I S** .„ nrmiDiko sobot, »«d«ij to pr»unko*. «icept Stturd «7«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE U rudniški in upravnilki pro* tort: 8S67 S. Uwndal« A v«. Off »o« of PublicaUun: S667 South La*nd*U A v«. T«J«phOM. Uockwell 4lHM .VEAK XXVIII. Oba li.U j« 16.00 Knterad m ^co^ei*. mmlVm j.niianr 11, mi. .t Um i>u.t-o/ft«, ... . '—--—- c**q- *U1**>». U« Act ui Cungrm of Marak ». 1171 CHICAGO, ILL.. ( ETRTKK, 2. MAJA (MAYl 2). 1935. SubicrtDUoo $4.00 Y*arly. 8TKV.—NUMBER 8« Arcopunc« for m.ii.ng »t ipaci«! r»U of po«Ug« provided for i« acction 110S. Act of Oct. S. 1917, »uthori.ed on Juna 14. !«•• ederalna relifna podpora odklonjena Ulinoisu! jva mora najprej aama dobiti aredatva za Joločeno vsoto, je ultimat relifnega admini-itratorja v VVashingtonu.^ Illinoiaki governer, v glavnem mestu berači za koncesije, ae je _ito obrnil direktno na Roosevelta, naj posre-luje. Nov pritisk na zbornico, naj zviša kup-čijski davek. Cikaški okraj ima še relifnega lenarja za deset dni ishinjfton. D. C., :{0- "Pr.— a Illinois ne bo dobila de-iz federalnega relifnega , dokler ne bo državna le-ira sprejela zakonskega glt-de zvišanja kupčijske-livka l (iveh na tri odstotke, se Klasi edikt 11. L. IIop-naielnika federalne relif-dministracijc, illinoiskemu rnerju Homerju, ki je pri-VVashington, da tfobi na-ja sredstva iz federalnega a u oskrbo rcvežev v Illi-Horner se je takoj odlo-a txi apeliral na predsedni-toos<-\4'Jta. naj modificira kinsov odlok. Dvernorjev apel na predsed-je zadnji korak, ki ga je I storili, toda ni upanja, da iorner iispel, ker je znano, ma Hopkins zaslombo v Be-iši. \ >e kaže, da je federal-■elifna administracija spre-irila končno besedo, ko je omla nadaljnjo podporo in m povzročila relif no krizo inoisu. averner Homer vidi izhod tuacije edino v akciji nižje mr zbornice, če bo odobrila nje kujM-ijskega davka, kiiis mu i«' obljubil, da bo \a takoj dobila devet mili-\ »lolarjc\ iz federalnega a, ako m lo z,g<»di. |iopkin-stalisce ic, da mora država »prevzeti delno breme, če si zatfoto\iti nadalnje podpo-b'o, \ oliratnem slu-" ' 1 lubja. Z zviša-■ k'a da\ k,t se bodo '* vira povečali za '" : •" u \ na mesec, ' dobn-jl Hopkins država pri- VVashington. D. C. — (FP) — Organizirano delavstvo bo imelo samo enega zastopnika v u-pravi, ki (bo izvajala program relifnih del, za katera je kongres določil $4,800,000,000. Nasprotno bodo imeli industrijski magnatje in bankirji najmanj 20 reprezentantov in delavski zastopnik bo brez moči proti tej večini. h Farmarske organizacije so bile tudi ignorirane. Kakor delavske bodo tudi one imele samo e-nega zastopnika. Frank C. Wal-ker, bivši blagajnik demokratske stranke, ki kot odvetnik mo gočnih ameriških korporacij u-živa veliko zaupanje pri velebiz-nisu, je dobil najvažnejšo pozicijo v administraciji relifnih del. Očividno je, da je Roosevelt z imenovanjem VValkerja ustregel industrijskim magnatom in bankirjem in zato se mu ni treba bati velike opozicije s te strani. Hitler ze ima šest podmornic Submarinaki delavci se vežbajo v Kielu ■ i m ! I:. Ill London, 1. maja. — Londonski "I)aily Herald" poroča, da je šest novih podmornic Hitlerjevo bojne mornarice že iz-gotovljenih in spuščenih v morje. Te podmornice so zdaj na morskih vajah v bližini Wil-helmshavena v Severnem morju. Gradnja drugih šesterih podmornic gre h koncu in kmalu bodo v vodi. "Herald" dalje poroča, da je Hitler obnovil bivšo cesarsko šolo in vežbališče za posadke v podmornicah v Kielu. Ta šola je pa strogo tajna in zastražena i/.med 102 pred civilisti; nihče ne smo bli-• nadaljnje /u- ^v kdo vpraša navadnega 111 m po 30. a- Nemca na ulici glede te šole, ne Domače vesti Nov grob v Nevv Vorku Little Falls, N. Y. — Dne 25. aprila je umrl za pljučnico Frank Cuk, star 45 let in doma iz Logatca. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča ženo in dva o-troka. Bil je član SNPJ. Policija šikanirala Vehovca Cleveland. — Anton Vehovec, slovenski mestni demokratski koncilman, je bil zadnjo soboto aretiran v Euclidu po neki manjši avtni nezgodi. Nekdo je s svojim avtom trčil ob Vehovče-vega in oba sta bila lahko pobita. Ko je prišla j)t>licija na lice mesta, se je znesla samo nad Vehovcem, češ, da vodi avto v pijanosti. Odvedli so ga v euelidski zapor, kjer so ga držali dve uri in šele potem, ko je Vehovčeva žena izvedela, kaj so je zgodilo in je po odvetniku obvestila euelidskega župana o zadevi, je bil koncilman izpuščen. Pisma na čikaški ponti Chicago. — Na glavni čikaški pošti imajo pismo: Martin Ber-Jakovič 603, Paulina Kosak 522, mrs. Johan Stonich 547 in Jan Zaje (Zaje?) 554. Poroka Little Falls, N. Y. — Dne 27. aprila sta bila poročena Anton Jerina iz Little Fallsa in Frances Simonič iz Utice, oba člana SNPJ. Obilo sreče! Pobit na cesti Cleveland. — Rojak Jame« Turk je bil težko poškodovan, ko ga je zadel avto. Odpeljan je bil v bolnišnico. Mož je star 64 let. Nov grob v starem kraju Cleveland. KRITIKI TRGAJO ROOSEVEL-TOV GOVOR \Va.shington, l). C . 30. apr.— Republikanska opozicija ne verjame Rooseveltovim obljubam, ki jih je izrekel v svojem radio-govoru zadnjo nedeljo. Senator Borah, vodilni kritik zakona obnove in druge "newdealske" zakonodaje, je |H>kaSal na veliko nesoglasje med Rooseveltovim i priporočili glede podaljšanja zakona NRA in datekosežnimi načrti, katerih uzakonitev je predsednik zahteval. Med temi ho o-snutki glede reforme bančnega sistema, kontrole transportne i je in reguliranja "holding" kompa-ni j. Ako bi kongres uveljavil te načrte, bi Roosevelt po mnenju Boraha dobil diktatorsko oblast. IZGREDI V STAVKI ŽELEZNIČARJEV V 0MAH1 Avtni delavci v Toledu skušajo razširiti stavko NEMIRI V PENNI IN NA JUGU Omaha. Neb., 30. apr. — V stavki 400 organiziranih cestnih železničarjev proti Omaha & Council Bluffs Street Railway Co. je včeraj prišlo do prve krvave bitke, ko je skupina sim-patikov razbila šipe v oknih e-lektričnega voza in pretepla stavkokaze. Napad jo bil izvrtat Bančni načrt, katerega je ,,« paradi union i s to v, v katori Roosevelt priporočil v sprejetje,tm) protestirali proti obratovanju je izzval včeraj vehko opozicijo cestne železnice s stavkokazi. V v in zunaj kongresa. Ameriška akcijo je bila takoj pozvana po-trgovska zbornica je sprejela - |jcjja, ki je navalila na mnoiico resolucijo, v kateri je obsodila j„ p, „kušala razpršiti s plin- načrt kot politično skemo in korak v inflacijo. Senator Hastings, republikanec iz I)elawara, je dejal, da je Roosevelt dosti obljubil ameriškemu ljudstvu v svojem govoru, toda ni verjetno, da bo ob- skimi bombami. V izgredih sta bila ranjena dva stavkokaza in eden kompanijski stražnik, toda noben ni bil težko poškodovan. Toledo, O., 30. apr. — Avtni delavci, ki so zastavkali v tukajšnji tovarni Chevrolet Mo- Ijube izpolnil. Slične dvome so tor Co., so sinoči izrazili drugi vodilni republikanci, dočim demokratje naglaSa j o, da je bil Roosevoltov radijski govor ena najznačilnejših izjav z ozirom na njegovo laaločo "nevvdealsko" politiko. Delavska konferenca v VVashingtonu Senatni odaek odobril VVagnerjev' načrt VVanhington, I). ('. — Na |x>-Frances Mnrolt jva,,i,<) Williama Creena, pred-je prejela žalostno vest, da je v S(,(,'"kil Ameriške delavske le- inoiska nazna- "MiMih bodo 'i relifni u- «'ti vrata. 