizaciji, vendar je treba ob vrednotenju kulturnih identitet ustvariti možnosti za prakso v podjetjih in nuditi konkretne priložnosti za delo, je dodal. Koroške maturante so sprejeli svetniki Kocijančič, Gabrovec in Baritussio kroma 4 Četrtek, 22. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / izola - Odprli Slovenian Boat Show 2011 V znamenju povezovanja navtike z mestom in zaledjem Razstavo je odprl minister za promet Patrick Vlačič - Vrsta spremnih prireditev IZOLA - V izolski marini so včeraj odprli mednarodno razstavo navtike Slovenian Boat show 2011, na kateri razstavlja okoli 45 razstavljalcev, na ogled pa je okoli 70 plovil. Razstavo je odprl minister za promet Patrick Vlačič in med drugim dejal, da izolski dogodek priča o bogastvu slovenske zgodovine razvoja navtičnih plovil. "Evolucija od časa, ko so po teh vodah pluli preprosti drevaki čupe, do tehnološko dovršenih plovil, ki nam jih danes ponujajo na ogled proizvajalci je naravnost fascinantna," je povedal Vlačič. V navtiki po Vlačičevih besedah nedvomno segamo v sam vrh, kljub temu pa ne moremo prezreti dejstva, da je globalna gospodarska kriza močno posegla na navtični sektor. Ključ do uspeha v teh oteženih okoliščinah bo po njegovem mnenju v rokah tistih, ki bodo nove okoliščine sprejeli kot izziv ter bodo s prodornim znanjem in konkurenčnimi proizvodi utirali pot na globalne trge. Navtični turizem je po Vlačičevih besedah običajno ena najhitreje rastočih in najbolj donosnih panog pomorskega turizma, ki zelo trpi kadar pride do krize, hkrati pa ostaja velika priložnost. Direktor Portinga Marina v Izoli Enrico Galassi je dejal, da je letošnji dogodek za razliko od preteklih let nekoliko manj obsežen, kar je povezano z generalno krizo, ki je zajela tudi navtiko. "Gre predvsem za tisti del navtike, ki je večinoma prisotna tudi v naši marini, to so plovila manjša od 25 metrov. Večjih plovil se kriza ni dotaknila, občuti jo predvsem srednji razred. Sami imamo tudi določene cilje, opazimo lahko, da je v marini prisotnih vse več večjih plovil, velikosti do 50 metrov. Zato je absolutno treba doseči sinergijo z mestom Izola in njenim zaledjem, kjer je velik turistični potencial, še neznan navtičnim gostom," je še povedal Galassi. Tudi izolski župan Igor Ko-lenc meni, da je izredno pozitivno dejstvo, da se je z dogodkom mesto vključilo v marino in obratno. Slovenian Boat show, ki bo trajal do nedelje, je po besedah organizatorjev nav-tični praznik, v katerega bodo vključeni športni in kulturni dogodki, etnografske značilnosti okolja, kjer se odvija, hkrati pa bo prostor strokovnih srečanj, razprav, debat in priložnost za javno izmenjavo mnenj, tematsko zanimivih tudi za najširši del občinstva. Na sejmu premierno predstavljajo tri plovila, med njimi tudi jadrnico Elan 350 Onedesign (Burin YC). Bogat obsejemski program je nastal v sodelovanju z lokalno turistično organizacijo, ponuja pa različne razstave, koncerte, odrske uprizoritve in več regat. Navtični ex-tempore in mini sejem pa sta namenjena najmlajšim. sdgz - Prihodnji teden v • V izolski marini so včeraj odprli letošnji Boat Show, na katerem se predstavlja 45 razstavljavcev s približno 70 plovili arhiv slovenija - Reševanje slovenskega letalskega prevoznika Dokapitalizacija Adrie Airways potrjena, nujen še dogovor s sindikati Tečaj HACCP za živilske delavce TRST - Kot je znano, predpisi deželnih Zdravstvenih služb, ki izvajajo evropsko in deželno zakonodajo, predvidevajo obvezno izobraževanje operaterjev v živilskem sektorju (HACCP). Predpisi zadevajo vse delavce, ki pri svojem delu prihajajo v stik s hrano in pijačo, med katerimi so trgovci, gostinci, proizvajalci, prevozniki ipd. Tovrsten tečaj traja tri ure, po uspešno opravljenem testu znanja pa vsak delavec prejme potrdilo o udeležbi. To potrdilo nadomešča nekdanjo zdravniško knjižico. Ko podjetje zaposli delavca, mora torej preveriti, ali delavec že ima to potrdilo. V primeru, da ga še nima, mu mora nuditi ustrezno izobrazbo. Delavec pa mora vsaki dve leti tečaj ponoviti. Da bi se podjetja uskladila z zakonodajo, prirejata Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo pod nadzorstvom Zdravstvene službe ASS. št. 1 Triestina triurni tečaj za delavce. Tečaj bo na podružnici SDGZ - Servis doo v Obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F, in sicer 26. ali 29. septembra 2011 od 14.30 do 18.ure. Vsi interesenti naj se do petka, 23.septembra, javijo v uradih SDGZ - Servis v ul. Cicerone ali na podružnicah oz. pokličejo na številko 040 6724855, ali si ogledajo spletno stran www.servis.it, kjer bodo dobili vse informacije v zvezi z vpisom na tečaj. hrvaška V drugem kvartalu 0,8 odstotna realna rast BDP ZAGREB - Bruto domači proizvod (BDP) Hrvaške se je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej realno povečal za 0,8 odstotka. Rast je zlasti posledica povečanja porabe gospodinjstev, ki se je v obravnavanem obdobju okrepila za 0,6 odstotka. Rasti BDP med aprilom in junijem statistični urad ne pripisuje le večji porabi gospodinjstev. V primerjavi s predhodnim trimesečjem so se namreč za 1,7 odstotka povečali tudi izdatki države, ob tem pa je Hrvaška v obravnavanem obdobju zabeležila še 1,1-odstotno okrepitev izvoza. Hkrati je statistični urad v drugem četrtletju znova zaznal padec bruto investicij (-7,3 odstotka) in uvoza (-6 odstotkov). Bruto dodana vrednost se je v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani povečala za 0,8 odstotka, in sicer zlasti na račun rudarstva, predelovalne industrije, oskrbe z električno energijo, plinom in vodo, trgovine, hotelov in restavracij, storitev prevoza, finančnega posredovanja, poslovanja z nepremičninami in poslovnih storitev. EVRO 1,3636 $ -g,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. septembra 2G11 valute evro (povprečni tečaj) 21.9. 2G.9. ameriški dolar japonski jen 1,3636 104,07 1,3710 104,92 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 8,6991 43,0350 65,9030 8,7529 43,1365 65,8830 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti ini" 7,4472 0,87310 UJ.OOOU 7,4471 0,87230 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 9,1170 7,7570 9,1198 7 7615 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,930 1,2208 24,653 1,2064 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 293,05 15,6466 290,33 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,3333 1,3594 4,3660 1,3580 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3358 1,9558 1,3332 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,3030 3,4528 4,2850 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7093 2,4702 0,7092 2,4387 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 24719 290,00 24431 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,4885 7,4784 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 21. septembra 2G11 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,23072 0,35250 0,52478 0,00000 0,00667 0,0533 1,347 1,536 1,735 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.109,27 € -133,41 Do konca meseca bo znano, kakšna bo usoda slovenskega letalskega prevoznika BRNIK - Delničarji Adrie Airways so na včerajšnji skupščini soglasno podprli dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki v višini 19,7 milijona evrov in denarnimi vložki v višini 50 milijonov evrov. Odločitev je usklajena z včerajšnjim sklepom vlade in dogovorom z bankami. Da bodo sklepi uresničeni, pa je do 30. septembra potreben še dogovor s sindikati. Pogajanja o novi kolektivni pogodbi z zaposlenimi intenzivno potekajo vsak dan pozno v noč, saj je rok kratek, medtem ko običajno taka pogajanja v družbah potekajo leto ali celo dve. Kot je zagotovil izvršni direktor Adrie Robert Vuga, so pogajanja konstruktivna in prepričan je, da bo dogovor dosežen. Vuga je pojasnil, da se pogajajo vsi štirje sindikati, med njimi tudi sindikat kabinskega osebja. Bistvena je uskladitev, kako maso plač, ki je določena v planu prestrukturiranja, razdeliti med zaposlene. Hkrati se pogajajo o pogojih dela in delovni obremenitvi. "Dejstvo je, da bo za približno takšne plače, kot so danes, treba v Adrii delati bistveno več," je opozoril Vuga, ki o številkah ni želel špekulirati. Prav tako Vuga ni mogel povedati, koliko zaposlenih bo zaradi zmanjšanega obsega poslovanja, ki je načrtovan v poslovni sanaciji, izgubilo službo. V javnosti se sicer pojavlja številka o 22-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih, ki jih je sedaj v Adrii okrog 450, od tega 140 pilotov in 120 stevardes. Do konca septembra mora biti denar iz dokapitalizaci-je že na računu, sicer sledijo drugi postopki insolventnosti in morebiti tudi stečaj. Od 50 milijonov evrov državne dokapi-talizacije, bo 3,5 milijona evrov šlo za takojšnje poplačilo polovice dolga do Abanke Vipa, ki se je edina odločila za 50-od-stotno konverzijo svojih terjatev. Od 50 milijonov evrov vredne denarne dokapitalizaci-je bo šla glavnina sredstev, to je 23 milijonov evrov, za poplačilo zapadlih terjatev ostalih upnikov. Druga sredstva pa bodo namenjena stroškom prestrukturiranja in pokrivanju planirane izgube v letu 2011 in 2012, medtem ko naj bi leta 2013 Adria poslovala s pozitivno ničlo. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. septembra 2G11 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 6,40 INITEDIII IDr»DA 1 ~>Q +3,23 -1 76 KRKA I I IKA KOPER 51,30 +0,57 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,86 150,00 159 00 +4,90 -0,66 TELEKOM SLOVENIJE 62,50 -0,79 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,91 AERODROM LJUBLJANA 12,11 DELO PRODAJA 21,00 rrm «n nn +4,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA 18,99 - ICTD A BCM7 T1Ä NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,69 -7,03 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 11,01 6,30 12,80 -8,25 +4,63 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 30,00 178 90 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 13,39 +3,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. septembra 2G11 -1,64 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,88 62 1019 -0,67 -3,50 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,18 -2,39 -4,07 -1 35 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,39 1,23 -1,52 -0 17 EDISON ENEL ENI 0,89 3,05 12 88 -2,18 FIAT FINMECCANICA 4,04 -0,69 -6,22 FINMECCANICA GENERALI IFIL 5,24 11,2 -0,38 +3,51 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,99 1122 +1,73 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,73 +0,54 +3,24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,48 5,50 1 65 +3,42 -3,25 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,68 1094 -2,14 +2,71 +1 58 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,18 -0,31 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,41 4,85 -0,76 +2,14 TENARIS TERNA 0,78 10,48 -0,51 -4,03 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,60 0,04 -0,46 +1,39 UNICREDIT 2,48 0,69 -3,27 -2,87 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 86,89 $ q,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. septembra 2G11 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 610,72 +0,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.927,72 +0,60 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 925,45 1.880,93 çq1 q") +0,09 +0,25 _n cm LiuicA i j, utuy i au JU i SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.209,65 -0,58 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.388,60 2.311,27 -0,18 +0,67 S&P 500, New York 1.197,44 -0,39 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.161,93 5.433,80 5.288,41 +0,47 -2,47 -1,40 CAC 40, Pariz 2.935,82 -1,62 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.994,00 929,0 2.098,49 -1,08 +2,40 -1,96 Nikkei, Tokio 8.741,16 +0,23 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.791,79 19.014,80 2.521,96 +0,39 -1,00 +2,66 Sensex, Mubaj 17.065,15 -0,20 / ITALIJA Četrtek, 22. septembra 2011 s politika - Danes težka preiskušnja glasovanja o Milaneseju Berlusconi vse bolj v kotu, a ne kaže, da bi se umikal Včeraj poklical k sebi Bossija, kasneje šel k Napolitanu in zbral vrh svoje stranke RIM - Včerajšnji dan je bil spet izredno vroč na italijanskem političnem prizorišču, kjer je predsednik vlade Silvio Berlusconi vedno bolj v kotu. Nanj pritiskajo opozicija, sodniki in tržišča, kjer je po znižanju bonitetne ocene državnega dolga včeraj prav šibkost italijanske vlade spet botrovala porastu obresti na javni dolg na 400 bazičnih točk v primerjavi z nemškimi obveznicami. Tudi iz krogov velikih bančnikov, indu-strialcev in komentatorjev na velikih dnevnikih se množijo pozivi Berlusco-niju, naj se umakne. Ekonomist Tito Boe-ri meni, da Italija zaradi njega plačuje na tržiščih dodatni davek »papi tax«, komentator dnevnika Repubblica Massimo Giannini pa ocenjuje, da nas njegovo vztrajanje na oblasti stane 50, 100 in morda več točk razlike na javnem dolgu, kar znaša milijarde evrov za obresti. Kaj pa Berlusconi? Kot kaže, namerava kljubovati vsem pritiskom in se pripravlja na novo težko preizkušnjo, ko bo danes poslanska zbornica s tajnim elektronskim glasovanjem odločala o aretaciji Marca Milaneseja, nekdanjega častnika finančne straže in nato tesnega sodelavca ministra Tremontija, v zvezi z afero P4. Prav včeraj se je Milanese suspendiral iz Ljudstva svobode. Če se kdo v večinski koaliciji želi znebiti Berlusconija, bi lahko izkoristil današnjo priložnost za parlamentarno zasedo. Berlusconi to dobro ve in je včeraj poklical k sebi Umberta Bossija. Srečanja so se udeležili še Alfano in Letta (LS), Cota in Zaia (Liga). Govorili so tudi o zadržanju poslancev Severne lige. Minister za notranje zadeve Maroni, ki ima v parlamentarni skupini številne somišljenike, ne prikriva, da je načelno naklonjen Mi-lanesejevi aretaciji. Na vprašanje novinarjev je včeraj sicer izjavil, da se bodo pokorili Bossijevi odločitvi in da bo stališče Lige eno samo. V tajnem glasovanju pa se lahko skrivajo takšne in drugačne pasti, ki bi utegnile zadati usodni udarec tudi Berlusconiju. Tega se dobro zaveda tudi opozicija. Bersani (DS) je Berlusconija pozval k dostojanstvu in takojšnjemu odstopu, še pred glasovanjem o Milaneseju. »Ne bi bilo dobro, ko bi do zamenjave vlade prišlo zaradi glasovanja o aretaciji sodelavca gospodarskega ministra.« Še bolj je desnico razburil Di Pietro z ugotovitvijo, da se v državi sproža socialni upor, vlada, ki nima več kaj povedati, pa je zabarikadirana v svojem zaklonišču. »Berlusconi naj takoj odstopi, preden pride do smrtnih žrtev,« je dejal in s tem izzval ogorčenje Capezzoneja (LS), ki ga je obtožil neodgovornega ne-tenja napetosti. Berlusconi se je sinoči tudi podal na Kvirinal. Potem ko je Napolitano v torek poklical na razgovor ministra Maronija ter načelnika Ljudstva svobode v obeh vejah parlamenta Cicchitta in Gasparrija, kar močno diši po poizvedovanju o trdnosti vlade in večine, je premier najbrž želel pokazati, da vlada še obstaja in dela. Tako naj bi predsednika informiral, da namerava na čelo Banke Italije postaviti dosedanjega podpredsednika Fabrizia Saccomannija. Premier naj bi tudi skušal pomiriti predsednika glede skomin Severne lige po se-cesiji, ki močno skrbijo Napolitana, in glede ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, ki jih vztrajno zahtevajo tržišča in socialni partnerji in so prav tako ena glavnih skrbi predsednika republike. Polemika o secesiji se kljub temu še ni polegla. Načelnik Severne lige v poslanski zbornici Marco Reguzzoni je včeraj dejal, da je volja suverenega ljudstva pomembnejša od predsednika republike. Ali Napolitano kaže Berlusconiju smer za umik iz politike? ansa lampedusa - V torek zvečer so prebežniki sežgali zbirni center Ostri spopadi med prebežniki, domačini in policijskimi agenti LAMPEDUSA - Na otoku Lampedusa so včeraj izbruhnili spopadi med prebežniki, večinoma Tunizijci, ki so protestirali zaradi slabih bivalnih razmer, in domačini, nakar je nastopila policija. Policisti so po poročanju tujih tiskovnih agencij prebežnike stisnili v kot ter jih začeli pretepati. Po zatrjevanju italijanskih virov pa naj bi agenti posegli, potem ko so priseljenci zagrozili, da bodo sežgali plinsko jeklenko na bencinski črpalki. Da bi se izognili udarcem, so številni prebežniki skočili s štiri metre visokega zidu, pri čemer se jih je nekaj poškodovalo. V spopadih pa je bilo ranjenih tudi nekaj policistov. Na Lampedusi so v zadnjih dneh vladale zelo napete razmere, saj približno tisoč prebežnikom iz Tunizije v skladu z dogovorom med Italijo in Tunizijo grozi vrnitev v domovino. Po vsej verjetnosti je to dalo tudi povod, da so nekateri prebežni-ki v torek zvečer sežgali zbirni center. Zaradi tega so priseljenci prenočili na odprtem na stadionu. Notranji minister Roberto Maroni je potrdil, da bodo Tunizijce v najkrajšem času vrnili v domovino. Včeraj so jih začeli prevažati z Lampeduse na vojaško oporišče v Sigonella na Siciliji. Na otok, ki leži bliže tunizijski kot italijanski obali, se je od začetka leta zateklo že kakih 48.000 prebežnikov, večinoma iz Libije in Tunizije. To sicer ni bilo prvič, da so v sprejemnem centru izbruhnili neredi, saj so prebežniki že večkrat izrazili nezadovoljstvo z razmerami in z dolgotrajnim čakanjem na premestitev v zbirne centre drugod po Italiji. Ruševine požganega zbirnega centra ansa Dokončno potrjen sindikalni sporazum, sklenjen 28. junija RIM - Sindikalne zveze Cgil, Cisl in Uil so s Confindustrio dokončno podpisale sporazum o sindikalnem predstavništvu in o zavezujočosti delovnih pogodb, ki so ga načelno sklenile 28. junija. Sporazum obsega devet točk. Ena osrednjih določa, da bodo podjetniške delovne pogodbe veljavne, če jih bo odobrilo podjetniško sindikalno predstavništvo z večino pooblastil. Delavci jih bodo lahko potrdili ali zavrnili na referendumu, ki ga je treba prirediti v teku 10 dni in ki bo veljaven le, če se ga bo udeležila absolutna večina upravičencev. Za določitev predstavniške teže sindikatov bodo prišla v poštev pooblastila delavcev, ki jih bo overovil pokojninski zavod Inps, a tudi periodične volitve sindikalnih predstavništev. Sicer pa bodo plače in delovne pogoje za delavce nekega sektorja določale vsedržavne delovne pogodbe, podjetniške delovne pogodbe pa bodo lahko urejale le tiste zadeve, ki jih bodo izrecno določale vsedržavne pogodbe. V tako določenih mejah bodo podjetniške delovne pogodbe lahko tudi spreminjale določila vsedržavnih. Sporazum so včeraj podpisali predsednica Confindustrie Emma Mar-cegaglia ter tajniki Cgil Susanna Ca-musso, Cisl Raffaele Bonanni in Uil Luigi Angeletti. Camussova je poudarila, da sporazum vsaj delno izjalovi 8. člen zadnjega vladnega varčevalnega paketa, ki krni določila 18. člena Statuta delavcev. Bonitetna hiša Moody's Fiatu znižala oceno TURIN - Bonitetna hiša Moody's je Fiatu znižala bonitetno oceno z Ba2 na Ba1. S tem je zaključila revizijo, ki jo je začela 26. aprila. Moody's meni, da je Fiat premalo prenovil svoje modele v odnosu do svojih konkurentov, za znižanje ocene pa se je odločil tudi zaradi finančne krhkosti Chryslerja, s katerim je zdaj Fiat tesno povezan. Direktor TG1 Minzolini vse bolj izoliran RIM - Direktor televizijskega dnevnika RAI TG1 Augusto Minzolini s svojimi uvodniki vse bolj odprto in pristransko brani vlado ter še zlasti premierja Silvia Berlusconija, po drugi strani pa vse bolj izgublja gledalce. Zaradi tega si je zaslužil opomin predsednika parlamentarne komisije za nadziranje RAI Sergia Zavolija, od njega pa sta se ogradila tudi predsednik RAI Paolo Ga-rimberti in generalna direktorica RAI Lorenza Lei. parlament - Nekdanja pornografska zvezdnica Cicciolina s pravico do poslanske pokojnine razburja javnost RIM - Nekdanja pornografska zvezdnica Ilona Staller oz. Cicciolina je znova razburkala italijansko javnost, a tokrat ne zaradi svoje golote, ampak zaradi pravice, da bo kot nekdanja poslanka lahko prejemala 3000 evrov bruto pokojnine mesečno. To pravico bo dobila 26. novembra, ko bo dopolnila 60 let. Cicciolina je v parlamentu v Rimu sedela med letoma 1987 in 1992 kot poslanka Radikalne stranke. Že med volilno kampanjo je poskrbela za veliko razburjenja v javnosti, še posebej, ko se je pred parlamentom razkazovala z golim oprsjem. Na naslednjih volitvah leta 1992 ji je sicer spodletelo, prav tako pa ji ni uspel podoben podvig v domači Madžarski, kjer ji ni uspelo zbrati niti potrebnih 750 podpisov za kandidaturo. S tedanjim možem, ameriškim umetnikom Jeffom Ko-onsom, je ustanovila tudi »Stranko ljubezni«, ki pa večjih uspehov ni zabeležila. Pravico do t. i. »zlate pokojnine« ima v Italiji 2329 nekdanjih parlamentarcev. Nekdanji premier Romano Prodi bo prejemal celo tri pokojnine v skupni vrednosti 14.000 evrov na mesec. Še en nekdanji premier Giuliano Amato pa naj bi prejemal 9000 evrov mesečno. Cicciolina je zdaj glede pravice do te »zlate pokojnine« dejala, da je tak pač zakon o pokojninah par- Ilona Staller alias Cicciolina ansa lamentarcev in da če se kdo s tem ne strinja, naj ga spremeni. »Nič me ni sram za to, da naj bi prejela to pokojnino. Saj nisem nikomur nič ukradla. Da sem dobila sedež v parlamentu, sem trdno garala in med naporno kampanjo izgubila več kilogramov. To pokojnino sem zaslužila,« je dejala v enem od intervjujev. Visoke pokojnine nekdanjih parlamentarcev in državnih uradnikov, ki močno obremenjujejo državno blagajno, so kot rdeča cunja pred nosom razjarjenih sindikalnih združenj, ki jim vlada v Rimu obljublja zgolj zategovanje pasu. Že več mesecev si z nekaterimi opozicijskimi strankami prizadevajo za odpravo privilegijev parlamentarcev, članov vlade, diplomatov in sodnikov. ustica - Sodišče Letalo žrtev napada PALERMO - Na potniškem letalu DC9, ki je 27. junija 1980 strmoglavilo v Tirensko morje blizu Ustice z 81 ljudmi na krovu, ni bilo nobene bombe. Postalo je tarča pravega vojaškega napada, pa naj bo z raketo ali z drugim orožjem, za kar nosita odgovornost tudi ministrstvi za obrambo in za prevoze. Tako je zapisalo pa-lermsko civilno sodišče v utemeljitvi razsodbe, s katero je minuli teden obsodilo omenjeni ministrstvi na izplačilo več kot 100 milijonov evrov odškodnine sorodnikom 81 žrtev tragičnega dogodka. Razsodba je že izzvala kritične reakcije vlade. Podtajnik pri predsedstvu vlade Carlo Giovanardi je dejal, da je razsodba neutemeljena, in napovedal vložitev priziva na prvostopenjsko razsodbo. družba - Obupana starša Po pravno pomoč, da bi odrasli sin zapustil domače gnezdo BENETKE - Po več neuspelih poskusih, da bi svojega 41-letnega sina prepričala, naj končno zapusti družinsko gnezdo, sta se zakonca iz Benetk v poslednjem poskusu, da doma spet zavladata mir in red, zatekla k pomoči odvetnika. Starša naj bi bila namreč že povsem izčrpana od skrbi za svojega odraslega sina, kateremu sta pripravljala obroke in prala perilo. »Ne zmoreva več. Moja žena trpi za stresom in je morala poiskati zdravniško pomoč,« je za medije potarnal oče, ki se je za pomoč obrnil na pravni oddelek italijanskega združenja potrošnikov (Adico). Kot je pojasnil, ima njun sin »dobro službo, a še vedno živi doma«. Ob tem zahteva, da mu starša pereta in likata oblačila in pripravljata hrano. »Vsekakor nima nikakršnega namena oditi,« je prepričan obupan oče. Kot pišejo mediji, naj bi bil sin poleg tega nagnjen k agresivnemu vedenju. Odvetnik, ki sedaj pomaga zakoncema, je pojasnil, da so njunemu sinu poslali pismo, v katerem mu svetujejo, naj v roku šestih dni zapusti hišo staršev, v nasprotnem primeru bodo na sodišču sprožili pravni spor. Poleg tega bodo odvetniki zaprosili sodišče, naj izda odredbo o zaščiti staršev pred sinom. Kot pojasnjuje Adico, se s podobnimi težavami sooča več sto italijanskih družin, ki bi se rade znebile svojih odraslih otrok. Zadnji par se je nanje obrnil pred dvema tednoma, potem ko so slišali za primer, v katerem je združenje uspešno prepričalo sina, da zapusti družinsko gnezdo. Po njegovem odhodu so starši zamenjali ključavnice. 6 Četrtek, 22. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu devin-nabrežina - Razprava na včerajšnji občinski seji o rebalansu proračuna Equitalia »požre« skoraj četrtino davkov domačih davkoplačevalcev Rozza (Skupaj-Insieme) opozoril na »izdatno plačevanje« uslug Equitalie - Bo Mare-Carso rešitev? Skoraj četrtino davkov, ki jih plačujejo občani devinsko-nabrežinske občine, si »prisvoji« izterjevalnica Equi-talia. Tako je med včerajšnjo občinsko sejo, namenjeno odobritvi rebalansa proračuna za letošnje leto, izračunal občinski svetnik opozicijske skupine Skupaj-Insieme Maurizio Rozza. Po podatkih občinskega odbornika za proračun Stefana Nedoha je Equitalia leta 2009 prejela za svoje usluge - izterjevanje davkov - 137 tisoč evrov, lani pa 185 tisoč evrov. »S tem denarjem bi lahko vzeli v službo štiri uslužbence in bi lahko sami upravljali urad za izterjanje davkov,« je ocenil Rozza. Odgovoril mu je občinski odbornik za osebje Fulvio Tamaro. Po pozdravu v slovenščini (»dober dan vsem.«) je spomnil, da pakt o stabilnosti onemogoča sprejemanje novih uslužbencev. Občina lahko le zapolni dosedanja delovna mesta, na primer ob upokojitvah, »a le v višini 20 odstotkov«: če se upokoji pet uslužbencev lahko občina sprejme v službo enega novega. Odbornica za davke Daniela Pal-lotta je pojasnila, zakaj tolikšen delež denarja devinsko-nabrežinskih davkoplačevalcev roma v blagajno podjetja Equitalia. Občina je leta 2004 podpisala konvencijo s takratno izterje-valno službo Uniriscossioni za izterjevanje davkov. V sporazumu je bilo zakoličeno tudi plačilo: 23 odstotkov izterjenih vsot (plus davek na dodano vrednost). Ko je Equitalia prevzela od Uniriscossioni izterjevalno službo, je ostalo plačilo nespremenjeno. Pallot-ta je ob tem omenila blagodejni učinek izterjevalnice v prvih dveh letih delovanja: leta 2005 je iztaknila za 500 tisoč evrov neplačanih dajatev, leto kasneje še za 100 tisoč evrov več. Podjetje Equitalia je bilo v žarišču včerajšnje občinske seje tudi zaradi spornih sporočil občanom o plačevanju davka na ohišnice. Zadeva se vleče že več kot leto. Številni občani so prejeli ukaz o plačilu davka na ohišnice, češ da gre za zazidljiva zemljišča (vrt okrog hiše), za katera morajo občani plačati davek na nepremičnine ICI. Vsote v višini več tisoč evrov so spravile marsikoga, predvsem starejše občane, v obup. Pritožili so se na občino, pred meseci je občinski svet - po ogorčenih protestih svetnika skupine Skupaj-Insieme Lorenza Corigliana - vzel zadevo v pretres, in ustanovil posebno komisijo, ki ima nalogo preveriti, ali so ohišnice res podvržene plačilu davka na nepremičnine, ali ne. Komisijo sestavljajo predstavnik občinskega davčnega urada, predstavnik urada občinske policije in predstavnik urbanističnega urada, preverjanju pa sledita tudi župan in občinski tajnik. Komisija je doslej opravila številne preglede ohišnic, za katere je podjetje Equitalia zahtevalo plačilo davka ICI. V vseh obravnavanih primerih pa je komisija ugotovila, da je bilo tolmačenje Equitalie zgrešeno in da so imeli občani, ki so se pritožili na občino, prav, je sporočil župan Giorgio Ret, ki je nakazal tudi alternativno možnost za drugačno izterjevanje davkov v prihodnosti: okoliške občine, sodelujoče pri projektu Morje-Kras bi lahko s konvencijo ustanovile skupno izterjevalno službo. Ta bi imela gotovo boljši stik z ozemljem in ljudmi, ki na njem živijo in bi se izognila napakam, ki jih zadnje čase ponavlja Equitalia. Rebalans proračuna je bil - kljub kritični točki izterjevalnice - odobren z glasovi desnosredinske večine, le-vosredinska opozicija pa je glasovala proti. M.K. Devinsko-nabrežinski občinski svet kroma devin-nabrežina - Vprašanje občinskega svetnika Veroneseja V Šempolaju »nova« šola Uprava bo (s prispevkom Pokrajine) uredila in razširila poslopje osnovne šole Stanka Grudna Tržaška pokrajina je že leta 2008 dodelila devinsko-nabrežinski občini 240 tisoč evrvo za preureditev in širitev poslopja osnovne šole Stanka Grudna v Šempo-laju. Minila so že tri leta, o kakem začetku del pa ni ne duha ne sluha. Zato je devin-sko-nabrežinski občinski svetnik Massimo Veronese (Skupaj-Insieme) vložil nujno vprašanje, da bi izvedel, »zakaj je začetek del v poslopju šempolajske šole v taki zamudi.« Nadalje je hotel izvedeti, »ali namerava občinska uprava še izpeljati preureditev šempolajske šole, ali pa je namenila denar za kakšno drugo šolsko strukturo.« Nazadnje je še vprašal, »ali namerava s tem v zvezi občinska uprava sklicati sestanek s starši otrok.« Med včerajšnjo občinsko sejo je Ve-roneseju odgovoril podžupan in odbornik za šolstvo Massimo Romita. Poudaril je, da sodi ureditev šolskih poslopij med »prioritetna dela občinske uprave.