«m*w« Posamezne Številke* Navadne Din 1>->. ob nedeljah Din 1*50. »TABOR- izhaja vsak dua, rrneti nedelje ha praznikov, oh 1$. orf » datumom naslednjega dne ter »tane mesečno po posti D 12*5(k ** ko* zemstvo D 20*50» dostavljen na doro f) 14*—, na izkaznico D 12*5(1 mscrmti po dogovoru. Naroča to pri opravi »TAE MARIBOR. Jurčičev« oho« -MantfVflMmnHiK' . ■ T7t OflD 1 il 1» 1% . saJBwwiflBr fiJSIL Posamezne Številke. Navadne Din lw. ob nedeljah Din 1*S0l UREDNIŠTVO m «.W» v K*rt-ba«y Jurci Sev« aL H. A L *«d~ UPRAVA ■Hoj ». 4, r Odločilna borba za razmejitev z Rumunijo. Nemški protest radi Žonibolje. — Beograd, 15. novembra. (Izv.) Glasom poročila ministrstva zunanjih zadev pogodba o razmejitvi odnosno o korekturah meje med našo državo in Rumuni-jo še ni podpisana. Zatrjuje pa se, da se to zgodi tekom tega tedna. Ozemlje, ki ga odstopimo mi Rumuniji, odgovarja onemu, ki ga dobimo v zameno. Včeraj je posetil pomočnika ministra zunanjih zadev Panto Gavrilovida član razmejitvene komisije, g. Petkovič. Od vlade jo dobil nalog, da mora tekom prvega tedna po podpisu pogodbe izvesti razmejitev in označiti natančno mejo. G. Petkovič odpotuje danes v Žomiboljo, da definitivno uredi mejo sporazumno z rumu nako komisijo. Bukarešta, 15. novembra. (Izv.) Tukajšnji listi ostro napadajo vlado radi razmejitve med Rumunijo in kraljevi- Tudi Romuni hočejo še več. no SHS. »Dimineaca« objavlja članek senatorja Bacarda, ki je s sedanjo mejo nezadovoljen in pravi, da je še vedno čas za korekture, dokler pogodba še ni podpisana, V svojem1 članku opozarja Ha arbitražo velesil ter zahteva za Modoš in Pardanj Vršao ali Buriar in Belo Crkvo. Beograd, 15. novembra. (Izv.) Za dne 17.>tm. je sklicano v Žomboljo veliko protestno zborovanje, ki ga je sklicala nemška stranka radi odcepitve Žom-bolje od naše države in priključitve k Rumuniji. Na zborovanju bodo govorili vsi nemški poslanci in delegati vseh pokrajin, v katerih so naseljeni tudi Nemci. (Kakor se vidi, se Nemci ne morejo ločiti od naše države, d asi jo v inozemstvu povsod najgrše blatijo. Tako dobro se jim namreč nikjer ne godi, kakor pri nas! Op. ured.) Odmev oprostilne razsodbe praške porote. Razburjenje v beograjskih političnih krogih. novo vnemo pripravljali atentate, oziroma izvršili one, ki so bili že zdavnaj sklenjeni, ki pa jih zaradi energičnih odredb v nekaterih državah Malo antante niso miogli izvršiti. Dasi je bilo pred praškim sodiščem zločinsko delovanje macedori’-skih teroristov docela razkrito, šo z opro-ščenjem Nikolova dobili nekako moralno zadoščenje, ki jim bo dobro služilo agitacijo. za B e o g r a d, 15. novembra. V zvezi z vestmi, ki so včeraj dospele iz Prage, da je bil morilec bolgarskega politika Da-skalcva pred praško poroto oproščen, je zavladalo v političnih krogih očitno nezadovoljstvo. Nihče ni pričakoval, da bo češko-slovaška porota oprostila atentatorja, ki mu je bil dokazan čisto navaden umor. Na ta način ne bo noben naš politik več varen življenja, ker je gotovo, da bodo makedonstvujušči sedaj z Sporazum z Bolgarijo glede odškodnine za rekvlzlcije. Sofija, 15. novembra. Po petdnev- zemlju. Bolgari so pristali Ha predlog nem zastoju se je jugoslov.