1 v > ima na ta vso-'kakoi b dneh, i donu ve povedati nič drugega, kakor da je nekaj slišal, kar se govori že ver mesecev, toda podrobnosti so mu prav toliko znane kakemu Angležu v Lon- Gornjem polju pri Soteski umrl njen brat Anton, ki zapušča v A-meriki brata in tri sestre. Nov grob v Pen ni Belic Vernon, Pa. — Tu je u-mrl po dvamesečni bolezni dobro znani rojak Anton Klančar, star 62 let in rojen v Novi vasi, Bloke pri Rakeku. Bil je večletni član SNPJ. Svoječasno je bil v Cerknici za dimnikarja, toda klerikalna stranka ga je izpodrinila iz službo, nakar je šel v A-meriko. Tu zapušča ženo in sedem odraslih otrok. Nagla smrt Cleveland. — Nagle smrti je umrl John Lukek. V bolnišnici, katero je obiskal z namenom, da bi ga preiskali glede bolezni, ki jo je čutil že da!j časa, je padel v nezavest in umrl. Doma je bil iz Trbanjskega vrha pri ("atežu. V Ameriki je bil 25 let in tu za-pušča ženo, dva sinova in štiri hčere. deracije, se je v pondeljek sešlo v glavnem mestu veliko število zastopnikov delavskih unij iz vseh krajev Združenih držav. Green naznanja, da zbrani delegat je predstavljajo okrog šest milijonov organiziranih delavcev. Sešli so se z namenom, da pritisnejo na kongres za sprejetje delavskih zakonov, katere ima Ameriška delavska federacija v svojem programu. Med temi so VVagnerjov načrt za stalno delavsko razsodišče, Blackov načrt trideseturnika in socialno zavarovanje. Odsek za delo v senatni zbornici je v jjondeljek sprejel Wag-nerjev načrt in ga priporočil senatu \ sprejetje. Ta zmaga je zelo osn ila unijsko delegacijo. Green je povedal delegatom na konferenci, da lol>isti velikih korporacij dnevno prirejajo gostije kongres/likom in senatorjem v najboljših unshingtoiiskih hotelih. na masnom shodu sklenili apelirati na druge avtne delavce, ki so organizirani v federalnih unijah in u-posleni v tovarnah General Motors Corp., naj se jim pridružijo in vztrajajo v boju, dokler ne bodo magnatje priznali unije in podpisali predložene pogodbe, Kompanija je izjavila, da se ne bo pogajala s toledskimi stav-karji, dokler se ne vrnejo na delo, toda zaeno je prišlo poročilo, da se delavci v tovarnah General Motors Corp. v frlintu, Mleh., Clevelandu In Cincinna-tiju pripravljajo na stavko. Stavka v teh tovarnah je odvisna od akcije VVilliama Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, v kateri so včlanjene federalne unije avtnih delavcev. Toledski stavkarji zahtevajo zaprto delavnico, zvišanje plače pet centov na uro in izboljšanje delovnih pogojev. Kompanija je že pristala na zvišanje mezde, toda odklonila je priznanje unije. linijski voditelji pravijo, da je 00 odstotkov stavkarjev organiziranih. PiltMburgh. Pa.. 30. aprila — Dva voznika tovornih avtov sla bila včeraj ranjena v stavki pre-važalcev mleka, ki je izbruhnila pri Kieck-McJunkin Dairy Co. V tej stavki je zavojevanih več sto delavcev, ki zahtevajo zvi-šiiiij«' mezde in priznanje unije. La Graitfte, (ia., 30. apr. -Državna iniliea je včeraj areti-rala 17 moških in dve ži^naki v zvezi s stavko proti CallavvH.v Textile Co la skupina je bila aretirana, k«-i je prisk "exic go-! ''< rHrija ruU.zen*ki ukla«! in zni-/aia -tanarin»» otem izvršila aretacijo. Prej je bila odvedena v zapor tudi Gladys Prout, Žena tajnika stavkovnega komiteja unije United Anthracite Miners of Penns.vlvania, ki je oklicala stavko. Na sodišču je bila obsojena na petnajst dni zapora, ker ni hotela plačati globe in stroškov obravnave. Boj med novo in Levvisovo u-nijo se nadaljuje z vso srditostjo. Shodi, ki jih sklicuje nova Jnija, se vrAe v raznih krajih in so številno obiskani. Thomas Malone.v, predsednik te unije in Henry Schuster, tajnik, pozivata člane, naj vztrajajo v boju do zadnjega. Oba sta obdolžila državno policijo pristranosti v prilog Lcwisovi uniji in premogovnim magnatom. Nacijski ugrabitelji spet na delu Praška vlada bo poslala oater protest v Berlin Praga, 30. apr. — Cehoslova-ška vlada je naznanila, da bo naslovila energičen protest Nemčiji zaradi ugrabljenja nemAkega beguna na njenem osemlju. Žrtev je Joaef l^amporsbergor bivši član monakovske rspubl čanske garde (Reichsbanner) ki je pobegnil v Prago, ko Hitler prišel na krmilo. Ceho slovaške avtoriteto pravijo, da sta Lampersbergerja ugrabila dva člana nacijske tajne pol cije. Lampersberger je nekaj dn prej prejel pismo od svojega pri Jatelja v Nemčiji, v katerem ga je prosil, naj se sestane z njim v obmejnem meatu Klsonsteln On je ugodil prijateljevi želj ter se odjreljal v Kisenstein Tam je na češkem ozemlju ča kal svojega prijatelja, ko sta nenadoma navalila nanj naeij ska policaja in ga hitro odvedla na nemško stran. Češkega straž nika, ki je priskočil Lampers bergerju na |>omoč, sta ugrabi telja pobila na tla 'Praška vla da pravi, da ima dokaz, da ji nacijska tajna policija odgovor na za ugrabijenjo. Vladni odbor odredil razpust kom-panijske unije Nevv Vork Pokrajinski de lavski odbor je |>odal odlok, da mora Silver Kod Stores Inc., firma, ki lastuje večje število lekarn takoj upoiditi vse uslužbence, ki jih je odpUMtila, raz* pustiti kornpanijsko unijo in priznati delavcem pravico pri-'topa v unijo, katero si sami izvolijo kot predstavnico /a koli k f i v na' poya|Mn|a Stavka proti temu (»od jot j ij traja že od 20 marca, «*lkar ji dru/ba ignorirala odredbo delav sk< ya odbora, da mora (ninov-no opouliti I t uslužbencev, ka tere je vry's na cesto zaradi tj-rnj^ktb aktivnosti htavko vodi unija lekarniških delavcev. OPOZICIJA PROTI VODSTVU JEKLARSKE UNIJE Pravni zastopnik mili-tantov vložil priziv proti odloku reakcionarnega sodnika Skupina ae«atorjev. ki *r |e udrležlla ki»nfer»-nrr v HeH hiAi. Od lr\e na rfenno: Adam«. Shrppurrf. Ilinlon. ( i^tlgan. konitre«nik ,Nm huU m H. II. HfSliHt, uradnik > pol rm drp«n mentu, ___ Italijanski konzul obtožen na Santo Domingu Zarito Domingo, I rnaja, • h m II j are* k i konzul Amadeo Bar b tta je oMoften zarotniških ak tivnosti |>roti |»ri%tM-dniku minlkariHki' r«>o»dlke Rafaelu Trujllu Z njim vrH jt» bilo obtoženih vrf drugih oi»eb,—-(Ro-publika Kanto Domingo ali Do-rniriikana je del otoka v *oael-čtni Kube Drugi dvl tega otoka K llalti ) KONSERVATIVNA DELEGACIJA SE UPIRA Pllla»)urgh, I »a.. 30. apr. — Michasl Tighe, predsednik A-malgamated Aas'n of Iron, Steel & Tin Workers, je sicer uspel, da niso delegatje izključenih u-nij dobili at»deia na letni konvenciji asociacije, tcnla a tem je izzval nejevoljo pri lastnih pristaših, kl so ohaodili njegovo taktiko. Konvencija se je vršila za zaprtimi vrati, katero jo zast ratila policija. Delegatje, katerim je Tighe «»drekel pravico sedeža, pravijo, da zastopajo 1)0,000 Članov napram ftOOO, katere so represen-tirali Tighejevl delegatje na konvenciji, C I a renče Irwin, predsednik šestega jeklarskega distrikta mednarodne unije in vodja opozicije, Je rekel, da mo se celo Tighejevl pristaši pričeli zavedati, da no bodo mogli organizirati delavcev v jeklarski industriji brez sodelovanja mllltantov. Slednji ue nameravajo ustanoviti nove unije, temveč preustrojiti stsro, ds bo lahko vodila uspeAan boj proti Jeklarskim magnatom. Večina delegatov, katerim je Tighe odklonil sedet na konvsn-Hjl, je reprezentlrsla krajevna unije, kl so bile izključene, ker so poslale delegate na posebno konferenco, ki se je vrAila 3. februarja v 1'ittshurghu. Po tej konferenci je Tighe izključil 1H krajevnih unij, ue da bi Jih sa-slišal, kar je bilo kršonje ustava mednarodne asis-iaclje. Zastopniki izključenih unij so vprašali za injunkcijo proti Tlghu, katero pa je sodnik Amhrose Reid odklonil. Ta sodnik Je znan na-zadnjak, kar je tudi v tem slučaju pokazal z izjavo, "da ne bo utoril n i čemi r, kar bi lahko vsns-m i rilo konvencijo AABTW." Aar on Sapiro, pravnik zaatop-nik militantnih Jeklarskih delavcev. je Ze vložil priziv proti Reidovemu odloku pri federalnem sodišču, kar naj bi onemogočilo slične akcije uradnikov mednarodne organisacije v bo-doCe. Stanovanjska dela se obetajo kmalu Gradnje v 28 mestih YVu*hlnufon, D. C. — fforatio H llaeket. federalni direktor stanovanjske divizije relifnih del, jna/nanil 30. aprila, da /radnja stanovanjskih hiš, katere bo \ larla oddajala v najem proti rn/.ki stanarini, se začne Zgodaj \ letošnjem poletju. Prve hiši bodo /gradili v Chiragu, Milv* aukeeju, Nashvillu, Hlr-rnirighamu, New Orleansu, Indi-ana|sdisu, Louisvillu, Delroltii, VVasbiri^tonu, Baltimoru, Bo slonu. Nm Vorku, ColombiJi. Mlamlju, Buffalij In Atlantic ityju Ickes, tairnk /a notranje ga-leve, Je |ai rekel, da ima na ras-tsdago 150 milijonov dolarjev za gradnjo stanovanjskih hll, lelavee m ta dela ImmIo vzeli ia relifnih se/namov. Nova tekstilna unija v New Orleansu New Orleans, I ji.—Tu je bila organizirana nova krajavna linija tekstilnih delavcev, kl fte šteje nad tri »to članov. PIOtTIti PROSVETA THE ENLIfiHTENMENT GLASILO IN LASTNINA ILOTMHI NABO0NS ilDKOTS Orgaa af a>4 k, Ifc. IImm NalUaaJ SaMfll Mrir Ntnrfnlm : aa feirular.* drta»a (lava* C»»lcs«a» i* Kai»»4<» $4 (Ml M lato. M M M f«i Wta II t« M iatrt I««. aa ChU**o ta CW.ru |1U aa a.U- WU IJ 71 aa pol lata, La ln®*aaaal»u •«Wri|H»*> ratoat fu> <•« UnUarf HUIM laaorp« Ckwm0m» .»4 Ca*a4. »O v, tm I ••-•««/ »4 C.aa#« I< A« I*/ lurllk cuuh^M fb to 1/»' >•' C«*a a«laa»« »Luk up krni tofuto* la aafcarolantk a prlluiil h)"i>iik> A4»artututf ralaa oi. a»<- > «•! M*ft*a<><|rU »htj-ih at»d 4iauiitim>j •• ••• »is m u irufiiml ottof a>nu«i'|/U »«mt' ta (Unu piajra, |xaai> »U «ril! k« r»Uiri aa kateri bodo lahko oni diktirali delodajalcem svoje |M»goje. Ne aamo to. Delavci morajo imeti tudi avojo politično stranko, ki osvoji zbornice in urade in pritisne v M in delavskim j*>gojem legalnfpe-čat. na ta način—v močni organizaciji I— Uido ameriški delavci lahko dobili svoje pravice in »e iznebili aužnoiti in tlacanatva vsth obLik. r- - Vae drugo — vsako drvenje t* domagoakimi in padarakimi "prijatelji", "odrešeniki" in Mojzesi—ne bo nič pomagalo. VM drugo I« podaljša dobo kriz in trpljenja delavcev. ka. Do gotovega svidenja na večer 6. maja točno ob 7. zvečer! Za "Slovenske Sokolice", Mary Peter lin. Slavje 30 letnice Proletarca Girard, O.--—Klavje 30 letnice Proletarca, ki jo bo obhajal klub št. 222 JSZ dne 4. maja, hitro prihaja. Je že tu. Zato so pa člani kluba na delu, da pripravijo vse potrebno, da bo slavje čim uspešnejše. Kot že omenjeno, nas bodo posetili Zarjani, odsek kluba it. 27 JSZ, ki nam bodo zapeli par lepih pesmi. Toda to še ni vse. Poleg Zarje pridejo tudi pevci zbora Delavec iz Newburgha. In s pevci Zarje in Delavca pa pride tudi precej drugih rojakov in rojakinj, sodrugov in somišljenikov, s seboj pa bodo pripeljali tudi Harbičev orkester is Collinvvooda, tako da bo Cleveland z okolico stoodstotno zastopan na naši slavnosti. Chicago pa bo zastopal Frank Zaitz, u-rednik Proletarca, ki je bil povabljen na to slavje kot govornik. .Kaj pa naše bližnje naselbine, ali bodo kaj zastopane? O da, prišlo nam je na uho, da se nameravajo rojaki iz Salema kor-porativno udeležiti. Pričakujemo, da nas dne 4. maja posetijo tudi naši simpatičarji iz Warre-na, ki so nas posetili tudi Že ob drugih prilikah, zato upamo, da nas bodo tudi v soboto. Naši so-drugi iz Power Pointa so tudi bili vselej prvi na naših prireditvah ; sem skoro gotov, da na 4. maja ne bodo izostali. Nadalje vabimo rojake iz Youngstowna, O., in Sharona, Pa. Sharon, sem skoro gotov, da bo zastopan, če po drugem ni*, bo gotovo med nami Joe Cvelbar, kot vselej prej. Naselbina Akron se ponaša s precejšnjim številom zavednih rojakov in sodrugov; kaj če ae bi oni udeležili naše slavnosti—Jereb, Valant in drugi? Barber-ton tudi ni daleč od nas, kaj, so-drug J. Yankovich? Vsi, ki nameravajo priti v Gl- Priprave so v popolnem zamahu. Članstvo obeh klubov boj storilo vse in napelo vse svoje moči, da bodo postreženi vsi naši gostje, ki bodo prišli v nedeljo k nam, posebno pa oni iz oddaljenih naselbin. Cim več vas pride, tem bolj se bomo zabavali. Gospodinjski klub SND, ki tako rade volje sodeluje pri vsaki prireditvi, bo tudi to pot skrbel, da bo postrežba izborna. Na veselo svideqje v nedeljo I Chrkitina Nadvesnik. Društvena 25 letnica Cleveland, O. -— Pozivam vae člane društva "Brooklyn" St. 136 SNPJ, da gotovo pridejo v nedeljo 5. maja ob 1.30 popoldne v Sachsenheim dvorano na 7001 Denison ave. Zglasiti se morate pri predsedniku veseličnega odbora Paulu Oblaku, ki mu je da- „. , .. . .. . na polna moč, da odkaže delo M. neatrpno pričakujemo tega VBttkLmu ilunu' bre2 V8ak dneva, kajti poset nam je ob- t B" 1 jubljen iz Chicaga, Sprlngfiel- ' T TT, T *" ia, Pe Pueja, Milina in od dru- ^tu^r'™ 28 ^ Jubilejno alavje društva it. 135 Cleveland. O. — S tem dopisom dokončujemo zadnje navodilo in vabilo za proslavo 25-let-nice društva "Brooklyn" St. 136 SNPJ, ki se bo vršila v nedeljo 5. maja v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison ave. na zapadli! strani nu«ta Cleveland. Program se za< ne ob 2:30 po- ___ ___ r |------------- . ---— ---—r-a- —--------«--- nnega niuuti on u pu OOUO poldne, zvečer ob 7. uri pa prič-| volje