« Le-ta je nameravala že julija letos začeti načrtovalni Massimo Veronese kroma postopek, ki naj bi privedel do izdelave dokončnega posega za obnovo in širitev šolskega poslopja, da bi tako septembra začeli z načrtovanjem. Prav julija pa sta deželna šolska direktorica Daniela Beltrame in po- krajinska odbornica za šolstvo Adele Pino obvestila občinsko upravo, da je v teku reorganizacija šolskega ustroja in da je bil zato nadaljnji obstoj šempolajske osnovne šole pod vprašajem. Občinska uprava je bila zato prisiljena zaustaviti načrtovalni postopek, je pojasnil Romita. Ko je bilo pred kratkim jasno, da bo obstoj šempolajske osnovne šole že nadalje zagotovljen, je občinska uprava dala nalog arhitektu Danilu Antoniju, naj pripravi predhodni načrt za preureditev poslopja. Romita je še napovedal, da se bo občinska uprava v kratkem sestala s predstavniki staršev in didaktičnim ravnateljem Markom Jarcem, da bi izvedela za potrebe šole. Za sedanjo zamuda naj bi torej ne bila kriva občinska uprava, je podčrtal Romita. Veronese je bil po eni strani zadovoljen z odgovorom, opozoril pa je, da se priprave vlečejo že štiri leta in da bo šola prenovljena šele čez nekaj let. M.K. nabrezina Ferfolja predsednik komisije za prozornost kroma Devinsko-nabrežinski svetnik Prenove Adriano Ferfolja je novi predsednik občinske komisije za prozornost. Izvoljen je bil med včerajšnjo občinsko sejo. Predsedniško mesto komisije za prozornost pripada opoziciji. Le-ta je za predsednika izbrala predstavnika Prenove in Ferfoljo izvolila z glasovi svojih svetnikov (prisotni so bili svetniki skupine Skupaj-Insieme Edvin Forčič, Massimo Veronese, Lorenzo Corigliano, Maurizio Rozza in Walter Ulcigrai) medtem ko se desnosredinska večina ni izrekla o predsedniku. Po odobritvi rebalansa je občinska skupščina razpravljala o resoluciji svetnika Ljudstva svobode Giu-liana De Vite, ki je pozivala župana in občinski odbor, naj poseže pri pristojnem občinskemu funkcionarju, da bi le-ta zagotovil članom občinske civilne zaščite primerno protipožarno opremo. Resolucija je presenetila drugega svetnika Ljudstva svobode Fabia Erama, za katerega bi bilo res paradoksalno, ko bi morali občinski možje pozivati župana, naj ukaže funkcionarju nakup opreme za člane civilne zaščite. Vnela se je razprava, med katero so svetniki levo-sredinske opozicije potegnili z Era-mom ter ob tem izpostavili popolno neprimernost resolucije in očitali sicer odsotnemu De Viti politično nepoznavanje poslovanja skupščine. Župan Ret je razpravi prerezal niti: osvojil je dokument in napovedal da bo takoj posegel pri funkcionarju, da bi čim prej nabavil potrebno opremo. M.K. univerza - Rektor Francesco Peroni predstavil besedilo novega statuta Stare fakultete, zbogom Po novem le enajst večjih oddelkov - Vodilna vloga upravnega sveta - Mednarodna razsežnost Stare fakultete, zbogom. Če bo besedilo novega statuta obveljalo, bo Univerza v Trstu po novem imela le enajst oddelkov namesto dosedanjih dvanajst fakultet in sedemnajst oddelkov, prav tako se bo znižalo število članov upravnega sveta in akademskega senata, več članov bo tudi zunanjih in bodo morali pokazati visoko raven kompetentnosti in neodvisnosti. Gre za pravi kulturni izziv, kjer se želi premagati »univerzitetno strankokra-cijo«, ki je doslej preprečevala razvoj v interesu vseučilišča, ne pa kategorij, pasov in struktur, pri tem pa so k odgovornosti klicane vse komponente univerze. Tako je rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci v prostorih rektorata označil novi statut vseučilišča, ki sta ga, kot smo že poročali prejšnji teden, sprejela tako akademski senat kot upravni svet. Besedilo s spremembami, ki jih določa zakon o reformi italijanskega univerzitetnega sistema, je bilo sprejeto soglasno, kar je po Pe-ronijevih besedah znamenje zelo velikega čuta odgovornosti ter sad kohezije med komponentami študentov, docentov, raziskovalcev ter tehničnega in upravnega osebja. Vse to je zelo pomembno, saj je bilo treba premostiti vrsto čeri: upoštevati je bilo namreč treba celo vrsto državnih zakonov, nekaterih celo iz 30. let prejšnjega stoletja, poleg tega pa tudi zagotoviti dialog med komponentami univerze. Pri tem pa so bili na tržaški Rektor Francesco Peroni kroma univerzi očitno uspešni, saj so besedilo uspeli sestaviti in sprejeti v dobrih sedmih mesecih: delo se je namreč začelo februarja letos z izvolitvijo petnajstčlan- ske pripravljalne komisije, ki se je sestala 23-krat, poleg tega so o besedilu razpravljali še na zasedanjih vodstvenih organov in glavne skupščine. Končno je statut 21. julija priromal na sejo upravnega sveta univerze, ki ga je prvič vzel v pretres, nato ga je 13. septembra sprejel akademski senat, 15. septembra pa ponovno upravni svet. Tako so besedilo sprejeli pred 29. oktobrom, se pravi pred zapadlostjo roka, ki ga je določilo ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje. (Peroni je pri tem izpostavil, kako je bilo za oblikovanje dosedanjega statuta, ki je bil sprejet leta 1996, potrebnih kar pet let dela, ki ga je izvajala 120-članska komisija.) Zdaj bodo besedilo posredovali ministrstvu, ki bo imelo 120 dni časa, da se o njem izreče. Med novostmi, ki jih prinaša novo statutarno besedilo, je rektor Peroni poudaril mednarodno razsežnost in dejstvo, da se v središče pozornosti postavlja študenta. Prav tako se v novem statutu priznava oz. vrednoti sodelovanje vseh pri demokratičnem življenju vseučilišča ter pomen informiranja. Novo je tudi korenito zmanjšanje števila vodstvenih mest: akademski senat bo npr. tako namesto dosedanjih 27 imel le dvajset članov, število članov upravnega sveta pa se bo prepolovilo - od dosedanjih 22 jih bo imel le enajst, od katerih bodo štirje zunanji. Pri tem pa ne gre le za krčenje števila »foteljev«, ampak tudi za korenit razmislek o sistemu, saj bo tudi pomembno, kdo bo sedel v teh telesih: zato bodo za članstvo v slednjih lahko kandidirali vsi docenti, saj se ne bo gledalo več na dolžino delovne dobe oz. kariere, ampak na odgovorno prizadevanje, je dejal Peroni. Pri tem se bo spremenila tudi vloga obeh teles: akademski senat bo v bistvu postal posvetovalno telo, medtem ko bo vodilno vlogo prevzel upravni svet. Kot že rečeno, bodo na podlagi novega statuta tudi izginile stare fakultete. Univerza v Trstu ima trenutno dvanajst fakultet in sedemnajst oddelkov, po novem pa naj bi imela le enajst večjih oddelkov s pristojnostmi tako na področju didaktike kot znanstvenega raziskovanja. Striktno »tržaška« pa je novost, po kateri bodo direktorje oddelkov volili. (iž) / TRST Sreda, 7. septembra 2011 1 1 OBČINA TRST - Na menedžerski šoli MIB skupščina o območnem načrtu 2010-2012 Zaključiti projekte in nadgraditi sodelovanje Martini: Pomembna je participacija - Srečanje na pobudo občinske odbornice Laure Famulari Občinska uprava namerava tudi na socialno-zdravstvenem področju delovati in sprejemati odločitve v sodelovanju z vsemi udeleženimi subjekti. V tem smislu namerava nadaljevati in zaključiti vse projekte, ki so se začeli v okviru območnega načrta 2010-2012 v socialno-zdravstvenem okraju 2.1 (ki sovpada s tržaško občino). Ta je startal lani na osnovi programskega sporazuma, ki so ga podpisali septembra lani. Občinska uprava bo v tem smislu nadaljevala z doslej opravljenim delom, na novo sprožila nekatere projekte in tudi ponovno odprla tematska omizja na strateških področjih. To je izšlo s skupščine, ki je bila včeraj popoldne v veliki dvorani me-nedžerske šole MIB na pobudo občinske odbornice za socialo Laure Famulari. Namen srečanja je bilo pobliže spoznati vse dejavnike, ki sodelujejo v mreži v okviru območnega načrta, pa tudi nakazati smernice, ki jim namerava slediti nova občinska uprava na socialno-zdravstvenem področju. Poleg tega so na zasedanju tudi pregledali smernice deželne uprave, ki bodo veljale za območne načrte v obdobju 2013-2015. Skupščino je uvedla tržaška pod-županja Fabiana Martini, nato jo je vodila in povezovala odbornica Famulari. Srečanja so se namreč udeležili pred- Skupščina je bila v veliki dvorani menedžerske šole MIB (levo). Desno: gostiteljici podžupanja Fabiana Martini in občinska odbornica Laura Famulari (na skrajni desni) kroma stavniki sodelujočih subjektov, ki so predstavili svojo dejavnost in delo v okviru območnega načrta. Teh subjektov je skupno 96. Med njimi so pravosodno ministrstvo, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, zdravstveno podjetje in podjetje za zdravstvene storitve, podjetje za ljudske gradnje Ater, zavod Itis, združenja prostovoljcev, socialne zadruge, fundacije in tako naprej. To je bilo v bistvu prvo srečanje z novo občinsko upravo, je povedala podžupanja Martini in poudarila pomen participacije in soodgovornosti pri upravljanju. Občinska uprava deluje od vsega začetka na tej osnovi, od prostorskega do prometnega načrta. Kar zadeva socialo in zdravstvo, je bila včerajšnja pobuda namenjena medsebojnemu spoznavanju in izmenjavi informaciji za nadaljnje uspešno delo v mreži oziroma nadgradnjo dosedanjega sodelovanja. Dosedanje delo je bilo vsekakor dobro, je nato povedala odbor-nica Famulari. Namen občinske uprave je zdaj ovrednotiti opravljeno delo, je dejala in dodala, da je občinska uprava potrdila štiri strateška področja oz. prednostne projekte območnega načrta. To so mladoletniki in družina, vključevanje psihično prizadetih v družbo in v delovni svet, pomoč fizično prizadetim in pomoč priletnim. A.G. Romano Prodi danes in jutri v Trstu Danes ob 19.30 bo tržaški župan Roberto Cosolini sprejel na županstvu profesorja, bivšega predsednika italijanske vlade in predsednika evropske komisije Romana Prodija, ki bo jutri v glavni dvorani Univerze sodeloval kot predavatelj na posvetu o ekonomiji in industrijski politiki. Župan Cosolini bo drevi izročil ugledni osebnosti občinsko priznanje. Odprtje sedeža sindikata Gilda Danes bodo ob 18.30 uradno odprli nov tržaški sedež avtonomnega učiteljskega sindikata in sindikata šolnikov Gilda na Goldonijevem prehodu 2. Ob tej priložnosti bodo spomnili na bližnji svetovni dan učiteljev, ki bo 5. oktobra, in na dva zakonska osnutka, ki ju predlagajo za ovrednotenje šolnikov. Pomorske povezave Prevozno podjetje Trieste Trasporti opozarja, da bo poletna pomorska povezava med Trstom, Barkovljami, Grljanom in Sesljanom delovala še do 9. oktobra. Ladja Delfino Verde pa se bo po poti ustavila še v starem pristanišču, in sicer pred skladiščem 26, da bi lahko vse več turistov obiskalo tržaški bienale. V obdobju od 6. do 9. oktobra pa bodo okrepili tudi avtobusno povezavo od Trga Tommaseo do starega pristanišča. Zaprtje dveh ulic Zaradi pobude Trg Evropa, ki se bo začela jutri, bodo danes ob 20. uri in do jutranjih ur zaprli za promet ulici S. Spiridione in Filzi. Od jutri tudi spremenjene avtobusne proge št. 4, 5, 17, 24, 28 in 30. SV. JAKOB - Volkswagen polo skušal izsiliti prednost, avtobus se mu ni mogel izogniti Avtobus v avtomobil, osem ranjenih Med ranjenimi šest potnikov v avtobusu, med njimi tudi nosečnica in otrok - Ranjen voznik avtomobila in deklica, ki jo je avtomobil oplazil - Niso v življenjski nevarnosti Levo mestni avtobus proge št. 1, desno avtomobil, kije izsilil prednost kroma Zdravniki so v rešilcih nudili pomoč ranjencem kroma Avtomobil je hotel izsiliti prednost, zavozil je v križišče pri Sv. Jakobu prav v trenutku, ko je privozil mestni avtobus. Trčenje je bilo neizogibno, posledice hude, a lahko bi bile še hujše. V nesreči se je poškodovalo osem ljudi, sedem potnikov v avtobusu in voznik avtomobila. Pet so jih prepeljali v katinarsko bolnišnico, tri, nosečnico in dva otroka, v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Njihovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Prizorišče nesreče je bilo križišče med ulico, ki pelje s Šentjakobskega trga proti mestu in Ul. del Rivo, ki se s Trga Puecher vzpenja proti Šentjakobskemu trgu. Po tej ulici je privozil črni volkswagen polo, v katerem se je peljal 33-le-tni M.Q., doma iz Čedada. Na koncu ulice bi se moral avto ustaviti, kot vozniku ukazujeta cestni znak pritrjen na bližnjem poslopju in beli opozorilni trikotniki na cestišču. A volkswagen polo se ni ustavil, je kake pol ure po nesreči potrdil poročnik tržaških mestnih redarjev Roberto Micor. »Bilo je ob 17.20,« se je spominjal Paolo Busatto, voznik mestnega avtobusa proge št. 1, soudeleženega v nesreči. Že četrt stoletja vozi avtobuse, še nikoli se mu ni zgodilo kaj takega, kot včeraj popoldne. V avtobusu je bilo kakih 25 potnikov. Po postajališču na Šentjakobskem trgu je avtobus odpeljal navzdol proti mestnemu središču. Hitrost je bila, zaradi komaj opravljenega postanka, nizka. Kljub temu šoferju ni uspelo ustaviti težkega vozila, ko je pred njim iz Ul. del Rivo, iz desne strani, privozil črni volkswagen polo. »Sploh se ni ustavil v križišču, kot bi moral, pripeljal je s precejšnjo hitrostjo,« je po nesreči pojasnjeval šofer avtobusa mestnim redarjem. Avtobus je udaril v levo bočno stran avtomobila. Ta se je obrnil, z zadkom oplazil 12-letno deklico, ki je prav takrat na prehodu za pešce prečkala Šentjakobsko ulico, treščil v dva obcestna droga na vogalu Šentjakobske ulice in Šentjakobskega trga, enega popolnoma podrl, drugega močno zvil in končal svojo vožnjo ritenski le nekaj centimetrov od izložbenega okna optike na vogalu. Vse se je odvijalo v hipu. Prav tako v hipu se je avtobus ustavil. Mnogi potniki so pri tem izgubili ravnotežje, številni od tistih, ki so stali, so padli dva, tri metre naprej. »Kar naenkrat sem se znašla na tleh,« je pripovedovala gospa Rosanna, potem ko so jo zdravniki pospremili v rešilec, da bi ji nudili prvo pomoč in izmerili krvni pritisk. »Priletnega potnika je vrglo na tla prav blizu moje kabine. Obležal je v nezavesti in si opomogel šele po prihodu reševalcev. Njega so med prvimi odpeljali v bolnišnico,« je pojasnjeval Paolo Busat-to. Zdravniki so ugotovili, da se je udaril v glavo, ni v življenjski nevarnosti. Med prvimi, ki je po nesreči stopil na avtobus, je bil njegov delovni kolega Fabio Buoncompagno, šofer avtobusa proge št. 10, ki je peljal prav za ponesrečenim avtobusom. »Mnogo ljudi je bilo na tleh, stokali so, bili so prestrašeni. Med njimi je bila tudi nosečnica, pa tudi eden ali dva otroka,« se je spominjal. Spomnil se je tudi deklice, ki jo je bil avtomobil oplazil med prečkanjem ceste. »Priskočili smo ji na pomoč, nekdo je prinesel stol, posedli smo jo nanj in počakali na prihod rešilcev hitre pomoči. Tudi ona je bila prestrašena,« je pripovedoval Buoncompagno radovednežem, ki so obkolili prizorišče ne- sreče. Bilo jih je kar mnogo, promet je bil pri Sv. Jakobu zaradi zaprte ceste dobro uro ustavljen. Na kraj so pridrveli trije rešilci hitre pomoči. Po moškemu, ki se je onesvestil v avtobusu, so odpeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo žensko v četrtem mesecu nosečnosti, da bi opravili potrebne kontrolne izvide. Z njo so odpeljali v Burlo še deklico, ki jo je bil oplazil volkswagen polo, in otroka v avtobusu. Pet potnikov so prepeljali v kati-narsko bolnišnico, na samem kraju nesreče pa so nudili prvo pomoč tudi nekaterim drugim potnikom; večinoma so bili prestrašeni, ne pa ranjeni. Med ranjenimi je bil tudi voznik volkswagen pola. Pospremili so ga v re-šilec, ga polegli, mu nadeli ovratnik za vrat, ker je dobil udarec v tilnik. Ko je videl mestne redarje, ki so voznika avtobusa in nekatere druge očividce spraševali po poteku nesreče, se je čudil, zakaj niso tudi njega vprašali, kaj se je zgodilo. A potek je bil tako jasen in vzrok na dlani, da bo zaslišanje voznika avtomobila zgolj formalno. Marjan Kemperle Beg z ukradeno vespo po Poti prijateljstva Pred dnevi so mestni redarji med nadzorom na hitri cesti želeli ustaviti vespo piaggio za redni pregled voznikovih dokumentov. Kazalo je, da se bo voznik ustavil pri agentih, ko je nepričakovano pospešil vožnjo in v naglici odpeljal dalje, redarji pa s sirenami za njim. Voznik motorja (z njim se je peljala še druga oseba) je zapeljal proti izhodu za Milje in svoj beg nadaljeval v smeri proti Dom-ju in dalje proti Boljuncu, kjer je naposled zavil na Pot prijateljstva. Ker je vožnja po stezi za avtomobil nemogoča, so policisti nadaljevali kar peš. V grmih so zagledali vespo, voznika in potnika pa od nikoder. Preverili so najprej, čigava je vespa in ugotovili, da je bila ukradena. Vrnili so jo lastniku, še prej pa so registrirali prstne odtise na njej. 8 Četrtek, 22. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / RIBIŠKO NASELJE - V soboto na pobudo občine in nadzorništva Dinozaver Antonio se simbolično vrača domov Odkrili bodo dinozavrov odtis iz umetne smole - Praznik Bela jadra in plava riba Z včerajšnjega srečanja na sedežu Fundacije CRTrieste kroma -/ - Na državnem konservatoriju G. Tartini v Trstu je iz violončela uspešno diplomiral Emanuele Panizon razred prof. Peter Filipčič Obema čestita Glasbena matica Dinozaver Antonio se simbolično vrača domov, v paleontološko najdišče v Ribiško naselje. Fosilizirane ostanke okostja največjega in najbolje ohranjenega italijanskega dinozavra, štiri metrskega primerka Tethysadrosa insularisa, ki je pred 85 milijoni let živel na območju današnjega Ribiškega naselja, hranijo danes v tržaškem na- RAZISKOVALCI Tudi slovenski in italijanski astronomi V petek, 23. septembra, bo tudi Tržaški astronomski observatorij sodeloval na prireditvi Noč raziskovalcev, ki vabi javnost, da pobliže spozna delo raziskovalcev. Temo Energija bodo astronomi in astrofiziki Observatorija in Univerze v Trstu razvili na krajših predavanjih (v okviru programa Pogovori/Conversazioni), ki se bodo zvrstila na Velikem trgu od 20.30 dalje. Tržaškim astronomom se bosta pridružila tudi kolega prof. Tomaž Zwitter in dr. Du-nja Fabjan z Univerze v Ljubljani in iz centra odličnosti Vesolje-SI, ki bosta v slovenščini predstavila dvojne zvezde in jate galaksij. Poleg tega pa bodo predstavljene teme od astronomije za vsakogar do življenja v vesolju, od temne energije do vesoljskih misij. V petek zjutraj bodo šole imele možnost virtualnega ogleda neba (Il cielo virtuale), ko bodo dijaki nižjih in višjih srednjih šol s pomočjo vrstnikov in izkušenih astronomov na podlagi realnih astronomskih podatkov izračunali temperaturo zvezd in premik Barnardove zvezde. Možni bosta dve polurni srečanji na Velikem trgu od 10.30 do 11.30. Za tiste, ki jih zanima tudi ogled in razlaga nočnega (nevir-tualnega) zvezdnatega neba, sta predvideni dve vožnji z ladjo Zeleni delfin ob 20.30 in 22. uri. Na ladji bodo astronomi tržaškega observatorija pomagali pri orientaciji po nočnem nebu s pomočjo poletnega trikotnika in vidnih ozvezdij, sočasno pa odgovarjali na vsakovrstna vprašanja prisotnih. Za šole in vožnji z ladjo je obvezna rezervacija do 21. septembra na tel. 040-224337 (med 9. in 13. ter med 14. in 17. uro), na dan prireditve pa pri info točki na Velikem trgu. Ostale informacije o teh in drugih aktivnostih v okviru tržaške Noči raziskovalcev je mogoče najti na spletni strani www.nottedeiricercatoritrieste.it. ravoslovnem muzeju v Ulici Tominz. Tako devinsko-nabrežinska občina kot deželno Nadzorništvo za varstvo arheološke dediščine in jamarsko društvo Flondar si že dalj časa prizadevajo, da bi primerno ovrednotili skoraj zapuščeno najdišče, kjer se med drugim nahaja gotovo še nekaj primerkov iz iste družine dinozavrov. Marca so najprej Kot v filmu: 2 kilometra na pokrovu motorja Opazil ga je, da odhaja z luksuznim avtomobilom bmw x6, ki je bil parkiran na dvorišču podjetja protivlomnih vrat v tržaški industrijski coni; ključi so bili v ključavnici, tako da se nepridiprav pri kraji sploh ni spotil. 57-letni uradnik pa se je pognal iz urada, se trdno oklenil pokrova motorja in na njem v prometu vztrajal cela dva kilometra, dokler ni tat popustil, ustavil avtomobil in peš zbežal. Takoj zatem pa je mobilna policija nepridiprava prijela in odvedla na kve-sturo. Gre za 23-letnega slovenskega državljana Marka Čečeljo. Nesreča v Ul. Battisti Včeraj je ob 8.10 v Ulici Battisti prišlo do hujše prometne nesreče. Avtomobil citroen berlingo in motor kawasaki sta vozila v smeti proti Ulici Carducci, ko je avtomobil nepričakovano zavil desno, da bi parkiral na pločniku, motor pa, ki je vozil za njim, se je vanj zaletel. Motorista, 34-letnega W.F. so nemudoma odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, saj si je hudo poškodoval vranico - včeraj se je nahajal v sobi za oživljanje. Mladoletni vandali Mladoletni smo in delamo, kar hočemo, je bil odgovor štirih mladostnikov - dveh petnajstletnikov in dveh osemnajstletni-kov - moškemu, ki jih je zasačil ravno med poškodovanjem klopi v Vili Engelmann: skakali so po klopeh in jih upognili, tako da so sedaj povsem neuporabne. Moški je poklical mestne redarje, ki so vandale identificirali. Kaže, da sta mladoletnika povzročila največ škode; oba so pospremili na policijsko postajo, kamor so jih prišli ponj starši. Vandalsko dejanje ju ( oz. njihove družine) bo drago stalo, saj bodo morali škodo poravnati. Tako je, tudi mladostniki nimajo dovoljenja delati vse, kar se jim zahoče. poskrbeli za ponovno odprtje najdišča, z ureditvijo fotografskih in informativnih pa-nelov ter z večjo Antoniovo maketo. V soboto pa pa bodo ob 11.30 predstavili javnosti še Antoniov odtis iz umetne smole, za katerega je poskrbelo tržaško podjetje Zoic s prispevkom Fundacije CRTrieste. 80 kilogramski odtis v dinozavrovi naravni velikosti bo odslej še dodatno obogatil najdišče: postavili ga bodo ravno na steno, kjer so ga našli pred sedemnajstimi leti. Predstavnik družbe Zoic je poskrbel še za presenečenje, saj bodo v najdišče v soboto namestili tudi model dinozavra s kostmi in kožo. Domači župan Giorgio Ret je opozoril na razcvet celotnega območja Ribiškega naselja, ki se je začel že z bonifikacijo Timave, nadaljeval pa se bo z novembrsko ureditvijo ladijskih privezov ter z vzporedno ureditvijo vabljive turistične destinacije. Ribiško naselje bo ob tej priložnosti zaživelo v tridnevnem prazniku Vele bianc-he e pesce azzurro (Bela jadra in plava riba), ki jo prirejata navtično društvo Laguna in Občina Devin-Nabrežina. Tridnevna prireditev bo minila v znamenju športnih in umetniških dogodkov, razstav, obiskov jam, posvetov in glasbenih ter kulinaričnih poslastic. (sas) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 22. septembra 2011 MAVRICIJ Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 12.10 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.58 Jutri, PETEK, 23. septembra 2011 SLAVOJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,7 stopinjE C, zračni tlak 1017,5 mb raste, vlaga 53-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. [12 Lekarne Do sobote, 24. septembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fenetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Čestitke Danes slavi EVA SCHEIMER okroglo obletnico rojstva. SKD Bar-kovlje ji čestita in ji želi same lepe trenutke v krogu vseh, ki jo imajo radi. U Kino AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Super 8«. ARISTON - 16.30 »The Eagle«; 18.30, 21.00 »Ad occhi chiusi«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »I Puffi 3D«; 16.35, 19.10, 21.45 »The Eagle«; 16.30, 19.00, 21.30 »Crazy stupid love«; 16.35, 19.20, 22.05 »Super 8«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Box office 3D«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Kung fu Panda 2«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Contagion«. FELLINI - 16.45 »Kung Fu Panda 2«; 18.45, 20.20, 22.00 »Cose dell'altro mondo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Terraferma«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »This is England«. KOPER - KOLOSEJ - 20.20, 22.15 »Brez po-vratka 5 - 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Johnny English 2«; 17.00 »Prvi maščevalec - Stotnik Amerika«; 16.10, 18.15 »Smrkci 3D«; 19.30, 21.50 »Super 8«. KOPER - PLANET TUŠ 15.50, 18.15 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 16.15 »Smrkci (sinhr.)«; 20.35 »Brez povratka 5 -3D«; 20.15 »Ta nora ljubezen«; 18.35, 20.50 »Oskrbnik«; 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40 »Johnny English 2«; 16.10, 18.40, 21.10 »Prijatelja samo za seks«; 15.00, 16.40, 18.25 »Medvedek Pu (sinhr.)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Contagion«; Dvorana 2: 16.40, 20.30 »I Puffi 2D«; 18.30, 22.15 »I Puffi 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il debito«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Crazy, stupid, love«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.10 »The Eagle«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.00 »I Puffi - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »Super 8 (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.10 »Crazy, stupid, love«; 22.15 »Contagion«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.15 »Carnage«. H Šolske vesti SLOV.I.K. - Ekstra! Delavnice za dijake vseh razredov višjih srednjih šol v Trstu. Rok za prijavo: 23. september. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530.412. @ Izleti SPDT prireja v nedeljo, 25. septembra, avtomobilski izlet na Učko. Zbirališče ob 7.30 pri cerkvi v Bazovici. Predvideno je 5 ur hoje, obvezna planinska oprema in pohodniške palice. Za prevoz bo na razpolago tudi društveni kombi. Informacije in rezervacije mesta v kombiju na tel. št. 040226616 (Walter) ob urah obedov. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 1. oktobra, celo- dnevni izlet v domovino Prosecca z obiskom kleti, kosilom in obiskom gradu Castelbrando. Info in prijave na www.onav.it,trieste@onav.it ali tel. št. 333-4219540 (Luciano), 340-6294863 (Elio). ROMANJE V PADOVO V soboto, 8. oktobra, bomo poromali v Padovo. V baziliki sv. Antona bomo imeli sv. mašo, nato pa ogled vsega, kar spominja na svetnika. Šli bomo h kapucinom, kjer je živel in umrl svetnik Leopold Mandič. Po kosilu bomo obiskali še kraje v okolici Padove, ki spominjajo na sv. Antona: Camposampiero in Pa-dova Arcella. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja 9. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Podrobne informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. 0 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Rižarna v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik: torek 10-12, petek 16-18. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v petek, 23. septembra, ob 20. uri v Fin-žgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Hrup za odrom«. Izvaja Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Režija Helena Pertot. V KULTURNEM DOMU NA PROSEKU bo v petek, 23. septembra, ob 20.30 okoljevarstvenik Roberto Giurastan-te spregovoril o uničenju okolja in ekomafijah na Tržaškem in predstavil svojo knjigo Tracce di legalita. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na voden obisk razstave pop umetnosti »Čudoviti POP« v nedeljo, 25. septembra, v Piran. Info: 040-2602395, 338-3476253. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30 na večer »Z burjo v jadrih«. Janko in Mitja Kosmina, oče in sin, olimpijska prvaka v jadranju, v pogovoru z novinarjem Petrom Verčem. Na ogled bodo tudi fotografije o Barko-vljanki Miloša Zidariča. IH Osmice DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! OSMICO je v Borštu št. 57 odprl Za-har. Tel. št.: 040-228217. Darujte za TRST Četrtek, 22. septembra 2011 9 Bambičeva galerija vabi V soboto, 24. septembra 2011, ob 20.30 na odprtje likovne razstave akademske slikarke Ani Tretjak Kdo smo. Predstavitev: Magda Jevnikar AD FORMANDUM prireja tečaje: splošno knjigovodstvo, 60 ur - razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij, knjiženje postavk v bilanci; uspešna komunikacija, 33 ur -namenjen malim kmečkim podjetnikom, ki želijo povečati vidljivost podjetja; tipični menuji, 72 ur - sestava jedilnih listov ob upoštevanju sezonskih proizvodov, jedi iz bogate enogastro-nomske tradicije teritorija, praktične vaje v kuhinji, izbira vina za vsako jed; tehnike vinarstva, 50 ur - od grozdja do mošta, način stiskanja, tehnologija v rabi, kakovostni pregled grozdja; vinogradništvo, 64 ur - upravljanje vinograda, tipologija terena, tehnike priprave in obdelave zemlje, načini vzgoje trte in ostale tehnike za pravilno vzgojo trt. Informacije na sedežu v Trstu, Ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.eu. ELIC-UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI za otroke sporoča, da se začenja tečaj »Ročno izdelan strip in digitalna obdelava«, predvidoma ob torkih, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 040-2602395, 3383476253. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da so brezplačni popoldanski in večerni tečaji slovenščine vseh stopenj in konverzacije na voljo še septembra. Tečaji bojo potekali tako v prvi kot v drugi polovici meseca, in sicer na prostem na Stadionu 1. maja (ŠZ Bor), ob slabem vremenu pa v prostorih KD Škamperle na Vrdelski cesti 7. Prijave: od 17. do 19. ure v tajništvu ustanove v Ul. Valdirivo 30, tel. 040761470, izven uradnih ur 338-2118453 ali pa direktno na Stadionu 1. maja od ponedeljka do četrtka od 18. do 19. ure. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča vsako sredo, od 18.30 do 20. ure. Vabljeni. JOGA PRI SKLADU MITJA ČUK: v novem središču, na Repentabrski 66, se bo v oktobru pričel tečaj joge. Ob torkih 19.30-21.00; ob četrtkih 18.30-20.00. Če bo dovolj prijav tudi ob ponedeljkih zjutraj: 9.00-10.30. Informacije in prijave: Sklad Mitja Čuk 040-212289 ali 3490981408 (Bruna). KRUT obvešča, da so za jesensko bivanje v zdravilišču Strunjan na razpolago še tri mesta. Informacije: Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj kitare za malčke in manj mlade. Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 338-7438682. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi učence osnovne šole in otroke, ki obiskujejo vrtec, da se ji pridružijo ob ponedeljkih od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT sporoča, da so odprti vpisi na tečaje likovne umetnosti prostega časa, ki se bodo odvijali ob torkih ter da se začenja akademsko leto 2011-12 s tečaji likovno-umetnostne vzgoje »Gledati, razumeti in ustvarjati Umetnost« (risanje, slikanje, kompozicija, zgodovina umetnosti itd.), ki bodo ob torkih in sredah. Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 040-2602395, 333-4784293. MEŠANI PEVSKI ZBOR SEŽANA vabi k sodelovanju člane in članice. Najbolj zaželeni so tenoristi in bari-tonisti, enako povabilo pa velja tudi za članice. Vaje potekajo vsak torek ob 20. uri v Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani. Informacije: 00386-41952966. ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da bo prva pevska vaja v sezoni 2011/12 danes, 22. septembra, ob 20.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Gropadi. Vabljeni predvsem novi pevci in pevke! BIVŠE ROKOMETAŠICE IN ROKOME-TAŠI AŠK KRAS! Ob priliki 50. obletnice društva ste vsi, ki ste kdaj igrali v naših ekipah, toplo vabljeni na šport-no-prijateljsko srečanje v petek, 23. septembra, ob 19.30 v zgoniško telovadnico. Za informacije: 347-7322446 (Klara) in 335-5836993 (Igor). CCYJ, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, vabi ob 19.30 na konferenco: 23. septembra: Enotnost našega organizma; 30. septembra: Vis medicatrix naturae, vabilo k študiju zdravilnih rastlin. Info: 333-4236902, 040-2602395. JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suh-ljadi na jusarskih površinah KO Treb-če v sezoni 2011/12 v petek, 23. septembra, od 17.00 do 19.00 v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. MOPZ SV. JERNEJ Z OPČIN vabi na koncert, ki bo v petek, 23. septembra, ob 19. uri na dvorišču Linčeve domačije v Rodiku. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure: 28. septembra: »S papirjem ustvarjamo«, »Naravne barve«; 23. in 30. septembra: »Kreativna škatla«, »Majhne živalice s pon-ponov«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabita v svoje vrste tudi nove člane, vaje vsak četrtek v Štalci v Šempolaju. Za učence 1., 2. in 3. razreda osnovne od 16. do 17. ure, za 4. in 5. razred in srednjo šolo od 17. do 18. ure. PRAVLJIČNA URICA PRI SKD IGO GRUDEN bo v soboto, 24. septembra, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Maja Razboršek. Vabljeni vsi najmlajši. SKD S. ŠKAMPERLE, SKD LONJER-KATINARA IN SKD I. GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih osnovnih šol. Prvo informativno srečanje bo v soboto, 24. septembra, ob 11.00 v prostorih SKD Slavko Škamperle (Stadion 1. maja) z mentorico Patrizio Jurinčič ter v prostorih SKD Ivan Grbec (Ul. di Servola, 124) z mentorico Božo Hrvatič. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV - BAZOVICA 2011 V nedeljo, 25. septembra, bo na programu mednarodni odbojkarski turnir v moški konkurenci za Pokal bazoviških junakov. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PRO-SVETA obveščata, da se v nedeljo, 25. septembra, začenja 14. Gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Pet princesk na zrnu graha«. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Abonmaje vpisuje od ponedeljka do petka urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 040-370846. VZPI - ANPI TRST vabi k udeležbi na manifestacijo, ki bo v nedeljo, 25. septembra, v Ampezzu ob obletnici nastanka edine svobodne partizanske republike v Italiji. Vpisovanje do napolnitve razpoložljivih mest na tel. št. 040661088 (Ul. Crispi - pon., sreda, pet.), na sedežu v Miljah in na 040-228896, 328-8766890 in 360-588526. Odhod z Opčin ob 6.30 in ob 7.00 s Trga Oberdan. Vabljeni! AŠD MLADINA obvešča, da se bodo v oktobru ob ponedeljkih pričeli tečaji v bivšem občinskem rekreatoriju v Križu, št. 441: »Hip hop in breakdan-ce« za osnovnošolce 16.30-18.00, za srednješolce in višješolce 15.00-16.30, tel. 329-9751782; »Trebušni ples« 18.30-19.30, tel. 333-5663612; »Belly gym« 10.00-11.00, tel. 333-5663612. Poskusna vaja za tečaje bo v ponedeljek, 26. septembra ob navedenih urnikih. »Tai chi chuan« vadba se bo pa odvijala ob četrtkih, 19.30-21.00, tel. 349-3136949. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 26. septembra. Toplo vabljeni tudi mladi pevci! ŠC M. KLEIN - »Tečaj za nosečnice v bazenu« se bo začel 13. oktobra, od 10.00 do 11.30. Informativno srečanje 26. septembra ob 10.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8; »Glasbena delavnica« ob sredah od 16.30 do 17.20. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 16.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Slovenski ABC«, tečaj za otroke od 4 do 6 let ob sredah od 17.30 do 18.20. Učili se bodo s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 17.00 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Acquafitness«, primeren tečaj za vse starosti. Urniki: torek 19.3020.10 in 20.15-20.55; četrtek 19.3020.10 in 20.15-20.55. Prvo srečanje bo 6. oktobra; »Tečaj za dojenčke v bazenu« od 1. do 18. meseca ob petkih od 10.00 do 10.45 in sobotah od 10.00 do 10.45 ter od 10.45 do 11.30, od 18. meseca do 4. leta ob sobotah v dvojni izmeni od 17.00 do 17.45 in od 17.45 do 18.30. Začeli se bodo 14. oz. 15. oktobra; »Slovenščina za odrasle«, informativni sestanek za začetnike in nadaljevalce 26. septembra ob 19.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.). Prijave in informacije za vse tečaje na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra, na stadionu 1. maja: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, tel. 04051377, urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 328-2733390 (Petra). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje Spoznati ponudbe, ki jih nudi okrožje (mreža) in jih uporabiti, v torek, 27. septembra, ob 17.30 v dvorani Baroncini - Ul. Trento 8. Govorila bo dr. Maria Grazia Cogliati Dezza, direktorica drugega zdravstvenega okrožja. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latino-ameriških in skupinskih plesov. Informativni sestanek bo v sredo, 28. septembra, ob 20. uri v mladinskem krožku v Dolini. Toplo vabljeni! AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra, ob 20.30. Informacije na tel. 335-5316286 (Veronika). 60-LETNIKI OBČINE DOLINA se dobimo v petek, 30. septembra, ob 20. uri pri Brunotu v obrtni coni Dolina, da skupaj organiziramo naše praznovanje. S Poslovni oglasi PEKARNA-SLAŠČIČARNA IŠČE prodajalko/ca. Ponudbe: e-mail pekarna.slascicarna@gmail.com V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem poslovne prostore. Tel.: 348-8136866 NATIVITAS 2011 - deželno zborovsko združenje USCI sporoča, da se lahko zainteresirani zbori prijavijo na 11. božično zborovsko revijo Nativitas do 30. septembra. Vse informacije so na razpolago v uradih ZSKD ali na tel. št. 040-635626. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica obveščata, da so odprti vpisi za glasbeno šolo. Informacije na tel. št.: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe od 20.30 dalje. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 30. septembra, 7. in 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden se bodo začeli v oktobru, 28 lekcij, enkrat tedensko po uro in pol, vpisovanje v Kavarni Gruden in v občinski knjižnici N. Pertot v Nabrežini. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja in plesa. Organizirajo baletne vaje (od 4. leta dalje), jazz balet (od 11 leta), balet in telovadbo za odrasle (brez omejitve) in novost letošnjega programa je balet z mamo (deklice, stare 3. leta osvajajo prve baletne korake s svojimi mamicami). Vpis poteka vse do 1. oktobra vsak ponedeljek med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (Službeni vhod) v Sežani. Informacije: 00386-41-524 310 (Evgen Todor) in 00386-40-601 554 in 40-900091 (Maja Oblak). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra, na stadionu 1. maja: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040-51377, urad.bor@gmail.com. KK ADRIA - telovadba za odrasle vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra. Informacije na tel. št. 040-910339 (Pierina). SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da se bodo redni treningi v lonjerski telovadnici začeli v ponedeljek, 3. oktobra, ob ponedeljkih in četrtkih: od 17. do 18. ure - začetniki, od 18. do 19. ure -otroci/barvani pasovi, od 19. do 20. ure - odrasli. Info: 349-0861971. Več na www.shinkaikarate.it YOGA V ŠKC V LONJERJU se bo pričela v torek, 4. oktobra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). TELOVADBA V BAZENU v organizaciji MD Boljunec se bo pričela v sredo, 5. oktobra. Odhod društvenega kom-bija ob 9. uri iz trga v Boljuncu. Telovadba pod vodstvom strokovne vadi-teljice bo potekala ob sredah v bazenu s segreto morsko vodo v ankaran-skem centru dobrega počutja Adria. Število mest je omejeno. Vpisi in informacije na tel. št. 335-8045700 ali mdboljunec@gmail.com. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 8. oktobra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Divna Slavec, začetek 10. oktobra po naslednjem urniku: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.30-12.00; ponedeljek in sreda: 18.30-20.00. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040-327327, 340 4835610 (Anica), 00386-40285930 (Mateja). KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunja-nu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Mali oglasi PRODAM PEČ NA LES (caldaia a le-gna) staro 7 let. Tel. 040-211401 (v večernih urah). 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v tovarni kot skladiščnik išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. IŠČEM ZELENJAVO IN SADJE za prašiče. Tel. št. 348-3077185 LJUBLJANA - PRULE: dajem v najem opremljeno garsonjero dvema študentoma. Informacije tel. 00386-41388169. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 00386-51386397. PRODAM AVTO fiat 500. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO CFB, cena 1.200 evrov. Tel. št. 335-5387249. PRODAM beli in črni vinski mošt v dolinski občini. Tel. 328-3125531. PRODAM grozdje vseh vrst. Tel. št.: 040-821791. PRODAM kraško skrinjo z oreha. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM suha hrastova drva. Možnost razreza na 25-33 cm in dostava na dom. Tel. št.: 348-4438341. V BARKOVLJAH prodam štirisobno hišo na 1000 kv. m. zemljišča. Tel. št. 333-6194326. Prispevki V spomin na Iva Gregorettija daruje Sofija Škabar 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na dragega Pavla Ugrina daruje Alma Pertot 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na našega nepozabnega predsednika Pavla Ugrina darujemo pevci in zborovodja bivšega MePZ Milan Pertot 450,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na dragega nečaka Pavla Ugrina darujeta Ana in Ivan Buzečan 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na dragega nečaka Pavla Ugrina daruje teta Severina Buzečan 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na nečaka Rudija Škabarja daruje teta Zofka 50,00 evrov za otroški vrtec A. Fakina na Colu. ^ Preminil je naš dragi Marino Pertot Žalostno vest sporočajo žena Emy, hčerki Elisabetta in Maddalena, zeta Fabrizio in Fabio Pogreb bo v petek, 23. septembra. Pokojnik bo ležal v ulici Costalunga od 8.30; ob 11.00 bo sv. maša v cerkvi v Barkovljah. Trst, 22. septembra 2011 Pogrebno podjetje Zimolo Ciao, nono Giulia Ob boleči izgubi dragega očeta in nonota Marina izreka Maddaleni, Giulii in vsem svojcem iskreno sožalje Športno društvo Kontovel Predragi IVO, vedno boš v naših srcih. Bratje in sestri z družinami Franko, Karlo, Gabrijela, Vinko, Klara in Marko 1 0 Četrtek, 22. septembra 2011 TRST / prosek - Darilo ob 50-letnici Bralne značke Kako se nariše veter? »Malo si je treba izmisliti« Umetnik Bogdan Grom simbolično predal prvošolčkom slovenskih šol slikanico Pravljica o vetru Prvošolci slovenskih osnovnih šol v Italiji so včeraj dobili prav posebno darilo, ki jih bo popeljalo v magični svet branja. Ob svojem 50. rojstnem dnevu je društvo Bralna značka podarila vsem slovenskim šolam v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter v matici, ponatis slikanice Pravljica o vetru, ki jo je leta 1954 ilustriral uveljavljeni slovenski zamejski likovni umetnik Bogdan Grom. Zamisel za pobudo je dal umetnik, ki je v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije projekt tudi finančno podprl. Grom si je namreč zaželel, da bi slikanico ponatisnili, da bi jo lahko daroval vsem slovenskim učencem. In tako je tudi storil včeraj dopoldne na proseški osnovni šoli Avgusta Černi-goja, ko je simbolično predal knjige prvošolčkom šole Alojza Gradnika iz Repna, učencem prvega in drugega razreda šole Alberta Sirka iz Križa in seveda učencem vseh petih razredov šole Avgusta Černigoja s Pro-seka. Knjige bo dobilo dvajset zamejskih osnovnih šol od Milj do Špetra, v Sloveniji pa so jih prejeli že ob koncu prejšnjega šolskega leta. Zakaj pa je bila simbolična podelitev ravno na Proseku? Slikar in kipar Bogdan Grom se je pred triindevetdesetimi leti rodil v Devinščini pri Proseku, Avgust Černigoj pa je bil njegov dober prijatelj. Zaradi tega so se odločili, da bodo prvi knjige dobili proseški učenci. Knjige se predvsem malčkom vtisnejo v spomin tudi zaradi barvnih in zanimivih ilustracij. Zamejskim prvošolčkom se bo tako vtisnila v spomin tudi Pravljica o vetru, saj Grom z enostavnimi risbami zelo veliko pove. V knjigi je ilustriran poredni veter, ki čevljarju odnese moko, a tudi priden veter, ki prinese vedno kaj novega. Kako pa se nariše veter? »Si je tre- Pobuda je razveselila vse: tiste, ki so si jo zamislili in mlade prejemnike knjige kroma ba malo izmisliti«, pravi Grom. Slednji je za ilustracije Pravljice o vetru sledil besedilu, ki mu je narekovalo, kaj naj nariše. Grom se je ob koncu srečanja spomnil še na knjigo Franceta Bevka Spodobno se obnašaj, ki jo je pred leti ilustriral. V knjigi so bili nameč zapisani nekateri napotki o primernem obnašanju, Grom je otroke zato pozval, naj se podrejajo vsemu, kar jim je v korist in naj se ne »umivajo kot mačke«. Na včerajšnjem srečanju z ilustratorjem sta uvodoma prisotne pozdravili ravnateljica openskega didaktičnega ravnateljstva Marina Castellani in peda- goška svetovalka Zavoda RS za šolstvo Andreja Duhovnik Antoni. Umetnika je predstavil mladinski pisatelj in direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl, katerega so nekateri otroci že poznali, saj je bil gost openskega ravnateljstva na podelitvi Bralne značke maja letos. Srečanje je s porazdelitvijo knjig sklenila generalna direktorica Bralne značke Manca Per-ko. Učitelji pa so v zahvalo poklonili Gromu in ostalim gostom darilo, da bo umetnik o slovenskih šolah v zamejstvu prebiral tudi v New Yorku. Andreja Farneti nabrežina - Aktivno poletje godbenega društva Godbeniki ne počivajo Nastopi v Trstu, Sappadi in na Koroškem ter v Nabrežini in v Repnu - Glasbena šola odpira vrata Poletje je za mnoge čas dopustov in torej za daljši in zaslužen počitek. To pa že vrsto let ne velja za God-beno društvo Nabrežina, ki ravno v tem obdobju obogati svoje delovanje s številnimi nastopi in koncerti. Tudi letos so bile poletne obveznosti kar pestre in številne. Poleg nastopov ob praznikih sv. Roka v Na-brežini in v Repnu, ki postajata že tradicija nabrežin-ske godbe, je letošnje poletne mesece zaznamovalo lepo število priložnostnih nastopov in gostovanj. Prva priložnost za nabrežinske godbenike, da so zaigrali slovenske melodije in nastopali v narodnih nošah, tokrat v samem središču Trsta, je bila 4. junija v okviru Mednarodnega srečanja lovskih pevskih zborov. Mesec dni pozneje so se udeležili 10. Kmečkega praznika na Koroškem, kjer so bili gostje Skupnosti južnokoroških kmetov. To je bila posebna priložnost, da rojaki iz av- strijske Koroške spoznajo naše glasbeno in folklorno bogastvo. V nedeljo, 11. septembra, pa so veselo in ponosno skupino nabrežinskih godbenikov, oblečenih v narodne noše, občudovali v Sappadi. Godba je s korakanjem skozi vas in popoldanskim koncertom veselo obogatila vaški praznik, ki ga prirejajo ob vrnitvi govedi s planšarij v dolino, kar predstavlja v vseh gorskih vaseh veselo doživetje. September je tudi mesec, ko se ponovno odprejo šolska vrata in se začenja pouk. Isto se dogaja tudi v bivših prostorih nabrežinske klavnice, kjer ima sedež godba. Prav v tem mesecu se namreč prične glasbena šola, v kateri se lahko tako najmljaši kot starejši ljubitelji glasbe naučijo igranja inštrumentov. Godbeno društvo Nabrežina je na razpolago za vse podrobne informacije na številki mobitela 348-4203196. sv. jakob Praznično slovo od poletja V soboto bo na Trgu sv. Jakoba in v sosednjih ulicah prireditev Nas-videnje poletje (Ciao, ciao estate), ki jo prireja družbeno-kulturno združenje Triestina club San Giacomo s podporo 5. rajonskega sveta Sv. Jakob-Sta-ra mitnica in v sodelovanju s programom Habitat-Microarea pri Sv. Jakobu, klovn-zdravnikom Zero (Zefferi-no Di Gioia iz združenja Stella alpina onlus), godbo Refolo in župnijo sv. Jakoba. Pestro bo že od 10. ure, ko bodo na Trgu sv. Jakoba odprli sejem rabljenih stvari in drugih priložnosti. Od 15.30 do 16.30 bodo popoldan poži-veli klovn-zdravniki, od 18. do 19. ure pa bo Happy hour v bližnjih lokalih, ki bodo izobesili tržaško zastavo. Ob 18. uri se bo Pihalni orkester Marezi-ge sprehodil po šentjakobskih ulicah in dlje nastopil na trgu Sv. Jakoba, na ulicah Industria in Giuliani, na Trgu Puecher, na Ul. Della Guardia z zaključnim koncertom na trgu. Pobuda, ki želi obogatiti kakovost življenja v rajonu, se bo zaključila ob 21. uri. ob svetovnem dnevu miru - Na pobudo Odbora Danilo Dolci Mi verjamemo v mir Dijaki Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina poskrbeli za večkulturno srečanje na Borznem trgu več fotografij na www.primorski.eu Dijaki Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina so na Borznem trgu poskrbeli za večkulturno srečanje - Mi verjamemo v mir. Od tam so se tiho sprehodili do Velikega trga in nato še do morja, kamor so v spomin na vse, ki so življenje izgubili na poti v sanjsko Evropo, odvrgli cvet kroma Članica goriške Skupine 75 v Trstu Loredana Prinčič je znano ime v krajevnih fotografskih krogih. Gre za članico goriškega slovenskega fo-tokluba Skupina75, ki je s svojimi fotografskimi deli, pa tudi s svojevrstnimi umetniškimi instalacijami bila deležna pozitivnih ocen tako s strani publike kot s strani izvedencev in poznavalcev fotografske umetnosti. Z novo fotografsko zgodbo, ki ji dajejo pečat črno-bele fotografije, se bo Loredana Prinčič predstavila jutri ob 18.15 v galeriji Spazio d'arte del-la Bossi&Viatori assicurazioni (Ul. Locchi 19/A) v sklopu niza Trie-stefotografia. Goriška avtorica prihaja v Trst s kovčkom igrač; tako je namreč naslov »fotopripovedi«, ki je nastala v malo obiskovanem podstrešju. Gre za romantično fotografsko zgodbo, ki jo sestavlja deset posnetkov v črno-belem, v katerih avtorica pripoveduje dogodke daljnih in skoraj pozabljenih doživetij, ki so shranjena v njenem spominu; vsaka igrača hrani svojo zgodbo. Goriško umetnico in njeno ustvar-jalnostl bo predstavila umetnostna kritičarka Giuseppina Mastrovito, sicer izvedenka v informatiki in strokovnjakinja na področju kulturnih dobrin. Kovček z igračami bo na ogled do 23. oktobra. (VIP) Teden mobilnosti: tudi Margherita Hack Evropski teden mobilnosti se počasi izteka, danes pa bodo v avditoriju muzeja Revoltella (ob 18. uri) predstavili smernice, ki jih namerava občinska uprava udejanjiti na tem področju v obdobju 2011-2016. Predstavitvi dokumenta bo sledilo srečanje z astrofizičarko Margheri-to Hack, ki bo tokrat spregovorila o svoji veliki ljubezni do kolesarjenja. Izhodišče za pogovor bo izid svojevrstne avtobiografije La mia vita in bicicletta, ki je pravkar izšla pri založbi Edicicloeditore. Vsem, ki se bodo danes podali v službo s kolesom ali na vozičku, pa bodo na Borznem trgu ponudili kavo in rogljič. Roberto Giurastante jutri na Proseku V petek ob 20.30 bo gost Kulturnega doma na Proseku znani tržaški okoljevarstvenik Roberto Giu-rastante, predsednik Združenja Greenaction Transnational in italijanski glasnik mednarodne okolje-varstvene organizacije Alpe Adria Green, ki jo sestavljajo slovenske, italijanske in hrvaške nevladne organizacije. Giurastante se je ukvarjal s preiskavami, vezanimi na prekupčevanje z odpadki v severnem Jadranu, ki je potekalo v veliki meri prav v Trstu, ki je tako postal stičišče mednarodnih ekomafij. Giurastante in njegovi ožji sodelavci so naslovili številne prijave na Evropsko unijo in s svojimi prijavami stopili na prste marsikomu, ki je zasedal vodilna in obrobna mesta v krajevnih upravah in ustanovah; skupina okoljevar-stvenikov je doživela številne prijave zaradi obrekovanja. Kljub temu pa vztraja pri svojem delu. Giurastante je leta 2010 izdal knjigo Tracce di legalita, nekakšno avtobiografsko pripoved okoljevar-stvenika, ki se vrsto let bori proti pokvarjenemu sistemu, ki je spremenil Trst v eno izmed najbolj onesnaženih območij v državnem in celo evropskem merilu. Knjiga je pričevanje o povsem zamolčanem in prikritem katastrofalnem ekološkem stanju, ki so ga povzročile spletke med politiko, podjetništvom in organiziranim kriminalom. V petek bo Giurastante spregovoril o svoji knjigi, predvsem pa o eko-mafijah, sistemu odlagališč, javnih naročil in turističnih naselij na Tržaškem ozemlju. (PK) / KULTURA Četrtek, 22. septembra 2011 1 1 intervju - Veit Heinichen O pisanju, osebnem odkrivanju Trsta, slovenski književnosti ... Ko je prvič prišel v Trst, je že vedel nekaj stvari, veliko pa jih je odkril kasneje S Veitom Heinichenom sva se najprej na tržaškem Velikem trgu zgrešila za kake pol ure, zato pa sva se naslednji dan, na zadnjo julijsko soboto popoldne, ob pravem času znašla pred vhodom na bor-jač osmice Košuta v Križu, kamor me je povabil, da bi skupaj le posnela naslednji intervju, ki mi ga je bil obljubil kak dan poprej. Prvo na vrsti je bilo seveda 'rutinsko' vprašanje, in sicer o tem, kaj pisatelj počne v poletnem času. »Življenje se odvija s povsem različnim ritmom in z drugačno melodijo. V tem obdobju na vrtu pobiram paradižnike, bučke, paprike itd. Veliko se hodim tudi kopat. Kar se tiče dela in razmišljanja, pa ni opaznih razlik v primerjavi z drugimi letnimi časi. Če misli tečejo, jim slediš in delaš dalje.« Ustvarja pisatelj poleti več kot v ostalih letnih časih? »Glede pisanja nimam pravil. Vse je odvisno od stanja, v katerem se znajdem pri svojem delu. Zadnji dve poletji sem pisal, pisal pa sem tudi pozimi. Ne uspe mi namreč zaključiti knjige v nekaj mesecih. Po navadi me pisanje zaposljuje poldrugo leto. Če ne gre po načrtih, porabim zanj kar dve poletji. Poleti bi se najraje čim več časa kopal, letos pa sem bil na morju le trikrat. Pisanje pa seveda ni povsem merodajno, saj imam velikokrat obiske, katerim se moram posvetiti. Z njimi grem red-kokraj na plažo, saj si ne zaslužijo, da bi jih peljal na morje! (smeh)« Do katerega romana smo prišli? »Omislil sem si osmega, ki pa ga nisem še začel pisati. Nekaj zamisli je zelo konkretnih, druge so še bolj površne. Vse skupaj pa je odvisno od vsakdanjih težav, ki jih je treba reševati. Približujem se zasnovi novega romana, zasnova nato postane kot hobotnica, kateri se iz glave razvijajo lovke. Naredil sem tudi že cel kup raziskav na področju, o katerem bom pisal. Ne manjka mi zato 'surovina', ki pa se mora še kristalizirati in vzkliti.« Je protagonist vedno isti? »Oni mona, ki mu je ime Proteo? (smeh) Da, a ne nujno. Pred kratkim sem napisal nov exposé, v katerem se ne pojavlja. Nisem se pa še odločil, ali ga bom vanj vključil.« Pogovor prestavim drugam. Zanima me, kako se je razvijal Heinichenov odnos do Trsta. »Prvič sem bil v Trstu leta 1980 in seveda še nisem vedel, kakšna usoda me čaka. Tedaj sem mesto obiskal le nekaj dni, a o njem nisem veliko razumel. Nekaj pa je vselej ostalo v meni, podobno kot veliko stvari, ki jih nisem doumel takoj in sem si jih zato želel razumeti. Nato sem spoznal ljudi, ki so postali moji prijatelji. Na tržaškem matičnem uradu sem prijavljen od začetka devetdesetih, kljub temu, da sem bil tedaj še vozač. V Križu pa sem se ustalil na polovici devetdesetih.« Na vprašanje, zakaj je izbral Trst, se je Heinichen odzval z bučnim krohotom. »Na to vprašanje imam pripravljena vedno dva odgovora. Prvi se nanaša na Franca Basaglio in na vzrok njegovega delovanja v Trstu. Nemogoče je na- mreč zapreti vseh dvestodvajset tisoč Tržačanov, zato se med njimi počutim varnega. Drugi, resnejši odgovor pa utemeljujem z dejstvom, da sem otrok meje. Rodil sem se v bližini dveh meja, in sicer nemške s Francijo in Švico. Prepričan sem, da, kdor se rodi ob meji, prejme različno duhovno formacijo od tistega, ki se rodi v zaledju. Po trinajstih selitvah širom štirih različnih držav, predvsem iz službenih vzrokov - delal sem namreč kot založnik -, sem se ustalil v mestu, ki premore največ meja, sporov in protislovih, a tudi mostov med njimi. Je torej nek vzorec evropskega mesta.« Iz slednjih dobiva pisec najbrž večino svojega navdiha. »Če pogledamo, se je v Trstu književnost rojevala v veliko različnih jezikih. Izgleda, da je v Trstu nemogoče ne pisati. Kje se torej rojeva književnost? Tam, kjer so protislovja in kompleksnost. Nahajamo se v osrčju Evrope z veliko različnimi vplivi, ki so odličen 'dobavitelj' literarnih surovin in prvin.« Kdaj pa je začel Heinichen odkrivati literarni Trst? Najbrž že pred svojo dokončno preselitvijo ... »Pred svojim prvim potovanjem v Trst sem že vedel nekaj stvari, veliko pa sem jih odkril kasneje. V tistih letih sem v prevodu bral Sveva, Sabo, Joy-cea, nato mi je prišel v roke prevod pesmi Srečka Kosovela. Ta me je pritegnil, nato sem začel raziskovati dalje. Kosovel je izšel v lepi izdaji, opremljeni z li-tografijami Avgusta Černigoja, objavili pa so ga v tedanji Nemški demokratični republiki. Danes v nemščini obstajajo veliko boljši Kosovelovi prevodi. Tisti prevod je imel namreč premočan režimski pečat.« Heinichen, ki je zrasel v z železno zaveso razdeljeni Nemčiji, je z omembo nekdanje Nemške demokratične republike dal odlično izhodišče za obravnavo politično-ideološkega vprašanja tedanjih odnosov med obema Nem-čijama. »Vprašanje je zelo pomembno. Moja generacija je zrasla z zavestjo o dveh državah. Jasno je, Levo pisatelj v Trstu, desno pa naslovnica prevoda Kosovelovih del da je naš mladostniški politični idealizem temeljil na enakosti in družbeni pravičnosti. Ko smo odraščali, smo bili, seveda brez pravega znanja, prepričani, da je NDR najboljša država na svetu. Bili pa so to tudi časi generacijskega spopada. Naši očetje so se namreč rodili v času nacizma. Za leto 1968 smo bili premladi, a smo ga vseeno opazovali. Za nas zahodnjake pa lahko rečem, da se nas je veliko balo, ko so politiki z desne in leve, vključno z Willijem Brandtom, govorili o enotni Nemčiji. Skeptično smo gledali tudi na združitev Nemčije, predvsem zaradi časovnega poteka dogodkov. Zrastli smo namreč s strahom pred močno Nemčijo.« Najbrž pa je bila NDR tedaj vseeno nek svetilnik, vsaj za spekter nemške kulture na Zahodu (Bertold Brecht). »Da, seveda. Povedati pa je treba, da so na Vzhodu veliko stvari namerno prezirali. Če pogledate prevode, boste takoj opazili, da so besedila ponarejali, prav tako so s prevajanjem dobesedno uničevali izvirnike. To je karakteristika vseh režimov. NDR je zaradi ideološke sorodnosti z drugimi slovanskimi republikami - razen Jugoslavije, ki je bila sovražna - imela veliko stikov predvsem s poljsko in rusko književnostjo. Tedaj je namreč nemški zahod popolnoma ignoriral slovanske književnosti. Lojze Wieser iz Celovca se je podal v založniško avanturo, ko se je loteval takih podvigov in velikokrat tvegal bankrot. Drugi stik s slovensko književnostjo pa sem doživel zahvaljujoč se prav Lojzetu Wieserju iz Celovca, ki je danes moj veliki prijatelj. On je bil prvi, ki je prevedel veliko slovenskih avtorjev v nemščino. V Celovcu sva pred nedavnim imela dve uri trajajoče srečanje, na katerem sva predstavila slovensko književnost, pa tudi druge literarne izraze našega področja, od furlanščine do hrvaščine. Nekaj pisateljev je mojih dobrih prijateljev, denimo Aleš Šteger. Z njim se poznava že petnajst let. V založniški hiši Berliner Verlag, ki sem jo vodil, pa založništvo - Mednarodni festival Začela se je Revija v reviji: jutri dogajanje v Trstu V muzeju v Škocjanu se je sinoči začel 8. mednarodni festival Revija v reviji. Prireditvi ob 10. obletnici istoimenskega projekta je sledil prvi literarni večer, na katerem so med slovenskimi predstavniki nastopili Maja Novak ter Stanka in Primož Repar. Festival bo v prihodnjih dneh potekal še v Kopru, Sežani in Trstu, kjer bo jutri velik kulturni dogodek: v kavarni San Marco bo celodnevni re-vijalno-knjižni sejem, v popoldanskih urah pa več predstavitev in literarnih branj. Omeniti velja vsaj predstavitev dvojezične antologije Belo lebdenje med nama - Bianco levitare tra noi due, ki bo na sporedu ob 17. uri. Festival Revija v reviji poteka pod okriljem založbe KUD Apokalipsa in je v prvi vrsti namenjen tradicionalnemu delovnemu srečanju založnikov, obenem pa ponuja tudi literarne večere ter pogovore in okrogle mize. Na festivalu, ki bo potekal vse do 25. septembra večinoma na Pri- morskem in na Krasu, tudi letos pričakujejo okrog 70 urednikov, pisateljev in drugih kulturnih delavcev iz 14 držav. Letos bo več festivalskega dogajanja v Trstu, medtem ko bo v Ljubljani potekal le sklepni večer Festival po festivalu. V hostlu Celica bo prihodnji torek na sporedu literarni večer, glasbeno-literar-ni projekt Jureta Novaka in Uroša Buha ter koncert Marka Groblerja in Janeza Dovča. Med 30 literarnimi dogodki izstopa niz dogodkov, ki so jih poimenovali po zbirki Fraktal. Znotraj tega sklopa bodo med drugim predstavili tudi knjižne novosti založbe. Literarne dogodke bodo dopolnili z glasbenimi, med drugim z nastopom zasedbe iz Prage Mamapapa banda, ki bo jutri nastopila tudi v tržaški kavarni. Poseben festivalski sklop predstavlja revijalno-knjižni sejem (jutri tudi v Trstu); gostujoča založba bo Litera iz Maribora. poezija - Mednarodna srečanja V Sarajevu tudi Kravos in Osti V Sarajevu se jutri začenjajo mednarodna pesniška srečanja, ki jih v prestolnici Bosne in Hercegovine prirejajo v spomin na pesnika Izeta Sarajlica. Med preko dvajsetimi pesniki iz različnih evropskih držav, bosta tudi slovenski pesnik Marko Kravos in bosansko-slovenski pesnik Josip Osti. Sarajevska srečanja prireja Casa della poesia iz Salerna pod pokroviteljstvom italijanske ambasade v Sarajevu in v sodelovanju s številnimi partnerji (med njimi so na primer tudi slovenski PEN center in knjigarna Knulp ter Dom žensk iz Trsta). Posvečena so spominu na Izeta Sarajlica, sarajevskega pesnika, a tudi častnega občana Salerna in častnega predsednika tamkajšnje Hiše poezije. Prvič so potekala leta 2002, le nekaj mesecev po Sarajlicevi kroma smrti, ki je po koncu balkanskih vojn sanjal, da bi v Sarajevo pripeljal velika imena mednarodne pesniške scene. Od petka do nedelje bodo v Sarajevu na sporedu številna pesniška branja, predvajali bodo razne filme in tudi nekatere video poklone pokojnemu pesniku; na ekranu bo mogoče prisluhniti spominom Margaret Mazzantini, Predraga Matveje-vica, Errija De Luce in drugih. smo objavili tudi nemški prevod Nekropole Borisa Pahorja.