Mištuo to opravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
iduja v ponđeljek, sredo ia petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon it H3* *
STRIZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
naročnina listu:
Celo leto................12 h
Pol leta Četrt leta Mesečno
6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 1L
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 12.
Maribor, dne 30. januarja 1911.
Letnik III.
Nekaj o naši statistiki.
,(Vse stvari obstoje iz številk“, so rekli stari pitagorejci, „vse stvari so vrejene po meri in številu“, uči sv. pismo. Ta globoka modroslovska resnica je temelj statistični vedi ter ima polno veljavo tudi v življenju in gibanju narodov. Statistične številke so za narodi mnogokrat ona usodna roka, ki piše na stepo:	Mtejhe, Tekel, Fares. RdVnokar gre huronski
krik skozi nemško časopisje, ki ne bo tako hitro utihnil, češ,, Slovenci izumirajo. In res, posle-dek ljudskega štetja na Štajerskem in Koroškem bo najbrž ta, da bo število Slovencev za nekaj tisoč padlo proti 'številu leta 1900. Vemo sicer dobro, da. to štetje nima prav nikakšne znanstvene veljave, prvič že načelo občevalnega jezika ni primerno merilo za Številnost tega ali onega naroda, drugič je pa način letošnjega štetja čisto navadna politična sleparija. Vendar nam ta izgovor ne sme zadoščevati, prijeti moramo stvar bolj resno in napraviti popolnoma določno bilanco o številni moči našega naroda. Zjnani so namreč že sedaj slučaji, da je v Čisto slovenskih občinah padlo število prebivalstva v zadnjem desetletju. Odkod to? Vzrok utegne biti manjše število porodov, slabeje in neprimernp sklepanje zakonov, močnejša umrljivost ali pa izselitev. Na vsak način je to nezdrav pojav in se mu mora poiskati vir, iz katerega izvira. Prvi trije vzroki so bolj etično-iizične narave, četrti bolj ekonomične. Sploh, smo li Slovenci v zadnjem desetletju številno napredovali ali nazadovali ? Omejimo se le na Štajersko in Koroško kot najbolj ogroženi pokrajini.
Odgovor na to nam bodo dale naslednje statistične tabele :i
1.	Na podlagi matrik se naj sestavi iz vseh župnij Južne Štajerske, oziroma slovenskega dela Koroške število porodov in smrtnih slučajev. Rezultat se naj primerja s Številom prebivalstva, ki ga je dognalo letošnje ljudsko štetje. Pokazal se bo prirast ali poman jkljaj. Ako je število prebivalstva večje kakor bi imelo biti po Številu porodov in smrti, se je prebivalstvo pomnožilo vsled priseMtve. To se bo opazilo zlasti v mestih in industrijalnih krajih; , če je' število manjše, kaže to na izselitev. Celokupno 'število porodov in smrti bo pokazalo, da li Slovenci številno na-
predujemo ali nazadujemo. Zibelka in rakev odločujeta obstoj narodov.
2.	Zelo- važno je, v kakem razmerju stoje porodi dečkov in deklic. Statistiki in narddopišci namreč učijo, da je gotovo znamenje propadajočega naroda, ako število novorojenih dečkov daleč preseda število deklic. Kako je v tem oziru pri nas na Štajerskem in na Koroškem?
3.	Gledati je na to, v kaki dobi ljudje najbolj umirajo. Samo po sebi je umevno, da največ ljudi umrje v otroški in mladeniški dobi, toda če smrtna kosa le preveč kosi mladi zarod, je to znamenje, da higijenične, telesne ali moralne razmere niso normalne. Pazi se naj pri tem tudi na število mrtvorojenč-kov. Napravi naj se naslednji pregled:
I.	Mrtvorojenčki v zadnjem desetletju.
II.	Umrljivost v prvem letu življenja.
III.	Umrljivost od 1.- do 5. leta.
IV). „* do 10. leta.
V.	do 15. „
VI.	„i	do	20.	„	,
Vili.	„j	do	30.	„
VIII.	„j	do	40.	„
IX.	,„	do	50.	j,;	itd. po desetletjih.
Veliko Število visokih starčkov je znamenje fizične žilavosti.
4.	Za fizični razvoj zaroda in redno družinsko življenje je velike važnosti, v kateri dobi se sklepajo zakoni. Prezgodaj sklenjeni zakoni se mnogokrat sklepajo lahkomišljeno in kvarno vplivajo na zarod, prepozno sklenjeni zakoni ostanejo brez otrok, dajejo povod prepirom ali pa otroci postanejo prezgodaj sirote. Od moške strani zabranjuje dandanes postava vojaške dolžnosti prezgodnjo ženitev, sploh pa se menda med Slovenci prej prepozno kakor prezgodaj sklepajo zakoni. Drugače je to med prekmurskimi Slovenci in na Hrvaškem.
Pri poročni starosti so v poštovati nasledn ji razpredel ki s Poročna starost ženina in neveste pred 20. letom, od 21.—24. leta, od 25.—30. leta, od 31.—40. leta, od 40.—50. leta, od 50.—60. leta, nad 60. let.
Ako se pri novorojenih odštejejo nezakonski o-troci, se lahko izračuni, koliko otrok pride povprečno na zakonski par, kar je zelo važno merilo za množitev in zdravje naroda.
5.	Se na eno točko naše statistike mi je opozoriti, ki sicer s prejšnjimi ni v ožji zvezi, pač pa ž obstojem našega naroda. Govorilo se je o njej že na zadnjem protialkoholnem shodu v Ptuju. Nedvomno je, da se od strani naših narodnih nasprotnikov vodoma in zistematično skuša s Šnopsom ugonobiti naše ljudstvo j Zlasti prednjači v tem ptujski okraj. Treba se je samo obrniti na znanega ptujskega paša, ki vsakemu lenuhu izposluje koncesijo za Šnop-sarno, zlasti če je „deutsch gesinnt.“ Okrajna glavarstva skrajno lahkomišljeno dovoljujejo koncesije, češ, država dobi iz tega dohodke. Sramota za državo, ki z demoralizovanjem ljudstva hoče polniti svoje blagajne!
Pa saj se razumemo!1 Naši državni oblasti so Slovenci na potu, zato tbi ji bilo najljubšie, če bi se vsi potopili v šnopsu kakega Hutterja ali Strasehilia. Obrnimo vso pozorgost na to rakovo rano! Zbrali treba število šnopsarn iz vseh občin, preračunih, koliko Šnopsarn pride percentuelno na prebivalstvi} dotičnih krajev ter pred vsem civiliziranim svetom, ožigosati podlost naših nemčurjev ip javpili oblasti, &j podpirajo ugonabljanje ljudstva.
Pomislimo še to: Nemcem je veliko na, top ležeče, da se izkaže čim večje število zločinov med Slovenci, Šnops pa najbolj pospešuje zločinstvo, torej. . .