zapode kakšnega kozlička, Wna še niste videli v naši dvo- bele da ne bo nihče lačen ne ples v obeh dvoranah. ! " - 1 A ' •• • 1 1 ' Članstvu naznanjam, da mora vsak član kupiti eno vstopnico ali pa dotično vsoto prispevati v društveno blagajno. — Vaje za živo sliko bodo v soboto 4. maja ob 7:30 zvečer v gornji dvorani navedene dvorane. V*ak član mladinskega oddelka se mora u-deležlti. Dekleta, ako mogoče, naj bodo obleči na v svetle ali bele obleke, fantje pa v temne, če jih imajo, če ne, je pa vsaka dobra. Člani, ki so bili izvoljeni, da pomagajo na odru, se prosijo, da se zglasijo pri tajniku v petek zvečer, ako pa ne morete v petek večer, pa pridite v soboto v dvorano Sachsenheim, kjer bo dosti dela. Prijazno vabimo Se enkrat vse člane naših sosednjih društev, tako tudi vseh oddaljenih, da se udeležijo naše d/uitevene proslave. Izvajal se bo lep jubilejni program: pozdravni nagovor društvenega predsednika, živa slika, v kateri nastopijo člani in članice mladinskega oddelka, govor prvega pod predsednika SNPJ F. Somraka, ki bo glavni govornik, govor drugega podpredsednika SNPJ J. Lokarja ml„ govor sodnika F. Lauschcta, F. A ml rej an-člča in drugih. .Sledita pevska jtf>ora, samostojna Zarja In Zvon, Vadnalov trio iz Collinvvooda, Turkov trio iz Girarda, češke Sokolice in uprizoritev šaloigre "Pol vode pol vina", ki Jo da na oder elevelandska federacija SNPJ in v kateri nastopijo: ga. E-milija Svigel, ga. Josephine Močnik, J. F. Terbižan in Auguat Komar. V gornji dvorani bo igral naš poznani Eddle Simms in njegov orkester, v spodnji pa Happy Hour trio. Cena vstopnini Je 40c za popoldne in zvečer. . Uljudno vabimo vse člane sosednjih in oddaljenih društev, tako tudi prijatelje, da se udeležijo te proslave. Zagotavljamo vas, da boste zadovoljni s programom in plesom. Odbor bo preskrbe!, da boste po programu lahko ostali pri večerji in da se boste veselili pozno v noč. Zahvaljujemo se Že vnaprej za vaši« sodelovanje. Naše članatvo la> vedno pripravljeno poset vrniti. Na svidenje 5. maja! Za društvo št. lafi SNPJ, ('ari Samanich, tajnik. rod, kar se pa tiče naše naselbine in okolice, bo pa itak vse tukaj ta dan. Oba kluba se zavedata gmotne odgovornosti s to prireditvijo, ali nam je v prvi vrsti za Juievni užitek programa in moralni uspeh, zato smo določili tako nizko ceno vstopnini, da jo bo lahko vsakdo zmogel. Vstopnina je sam 26c, in to za ves program, ki se bo izvajal v veliki dvorani in za ples v spodnji dvorani po končanem sporedu. Program se prične točno ob 2. popoldne. Zato se prosijo vsi po-setniki, da so pred napovedanim časom v dvorani. Vsem udeležencem, ki bodo Pozivam tudi vse člane in članice mladinskega oddelka, da pridejo v soboto 4. maja ob J. popoldne v isto dvorano radi žive slike. Apeliram na vse člane, da pomagajo to delo izvršiti. Upam, da se bo naša mladina odzvala v velikem številu in bo prišla ob navedenem času v dvorano. Vsi na delo, da bo naša proslava uspešna! Zahvala za že izvrženo delo gre članom, tako tudi društvom elevelandske federacije SNPJ in jednoti za oglas. Začetek programa ob 2.30 popoldne. Med programom bo i-gral Knausov trio. Ples prične ob 7. zvečer. V zgornji dvorani prišli na to prireditev, posebno' ," \ * pa našim čikaškim prijateljem ^JJ-fL ^ ? * tur ™tj»iit» i 8P°dnJ' pa Knausov trio domače uLr.^v.. polke In valdke. Vesellčni odbor kličemo: Na veselo svidenje v nedeljo 5. maja v dvorani Slovenskega narodnega doma v La Sallu! Pete lianich. Zbor "Zagreb" koncertira l»rain, O. — Hrvatski pevski zbor "Zagreb" priredi pomladanski koncert v nedeljo 5. maja ob 7.30 zvečer v dvorani Slovenskega narodnega doma. Ker se ta zbor rad odzove sodelovanju SND pri raznih prireditvah, bi bilo pač lepo od nas delničarjev SND in od ostalih Slovencev, bo preskrbel okusen prigrizek in dobro pijačo. Vabijo se vsa cenjena društva in splošno občinstvo, da se udeleži slavja 26-letnice našega društva v velikem številu. Na svidenje 5. maja! Frank Stibil, predsednik. Koncert zbora Cvet Cleveland-Nevvburgh, Ohio. — Pevsko društvo Cvet priredi svoj pomladanski koncert v Slovenski delavski dvorani na „_.___________________________Prince ave. v nedeljo 5. maja ob da jim pokažemo, da znamo ce-! 3- popoldne. S tem nam bo spet niti njih uslugo s tem, da napol-1 prilika, da se bomo skupaj nimo dvorano na dan njihovega | ®«ili, slišali našo lepo pesem in koncerta. S tem jim bomo dali ** m<;d seboj zabavali. Letalo bodočnosti Na letališču v Aspernu so pradv.i * "avtopilot", avtomatično letalo ki J 1 W dil bivši avstrijski vojaški letal J * Boykov, mož, ki je dane« vodil*il?*1 g:a nemškega koncema za Izdelov * Avtopilot je nemški izdelek. ■M To letalo ima razne novosti ki * . . eno najpopolnejših prometnih' sredst v nem času, za eno najhujših orožiih ! ! vojne. Pred vsem je vdelana vanj * ki daje pilotu možnost, da uravl poljubno smer v poljubni višini, ne dl-bilo treba potem brigati se še kaj z krmila. Sigurnost tega avtomatični ranja je tako Xelika, da se letalo v na h primeru odmakne komaj za eno st0Jfi smeri, a če ga je letalec naravnal višino 1000, »e ne bo dvignilo viš, negTS Tema, dež, vihar, megla, stvari, ki lahko, dijo človeškega pilota na krivo pot ne 2 avtomatičnemu pilotu niti najmanj' do živ« Toda novo letalo zmore še Tet. z dr letala ali iz brezžične postaje na zemljiH mogoče pilotirati kamorkoli, mogoče pa i* naravnati na valovno dolžino poljubne od ne postaje, in bo letelo s smrtno | proti njej. Vrhu vsega je izdelano iz neke nove aebno lahke in trde zlitine, tako imenovii elektrona, ki daje možnost, da se vse razen motorja in avtomatične krmilni- pri ve vlije kakor kakšna otroška kovinska ča z dvema kalupoma. Elektron ima eno samo slabo lastnost i čne goreti, če ga prižgemo. Toda ta slak nost postane v vojni lahko strašna piedi Predstavljajmo si samo brodovje bon letal iz elektrona. To brodovje brez poi plove v primerni, ne preveliki višini pod, vam brezžičnih valov oddajne postaje na ali krmilnega letala v višini 6000 do 70.. ne meneč se za nasprotnikov og<*nj naravi proti svojemu cilju, kjer spusti isto tako vplivom brezžičnih valov svoje bombe H« da eno izmed elektronskih letal zaden«* sov, nikova krogla. Pade na tla in učinkuje eki zivno ne samo s tovorom svojim bomb, ten tudi s svojim elektronskim materialom, dejanje je potem Še večje. Lahko p* j«| polniti vse letalo z eksplozivno snovjo, i penimi plini ali bakterijami, potem je vrste zračni torpedo, ki se razleti natanko l kjer hočeš, da opravi svoje uničevalno In nobena nasprotnikova brezžična postaj več varna pred uničenjem. Zadostuje, da| ravnaš avtomatično letalo, napolnjeno z strelivom, na val te postaje in bo z velikol| no treščilo naravnost vanjo ter jo uničila kor poročajo zanesljivi viri, pa ima Nen na razpolago že