« Od ene meje k drugi. Kako gleda Veit Heinichen na postopno odpravljanje meja v našem prostoru? »Kdor se je rodil ob meji, je bil vedno tihotapec. Ko je padla ta meja, smo zadihali. Tedaj sem napisal dolgo reportažo o prelomnem dnevu na Fernetičih in Škofijah. Prevedli so jo v veliko jezikov. 1. julija 2013 naj bi v evropske povezave vstopila tudi Hrvaška. Meje so razdelile družine, prijatelje, narode, zemljišča, polja, skratka vse skupaj. Mej nismo naredili sami, določili so jih ob pogajalskih mizah. Ko govorimo o Evropi, smo lahko le zadovoljni, da ne vidimo več obrazov carinikov, ki so povsod po svetu enaki. Vsi imajo univerzalno formacijo.« Kako pa Heinichen gleda na vlogo Slovencev in slovenstva v Evropi? »Poudaril bi rad, da nerad govorim o manjšinah in večinah, saj se ti dve besedi velikokrat zlorabljata. Slovenski narod in Slovenija sta majhna, tako da prideš iz njunega središča na tuje v malo več kot pol ure. Z zaskrbljenostjo gledam današnji slovenski politični položaj. Bojim se, da Slovenija vse bolj drsi v nacionalizem, ki jo ne bo peljal naprej. Veliko upanje polagam v demokratične sile. Nisem pa velik optimist. Slovenski prijatelji iz Ljubljane pa so kljub vsemu večjezični, vsi govorijo bolj kot sijajno angleščino. Zelo sem zadovoljen, da je veliko literatov, ki s književnostjo skrbi za razvoj slovenskega jezika. V mislih imam predvsem že omenjenega Aleša Štegerja in Draga Jančarja.« In še zadnje vprašanje za Heinichena. Kako se je v nemško govorečem prostoru razvila podoba Trsta, potem ko ga je pisec kot protagonista vključil v lastne kriminalke? »Živim tu, zatorej tega ne vem. (smeh)« Primož Sturman V Celovcu Strogo geometrično V Muzeju moderne umetnosti Koroške (MMKK) v Celovcu bo od danes na ogled 15 sodobnih postavitev geometrično abstraktne minimalistične umetnosti. Razstava z naslovom Strogo geometrično bo do 20. novembra ponudila pregled nad veliko raznolikostjo današnjih smeri znotraj kon-struktivističnega spektra. Predstavljena bodo tudi dela koroške Slovenke Zorke L-Weiss.MMKK je osrednji razstavni prostor dežele avstrijske Koroške za sodobno ustvarjalnost. Direktorica ustanove in kuratorica razstave Christine Wetzlinger-Grundnig je zbrala 15 sicer heterogenih umetnikov iz Avstrije, Nemčije in Španije. Izbor se osre-dotoča na aktualna dela, ustvarjena s pomočjo različnih medijev. Razstavo Strogo geometrično v osredjih prostorih MMKK dopolnjuje inštalacija umetnic Eve Pau-litsch in Ute Weyrich v Grajski kapeli muzeja. Kot osnovni material za inštalacijo sta umetnici uporabili zasebne video posnetke z mobilnih telefonov mladih in jih vključili v svoje delo kot osebna pričevanja o aktualnem zaznavanju resničnosti. (STA) 12 Četrtek, 22. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / ZNANSTVENO SREČANJE - V soboto v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine Posvet Hadriatica želi zgraditi mostove med Reko in Trstom Italijanski in hrvaški strokovnjaki bodo analizirali arhitekturno in umetniško podobo obeh mest Kaj imata skupnega arhitektonski podobi Trsta in Reke? Kakšne sledi sta na prehodu iz 19. v 20. stoletje v obeh obmorskih mestih pustili arhitektura in umetnost, ko sta Trst in Reka bili pristanišči istega cesarstva? Na ta in podobna vprašanja bo skušal odgovoriti znanstveni posvet Hadriatica 2011, ki bo v soboto potekal v konferenčni dvorani Gradske viječnice na Reki. Zamisel zanj sta dala nadzornika za kulturno in spomeniško varstvo Furlanije Julijske krajine oziroma Reke, Luca Cabaur-lotto in Željko Bistrovič. Kot sta pojasnila na včerajšnji predstavitvi (v torek so posvet, ob prisotnosti županov obeh mest, že predstavili na Reki), se dogodek uvršča v Dneve evropske kulturne dediščine, ki si jih je leta 1991 zamislil Svet Evrope, da bi med prebivalci širil osveščenost o bogati kulturni raznolikosti celine. Cilj študijskega dne, ki se ga bodo udeležili predavatelji in slušatelji iz obeh mest, je ravno zbližati poznavalce kulturne dediščine in poiskati nove oblike sodelovanja. Massimo De Grassi s tržaške univerze je poudaril, da gre za prvo tovrstno akademsko soočanje med reško in tržaško univerzo. Struktura posveta je »dvoglasna«: posamezne teme bodo osvetlili iz dveh različnih zornih kotov, tržaškega in reškega. Govor bo na primer o sledeh, ki so jih v obeh mestih pustili razni stili in arhitekti, o sorodnostih in razlikah obeh monumentalnih pokopališč ali prostorskih načrtov. Posveti predstavljajo končno postajo nekega procesa, lahko pa tudi nov začetek, je bilo slišati na včerajšnji predstavitvi. Caburlotto in Bistrovič upata, da bodo tovrstna srečanja postala tradicionalna in že razmišljata o prihodnjih temah: nastanku in razvoju obeh pristanišč, primerjavi med zaščitnimi normami na področju kulturne dediščine ... Včerajšnje predstavitve se je udeležil tudi občinski kulturni odbornik Andrea Mariani, ki je prepričan, da je sedanje zgodovinsko obdobje posebno naklonjeno spoznavanju teritorija, ki nas obdaja: skupnega teritorija z veliko tradicijo. Prepustimo se radovednosti, je bil od-bornikovo vabilo. Sobotnega posveta Hadriatica 2011 naj bi se udeležili tudi kulturna ministra Italije in Hrvaške, župana obeh mest in rektorja obeh univerz. Sodelovanje med temi institucijami doslej ni bilo ustaljeno, je poudaril Caburlotto, navdušenje, s katerim so pristopile k organizaciji posveta, pa me navdaja s ponosom. Morda jih je bilo treba samo poiskati in nagovoriti, je pristavil. (pd) Luca Caburlotto (stoje) in Andrea Mariani med včerajšnjo predstavitvijo, ki sta se je udeležila tudi Željko Bistrovič in Ivor Vodopivec z Reke kroma DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE - Ta vikend V naši deželi več kot 1300 večjih in manjših dogodkov Ta vikend bodo v 50 evropskih državah potekali Dnevi evropske kulturne dediščine. Obiskovalcem bodo v sklopu dogajanja dostopni številni kulturni spomeniki, ki navadno niso na ogled širši javnosti, na sporedu pa bodo tudi predavanja, predstave, vodeni ogledi ... Dneva s kulturno intonacijo bosta potekala tudi v naši deželi, več o samem dogajanju pri nas pa so organizatorji predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu tržaške pokrajine. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je navzoče spomnila, da je pobuda Dnevi evropske kulturne dediščine nastala že daljnega leta 1954, od leta 1999 pa stalno narašča število udeleženih subjektov in obiskovalcev, ki te dneve izkoristijo za obisk kulturnih hramov. Več o letošnji izdaji Dnevov evropske kulturne dediščine je povedal Claudio Barberi z deželnega sedeža za kulturno in krajinsko dediščino, ki je izpostavil, da program prireditev zajema več kot 1300 dogodkov, v naši deželi pa je izpostavil predvsem tri dogodke. Izvedeli smo tudi, da je cilj prireditve spodbujati sodelovanje med narodi ter kulturo približati širši javnosti. V okviru letošnjih dnevov kulturne dediščine si bodo obiskovalci lahko ogledali različne muzejske zbirke, Claudio Barberi pa je, kot rečeno, v naši deželi izpostavil tri dogodke: dogajanje v arheološkem muzeju v Čedadu (24. septembra ob 17. uri), predstavitev samostana Santa Maria in Valle, ki je bil vključen v seznam Unescove kulturne dediščine, in predavanje v tržaški palači Economo na Trgu Liberta. Tu bo v soboto ob 11. uri predaval Giovanni Luca, ki bo v precep vzel temo arhitekture in figurativne umetnosti. Dogajalo se bo tudi v tržaškem svetoivanskem parku, kjer bo poskrbljeno za najmlajše. Več o tem nam je povedal Maurizio Fanni, ki je dejal, da bodo v soboto popoldne v parku Mini-Mu obiskovalci lahko v obliki delavnic spoznavali arhitektonske in krajinske značilnosti dotičnega parka. Celotno dogajanje bo tu popestrila tudi glasbena kulisa, za katero bodo poskrbeli kitarist in flavtisti. O pomenu dediščine je na včerajšnji predstavitvi Evropskih dnevov kulturne dediščine spregovorila tudi pokrajinska odbornica za dediščino Mariella Magistri De Francesco, ki je na hitro predstavila pred nedavnim končana restavratorska dela na stopnišču pokrajinske palače. Govornica je menila, da je bilo delo odlično opravljeno, saj so pri obnavljanju upoštevali tudi najmanjše dekorativne detajle in jih ovrednotili. Ob koncu naj za vse tiste, ki jih zanimajo Evropski kulturni dnevi kulture, povemo, da je podrobnejše informacije mogoče dobiti na spletnih straneh www.beniculturali.it in www.friuliveneziagiulia.beni-culturali.it. (sč) Junk of The Heart The Kooks Indie-pop Virgin Records, 2011 Na mednarodno glasbeno sceno se vrača eden glavnih akterjev pravega indie-pop vala, ki je v zadnjih desetih letih zajel Združene države Amerike in angleški otok. Gre namreč za četverico mladih Angležev, ki je pred ravno desetimi leti ustanovila bend Kooks in nam danes ponuja svojo tretjo ploščo Junk of The Heart. Fantje so se spoznali že na višji srednji šoli, kjer so opravili svoje prve glasbene korake. Pevec Luke Pritchard je takrat že pisal najstniška besedila, kmalu nato pa jih je z ostalimi člani ben-da tudi uglasbil. Leta 2005 so komaj dvajsetletni Pritchard, kitarist Hugh Harris, basist Max Rafferty in bobnar Paul Garred posneli nekaj komadov in jih postavili na splet. Na tak način je na tisoče mladih brezplačno prisluhnilo pesmim in tako spoznalo bend. Pritchard in ostali so ustvarjali hiter indie rock, s tu pa tam skoraj pank ritmi. Kmalu jim je glasbena založba Virgin Record ponudila pogodbo in že leto kasneje je skupina izdala svoj prvenec Inside In / Inside Out. Komadi kot so You Don't Love Me, Seaside, Eddie's Gun so danes pravi hiti med ljubitelji indie rocka. Ko pa prisluhnemo zadnji plošči Junk of The Heart razberemo, da so se fantje nekoliko oddaljili od hitrih ritmov. Album, ki je izšel pred tremi tedni, sestavlja dvanajst komadov, od katerih se le nekateri, na primer single Is It Me in pesem Eskimo Kiss približujejo starejšim uspešnicam. Pritchard in tovariši so tokrat segli tudi po klaviaturah in se ponekod odločili za zvoke iz osemdesetih let. Ploščo uvaja prvi single Junk of The Heart (Happy), s tipično Harrisovo akustično kitaro, takoj nato je na vrsti bolj umirjena How'd You Like That, pri kateri pridejo do izraza klaviature. Nekje na polovici plošče je balada Taking Pictures of You, kjer so se fantje odločili za posebne elektronske efekte, Time Above The Earth pa je izredna pesem, pri kateri prisluhnemo le skupini godal in milemu Pritchardovemu glasu. Proti koncu albuma so še na vrsti umirjeni Killing Me in Petulia ter zaključna Mr. Nice Guy. Junk of The Heart je morda nekoliko preveč »čista« plošča, a za to nič manj kvalitetna od prejšnjih. Rajko Dolhar Vsi albumi Leonarda Cohena V začetku oktobra bosta izšla dva posebna paketa albumov teksto-pisca, glasbenika, pesnika in pisatelja Leonarda Cohena. Prvi paket »The Complete Columbia Albums Collection« prinaša vseh 17 Cohe-novih studijskih in koncertnih albumov na 18 zgoščenkah, drugi z naslovom »The Complete Studio Albums Collection« pa 11 ponovno obdelanih studijskih albumov. Oba paketa dopolnjujeta 36-stranska knjižica z diskografskimi podatki in obsežen esej, ki ga je napisal Pico Iyer. Paketa je že mogoče naročiti preko pevčeve spletne strani, uradno pa bosta na voljo 11. oktobra. Cohen, ki je včeraj dopolnil 77 let, je pred slabim letom na koncertu v Areni Stožice očaral tudi slovensko občinstvo. Obiskovalci koncerta so lahko prisluhnili bogatemu naboru skladb iz njegove zakladnice. V slovenščino so sicer prevedene tudi Cohenove pesmi, ki so izšle v zbirkah Knjiga hrepenenja, Knjiga milosti in Stolp pesmi ter romana Lepi zgubljenci in Najljubša igra. (STA) KOMEN Pričetek tedna Marjana Rožanca Marjan Rožanc Teden Marjana Rožanca se je letos pričel v Komnu, kjer se je v ponedeljek zvečer - potem ko so organizatorji počastili spomin na pisatelja, dramatika in esejista, ki je umrl leta 1990, s polaganjem ven-čka pred njegovo domačijo v Volčjem gradu -, odvijalo zanimivo literarno srečanje, na katerem so o preminulem avtorju spregovorili letošnji nominiranec Rožančeve nagrade, Aleš Berger, dr. Manca Košir in lanskoletni nagrajenec, Peter Kovačič Peršin; večer je vodil esejist in filozof, dr. Edvard Kovač. V komenski knjižnici so avtorji, ki so bili z Rožancem tako ali drugače tesno povezani, izpostavili njegovo svobodoljubnost, duhovitost in izredno radovednost. Berger se ga spominja kot zmerneža, demokrata, strpnega in refleksivnega, ki je stalno in do zadnjega hlepel po širjenju obzorij in literarni konfrontaciji. Koširjevo je srečanje z njim zelo navdihnilo: Ro-žanc, ki je zelo cenil dela ruskih klasikov, jo je spodbujal k branju in naučil, da je ljubezen močnejša od smrti: odtlej se ona posveča oskrbi umirajočih v Hospice središčih. Kovačič Peršin je obrazložil, kako se je Rožanc približal reviji 2000 v času, »ko je stopil na pot iskanja Boga:« pravil je, da za moškega ženska predstavlja neposreden stik z Bogom; po njegovem mnenju vsemogočnega ni mogoče razumeti, ker naj bi bil izven dojemanja našega uma. Glavno temo njunih pogovorov je predstavljalo vprašanje svobode. Rožanc, ki je bil dober športnik, je sebe prepoznaval v judovski miselnosti, saj je bila njegova mama Židinja. V nadaljevanju so avtorji podčrtali Rožančev sredozemski značaj (pravil je, da je njegova domovina povsod tam, kjer so hiše prekrite s strešniki; zelo rad je bral knjige v romanskih jezikih) in ljubezen do narave. Ko ga je Koširjeva na smrtni postelji vprašala, v katere besede bi strnil svojo življenjsko izkušnjo, ji je odgovoril, da v - ponižnost, sprejemanje in skrivnost. Zelo je Rožanca tudi vznemirjalo vprašanje slovenstva: menil je, da predstavlja jezik najbolj intimno človekovo stvar. Bil je prepričan, da moramo Slovenci izpostavljati kulturno razsežnost svoje istovetnosti, ki nas je določila kot narod v teku zgodovine, in ne razvijati, kot se je to dogajalo v času po osamosvojitvi, ošabnega odnosa do Balkana in ostalega slovanskega sveta. Srečanje je nudilo priložnost tudi za predstavitev življenjskih načrtov, ki jih snujejo omenjeni razpravljavci: Berger si želi ostati še naprej v skladu s samim seboj in s svojimi najbližjimi; Koširjeva zelo intuitivno čuti, da ugaša stari in prihaja novi čas: še nadalje si bo zato prizadevala znotraj Gibanja za trajnostni razvoj za spremembo obstoječe družbene paradigme; za Peršina je vselej smiselna osebna neposredna izpoved. Srečanje se je sklenilo z ugotovitvijo, da sta Kocbek in Rožanc največja slovenska misleca. (Mch) Četrtek, 22. septembra 2011 IMF: Svetovni finančni sistem nikoli tako ogrožen po 2008 WASHINGTON - Svetovni finan- / SVET združeni narodi - Včeraj se je začelo 66. zasedanje Generalne skupščine Splošna razprava v znamenju problema priznanja Palestine Obama Palestince pozval k pogajanjem - Sarkozy za Palestino predlagal status države nečlanice opazovalke f V^^A K A i - mimy: PyflHBSffi^ s? rJjl v/ j^jagiM^fc..-.-,J NEW YORK - Splošna razprava zasedanja 66. Generalne skupščine ZN se je včeraj začela v znamenju bliž-njevzhodnega mirovnega procesa. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozval h končanju zastoja v tem procesu, predsednik ZDA Barack Obama k pogajanjem, francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa k spremembi metod in dodelitvi Palestini statusa opazovalke v ZN. Tema razprave je pričakovana, saj je po mesecih napovedi palestinski predsednik Mahmud Abas pred dnevi tudi uradno potrdil, da bo po svojem govoru v GS ZN v petek vložil prošnjo za članstvo Palestine v Združenih narodih. Izrael temu ostro nasprotuje, ZDA pa so že napovedale, da bodo v Varnostnem svetu ZN dale veto na predlog. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je v nastopu v GS ZN pozval Palestince, naj se raje vrnejo na mirovna pogajanja z Izraelom, kot da iščejo priznanje svoje države preko ZN. Izpostavil je, da za končanje konflikta, ki traja desetletja, ni bližnjic ter da miru ni mogoče doseči z izjavami in resolucijami v ZN. "Če bi bilo tako lahko, bi se to že zgodilo," je dejal. Poudaril je še, da so Izraelci in Palestinci tisti, ki morajo živeti skupaj in doseči dogovor o vprašanjih, ki jih ločujejo - mejah in varnosti, beguncih in Jeruzalemu. Francoski predsednik Sarkozy je v nastopu opozoril, da bi ameriški veto v VS ZN privedel do novega kroga nasilja na Bližnjem vzhodu. Za Palestino je predlagal status države nečlanice opazovalke v ZN, pa tudi določitev enoletnega roka za "dokončni mirovni dogovor" z Izraelom. Kot končni cilj prizadevanj je navedel "medsebojno priznanje dveh držav na podlagi meja iz leta 1967 z dogovorjeno in enakovredno izmenjavo ozemlja". Da bi do tega prišli, pa je treba spremeniti metode. Po njegovi oceni namreč vsi vedo, da polno priznanje statusa članice ZN za Palestino sedaj ni mogoče, in to predvsem zaradi pomanjkanja zaupanja med glavnimi akterji. Evropejci in arabske države bi si morali zato izbrati drugo pot, soglasno resolucijo v GS ZN, s katero bi Palestini dali status države nečlanice opazovalke v ZN, kot jo že ima Vatikan. V mesecu dni bi nato Izrael in Palestinci morali obnoviti mirovna pogajanja, v pol leta bi se morali dogovoriti o mejah in varnosti, v le- Francoski predsednik Nicolas Sarkozy med nastopom v GS ZN tu dni pa sprejeti dokončen dogovor, je dejal Sarkozy. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pred tem splošno razpravo, ki se je udeležujejo najvišji predstavniki 193 članic ZN, odprl s pozivom k mednarodnim naporom za končanje zastoja na Bližnjem vzhodu. Ob tem je obljubil, da Združeni narodi ne bodo popustili v prizadevanjih za napredek v bliž-njevzhodnih mirovnih pogajanjih. "Ze dolgo se strinjamo, da Palestinci zaslužijo državo. Izrael potrebuje varnost. Oboji želijo mir," je dejal Ban. Predsednica Brazilije, ki je trenutno nestalna članica VS ZN, Dilma Rousseff, je v govoru poudarila, da si Brazilija želi "polno zastopanost" Palestine v ZN. "Samo svobodna in suverena Palestina lahko odgovori na legitimne želje Izraela glede miru in varnosti znotraj svojih meja ter politične stabilnosti v regiji," je poudarila. Stališče Brazilije je pomembno v luči prizadevanj ZDA, da Palestincem ne bi uspelo pridobiti podpore devetih od 15 članic VS ZN za svojo zahtevo. Če ne bodo dobili podpore devetih članic, ZDA ne bo treba vložiti veta. Po diplomatskih virih si sicer Palestinci podpore devetih članic VS ZN še niso zagotovile. Podporo težnjam je medtem v središču Ramale izrazilo več deset tisoč Palestincev. Ban je sicer v nastopu v času globalne gospodarske krize svetovne voditelje še pozval k dejanjem za rešitev planeta z zavezujočimi dogovori glede podnebnih sprememb in pospešitev go- spodarske rasti za dvig ljudi iz revščine. Pozval je tudi k političnim diplomatskim misijam za preprečitev dragih konfliktov ter k podpori držav, ki se iz avtoritarnih režimov spreminjajo v demokracije. "Pomagajte nam, da bo arabska pomlad resnično doba upanja za vse," je dejal. O arabski pomladi je govoril tudi Obama. Mednarodno skupnost je pozval k nadaljnji podpori nove Libije, Varnostni svet ZN pa k sprejemu sankcij proti režimu v Siriji, saj, kot je dejal, ni izgovorov, ko ljudi muči in ubija njihova vlada. Tema letošnje splošne razprave, ki bo potekala do prihodnjega torka, je sicer mirno reševanje sporov oziroma mediacija. Na splošni razpravi je sinoči po newyorškem času nastopil tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Zasedanja GS ZN se udeležuje tudi zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Samuel Zbogar. Italijo pa na zasedanju zastopa zunanji minister Franco Frattini, saj premierja Silvia Ber-lusconija doma zadržujejo politične in sodne težave. Vesna Rojko (STA) čni sistem je bolj ogrožen kot kadarkoli po izbruhu finančne krize, je Mednarodni denarni sklad (IMF) zapisal v drugem letošnjem poročilu o svetovni finančni stabilnosti. Območje evra je zaradi dolžniške krize, ki ogroža bančni sistem, pozval k uporabi začasnega kriznega mehanizma (EFSF) za dokapitali-zacijo najšibkejših bank. Tveganja, povezana z bankami in finančnimi trgi, so se v zadnjih mesecih močno okrepila, je zapisal IMF. Kot je dodal, dolžniška kriza območja držav z evrom banke ogroža do te mere, da bi lahko močno omejile potrjevanje posojil in tako upočasnile gospodarsko rast. Kot je navedel, je dolžniška kriza banke v EU od konca leta 2009, ko so izbruhnile grške težave, stala že 200 milijard evrov. 60 milijard evrov naj bi banke stal dolg Grčije, 20 milijard evrov dolg Portugalske, 120 milijard evrov pa dolg Belgije, Španije in Italije. Sile prehodnega sveta napredujejo pri zavzemanju zadnjih Gadafijevih utrdb TRIPOLI - Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta so zabeležile nove uspehe pri prevzemanju nadzora nad še zadnjimi utrdbami privržencev nekdanjega voditelja Moa-merja Gadafija. Po lastnih navedbah naj bi že v celoti zavzeli mesto Saba, nadzorujejo pa že tudi večino Sirte. Najpočasneje napredujejo v mestu Bani Valid. Sile novih oblasti v državi so že v torek zavzele letališče v puščavskem mestu Saba 750 kilometrov južno od Tripolija, včeraj pa mesto z okoli 100.000 prebivalci po navedbah nacionalnega prehodnega sveta že "povsem nadzorujejo". Soočajo se le še z uporom "nekaj posameznikov", poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Nemčiji prepovedali neonacistično skupino BERLIN - V Nemčiji so včeraj prepovedali največjo neonacistično skupino v državi, ki sicer samo sebe označuje kot dobrodelno organizacijo za pomoč zapornikom. Prepoved Organizacije za pomoč političnim zapornikom (HNG) je v veljavo stopila takoj. Kot je sporočilo nemško notranje ministrstvo, organizacija, ki trdi, da pomaga zapornikom, v resnici utrjuje njihova neonacistična prepričanja ter jih spodbuja, naj se še naprej borijo proti sistemu. (STA) dolžniška kriza - Finančni minister Venizelos: Grčija bo vedno članica območja z evrom ATENE - Grčija bo obdržala skupno evropsko valuto, je včeraj grškemu parlamentu zagotovil finančni minister Evangelos Venizelos. "Grčija je in vedno bo članica območja z evrom," njegove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP. Sinoči je sicer na izredni seji grška vlada razpravljala o novih varčevalnih ukrepih. Venizelos je v torek uspešno zaključil telekonferenco s predstavniki EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), t.i. trojke. Evropska komisija je po konferenci sporočila, da se bodo v začetku prihodnjega tedna strokovnjaki trojke vrnili v Grčijo ter bodo nadaljevali s pregledom njenega napredka pri uvedbi strogih varčevalnih ukrepov. Predstavniki komisije sicer niso želeli razkriti, ali je Venizelos ponudil nove varčevalne ukrepe. Iz grškega finančnega ministrstva pa so sporočili, da se bo finančni minister s predstavniki omenjenih organizacij in institucij po- govarjal ta konec tedna v Washingtonu na letnem zasedanju IMF. Grčija bo za vedno članica območja z evrom, je v parlamentu dejal Venizelos in dodal, da bo vlada storila karkoli, da ne bo ogrozila usode države in njenega položaja v območju s skupno evropsko valuto. Sicer pa je grški premier George Papandreu za sinoči sklical izredno sejo vlade, na kateri naj bi se osredotočili predvsem na izid telekonference. Grški mediji pa poročajo o številnih novih varčevalnih ukrepih, ki se menda obetajo državi. Med njimi naj bi bilo zmanjšanje pokojnin in plač javnih uslužbencev, nov davek na tobak in žgane pijače ter davek na nepremičnine. Ob tem naj bi Atene drastično zmanjšale državni aparat. Število javnih uslužbencev naj bi se v primerjavi z letom 2009 takoj znižalo za 50.000, do leta 2015 pa še za 100.000, ocenjujejo časniki. V najkrajšem možnem času bi zaprli 117 podjetij, ki jih podpira država. (STA) katoliška cerkev - Obisk med Nemci ne vzbuja velikega navdušenja, napovedani so tudi protesti Papež Benedikt XVI. ob hudi krizi Cerkve na štiridnevni državniški obisk v rodno Nemčijo BERLIN - Papež Benedikt XVI. bo od danes do nedelje na državniškem obisku v rodni Nemčiji. Nemci od papeža pričakujejo odgovore na številna vprašanja - od krize v Cerkvi, prek spolnih zlorab do eku-menizma. Obisk med Nemci ne vzbuja velikega navdušenja; v vseh krajih, ki jih bo obiskal, so napovedani protesti, v parlamentu pa bojkot njegovega nagovora. Benedikt XVI. bo v štirih dneh obiskal Berlin, Erfurt, Eichsfeld in Freiburg. Po pastoralnih obiskih leta 2005 in 2006 bo to prvi obisk Benedikta XVI. v Nemčiji, državi, ki se sklicuje na svoje krščanske korenine, hkrati pa se vse bolj odmika od vere. Zgolj lani je Katoliški cerkvi v Nemčiji obrnilo hrbet več kot 180.000 vernikov, le osmina od 24,6 milijona nemških katoličanov še hodi k maši. Pričakovanja glede papeževega obiska v Nemčiji pod geslom "Kjer je Bog, je prihodnost" so velika, številni svarijo, da celo preveč. Katoliška cerkev v domovini Jo-sepha Ratzingerja je po škandalu s spolnimi zlorabami v eni najhujših kriz v svoji zgodovini. Verniki jo množično zapušča- jo, tisti, ki ostajajo, se zavzemajo za reforme. Manjka duhovnikov. Za vse to naj bi papež našel odgovore in nemškim vernikom pokazal pravo pot. Med poglavitnimi razlogi za krizo v nemški Cerkvi je škandal zaradi več desetletij spolnih zlorab otrok v cerkvenih in drugih institucijah, ki je predvsem katoliško cerkev lani pretresla do temeljev. Škofije so spričo škandala okrepile ukrepe za preprečitev podobnih primerov v prihodnje, žrtvam pa ponujajo do 5000 evrov odškodnine. V uradnem programu papeževega obiska sicer ni predvideno njegovo srečanje z žrtvami spolnih zlorab, vendar pa velja za precej verjetno. Krizi v Cerkvi v Nemčiji botrujejo tudi stališča Vatikana glede kontracep-cije, vloge žensk v družbi in istospolne usmerjenosti, zaradi katerih Cerkvi številni očitajo, da je zastarela in nima stika z realnostjo. V 82-milijonski Nemčiji sicer prevladujejo protestanti. Katoličanov je 30 odstotkov. Večinoma živijo v zveznih državah na zahodu Nemčije, rimskoka- toliška vera pa je večinska le na Bavarskem in v Posarju. V Erfurtu se bo papež v petek sešel z najvišjimi predstavniki evangeličanske cerkve, s katerimi bo govoril o ekumeniz-mu, sodelovanju razdeljenih kristjanov. Srečanje bo potekalo v nekdanjem avguštin-skem samostanu, pomembnem za zgodovino protestantizma. V Freiburgu, zadnji postaji svoje poti po Nemčiji, se bo Benedikt XVI. v nedeljo srečal z mladimi, v romarski kapeli v Etzelsbachu blizu Eichsfelda v Turingiji pa bo v petek nagovoril katoličane iz nekdanje vzhodne Nemčije. O tem, da se nemška družba v zadnjem času odmika od Cerkve, priča tudi dejstvo, da bodo papeža prvi dan obiska v Berlinu sprejeli luteranska kanclerka Angela Merkel, istospolno usmerjeni berlinski župan Klaus Wowereit in ločeni ter znova poročeni predsednik Christian Wulff. Kot prvi papež v zgodovini bo Benedikt XVI. v četrtek tudi nagovoril parlament. Del opozicije - okoli sto od skupno 620 poslancev spodnjega doma parlamenta - je sicer že napovedal bojkot pa- peževega govora, češ da ta pomeni kršitev načela ločitve cerkve od države. V Vatikanu poudarjajo, da Benedikt XVI. kljub napovedanemu bojkotu ne bo odpovedal nagovora poslancem. Tudi drugje v "multikulti prestolnici", kjer so katoličani v manjšini, papež pri mnogih ni dobrodošel. Ob obisku so tako napovedani tudi protesti, osrednji naj bi potekal danes v Berlinu. Udeležbo na demonstracijah, na katerih pričakujejo okoli 20.000 ljudi, je že napovedalo tudi več kot 20 nemških poslancev iz vrst socialdemokratov (SPD), Levice in Zelenih. Protesti so napovedani tudi v Erfurtu in Freiburgu na jugozahodu Nemčije. V Freiburgu, ki velja za katoliškega, je skupina "Freiburg brez papeža" natisnila majice z znamenito mestno katedralo, "oblečeno" v rožnat kondom. Vatikan zatrjuje, da se papež ne bo pustil motiti zaradi protestov in da bo svojo energijo raje usmeril v maše, ki jih bo v četrtek daroval na olimpijskem stadionu v Berlinu, v soboto na trgu v Erfurtu in v nedeljo na letališču v Freiburgu. Vseh treh maš naj bi se udeležilo okoli 260.000 vernikov. Papežev obisk bo Cerkev v Nemčiji predvidoma stal od 25 do 30 milijonov evrov. Nemška škofovska konferenca meni, da je ta znesek "primeren" in poudarja, da na račun obiska ne bodo krčili sredstev za socialno dejavnost Cerkve, kot je denimo pomoč Afriki. Ob papeževem obisku bodo sicer v njegovi domovini veljali močno poostreni varnostni ukrepi, ki naj bi nemške davkoplačevalce stali več milijonov evrov. Za zagotavljanje varnosti bo skrbelo okoli 10.000 policistov, območja, ki jih bo obiskal Benedikt XVI., bodo pregledali s policijskimi psi, zaprte bodo nekatere ceste, pokrovi kanalizacije bodo zapečateni. Nedavna javnomnenjska raziskava sicer kaže, da večina prebivalcev Nemčije papeževemu obisku ne pripisuje večjega pomena. Samo 14 odstotkov od 1008 sodelujočih v anketi inštituta For-sa je odgovorilo, da je obisk zanje pomemben z osebnega vidika, medtem ko jih je 55 odstotkov menilo, da je "popolnoma nepomemben". Maja Cerkovnik (STA) 1 4 Četrtek, 22. septembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE-DOBERDOB-MIREN - Trije župani na prefekturi Na državni cesti ne bo šlo brez varnostnih izboljšav Najbolj nevarni točki križišči pri Devetakih in mirenskem prehodu - Prefektinja se bo obrnila na družbo Anas Alenka Florenin Zlatko M. Marušič Promet na državni cesti št. 55 se je v zadnjih letih, predvsem po schengenski širitvi in ukinitvi mejnih kontrol, močno povečal. Zaradi spremenjenih razmer bi bilo zato na nekaterih točkah, ki so še posebno nevarne za udeležence v prometu in ne odgovarjajo današnjim potrebam, primerno izvesti ukrepe, ki bi zagotovili večjo varnost vseh udeležencev v prometu. O tem so se včeraj z goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu pogovorili župan občine Doberdob Paolo Vizintin, sovodenj-ska županja Alenka Florenin in župan občine Miren-Ko-stanjevica Zlatko Martin Marušič, ki so se dopoldne zbrali na sestanku v vladni palači na Travniku. Trije župani, ki so se na to temo srečali že na začetku julija, so Mar-rosuvo opozorili predvsem na dve kritični točki, in sicer na križišče pri nekdanjem mi-renskem mejnem prehodu in na križišče pri Deveta-kih. »Križišče pri mejnem prehodu Miren je iz varnostnega vidika zelo problematično. Ob slabi razsvetljavi je nevarnost predvsem v previsoki hitrosti vožnje avtomobilov in motorjev, ki peljejo v obe smeri,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin in nadaljevala: »Koristno bi bilo, da bi namesto današnjega križišča uredili krožišče, kar bi spodbujalo upočasnitev hitrosti vožnje in zagotavljalo boljše varnostne pogoje. Na to smo že opozorili predstavnike družbe Anas, s katerimi smo se srečali v torek. Pogovarjali smo se o projektu podjetja Pipistrel, ki namerava zgraditi proizvodno halo na Rojah. Vhod načrtujejo na južnem delu letališča, nedaleč od ovinka pri miren-skem mejnem prehodu, zato bo tam nujno treba pomisliti na novo prometno ureditev. S krožiščem bi po našem mnenju rešili oba problema hkrati. Direktor deželnega oddelka za promet družbe Anas Cesare Salice je pokazal pripravljenost, da se to možnost preuči.