-holgarska naše vlade, da plačajo 300 milijonov le-komisija sostala iznovaiH nadaljuje svo- vov. Glede načina izplačila so naši dele-jo delo. Dosežen je bil sporazum glede gatje sprejeli bolgarski predlog, da se odškodnine za refovizicije, ki jih je izvr- polovica izplača v gotovini, druga položila Bolgarska med vojno na srbskem' o- vica pa in natura. —OH Konferenca policijskih strokovnjakov Razpust narodnih Socijalištov v Zagrebu. na Bavarskem. Zagreb, 15. novembra. Včeraj pred- Monako vo, 15. novembra. (Izv.) poldne ob 10. uri se je začela konferenca Bavarski uradni list prinaša danes raz-policijiskih strokovnjakov iz vseh pokra- glas, s katerim se razpušča narodno-so-jin naše države. Konferenca se vrši v. cijalistična stranka in vse njene organi-prostorih bivšega sabora. Popoldan se je zacije, predvsem bojne formacije »Ober-nadaljevala, za zvečer pa so bili udele- lami« in »Reiehsvehrfagge«. Vse d ruši-ženci povabljeni na čajanko pri pokra- veno in strankino premoženje pripade jinskem! namestniku. Konferenca je tajna. Zagrebško policijsko ravnateljstvo ni izdalo nikakega poročila o poteku konference. Francija iff Separatistično gibanje v Porenju. (Pariz, 15. novembra. (Izv.) Angleški potslanik v Parizu, Lord Crevve je danes posetil ministrskega predsednika Poin-carea ter mu izročil noto angleške vlado državi. Konflikt radi poljskih Židov. M o n a k o v o, 10. nov. (lav.) Listi po rocajo, da je poljska vlada predala bavarski vladi radi izgona poljskih Židov ultimatom, v katerem1 grozi z izgonom vseh bavarskih in nemških državljanov iz Pol jske. V Monakovera mir. M o Ha k o vo, 15. novembra. (Izvirno), glede separatističnega gibanja v zasede- Vi mestu vlada zopet mir. Včeraj in’ danem' ozemlju. Angleško ministrstvo zu- nos je prenehalo zbiranje množic. Pola-Hanjih zadev je, kakor znano, že svoj čas goma dobiva mesto zopet vsekdailje li-opozorilo francosko vlado na juridične ce> kakor ga je imelo pred pučem, posledice tega gibanja, ki bi lahko imelo Umrl knez CumberlandskL za posledico razveljavljenje mirovne v, „4, ,, , ,T -, T- pogodbe, če bi Nemčija kot celota raz- FJ^he\15* ^^bra: (Izv.) Knez padla in bi se zdrobila v male državice, Avgust Cumberlandski jc danes ki same faktično niso podpisale mirov- ””?* (^kojmk % lbllTr°" ne pogodbe in torej tudi niso prevzele iz 'kot 6in' k,ral^U1'.13a V? v H^ mirovne pogodbe izvirajočih obveznosti ZZ - T 36 ljnbrteli' 10 Podpormk V odgovoru povdarja ministrski preda 111 pe umcstlk Poincare, da so bile francoske oblasti vi BORZA, zasedenem ozemlju napram temu giba- Curih, 15. novembra. (Izv.) Sklepni n ju popolnoma nevtralne in' nepristran- tečaji. Pariz 30.20, Beograd G.55, London sike in! ga Smatrajo za popolnoma inter- 24.82, Praga 16.50, Milan 24.82, Newyork no nemško zadevo, y katero se Francija 572 sedem osmin, Du*aj 0006l(, žig. krone bo .vmešavala. oOOSli, Številka: 260. Ne bomo citirali literature o agrarni reformi ki sc je začela kopičiti zlasti po vojni in ki razmotriva kompleks problemov, o agrarni reformi znanstveno in politično, socialno in individualistično itd. Agrarna reforma ni demagoško geslo ki bi šlo za tem, da se bogatemu vele-, posestniku odvzame zemlja in da revežem, temveč je aplikacija modernih socialnih nazorov na zastarele agrarne odnosa j c. Je poskus, zadostiti potrebo poljedelcev po zemlji in dvigniti produkcijo tako, da se rodovitna zemlji^ izroči pridnim človeškim rokam, namesto da cr sta-ne špekulacijski predmet veleposestnikov. (Na Ogrskem so mnogi .veleposestniki med vojno sejalli koprive, ker so bile dražje kot pšenica — ljudstvo pa je trpelo pomanjkanje!) Agrarna reforma je sploh' zelo širok program, ki ni omejen zgolj na delitev veleposestniške zemlje. Radikalci, kil kot stranka srednjih posestnikov, trgovcev in druge male buržuazije, sploh niso nikoli prav