Ob začetku zgodovine človeškega rodu stop zapisano : „Rastite in množite se!“ Ljudstvo, pri katerem se to več ne uresničuje,, je obsojeno k smrti, a bolezen, če se pravočasno spozna, se še da ozdraviti.
Napravimo torej bilanco o našem narodu po navedenih načelih; če izpade ugodno, nas naj to o-srči v trdem boju, če neugodno, pa iščimo vzrok ip zdravilo. Stvar jo zelo resna in bi naj ne ostala samo na papirju. To akcijo bi naj vzela v roke „Slovenska Straža“ ali pa „Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko.“ Nihče se naj ne boji neznatnega truda, povzeti iz matrik dotične podatke. Resno Ip konkretno začnimo študirati naše ljudstvo, pa na podlagi tega tudi smotreno in dosledno delovati.
PODLISTEK,
Zgodovina pokristjanjenje sekoTske škofije/”1 II. III. * V. VI. * VIII. IX.)
Naslov knjige se ne vjema povsem ž njeno vsebino, govori namreč ne le o pokristjanjenju današnjega ozemlja sekovske škofije, ampak o pokristjanjenju stare Karantanije in Panonije s posebnim ozirom na ozemlje solnograške in sekovske škofije na Štajerskih tleh.i Na zemlje južno od Drave se gospod pisatelj ne ozira, pač pa na oni del stare sekovske škofije, ki je leta 1859. prišel pod lavantinskega Škofa, Prav zato je knjiga za nas Slovence v "mnogoterem oziru aktuelne važnosti. Knjiga nam za pravo podaje zgodovino pokrstitve ka ran tap sko-pa uonskih Slovencev, zakaj za časa, ko se je Sirilo pri nas krščanstvo, so po celi današnji Štajerski in Koroški in še dalje prebivali Slovenci.;, v dobi nemške kolonizacije v 10. in 11. stoletju se ni šlo več za pokršieeva-nje, zakaj nemški doseljenci so bili gotovo že kristjani. Časovno sega knjiga od rimske dobe do nadškofa sv. Gebharda (f 1.086), ki je pri nas vpeljal farni zistem (1060—1062) mesto prejšnjih misijonskih postaj in je s. tein bilo zaključeno pokristjanjenje.
V uvodu poda pisatelj najprej na kratko vsebino veleznamenitega zgodovinskega dela. „Conversio Bagoariorurn et Carentanonim“. potem pa razdeli tvarino v ,4. oddelke; I. Doba pred Virgilijem (f 784), TI. Pokristjanjenje Karantanije. III. Pokristjanjenje Spodnje Panonije.' IV. Sklep pokristjanjenja. Mate-rijelno je sicer vse to večinoma obdelano .že po Mu-eharju. Kosu in Huber ju idr., vendar knjiga ni enostavni posnetek, marveč ima zlasti v dvojnem oziru veliko vrednost. Prvič nam podaje tvarino v pregled-
*) Die Christianisierung der heutigen Diözese Seckau von Matthias Ljubša, Strafanstalts-Seelsorger. Graz u. Wien 1911. Styria. Str. XV, 247. C. broš. K 6,
ni zvezi, drugič si zna pisatelj varovati samostojno sodbo ter je v marsičem popravil Muharja, Huberja in Kosa. Že v prvem odstavku mu bo treba pritrditi nasproti Felicettiu in Kosu, da je današnje okrožje Dunajskega novega mesta do srede 10. stoletja spadalo k Panoniji ii\ ne h Karantaniji. Po letu 9ot5 Madžarom iztrgani kosi Panonije so namreč bili priklopljeni Karantaniji, kar je omenjene zgodovinarje premotilo, da so to prenesli v dobo pred madžarsko okupacijo.	. , 4
Z večino današnjih zgodovinarjev je tudi gospod Ljubša prepričan, da so Slovenci prišli v svojo novo domovino šele po odhodu Langobardov, torej po letu 568.
Po propadu rimske oblasti in. kulture je bilo treba krščanstvo pri nas čisto na novo zasaditi; bilo je že itak izopačeno po krivoverstvu, Langobardi in Slovenci so mu zatrli še zadnji sled. Okoli 1.748. postanejo Slovenci — vsled avarskih napadovodvisni od Bavarcev, ki so si takoj zasigurali Karantanijo tudi v cerkvenem oziru in sicer še pred 1. 752.
Kmalu pridejo v deželo solnograški misijonarji, izrecno jih je poklical vojvoda Kajtimar (Hotimir), okoli leta 755. pride v Karantanijo škof Modest (fok. 76.5). Kos si v tem nasprotuje, ko pravi (Gradivo TL, str. 144, op. 6), da je prvi pokrajinski Škof v Karantaniji bil Modest okoli J._770., na drugem mestu pa., da je umrl že okoli i. 165. (Gradivo XLV, 272, op. 6). Šicen se pri koroških vojvodih naš gosp. pisatelj drži Kosove kronologije. Leta 788, je Karantanija z Bavarsko vred prišla pod frankovsko oblast. V razdelitvi tvarine gospod pisatelj ni. celo dosleden. V prvem oddelku govori že o Modostu, katerega je Virgilij postavil za pokrajinskega škofa, dobim v drugem oddelku govori o Kolumbainu in Aman-du, ki sta že davno pred Virgilijem med Slovenci skušala zasejati seme krščanskega evangelija, a brez uspeha, nšjbrž zaradi neznanja jezika. Sv. Ruperta na Štajerskih tleh nikoli ni bilo, kar je isti pisatelj že L 1909. pojasnil v „Voditelju.“
Za časa Modestovega je im ozemlju današnje
Štajerske nastala cerkev „Saldi Undrimas.“ Glede tega kraja zavrže pisatelj vse dosedanje podmene drugih zgodovinarjev ter se odloči za T(amgJovo podmeno, da je Undrima Modestove dobe isto, kar Poumi-nuneliiriehun v listini I. 935 (Baumkirchen pri Judenburgu). V besedi Undrima tipa namreč (s Krone-som) slovensko koreniks drevo, da si enačbi Undrima = u drevoma previdno dostavi vprašaj.
Po smrti Modestovi je solnograški nadškof zatrl karantansko pokrajinsko Škofijo in mesto nje ustanovil arhidijakonat — najprej enega«, potem tri, da je tako Karantanijo tesneje zvezal s Solnogrädom, zakaj (bavarski vojvodi tudi niso radi gledali škofije v Karantaniji. Sploh je bila usoda Karantanije ;s tem že zapečatena, ker je dobila misijonarje iz Solnogra-da. Ko bi bili prišli misijonarji iz- Rima ali vsaj Ogleja, bi zgodovina nekdaj slovenskih dežel imela čisto drugi tok.