« Med najbolj nevarnimi točkami v občini Doberdob pa je, kot rečeno, križišče pri Devetakih. »Promet se je na tem območju v zadnjih letih močno povečal. Od schengenske širitve se veliko prebivalcev slovenskega Krasa, ki so npr. namenjeni v Gorico, poslužuje bivšega mejnega prehoda Lokvica-Devetaki,« je povedal do-berdobski župan Paolo Vizintin in nadaljeval: »Povečan promet na križišču pri De-vetakih ustvarja resne probleme, zlasti takrat, ko avtomobili, ki prihajajo iz Gorice, zavijajo levo proti Sloveniji. Vidljivost je zelo slaba, nevarnost pa predstavljajo tudi motoristi in vozniki, ki preveč pritiskajo na plin. Ker je bilo na tem območju tudi več nesreč, ocenjujemo, da bi bilo potrebno poskrbeti za večjo varnost. Tehnične re- šitve bo treba najti v dogovoru s tehniki, predlog pa bi lahko bila ureditev odstavnega pasu za zavijanje v levo.« Marrosuva je povedala, da se težav zaveda in z župani soglaša, zato bo tudi sama pisno pozvala družbo Anas, naj preuči možne rešitve. Prefektinja je dalje omenila, da družba Anas izvaja raziskavo, s katero želi evidentirati najnevarnejše odseke ceste na podlagi števila prometnih nesreč, ki so se na njej zgodile v zadnjih desetih letih. »Trije župani smo sklenili, da bomo zaprosili za skupno srečanje s Sali-cejem, da bi skupaj iskali dokončne reši- Namesto križišča naj bi pri nekdanjem mirenskem mejnem prehodu uredili krožišče, ki bo služilo tudi za potrebe Pipistrelove proizvodne hale bumbaca tve,« je povedal Vizintin in pristavil, da je še vedno nerešeno tudi vprašanje prehitre vožnje z motorji po Dolu, ki bi ga bilo mogoče ublažiti z namestitvijo naprav za videonadzor. Marušič in Floreninova sta izkoristila včerajšnji sestanek tudi zato, da sta pre-fektinjo opozorila na čezmejno vprašanje Vipave in poplav, za preprečitev katerega bi bilo potrebno redno vzdrževati bregove. Floreninova je prefektinjo ne nazadnje seznanila še s problemom šolskih poslopij v sovodenjski občini, za katerega jemljejo v poštev razne rešitve. (Ale) LETALIŠČE »Delež tudi Sovodnjam« Dežela izstopa iz letališke družbe Dežela Furlanija-Julijska krajina bo izstopila iz nekaterih kapitalskih družbah in se odpovedala svojim deležem v njih. Med temi je tudi delniška družba Aeroporto Du-ca D'Aosta, ki naj bi upravljala z goriškim letališčem. Glede tega je dežela napovedala, da bo svoj delež brezplačno odstopila občini Gorica. »Če že bo dežela kaj komu podarila, naj delež podari tudi nam, saj je nekaj več kot polovica letališkega zemljišča na območju naše občine,« je sinoči opozorila županja Sovodenj ob Soči, Alenka Flo-renin, ki je bila med včerajšnjim dnem v stiku z deželnima svetnikoma Igorjem Kocijančičem in Francom Brusso, članoma prve svetniške komisije, v kateri je potekala razprava o zakonskem osnutku št. 131, ki bo reformiral področje deželne soudeležbe v kapitalskih družbah. Brussa je prepričan, da je brezplačni odstop deleža v goriški družbi povezan z ambicijo, da bi letališče oživili in mu dali novo perspektivo. »Izbira dežele je pozitivna, saj bo družba v celoti pripadala teritoriju, kjer letališče leži, a napaka bi bila, če bi delež odstopila samo goriški občini. Čeprav ima sovodenjska občina v letališki družbi danes le majhen delež, je večji del letališča na sovodenjskem ozemlju,« dodaja Brussa in zahteva, da se delež pravično porazdeli med obema občinama. Za to se je včeraj zavzel tudi Kocijančič. Deželna od-bornica za finance, Sandra Savino, pa je v komisiji že izjavila, da bodo vzeli v poštev tudi interes sovodenjske občine. »Odbornica bo v kratkem dobila uradno pismo naše občine z zahtevo, naj dežela FJK upošteva naš interes do večjega deleža v letališki družbi, ki sta ga v komisiji včeraj zagovarjala Brussa in Kocijančič,« je povedala Alenka Florenin. GORICA - Župan pri pravosodnem ministru Kaznilnice ne bodo zaprli V pričakovanju na gradnjo novega zapora je občina pripravljena prispevati k izboljšanju življenjskih razmer zapornikov in uslužbencev NOVA GORICA Paolo Vizintin Goriškega zapora ne bodo zaprli. To je včeraj županu Ettoreju Ro-moliju zagotovil Nitto Palma, naslednik Angelina Alfana na ministrstvu za pravosodje, s katerim se je goriški prvi občan srečal v Rimu. Za sestanek z ministrom je Romoli zaprosil, potem ko sta prejšnji teden predstavnik sindikata zaporniške policije Sappe Vito Marti-nelli in pokrajinski tajnik sindikata policistov Sap Angelo Obit izrazila zaskrbljenost in prepričanje, da bi lahko v prihodnjih mesecih prišlo do zaprtja objekta v Ulici Barzellini v Gorici. »Minister mi je zagotovil, da goriškega zapora ne bodo zaprli. V kratkem bo pregledal vso dokumentacijo, ki zadeva to vprašanje, in ocenil, kako bi lahko ukrepali. Stanje goriškega zapora je namreč nespodobno, ži- vljenjske razmere v njem so nevzdržne,« je povedal Romoli in izrazil pripravljenost goriške občinske uprave, da prispeva k ublažitvi problema kaznilnice: »Goriška občina bi lahko prispevala del finančnih sredstev, ki so potrebna za trenutno izboljšanje življenjskih razmer zapornikov in uslužbencev kaznilnice. Ukrepe bi izvedli v pričakovanju na izgradnjo novega zapora.« Nitto Palma je pozitivno ocenil Romolijev predlog in obljubil, da bo preveril, ali je izvedljiv. Hkrati, je povedal minister, bo preučil tudi druge možne rešitve. Palma bo dokumentacijo pregledal v čim krajšem času, nato pa bo ponovno sklical srečanje z goriškim županom in mu sporočil, katero pot namerava vlada ubrati. (Ale) Pogrešajo 22-letnega Klemna Lična Dvorišče zapora v Gorici bumbaca TRŽIČ - V garaži osemdesetletne ženske V podtaknjenem požaru pogorela Mini in pohištvo Požar je uničil garažo osemdesetletne ženice bumbaca V noči s torka na včerajšnji dan je ogenj uničil garažo osemdesetletne ženske, ki stanuje v Ulici Torino v Tržiču. Ob objektu, so povedali gasilci in tržiška policija, sta popolnoma zgorela tudi avtomobil tipa Mini, ki je bil v njem parkiran in je bil star že celih 25 let, ter leseno pohištvo, ki je bilo spravljeno v garaži. Gasilci so na kraj prišli okrog 2.30. Na pomoč je poklicala B.S., ki stanuje v hiši na vogalu med ulicama Torino in Bonavia v Tržiču. Ko je opazila dim in ugotovila, da v garaži gori, je takoj sprožila alarm, ob prihodu gasilcev pa so žal plameni že požrli objekt in vse, kar je bilo v njem. Preiskavo vodi osebje tržiškega komisariata: policisti včeraj niso posredovali podrobnejših informacij, zgleda pa, da je bil ogenj podtaknjen. Avtomobil je bil namreč parkiran v garaži že več dni, zato je malo verjetno, da je prišlo do samovžiga. Garažo so si ogledali tudi forenziki. Klemen Ličen Sorodniki že od torkovih jutranjih ur pogrešajo 22-letnega Klemna Lična iz vasi Preserje nad Branikom. Nazadnje so ga videli v torek zjutraj nekaj minut pred 8. uro v centru Nove Gorice, namenjen pa naj bi bil v Ljubljano na vpis nadaljevalnega fakultetnega študija. Po dosedanjih zbranih podatkih pogrešani ni prišel na eno od ljubljanskih fakultet. Klemen Ličen je visok 182 centimetrov, srednje postave, kratko ostriženih rjavih las, nosi očala in ima kratko bradico. Oblečen je bil v črno majico Adidas s kratkimi rokavi in kavboj-ke modre barve, obut v črne Adidas copate, s seboj pa je imel tudi temnejšo ja-kno s kapuco in dolgimi rokavi ter nahrbtnik črne barve. Vse, ki bi ga opazili ali karkoli vedeli o njegovem izginotju, naj o tem obvestijo policijsko postajo v Novi Gorici (tel. 0038653034400) ali najbližjo policijsko postajo. Pri policiji ugibajo, da bi pogrešani lahko tudi prečkal državno mejo. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. septembra 2011 15 GORICA - Zagotovila direktorja zdravstvenega podjetja slovenskim ravnateljicam Pripomočki za odkrivanje učnih težav tudi v slovenščini Preveril bo možnost okrepitve slovenske psihopedagoške službe - Sporazum o dajanju zdravil otrokom Otrok s specifični učnimi težavami je v zadnjih letih vse več. Slovenske šole na Goriškem seveda niso izjema, otroci, ki jih obiskujejo, pa so pri premoščanju problemov v primerjavi z italijanskimi vrstniki nekoliko prikrajšani. Socio-psihopedagoška služba v slovenskem jeziku, ki jo ponuja goriško zdravstveno podjetje, namreč ne zadošča povpraševanju, zato se slovenske družine znajdejo pred dolgimi čakalnimi listami, kar otroku gotovo ni v korist. Na problem, ki že vrsto let čaka na rešitev, so direktorja zdravstvenega podjetja Giannija Cortiulo včeraj opozorile ravnate- tedenskega urnika slovenske psihopedago-ške službe. V zvezi z dokončno rešitvijo problema oz. zahtevo, da bi bili slovenski izvedenci odslej vedno na razpolago, pa je predlagal ravnateljicam, naj mu posredujejo pisne predloge, ki jim bo skušal ugoditi v okviru reforme deželnega zdravstva. Cortiula se je pozitivno odzval tudi na vprašanje, ki je povezano z dajanjem zdravil bolnim otrokom. »Naša šola je skupaj z zavodom Pertini vodilni partner pri projektu o varnosti na šolah. Prepričani smo, da bi moralo zdravstveno podjetje s tečaji in svetovanjem pomagati šolam, ki se pogosto soočajo s problemom dajanja zdravil majhnim otrokom, saj so nekatere bolezni, kot je diabetes, čedalje bolj razširjene. Zadovoljna sem, da je Cortiula izrazil pripravljenost za podpis sporazuma,« je povedala Kovi-čeva. Tretja tema srečanja je bila svetovalna služba na slovenskih višjih šolah, o kateri je spregovorila ravnateljica Mihaela Pirih. »Letos bi morali to načrtovati v okviru projekta v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem, ki bi koordiniralo dejavnosti. Pri tem pa se bo pojavil jezikovni problem, saj podjetje ne razpolaga s slovenskimi strokovnjaki,« je zaključila Pirihova. (Ale) Trojica ravnateljic in sogovornika na včerajšnjem srečanju na sedežu zdravstvenega podjetja v Gorici bumbaca GORICA Obnovili in oživili del opuščene bolnišnice Zdravstveno podjetje danes uradno odpira obnovljeni poslopji v okviru kompleksa nekdanje bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto. V stavbah so uredili sedež oddelka za preventivo in zdravstveni okoliš za gornje Posočje, ki bosta tako dobila integrirana sedeža, kar bo šlo v korist občanov, ki se poslužujejo njunih storitev, poudarjajo v zdravstvenem podjetju in dodajajo, da za Gorico je morda še pomembnejše to, da se bo v končni del Ulice Vittorio Veneto, v neposredni bližini državne meje, vrnilo nekaj življenja. Območje je močno občutilo posledice zaprtja tamkajšnje bolnišnice. »Z obnovo dveh poslopij in z njuno oživitvijo se začenja proces vračanja urbanih funkcij že skoraj zapuščenemu predelu mesta,« pravi generalni direktor zdravstvenega podjetja, Gianni Cortiula, ki se bo udeležil današnje ceremonije (ob 11.30). Napovedani so še drugi predstavniki oblasti. TRŽIČ - Fincantieri 300 delavcev nameravajo odsloviti V prejšnjih dneh je družba Fincantie-ri uvedla pogajalni postopek za odslovitev od 250 do 300 delavcev, ki so zaposleni v tržiški ladjedelnici in ki so glede na nove razmere trga v presežku. V torek so nekateri sindikati in predstavniki družbe podpisali dokument o reorganizaciji proizvodnega postopka in upravljanju odpustitev z uporabo dopolnilne blagajne in spodbud, njegovo vsebino pa bodo prihodnji teden predstavili tudi skupščini. «Doživljamo posebno obdobje, v katerem moramo zaradi kompetitivnosti trga vnesti spremembe na področju dela in organizacije produkcije,« je povedal Carlo De Marco, direktor ladjedelnice v Panzanu, ki se je udeležil ceremonije ob splavitvi ladje Carnival Breeze. Teritorialnim sporazumom pa odločno nasprotuje sindikat kovinarjev Fiom CGIL, ki ocenjuje, da je pogajanje s posameznimi ladjedelnicami »zelo hudo in nesprejemljivo«. »Družba Fincantieri na ta način skuša ponovno predlagati reze, ki smo ga že zavrnili 3. junija,« je povedal Ales-sandro Pagano, državni koordinator Fiom za ladjedelniški sektor, in pristavil: »To, kar se je zgodilo v torek v tržiški ladjedelnici, je po našem mnenju zelo hudo. Napovedali so 300 odpustitev in določili, kako jih bodo upravljali. Tako ravnanje je treba preprečiti, pogajanja morajo potekati na državni ravni v režiji vlade. Slednjo pozivamo, naj takoj skliče omizje v zvezi s problematiko ladjedelnic družbe Fincantieri.« Medtem je družba Fincantieri napovedala, da je pred nedavnim dobila manjše naročilo, in sicer 11-tonsko ladjo, ki jo bo izdelala za francoskega ladjarja. ljice goriških slovenskih šol. Srečanje je sklical pokrajinski predsednik SKGZ Livio Se-molič, ki se je po aprilskem posvetu o čez-mejnem zdravstvu večkrat sestal s Cortiu-lo in z njim vzpostavil dober odnos. »Psi-hopedagoška služba ima pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu; nujno je, da se zagotovi strokovnjake za potrebe slovenskih otrok,« je povedal Semolič, do-berdobska ravnateljica Sonja Klanjšček pa je poudarila, da služba v slovenskem jeziku ne more biti prepuščena trenutnim okoliščinam: »Na zdravstveno podjetje in deželo smo večkrat naslovili zahtevo, da se ponudbo prilagodi tržaški, pozivi pa so bili zaman. V Laškem imajo zdaj slovenskega psihologa, logopeda pa ne, v Gorici imajo slovensko logopedinjo, a nimajo psihologa. Tudi število ur, v katerih so strokovnjaki na razpolago, je prenizko,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob. Ravnateljica goriške večstopenjske šole Elizabeta Kovic je v tem okviru opozorila na problem pripomočkov za testiranje otrok s specifičnimi učnimi težavami, kot je disleksija: le-ti so izključno v italijanščini, kar lahko slovenskim otrokom ustvari dodatne težave. Cortiula je zagotovil, da bo slednje vprašanje čim prej rešil, poskrbel pa bo tudi za rahlo okrepitev GORICA - Nočni vlom v trgovino v Ulici Duca D'Aosta Tatovi se za barve niso zmenili Premetali so vse prostore, odnesli pa so le nekaj sto evrov - V nedeljo ponoči so kradli tudi v trgovini Caudek Očitno jim je šlo le za gotovino, da bi jo našli pa so povzročili pravo razdejanje. Tatovi so v noči s torka na včerajšnji dan vlomili v trgovino z barvami in laki Centro Colori, ki deluje v Ulici Duca DAosta v Gorici. Plen, je povedala lastnica Alba Gurtner, ni bil posebno bogat, neznanci pa so med iskanjem denarja pre-metali vse prodajne prostore in pisarno ter natančno preiskali vsak kotiček. V torek zvečer je Gurtnerjeva nič hudega sluteč zaprla trgovino in za sabo zaklenila vrata. Tatvino je včeraj zjutraj odkril njen uslužbenec, ki bi moral ob 8. uri odpreti trgovino. Ključavnica ni bila poškodovana in okna niso bila razbita, presenečenje pa ga je pričakalo ob vstopu v prodajalno. »Premetali so vse pohištvo in izpraznili blagajno, v kateri je bilo nekaj sto evrov, torkov dnevni izkupiček. Naj- večje razdejanje so tatovi povzročili v pisarni, kjer so premaknili računalnike ter premetali vse dokumente, predale in vse police s papirji in fakturami. Ničesar niso ukradli, razen denarja,« je povedala Gurtnerjeva. Na kraj je kmalu prišla goriška policija s forenziki, ki so pregledali prostore, da bi preverili, ali so tatovi za sabo pustili kako sled, prstni odtis ali las. »Ne meni ne policiji ni povsem jasno, kako so tatovi sploh vlomili v trgovino. Najbolj možno je, da so vstopili skozi protipožarna vrata, na njih pa je bilo le nekaj manjših prask,« pravi Gurtnerjeva. Po njenih besedah so tatovi v prejšnjih dneh obiskali tudi prodajalno Caudek, ki prav tako deluje v Ulici Duca D'Aosta in prodaja barve. Do vloma je prišlo v noči med nedeljo in ponedeljkom, plen tatvine pa so bile tri pištole za brizganje barve. (Ale) Alba Gurtner pospravlja po tatvini bumbaca GORICA Ulica Duca DAosta prevozna v obe smeri Ulica Duca D'Aosta v Gorici je od torka zvečer spet prevozna v obe smeri. Zaprtje prometnice je v zadnjem mesecu in pol povzročilo voznikom precej preglavic, saj je mestno središče zaradi sočasne prisotnosti številnih gradbišč postalo pravi labirint. K sreči je do odstranitve pregrad prišlo Odpravili so gradbišče in ulico vrnili prometu bumbaca pred današnjim začetkom štiridnevne prireditve Okusi na meji, zaradi katere so za promet zaprli večji del ožjega mestnega centra. Obnova Ulice Du-ca D'Aosta spada v večji projekt, vreden 1.800.000 evrov, ki ga je goriška občina zaupala podjetju Pessot. Vanj spadajo ob Ulici Duca D'Aosta tudi ulice Cadorna, Diaz, Petrarca in Don Bosco, območje Rafuta ter ulice Giu-stiniani, Kugy, Corsica, Formica, Fa-vetti, Di Manzano, Brass, Alviano, Co-delli in San Michele. (Ale) GORICA - Z današnjim dnem Okusi na meji Na Travniku skupni nastop goriških občin, med mestoma turistični vlakec Protihrupni odlok preklican, v modrih conah parkiranje brezplačno - Dalmatinska večera v Novi Gorici Z uradno otvoritvijo ob 18. uri na Travniku se v Gorici danes začenjajo Okusi na meji. Letošnji otvoritveni dogodek bo nekaj posebnega, saj se bodo - poleg ostalih predstavnikov oblasti - na njem zbrali župani občin Gorica, Gradišče, Krmin ter občin ožje Goriške na slovenski strani meje. Predstavili bodo novost letošnje prireditve, in sicer skupni nastop omenjenih občin na Goriškem, kar utrjuje njihove namene o oblikovanju skupne blagovne znamke. Dodatna novost bo tudi povezanost Nove Gorice in Gorice v času dogodka, saj bo mesti povezoval turistični vlakec. Župani ožje Goriške so združili moči in se odzvali povabilu goriškega župana, da se na Travniku predstavijo skupaj. K sodelovanju so pritegnili številne domače ponudnike, ki bodo prikazali domačo goriško kuhinjo. Nova Gorica se bo predstavila s Turistično zvezo TIC, Turistično kmetijo in vinarstvom Slavček iz Potoka pri Dornberku, s prodajo domačega tipičnega peciva Ludvike Gregorič, Restavracijo Grad Kromberk, Vinarstvom Košuta Vi-tovlje, Vinarstvom Tratnik iz Dornberka in nastopom Šempaskih godcev, ki bodo zaigrali na današnji otvoritvi na Travniku. Občino Brda bodo zastopali Tic Brda, Vinska klet Goriška Brda, Restavracija Grad Dobrovo, Hotel Kozana in Briški harmonikaši, ki bodo nastopili v nedeljo. Občina Kanal se bo predstavila s Športnim kulturnim turističnim društvom Levpa, z Ekološko kmetijo Seljak iz Levpe ter z Gostilno Pri mostu v Plavah. Občino Miren-Kostanje-vica bodo zastopali Gostišče Štirna iz Opat-jega sela, Gostišče Kogoj Bilje, Turistična kmetija Faganel Miren, proizvajalec sira Li-pičar iz Nove vasi in vinarji Kavčič iz Lipe, Marušič iz Vojščice in Ščuka iz Nove vasi. Godci KD Kraški šopek pa bodo popestrili jutrišnje dogajanje od 18. do 21. ure. Za občino Renče-Vogrsko bodo dobrote predstavili Frlanova kmetija, Paquito, Kmetija Fornazarič, Sončni Škol, Kozjereja Nevo Pregelj, Kmetija Mlečnik, Kmetija Mozetič in Sadje Smodin. Občino Šem-peter-Vrtojba bodo zastopali Društvo že- na Vrtojba, Peloz mesnine, Pekarna in slaščičarna Klavdija, Turistično društvo Šempeter, Vinar Jejčič in Čebelarstvo Tomažič. V glasbenem programu bodo v nedeljo od 17. ure dalje nastopili BeEsAs Harmoni-kaši iz okolice. Posebna letošnja novost je brezplačni turistični vlakec, ki bo v času prireditve povezoval obe mesti. Vozil bo do nedelje, in sicer jutri in v soboto od 18. ure do polnoči ter v nedeljo od 11. do 22. ure. Vlakec bo nenehno krožil med mestoma s postankom za vstop in izstop potnikov na Kidričevi ulici pri Bevkovem trgu v Novi Gorici, v Gorici pa bo postajališče pred nad-škofijo. Na odru Goriške plaže pri Bevkovem trgu bo jutri in v soboto od 20. ure do polnoči nastopila dalmatinska klapa Leut; glasbo bo spremljala ponudba ribjih jedi. Na še pripišemo, da je goriški župan za obdobje prireditve preklical protihrupni odlok, kar pomeni, da bodo lokali lahko odprti do nočnih ur, od današnjega popoldneva do nedelje pa bo tudi v modrih conah parkiranje brezplačno. 16 Četrtek, 22. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Starši iz Slovenije vključujejo otroke v zamejske šole, zbore in krožke Bolj kot zamejci na matico se matica obrača na zamejce »Spodbudno, prijazno in pametno okolje s pravimi vrednotami, izkušnja je res nezamenljiva« Veliko staršev iz obmejnih občin v Sloveniji svoje otroke vključi čez mejo v krožke, zbore, vrtce, osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Po vstopu Slovenije v EU je bilo nekako pričakovati, da se bomo Slovenci na obeh straneh državne meje lažje povezovali, predvsem tako, da se bodo zamejci več obračali na matico, a se je, kot kaže, tok obrnil v obratno smer. Med pogovori s starši otrok različnih starostnih skupin sem doslej velikokrat naletela na tiste, ki so svojega otroka vpisali v katero od zamejskih šol ali prostočasnih dejavnosti, oz. da poznajo koga, ki je to storil. Zato me je začelo tudi zanimati, zakaj se starši iz Slovenije odločajo za tak korak. Kot pravi ena od sogovornic, gre za veliko več kot za obiskovanje krožkov, gre za vrednote v družbi, za spodbudno okolje, ki iz otroka potegne to, kar največ zmore, in to brez pritiskov. V okviru Večstopenjske šole v Gorici je v vrtcih vključenih 238 otrok, 20 jih prihaja iz Slovenije, na osnovnih šolah jih je letos skupno vpisanih 294, od teh jih je iz Slovenije 18, medtem ko jih nižjo srednjo šolo obiskuje 5 od skupno 177. Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici pa tehnični pol obiskuje skupno 177 dijakov, sedem jih je iz Slovenije, licejski pol pa 13 od skupno 160 dijakov. Bolj kot številke pa so zanimive izkušnje: Darko iz Nove Gorice pojasnjuje, da je svoja dva otroka vpisal že v slovenski vrtec v Gorici, to pa zato, ker je ta cenejši kot novogoriški, kasneje pa ju je vključil še v slovensko osnovno šolo Oton Župančič v Ulici Brolo. »Za to odločitev je bilo ključno to, da jih je v Gorici manj v razredu, okolica šole se nam je zdela veliko bolj mirna kot okolica novogoriških šol in to, da se angleščine in italijanščine učijo že od prvega razreda dalje.« Tudi Nataša iz Renč pravi, da so se za vpis sina na goriški licej Simon Gregorčič odločili na podlagi dejstva, da so razredi na tej šoli veliko manj natrpani kot v Novi Gorici, posledica tega je bolj individualen pristop do vsakega. »Všeč mi je bilo tudi to, da ocen niso podeljevali le zgolj na podlagi znanja, ampak tudi glede na prizadevnost, odnos do učiteljev in sošolcev ... Pozitivno me je presenetilo tudi to, da so mi profesorji na govorilnih urah opisali psi- NOVA GORICA Italijan okradel Italijanko V torek popoldan je 47-letna italijanska državljanka varnostniku v novogoriškem trgovskem centru prijavila tatvino prenosnega telefona. Policisti so kasneje ugotovili, da je telefon, potem ko ga je bila ženska pozabila na mizi, vzel 66-letni italijanski državljan, ki je tudi takrat bil v lokalu. Policisti so mu telefon zasegli in ga vrnili lastnici. Ker oškodovanka ni podala predloga za pregon, bodo policisti le obvestili okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Ravno tako v torek je v novo-goriški Ulici Gradnikove brigade s kombijem po parkirišču nekoliko hitreje peljal 31-letni Koprčan, zato mu je 38-letni Novogoričan z roko za-žugal. To je Koprčana očitno tako razjezilo, da je ustavil vozilo, izstopil in Novogoričana z roko pošteno udaril v trebuh; policisti so Koprčanu izdali plačilni nalog. Istega dne je na Prvomajski ulici razgrajal 58-letni domačin. Na vrtu za stanovanjskim blokom je kričal in s palico žugal proti ženski. Ko je na kraj prišla policijska patrulja, se je nedostojno vedel tudi do njih in ker nič ni kazalo, da se bo pomiril, so zoper njega odredili pridržanje v policijskih prostorih. Poleg tega so mu policisti izdali globo zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru. (km) hološki profil mojega otroka, svetovali, kje mora poglobiti znanje, kako naj to stori . Sin nikoli ni doživljal stresa zaradi preveč snovi na kupu, preveč kontrolk, medtem ko so mi mame in dijaki iz novogoriških šol pripovedovali ravno o tem. Res pa je, da je v Gorici pouk tudi ob sobotah, je pa zato čez teden krajši.« Zelo zanimiva je izkušnja Hermine iz Renč, ki je svojo hčer vpisala v pevski zbor Bodeča neža, ki deluje na Vrhu sv. Mihaela. »Moja hči je lani brez osnovne glasbene izobrazbe prišla v zbor, ki je že zmagoval v Evropi. Zborovodkinja jo je preizku- sila in rekla, da jo z veseljem vzame, ampak da bo morala z njo individualno delati. K temu zboru je torej prišel otrok, ki je v šolskem pevskem zboru popolnoma povprečno pel. V treh mesecih je osvojila večino repertoarja, tako da je z njimi že stala na odru. Po pol leta takšnega pristopa je toliko napredovala, da jo je uveljavljena glasbena pedagoginja svetovnega formata iz Ljubljane ob neki priložnosti začudena vprašala, kje se uči peti.« Sogovornica meni, da v šolah v Sloveniji za otroka naredijo premalo, da bi napredoval do roba zmožnosti, ki jih ima. Opozarja tudi na razlike Višje srednje šole v Ulici Puccini obiskuje danes 20 dijakov iz Slovenije; v preteklosti jih je že bilo več v obeh družbah: »V zamejstvu so v razna društva vpete cele družine, tam skupnost res deluje in mislim, da je to bistvo vsega. Meni je bilo nekaj časa prav nerodno ob zavedanju, da Slovenija kot matična domovina za Slovence v zamejstvu nameni verjetno vedno manj denarja, mi pa pravzaprav zajedamo ta kulturni nadstandard, ki so ga uspeli ustvariti sami. Skratka - gre za spodbudno, prijazno, pametno okolje s pravimi vrednotami. Izkušnja je res nezamenljiva. Resno razmišljamo tudi o tem, da bi hčer vpisali na slovenski licej v Gorici.« Katja Munih TRŽIČ Našli lobanjo Pri Tržiču so našli del človeške lobanje, ki po oceni preiskovalcev sega v čas pred več desetletji. Kljub temu preverjajo, če je morda lobanja povezana z izginotjem osebe v nam bližnjem času. Vest je včeraj potrdil goriški poveljnik karabinjerjev, podpolkovnik Giuseppe Arcidiacono. Kos lobanje je bil na obalnem pasu v Marini Novi. Našli so ga pred nekaj dnevi, v zemlji. Na kraj so prišli karabinjerji, ki so se obrnili na gasilce s prošnjo, naj jim pomagajo s potapljači v primeru, da bi se v bližini našle še druge kosti. Ker drugega niso našli, domnevajo, da lobanja prihaja od daleč in da so jo v Tržič prinesli morski tokovi in jo na obalo odvrgli valovi. »Na podlagi najdenega lahko le trdimo - tako poveljnik -, da gre za človeško kost. Lahko bi pripadala tudi nekomu, ki je padel na bojiščih pred desetletji, v vojnem času. Skoraj nemogoče bo ugotoviti, komu pripada in od kod prihaja, kar pa še ne pomeni, da ne bomo opravili vseh koristnih analiz. Lahko pa že povem, da gotovo ne pripada osebi, ki bi umrla v nam bližnjih časih.