ogromna brodovja teh let; še jih izdeluje! najlepše priznanje za njihovo sodelovanje z nami. Pevci zbo- rard dne 4. maja, se prosijo, da ra "Zagreb" so poznani kot do-pridejo v dvorano pravočasno, j bri |>evel. V nedeljo bodo dali na kajti program se bo pričel lava- oder bogat program, po progra-jati točno ob 7.30 zvečer. Vstop- mu pa bo ples. Pridite in veseli-nina samo 30c. te se med prijatelji in znanci! John Tancefc. John Hruce, tajnik SND. Velika prireditev v I ji Sallu NaAa nedeljaka prireditev ! P»r- OgI«ahy. JU. — Biio je že na glede dolgo in široko poročano v Pro-slavnoatl klubov št. 3 in 4 JSZ sveti in Proletarcu o prireditvi, nadejamo In z gotovostjo priča- so jo že obširno opisali čikaški kujemo. Kajti ta dan boste vide- detroitski in pennsylvanski doli na našem odru nekaj izredne- pisniki. Iz teh dopisov je bilo ga. nekaj lailjšega kot ste ie " kdaj prej. Seja in predavanje Oeveland, O. — Članice društva "Slovenske Sokolice" št. 412 SNPJ uljudno vabim, da se gotovo vse udeležijo prihodnje rodne seje, ki se bo vršila dne 0. maja in ae ob 7. zvečer. To pa radi tega. ker nas bo posetila na tej seji o d 11 č n a predavateljica mrs. Blondess, ki bo ostala med nami samo od 7. do 7.30. Za naše članice si je izbrala predmet, kl bo važnega pomena zji naš napredek na društvenem in družabnem življenju. V zapeljivi letni dobi se kaj rada pojavi pri društvenih članih stara, nalezljiva kilezen, kl se Ji pravi zanemarjanje društvenih dolžnosti. Tri gotovih društvih pride to Časih do skrajnosti, da ne morejo pravilno reševati niti bolniških zadev. Navadni prazni izgovori ao, čei: "Bodo že brez mene opravili." S »ličnimi izgovori, ImkII pove-: dano, da noben odbor, pa tudi . če bi njegovi člani izvrševali svoje delo IH)**, ne more ustre-j isti članom, dokler jim »le ln 4 Jsz Mkupno in ki 8e b() vrt- i Nastopil bo zborov mešan zbor, lo OH ra0|,lina "U-večji uspeh bo, katerega so tudi lavsko dramo "Rdeče rože" ki sodnt zam*njava". Zborovodja ---.----- ^ ..... • je Ix)uis Seme. Uljudno se vabi vse cenjeno r.~ u,(„1Wv je ono obelnB|tvo- Vstopnina za ves pro-jasno razvidno, da je ta drama1 f1?1 in p,eH Je *amo 40c' Mamo pomembna in resnično delavska plVU, z\ečer Pa 260 bo vam žal, ako se udeležite našega pomladanskega koncerta v nedeljo. Vabljeni ste vsi iz širnega Clevelanda in okolice, tako tudi pevski zbori In pevci. Na svidenje v nedeljo! Mm. Koale Valoveč. LISTNICA 1 HKDNIŠTVA Holcombe, Wis„ Fr. G.—V e-nem štirijaškem akru je UI40 Stirijaških jardov. Vsem onim. ki nam pišejo za naslov relifnega dela: Obrnite se na relifno postajo v vašem mestu. Vlada je naznanila, da bo najemala delavce za javna rc-lifns dela preko lokslnih relifnih postaj. Brezposelni delavci, ki so na relifni listi, bodo prvi najeti. AH ate ie naročili Pvw»eto aH Mladinski Ust svojem, prijste-To j« edini dar trajne erodttMti. kl ga n m al denar lahko pošlje I ju aH sorodnik o v domovino! te svojcem v domovin* Stroj reauje življenje O zanimivem primeru^ da stroj rešuje i ku življenje, poročajo iz Londona. » Pred kakšnimi sedmimi leti je prišel 63 letni Anglež, ki je že dalj časa čutil ne v mišicah, k zdravniku, ki je ugotovili no, neozdravljivo bolezen: mišice so ne sušile in izginjale. Po petih letih so mu nele mišice, ki podpirajo dihanje. Samo en j pomoček je še ostal, ki ga je mogel ntij metno dihanje. Vsi člani bolnikove družine, njegovim in izšolano strežno osobje so se v posadik| menjavali v težki nalogi, da ga ohranijo metnim dihanjem živega, dan in noč m^ morali izmenoma stiskati in šjriti prsni Osemnajst mesecev je trajala ta muk se ni smela ustaviti niti za trenutek, in zuhtevala poleg velike spretnosti tudi napora. Bolnik sam je trpel . drugega zavoljo zavesti, da je na ta način visen od sočutja in dobre volje soljudi. Potem pa so zdravniki nalogo umetnepl hanja prepustili stroju, ki so ga bili nalašč v ta namen. Sprva je hidravlični^ zneje pa električni motor napolnjeval in nil gumaste vreče, ki so bile pritrjene IL okrog prsi, in mu tako dovajal zrak vjB Sedaj sta pretekli že dve leti in mož >< pije, govori in čita, duševno j« še čil, bati se dosti ne more, ker je mrtvoudi Ce bi ne bilo stroja, ki dela M mi 1 vih mišic dan in noč, bi že davno urr rlalij bi mu morali kakor prej strni usmiljeni J« Tako mu pa stroj ne da umreti. Seve priredil anketo med londonskimi f,] je povsod naletel na zadoščenja. <»* nje las a i>eroksidom izginilo Ta barva las. če ni prirojena, ker jo je treba obnavljati vrhu tega je lepa samo v ksid pa škoduje končno ne tudi zdravju, in to v takši IJajo nekatere izmed nsjs sih filmskih zvezd že davn« da bi si barvale lase. Mov lase je brončeno rjsvs »n no", ki je cenejša od per« dalj a rat 2. MAJA. Vesti iz Jugoslavije . __ prtKj nekaj dne-^dem• Komedijo "Voda" pa so ";rili tlJ('' na ljubljanskem wnem gledališču in v Ma-W ter je tudi zelo uapala in Na mnogo zabave gledal-i» "»'a tudi nekaj satiričnih 1 re<1 '«*ti je poslovala v Slo-zavarovalnica, ki je n«Ko dobička vsem, ki Jr»jejo koga za primer smr- r,,,iP'«i niso l>iij strogi, pri- i« je zavaroval* Ll' ° u'sfM'vala in malo je '» »>ila vsa Slove-|,r,-|'r.ŽHia t zavarovanci, Kiu J' starejših ali bolnih i ''*0 *» zavaroval katere-M',n Ka- «> katerem si so-dolgo živel, zava-"1'rejeli, in če je star-kratkem roku Jil tisti, ki ga je za- kriji . I»i d< Samomor na mariborokem magistratu V pisarni magistratnega direktorja Rodoška v Mariboru se je dogodil v soboto 13. apr. nenavaden dogodek. K direktorju je prišel invalid Klement Je-senko. Mirno ga je pozdravil ter se mu zahvalil za vse, kar je storil zanj dobrega. Dodal pa je, da je življenja sit in da se bo ustrelil. Ravnatelj ni jemal te izjave resno, a naslednji hip je Jesenko že potegnil revolver iz žepa ter ga obrnil s cevjo v svoja usta in sprožil. iZvrnil se je na tla, iz ust se mu udrla kri. Takoj so prihiteli ljudje iz sosednjih pisaren v strahu, da je kdo streljal na ravnatelja. Naglo so dvignili krvavečega, nezavestnega invalida in ga odpeljali v bolnišnico, a že med prevozom je Jesenko izdihnil. Kaj je bil vzrok in povod temu samomoru in zakaj si je izbral za kraj dejanja ravno pisarno magistratnega ravnatelja, ni znano javnosti. Baje ga je tiral v obup sodni proces, ki mu je grozil zaradi nekih zadev. Had i prevrnjenega vosa — uboj V Spitaliču v Dravinjski dolini je zbudil veliko razburjenje zločin, ki je bil izvršen nad vi-ničarjem Friderikom Gradičem, starim 28 let. H Grašiču je prišel posestnik Marinšek iz Starih Slemen, ter mu očital, da mu je prevrnil voz slame, kar pa je Grašič odločno zanikal. Sprla sta se in je Grašič užaljen udaril Marinška. Ta je odšel domov ter doma povedal, kaj se je zgodilo. Marinškov sin France, star 21 let, je sklenil, da se maščuje zaradi očeta. Sel je in počakal