umevali potrebe moderne u-reditve agrarnih odnosov, so otimali demokratom ministrstvo agrarne reforme iz čisto partizanskih vzrokov. Njim je politika dajanje in sprejemanje. Zemlja je dragocena vaba — zato tudi dober predmet za politično špekulacijo. O tera so že dovolj pisali vsi opozicijonalni listi, zato gremo naravnost k jedru .vprašanja: Ni tehtnega dokaza, Ha bi bila agrarna reforma že sama na sebi zmotna-Praksa v, raznih državah, zlasti na pr, na Češkoslovaškem, je pokazala, da je treba postopati previdno, da pa smotre-na razdelitev veleposestev koristi interesom narodnega gospodarstva jn socialnim potrebam države. No gTe tedaj za' idejo, gre za metode. In kaj so metode?. Ljudje, ki jim je poverjeno izvajanje a-grarne reforme! Postopanje ministra Simonoviča j« jasen dokaz, kako »resno« mislijo radikalci z agrarno reformo. In pred Simonovičem so bili tudi drugi radikali, ki so imeli podobne -nazore o važnosti a-grarnc reforme- Dokler so bili demokrati v koaliciji, je bilo njih stališče tudi zaratji Slabe radikalske prakse vj agTarnl reformi jako otežkočeno- Odkar so radikalci sami na krmilu, je agrarna reforma postala karikatura socialne preo-snove. Radikalce vežejo politične vezi z najzakrknjenejšimi, srednjeveškimi spa-hijami Turki. Predniki teh so si osvojili srbsko zemljo in danes jih ščiti, vlada, ki je v prečanskili krajih tako goreča vi zaščiti pravih in namišljenih srbskih interesov! Partizanstvo irf korupcija; to sta dve rak-rani na naši agrarni reformi. Ker so jo izvajali ljudje, ki ne čutijo bolečine teh ran, je postala ravno narobe, kakor bi bik morala biti. Iz vsega tega vidimo jasno kot beli dan, koliko je dati na toliko ‘hvalisanl program radikalne stranke in' na državniško sposobnost njenih voditeljev. Radikalci so napravili iz agrarne reforme partijsko geslo in to geslo lahko sedaj mirno odpravijo, ko mislijo, da za uspeh pri bodočih volitvah zadostujejo fondi in — bajoneti. Preja-Hslei mora ljudstvo spoznati, kam ga vodi koruptni režim NRP. Politične vesti. * Dr. Ploj bo odpoklican! Iz Pariza? % ozirom1 na predstoj’ečo upravno razdeli« ■tov Slovenije v oblasti je izjavil mini-' ster za notranje zadeve dr. Vujičič so* trudniku beograjskega dnevnika »Vreme«, da je zahteval od zunanjega ministra, Ha j odpokliče dr. Ploja iz Pariza, da bo mogel nastopiti svoje mesto kot' veliki župan. * Kje pa je ostal g. Šiftar? Za nedeljo 11. nov. so klerikalni časopisi naznanja« 1L -shod zaupnikov SLSLiz Prekmurja« na p *T A B G s«; ?JariI>or, 3rt6 16. n»vemT>ra 1951 ^ Makedonski teror pred praško poroto. .jrmjLlert proces proti morilcu bolgarskega politika Daskalova, — Atentator 5® iwršil umor po ukazu Todora Aleksandrova, voditelja makedoristvu« juščih. *— <5udnia sodba pra gke porote: morilec oproščen. Maribor, 15. novem. V tauSaHiSi Sa Švicarskem še ni leon- J ustanovil podobno organizacijo, zavezal oatt znameniti proces zoper atentatorja j člene s prisego, jim grozil s smrtjo in na boljše viškega delegata Vorovskega. kršitelje res tudi ustrelil. Kake posledi-Pred nevtralnim sodiščem je slišati ce bi imela taka »svoboda«! Teroristi-etrašne obtožbe boljševiškega in belega čna organizacija bi lahko postreliala terorja. To so prizori iz navadne klavni- vse narodne voditelje in predstavitelje tee, kjer se ljudje koljejo zaradi nekakih državnega reda. Lahko pa se trdi, da je »idealov«, v resnici pa vsled skrajne po-feuroveloSti ih1 zverinskih instinktov. Včeraj pa je bil pred poroto v Pragi makedonski terorizem. Pred sodiščem je stal (morilec bivšega bolgarskega poslanika *vi Pragi iri Stambulijskijevega prijate- obtoženec stopil v tako organizacijo iz idealnih nagibov... Pomislite, da je pojem idealov različen, zavisen od tega, kdo Si je ideale postavil! Drugi ideal ima član' enega naroda, drugi ideal zopet člani drugega naroda in’ verstva. (lja Daakalova. 