Toda s slovenskim življem v Karantaniji in Panoniji se je vendar moralo računati. Ko je tedaj koncem, 8. stoletja bila strta avarska moč, je nadškof Arno prepotoval slovensko zemljo in se je pri tem prepričal, da je za uspešno misijonsko delo med Slovenci treba enotne cerkvene organizacije s Škofom na čelu. Na njegovo priporočilo se je tedaj ustanovila karantansko-pauonska, čisto slovenska škofija nad Dravo, a Sp. Panonija je bila 1. 850. izvzeta in kot arhidijakonat neposredno podrejena ISolnogradu, kmalu potem je za časa sv. Metodi ja v panonskem delu začasno prenehala solnograška oblast, v 11. stoletju pa je karantansko-pauonska, škofija celo prenehala; njena naslednica je bila krška škofija (ust. I 1072), potem sekovska (1. 1218) in lavantinska (1- 1228), o-zemlje nemške škofije je bilo prvotno zelo omejene, pač pa je krški in pozneje sekovski škof opravljal službo generalnega vikarja. Z odpravo karaniansKo-pauonske škofije so pač solnograški nadškofje hote» pritegniti vso oblast na se, karantansko-paponska škofija, ki bi imela količaj samostojnosti, jun je ona
trn v očesu.	....
(Daljo prih.)
Politični pragied.
Iz tabora štajerskih krščanskih socialcev.
Razdor v taboru Štajerskih krščanskih socialcev postaja vedno ostrejše. Po poročilu JTagesposte“ z dne 28. t. m. je izdal predsednik katoliško-Jkonser-vativne stranke Hagenholer poziv, v katerem apelira na KršČansko-jsocialno stranko za Štajersko, naj obsodi postopanje svojega predsednika Neunteufla na-prami Katoliško-konservatvni stranki. Ker se to bržkone ne bo zgodilo, bo prišlo samo do še vehement-nejših konfliktov med obema strujama. Bojimo se pa, da se bo tudi v tem slučaju uresničil znani rek: „Duobus litigantibus, tertius gaudet“ in ta tretji bo nemški frajzin.
K položaju.
Listi pišejo sedaj zelo resignirano o položaju. Nezadovoljne so sedaj pravzaprav vse stranke, tudi tiste, ki so tvorile Bienerthovo večino. Nezadovoljni, so svobodomiselni Nemci, nezadovoljni Poljaki, nezadovoljni celo krščanski socialci, Bienerthovi najzvestejši pristaši. Slavospevov Bienertliu listi več ne objavljajo. Splošno se sodi, da bomo imeli v kratkem nove državnozborske volitve.
Ruska vojna mornarica v Črnem morju.
V Carigradu se govori, da nameratva Rusija v Črnem morju zvišati svojo vojno mornarico.
Spor med Bolgarsko in Romunijo?
Nekateri listi prinašajo iz Sofije, vesti, da je romunski poslanik v Sofiji protestiral pri bolgarski vladi proti terorizmu, katerega razvijajo nekateri bolgarski podaniki proti Romunom. V bolgarskih krogih se zatrjuje, da je ta vest izmišljena.
Turško-angleški sporazum.
„(Echo de Pariz“ javlja iz Carigrada, da se je dosegel med turško in angleško vlado sporazum glede skupnega postopanja v vprašanju rusko-nemške pogodbe glede orienta.
Raznoterosti.
f Župnik Andrej Vodušek. V soboto dne 28. t.
m.	predpoldne se. je vršil v Vojniku pogreb umrlega gospoda župnika Andreja Vodušeka (rojen 17. nov. 1850, umrl 25*. jan1. 1911). Udeležilo se ga je 25 duhovnikov, med njimi domači dekan kanonik dr. La-voslav Gregorec, prelat msgr. Bezenšek iz čadrama ter trije sošolci rajnega: profesor bogoslovja dr. Feuš, žu,pnik v pokoju Presečnik in župnik Karba. Zastopane so bile trška in okoliške občine ter vse šole. Sprevod je vodil gospod dr. Gregorec, ki je imel tudi cerkveni govor ter sveto mašo-zadušnico. Med sveto mašo je pel cerkveni pevski zbor kot vlogo molitev za rajnega, ki jo je zložil in komponiral domači gospod organist Škoflek. Po Libera v cerkvi je zapel mešan zbor, pri katerem smo opazili tudi nekatere gospode učitelje, nagrobnico pod vodstvom gospoda, kaplana Doberšeka. Ob odprtem grobu so pa milo-nežno žalovali glasovi šolskega pevskega zbora pod vodstvom gospoda učitelja Mahorčiča. Osemnajstletno župnikovanje rajnega je bila nepretrgana vrsta dela, truda in skrbi. Največje, občudovanja vred-
Stari Mongilet.
(Iz francoskega.)
(Konec.)
Da se mi zahvali, mi pokloni rožo. Hotel sem jo zatakniti za gumb, a naenkrat se raztrese in ostane mi samo — neka zelena glavica, trda kakor kamen, v roki.
On ni rekel nie.
V	tem se od daleč zasliši glas gospe Boivinove.
—	No, ali hočeta priti?! Ali se vama ni reklo, da je gotovo?
Greva h kočici.
Kakor je bilo v vrtu strašno vroče, tako je tudi v hiši — stala je namreč na. solncu — bilo vroče, kakor na dnu pekla.
V	sobi so bili trije stoli. Na sredi miza in na njej v jedni skledi nekaj kosov govedine. Na okolu pa nekoliko krompirja.
No, moje oko se je ustavljalo na steklenem vrčku. napolnjenem z — vodo.
Boivin reče ves v strahu ženi:
—	Čuješ* dušica, zakaj nama ne daš vina? Danes je taka prilika.
Ona ga besno pogleda.
—	Da se napijeta, ne, in da, ostaneta ves dan tu? Hvala za priliko!
On ne reče nič. Ko smo pojedli govedino, donese ona drugo skledo, v kateri je bil krompir s slanino.
Ko smo tudi to molče pojedli, reče ona:
—	Sedaj je gotovo. Lahko idete!
Boivin jo v strahu pogleda.
—	A golob — golob, kojega si danes v jutro skubila?
Ona se podpre ob boke:
—	Ali vama ni dovolj? — Mar zato, ker imaš gosta, treba vse požreti, kar je v koči? Ali kaj naj jaz jem zvečer?
Vzdignemo se. Boivin mi pošepeče:
no delo pa je to, da je postavil novo, veliko in veličastno župnijsko cerkev, ki je po svoji velikosti tretja v Š.kofiji, po svoji notranji lepoti in krasni umerjenosti pa se lahko poteguje- za prvenstvo. V sredi dela ga je zalotila smrt. Umrl je takorekoč kot žrtev svojega poklica. Radi influence se ni dal motiti v svojem navadnem delu. Dne 21. t, m. je že občutil mrzlico, vendar je Še šel po daritvi svete maše v spovednico. Nastala pljučnica je v Štirih dneh napravila konec njegovemu zemeljskemu življenju. Have anima pia!