Grašiča, ki je vsak večer prihajal k posestniku Bercetu v Spi-talič po mleko za svojo družino. Ko se je z..mlekom vračal domov, ga je v temi napadel France Marinšek, ga pobil s kolom na tla in mu že ležečemu na tleh zasadil še nož v prsi. Grašič je izdihnil in štirje majhni otroci in žena so ostali brez rednika. Morilec in njegov oče sta bila aretirana. Vse sočustvuje s pokojnikovo družino in obsoja nasilnost Marinškovo. Nekaj podobnega. — Na Brezju nad Oplotnico se je dogodil enak poboj. Zaradi mulenkosti prepir, v katerem je nekdo plačal z življenjem. Kopači so delali v vinogradu, po delu pa so sedeli v Golenjačevi hiši ter pili. Nenadoma so se fantje sprli zaradi deklet. V prepiru je stopil nekdo k posestniškemu sinu Maksu Brečku iz Oplotnice ter mu snel s klobuka krivčke. To pa je najhujša žalitev med Po-horci. Užaljeni je napadel pre-drzneža, a je nazadnje obležal na tleh mrtev, zaboden v prai in roke. Orožniki so aretirali nosti nastanitve, če bi bilo vpo klicano nenadoma mnogo vojaštva iz rezerve. Konj ga je ubil. — V Formah pri Škof j i Loki je konj ubil posestnika Jakoba Zakotnika. Vozil je gnojnico iz greznice na njivo, pa se je konj splašil, dvignil se je na zadnje noge in s sprednjimi nogami udaril gospodarja po lobanji in mu jo prebil. Prihitel je zdravnik iz Škofje Loke, prepeljati so hoteli Zakotnika v Ljubljano, a je že med prevozom umrl. Obleke, volnene odeje, perilo, nogavice, zofe in tapetovane stole iztepajmp zelo pogosto, ne samo spomladi. Samice moljev ležejo jajčeca zlasti v marcu in a-prilu. Zaradi tega je seveda treba prav v teh mesecih paziti na snago še bolj kakor sicer. Vse kar imamo v omarah obesimo na zrak, če že solnca ni. Obleke in druge volnene stvari naj visijo po ves dan na svežem zraku, zlasti na mrazu in vetru. Za mraz in prepih ao samice in za-plodki silno občutljivi. Pred vsem je pdtrebna v vsem r „ . . _ .stanovanju snaga. Volnene stva- - k>™nwtični procea. - rI je treba 2ručiti ,„ ^ Dne 15. t. m. se začne spet nov velik proces proti 14 mladim komunistom pred ljubljanskim sodiščem. Obtoženih je 14 oseb, po večini dijakov in vajencev, med njimi 4 dijakinje. Razprava bo tajna kakor so tajne vse razprave proti komunistom. Obtoženi so komunistične propagande. Razprava bo trajala pet dni. vi iz Primorja 'L *ar več ljudi •'il n. pr. Ur "J" vsoto denar-j Ferdinanda Goanjaka iz Brezij. 'l " ' trel,a, da bil ki je dejanje priznal. Tako je z ' " J' k(l0 zavaroval, j našim vernim podeželjem; za /aialo, da so bili j vsako malenkost, za vsako fan-\«--V * nari* žili, da ga pretepo. Vnel se je >ombergar pretep, v katerem je Mulec Si / . it-vo na nožem dvakrat zad«d Kmetiča. '♦'•fa telt- Drugi sunek z nožem je Kme-v« ^ la i- tiču prereza! žilo odvodnico in preko je Kmetič v tn-kaj minutah izkr Zakaj je Jože JažbkiM-Jacoblni poskušal izvršiti samomor Gorica, 4. apr. — Poročali smo že, da so se nekateri bolj ko-rajžni Idrijčani u ljuden je postal takozvanl "to-mato juice cockUiil", ki je le pa radižnikov sok z drogami. Ali zapomnite si, da je sok konzervira nega paradižnika ravno tako zdravonosen. Rabi ae lahko zu dojenčke mesto soka od pomoranče. Ako ni mogoče dobivati drugih sadnih sokov, je najlnilj primerno, da se pije sok paradižnika, ki vsebuje iste vitamine, ki se nahajajo v soku pomoranče. Mnogo gospodinj pozablja na dejstvo, da so banane najboljfte, ko trgovec misli, da so najslabše. To je, ko so postale zarjavele. Ravno tedaj je čas, ko je banana postala popolnoma zrela; ker pa ne ostane dolgo v takem stanju, je trgovec prodaje pod ce no. Take banane, zrezane v mir ku ali smetani, so okusne in Imajo visoko hranilno vrednost. Končno ne prezirajte jabolk To je posebno fino zimsko sadji in se more servlratl v raznih o-blikah. Otroci vam bodo hvalež ni za vsakdanje jabolko in bodo za to tem bolj zdravi. Zadružna naselbina krojaških delavcev Najbolj značilni projekt federalnega urada za preživetne naselbine (Subsistenco Uomestead) je končno prišel do odločilnega razvoja, ko je tajnik za notra nje zadeve, Ickes. odobril proračun takoivanih Jersey Home-ateada blizu Hightatowna, New Jersey. To je prvi odobreni načrt industrialne naselbine na deželi, kjer bodo naseljenci upravljali svoje posle na zadružni podlagi. Ozemlje te nove naselbine zavzema približno 1200 akrov in nahaja se ob glavni cesti pribil-Žno 45 milj daleč od Philadelphi-je. Zemlja je plodovita In primerna za intenzivno obdelovanje. Ix»ga pa se smatru tudi za jako primerno zu tovarniška podjetju, ki morejo brzo in po ceni prevažati blugo z lahkimi tovornimi avtomobili. r Izmeti tiaoČIne delavcev, ki so se priglasili, bilo je Izbranih 200 'J delavcev krojaške industrije, ki se bodo preselili v to iiuselbino skupaj s svojimi družinami. Vsaka družina si kupi svojo hišo lil en aker zemlje s tem, du plača $500 kot začetni obrok. Ostala zemlja se v potrebi zu zadružne svrhe in podjetja. Najglavnejše |M>djotje bti tovarna za oblačila, ki bo zaposlovulu vse delavce v naselbini in jim zugotuvljula zaslužek, s katerim bodo ud plačevali nadaljnje obroke do popoln«1 lastnine. Končni strošek za poedlnega naseljenca bo znašal okoli 500. Ta vsota se odplačuje v roku M0 let s 37i obresti nu dolžno vsoto. Mesečni obrok za o-breatl in amortUacIJo (plačilo na račun glavnice) bo znašal o-koli $14.75, Nu vsukeni akru zemlje se aezida hiša iz cementa s petimi do Šestimi sobami. Vsak naseljenec bo (mol svoj vrt /.u zelenjavo in aadje. Poleg teh |>rivatuih lastnin bo tam tudi skupna farmu kakih 500 akrov, V kuteri bo tudi oddelek za |>erutnino iu mlečne produkte. Mlečna farma bo imelu kakih 100 krav, dočim oddelek za i>erutnino bo končno Imel okoli 100,000 kokoši. Projektiran je sudovnjuk knkili 40 akrov. Far- KITAJSKI PKK<;OVOKI Dan žalosti je daljši od mesusl je kongres odobril vsoto 25 milijonov dolarjev za eks|n»-rimentacijo s takimi naselbinami in duši je bila tu vsota že do-deljena, le 11 takih projektov je bilo zares dovršenih. Skupaj 5W> družin, vaebujočih 2:«Hi ljudi, tvori .prve naseljence preživet-nili naselbin, nahajajoči!) se v državah Illinois, Indiana, Missis-nippl, l'ennsylvanija, Tenneaaee, I exus in VVest Virglnlji.