22-letni nedoučeni dijak Težko je reči, da bi bil vsak taki ideal Atanae Nikolov je že zgodaj zašel v or-, »a nič; narobe, vsak se skuša uveljaviti ganizacijo makedonstvujuščih in sicer v, za blagor svojega naroda, verstva itd. illegalni odsek, ki ima nalogo, vprizarja-1 Dokler se boj za ideale vrši zakonitim ti atentate in krvoprelitja. Makedon-st/vujušči so pristaši bolgarskega režima, ki je vladal med vojrio in ki je bolgarskim šovinistom omogočal ropati in moriti na srbski anemiji. Atanas Nikolov je izdal, da se je dne 10. maja tL vršil na Črni gori med Kumanovim' in Skopljem tajni sestanek macedonskih teroristov, ki ga je vodil prosluli Todor Alek- potem, je vrelec kulture in človeškega napredka. Nastaja vzajemna tekma, ki lahko ljudstvu le koristi. Predstavite si, kaj bi se zgodilo, če bi bilo splošno dovoljeno, so boriti za ideale is pomočjo nasilja in umiorov...« Vfllie temu, da je morilec Nikolov sam priznal svoje zločine iri da mu je bila krivda popolnoma dokazana, s« praški Sandrov. Tu so žrebali, kdo bo umoril - porotniki zanikali prvo vprašanje o za-Daskalova. Kocka je odločila za Niko-, hrbtnem umoru ter drugo vprašanje o lova, kateremu so prebrali paragraf dru- zločinu poti varnosti življenja, in potr-štvenih pravil, ki določa, da bo vsak ctfli z večino glasov prestopek o prepo-člani, ki ne izvrši danega mu ukaza, te- vedariem riošenju orožja, zaradi katerega kom 24 ur ustreljen. Nikolov trdi, da si je bil obsojen na 48-urni sapor. trajši izvolil atentat, ki mu je vendari Obsodba je izzvala ogromno serizaci-Mudil več možnosti, da si bo rešil živ- jo. Take obsodbe ni nitiče pričakoval iri 'ljenje. Nikolov je nato odšel v Prago,! je težko azumeti, kaki nagifbt so vodili 'kij«’ j e, postopal po navodilih organizaci-j ženske porotnice, ki so imele večino, da je. Ko je nastopil primeren1 trenritek, j so oprostile človeka, ki je ob' belem dne-Se ustrelil V zadajo stran po ulici gredo-, vu na ulici tujega mesta zversko umoril čega Daskalova iri ga ranil tako, da je političnega nasprotnika! Pota češke Daskalov čez kratko casa izdihnil; ranil' ljudske justice so nerazumljiva. Iz Pra-pa je tudi Daskalovega prijatelja Bo-1 ge slišimo glas: Kdor hoče politično u-jadžija, Včeraj je stal Nikolov pred. bi jati, naj »i spravi orožni list, pa sploh praško poroto. Obtožen’ je bil zaradi za- j ne bo obsojen niti na 48 ur! hrfotaiega umora. Porota je bila sestav-' Praški listi so obsodbo odločno ljeria iz sedmilh žensk in petih moških, obsodili sami umor iri divjanje makedort-Tefcom! razprave eo prišle na dariraz-) stvujušoih, kar nam služi v zadoščenje. ne zanimivosti o organizaciji makedonstvujuščih, ki pa so pri nas večinoma znane. Daskalova so obsodili na smrt, Jcer je 1. v svetovni vojni zapustil fronto ini odšel na antantino stran, 2. ker je dal tajno ubijati macedonske begunce »Češke Slovo« je pisalo, da nesrečni Ma-cedonei nočejo spoznati, da leži usoda Balkana v orfjem (sporazumu med obema slovanskima narodoma in državama na Balkanu in da njih delo razpihuje nade Italijanov in Madžarov. Umor Daska- M 3. ker je podpisal niško konvencijo o , lova spada k nesrečnim1 umorom povojne sJbližanju