Odlikovanje avstro-ogrskega poslanika pri va-f tikanu. Grof Szecsen, avstro-ogrski poslanik pri papeški stolici v Rimu je bil povodom njegovega odpo-klicanja od svetega očeta odlikovan z velikim križem Pijevega reda. Grof Szecsen, ki je igral v Rimu veliko ulogo, zapusti prve dni februarja Rim in se poda na svoje novo mesto v Pariz.
Iz pošte. Poštni adjunkt Oto Šantl v Poljčanah je imenovan za poštarja prvega plačilnega razreda v Miirzstegu. — Za poštarja prvega plačilnega razreda v Rogatcu je imenovani poštni adjunkt Franc Mitterhammer v Gradcu. Seveda zopet Nemec.
Največje ljudsko štetje se je vršilo leta 1901 v Indiji. Našteli so dne 1. marca. 294,361.000 prebivalcev, ki so se posluževali 147 različnih občevalnih jezikov, priznavali se k najrazličnejšim veroizpoveda-njemi in pripadali raznim kastam, ki v Indiji še vedno obstojajo. Za to ljudsko Šjtetje je bilo potrebno Vk milijona uradnikov. "
Uradniki južne železnice za šulferajn. Graški južno-železniški uradniki so nabrali za šulferajn dva tisoč kron in so ta znesek naklonili Roseggerjevemu fondu.
„Slav. 'Taghlatt“ na Dunaju ni hotel priobčiti kratkega, objektivnega pojasnila, katero mu je poslal dr. Benkovič v zadevi slovenske tiskarne v Celju; pač pa je priobčil dva ovinkarska telegrama* v katerih je cela stvar pristno liberalno popačena. Nov dokaz o objektivnosti tega lista, ki pri vsaki priliki napada V. L. S. Saj ni čuda, če v uredništvu sedi slovenski mladin pristnega kova.
Ljudsko štetje. Pri ljudskem štetju se je naštelo: Kamnica 705, Radvanje 655, Fram 441, Bohova 332, Jarenina 618, Peklo 755, Kapela 438 (432 Slovencev, 6 Nemcev, leta 1900 412 Slovencev, 2 Nemca), Radinci 591 (567 Slovencev, 24 Nemcev, 1. 1900 528 Slovencev, 57 Nemcev), BoraČova 583 (2 Nemca, leta 1900 6 Nemcev), Turški vrh 834 ljudi (8 Nemcev.)
Za šulferajn je darovala občina Marijino Celje na Zgornjem Štajerskem kot novoletno darilo 855 K 40 v; občina Brežice ob Savi 100 K; okrajni šolski svet v Marenbergu SO K; občina Velikovec 25
K.	— Med darovalci za „(Slovensko Stražo“ le redko-kedaj najdemo zaznamovano kako občino. Občine, posnemajte v narodno-obrambnem delu nemške občine! Darujte za „Slovensko Stražo“1!
Glavna skupščina > Matice Slovenske bo v nedeljo dne 5. marca ob 10. uri dopoldne* Predloge, ki naj bi se obravnavali na; glavni skupščini, je po par. 4 b prijaviti odboru vsaj 14 dni prej*
Uradni dnevi mariborskega okrajnega glavarstva: v petek dne 3. februarja v Slovenski Bistrici; v torek dne 7. februarja v Peklu;; v četrtek dne 9. februarja pri Sv. Lenartu.
—	Čakaj malo, pa ideva.
Nato ide v kuhinjo, kamor je odšla ona.
Tedaj zaslišim:
—	Daj mi dvajset sousa, dušica!
—	Zakaj ti bo dvajset sousa?
—	Kaj vem, kaj se lahko primeri. Denar jo dobro imeti pri sebi.
A ona se zadere, samo da, bi jo jaz zamogel slišati:
—	Ne, ne dam ti jih! Ker je ta človek' jedel pri nas,, naj plača, kar potrošita * t «■
Stari Boivin pride po mene.
Hotel sem biti uljuđen, in sem se naklonil pred
njo:
—	Gospa — hvala lepa — na svidenje!
Ona odvrne:
—	Dobro, dobro. — Samo pazite, da mi ga ne dovedete domov pijanega, ker potem imate z menoj posel!
Odšla sva.
Solnce je pripekalo, a midva sva, morala preiti preko poljane, ravne kot miza. Hotel sem utrgati neko bilko ob potu, a me je zbodla, da sem kar zastokal.
Pri vsem tem je pa smrdelo po gnoju, da sem se moral držati za, nos.
Boivin mi reče:
—	Samo malo potrpi, pa prideva do obale.
In res sva došla na obal. Tu je zopet smrdelo po odpadkih in umazani vodi. Voda se je pa od soln-ca svetila tako, da so mi hotele oči zgoreti.
Rečem mu, naj ideva drugam.
On me povleče v neko kolibico vse polno ljudi in reče:
—	Tukaj ravno ni lepo, ali dobro.
Bil šemi lačen in naročim jesti. Začneva piti. Ali že pri drugi čaši se mi je Boivin napil ter izgubil glavo. Sedaj mi je bilo jasno, zakaj ga je žena napajala s samo vodo.
Držal je govore, se vzdigal, hotel kazati svojo moč, hotel pomiriti dva pijanca, ki sta se tepla. Ona
Kurioziteta ljudskega štetja. Kakor znano, so je smelo vpisati pri ljudskem štetju kot občevalni jezik samo onega, ki je v državi pripoznan, to je: slovenski, srbohrvaški, italijanski, češki, poljski, slovaški in nemški. Med Židi pa si pridobiva vedno več tal struja, ki trdi, da so judje samostojen narod, da je njihov jezik enakoveljaven z drugimi. Ta struja je posebno močna v Galiciji, kjer so judje bolj kompaktno naseljeni. Tam so vpisali Židje za svoj občevalni jezik judovskega. Ker pa judovski jezik v državi ni pripoznan, je to nedopustno in nepravilno* V Krakovu je magistrat iztirjal že več kakor 2000 K kazni, ker so se judje branili črtati judovski občevalni jezik in vpisati kakega drugega. Ker je Še približno 6000 judov, ki nočejo Črtati judovskega občevalnega jezika, obrnil se je krakovski mestni magistrat na na-mestnijo z vprašanjem, kaj mu je storiti. Namestništvo je sedaj izdalo odlok na vsa okrajna glavarstva v Galiciji, v katerem se določa: V vsaki občini naj se jade, ki se branijo črtati svoj narodni jezik, najprvo ostro opominja, potem kaznuje z globo do 40 K, in ako tudi to nič ne pomaga, naj se jih zasliši in pa uradno vpiše mesto judovskega drug občevalni jezik. Judje so radi tega odloka zelo razburjeni in pripravljajo velike protestne shode.