« Odbornik želi vstopiti v CIE Pokrajinski odbornik za mir Federico Portelli je včeraj napovedal, da bo pri goriški prefekturi zahteval, naj mu bo dovoljen vstop v center za priseljence CIE v Gradišču. »Tudi to sodi v naša prizadevanja za uveljavljanje kulture miru. Če se hoče država izogniti špekulacijam o tem, kaj se v teh centrih dogaja, jih mora odpreti javnosti,« poudarja Portelli in med ostalimi aktivnostmi za mir navaja, da je goriška pokrajina omogočila najetje avtobusa za udeležbo na sobotnem mirovnem pohodu Perugia-Assisi in k udeležbi pozvala vse goriške občine; avtobus so napolnili, čeprav je bil odziv iz Goriške pod pričakovanji, je še dejal. Koledar odvažanja odpadkov Iz družbe Ambiente Newco, ki je poverjena za ravnanje z goriškimi odpadki, opozarjajo živeče na območju D v Gorici, da je s septembrom stopil v veljavo popravljeni koledar z dnevi za odvaža-nje smeti. Omenjeni koledar z napisom »Errata corrige« so gospodinjstvom porazdelili februarja letos, velja pa za obdobje med prvim septembrom in 31. decembrom letos. Kdor je morda izgubil koledar, ga bo lahko dobil pri stojnici Tetrapack - Ambiente Newco, ki ga bodo med prireditvijo Okusi na meji postavili na vogal med Ulico Oberdan in Travnikom jutri in v soboto v popoldanskem času, v nedeljo pa ves dan. S ponedeljkom bo koledar na voljo na sedežu družbe v Ulici IX Agosto 15 ali pa neposredno na spletni strani www.ambientenewco.it pod linkom »news«. Kongres sovodenjske SSk Sekcija stranke Slovenke skupnosti iz So-vodenj ob Soči prireja danes sekcijski kongres za člane in somišljenike. Z začetkom ob 20.30 bo potekal v dvorani prosvetnega društva Rupa Peč; med drugim bodo določili delegate za pokrajinski kongres, ki bo 7. oktobra v Gorici, izvolili sekcijski odbor in ocenili stanje na sovodenjski občini. Na ogled kipi Sergia Pacorija Na sedežu združenja Nuovo Lavoro v goriškem Raštelu bodo danes ob 19. uri odprli razstavo del kiparja Sergia Paco-rija z naslovom »Geneza dela«. Ikona, kult in umetnost V goriškem Podturnu se nadaljuje niz predavanj, posvečenim ikonam. Drevi ob 20.30 bo v dvorani Incontro Juan Arias Gonano predstavil ikono kot kultni in obenem umetniški predmet. GORICA - Skupina 75 V pokrajinski palači na potezi podmladek Pripravljajo se na oktobrsko Fotosrečanje K slovenskemu fotoklubu Skupina 75 se je v zadnjem času pridružila lepa skupina mladih članov, med katerimi so tudi takšni fotografski navdušenci, ki so svoje posnetke že predstavili v javnosti. Devet članov društvenega podmladka bo svoj ustvarjalni naboj prikazalo na skupinski razstavi slovenskega društva, ki jo bodo jutri, 23. septembra, odprli v palači goriške pokrajine na Korzu Italia. Kot smo že poročali, bodo sedež goriške pokrajine temeljito prenovili. Zaradi gradbenega posega so glavnino pisarn že začasno preselili na alternativne lokacije, izpraznjene prostore pa je pokrajina za obdobje enega meseca - obnova se bo namreč začela v oktobru - dala na razpolago društvom in jih spodbudila, naj dajo duška svoji ustvarjalnosti; seznam dogodkov je objavljen na spletni strani www.eventopalazzo.it. V soboto so javnosti že odprli en del okrašenih prostorov: ogleda je vredno pritličje, kjer je bila na potezi mlajša generacija. Porodila pa se je tudi zamisel, da bi postavili še razstavo mladih fotografov. Odprli jo bodo jutri ob 18. uri v drugem nadstropju pokrajinske palače. Njen naslov se glasi »Prostor in čas - Spa-zio e tempo«, na ogled pa bo do 15. oktobra. Fotoklub Skupina 75 se hkrati intenzivno pripravlja na 13. Fotosrečanje, ki ga zaznamuje tudi mednarodna udeležba. V goriškem Kulturnem domu bodo od 1. do 15. oktobra na ogled dela sedmih avtorjev in enega fotoklu-ba iz štirih držav. Iz Slovenije bosta prišla Jasna Samarin in Primož Brecelj, Hrvaško bo zastopal Zoltan Nagy, Italijo pa Gianluca Groppi, Francesco Sambo in član Skupine 75 Marko Vogrič. Iz Italije prihaja tudi letošnji fotoklub - to bo društvo Marghera Fotografía iz Marghere pri Benetkah. S svojim delom s področja video-arta pa se bo predstavila izraelska ustvarjalka Shimrit Malul. Nova kulturna sezona se torej začenja tudi v znamenju avtorske fotografije. (vip) GORICA - Adriana Maraž v galeriji centra Lojze Bratuž Izvirna likovna pripoved o časovni dimenziji obstoja Adriana Maraž in eno izmed njenih likovnih del V živo vstopa nova razstavna sezona Kulturnega centra Lojze Bratuž. Z jutrišnjim dnem bo v tamkajšnji galeriji na ogled razstava Adriane Maraž z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta«. Jutri ob 18. uri bo njena dela predstavila Nadja Zgonik. Adriana Maraž, letnik 1931, je rojena v Ilirski Bistrici, svojo umetniško pot pa je začela po priselitvi na Goriško. Na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani se je vpisala leta 1949 ter študirala slikarstvo pri Maksimu Se-deju, Gojmirju Antonu Kosu in Mariju Preglju, grafiko pa pri Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu. Bila je članica Grupe 69 od ustanovitve leta 1969 do zadnjih razstav leta 1989, študijsko je potovala po Italiji, Franciji in Nemčiji. Danes živi in dela v Breznici na Gorenjskem in Ljubljani. V imaginariju Adriane Maraž kraljujejo predmeti. Stare znance iz vsakdanjega sveta skrbno izbira: v njenih delih bomo tako našli komode, zofe, fotelje, dalje konzer- ve, majice, reprodukcije umetnin od Mona Lise do Duc-hampove Fontane ter fotografije osebnosti, od Marilyn Monroe do Ivana Cankarja. V dvojnosti med starim in novim, med tradicionalnim in sodobnim, ki jo ponazarjajo predmeti, prihaja do izraza njeno prepričanje, da je svet star, da pa od njega zahtevamo novitete. Osrednja tema njenega likovnega ustvarjanja je torej časovna dimenzija obstoja. V šestdesetih letih minulega stoletja je sklenila, da se bo popolnoma posvetila grafiki. To je storila iz prepričanja, da je likovno raziskovanje bolj poglobljeno, če omejiš njegovo polje in ga usmeriš v izrazu. Ob Robertu Rausc-henbergu in popartu je svoje zanimanje usmerila tudi na konceptualistične napade na objektni značaj umetnine ter na Marcela Duchampa. Svoje delo je opredelila kot zmes nadrealizma, senzibilizma, impresionizma in vplivov konceptualizma. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. septembra 2011 11 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 22. septembra, ob 20. uri (Simon Gregorčič) »Kdor sam do večera potuje skoz svet«; pred-prodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.10 »The Eagle«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »I Puf-fi« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Super 8« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.30 - 20.10 »Crazy, stupid, love«; 22.15 »Contagion«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Car- nage«. fï Razstave SPOMINSKA RAZSTAVA V GORICI IN NOVI GORICI OB 80-LETNICI SILVESTRA KOMELA: na ogled bo do 23. septembra v galeriji Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20, od ponedeljka do petka od 9. do 12.30 in od 16. do 18. ure; v Mestni galeriji v Novi Gorici pa od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V OBČINSKEM MUZEJU V KRMINU bo na ogled do 6. novembra razstava »Inquiete stanze« Giorgia Valvasso-rija; ob četrtkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure; vstop prost. OBČINA TRŽIČ IN DRUŠTVI FOGO-LAR FURLAN TER TRŽIČ vabijo na odprtje razstave z naslovom »Janez Giovanni Gruden (1897-1974) - slovenski kipar v Argentini« v soboto, 24. septembra, ob 18. uri v galeriji Antiche mura v Ul. F.lli Rosselli v Tržiču; na ogled bo do 28. septembra. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo do 2. oktobra na ogled razstava Franca Duga. ¿j Čestitke VŠkrlje naj voščilo dospe, saj OLGA ... let praznuje že. Veliko zdravja, energije in zadovoljstva ji iz srca želimo Floreninovi iz Vasi. V krogu svoje velike družine slavi svoj okrogli rojstni dan gospa OLGA iz Sovodenj. Da bi še naprej ostala zdrava, neutrudljiva in vedno tako nasmejana... pa naj sama ugane, kdo ji to želi. Koncerti KOGOJEVI DNEVI - MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE: v petek, 23. septembra, ob 11. uri v De-sklah bo koncert za mladino, na katerem bodo nastopili najboljši učenci glasbene šole Tolmin ob šestdeset-letnici ustanovitve šole; organizira PD Soča Kanal. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na koncert Društev upokojencev Primorske »Zlata jesen«, ki bo v Kopru v nedeljo, 25. septembra, ob 18. uri na osnovni šoli Koper, kjer bo nastopil tudi društveni Ženski pevski zbor. Odhod ob 13.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu pri banki, v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi in v Doberdobu. Ker je omejeno število sedežev samo na enem avtobusu, je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina). H Šolske vesti OLJKARSTVO (60 ur) - tečaj je namenjen vsem, ki želijo spoznati tehnike upravljanja oljčnih nasadov. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Kor-zo Verdi 51), tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu. SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO (60 ur) -tečaj, ki omogoča razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij in knjiženje postavk v bilanci. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481-81826, go@adforman-dum.eu. USPEŠNA KOMUNIKACIJA (33 ur) - tečaj, ki se osredotoča na tehnikah za ustvarjanje učinkovitih odnosov z izboljšanjem tehnik poslušanja. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, go@adformandum.eu. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE v okviru projekta »Jezik/Lingua«: osnove vsakdanjega pogovora. Tečaj je namenjen odraslim in traja 40 ur. Potekal bo v osnovni šoli v Romjanu, Ulica Capi-tello 8, Ronke, ob torkih od 18. do 20. ure. Začetek v torek, 27. septembra; in- formacije in prijave: teco01@jezik-lin-gua.eu, tel. 345-6303255. GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 2011-2012; informacije od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na sedežu Glasbene matice v Gorici na Korzu Verdi 51 ali po tel. 0481-531508. SCGV EMIL KOMEL sprejema nove vpise za šolsko leto 2011-12; informacije na tajništvu od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163 ali na in-fo@emilkomel.eu. SLOVIK - EKSTRA! Delavnice za dijake 3., 4. in 5. razredov višjih srednjih šol v Gorici. Rok za prijavo: 23. september. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org, informacije: info@slo-vik.org ali po tel. 0481-530412. S Izleti SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 048182273 (Roberta). SPDG prireja v nedeljo, 25. septembra, 3. društveni izlet »Bikers 2011« na Trnovsko planoto z zbirališčem ob 7.15 pred novogoriško železniško postajo (vlak ob 7.35 za Most na Soči, cena 3,25 evro + kolo). Predstavitev izleta bo na sedežu goriške sekcije CAIa v Ulici Rossini danes, 22. junija, ob 21. uri; informacije po tel. 328 -8292397 (Robert). SPDG prireja v nedeljo, 25. septembra, z odhodom pri Rdeči hiši ob 8. uri izlet v Trnovski gozd (hoje štiri ure). Vodi Srečko Visintin (tel. 335-5421420). ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST organizira 25. septembra izlet v kraj Piazzola sul Brenta z ogledom vile Contarini-CA-merini; 2. oktobra v izlet v Cittadello in 23. oktobra izlet v kraj Illegio z ogledom razstave »Aldila. L'ultimo miste-ro«. Informacije in vpisovanje pri okencih ATL, v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 3357835183. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v sredo, 28. septembra, v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem nastopa v Cankarjevem domu popoldne tudi društveni ŽePZ. Odhod ob 8. uri iz Doberdoba, nato iz Sovodenj, Štan-dreža pri banki oz. telovadnici, Pod-gore in iz Gorice s trga Medaglie d'oro. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna prijava po tel. 0481390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 3471042156 (Rozina). Zjutraj bo kratek ogled središča Ljubljane. □ Obvestila AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŽBA ROGOS prireja od oktobra do marca štiri sobotna srečanja o tradicionalni kuhinji pod naslovom »Prazniki v kraški kuhinji« z kuharsko izvedenko in avtorico kuharskih knjig Vesno Guštin. Prva lekcija bo v soboto, 8. oktobra, v kuhinji sprejemnega centra Gradina v Doberdobu med 9. in 12. uro in bo na temo kruha. Naslednja srečanja se bodo osredotočila na božične, pustne ter velikonočne sladice; informacije in vpisovanje pri družbi Rogos (inforogos@gmail.com ali po tel. 333-405 6800). OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do novega sporočila. OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@vir-gilio.it, tjasas@hotmail.it. SPDG obvešča, da bo v prihodnjih tednih na razpolago tradicionalni planinski stenski koledar 2012 z barvnimi posnetki iz slovenskega gorskega sveta. Prednaročila na sedežu društva in pri odbornikih. DRUŠTVO VIPAVA obvešča, da že potekajo ob torkih treningi hip-hopa na društvenem sedežu na Peči, in sicer od 17. do 18. ure za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, in za učence prvih treh razredov osnovne šole, od 18. do 19. ure pa za otroke četrtih in petih razredov osnovne in vseh razredov nižje srednje šole. Ob petkih bo med 19. in 20. uro nov tečaj hip-hop plesa za odrasle; informacije po tel. 3483047021 (Barbara). S 3. in 6. oktobrom pa se začenja tudi letni kotalkarski tečaj, ki je namenjen otrokom vseh starosti. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah; otrokom bodo priskrbeli vso opremo. Nadaljeval se bo tudi tečaj za odrasle, in sicer ob ponedeljkih od 20. do 21. ure na istem mestu; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena). KŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje izredni občni zbor, ki bo v zadružnih prostorih na Palkišču v petek, 30. septembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. AŠZ DOM obvešča, da ktivnosti v telovadnici Kulturnega doma, Ul. I. Brass 20 (tel. 0481-33288) že potekajo: mo-torika in navijaška skupina - cheerlea-ding (1. - 5. razred osnovne šole) ponedeljek in sreda od 16.30 do 18. ure; cheerleading (nižja in višja šola) sreda od 16.30 do 18. ure ter petek od 15. do 16.30; minibasket (letniki 2003-2005) torek in četrtek od 16.30 do 17.45; under 12 košarka (letniki 2000-2002) torek in četrtek od 17.45 do 19.15, petek od 16.30 do 18. ure. Vadba za vrtec se bo pričela 3. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Poskrblje- no bo tudi za prevoz otrok iz vrtca v telovadnico. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE PRI SKRD JADRO: začetni in nadaljevalni tečaj bosta potekala enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Infor-magiovani). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). POKRAJINSKI VZPI-ANPI sporoča zmagovite številke loterije, ki so jih izžrebali na partizanskem mitingu v Selcah: 1. nagrada listek št. 0622 (potovanje po evropski prestolnici), 2. št. 4827 (netbook), 3. št. 4072 (moško in žensko gorsko kolo), 4. št. 0532 (fotoaparat), 5. št. 5983 (DVD Rec Panasonic), 6. št. 0749 (mikrovalovna pečica), 7. št. 0543 (MP3 predvajalnik), 8. št. 2195 (prenosni telefon). Nagrade so na razpolago do 11. oktobra na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču (tel. 0481798098). IS Prireditve V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v petek, 23. septembra, ob 21. uri plesna prireditev z naslovom »Čas tanga... na Krasu - Tempo di Tango... in Car-so«; informacije in rezervacije miz po tel. 0481-784111. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino, skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. septembra, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. Potovanje po ljudskih pravljicah se bo začelo v Skandinaviji, kjer bodo otroci spoznali Muco Nikolisito. Naslednja srečanja pa bodo potekala 10. in 24. oktobra ter 7. in 21. novembra. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GORICA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita na srečanje, ki bo v nedeljo, 2. oktobra. Ob 10. uri bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici med mašo sodelovala vokalna skupina Cantate domino iz Kočevja, po maši pa bosta v domu F. Močnik zakonca Helena in Franc Štefanič predstavila slovensko kolesarsko Jakobovo pot. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Antonio Val-vassori iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Gianpiero Michele Paparella (s pokopališča v Gradežu) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Livia Mariano vd. Frisulli iz bolnišnice na pokopališče. 1 8 Četrtek, 22. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Videmčani na San Siru za las niso osvojili treh točk Favoriti ne zmagujejo Udinese prestrašil Milan Napoli izgubil v Veroni - Reja si je oddahnil - Polovični spodrsljaj Juventusa Antonio Di Natale vedno nevaren: v Milanu dosegel gol in zadel vratnico ansa Izidi 4. kroga Cesena - Lazio 1:2 (1:0) Strelci: Mutu (C) v 14.; Hernanes v 48. in Klose v 54. Chievo - Napoli 1:0 (0:0) Strelec: Moscardelli v 72. Fiorentina - Parma 3:0 (0:0) Strelca: Jovetic v 46. in 81., Cerci v 61. Genoa - Catania 3:0 (2:0) Strelca: Palacio v 29. in 34., Constant v 79. Juventus - Bologna 1:1 (1:0) Strelca: Vučinic (J) v 29. in Portanova v 52. Lecce - Atalanta 1:2 (1:1) Strelci: Denis (A) v 3. iz 11-m in 56.; Mesbah v 25. Milan - Udinese 1:1 (0:1) Strelca: Di Natale (U) v 29. in El Shaarawy v 63. Palermo - Cagliari 3:2 (2:0) Strelci: Zahavi (P) v 1., Bertolo v 15., Miccoli v 76.; Conti v 84. in Nainggolan v 91. Novara - Inter 3:1 (torek) Strelci: Meggiorini v 38., Rigoni (11 -m) v 86., Cambiasso v 89. in Rigoni v 91. min. Roma - Siena (danes ob 20.45) Italija proti Češki Slovenija z Dansko BANGKOK - V tajski prestolnici so opravili žreb prvega kroga v svetovni skupini Davisovega pokala za leto 2012. Španija, letošnja finalistka najbolj prestižnega moškega reprezentančnega tekmovanja, bo v prvem krogu gostila Kazahstan, druga finalistka Argentina pa bo gostovala pri Nemčiji. Pari so sledeči: Avstrija - Rusija, Španija - Kazahstan, Kanada - Francija, Švica - ZDA, Češka -Italija, Japonska - Hrvaška, Nemčija - Argentina, Srbija - Švedska. Prvi krog bo na sporedu od 10. do 12. februarja 2012. V prvi evroafriški skupini se bo Slovenija doma pomerila z Dansko. Drugič v pokoj DUNAJ - Avstrijski teniški igralec Thomas Muster je potrdil, da bo oktobra končal svojo poklicno kariero. Štiriinštiridesetletni Muster je teniški pokoj prekinil lanskega junija, trenutno pa je na 847. mestu na lestvici ATP. Zadnji dvoboj bo odigral na Dunaju, kjer bo od 24. do 30. oktobra na sporedu turnir Erste Bank Open. Muster je edini Avstrijec, ki je osvojil turnir za grand slam. Zmagal je leta 1995 v Parizu, leto kasneje pa je šest tednov preživel kot številka 1 na lestvici ATP. MILAN - Favoriti igrajo z vklopljeno ročno zavoro. Udinese je v gosteh zaustavil lanskega prvaka Milan, Napoli je izgubil v Veroni, Juventus pa je v Tu-rinu igral le neodločeno proti Bologni. Inter je že v torek izgubil proti Novari, Roma pa bo proti Sieni igrala danes. Zmagal je le rimski Lazio, tako da bo lahko trener Edy Reja prespal nekaj bolj mirnih noči, vsaj do nedelje, ko bodo na rimskem Olimpicu gostili Palermo. Tekma kroga je bila v Milanu, kjer bi Videmčani celo lahko odnesli domov vse tri točke. Pri rdeče-črnih se je že v 19. minuti poškodoval Pato, ki je zaradi bolečin v desni stegenski mišici zapustil igrišče. Zamenjal ga je mladi ita-lijansko-egipčanski napadalec Stephan El Shaarawy (lani pri Padovi), ki je bil nato odločilen v drugem polčasu. Gui-dolinovi varovanci so v prvem polčasu povedli z Di Natalejem, ki je izkoristil hudo napako domačega vratarja Ab-biatija. Slednji pa je bil v zadnjem delu tekme odločilen, saj je dvakrat odločilno posegel po strelu z glavo Benatie in strelu Di Nataleja. Več kot 400 minut dolgo nepremaganost slovenskega vratarja Handanoviča je prekinil »mali faraon« El Shaarawy (prvi gol v A-ligi). Udinese in Milan sta zadela tudi dve vratnici: najprej Seedorf s prostega strela in nato Di Natale. Milan ima po treh tekmah le dve točki na lestvici. Po Gasperiniju se mora torej paziti tudi Al-legri. Napoli je ostal praznih rok v Ve-roni. Trener Mazzari se je odločil za »turn over«. Doma je pustil Lavezzija, Cavani, Hamšik in Inler pa sta dve tretjini tekme sedela na klopi. Polovični spodrsljaj si je privoščila »stara dama«, ki se je morala zadovoljiti s točko proti skromni Bologni. Črno-beli so na novem turinskem stadionu povedli z Vu-činicem, ki je bil nato v drugem polčasu izključen. Za hladno prho je poskrbel Portanova, potem ko je Krasic zgrešil lepo priložnost za drugi gol. Z dobrimi nastopi nadaljuje Atalanta, ki je na lestvici že izničila minus. Po treh krogih je ekipa iz Bergama zbrala sedem točk. Na lestvici pa zaradi kazni ima le eno. V Lecceju je obakrat zadel v polno nekdanji Udinesejev nogometaš Denis. Sinoči je prepričala Mihajloviceva Fiorentina (3:0 proti Catanii in 2 gola Jo-vetica). Največ zadetkov pa je padlo v Palermu, kjer so gostitelji s 3:2 (vodili so s 3:0) premagali Cagliari. Na stadionu Barbera so gledalci videli tudi bržkone najlepši gol četrtega kroga. Dosegel ga je izraelski nogometaš Eran Zahavi (prvi gol v A-ligi). inter - Po porazu Ranieri namesto Gasperinija MILAN - Gian Piero Gasperini pričakovano ni več trener Interja. Interjev predsednik Massimo Moratti je včeraj zjutraj prekinil pogodbo s 53-letnim trenerjem, ki je le tri mesece vodil črno-modre. Zanj je bil poguben porazen začetek v A-ligi in ligi prvakov. Inter je pod njegovim vodstvom na treh tekmah v domačem prvenstvu iztržil zgolj neodločen izid z Romo ter doživel dva poraza s Palermom in nazadnje v torek zvečer z Novaro, evropsko ligo prvakov pa je začel z domačim porazom proti turški ekipi Trabzonspor. Včerajšnji trening je vodila dvojica Baresi-Bernazzani. Medtem ko se je vodstvo kluba pogajalo z novim trenerjem Interja. Gasperinijevo mesto bo prevzel Claudio Ranieri, ki je nazadnje vodil Romo. Ranieri bo dveletno pogodbo podpisal danes. V prihodnjih dneh čakata novega trenerja dve pomembni tekmi, na katerih navijači in predsednik Moratti pričakujejo šest točk. Najprej bodo v soboto igrali proti Bologni, nato v ligi prvakov proti moskovskemu CSKA-ju. TOČKA GORICI - Izidi 10. kroga 1. SNL: Celje - Olimpija Ljubljana 0:0, Nafta - Triglav Kranj 1:0, Hit Gorica - Maribor 1:1, Luka Koper - Mura 0:0. Lestvica Genoa 3 2 1 0 7:3 7 Juventus 3 2 1 0 6:2 7 Udinese 3 2 1 0 5:1 7 Napoli 3 2 0 1 6:3 6 Fiorentina 3 2 0 1 5:2 6 Palermo 3 2 0 1 7:6 6 Cagliari 3 2 0 1 6:5 6 Novara 3 1 1 1 6:5 4 Lazio 3 1 1 1 5:5 4 Chievo 3 1 1 1 4:4 4 Catania 3 1 1 1 1:3 4 Lecce 3 1 0 2 3:4 3 Parma 3 1 0 2 3:8 3 Milan 3 0 2 1 4:6 2 Atalanta 3 2 1 0 5:3 1 Roma 2 0 1 1 1:2 1 Siena 2 0 1 1 0:1 1 Inter 3 0 1 2 4:7 1 Bologna 3 0 1 2 1:5 1 Cesena 3 0 0 3 2:6 0 PRIHODNJI KROG 24.9 ob 18.00 Bologna - Inter, ob 20.45 Milan - Cesena in Napoli - Fiorentina; 25.9. ob 5.00 Chievo - Genoa, Atalanta - Novara, Cagliari - Udinese, Catania - Juventus, Lazio - Palermo, Siena - Lecce, ob 20.45 Parma - Roma Atalanta je imela 6 minusnih točk Evropske lige v (sumljivih) rdečih številkah MADRID - Vodilnih pet evropskih nogometnih lig, to so angleška, italijanska, nemška, španska in francoska, so v sezoni 2009/10 ustvarile za 1,5 milijarde evrov izgube, je za španski časnik El mundo deportivo ocenil profesor na barcelonski univerzi Jose Maria Gay de Liebana. Liebana pojasnjuje, da je imelo omenjenih pet lig za 8,704 milijarde evrov prihodkov in 10,277 milijarde evrov odhodkov, kar pomeni, da izguba znaša 1,573 milijarde. Samo dolg prve španske lige po Liebanovih besedah znaša 3,479 milijarde evrov. »Ta španska liga ni resna niti transparentna. Ni klubov, ki bi imeli račune za prejšnja poslovanja,« je dejal Liebana in ocenil, da imata od vseh klubov najboljši finančni položaj Bayern in Arsenal. Liebana izpostavlja tudi madridski Real kot primer sumljivega zapravljanja denarja, «saj njegovi računi niso jasni in so dvomljivi.« Kot posebej nerealno zapravljanje pa navaja ceno Brazilca Neymarja. »Ni mi jasno, kako lahko nekdo plača 60 milijonov evrov za 19-letnika,« je povedal Liebana in dodal, da v krizi v nogomet vstopa umazan denar. »Ko je nogomet v občutljivem položaju, vanj prihaja denar, ki ga je treba oprati. Nekateri špansko ligo kar imenujejo pralnica,« je še dejal Liebana. Ta svetuje tudi boljšo porazdelitev prihodkov od prodaje televizijskih pravic v španski ligi, saj se «Barcelona in Real Madrid trudita za centralizacijo pra-vic». »Kako je mogoče, da v Španiji od televizijskih pravic zaslužijo 636 milijonov evrov, v Italiji pa 915 milijonov. Prav tako ni jasno, kako en klub, kot je na primer Wigan, 16. v angleški ligi, od televizijskih pravic dobi več denarja kot vsi španski razen Barcelone in Reala Madrida,« je zaključil Liebana. (STA) nogomet - SAK gostil »bike« iz Salzburga V Celovcu nogometni praznik brez čudeža CELOVEC - »Zgodovinska tekma« nogometašev Slovenskega atletskega kluba (SAK) včeraj popoldne na stadionu SAK v Celovcu se je končala brez nogometnega čudeža: avstrijski podprvak Red Bull Salzburg je nogometaše slovenskega kluba pred rekordno kuliso skoraj 2000 gledalcev v drugem krogu zlahka odpravil s 4:0 (1:0) in jih izločil iz nadaljevanja tekmovanja za avstrijski pokal. Medtem ko je SAK v prvem polčasu držal korak s prvoligaškem, pri katerem pa je manjkalo kar sedem standardnih igralcev, se je upanje navijačev kar ob začetku drugega polčasa kar hitro razblinilo. V dobrih 15 minutah so »biki« rezultat povišali na 4:0 in tekma je bila predčasno odločena. Za SAK je bil včerajšnji dan kljub porazu eden najzanimivejših in najpomembnejših v zgodovini. Gostovanje trenutno najboljše nogometne ekipe v Avstriji se je namreč razvil v pravi nogometni praznik za ljubitelje športa v slovenski narodni skupnosti, privabil pa tudi veliko nemško govorečih prijateljev nogometa na nastajajoči stadion pri Slovenski gimnaziji. Klubsko vodstvo je po- skrbelo za dobro počutje obiskovalcev nogometnega špektakla - od dodatnih tribun do balkanskih kulinaričnih spe-cialitet. In tudi uglednih osebnosti ni manjkalo: prišel je celo deželni glavar s še dvema članoma koroške deželne vlade, celovški župan. Samoumevno pa so se ob igrišču »pokazali» tudi zastopniki koroških Slovencev s področij športa, politike in gospodarstva. Celo nekateri duhovniki so se pojavili ob igrišču in navijali za slovenske nogometaše. Kajti vsi so - vsaj do prvega gola gostvo - upali na »nogometni čudež«, torej na zmago Davida proti Goljotu. Pa se ni zgodilo, čeprav so SAK-ovci kar nekaj časa jezili velikana. Nevarnost, da bi ga moštvo iz tretje avstrijske lige vrglo iz nadaljnjega tekmovanja, pa vso tekmo ni pretila. Če že ne športno, se je »zgodovinska tekma« za SAK vsekakor finančno izplačala. Blagajnik kluba je na koncu zabeležil rekordni dohodek, ki bo v blagajniški knjigi kluba zagotovo zapisan z velikimi »zlatimi« številkami. Povrh tega pri SAK-u lahko pričakujejo še nagrado Avstrijske nogometne zveze. Ivan Lukan kolesarstvo Martin prekinil »vladavino« Cancellare KOEBENHAVN - Na kolesarskem svetovnem prvenstvu v Koebenhavnu se spet veselijo Nemci. Po torkovi zmagi Julie Arndt v ženskem kronometru so Nemci dobili svetovnega prvaka tudi v moški vožnji na čas, to je prepričljivo postal Tony Martin, ki je po Janu Ullrichu in Bertu Grabschu tretji Nemec z naslovom. Martin je že pred začetkom prve članske dirke na svetovnem prvenstvu veljal za glavnega favorita. Čeprav je bil na startu tudi v prejšnjih letih praktično nepremagljivi Fabian Cancellara (včeraj le tretji +1:20, za Angležem Wigginsom +1:16), štirikratni svetovni in olimpijski prvak v tej disciplini (v zadnjih petih letih ni zmagal le v Va-reseju 2008, kjer pa sploh ni nastopil), je bilo jasno, da ima nekaj več možnosti od Švicarja. Letos je Nemec namreč dobil prav vse pomembnejše kronometre od dirke Pariz - Nica do Toura in na koncu Vuelte. Jani Brajkovič je bil slovenski adut. Nekdanji svetovni prvak pri mlajših članih je pričakoval uvrstitev med najboljših deset, želel si je približati petemu mestu, ki ga je pred dvema letoma zasedel na prvenstvu v Mendrisiu. Drugi slovenski predstavnik Robert Vrečer je zaostal šest minut in štiri sekunde ter zasedel 45. mesto. / ŠPORT Četrtek, 22. septembra 2011 19 naš pogovor - Slovo, ki ni slovo, nekdanjega reprezentanta Vilija Bečaja »Ne bom pozabil reka o zdravem jabolku med gnilimi« Takoj je spoznal, kako zamejci goreče reagiramo na znano žaljivko... Prosti strel za Zarjo Gajo: Vili Bečaj pri žogi, pogled proti vratom, strel in gol. Čez ali mimo živega zidu naravnost v sedmico. Nasprotnikov vratar je večkrat nemočno ostal na svojem mestu. Kolikokrat smo v Bazovici, pa še prej na Padričah, videli ta film. Gledalci na tribuni so vsakič vstali in bučno ploskali koprskemu virtuozu Zarje Gaje, ki je na vzhodnem Krasu po osmih sezonah (od 2003/04 do 2010/11) zapustil svoj pečat. Z rumeno-modrimi je odigral 172 tekem in dosegel 49 golov. Vsaj polovico s prostih strelov. Vili, ali se spominjaš svojega prvega dne pri Zarji Gaji? Ko sem bil na prvem treningu v Bazovici, so bili tam sami slovenski igralci, tako da nisem imel težav s sporazumevanjem. Dobro se spominjam, da smo se po treningu ustavili v shrambi ob igrišču in skupaj skuhali čaj. Nato se je oglasil Cile (Andrej Ban op. int.) in se malo za šalo malo zares spraševal: Med nami je zdaj zdravo jabolko. Če so vsa ostala gnila, potem bo tudi to prej ali slej zgnilo (Vili je med intervjujem zakro-hotal). Razumel sem, da se bom moral hitro prilagoditi ostalim. Pri Zarji Gaji so te angažirali, da bi tudi malo izučil mlajše soigralce. Ali ti je to uspelo? V glavnem sem se moral jaz igralsko maksimalno prilagoditi ostalim. Prva sezona je bila prehodnega značaja, saj dejansko nisem vedel, kaj me čaka. Nekaj sezon prej (leta 1996) si v Vidmu v dresu reprezentance Slovenije igral proti Robertu Baggiu, nato pa proti (z vsem spoštovanjem) tržaškemu Unionu v 3. AL ... Ni bilo lahko. Čisto drugače je igrati v nižjih kategorijah s takimi igralci, ki niso izšolani. Mentaliteta je drugačna. Tu igrajo zgolj za zabavo. Zato smo v prvi moji sezoni pri Zarji Gaji tudi izpadli. Rekli so, itak je prišel Vili in bo on poskrbel za gol. Samo en igralec pa ni dovolj za uspeh. Zakaj si izbral Zarjo Gajo? Že več let so me preko prijatelja in trenerja Softiča vabili k Zarji Gaji. Obljubil sem jim, da ko končam svojo profesionalno pot, bom še nekaj sezon igral za Zarjo Gajo. V Koper so takrat prišli Mirjam Žagar, Vojko Križmančič in še tretja oseba, e spominjam se kdo. Pred prihodom v Bazovico pa sem se pogovarjal še z Robertom Kalcem in Pao-lom Gregoričem. Ali so bila navodila trenerjev za izkušenega igralca kot si ti vedno pametna, ali ... Ne (smeh). Nekoristna oziroma škodljiva navodila sem preprosto preslišal. Sicer nikoli nisem polemiziral s trenerji, odgovoril sem jim pritrdilno in nato ravnal po svoji glavi. Ali se posebej spominjaš kake tekme? Igrali smo v gosteh proti Chiarboli (25. januarja 2004 op. int.) in smo do zadnje minute vodili z 2:1. Nato pa je nasprotnik v par minutah uspel spreobrniti izid v svojo korist. Izgubili smo s 3:2. Spominjam se tudi neke tekme na pustno nedeljo v Fa-ri. Vsi so bili še pobarvani od dneva prej, nekateri so pred tekmo celo zaspali v slačil-nici. Skoraj cela ekipa je na pustno soboto pustovala na openskem sprevodu in nato v šotoru pri Briščikih. Trener Vojko Križ-mančič ni vedel, koga naj postavi na igrišče. Seveda smo izgubili, nekateri pa so odigrali svojo najboljšo tekmo, čeprav niso vedeli, za kaj je šlo (smeh). Kaj pa dogodki zunaj igrišča? Dolgočasno res ni bilo nikoli. Preživel sem nekaj res krasnih sezon. Fešte so bile na dnevnem redu, pa tudi pusto-vanja mi bodo ostala v spominu, ko smo se vsi skupaj našemili. Spoznal sem ogromno ljudi, s katerimi se bom še naprej družil. Opazil sem tudi veliko več spoštovanja do nogometa kot pri nas v Sloveniji. Ljudje, tudi na amaterski ravni, cenijo ta šport. Imajo ga radi. Pri nas si vztrajal celo osem sezon, kar ni malo. Rad igram nogomet. Povrh tega sem se tu navezal na nekaj res pravih prijateljev, pa tudi okolje je bilo prijetno in sproščeno. Vili Bečaj (letnik 1967), doma iz Kopra, na tekmi proti Roianu (3. AL) na Padričah. V ozadju Zarjin športni vodja Robert Kalc (in Goran Križmančič), ki je skupaj s Paolom Gregoričem Vilija prepričal, da igra z Zarjo Gajo. Vili, poročen z dvema otrokoma, je svojo nogometno pot začel pri NK Koper. 