Jugoslavije iri Bolgarije. Ma- j Evrcpe, ko neizkušeni in sfanatizirani kedonstvujušči so zakleti in neizprosni j mladeniči pod vplivom temnih sil mo-covražniki Srbov. Oni smatrajo Maoe- j rijo ravno tiste osebnosti, ki bi lahko donce za Bolgare in so jim tudi najbolj ustvarile boljše razmere in sporazum everijriska sredstva dobra, da dosežejo Svoje namene. Morilec Nikolov sp je prvotno izgovarjal, da je storil umor iz doeel« idealnih nagibov, za blagor svojega naroda. Pozneje je priznal, da je ravnal pod pritiskom organizacije, bo-Seč se maščevanja. Državni pravnik je dobro povdarjal: »če bi to bilo dovoljeno, bi si lahko vsak morilca — oprostila! med narodi. Na drugem mestu pa trdi »Češke Slovo«, da se je Cehom kot civiliziranemu narodu težko sprijazniti z balkansko hajduško romantiko, ki jo kažejo politična anarhija, pustolovske Sekte v gorah, tajna ustava, žrebanje, smrt v 24. urah itd. Valič temu je češka porota ciničnega katerem' b! riaj poročali poslanci Klekl,' te koalicije je namreč prepričal, da bi bi-Šiftar is Zebot. Po 11. tiri. smo prebr-j la banka zvišala svoj kapital, kar je iskali vse klerikalna liste, da bi kje na- j nujno potrebno, ako si hoče pridobiti Sti ime Šiftar med »poročevalci«, pa ga; prandeo reeskomptnega kredita pri Na-tadi z Diogenovo hičjo nismo megli faaj-j rodni banki. Druženje s klerikalci rodi %L. Ali je moral radi nujnih »interven-, vedno slabe sadove. Tudi gospodje od oritati ■vi Beogradu? Ali pa še vedrio : SKS so morda medtem že uvideli, da je čepi na njem politična kupčija z radi- najgrša nehvaležnost plačilo klerikalcev. Dogodki pri neki veliki stanovski or ganizaeiji to v polnem obsegu potrjujejo. Zato cavearit ccnsules. Napredna javnost brez razlike strank nikdar ne bo o-dobravala postopanja, kakršna so si izbrali gospodje od SKS pri tej priliki. Mi ga s širokega vidika splošnih naprednih interesov obžalujemo in grajamo.« * Nad nemškim poslancem Schauer-jem se upravičeno razburja »Straža«, ker farba svoje ljube nemške volilce po Mariboru in Dravski dolini. Kaj bo pa rekla ljuba tetka »Straža«, če ji povemo* da ja imel poslanec Schauer nedavno v Slov. Gradcu pri Schullerju sestanek, na katereea 'so slovenjegraški nemškutarji spravila tudi nezavedne slovenske kmete iz okolice, tako da je moral Schauer celo slovenski govoriti? In kaj bo rekla »Straža« še posebej, če ji povemo, da sta bJla na tem sestanku dva Župana iz okolice, kj jih je »Straža« vedrio reklanii- ikali, katero klerikalni časopisi z vnemo tajcl1 * l>ol»ro zasluženo lekcijo je dal *S1. K^od« gospodom od SKS, ki pravijo, Aa so napredna stranka, a so se vkljub femu dne 7. trn. n« izrednem občnem zboru, Hipotekarne banke ju g oslov, hranil-JaSc) združili s klerikalci proti zastopnikom1 hranilnic, da bi iztrgali iz rok odbor, ki je sedaj v naprednih rokah. Gospodje od SKS imajo namreč danes v 3»kaSi Zvezo slovenskih zadmig, ki pose-Huje 40% deklici Hipotekarne barilce. Nakano klerikalcev, s katerimi so se združili SKS-arji, (so preprečili zastopniki hranilnic, ki so zapustili dvorano in teko onemogočili flklepčrios|. »Sloven1. N®rod« bere gospodom’ SKS-ar jem zaira-d& jrjih izdajstva sledeče levite: »Odkrito obžalujemo, da so se zastopniki kme-tijeew dali spei^ati od klerikalcev ria led ter zlorabiti ta korak, ki je m lepo pro- m* kojfe odiičflo Ri;istašs »navdušeiio« pritrjevala Scliauerju?! Ali ji naj postrežemo z imeni?? * Iz proračuna ministrstva prosvete. Druga sekcija finančnega odbora Nar. skupščine je razpravljala 