Naša društva opozarjamo, da bomo priobčevali samo tista poročila, naznanila in vabila* na katerih bo prilepljenih pet narodnih kolkov „(Slovenske Straže.“ Prosimo, da vsa društva na ta sklep dobro pazijo in ga vestno izvršujejo, ker drugače grozi — koš. Dopisi so zastonj, naj ima vsaj naša „Slovenska Straža“ nekaj! Najboljše je, da si vsa društva takoj naročijo narodni kolek pri „Slovenski, Straži“ v Ljubljani, ali pa pri svoji domači podružnici.
„Svobodomiselna“ prostost. Kakor smo poročali, so meseca decembra vprizorili socialdemokrati in Židje na krakovskem vseučilišču hude izgrede, ker je bil poklican v Krakov priznani poljski učenjak Zimmermann, ki ima samo to slabo lastnost, da je globokega verskega prepričanja. Radi vprizorjenih izgredov je akademični senat nastopil napram „akademič-nim“ pretepačem in je tri aranžerje nemirov relegi-ral, drugih 200 udeležencev pa je karal. Ta ukrep avtonomnega vseučiliščnega senata je povzročil pri socialdemokratih in Židih, ki se navadno izdajajo za prve in edine varuhe akademične svobode, gorko kri. Kakor poročajo listi, pripravljajo sedaj socialdemokratki in judovski slušatelji Štrajk, katerega hočejo raztegniti na vse avstrijske univerze. Brez-clvomno interesantno je, da priznavajo gotovi krogi svobodo vseučilišč samo tako dolgo, dokler se gre za boj proti dogmam in drugim takim svobodomiselnim strašilom. Če bi pa naj prišla avtonomnost univerz do veljave tudi pri teh „čuvajih prostosti“, potem naj jo vzame vrag.
Slovenec v Ameriki načelnik šolskega odbora. X Aurori, Minnesota, je Slovenec gospod Ivan Ger-šič načelnik šolskega odbora. Pod njegovim načel-mštvoni se bo letos postavilo novo Šolsko poslopje za visoko š,olo. Slovenci tvorijo v Aurori večino mestnega prebivalstva in bi lahko imeli popolnoma slovenski mestni odbor, ako bi bili bolj složni.
Kuga v Aziji. Iz Charbina poročajo: Predmestje Fudjadan, v katerem se je prvotno začela širiti kuga, in sosedne vasi so zastražene z vojaškim in policijskim kordonom v izmeri 15 verst. Noben človek
se pa spustita nanj in nama bi se godilo slabo, ako bi ne posegel vmes krčmar.
Zgrabim ga, kakor se zgrabijo lopovi in ga vlečem. do prvega grma. 'Tam ga položim na tla.
Ležem sam kraj njega in zdelo se mi je, da sem zaspal.
Dolgo sva spala, ker ko se zbudim je bila že
noe.
Boivin je še hrkal.
Začnem ga dramiti. On se prebudi. Bil je še pijan, a ne tako kakor prej.
Vračala sva se domov. On je hotel vedeti za pot. Šla sva na levo. zopet na desno in zopet na levo. Nisva videla ne neba ne zemlje.
In zablodila sva v nekem gozdu, ki je nama segal do nosa. Bil je najbrž vinograd s trsičnim koljem.
Na celem vinogradu ni bilo videti luči.
Tako sva blodila in se obračala dve uri, a nisva mogla priti na konec. Vedno sva se vračala na eno in isto mesto. To naju je razljutilo.
Boivin naposled pade in se udari ob' kol, ki mu je razdrapal lice.
Sede na zemljo in začne na vse grlo jokati. Jaz pa kličem na pomoč in prižigam šibice, da nas rešitelj lažje najde.
Naposled se naju usmili nek seljak in naju pelje domov.
Odvedem Boivina do njegove hiše.
Ali komaj sem prišel do vrtnih vrat, se te brzo odpro in pokaže se njegova žena s gorečo svečo v roki.
Ko opazi svojega moža, kojega je gotovo že poprej pričakovala, se obrne k meni in vikne:
— A vi — lump — vedela sem, da mi ga takega pripeljete.
Nisem dalje poslušal te opice, pač pa sem bežal na kolodvor, boječ se, da me ne dobi. V čakalnici sem se skril, dokler ni prišel vlak..
Evo* zakaj nikdar ne grem iz Pariza in zakaj se nisem oženil. ■—	—
ho sme iz okuženih krajev. Zdravniki đesinficirajo pod vojaško asistenco hiše in ceste. Dne 24. januarja je bilo v izoliranih bolnišnicah 1225 oseb, med njimi tudi dva Evropejca. Tekom zadnjih 24 ur je umrlo 48 oseb za kugo, 60 pa jih je na novo zbolelo. Posebno paniko povzroča dejstvo, da dosed a j niti en bolnik, katerega se je prijela kuga, ni prebolel te strašne bolezni.
Hrvaški general -n narodni dobrotnik. Hrvaški listi priobčujejo to-le notico: „Dne 24. januarja je prispel v Zlagreb vpokojeni podpolkovnik Tirajlovič z Dunaja ter izročil predsedniku Društva sv. Jeronima Lebarju državno obveznico v znesku 20.000 kron, M jo je Tirajloviču izročil pokojni general Gjuro Ca-niČ z nalogo, naj to obveznico izroči Društvu sv. Jeronima po njegovi smrti.“ Gjuro Canič je tisti hrvaški rodoljub,ki je tik pred svojo smrtjo izročil predsedniku družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, posl. Spinčiču 25.000 K z željo, da se ime darovatelja ne zabeleži v javnosti preje, dokler ne bo umrl.
v
Štajersko.
Maribor. V Gradec se je preselila družina krojaškega mojstra Monetti. Monettijeva žena je bila strastna socialdemokratka in huda agita-torica za Jösvonrom.“
Maribor. Občinski svet ima dne 1. februarja ob
3.	uri popoldne sejo.
Maribor. Slovensko gledališče. V nedeljo dne 5, svečana se vprizori: „Robert in Bertram“, ali: „Vesela vagabunda.“ Velika burka s petjem v Štirih oddelkih. Spisal Gustav Raeder. Poslovenil Gecelj. Orkester spremlja vse pevske točke in igra med odmori. Blagajna se odpre ob ‘/>7. uri zvečer. Začetek točno ob ,%8. uri zvečer.
Slov. Bistrica. V našem mestu se je naštelo 514 Slovencev in 792 „Nemcev.“ Skupno Število prebivalstva brez vojaštva znaša 1306 oseb, garnizija pa 360. Leta 1900 je bilo v Slov. Bistrici 1120 prebivalcev, od teh 677 Nemcev in 440 Slovencev. Slovenci so v desetih letih napredovali za 74 oseb, „Nemci“ pa za 115.