— Fli*. Visoke plače indu- atrijskih magnatov VVashington, D. C. — Medtem, ko Rooseveltova administracija govori, du $50 na meaec za-dostna plača zu delavce pri re-Jifnih projektih, prav ta administracija dovoljuje, da nekateri predsedniki in drugI visoki u-radnikl ameriških korporaclj vk>-čejo plačo $250,000 in več nu leto. (J, Q. Cravvford, predsednik Jone« A Luughlin Steel Corp., podružnice jeklarskega truata, je na primer akoai \*o depresijo prejemal latno plačo $160,006 poleg letnega boiiusn $200,000. Med drugimi, kuterih lotim plača je v zadnjih letih znašala več ko $250,000, so F. ||, Daviš, nu-čelnik direktor!ju U. S. Rubber ( o.; W. II. VVurner, predsednik McCall Corp.; K. G. fiubert, predsednik Standard Oll Co, of Indi-ana; W. R. Uvvls, prevodnik Owcn«4llinola (iluss Co, in F. II. Hrowne||, predsednik American Hmeltlng Kefinlhg Co. Svilni delavci za- pretili s stavko Pater ion, Nf. .1. Na konferenci Ameriške federacije svll-nih delavcev je bila sprejeta resolucija, da orguniiuclja okliče splošno stuvko v tej Industriji v slučaju, du bi se pogajanja, ki so sedaj v teku z delodajalci, izjalovila. s Ameriško zadružništvo ne pozna krize Centralna nakupna zadruga napravila nov rekord Superior, \\'Ih, (FP) Cen-tralna nakupovalna zadruga s rna se že obdeluje in Je lani pro-1 Mn,r^ " ' ""'"''I J'* lansko ducirala pridelkov v vrednosti I napravila nov rekord v biz-$12,000. j™"11 Kljub krizi iu nižjim ce- Izmed 200 izbranih naseljen- "l4m J'' "J«'»» promet večji ku-cev Je 100 krojače v. Izmed osla- kor l»r*J. lih Je 15 farmarjev, nekoliko t r- j ( <'ntralni juulrugl Jc pridruže-govcav, učiteljic, zdravnik, zo-jr,'b 05 krajevnih /.adrtig v VVis-bar, plumber in drugo osobje po-1 eonslnu, Mimiesoti, Mlcbiganu trebno zu tsko naselbino. j in Illinoisu. Skupno imajo I;os«bnoga odbora, |H(, mo> kju. j(f ,,„ |#r..jArajj ri) v katere« Usta dva naseljenca. kord ,„ ,M>IJ k„ f(|Akj ls» inkor|M»rirala kot vas, lako tla L, ..1§ . . .. . , _ , . .... 4 , Ilansko leto znašali 0,33'* od Mo naseljenci zvolili ol^inskoi , , ,,...„ t 1 i skupička, I« I a , prej Ani rti- uirravo med seboj. . , ... . -V«! ,/ „ i.. . . ... kord v nižini, pa 7.:ir..- Zagovorniki te vr^tt- naselbi ' " i t a k 1 i /Jorroga se je razvila že ne, med katerimi je tudi slavni L, .. . » , f ,. I prof Rlnateln. tsko lolmačljo ri- pravo veletrgovinu. Pod svo-lj4>tH. n znamko pro. aja 200 predme- ^^^B v' katerimi mi tudi avtni obroči, Od lanskega julija je 120 vagonov gasolina, in olja šm stroja, ririja je avtoriziisla di-naj instslirs inašineri-Jtenje kave, kogledal — ob« sta se zasmejala in — molčala. Pogosto je prihajala Sašenka; nikoli ni ostajala dolgo, vselej je govorila urno, smejala se ni in vsakokrat je odhajaje izprašcvala mater: — Kaj pa Pavel Mihajlovič — ali je zdrav? — Hvala Bogu! — je dejala mati. — Vesel je! — Pozdravite ga? — je prosilo dekle in zginilo. Kadar je mati tožila, da dolgo drže Pavla v zaporu, da ga ne izroče sodišču, je Sašenka na-mršila čelo H n molčala. Nilovna bi ji bila najraje rekla: — Draga moja. vem, da ga ljubite . . . vem! A ni ji dalo — strogi dekličji obraz, njene trdo stisnjene ustni in suhost njene govorice so izključevali kar vnaprej vsako nežnost. Vzdihnila je, molče stisnila njeno roko in si mislila: —- Nesrečna . . . Nekoč je prišla Nataša. Opazivši mater se je vzradoStila, jo polj ubila in ji potihoma »poročila : — A moja mama je umrla . . . umrla je ne-srečnica . . . Zamahnila je' z glavo, z urno kretnjo otrla oči in nadaljevala: — Zelo mi je žal za njo . . . niti petdeset let ji ni bilo ... še bi lahko živela. A če pogledaš z druge strani, si misliš nehote — smrt je slajša od takega življenja. Vedno sama, vsem tuja, nikomur potrebna, zastrašena od surovega vpitja mojega očeta — ali je to življenje? Življenje je pričakovanje nečesa lepega, a kaj drugega naj bi bila mati pričakovala kot krivico ... — Prav govorite, Nataša! — je dejala mati. — Življenje je pričakovanje lepega, a če ničesar ne pričakuješ — kakšno je tako življenje? — Ljubeznivo je pobožala dekletu roko in vprašala: — Ali ste ostala sama? — Sama? — je nalahko odgovorila Nataša. Mati je molčala in potem smeje pripomnila: — Kaj? Dober človek ni nikoli sam; zmerom se mu pridružijo ljudje . . . VIII. Nataša je vstopila za učiteljico v tkalnico in Nilovna ji je od časa do časa donašala prepovedane knjige, oklice in časopise. To je bilo nje opravilo. Nekolikokrat v mesecu se je preoblečena v nuno, v trgovko s špi-cami, v imovito meščanko ali romarico vozila in hodila po gpberniji, z vrečo na hrbtu ali s kovčegom v rokah. V vagonih in parnikih, v gostilnah ln hotelih ee je vedela preprosto in mirno; spuščala se je v razgovor z neznanci in brez bojazni obračala nase pozornost s svojimi ljubeznivimi besedami in z mirnim nastopom izkušene ženske, ki je videla mnogo sveta. Z zadovoljstvom se je razgovarjala z ljudmi, poslušala njih pripovedovanje o življenju, njih tožbe in vzdihe. Vsakokrat ji je srce prekipevalo radosti, kadar je opazila v človeku ostro nezadovoljnost, nezadovoljnost, ki protestira proti udarcem usode in z vso vnemo išče odgovorov na vprašanja razuma. Pred njo se je vse širše in pestrejše razvijala slika človeškega življenja, bistrega in nemirnega življenja v boju za vsakdanji kruh. Povsod je bilo vidno sirovo golo in čisto odkrito stremljenje, da pre-variš bližnjika, da ga oropaš, da ictisneš iz njega več dobička, in da mu izpiješ kri. Videla je, da je vsega v izobilju na svetu, a ljudstvo je živelo napol gladno v pomanjkanju sredi nepreračunljivega bogasUa. V mestih stoje cerkve, z zlatom in srebronf napolnjene, ki ga Bog ne potrebuje; a na cerkvenih stopnicah trepetajo berači, skrbno pričakujoč, kdaj jim stisne mimogredoč človek bakren novec v roke. Tudi prej je videla bogate cerkve in z zlatom obšita mašna oblačila popov, revne bajte siromašnega ljudstva in njegove nemarne cunje; ali prej se ji je vse to zdelo naravno, a sedaj je videla v tem žalitev siromakov, katerim je cerkev bila bližja in potrebnejša kot bogatinom. . Iz slik, predstavljajoči Kristusa, iz povesti o njem je vedela, da se je Kristus, prijatelj revežeV, preprosto oblačil, a v cerkvah, kamor »o prihajali Hiromaki po tolažbo, ga je videla vkovaneg« v čisto zlato, oblečenega v žido, ki je zaničljlvo* šumela ob pogledu siromaštva. Nehote se je spominjala besed Kibinovih: — Celo z Bogom so nas prevarali! V laž in v obrekovanje so ga oblekli, da ubijajo naše duše! (Dalja »riMaM.) Izkušnje slovenskega priseljenca r — Piše Frank Kruli (Nadaljevanje.) VII Prvi dan nisem dosti delal v rovu. Bil M>m še pravi "gri^en-horn" in zato mi je stric vse natančno razkazoval in me učil. kako ae mora kopati "črni de-mant" in kako »e moram spretno sukati, da bom imel več u-*|ieha pri delu in več zaslužil. Ni potrebno, da In natančno opisoval, kako je pri srcu novincu, ki začne delati v rovu. Grmenja in st resi ja jev je bilo toliko, da sem mislil, da sr l*> vsak ča* zrušilo skalovje in nas |>okopalo Svetilka mi ni hotela dobro svHiti; večkrat *cm sr v glavo telebml In dim od smodnika mi je |»olriil pljut a. da »<*m začel (»ošteno ka-šljatl. Takoj prv i dan nismo dobili dovolj vozičkov, ker ni bilo menda doatl naročil in nismo kai prida BAsluiili S -drieom sva "kupno dobila |a»t vozičkov, v katerega Vsakega se je lahko naložilo centov ud tone, torej sem prv. dan Za«lutil dva dolarja , \ prostoru, kjer