11 sezon je igral v 1. SNL (Hit Gorica in Luka Koper). Z Gorico je bil državni prvak. Štiri sezone je tudi igral v 3. jugoslovanski medrepubliški ligi. Vili je po poklicu trgovski potnik, obenem končuje Fakulteto za management v Kopru kroma Pritiskov ni bilo, dobro sem se počutil, pa tudi težjih poškodb ni bilo. V zadnjih sezonah se je marsikaj spremenilo, saj so nekateri soigralci obesili čevlje na klin in so prišli novi igralci. Zarja Gaja je bila pravzaprav posebna ekipa. Absolutno. Klapa je bila fantastična, vsi smo bili in smo še odlični prijatelji. Ali si k nam prišel tudi zato, da bi se naučil italijanščine? Tudi zaradi tega. Prišel pa sem v skoraj izključno slovensko okolje. Vseeno pa sem se v nekaj sezonah izpopolnil v italijanščini. V zadnjih sezonah sem celo Italijane učil slovenščine. Po nekaj mesecih so se naučili najmanj deset slovenskih besed. Letos sem na fakulteti izdelal celo dva izpita v italijanščini. Hote ali nehote si spoznal tudi zamejstvo. Pozitivno me je presenetilo, kako so Slovenci na tej strani meje veliko bolj zavedni od nas v Sloveniji. Ali si na igrišču kdaj občutil trenje med Slovenci in Italijani? Večkrat, čeprav se za to nisem posebno razburlaj. Bolj goreče, kar me je zelo presenetilo, so reagirali vsi soigralci, ki so veliko bolj občutljivi na tovrstne izpade. Žaljivka 'ščavo' ki je - kot sem spoznal - največja žaljivka tu v zamejstvu, name ni naredila nobenega vtisa. Ali si od nasprotnikovih branilcev prejel veliko udarcev? Preveč. Toliko 'batin' še nisem prejel v svoji karieri. Vsi so pač čakali, da bom jaz nekaj storil, tako da sem imel žogo stalno med nogami. Zaradi tega sem dobil veliko udarcev. Katera je bila najlepša, katera pa najgrša sezona? Najgrša je bila zadnja, lanska, ko smo se rešili šele po play-outu. Za celo ekipo je bila lanska sezona prava mora. Atmosfera v slačilnici je bila slaba. Najlepša sezona pa je bila tista, ko smo se uvrstili v play-off. Edi-nole v play-offu smo zatajili, bržkone smo se zadovoljili zgolj z uvrstitvijo v končnico. Ali imamo zamejci zmagovito miselnost? Žal ne. Že na samem začetku sem opazil, da so igralci prihajali na treninge zgolj za družbo. Pogrešal sem voljo po zmagi. Nisi si želel poslovilne tekme z bolj uradnim pečatom. Enostavno zato, ker to ni moje slovo. Še bom prihajal v Bazovico, čeprav ne kot igralec. Nogomet pa bom še naprej igral z veterani. Slovo pomeni, da se nikdar več ne vrneš v nek kraj. Jaz pa sem tu dobil prijatelje in sem počutim kot doma. Pred kratkim sem bil na poroki od Andreja Bana, pa nato na krstu od Fabiotovega (Cocevarija op. int.) sina. V Bazovici (pa tudi na Padričah in v Gropadi) je 44-letni (rojstni dan je praznoval 8. septembra) Bečaj že častni vaščan. Zamejska izkušnja je torej Vilija obogatila, tako s športnega, kot (še bolj) s človeškega vidika. Vili pa nekaj res ni maral. To vemo vsi tisti, ki ga dobro poznamo. Vsaka kletvica ga je zbodla. Teh pa je (žal) v amaterskem nogometu, tako na igrišču kot zunaj njega res preveč. Jan Grgič veterani Cirila Devetti v Lignanu dvakrat zlata Na Evropskih veteranskih igrah, ki so se v torek končale v Lignanu, se je s kolajnami okiti-la tudi naša teniška igralka Cirila Devetti. Za nastop na množičnih igrah v Lignanu se je odločila zadnji hip, osvojila pa je kar tri medalje, čeprav v številčno skromni konkurenci. V ženskem turnirju (organizator je združil kategoriji over 40 in over 50) se je v igro vključila v četrtfinalu, v katerem je s s 6:0, 6:2 premagala Sylviane Bertuzzi, v polfinalu pa se je pomerila s 1. nosilko, precej mlajšo Eleno Vianello in ji priznala premoč šele po treh setih z izidom 3:6, 6:2, 6:4. S tem rezultatom je vsekakor bila zlata med tekmovalkami over 50 in bronasta v absolutnem merilu. Devet-tijeva je skupaj s tržačanom Ginom Bedrino nastopila tudi v mešanih dvojicah. V prvem krogu sta bila prosta, v polfinalu sta s 4:0, 3:0 in odstop (igralo se je na štiri dobljene igre) premagala madžarski par Erszbet Nagy in Istvan Korosi, v finalu pa sta premagala še italijansko-angleško navezo Alexandra Rotas in Giovanni Bertelli. Na igrah je nastopilo več kot 4.000 športnikov vseh starosti (86-letna Rusinja Nina Na-umenko je s časom 32:51 postavila svetovni rekord v svoji kategoriji v teku na 5.000 m), če seštejemo še spremljevalce, trenerje, sodnike in prostovoljce pa jih je bilo kar 7.000. Zadovoljen z uspehom manifestacije je bil tudi deželni odbornik za šport Elio de Anna (kot nekdanji vrhunski igralec rugbija je sam sodeloval v metu krogle). Naslednje igre bodo leta 2015 v Nici, čez dve leti pa bodo v Turinu svetovne igre veteranov. umetnostno kotalkanje - Na evropskem prvenstvu v Reggiu Calabrii Tržaški Slovenki za medaljo Članica Francesca Roncelli v obveznih likih 11. - Mladinka Martina Pecchiar (kot tudi Roncellijeva) danes v kratkem programu V torek se je v Reggio Calabrii uradno začelo evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Na kotal-karski plošči so se najprej v obveznih likih pomerili mladinci in mladinke, med katerimi pa ni tekmovala članica italijanske reprezentance, tržaška Slovenka, še ne 18-letna Martina Pecchiar, dijakinja tržaškega znanstvenega lice-ja France Prešeren. Pecchiarjeva, ki je na EP v kategoriji jeunesse nastopila že leta 2009 v Parizu in osvojila skupno 2. mesto, se bo na letošnjem evropskem prvenstvu prvič preizkusila danes: v prostem programu bo najprej na vrsti kratki del. V soboto pa bo še dolgi program. »Dobro sem pripravljena, vseeno pa ne bi ničesar napovedala. Na lanskem EP nisem nastopila zaradi bolečin v hrbtu. Letos sta glavni favoriti Italijanki Colpova in Mariottijeva,« je povedala Martina. V Reggio Calabrii je medtem včeraj v obveznih likih nastopila še ena tržaška Slovenka. Francesca Roncelli, članica kluba Gioni, je zasedla 11. me- Francesca Roncelli sto. »S svojim nastopom sem zadovoljna. Zdaj bom vse moči uprla v prosti program. Ciljam seveda na medaljo, saj se letos veliko trenirala in upam, da bo moj trud tudi pošteno poplačan,« je Martina Pecchiar optimistično napovedala 25-letna Ron-cellijeva, ki se bo za kolajno potegovala tudi v kombinaciji. Danes bo v Reg-gio Calabrii na sporedu kratki, v soboto pa še dolgi program. nogomet V polnem teku mladinski turnir v Gabrjah V Gabrjah je v polnem teku 5. nogometni turnir začetnikov »Igrajmo nogomet« za pokal KD Skala. V torek so Sovodenjci izgubili proti Pro Gorizii (6:1), Ju-ventina pa je s 5:0 odpravila Villesse. Danes bo na sporedu še zadnji krog prvega dela, medtem ko bo finalni del v soboto od 15. ure dalje. Nagrajevanje bo ob 18.30. 7. pokal KD Skala za cicibane pa se je konec tedna končal z zmago ekipe iz Bilj, ki je v finalu premagala Pro Gorizio (2:1). Od ekip naših društev so nastopale Juventina A in B, Sovodnje in Mladost. 20 Četrtek, 22. septembra 2011 ŠPORT / košarka - Jutri in v soboto Že sedemnajstič Memorial Tavčar V soboto in nedeljo mladinci za Memorial Gombač Na Stadionu 1. maja bo jutri in soboto, kot ponavadi teden dni pred začetkom prvenstvenih nastopov Bora Radenska, vsakoletni četveroboj za Memorial Borisa Tavčarja. Že sedemnajsto izvedbo turnirja v spomin na v prometni nesreči preminulega Borovega igralca in trenerja organizirata Amaterski košarkarski klub Bor in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Tudi letos bodo med seboj merili moči štirje deželni tret-jeligaši: v petek ob 19.00 se bosta v prvem polfinalu spoprijela Breg in miljska Venezia Giulia, ob 21.00 pa bo sledilo srečanje med Borom in novincem v ligi Don Boscom. V soboto bo ob 19.00 tekma za tretje mesto med poražencema, ob 21.00 pa bo na vrsti veliki finale, kateremu bo sledilo nagrajevanje ekip. Borovi košarkarji bodo medtem drevi odigrali novo prijateljsko tekmo, tokrat doma ob 19.30 proti sežanskemu Kraškemu Zidarju. Že od začetka priprav vadi pod Popovičevo taktirko tudi Peter Sosič, ki sicer še išče delodajalca zunaj dežele. Do konca tega tedna se bo v vsakem primeru izjasnil, če odhaja drugam v višjo ligo ali če bo ponovno - po petih sezonah -oblekel dres matičnega kluba. Breža-ni pa bodo na Memorialu skušali popraviti vtis iz Gorice in predvsem preveriti formo pred prvenstvom. Trener Krašovec ima še naprej na preizkušnji hrvaško krilo Dominika Kosa s Cresa, o katerem še niso odločili, ali ga bodo registrirali. AKK Bor in ZSŠDI prirejata kot ponavadi vzporedno tudi turnir za mladinsko kategorijo Under 17 v spomin na nekdanjega Borovega predsednika in nato nočnega čuvaja na Stadionu 1. maja Miljota Gombača. Jubilejna deseta izvedba se bo pričela v soboto s polfinaloma, ob 15.00 med Bregom in Libertasom ter ob 17.00 med Borom in Servolano. V nedeljo dopoldne bo mali finale ob 9.30, finale za prvo mesto pa med zmagovalcema polfinalnih srečanj ob 11.30. Sledilo bo nagrajevanje. Peter Sosič trenira z Borom odbojka - V nedeljo Četrtič v spomin na Lauro Maver Pri Briščikih tudi obe ekipi Zaleta V sodelovanju z Odbojkarskim društvom Bor in Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji organizira Športno društvo Kon-tovel v nedeljo 4. memorial Laure Maver v spomin na prerano umrlo igralko, ki je na svoji športni poti zastopala barve obeh slovenskih društev. Na turnirju bodo nastopile štiri ženske članske ekipe. Spet se bodo domačim ljubiteljem odbojke predstavili obe združeni ekipi projekta Zalet, ki bosta v letošnji sezoni nastopili v deželni C oziorma D-ligi. Poleg njiju je organizator povabil na turnir tudi tržaško ekipo Trieste Hammer, ki jo sestavljajo mladinke in deklice, kljub temu pa bo letos igrala v D-ligi. Četrti udeleženec turnirja bo društvo ŽOK iz Škofje Loke, ki je pobrateno z OD Bor. Vse tekme bodo v telovadnici pri Briščikih. V dopoldanskih urah bosta na vrsti polfinalni tekmi. Ob 10. uri se bosta v prvi tekmi pomerili ekipi Trieste Hammer - Zalet D, ob 12.00 pa ŽOK Škofja Loka in Zalet C. Tekma za 3. mesto bo ob 15. uri, finale pa ob 17.00. Sledilo bo nagrajevanje. Vse tekme razen finalne bodo igrane na dva dobljena seta. Za ekipi Zaleta bo to nova dobra priložnost za uigravanje postav. Glede na to, da ju sestavljajo igralke vseh naših društev, je seveda pomembno, da pred pričetkom tekmovalne sezone (15. oktobra) odigrata čimveč tekem. Tako jima prav pridejo tudi nastopi v Jadranskem pokalu. Zalet C bo v soboto v Rep-nu (od 17. ure dalje) gostil eno od skupin, pomeril se bo namreč z Luko Koper in Codroipom. Ekipa Zalet D pa se bo v Pordenonu pomerila s Sacilejem in Pordenonom. Konec edna se bo začel tudi Jadranski pokal za moške ekipe. VZS MITJA CUK Košarkarji so se izkazali Športniki-gojenci VZS Mitja Čuk so nastopali na košarkarskem turnirju Fe-sta dello sport - Praznik športa na prvem maju. Naša ekipa se je v konkurenci deželnih ekip odlično odrezala, zmagala je dve tekmi. V drugi sta bili ekipi enakovredni, v razburljivi končnici pa je 19 sekund pred koncem tekme zadel Fragia-como. Pohvalo zaslužijio vsi, posebno pa Patrik Rebula za igro v obrambi. Izidi: C.E.S.T. - Anffastars 4:2; VZS Mitja Cuk - Zunami 18:12 (Fra-giacomo 12, Jelenič 4, Ghiza 2); Il Mosaico Codroipo - Zunami 24:8; VZS Mitja Cuk - Il Mosaico Codroipo 8:7 (Fra-giacomo 4, Jelenič 4) VZS Mitja Čuk : Jelenic, Fragia-como, Rebula, Ghiza,Brandolin, Cor-belli, Maurel.Trenerja Štefančič in Švab PLANINSKI SVET Pohod na Triglav Kot že več let zapored je tudi letos SPDT organiziralo v sodelovanju s PD Integral iz Ljubljane pohod na Triglav in to od 19. do 21. avgusta. Pohodov je bilo kar štiri. Prvi se je začel pri Aljaževem domu in nadaljeval naprej do Luknje, kjer so planinci oblekli samozavaro-valni komplet in čelado, saj naslednji del vzpona je bil v znamenju jekleni-ce, ki se je končala po dobri uri hoje-plezanja. Zelo razgibana pot je popeljala to skupino mimo Sfinge, naj-strmejši triglavski steber, do zahodne Triglavske planote. Od te točke naprej je spet pričela lažja zavarovana pot, ki je peljala pohodnike pod Triglavsko škrbino in nato do vrha. Po sestopu so se napotili do Tržaške koče na Doli-ču, kjer so tudi prespali. Drugega dne se je skupina napotila proti vrhu prelaza Hribaric, preko Vrat in Doline za Kopico vse do Dednega polja ter koče pri Planini pri Jezeru. Druga skupina pa se je napotila na Triglav po klasičnem južnem vzponu, ki je peljal z Rudnega polja preko Vodnikovega doma ter naprej do doma Planika pod Triglavom in nato še na Triglav. Prespali so na Planiki. Naslednjega dne so se napotili do Doliča in nato preko Hribaric v dolino Sedmerih jezer ter preko Štabc vse do Planine pri Jezeru. Tretja skupina se je podala iz Rudnega polja preko Vodnikovega doma do Doliča, kjer so planinci tudi prenočili. Naslednjega dne pa so os- vojili vrh Kanjavca. Sestopili so na Hribarice in po Dolini za Kopico cež Dedno polje na Planino jezero. Četrta skupina se je povzpela na Triglav iz doline Krme. Na vrh pa je prišla preko Triglavske škrbine. Prenočila je na Planiki. V soboto se je podala preko prelaza Hribaric po brezpotju na Debeli vrh in preko planine v Lazu do koče na Planini pri Jezeru. Drugo noč so vse skupine prespale na Planini pri Jezeru. V nedeljo zjutraj je bila na vrsti še "kulturna" svečanost oziroma krst triglavskih prvopristopnikov. Sledila je družabnost z golažem. Po kosilu so vsi planinci sestopili na Planino Blato, kjer je bil parkiran kombi. Dospeli so v Trst v poznih popoldanskih urah. Družinski izlet na Sabotin Mladinski odsek SPDT prireja 1. oktobra 2011 izlet za družine na Sabotin. Zberemo se ob 8.30 v Se-sljanu, na trgu, od kod bomo odpotovali z osebnimi avtomobili do Solkana pri Novi Gorici. Pot nas bo peljala poprej po novi kolesarski poti ob Soči nato pa se bomo povzpeli po senčni strani na Sabotin, kjer je zadnji del poti nekoliko bolj strm in zahteven. Pot nas bo pripeljala skozi vojaške rove do koče na Sabotinu. Na vrhu si bomo lahko ogledali strelne rove iz prve svetovne vojne, zato ne pozabite čelne ali žepne svetilke (kdor jo ima). Vračali se bomo najprej po grebenu in nato po pešpoti s katere je krasen razgled na vse stra- ni. Skupno je predvidenih približno tri ure in pol zmerne hoje. Izlet je veljaven za dodelitev planinskih značk. Otroci naj ne pozabijo planinskih knjižic. Kdor je nima, jo prejme na izletu. Informacije lahko dobite pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava je obvezna do četrtka, 29. septembra! Izlet na Učko Slovensko planinsko društvo Trst prireja v nedeljo, 25. septembra 2011 avtomobilski izlet na Učko, na enkraten gorski masiv, ki se dviga na tistem delu trikotnega isterskega polotoka, s katerim se Istra spaja s kopnim. Zaradi posebne lege predstavlja Učka eno najlepših, naj sugestivnejših in najbolj obiskanih območij Hrvatske; je pravi simbol Istre. Odikujejo jo posebne geomorfološke oblike zahodnega pobočja, ki strmo, skoraj navpično pada proti Vranjski Dragi in Boljun-skemu polju, medtem ko se vzhodno pobočje mehko spušča proti morju. Ob obali ga porašča tipična sredozemska vegetacija, v višjih legah jo zamenjajo listopadni, predvsem bukovi go-zgovi. Pod vrhom, kjer se snežna odeja tudi dalj časa zadržuje, pa se razrašča ruševje in gorsko cvetje. Edinstveno in bogato flora Učke so obiskovali in še obiskujejo najslavnejši botaniki, prvi med njimi je bil beneški znanstvenik Zanichelli (1722). Zaradi izrednih naravnih danosti je bila Učka proglašena za Narodni Park. Izletniki, namenjeni na mikavni izlet, se bodo zbrali ob 7.30 pred cerkvijo v Bazovici. Z osebnimi avtomobili in z društvenim kombijem se bodo napotili do planinskega doma na Poklonu (922 m). Od tod se bodo podali po planinski poti proti Vratom ter najprej osvojili Suhi vrh (1333 m), od koder se odpira čudovit razgled na Kvarnerski zaliv; nato se bodo povzpeli še na najvišji vrh Učke, na 1401 m visoki Vojak, ki ga na vrhu krasi znameniti opazovalni stolp ter sestopili do izhodiščne točke. Skupno je predvidenih 5 ur hoje. Obvezna je planinska oprema in pohodniške palice. Za informacije in za rezervacijo mesta v kombiju pokličite ob urah obeda na telefonsko številko 040 226616, odgovarja Walter. Nordijska hoja SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Vadba je primerna za vsakogar in krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala 30. septembra, 7. in 14. oktobra od 16.00 do 18.00 ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Za informacije in prijave tel. 040 220155, Livio. □ Obvestila MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 1. oktobra 2011 izlet za družine na Sabotin. Zberemo se ob 8.30 v Sesljanu, na trgu. Skupno je predvidenih približno tri ure in pol zmerne hoje. Informacije in prijave pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. AŠK KRAS - ODSEK ZA NAMIZNI TENIS -obvešča ,da se lahko prijavite na vadbo za začetniške in nadaljevalne skupine od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.15 v Športno kulturnem centru v Zgoniku ali pa po e-pošti na naslov sonjamilic@alice.it, kjer dobite vse ustrezne informacije AŠK KRAS -ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO prireja tudi letos v okviru gibalne vzgoje letni tečaj za otroke, ki obiskujejo vrtec in prva dva razreda osnovne šole. Prva vadba in vpis bo v Športno kulturnem centru v Zgoniku v sredo, 28.septembra ob 16.30. Vse informacije dobite ob prvem srrečanju. AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja tečaj rekreacijske gibalne aktivnosti za starejše. Prva vadba in vpis bo že v torek, 4.oktobra ob 8.30, kjer dobite vse potrebne informacije o poteku telovadbe AŠK KRAS - ODSEK ZA NAMIZNI TENIS - obvešča, da se začenjajo treningi namiznega tenisa rekreativcev in veteranov v četrtek, 29. oktobra. Vadba bo potekala v Športno kulturnem centru v Zgoniku ob 20.00 AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra. Za informacije in prijave tel. št. 347-6454919 (Irina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev od 17. septembra do 4. decembra. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 2908195 ali 348 1334086 (Erika) ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da potekajo treningi na Opčinah po sledečih urnikih: palčki (motorika 3-6 let) ponedeljek in petek 16.30-17.30; beli zajčki (7-10let) ponedeljek 17.00-18.30 in pet 17.30-19.00; plavi zajčki (1114 let) pon 18.00-19.30, sre 18.30-20.00 in pet 17.30-19.00; škrati (over 15) pon 19.30-21.30, sre 18.30-20.30 in pet 19.00-21.00. Za informacije in vpis: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 Nastja AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra ob 20.30. Za ostale informacije 335 5316286 (Veronika). SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra 2011 začne predsmučarska telovadb , namenjena odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj miniodbojke z osnovami motorike potekal v telovadnici srednje šole na Opčinah po sledečem urniku: ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00. Tečaj bo začel 27. septembra. AŠZ SLOGA obvešča, so pričeli treningi odbojke za začetnike in začetnice. Za informacije - prof. Peterlin: 338 6713379 KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da potekajo treningi minikošarke po sledečih urnikih: letniki 2000 in 2001 ob torkih od 16.00 do 17.30 v telovadnici v Lonjerju, letniki 2000, 2001 in 2002 ob petkih od 17.00 do 18.30 na Stadionu I. maja, letniki 2002, 2003, 2004 in 2005 ob torkih od 16.00 do 17.30 na Stadionu 1. maja, letniki 2003, 2004 in 2005 ob petkih od 16.00 do 17.00 na Stadionu 1. maja. Za informacije Karin Malalan 340-6445370. ASD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da se bodo začeli treningi minivolleya za osnovnošolske otroke v torek, 20. t.m. ob 17. 00. Treningi bodo potekali ob torkih od 17.00 do 18.30 in cetrtkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici v Dolini. PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaje prilagajanja v bazenu hotela Daneu na Opčinah za otroke od 4. do 6. leta starosti. Za informacije pokličite na: 04051377 (vsak delavnik od 15. do 17. ure). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do II.30 za otroke od 3. do 6. leta. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 328-2733390 (Petra). NK KRAS Repen mladinski sektor, obvešča da so se začeli treningi za kategorije začetnikov, najmlajših ter naraščajnikov (letniki 2000 in starejši). Toplo vabljene nove sile oziroma mladi nogometaši. Za info in vpis: sedež društva (040 2171044) ali Paolo (348 9246311). / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 22. septembra 2011 21 GLOSA Vstajenje Primorske Jo2e Pirjevec Pravkar sem dobil v roke zbornik »Vstala Primorska si v novem življenju«, ki ga je uredil Branko Marušič, izdal pa Goriški muzej v sodelovanju z Območnim odborom ZB za vrednote NOB Nova Gorica in še z drugimi tudi zamejskimi ustanovami. Gre za knjigo velikega formata, v kateri je kar 115 besedil pa še vrsta kvalitenih likovnih prispevkov. Ob 70 letnici OF se je Primorska s tem zbornikom, ki zaobjema obdobje od osvoboditve do osamosvojitve (1945-1990) na vreden način oddolžila tistim, ki so se borili za svobodo in nato gradili novo življenje v združeni domovini. Spisek avtorjev me je po svoje ganil, saj je med njimi toliko imen znancev in prijateljev, ki jih ni več, poleg seveda tistih, ki so še aktivni in ki vsak na svojem področju oblikujejo naš kulturno-politični vsakdan. Ob branju njihovih prispevkov, se človek šele zave, skozi kakšne zgodovinske premike in spopade smo šli, preden smo si dokončno zakoličili svojo mejo in se na lastni zemlji uveljavili kot gospodarji. Ni pač slučaj, da je bila ta meja v svojem zadnjem segmentu med bivšo cono A in B Svobodnega tržaškega ozemlja mednarodno priznana šele leta 1975. Zadnja v povojni Evropi. Slučaj je hotel, da sem imel istega dne, ko sem dobil knjigo, o kateri pripovedujem, na Koprski univerzi predstavitev doktorske dizertacije, ki jo pripravlja nek študent iz Solkana. Pri svoji raziskavi se je osredotočil na prvo desetletje po vojni in pri tem opozoril tudi na temne plati priključitve Primorske k Sloveniji, ki so izvirale predvsem iz dejstva, da je zaledje izgubilo svoji naravni središči Trst in Gorico. Zaradi tega so se ljudje le težko sprijaznili z novo mejo, ki je bila v času hladne vojne her- metično zaprta, in se vživeli v novo socialistično stvarnost, za katero ni mogoče reči, da bi ne bila vsaj na začetku dokaj opre-sivna. Za tiste, ki so kakorkoli oporekali, ni poznala milosti, kar je imelo za posledico preganjanja in ječo. Kljub tem preizkušnjam pa se Primorci niso predali malodušju temveč so s svojo podjetnostjo ustvarili življenjske pogoje, na katere smo lahko ponosni. O tem pričata dve novi središči, ki smo ju zgradili ali obnovili, da nadomestimo stara, Novo Gorico in Koper, o tem priča urejenost našega prostora, ki se mi zdi vedno bolj opazna (če odmislimo nekatere arhitektonske grozote, za katere so odgovorni pohlepni župani). Je pa z druge strani tudi res, da med osrednjo Slovenijo, katere težišče je Ljubljana, in Primorsko še ni prišlo do tiste simbioze, ki bi si jo bilo želeti. Še vedno obstojajo med nami in »Kranjci« miselne pregrade, ki so pogojene iz različnih zgodovinskih izkušenj, skozi katere smo šli. Kljub temu, da je Slovenija majhna in maloštevilna, se Slovenci med sabo malo poznamo in smo pogosto nezmožni plodnega dialoga. Vprašljivo je, ali bo naša generacija in tudi tista, ki nam bo sledila doživela srečni trenutek, ko se bomo Slovenci osvobodili balasta preteklosti. Toda, naj bo kakorkoli, mi Primorci se svoji narodni zavesti, svoji zavezanosti osvobodilnemu boju, svojemu antifašizmu ne nameravamo odpovedati. Kot pravi sklepni verz himne »Vstajenje Primorske«: »v borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju« smo našli svoj pravi obraz. VREME OB KONCU TEDNA Bolj poletje kot jesen Darko Bradassi Anticiklon je po pričakovanjih med nedeljo in ponedeljkom doživel najgloblji padec v zadnjih tednih in je naše kraje dosegla solidna hladna vremenska fronta. Padavine so bile povečini obilne, pojavljale so se pogoste plohe in nevihte, nastali pa so tudi krajevni nalivi. Za fronto se je ozračje občutno ohladilo, temperatura je padla v povprečju za približno 10 stopinj Celzija glede na vrednosti, ki smo jih beležili še ob koncu preteklega tedna. Vendar je bilo poslabšanje, čeprav občutno, tudi tokrat le prehodne narave. Za vremensko fronto se je namreč spet začel krepiti anticiklon, ki že dosega ravno danes in jutri svoj višek. Spet ga v višinah spremlja za ta čas zelo topel zrak, kar zagotavlja stanovitnost ozračja in višje temperature. Živo srebro se bo ponekod lahko povzpelo do okrog 27 stopinj Celzija, kar je v tem času nadpovprečno visoka vrednost. Temperature trenutno za približno 4 stopinje Celzija presegajo dolgoletno povprečje. Možno, da se bo tak scenarij ponavljal dalj časa. V najboljšem primeru, če bo anticiklon res uspel zdržati, je možno, da marsikje v nižinah in ob morju ne bo padla niti kaplja dežja vsaj do prvega tedna v oktobru, morda pa tudi dlje. Prevladovalo bo sončno in za ta čas toplo vreme. Vendar obstaja tudi manjša možnost, trenutno bolj malo verjetna, za kakšno občasno manjše popuščanje anticiklona, ki naj bi prinesel vsaj kakšno kraktotrajno poslabšanje. Našim krajem se bo tako že jutri od zahoda približal plitek sredozemski ciklon, ki pa po vsej verjetnosti ne bo prinesel bistvenih sprememb. Njegovo prisotnost bomo opazili le zaradi manjše okrepitve severovzhodnega vetra. V najslabšem primeru bi se lahko ciklon nekoliko okrepil in bi prinesel nekaj več oblakov ter manjše krajevne padavine, vendar je to za zdaj le najek-stremnejša možnost, ki se bo težko uresničila. Najbolj verjetno je, da je pred nami daljše obdobje, ki bo bolj spominjalo na poletje kot na jesen. Temperature se bodo, kot kaže, za dalj časa zadrževale nad dolgoletnim povprečjem, na višini 1500 metrov v prostem ozračju pričakujemo v glavnem vrednosti malo pod 15 stopinjami Celzija. Najvišje dnevne temperature bodo do konca meseca predvidoma povečini dosegale 25 do 27 stopinj Celzija, noči pa bodo v primerjavi že nekoliko bolj sveže. Vreme bo torej še primerno za plažo in za morje, še toliko bolj, ker se morje niti ni posebno ohladilo. V Tržaškem zalivu so včeraj 2 metra pod morsko gladino namerili 24 stopinj Celzija, kar je za ta čas prav tako veliko. Zadovoljni bodo tudi ljubitelji gora, saj bo vreme precej stanovitno in nadpovprečno toplo tudi v gorskem svetu. Od danes do nedelje bo prevladovalo sončno in za ta čas toplo vreme. Najvišje dnevne temperature bodo danes in jutri dosegale do okrog 26 ali 27 stopinj Celzija, najtopleje bo ob morju in na Goriškem. V soboto in nedeljo bo povečini sončno z le morebitno občasno oblačnostjo, najvišje dnevne temperature bodo za stopinjo ali dve nižje od sobotnih. Na sliki: spet je na vrsti soliden anticiklon prejeli smo Odprto pismo SSO Spoštovani člani deželnega vodstva SSO! V zadnjem času so nekateri vodilni člani vaše organizacije sprožili v širši slovenski javnosti (intervjuji v raznih medijih, tiskovna sporočila, komentarji, pisma uredništvu, itd.) kar nekaj kritik na račun SKGZ in nam očitali marsikaj. Ne bom razglabljal o vzrokih tega početja, čeprav sem si o njem ustvaril določeno mnenje. Ne bom niti omenjal vrste netočnosti in neresnic, ki so jih pisci ali intervju-vanci izrekli na račun organizacije, ki jo vodim. Nadalje, ne bom se po nekaj letih podrobno spominjal na to, kdo je zaustavil izvajanje skupno dogovorjene Programske konference, ki je imela kot cilj postaviti osnovo za nove čase in posledične izzive v naši organizirani skupnosti. Pri pripravi konference je poldrugo leto sodelovalo nad sto naših in vaših vodilnih oseb, ki so bili izraz in glas krovnih in ostalih najpomembnejših organizacij in ustanov. Skupaj smo zapisali zaključni dokument in skupaj smo ga odobrili. Nismo pa ga uresničili. V intervjuju za tednik Demokracija je predsednik SSO jasno povedal, kaj misli o združevanju, sodelovanju in odpravljanju dvojnikov ter o potrebi po reorganizaciji slovenskega organiziranega življenja. Povedano v intervjuju jemljem na znanje tudi z vidika učinkovitosti skupne (SKGZ-SSO) komisije za reforme v manjšini in v tem smislu bolje razumem razloge za večkratno odlašanje sestankov. Obenem lahko ugotavljam, da taki načini javnega izpostavljanja problemov ne koristijo nikomur, še najmanj naši narodni skupnosti, ker se v praksi omenjeni problemi ne rešujejo, obratno, večajo se. Zaskrbljenost nad nastalim stanjem so izrekli tudi v Rimu, na Deželi FJK in v Sloveniji, saj od nas pričakujejo resno in konstruktivno soočanje pred pomembnimi izbirami, ki nas čakajo. Namesto da bi naše energije usmerjali v reševanje aktualnih prioritetnih vprašanj, jih namenjamo javnim polemikam. Do danes še ni rešeno vprašanje izplačila 2,5 milijona evrov iz zaščitnega zakona, kar pomeni, da ta denar še ni na razpolago našim organizacijam in ustanovam. Kaj smo storili, da bi premaknili zadevo z mrtve točke? Ali smo mnenja, da nam bo rešila vse Slovenija in da bomo mi lahko le čakali križem rok? Kako se lahko mirno in konstruktivno lotimo tega vprašanja, ko pa polemiziramo in izpostavljamo argumente, ki v tem trenutku nikakor niso v ospredju naših potreb? Zakaj bi se npr. morali o imenovanjih in o uredniški poli- tiki PD dogovarjati v ožjem, zaprtem krogu in v logiki stare lotizacije, ko pa smo se skupaj dogovorili o zadružni obliki, ki ima svoje članstvo in vodilne organe, ki lahko suvereno sklepajo o odprtih vprašanjih? Naša trenutna skrb in naloga je, da kriza v Italiji ne pokoplje našega časopisa! Oktobra letos naj bi se v Rimu sestalo manjšinsko omizje. Koliko smo doslej storili, da bi se na to pomembno srečanje pripravili in se zmenili za prioritetna vprašanja, ki jih bo treba tam izpostaviti in po možnosti rešiti (sistemsko financiranje, SSG, PD, sekcija Tartini, itd.)