St. Ilj v Slovenskih goricah. V petek dne 27. januarja je umrl posestnik Jožef Očkerl. Umorila ga je neizprosna sušica.
‘ Cirkniea pri St. liju. Šentiljska kmetijska podružnica je priredila dne 25. januarja pri gostilničarju Martinu MurŠecu velik „bal“, cegar čisti dobiček S® bo vporabil za nabavo kmetijskih potrebščin. Polički Reininger je Čutil potrebo, udariti ob tej priliki po neljubih mu „klerikalcih.“ No, pač vsak govori, kakor se razume!
Polička vas. Pri ljudskem Štetju se je naštelo v; naši občini 522 prebivalcev^ med temi 42 Nemcev. Leta 1900 je štela naša občina 4915 duš, med temi 76 Nemcev. Število Nemcev je nazadovalo, vkljub temu, da se je priselilo več nemških družin v našo vas.
St. Ilj pri Velenju. Včeraj se je pri nas vršilo gospodarsko predavanje. Predaval je gospod nadre-vizor Vlad. Pušenjak iz Maribora,, ki je obširno razpravljal o vzrokih denarne draginje in draginje živil ter navajal kot vspešna sredstva v boju zoper to draginjo povzdigo kmetijstva in organizacijo producentov in konsumentov. Pojasnil je delovanje Osrednje zadruge za pospeševanje živinoreje in vnovčeva-nje živine ter cilje te organizacije. Predavanja so se udeležili najuglednejši posestniki in mladeniči,
V Laporju priredi izobraževalno društvo dne 5. februarja po večernicah v društveni sobi gledališko igro: „Kukavica, modra ptica“ s petjem in deklamacijami. Vstopnina za sedeže I. vrste 1 K, drugi sedeži 60 vin., stojišča 30 vin., otroci 20 vin. Pridite v obilnem številu!
Poljčane. Nov tamburaški zbor v Poljčanah priredi dne 2. svečana ob 4. uri popoldne prvo veselico in zabavni večer s Šaljivo pošto v gostilni gospoda Fr. Gajšeka. K obilni udeležbi vabi tamburaški zbor!
Polzela. Na svečnico po večernicah priredi naše Bralno društvo najprej skioptično predavanje „Potovanje v Lurd“ v 70 podobah, po predavanju občni zbor društva z volitvijo novega odbora. Po okolnostih se bo predavanje ponovilo v nedeljo dne 5. februarja. Vse se vrši v kaplaniji. Vstopnina 30 vinarjev. Bo nekaj novega in zelo zanimivega, pridite v obilnem Številu!
Novaeerkev. Čebelarska podružnica za Novo-eerkev in okolico ima v nedeljo dne 5. svečana dopoldne po rani sveti maši izredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev odbora, pobiranje udnine, nasveti in predlogi. Se vabijo čebelarji, da se v obilnem Številu udeležijo. — Odbor.
Sv. Jurij ob južni železnici. Včerajšnji občni zbor katoliškega izobraževalnega društva je posetila mladina in tudi odrasli v prav obilnem Številu. Zastopnik S. K. S. Z. dr. Hohnjec iz Maribora je obrazložil splošno in temeljito ločitev, ki se je zadnja leta, izvršila na Spodnjem Štajerskem na političnem, gospodarskem in izobraževalnem polju. Tako so se osvobodile prej speče sile, ki so sc začele tem krepkejše udejstvovati osobito na širokem kulturnem polju narodne izobrazbe. Vspehe tega izobraževalnega dela smo že doživeli ter se jih radujemo, in še večje vspehe bomo želi, če bomo po svojih preizkušenih1 načelih delovali naprej neumorno in požrtvovalno. Na pbcni zbor je tudi prihitel iz Velenja nekdanji šentjurski gospod kaplan Žgank, ki je podal poročilo o
delovanju društva in njegovih odsekov v pretečenem letu ter navdušeno bodril k složnemu delovanju za naše krščanske in narodne ideale. Nastopilo je tudi več mladeničev in deklet z dovršenimi govori. V šentjurskem izobraževalnem društvu .in v obeh njegovih mladinskih zvezah veje krepak in življenja poln duh. Naj tako ostane tudi v bodoče!
Nazaret. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Marija-Nazaretu bo priredilo dne 2. februarja veselico s sledečim vsporedom:	1. Petje: „Po-
zdrav“ in „Ujetega ptiča tožba“, poje mešan zbor. „.Slovenec in Hrvat“ in „Bojna pesem“, poje moški zbor. 2. „Kmet in avtomat“, šaljiv prizor. 3. „Fajfca in skledica kave“, šaloigra.
Središče. Dne 23. t. m. so središki krčmarji na vabilo naprednega, radi praznih prostorov znanega krčmarja Zidariča sklenili, da s 1. svečanom 1911 pivo za 4 vinarje pri litru podražijo. Ni nam znano, .če bo to podraženje prineslo krčmarjem tak dobiček, kakor si oni želijo, pač pa nam je gotovo znano, da se je precej ljudi izrazilo, da zavoljo tega podraženja piva ne bodo pili in čisto gotovo je tedaj, da bodo namesto dobička imeli krčmarji znatno izgubo. Posebno pa bo to izgubo občutil izumitelj tega podraženja, ker takrat bo imel Še manj gostov kakor sedaj.
Celjske novice.
Svojo nerodnost, napravljeno z zatvorjeniero tiskarne in zvezne trgovine v Celju, je namestniia popravila s tem, da je rekurzu društva Z. S. P. priznala odložilno moč, to je, da se ima obrat v podjetjih vršiti naprej.
Nemški listi prinašajo poročila o slovenski tiskarni v Celju, v katerih Še precej objektivno pišejo, da se ne gre za boj zoper slovenska podjetja, ampak za dosego namena, da naj mladini sami financirajo svoja podjetja in liste in vloge posojilnic puste v miru ali pa izplačajo. Mi jim gotovo ne bomo težav delali, ‘ako se liberalci povspnejo do tega, da sami posežejo v žep.
Celje. Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo dne 5. februarja gledališko predstavo. Igra se znana izvirna dramatska slika „Na smrt obsojeni.“ Lokal: dvorana v hotelu „JBeli vol.“ Začetek ob 3. uri popoldne.
Bojni klie so izdali celjski liberalci. Organizirajo se v svrho bojkota naših podjetij. Naši somišljeniki v Celju osnujejo odsek, ki ima zasledovati boj-kotno gibanje liberalcev. Zaupniki na deželi v kratkem času dobe navodila za samoobrambo, po katerih se je stroga ravnati; izdane liste se je strogo držati. Proti terorizmu postavimo brezobzirnost! V kratkem bomo na jasnem. Vsiljeni nam boj sprejmemo.
Mladoliberalni bojkot v Celju je proklamiran. Parola je: Vse klerikalce mora vrag vzeti! Cuje se, da resno nameravajo bojkotirati klerikalnih kmetov denar, če se ne premislijo. O, pajacada!