14. tm. o proračunu ministrstva prosvete. Zvišale so se štipendije za naše dijake V inozemstvu na 2 mil. diri., za dijake učiteljišč za 1 mil. diri.; kredit za jugoslov. akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu se jo zvišal za 300.000 D, za analfabetske šole za 400 tisoč Diri. * Hitler in Tjiidcndorff. Vodja bavarskih pučisterv, Hitler, je bil v pondeljek v Staffelsee-u aretiran. Vlada ga namerava izgnati iz države, ker ni bavarski niti nemški, temveč avstrijski državljan, pristojen v Brauriau na Nižjem Avstrijskem'. General Luderidorff, eden glavnih pomagačev Hitlerja, je poslal državnemu komisarju pismo, v katerem' pravi, da je bil proti svoji vplji pritegnjen v Hitlerjev puč, ki ga sam obsoja. Obenem je nasvetoval Hitlerju, naj se sam javi oblastem. * Pred novimi volitvami v Arigliii. Angleški premier Baldwin je izjavil, da bo parlament tekom tedna, najbrž 16. tm. razpuščen. Nove volitve bodo 5. ali 6. decembra. Dnevna kronika. ZA REVNO DECO OB MEJI! V proslavo rojstva Ni. Vis« prestolonaslednika Petra I. priredi obmejna šola na Kapli božičnico z obdarovanjem revnih otrok obmejnega prebivalstva. U-speh prireditve bi bil tukaj tik ob meji velike važnosti, ker s prireditvijo božičnice in obdarovanjem otrok utrdili bi si narodno zavednost njihovih starišev in obmejnega prebivalstva sploh. Na božičnico se pripravlja tudi onostran meje »Schulverein« in želeti je, da bi pri nas uspela nameravana prireditev čim bolje. Število obmejne, revne dece je veliko, , zato prosi vodstvo šole usmiljena srca, da daruje po svoji možnosti bodisi v denarju, ali blagu. Obdarovana mladina jim bode za najmanjši dar iz srca hvaležna! Prispevki naj se blagovolijo oddati v upravništvu »Tabora« do 7* decembra t 1. :"r'’ H3- — Zopet ogoljufani! Ko je ministrska komisija dne 13. tm. izdelovala naredbo o draginjskih dokladah uradništva, je finančni minister dal inštrukcije, da »e smejo dohodki uradništva Skupno povišati samo za 25 odstotkov napram do-zdajnim. To se pravi z drugimi be*3dami, da se bodo dozdajne draginjske doklade za več ko polovico zmanjšale in da bodo torej celokupni dohodki le neznatno zvišani. Naravno je, da je ta vest z ozirom na obljube, ki jih je dal dr. Sto-jadinovič še pred par dnevi uradniški de putaciji, vzbudila med uradništvom kori starnacijo. Pripravlja se obsežna obram*-bna akcija. — Novi konzularni predstavniki v naši državi. Naša .vilada je izdala začetkom meseca septembra eksekvaturo sledečim tujim konzularnim predstavnikom v naši državi: G. Lodo de Romano, konzul Italije v Zagrebu; g. Persino Giovani konzul Italije v Dubrovniku; g. Bohu-sJav Beneš, konzul Čehoslovaške v Splitu; g. Milivoj Crnadak, častni konzul Holandije v Zagrebu; g. Miloš Petronije-vič, častni konzul Danske v Beogradu; g. Dragotin ŠtruceJj, častni konzul Portugalske v Ljubljani; K- Valter Alfred Heikel, konzul Turške v Beogradu — Klerikalne mahinacije v Kmetij skt družbi za Slovenijo. P« smrti predsednika g. Pirca je vodil družbine posle prvi podpredsednik, klerikalni profesor Jarc. Ta je sabotiral vse sklepe glavnega odbora in zlasti tudi skušal zavlačevati sklicanje občnega zbora družbe za letošnje leto, na katerem bi se imelo na novo voliti 6 odbornikov. Klerikalci se tega občnega zbora zelo bojijo, ker bo še bolj omajal njihove pozicije v družbi. Glavni odbor se je vočigled tem klerikalnim mahinacijami sestal k plenarni soji dne 14. tm. ter sklenil da se izreče nezaupnica poslevodečemu I, podpredsedniku prof. Jarcu ter se ga takoj