? Do danes ni bilo niti enega sestanka za pripravo na rimsko srečanje z izjemo tistih sestankov, do katerih je prišlo na pobudo konzulata Republike Slovenije oz. njenega veleposlanika v Rimu. Skupno zastopstvo je zaradi nastalega položaja upočasnilo svojo dobro nastavljeno začeto dejavnost in se v zadnjem času ne sestaja, čeprav bi moralo biti še kako aktivno. Ker se dobro zavedam resnosti nastalega položaja, ne bom (isto prosim tudi člane deželnega vodstva SKGZ) reagiral na javne in neutemeljene kritike in se polemično oglašal v javnosti. Odprte probleme lahko rešujemo, po dogovoru, znotraj obeh deželnih vodstev in ne z enostranskim prehitevanjem ali z ostrimi polemikami v javnosti. Pred nami imamo kar nekaj izbir glede možnega sodelovanja in dogovarjanja: lahko ostanemo na zdajšnjem minimalnem nivoju, lahko pa ustvarimo priložnosti za nove odnose. Mi smo pripravljeni na katerokoli soočanje, kjer so cilji jasno zastavljeni in skupno dogovorjeni. Če si tega želite tudi vi, potem ustvarimo pogoje za redno sestajanje obeh deželnih vodstev in obenem obnovimo koordinacijo obeh krovnih organizacij v sodelovanju s članicami. To sta foruma, kjer lahko ustvarimo podlago za čim širši konsenz pri nekaterih pomembnih izbirah. Zgodilo se bo, da bomo nekatera vprašanja združili v skupni imenovalec, druga mogoče ne. Kljub temu bomo opravili pomemben korak v primerjavi z današnjim nepremičnim stanjem, ki je po moji oceni pod zadostno ravnjo in se "odlično sodelovanje" omejuje le na verbalne in priložnostne izjave nekaterih za kako okroglo mizo ali za medije. Ob koncu želim poudariti, da si manjšina ne more več privoščiti takega organiziranega sistema, kot je veljal doslej. Če zaradi drugega ne pa zato, ker finančno-gospodarska kriza je in bo še prizadela vse in še bolj ošibila našo organiziranost. Skrajno neodgovorno bi bilo, če bi se tega ne zavedali ali hlinili, da se ne, in ne bi primerno ukrepali v smislu tistih prepotrebnih sprememb, ki nam lahko omogočijo okrepitev naše prisotnosti in nas postavijo v vlogo protagonista. Sinergije in racionalizacija niso vedno nujno zlo, saj so lahko odlična priložnost za prepotrebno posodobitev naše organiziranosti. Neizrečeno ostaja vprašanje, če se z omenjeno potrebo vsi strinjamo ali pa če so nepotrebne polemike taktično sredstvo, da ostane potem vse pri starem. Razmišljanja o potrebnih spremembah in novostih smo skupaj napisali v zaključnem dokumentu Programske konference. S tem, da nekateri niso želeli stopiti na pot praktične uresničitve načel, je bila storjena naši skupnosti mačehovska usluga. Javnost je namreč skupno načrtovanje in dogovarjanje pozdravila kot veliko novost in upanje. Na konferenci smo spregovorili o marsičem, tudi o manjšinskih medijih in gospodarsko-imo-vinskih vprašanjih. Za neizvajanje konference pa ne nosi glavne odgovornosti SKGZ. V drugem pismu bi lahko to dokumentirano dokazal. Blokada pričete poti pa je med organizacijama in v sami skupnosti vnesla večje nezaupanje in razočaranje. Uresničitev nekaterih osnovnih namenov bi pomenila preseganje zgodovinskih in drugačnih delitev znotraj manjšine. Takrat smo začeli podirati naš berlinski zid. Škoda, da smo kmalu odložili orodje in pustili na mestu preveč kamenja... Zaradi drobnih in partikularnih interesov smo se zbali velikega dejanja. Zato še danes tovorimo na plečih posledice takega početja: zamujamo pri potrebnih inovacijah znotraj naše organiziranosti, znova obujamo in izpostavljamo stare in nove pregrade ter s tem večamo medsebojno nezaupanje. Končno so se nekateri lotili še javnih polemik v duhu preteklosti, ki se je zdela zgodovinsko neaktualna. Čutil sem dolžnost, da stvari povem javno, ker sem bil tudi javno izzvan. S tem zaključujem s svojim javnim sporočanjem glede omenjenih tem in to ne glede na morebitne nove polemike in kritike; tudi kot odgovor na moje pisanje. Preveč se zavedam resnosti nastalega položaja znotraj naše skupnosti, da bi stopil na oder poceni demagogije, sterilnih polemik in prispeval k še večji zmedi. Iskren pozdrav Rudi Pavšič, predsednik SKGZ štanjel za izdelavo mozaikov Jutri in v soboto bodo v Štanjelu prvič pripravili delavnico, v kateri se bo mogoče učiti izdelovanja mozaika. Delavnico bo vodila Barbara Ravnikar, akademska slikarka, ki se v zadnem času posveča zelo zahtevnim mozaičnim portretom. Med zadnjimi je izdelala portret Maksa Fabianija, ki je na ogled v galeriji pri Valetovih, kjer je spomladi razstavljala svoje portrete in kjer bo potekala tudi delavnica. Delavnica bo potekala v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, poudarek pa bo na domačem materialu, kamnu. Na razpolago je še nekaj prostih mest, podrobnejše informacije pa so na razpolago na elektronskem naslovu gradstanjel@guest.arnes.si (kjer se je mogoče tudi prijaviti) ali na telefonu 003865 7690197 ali na gsm 0038641 337422. Primorci beremo Ob mednarodnem dnevu pismenosti je vseh enajst primorskih knjižnic, ki so vključene v tradicionalno akcijo »Primorci beremo«, preverilo, kako se primorski bralci vključujejo v omenjeno akcijo, ki se je pričela že 9. junija in bo trajala vse do obletnice Prešernovega rojstva, 3. decembra. Po treh mesecih pridnega branja so ugotovili, da je v akcijo vključenih kar 848 članov enajstih knjižnic (Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Postojna, Sežana, Tolmin, Trst in Gorica), ki pridno prebirajo knjige slovenskih avtorjev s predvidenega seznama. V tem času so prebrali 3.390 knjig. Tako se je denimo v sežanski knjižnic v akcijo vključilo 90 bralcev, ki so do sedaj prebrali blizu 400 knjig. V tržaški in goriški knjižnici je vključenih 39 in 31 bralcev, ki so prebrali 213 knjig (116 v tržaški in 97 knjig v goriški knjižnici). Največ bralcev, kar 140, je vključenih v ajdovsko knjižnico. Le-ti so prebrali tudi največ del (533). (O. K.) 22 Četrtek, 22. septembra 2011 AVTOMOBILI / predstavitev - Najmanjši Bavarec s polno košaro prestižnih elementov Novi model BMW serije 1 v tv« • ■ I tv« I tv • varčnejši in udobnejši od prejšnjega Prvič v vse modele vgrajena nova tehnologija BMW TwinPower Turbo, ki zagotavlja odlične zmogljivosti Začenja se drugo poglavje BMW serije 1, te prve kompaktne serije bavarskega proizvajalca. Prva serija je bila še kar uspešna, ta, ki so jo pravkar predstavili, bo najbrž še bolj. Naj povemo takoj, da gre za edini model v svojem segmentu, ki ohranja pogon na zadnja kolesa, kot sicer, razen tistih s štirikolesnim pogonom, vsi Beemvejevi modeli. Čeprav gre za najmanjšega predstavnika te nemške hiše, ki si je po krizi kaj hitro opomogla, ohranja vso kakovost večjih in prestižnejših beemvejev. Od prejšnjega modela se na zunaj razlikuje pravzaprav zelo malo, je pa bolj športen, varčnejši in ne nazadnje tudi udobnejši. BMW serije 1 se odlikuje z visoko kakovostjo in z za zadnje BMW značilnimi estetskimi prijemi: površine so drzno oblikovane in dajejo vozilu mladostno, dinamično in hkrati elegantno podobo. Tudi površni opazovalec bo takoj zaznal, da gre za avto, ki sodi v razred premium. Tudi BMW serije 1 se ponaša s tehnologijo EfficientDynamics in je edini avto v tem segmentu, pri katerem za doplačilo dobite fantastičen 8-stopenjski samodejni menjalnik s funkcijo Start&Stop, ki jo sicer dobite tudi pri še-ststopenjskem ročnem menjalniku. Nova generacije serije 1 je ponuja več udobja od prejšnje, ki je konec koncev bila še kar špartanska. Tudi serija 1, kot tudi vsa druga nova vozila BMW je opcijsko opremljena s sistemom Con-nectedDrive: obširen izbor opcijskih sistemov pomoči vozniku in mobilnih storitev. Naprava za vklop in izklop dolgih luči, prilagodljiv snop žarometov, pomoč pri parkiranju, vzvratna kamera, opozo-rilnik pred spremembo voznega pasu, ki vključuje opozorilnik pred trkom, tem-pomat z zavorno funkcijo, informacije o omejitvi hitrosti in prepovedih vožnje, povezava z internetom, izboljšana povezava s pametnimi telefoni in predvajal-niki glasbe, prometne informacije v realnem času, spletni radio, aplikaciji Face-book in Twitter, vse to lahko dobite tudi v najmanjšem BMW. V notranjosti je bistveno več prostora: Karoserija je 85 milimetrov daljša, medosna razdalja je 30 milimetrov daljša, prednje medosje je 51 milimetrov širše, zadnje medosje pa 72 milimetrov širše kot pri prejšnjem modelu. Višina ostaja nespremenjena, vendar pa 17 milimetrov večja širina zagotavlja prostornejšo notranjost in bolj športen videz. 21 milimetrov je več prostora za noge, prtljažni prostor je razširjen s 330 na 360 litrov, prostornino prtljažnega prostora je mogoče razširiti na največ 1.200 litrov, če so zadnji sedeži zloženi. V potniški kabini je veliko odlagalnih površin, polic in držal za pijačo. Karoserija je zelo toga za boljšo odzivnost in za zaščito potnikov. Izbor varnostne opreme je širok, vključno s čelnimi, stranskimi varnostnimi zračnimi blazinami in varnostnimi zračnimi blazinami za glavo. Kupci bodo lahko izbirali med izvedbama BMW Sport Line in BMW Urban Line z uporabo ekskluziv-nih lastnosti oblikovanja notranjosti in zunanjosti ter opreme. V vse bencinske in dizelske motorje v BMW serije 1 je vgrajena nova tehnologija BMW TwinPower Turbo. Nova je generacija 1,6-litrskih bencinskih motorjev: BMW 116i s 136 KM, BMW 118i s 170 KM. Dizelska ponudba je naslednja: BMW 116d s 116 KM, BMW 118d s 143 KM, BMW 120d s 184 KM. Cene se začenjajo pri 26.800 evrov (16i), najdražji 120d urban pa stane 34.000 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer partnerstvo - Francozi širijo obzorje Peugeot bo gradil novo tovarno v Indiji Pet tisoč novih delovnih mest Peugeot vidi v Indiji pomembnega partnerja in napoveduje strateško širjenje na to ogromno tržišče. Ob priložnosti festivala Ganesh Chaturthi, posvečenega slavljenju indijskega boga modrosti, blaginje in sreče, sta prvi minister države Gujarat, Shri Narenda Modi in predsednik uprave PSA Peugeot Citroen, Philippe Varin, sklenila sporazum o sodelovanju. S sporazumom se Peugeot obvezuje, da bo na 2 kvadratnih km površine, v središču hitro razvijajočega se avtomobilskega področja v Sanandu, na zahodu Indije, investiral 650 milijonov evrov. Tam bo zgradil moderno tovarno, katere letna proizvodnja je trenutno načrtovana na 170.000 avtomobilov. Tovarno bosta dopolnjevali obrata za proizvodnjo motorjev in in menjalnikov. Ustvarjenih bo 5.000 novih delovnih mest, ob teh pa še dodatne zaposlitvene možnosti na področju dobaviteljske verige, ki se bo vzpostavila. Prvi lokalno proizveden Peugeot pričakujejo leta 2014. Indija je eden svetovno najpomembnejših in dinamičnih trgov. Do leta 2020 želi postati tretji največji avtomobilski trg na svetu. Gujarat ponuja proaktivno, poslu prijazno okolje, trdijo Francozi ter odlično infrastrukturo z zelo ustrezno geografsko lego za prodajo osebnih vozil. Peugeot je skupaj z vlado države Gujarat napovedal ustanovitev Inštituta za razvoj avtomobilske industrije. Ta pobuda je še en dokaz, da želi Peugeot povsod po svetu zagotoviti najboljše produkte in storitve in bo tako vsekakor pripomogel k razvoju visoko kvalificirane delovne sile na avtomobilskem področju v Indiji. Indija za PSA Peugeot Citroen predstavlja strateško prioriteto. Ta naložba z dolgoročno vizijo želi svojim strankam in trgovcem postopno zagotoviti široko ponudbo avtomobilov, ki bodo dobro prilagojeni trgu. S skrbno izbranimi modeli, prilagojenimi potrebam in željam indijskega trga, bo Peugeot tako okrepil svojo identiteto s sloganom „Motion & Emotion«. Januarja 2012 bo Peugeot sodeloval na avtomobilskem salonu v Delhiju. infiniti - Tudi prestižna japonska znamka se je odločila za zmogljivo okolju prijazno limuzino M35h v boj z bolj znanimi nemškimi križarkami Šestvaljni bencinski motor in pridruženi električni motor zmoreta skupaj 364 KM - Dvojna sklopka in 7-stopenjski samodejni menjalnik Tudi Infiniti, ki sodi pok okrilje japonskega Nissana, se je odločil za hibridno verzijo ene svojih limuzin. Gre za M35h, ki ima poleg tradicionalnega šestvaljnega bencinskega motorja, ki sam po sebi zmore 306 KM, tudi 68-konjski električni motor, ki je eden najmočnejših trenutno na tržišču. Inifiniti nam je še kar neznana znamka, vsaj v Evropi, s svojimi ekskluzivnimi modeli pa si utira pot v tisti segmente tržišča, kjer je premoč velikih nemških limuzin očitna in v katerega ni lahko prodreti. K popularizaciji znamke prispeva tudi spon-zorizacija dirkalnikov Red Bull, ki trenutno prevladujejo v formuli 1. V direktni konkurenci s prestižnimi limuzinami BMW, Audi in Mercedes ponuja Infiniti svoj M35h, ki ima vse, kar ponujajo tudi Nemci. Še več, nekatere rešitve so avantgardne, da ne govorimo o ceni (65 tisoč evrov full optional), ki je vsekakor konkurenčna. M35h lahko potuje samo z električnim motorjem do najvišje hitrosti 100 km/h (da se razumemo, samo z električnim motorjem, katerega namen je da pomaga bencinskemu, ne boste prevozili več kot 2 do 3 km), z obema motorjema pa ima avto razpolago kar 364 KM, kar pomeni, da pospeši od 0 do 100 km/h v 5,5 sekunde, kar za skoraj 5 m dolgo in 2.400 kg težko limuzino sploh ni slabo. M35h dosega najvišjo hitrost 250 km/h. Najzanimivjša tehnična novost pri Infinitije-vi limuzini je dvojna sklopka, od katerih ena povezuje bencinski motor z električnim, medtem ko je druga med električnim motorjem (ki je povezan s pogonsko gredjo) in sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom (ki ima tudi obvolanski ročici). Hibriden je tudi servovolan, ki je hidravlični, ko deluje bencinski motor, električni pa, ko je bencinski motor ugasnjen in deluje samo električni pogon. Vožnja z novim M35h je pravo doživetje: voznik se na svojem prostoru počuti tako kot doma: (skoraj) vsi gumbi in vsa stikala so tam, kjer pričakuješ, z izjemo tistih, ki so nekoliko skriti pod volanom in jih ni videti. Sicer je vozilo izredno tiho in ne samo, ko se vozite z električnim pogonom, ko ga dejansko sploh ni slišati. Ker je tako tih, ima M35h poseben akustični signal za pešce, ki deluje do hitrosti 35 km/h. Ker je vožnja izredno tiha, se lahko pripeti, da se v pogovoru s sopotnikom ne zaveste in se na lepem znajdete pri hitrosti 200 km/h. Med vožnjo pa je M35h usmerjen bolj k udobni kot k športni vožnji, kljub odličnemu vzmetenju. Skratka, M35h bo trd oreh za nemško konkurenco. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. septembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Luis Enrique in Anacecilia 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Accadde un'esta-te (rom., ZDA, '65, r. D. Daves, i. M. O'Ha-ra, R. Brazzi) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Talk show: La versione di Banfi (v. A. Ban-fi) 23.30 Film: Lo sguardo dell'altro (dram., Šp., '88, r. V. Aranda, i. L. Morante, J. Coronado) 1.30 Nočni dnevnik Canale S 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. 10.50 1.40 Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Don Matteo 8 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.30 Dnevnik, Zdravje in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Variete: Tg2 E... state con Costume 13.50 Variete: Dnevnik -Zdravje 14.00 2.05 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: Hawaii Five-0 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.35 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.40 Variete: Fratelli d'ltalia 0.40 Nan.: Piloti 1.05 Dnevnik - Parlament 1.15 Nan.: E.R. Medici in prima linea 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Lazzarella (kom., It., '57, r. C.L. Bragaglia, i. A. Panaro, M. Girotti) 10.40 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari 14.55 Aktualno: Tgr Prix Italia 15.10 Dnevnik L.I.S. 15.15 Nan.: The Lost World 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole ^ Tele 4 21.05 Film: The Contract (triler, Nem./ZDA, '06, r. B. Beresford, i. J. Cusack, M. Freeman)22.50 Deželni dnevnik, sledi Linea Notte Estate 23.30 Reportaža: Cera una volta 0.30 Aktualno: Appuntamento al cinema u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Fornelli d'Italia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum La 7 Slovenija 1 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Variete: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 0.40 Show: Pape-rissima Sprint 21.20 Talent show: Io canto (v. G. Scotti) 0.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Urban legends 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nella pal-lavolo 17.55 Risanka: Le avventure di Lupin II118.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 6.10 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Daj, Domen, daj! 10.20 Risanka 10.25 Lutk.-igr. nan.: Bine - Kruh (ris.) 10.40 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.25 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Odkrito (pon.) 14.20 Dok. feljton: Kekec, slovenski filmski junak, ki je osvojil tudi Kitajsko (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Babi-lon.tv (pon.) 17.50 Minute za jezik (pon.) 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Dok. film: Intimne izpovedi (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.05 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro (pon.) 13.35 18.55, 1.15 Video zid (pon.) 14.20 Slovenska popevka 2011 (pon.) 16.25 Kraji in običaji - odd. Tv Koper (pon.) 16.55 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 Nad.: Doktor Martin 18.20 Evropski magazin - odd. Tv Maribor 19.45 Žrebanje Deteljice 19.55 Gimnastika - SP v ritmični gimnastiki, prenos iz Monpelliera 21.00 Film: Razred (Fr.) 23.05 Nad.: Zdravničin dnevnik 23.55 Dok. film: Chartrski vitraji (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.00 Novice 9.00 Redna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 20.40 Na Tretjem 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.45 Effe's Inferno 15.30 »Q« - trendovska odd. 16.15 Alpe Jadran 16.45 Folkest 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Pomagajmo si 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 In orbita -glasb. odd. 20.00 Vesolje je 20.30 Artevisione21.00 Dok. oddaja 22.15 Avtomobilizem 22.30 Ljubezen - 21.10 Film: M:I:3 - Mission: Impossible 3 (akc., ZDA, '06, r. J.J. Abrams, i. T. Cruise, V. Rhames)23.45 Film: 7 Seconds (akc., '55, r. S. Fellows, i. W. Snipes, T. Outhwaite) 1.45 Pokerlmania 2.35 Nočni dnevnik 2.50 Nan.: Rescue Me f» 1 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 12.55 Aktualno: Per il nostro corpo - Estate 2011 13.15 Aktualno: Gioielli nascosti 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udine 14.35 Aktualno: Paesaggi di...vini 15.00 Dok.: Wild Adventure 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Dok.: Dolomiti Doc 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Igra: Ufo di sera 21.45 Nan.: The F.B.I. 22.30 Dok.: Agrisapori 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 23.55 Nan.: Police Rescue svetlo sonce in tema 23.00 Fens 23.50 Čez-mejna Tv - deželne vesti pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.00 19.30 Show: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)iPiroso 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il magnifico avventu-riero (pust., Fr./It./Šp., '63, r. R. Freda, i. B. Halsey, F. Fabian) 16.15 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 1.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 23.45 Dnevnik 0.00 Nan.: Crossing Jordan 0.50 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department 6.35 Tv prodaja 7.05 Oprah show (pogovorna odd.) 8.00 14.35 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.35 Nad.: Tereza 10.35 16.35 Lari-na izbira (nad.) 12.0017.45 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najboljši domači videoposnetki (zabavna serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Poročna zmešnjava - Moj bivši se poroči (ZDA) 22.00 Nan.: Policijska družina 22.55 24UR zvečer 23.20 Nan.: Vohun v nemilosti Kanal A Jimova družina (hum. serija) 12.05 16.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Zobna vila (ZDA) 15.15 Naj posnetki z interneta (Zabava) 17.05 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Na kraju zločina - CSI: New York 19.45 Svet 20.00 Film: Jack Hunter - Faraonova grobnica (ZDA) 21.45 Film: Kralj reke (Kan./ZDA) 23.30 Mladi zdravniki (hum. serija) 0.00 Film: Zločin iz mladosti (ZDA) 1.30 Love TV 3.30 Nočna ptica 7.20 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 7.50 Svet 8.45 10.40 Obalna straža (akc. serija) 9.4011.35 Frasier (hum. serija) 10.1015.40 radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Marko Sancin in Mitja Tretjak); Pravljica za dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 11.00 Poletni studio D; 11.30 S prehrano do boljšega zdravja (Marija Merljak); 12.15 Iz oči v oči (pri-pr. Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice: Najboljši muzikanti - Mužika sv. Lazar; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov: Oblo-mov - 46. nad.; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 9.45 Razstava projektov; 10.00 Noč raziskovalcev; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 14.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00, 20.00 Playlist; 13.15 La canzone della settimana; 14.00 Summer Beach; 15.00 L'Ita-lia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 E...state freschi; 17.35 Deželne novi-ce;18.00 Rc Lounge Caffe'; 19.00 La via del-la plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.00 Kultura; 21.30 Proza; 23.00 80 nostalgia; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Prenos koncerta Simfonikov RTVS; 21.30 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 22. septembra 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r< SKOPJE O •15/22 v T- „„ATENE , J0/29 O-» •. 1010 ( Greben visokega zračnega pritiska bo zagotavljal stabilno vreme in sorazmerno visoke temperature vsaj do konca tedna. Jutri se bo majhna depresija pomikala proti srednji Italji in zato bo v prizemnih plasteh dotekal zmeren severovzhodnik. Ciklon se je umaknil nad južni Balkan, nad naše kraje sega iznad zahodne in srednje Evrope območje visokega zračnega tlaka. S severovzhodnimi vetrovi doteka k nam postopno toplejši in bolj suh vlažen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 Dolžina dneva 12.10 r lunine mene ^ Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.58 bioprognoza Večini ljudi vreme ne bo povzročalo težav, le pri najbolj bodo predvsem na jugu države še možne manjše vremensko pogojene težave. plimovanje Danes: ob 2.21 najnižje -50 cm, ob 9.01 najvišje 31 cm, ob 14.41 najnižje -9 cm, ob 20.06 najvišje 33 cm. Jutri: ob 2.47 najnižje -58 cm, ob 9.18 najvišje 40 cm, ob 15.08 najnižje -20 cm, ob 20.45 najvišje 40 cm. temperature v gorah 500 m...........25 1000 m ..........18 1500 m ..........14 c 2000 m ..........11 2500 m............7 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. O GRADEC 12/23 TRBIŽ O 8/19 O 7/19 KRANJSKA G. CELOVEC O 10/22 TRŽIČ 13/22 O KRANJ 0 11/21 S. GRADEC CELJE 12/22 O MARIBOR 013/22 PTUJ O M. SOBOTA O 12/24 Oc LJUBLJANA A A, 13/24 POSTOJNA ^ O 11/22 KOČEVJE V .o J ČRNOMELJ N. MESTO 12/23 O ZAGREB 12/24 O REKA 13/25 Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme, le zaradi tankih in visokih kopren. Ob obali bo dopoldne pihal burin, čez dan pa v glavnem zmorec. Za to obdobje bo spet kar pretoplo, predvsem v visokogorju. ^NAPOVED ZA DANES ."V 17nn i^cnn r\ihah K/-> čiKUi* Ki ii-iti Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 28 stopinj C. O GRADEC 12/20 TOLMEČ O 11/25 ¿„V VIDEM O i-^S 12/27 O PORDENON 13/26 TRBIŽ O 7/19 o 8/16 KRANJSKA G. CELOVEC O 12/19 O TRŽIČ 14/20 O 12/18 S. GRADEC CELJE 14/21 O MARIBOR O 13/21 PTUJ O M. SOBOTA O 13/23 ČEDAD O 13/26 T, O "v* LJUBLJANA 14/21 POSTOJNA O 11/21 KOČEVJE REKA 14/24 N. MESTO 14/22 O ZAGREB 14/24 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo jasno do zmerno oblačno po vsej deželi; ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri bo sončno, le v jugovzhodni in deloma v osrednji Sloveniji bo občasno nekaj oblačnosti. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Pozdrav Po poletnem oddihu meseca avgusta se vrača mesečna rubrika Postiljon. S to številko vstopamo že v četrto leto rednih objav in tudi letos bo rubrika izhajala v zadnji tretjini meseca. Postiljon ima v svoji glavi sliko velikega slovenskega poštnega reformatorja Lovrenca Koširja (1804 - 1879), ki je bil leta 1835 med pobudniki izuma poštne znamke. Prvo znamko je leta 1840 izdala Anglija. Vendar kljub logotipu Koširja rubrika Posiljon ni namenjena le filatelistom, čeprav prinaša novice in zapise o poštnih izdajah predvsem v Sloveniji in Italiji in je zato zanimiva za zbiralce na Primorskem, tako v zamejstvu kot v Sloveniji. Novost letošnje rubrike bo v tem, da bomo spregovorili o raznih motivih, ki bi bili zanimivi za razne tematske zbirke. Kot v prejšnih letih, tako bomo tudi v sezoni, ki je pred nami, razširili posamezne tematike in spregovorili o najrazličnejših vprašanjih, od zgodovine do raznih osebnosti in od naravnega okolja do športa pa še marsikaj drugega. Zato upamo, da bo rubrika zanimiva tudi za vse ostale bralke in bralce, ki se ne ukvarjajo s tem konjičkom. Če bi pa kdo rad postavil kako vprašanje ali bi želel, da bi poglobili kako temo, nam vedno lahko piše na uredništvo dnevnika. Vsem želimo prijetno branje. Ladje tržaške in tržiške ladjedelnice na znamkah Pomorstvo je ena izmet zelo razširjenih in priljubljenih tem, za katere se odločijo filatelisti, ki se posvečajo tematskim zbirkam. Take zbirke dopuščajo zbiralcu, da z znamkami vsega sveta in z ostalimi dokumenti poštne zgodovine (žigi, pisma, maximum karte itd) razvije in poglobi izbrano temo in jo predstavi javnosti, kot bi napisal članek ali esej. V prejšnjih obdobjih so filatelisti zbirali znamke predvsem po državah, v sedanjem pa se vedno bolj uveljavljajo tematske zbirke. Zaradi proste izbire posameznika so take take teme zbirk lahko neskončne, saj zadevajo vsa področja človekovega življenja. Ena izmed takih zbirk bi lahko bila posvečena ladjam tržaške in tržiške ladjedelnice. V tem zapisu se bomo omejili le na izdajo znamk na to motiviko. V zbirko pa bi spadal tudi prikaz pomorskih poti, ladijski poštni žigi, tehnični podatki o raznih ladjah itd. Prvo znamko na ta motiv je izdala 1 mf*v*fffff****** i i A !70 Avstrija leta 1915. Tri leta prej so v tržaški ladjedelnici splovili admiralsko vojno ladjo Viribus unitis. Ime je dobila po geslu avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa I. Ladjo sta pred puljskim pristaniščem z morsko mino potopila 1. novembra 1918 dva italijanska pomorska diverzan-ta. V Tržiču so v letih leta 1925-26 zgradili ladji-dvojčici Saturnijo in Vulca-nijo. Dolgi sta bili 192 m in široki 24 m. Med vojno sta služili za prevoz vojakov v vzhodno Afriko, po vojni pa sta pluli na progi Trst-New York. Saturnijo so razdrli leta 1965, Vulcanija pa se je potopila v Indijskem oceanu leta 1974. Italija je izdala znamko za Saturnijo leta 1977. (Slika 1) Gibraltarska pošta je v letih 196769 izdala serijo 15 znamk z ladjami. Med temi je tudi znamka posvečena ladiji Raf-faello, ki je bila zgrajena v tržaški ladjedelnici San Marco leta 1963. V Tržiču so leta 1934 splovili ladjo Pilsudski za poljskega ladjarja. Potovala je na progi Gdynia-New York. Leta 1939 je doživela brodolom zaradi mine ob izlivu reke Humber v Angliji. Poljska pošta je izdala znamko s to ladjo leta 1935. Tudi ladja Pilsudski je imela dvojčico. To je bila ladja Štefan Batory, ki so jo prav tako zgradili v Tržiču in jo tam tudi splovili leta 1935. Med vojno so jo zajeli Angleži in je služila za prevoz vojakov. Po vojni je vozila na progi za Ameriko in leta 1969 so je predelali v hotel v Gdynji, a so jo že leta 1971 razdrli v Hong Kongu. Poljska pošta je izdala znamko s to ladjo leta 1976. Pošta karibskega otočja Saint Vincent je leta 1974 izala znamko z ladjo Oceanic, ki so je leta 1965 zgradili v trži-ški ladjedelnici. Ladja je večinoma služila za križarjenje med New Yorkom in Ba-hamskim otočjem. Zato je tudi pošta Ba-hamskih otokov leta 1967 posvetila tej ladji posebno spominsko znamko. Bruno Počkaj Nove slovenske znamke V petek, 23. septembra, bo Pošta Slovenije izdala novo, letos predzadnjo skupino svojih znamk. Napovedane so bile tri, a izšlo bo pet novih serij. Prva bo posvečena pticam in jo bodo sestavljale tri znamke (veliki škurh, belohrbti detel, vrtni strnad) in blok ali listič z belo štorkljo. Nato bo posebna izdaja posvečena slovenskemu obdobju impre-sionizna. Na znamki večjega formata bo prikazana slika Riharda Jakopiča Zeleni pajčolan. (Slika 2) Pred 200 leti so na graškem lice-ju ustanovili stolico za slovenski jezik. To je bil prvi korak za poučevanje slovenščine in slovenske zgodovine po svetu. Zato je Slovenija izdala znamko, ki prikazuje graško visoko šolo. V seriji Cestna vozila, ki izhaja že nekaj let, bo letos na vrsti znamenito koprsko motorno kolo Tomos Colibri T 12, ki so ga začeli izdelovati leta 1962 in je postal prevozno sredstvo za marsikoga v Sloveniji. Zadnja serija v tej skupini bo posvečena svetu ogroženih in zaščitenih živali. Ob 50-letnici WWF bo Pošta Slovenije izdala v bloku dvakrat po štiri znamke, ki bodo prikazovale štiri vrste sladkovodnega raka. Cerkvenizbor in Marijin dom v Rojanu Letos praznujejo v Rojanu 50. obletnico tamkajšnjega Marijinega doma in 60. obletnico obnovitve rojanskega cerkvenega pevskega zbora. Leta 1905 je zbor ustanovil tedanji slovesnki kaplan Jakob Ukmar. V obdobju fašizma je bilo tu- SLOVEN IIA di petje v rojanski cerkvi okrnjeno. Delovanje zbora so obnovili že junija 1945 in leta 1951 je tamkajšnji kaplan Angel Kosmač ustanovil Mešansi rojanski cer-kevni pevski zbor, ki je združeval odrasle in mladino. Zbor poje redno ob svetih mašah, ki jih prenaša tudi Radio Trst A. Zbor je mnogo let vodil Humbert Mamolo, zdaj pa ga vodi Bogdan Kralj. Leta 1961 so v Rojanu odprli nov Marijin dom z dvorano in drugimi prostori. Pobudnik in organizator tega koristnega mestnega kulturnega središča je bil dolgoletni rojanski kaplan Stanko Zorko. Ob teh obletnicah so v Ro-janu izdali dve spominski osebni znamki, od katerih prva z vrednostjo A prikazuje pročelje Marijinega doma, druga z verdnostjo D pa sliko sedanjega cerkvenega pevskega zbora. (Slika 3) Ignacij Ota Ob 10. obletnici smrti pomembnega tržaškega glasbenika in kulturnega delavca Ignacija Ote pripravljajo v Dolini v začetku oktobra vrsto prireditev v njegov spomin. Filatelistični klub Košir bo sodeloval pri teh proslavah z izdajo spominske razglednice, s spominsko osebno znamko in s spominskim poštnim žigom, ki bo na razpolago javnosti na pošti Kozina 8. oktobra t.l. na dan glasbenikove smrti. Razglednica z znamko in žigom bo na razpolago javnosti ob prireditvah v Dolini in v Boljuncu. I.T.