Celjske slovenske obrtnike in trgovce je prestrašil mladinski bojkot, pravzaprav žuganje z bojkotom. Naj se le zjasni! Bodemo kmalu videli, kje so nadstrankarski Slovenci in kje so nesamostojneži, ki se boje sapice, celjskih apašov.
Strah pred „klerikalno1" tiskarno v Celju je brati iz člankov nemških in liberalnih listov. Ta strah pa je povsem neutemeljen, ker je potreba naše stranke na Štajerskem pokrita z, mariborsko tiskarno. Naj le celjski mladinarji prevzamejo dolgove svoje tiskarne, mi se za nje ne bodemo pulili.
„Siidst. Volksstiimne“ v Celju je postalo glasilo mladinskih sanskilotov. Ta list je vrgel krinko raz sebe. Urednik mu je protestant R. Watzlawek, Šefredakter in načelnik listovega konzorcija pa je dr. Kukovec. Dolžnost naših somišljenikov je, da ta list vrnejo.
Celje. Untersteirische Volkszeitung“ od dne 29. t. m. prinaša častno izjavo učitelja Aistrieha in bivšega urednika Karla Rabitseha, v kateri ta dva gospoda brezpogojno preklicujeta vse, kar sta očitala županu dr. Jaborneggu. Plačala bosta vse dosedanje stroške. S tem odpade porotna razprava, ki bi se bila morala vršiti že pri zadnjem porotnem zasedanju.
Celjski porotniki. Za prvo letošnjo porotno zasedanje pri »celjski okrožni sodniji so bili izžrebani sledeči porotniki: Ignacij Caijhen, gostilničar na Te-harjih; Ivan Kunst, gostilničar v Gotovljah; Ignacij Torinek, posestnik v Slatini; Karel Marti, hišni posestnik in konditor v Celju; Janez Vehovar, gostilničar v Pristavi; Anton Pandi, gostilničar v Arcli-nu; Feliks Tribuč, lesni trgovec v Mozirju; Josip Wagner, posestnik v Šmarju; Adalbert Steinhauer, krznar v Sloven jgradcu; Avgust Lakitseh, trgovec v Celju; Frane Pototschnik, tovarnar v Slovenj gr adeu; Bogomir Hasenbiichl, knjigovodja hranilnice v Konjicah; Kregar Josip, posestnik v Kristanvrhu, okraj Šmarje; Štefan Filipitsch, mesar v Konjicah;: Franc Hern aus, posestnik v Velikem Rodinu, okraj Rogatec; Janez Straschnik, gostilničar v Tepa,njih; Ign. Milcuscli, trgbvec v Šmartnem na Paki; Josip Žumer, posestnik v Perneku, okraj Rogatec; Vincenc Vaš, gostilničar v Zgornji Ponkvi; Franc Oset, trgovec na Vranskem; dr. Rihard Ziirngast, odvetnik v Kozjem; Kristian Starki, trgovec v Sevnici oh Savi; Josip Cizej, trgovec na Polzeli; Pavel Košenina, trgovec v Konjicah; Friderik Kali), sedlar v Brežicah; Anton Petan, občinski predstojnik v Gorici pri Sevnici; Josip liha, zlatar v Celju; Frane Turnšek, posestnik v Gorici pri .Celju ;i Ignacij Fludernik, gostilničar in posestnik v Ljubnem v Savinjski dolini;
Janez Pinter, občinski predstojnik v Socki; Andrej Zupančič, posestnik v Ločici; Ignacij Firm, trgovec na Dobrni; Franc Possek, posestnik v Pogletu, okr. Konjice; Anton Kunej, posestnik v Stolovniku, okr. Sevnica; Anton Ottenschlager, sedlar na Vranskem. — Za nadomestne porotnike: Viljem Oechs, tajnik okrajne bolniške blagajne v Celju; Anton Patz, tajnik hranilnice v Celju; Martin Kovač, posestnik v Ložnici; Konrad Himrner, hišni posestnik v Celju; Alojz Binel, posestnik v Škofji vasi;; Anton Pinter, knjigovodja hranilnice v Celju; Janez Korošec, čevljarski mojster in hišni posestnik v Celju; Avgust Schwiga, mizarski mojster v Celju in Alojz Bračič, mizarski mojster v Celju.
Gospodarski odsevi.
Po dolgem zavlačevanju je vendar prišlo do avstro-ogrsko—srbske trgovinske pogodbe, ki je> stopila dne 25. t. m. .v veljavo. Po tej pogodbi se bo smelo uvoziti iz Srbije letno 15.000 govedi in 50.000 svinj.- V belgradski klavnici, ki je sklenila pogodbo z dunajsko veliko mesnico, je sedaj 40.000 svinj. Od tehi se jih bo 600 takoj zaklalo in odposlalo na Dunaj. Tudi voz govejega mesa je že bil odposlan na Dunaj za poskušnjo. Da bi se ne razširile kužne bolezni, so se. izdale najstrožje navedbe.
Izvoz Srbije obstoji iz domače živine, mesa, zelenjave, sadja, poljskih pridelkov, kož in masti.5 Uvaža se pa v Srbijo bombaževi no, tkanino, kolonialno blago, galanterijske in norimberške stvari ter stroje. Vojno razpoloženje leta 1909 je minilo in dežela se je precej oddahhnila, V letih 1909—1910 je imela dober eksport na žitu in je s tem celo krila deficit, ki ji je grozil radi slabe letine sliv. Leta 1909 se je uvozilo za prilično 75 milijonov dinarjev (frankov) blaga. Med tem ko je še leta 1908 na Avstro-Ogrško odpadlo 42/4 %» vsega uvoženega blaga, jo padel uvoz iz Avstrije leta 1999 radi političnih razprtij in napetosti na 24%. Eksport Srbije je znašal leta 1909 92 milijonov dinarjev, od katerih je odpadlo na
Avstrijo skoro 30 milijonov.
$!
* *
Angleška banka je v četrtek dne 28. t. m. nepričakovano znižala obrestno mero od 4% na 4%. Na vseli denarnih' trgih je ta korak angleške banke presenetil. Smatra se ga za znamenje, da se je položaj v prometu z zlatom olajšal. Vendar pa moramo upoštevati, da je za deželo, ki ima že davno 3% državne papirje, v kateri je 2% bančna obrestna mera že visoka, današnje 4-% stanje še vedno zelo visoko. Ker pa z jedjo rase apetit, se splošno sodi, da bo obrestna mera v Londonu v kratkem zopet padla. Ker londonski denarni trg ne bo ostal brez vpliva za Bero-lin in Dunaj, smemo pričakovati splošno olajšanje na denarnem trgu.
Koroško.