odveže od vršenja peardsedniških funkcij. Vodstvo poslov je prevzel II. podpredsednik g. Ivan Pipan. Občni zbor družbe se vrši 16. dec. Kleri-kalnemu sabotiranju družbe je konec! — Amnestija za vojaške begunce. Po-BfiM&o se objavlja: .Ukazom §. .Broj 9.211 od 21. oktobra 1923 god. so oproščena la -pozabljena vsa krivična dejanja samo* voljnega oddaljenja, begstva in dogo-* vorjenega begstva iz vojske vseh ornh’ podoficirjev, kaplarjev in redovov naša vojske, koji so ta dejanja zakrivili v času od 8. junija 1922 do 21. oktobra 1923* pa so se sami vrnili oziroma se bodo vrnili v svoje komande ali se bodo sami prijaviili vojaškim ali civilnim oblastim radi odpotovanja h komandi najkasneje do 21- januarja 1924. O tem se obvesti občinstvo,' da zainteresirani roditelji, sorodniki in znanci priobčijo ta ukaz o amnestiji vsem takim beguncem! Ti se pozivajo nemudoma, da se sami prijavijo do 21. januarja 1924 oblastim, ker je to v njihovem lastnem interesu. — Mednarodni zdravniški tečaj fial Dunatju. Zdravstveni odsek za Slovenijo poroča: Dunajska medicinska fakulteta! priredi od 13.—16. decembra tl. XI. mednarodni zdravniški specijalni tečaj z« laryngo-rhinologijo in’ otriatrijo. Obi-i skovalci tečaja imajo plačati vpisnino, katera znaša 150.000 aK. Keflektariti fiaj priobčijo ime ter morebitne želje tajniku dr. A. Kroirifeldu, Wien, IX. Porzel« langasse 22. — Požar na Zagrebški gori. V toreK je nastal požar v gozdu desno od Rre. stovca na Zagrebški gori. Telefonski* zveza z Brestovcem) je prekinjena. PožaE se naglo širi iri je zdravilišče Brestovad v veliki nevarnosti. Zagrebško gasilstva in več čet vojaštva je odrinilo na lica mesta, da prepreči nadaljno širjenje pon žara. Škoda je ogromna. Kako je ogerd' nastal, še ni pojasnjeno. — Ekskronpriric prispel v Oels. Ia Bratislave poročajo 13. nov.: Bivši nemški kroriprino je danes kmalu po 6. urj prispel na grad Oels. — Noblove nagrade. Iz Stockholma pon ročajo: Noblovo nagrado za fizike je do* bil Amerikanec dr. Millikan, nagrado kemijo pa graški vseučiliški profesor dr. Pregl. 1 — Nova svetovna novinska agpntura, Francoski senator Paul Dupuy, ravna* telj • največjih pariških dnevnikov »Petiti Parisiena« in »Excelsiora«, se mudi se* daj vi Ameriki, kjer Študira najriovejša tehniške pridobitve modernega tiska. V razgovoru z nekim' ameriškim novinarjem je izjavil, da namerava po svojeni povratku v Pariz osnovati novo, Svetov* no novinarsko poročevalsko službo zai vso Evropo, slično ont v Ameriki, znati* pod imenom) »Asociated Press«. — Gledališka igralka — častni 3°^ tor. Nam se to menda zdi irialo čudno, dal se podeluje gledališkim! igralcem, poleS tega še ženski, naslov častnega doktor* ja, vendar pa to v Ameriki iri Angliji ža davno ni nič več novega. Tako jo pre<| par dnevi vseučilišče v Mancbesiteru podelilo doktorat prava honoris causamed drugimi odličnimi intelektualci tudi eni najznamenitejših angleških gledaliških? igralk, Miss Sybil Thomdihe, p0 sveča* ni peromooiji je mlada dama z ekspresnim vlakom odpotovala zopet v London!, kjer je zvečer, kakor navadno, nastopila v gledališču. Nenavadna zrakoplovria nesreča« I>isti prinašajo obširno poročlo o nena* vadni zrakoplovni nesreči, ki 6e je pri* petila minulo nedeljo v Newyorku na vo* jaškem letališču. Tam1 se je zbrala o* gromna množica, da prisostvuje manevw rom) novega vodljivega zrakoplova »T* C. 2«. Vežba je bila končana iri' zrakoplov se je začel spuščati na zemljo. Vojaki se že dosegli vrvi, da bi zrakoplov potegnili v hangar, ko je nenadoma suneti vetra veliko zračno ladijo zopet dviguiL Vojaki so zopet spustili vrvi, razen1 ene* ga, ki se je nedvomrio zapletel iri se ni mogel dovolj hitro iztootati. Zrakoplov se je dvigal vedno višje iri a Strahom so ljudje opazovali nesrečnika, ki je visel na vrvi pod gondolo in Se zibal več sto metrov visoko v zraku. Cele četrt ure ja nesrečriež tako preživel med nebom! id zemljo, dokler ga niso zapustile moči. Kakih 400 m daleč od letališča je padci ria tla. Od njega Seveda ni ostalo dru-zega, kot razmazana masa mesa iij kosti, pomešana s kirvjo. — Nov komet. Kraljevski observato* rij na Groenvrichu je sprejel iz Kopon-hagena od tamošnjega observatorija obvestilo, da je bil dne 31. oktobra odkrit nov komet. Novo zvezdo je mogoče videi ti gai»o g pomočjo teleskopa. / Mtai-TFor, '3n ki 530, moka »0« 500. g Tedenski sejem v Zagrebu 14. Hov* Cene za 1 kg žive teže: voli J. 18.75, II, 11.5—12.5, mlada živina 13, bosanska U» krave bosanske 10-11.5, svinjo dabelel 27.5—28, II. 22.5-23, HI. 21.5-22.5, telet® I. 22.5—23, H. 19—20.5, krma: seno 87.5—* 112-5, detelja 100—150, slama 85—100. j g Mednarodna izseljeniška konferen- ca. Italijanska vlada je zaprosila vlad« glavnih držav izseljevanja in doseljeva* nja, da pošljejo delegate na mednarodne! konferenco, ki se bo vršila marca p ribi leta v Rimu. Strokovnjaki biteresiranili držav bodo prerešetali vprašanje, ki s« tiče doseljevanja ozir. izseljevanja. Delo* v Celju se visi ne, kakor je bilo po- vanje konference bo le tehnično in popok motoma javljeno, 2L tm, ampak v; to-, noma neobvezno za po edine države. Za* rek 20. nov. 1923. ; i n |; ;jy;:j Sokolstvo. o Sklad dr. Lazara Cara. Sokolsko društvo I. v Zagrebu, apostol jugoslov. Sokolstva, je sklenil na svoji glavni skupščini ustanoviti poseben »sklad dr. Lazara Cara« za podpiranje sokolskega tiska. Danes, ko sokolstvo napreduje z ogromnimi koraki, budi narodne mase, teži s svojim delom za višjimi cilji, se pri nas občuti velika vrzel v sokoteki literaturi, ki bi'naj prodrla v gosposke palače, kmečke hiše in delavske bajte. Pisana beseda je živa, je propagatorica misli, volje in dela. Naj Slovenci ne zaostanejo v prispevanju za ta sklad, ki ga zbira Sokolsko društvo I. v Zagrebu, (Bogovičeva ulica 7). Objave. ključki pa naj služijo za mednarodno re* gulacijo izseljeniških' vprašanj. I g Dobava mesa* Dne 26. novembra tl* se bodo vršile pri komandi vojnega o« kruga v Mariboru in pri komandi mestal v Slovenski Bistrici, dne 28. novembra} tl. pri intemdanturi Dravske divizijska, oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Ptuju ter dne 30. novembra tl. pri komandi vojnega okruga v Celju in pr! komandi mesta v Dolnjem Dravogradu ofer talne licitacije glede dobave mesa za posamezne garnizije. Predmete! oglas M v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani interesentom na vpogled. g Prodaja raznega lesa nfa panju. Pil direkciji šum! v Zagrebu se bo vršila dna 26. nov. tl. dražba hrastovega, brestove« ga in bukovega lesa na panju. Predmet* ni oglas z natančnejšimi podatks >e v pisarni trgovske in obrtniške z&ornloe s} Ljubljani interesentom! n* Vpogled* g Dobava desk. Pri upravi držaVnSlj monopolov v Beogradu Se bo vršila dna -v. , v, , ^ 27. nov. tl. ofertalna licitacija glede do- § Odbor podružnice društva drž po- vcgje de8b * le- licijSiKih namcsccnccv v Mariboru vhurl-s _________________ Predmetni ogla« * natalttSnejSitnf po« no naznanja da.se vrši dne 16. in 17. tra.t datkj je v pisarni trgovske ixf