Celovec. Vladno prizadevanje zastran ljudskega štetja. Celovški „Mir“ poroča: Vladi so pritožbe zoper nepravilnosti pri ljudskem štetju od slovenske strani silno neprijetne. Zato se trudi na vse kriplje, navidezno dokazati, da so slovenske pritožbe neopravičene in da bi mogla potem na splošno kričati, da so se pritožbe izkazale kot neutemeljene in da je bilo ljudsko štetje pravilno izvedeno. Zato so tozadevne preiskave poverjene ravnoistim ljudem,. ki so nam prej storili krivico. Da ti ne bodo pljuvali v svoje skledo, je vsakemu jasno. Zato vplivajo pri preiskan vab' s sredstvi, ki služijo njihovemu namenu. Njihova sredstva so vplivanje na vse mogoče načine in nečuven terorizem! Razume se pa tudi, da bodo vlada in okrajna glavarstva storila vse, da bodo same sebe oprala. Pač vsi krivci delajo skupno, roko v roki, da bi mogli pred svetom reči:	Slovenske pri-
tožbe so neopravičene.
Globasnica. Pri občinskih volitvah v Globasnici je zmagala slovenska stranka v vseh' treh razredih.
Tolsti vrh. Za častna občana občine Tolstivrb je tukajšnji občinski odbor v svoji seji dne 17. jan. soglasno imenoval naša neustrašena in neumorna voditelja gospoda poslanca Fr. Grafenauerja in gospoda dr. Brejca. To pa v priznanje velikih" zaslug, ki sta si jih imenovana pridobila za koroške Slovence in v dokaz neomajnega zaupanja, ki ga uživata med ljudstvom.
Zlato v Srbiji.- Ob izlivu horbevačke rečice v Moravo v vranjskem okrožju že dalje časa izpirajo pesek, v katerem se nahajajo znatne» količine čistega zlata. Na obrežju reke se vrše sedaj strokovnjaške preiskave in če bodo rezultati te preiskave povoljni, ho spomladi pričela neka angleška družba s pripravami za ureditev velikega zlatokopa.
Volilna pravica za ženske na Danskem. Danska vlada predloži te dni državnemu zboru zakonski načrt o spremembi ustave. Po tem načrtu dobijo volilno pravico tudi ženske, ki so dovršile 25^ leto starosti. Se-le pred kratkim so dobile danske ženske občinsko volilno pravico. ___________
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Slov. Gospodar, Straža.
fflajhno dobroidoče
trgovino
sa deželi vzamem r najem. Ponudbe pod šifro „Bodoč-
Naročite Stražo!
aast“ p oste restante Račje. I "¥T
nnnnnununu J f {|g0
Proda se
lepa nova hiša z 2 sob m a in kuhinjo, 10 let davka prosta, četrt ure od Celja. Zraven je drvamiea in 500 kvadrat-metrov vrta. Zadnja c^na 7100 kron, izplača se 4000 kron, 3000 kron na je vkniženih. Oglas pri H. Črepinšek, Spodnja Hudinja, 65.	6—3
Službo
pri kaki hranilnici ali dragi »dragi išče izvežbaca moč z večletno prakso. Ponudbo na apravništro Straže. 2-2
zn vagone, voze (mostne), centimalne.šknlove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih cene h
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravsko.
80
Slovanska obrt.
Poročam
cenjenemu občinstvu v Mariboru in okolici, da se dobi pri meni od danes naprej
znano izvrstna moka
iz I. avstro-ogrskega avtomat, paromlina Peter Majdid v Celju. Pričakujoč velikega obiska se udano priporoča
Alojz Šumeojak, Ä
Maribor, Tegetthof. ni. 31.
Em. Kukec v Žalcu kupi
hmelj
blago rudeče ali rumene barve po ceni K 120*— do K 140—, srednje kakorvosti K 150*— do K 155*—, zelenkaste bari e K 160’— do K 170’— debel ali malo Seka st (šarčn) mete raki cent. s—2
Ha debelo!
Na drobno!
Dr. Alojz Šlechfa, i
poprej sekundarij na deželni bolnišnici v Ljubljani, je imenovan za
distriktnega zdravnika v Sevn ci.
Nastopi to- službo dne 1. februarja t. L in bo ordi-niral vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v hiši št 15 v Sevnici.
&A&MM	M SI» O M» M V.J A n
priporočujemo priznano najboljši pridatek z» kavo „ZAGREBbKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
I
1*
s
I
ö
0
1
>
Trgovina
dalmatinskega vina.
V	nobeni družici ne sme manjkati kupica dobrega vina.
V	zalogi izvrstno naravno staro vind, vsake vrste v treh kvalitetah, rodeče in belo vino, priporečljivo slabokrvnim in prehlajenim osebam, izvrstno namizno vino, izboren
pr0S8Čan, ki se posebno bolnikom priporoča.
Za dokaz ponarejanja se plača 1000 K. Ta izborna vina so v zalogi samo pri
Angeli Cvitanfć, Maribor
■NT Färbergasse 2. “f®
Za trgovce in gostilničarje znižane cene! 10-3
Vr	““▼vVvS“
i Lepe sveče iz čistega H čehelnega voska za
g Svečnico priporoča visokočast.
I	duhovščini
I Jožef Dufek
S	svečar in medičar	gg ♦
I ■ Maribor, Viktringhofgasse. ^ *
Edina špecijdna tvrdk« za katoliška društva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tndi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Broše obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih eenah graver
Stanislav Mrkwicka Dunaj VII.
Zieg*@rgasse 67.
O
m
»CD
C*
-5
►
A
CD
i
Želodčni likčr
je najboljše krepčilo želodca!
Žalodčni liker ..FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do d8la!
Ljndska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljafeljana.
liter K 2*40. V » 4-80.
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna. ::	::
Slov. brivnica v Mariboru!
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici prip< ročam s^ojo bri nie o, ki se r aha ja v
Tegetthofovi ulici štev« 22
v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk ) rosi
Juro Gredlič, brivec.
Svoji k svojim!
ca
j i
Irar V
Cerkveni in sobni slikar in pleskar w
Franjo Horvat
mARIBOR, Kasino jasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na Bteno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! ::	:: Cene nizke!

i
jsh
Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
3MT Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, ia vse v to stroko spadajoča dela po najnižji cent.
== Nsčrfe in proračune nt razpolago. ==■
Hotel Trabesinger v Celovcu a I
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepo, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvoriščejza vozove in tri hleve za konje. —
Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane za uhode In veselice.
j^ggT Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. LäStüik! SlSMSW MAlilHiliff«
Za ženilovauje, veselice in slične svečanosti	Eman. Ilich, Maribor
Vsak dan sveži pustni krapi.
Z. io isdajatelj: Konzorcij S8t?sž»s,
Gornja Gosposka ulica št. 38.
Odgovorni wsdidk; T*v, Kemperle.
'Kuk tiskarne sv. Cirila v Maribora.