sva d«*lala. je bila |>r« moy«»v n« kila okrog |M*t čevljev visoka Nad premo šivi špehM. Tista plast je bila debela približno en čevelj, po nekod več, po nekod pa tudi manj. Plast so morali rudarji odstranjevati ter je bilo s tem mnogo zamude. Po nekod je knmen sam padel in se pomešal s premogom, ki ga je bilo potem treba očistiti. Včasi ae je pa tisti kamen tako drhti, kakor b| ga sam peklenšček |»odpiral in ga je hllo treba izstreliti. Bilo je dosti dela z "ušivim šjvehom", rudarji »a so dobili za odstranjevanje kamna pet centov pri vsaki toni naloženega premoga. iHtati je bilo £a«tonjskega dela in zato so ga rudarji upravičeno nazivali s tako smeAnim imenom. Potemtakem je bila lastvka mi tone premoga 71 centov, dialali se |>a pet centov za kamen, kar je skupaj znašalo 76 centov od tone, Tleo-tirajoč se, kako je kamen debel v nekaterih prostorih. Ako je bil tanjši, jr bilo bolje za rudarje, ako je bil del»eljšl, pa slabše in rudar je dostikrat preklinjal tisti "špeh". V tistih ča«ih se j« ia»luiilo v rov u fal šest do (»sem dolarjev na dan, ako je šlo vse po sreči in ako j«* bilo dovolj vozičkov. Ba- \ t i*t ih junijskih dneh. ko gov no Žilo je bila plast kamna, jsem za« e| delati v rov u, je rov ki so ga rudarji tudi natlvali "u-1 prav slabo obratoval. Pn m«»g»>r- na družba ni imela dosti naročil in rudarji tudi ne stalnega dela. Delali smo le tri dni v tednu in še takrat nismo dobili dovolj vozičkov. Zato je bil pa tudi zaslužek, ki sem ga prejel na plačilni dan. tako malenkosten, da nisem vedel, ali bl tiste dolarje dal sem ali tja. kajti denar sem imel razdati na več strani. Moral sem odšteti za najpotrebnej-—za hrano in stanovanje. Potreboval aem obleko in druge stvari, pa sem moral kar čakati na izboljšanje. Kvečjemu sem prejel do 20 dolarjev na plačilni dan, toda največkrat je bilo manj. Ostali rudarji so bili tudi slabo podkovani v finančnem oiiru in z menoj vred potrebni večjega zaslužka za vzdrževanje svojih družin. Počitnic amo imeli dovolj In tako tudi prostega časa. Cesto-krat smo se zbirali v malih skupinah, hodili drug k drugemu na obUk in razpravljali o rudarskem življenju. Mnogokrat smo govorili o politiki, toda višje glave, katerih beaeda več zaleže nego ubogega rudarja, nas niso slišale. • Nekoč nas je obiskal neki rojak. ki je prodajal obleko in ne na ta način preživljal. Povedal je, da ima v bitimi naselbine Bra«lU-y brata, ki *i je kupil farma Hotel je priti do izpremem-bf v tivJjenju. pa si je mislil, da bi bilo dobro, ako bi ae lotil po- lje«lcl»t\a na ameriški zemlji. Kupil je oaemdeset akrov obsedno farmo ln začel novo življenje. Nekega dne sva se a stricem podala na obisk k temu slovenskemu farmarju, da vidiva, kako se rojak počuti in kako uspeva. Vzela sva pot pod noge in kmalu dospela do rojaka. Na farmi smo se z rojakom lepo pozdravili. Najinega prihoda je bil zelo vesel in naju je gostoljubno sprejel. Ko sva prišla, je ravno nekaj pospravljal okoli stanovanja, da bo lepše izgledalo. Potem smo začeli s pogovorom in vsak je svoje povedal. Midva o najinem položaju, farmar pa zopet o svojem. Po kratkem govoru naju je povabil v hišo in predstavil ženi. Bila je prijazna in uljudna ženica, ter je bila tudi ona vesela najinega obiska. Nato smo zopet nadaljevali s pogovorom, farmar in njegova žena sta pa nama postregla z ohijskim vinom in tudi z močnejšo kapljico, ki mi je šla v glavo. Ženica je bila zgovorna in povedala je, da se imajo še precej dobro. Res, da imajo še nekaj dolga, ko pa tistega plačajo, bodo postali popolnoma svoji gospodarji ln se jim ne bo treba nič več bati. Njen mož je pojasnil, da mora ob prilikah še za delom v rov in da z zaslužkom plačuje dolg. Po pogovoru in okrepčilu s pijačo naju je farmar povabil, naj si ogledava posestvo. Lega farme je bila nekoliko kribovita, toda zemlja je izgledala rodovitna. Velik ko« zemlje je imel posejane s koruzo, katera je bila izredno velika v mesecu juniju. Bolj prileten možiček je imel že odraščene otroke, tako tudi dva sinova, ki Rta mu bila dobra opora pri delu. On se je pohvalno izrazil o otrocih in na obrazu se mu je bralo, da je zadovoljen. Ko poplača ves dolg, bo neodvisen od rovov, v katerih se morajo rudarji mučiti. Ko sva si s stricem ogledali posestvo, naju je zopet popeljal proti hiši, kjer smo posedli v mehko travo pod sadnim drevjem na obsežnem vrtu poleg hiše. Nato je pozval enega izmed sinov in mu naročil, naj gre v klet in prinese par steklenic domačega piva. S stricem sva si pogasila žejo s hladnim pivom, ki je imelo prav dober okus. Po-služlll smo ee pijače in tudi prigrizka. S stricem sva res prav u-krenila, ko sva šla na obisk k dobri Hlovenski farmarski družini. Končno sva se odločila, da se vrneva domov, ker nisva hotela predolgo ovirati družine na farmi, ki je imela dosti dela v poletni sezoni. Prav lepo sva se zahvalila za postrežbo in se poslovila. Oni so nama še pripomnili, naj jih ob priliki ponovno obiščeva. Prav zadovoljna sva bila s tem obiskom slovenskega farmarja. Ko Hva prišla domov, je šel stric takoj na pošto in kmalu prinenel Prosveto in jo začel z zanimanjem čitati. Jaz sem komaj čakal, da je on pregledal list, da ga je potem dal meni, da sem se še jaz poglobil in prečital zanimivosti. List Prosveta se mi je dopadel, ker je temeljito razpravljal o delavskih razmerah in prinašal podučljive članke ter seznanjal čitatelje z dogodki po vnem svetu. Iz iProsvete sem se učil, koliko je treba še čiščenja predno bo delavec prišel do svojih pravic. To mi je dalo pogum, da se ne sme dremati in vreči puške v koruzo. |>ač pa vstopiti vrsto naprednih delavcev in se skupno z njimi boriti za pravice in boljše življenje. Naslednji dan je rov zopet o-bratoval in jaz sem šel z veseljem na delo. Dobil sem več vozičkov in s tem tudi več zaslužil. Upal in želel aem. da bi se kmalu začelo bolje delati, da bi ae v finančnem oalru malo opomogel, da ne bi bil vedno reven ko cerkvena miš. želja se je deloma uresničila, kajti dobivati sem začel več vozičkov in tudi več dni smo delali v tednu. Naposled se Junak je bil Napisal Ralf Cobino Darnel je pogledal svojemu prijatelju Johnu Barkingu globoko v oči. 'Že mnogo aem videl v svojem življenju," je rekel, "in mnogo presenetljivih reči doživel, toda najčudovitejša med vsemi je izprememba tvojega obraza." Barking je iagotno otresel pepel cigarete, nato je pa odgovoril: "Kadar je človek srečen, mu boš vendar že na obrazu to bral." Darnel je nekaj časa razu-mevno molčal, potlej je pa rekel: "Njega dni ne bi bil človek na tebi niti s povečevalnikom odkril le sledu ljubezni. Zdi se mi, da venomer klečiš, kadar govoriš z Lucijo Parker je vo?" "Ne", se je nasmehnil Barking. Toda takoj se je spet zresnil: "Ona je meni prav tiato kakor pusti pokrajini solnčni žarek . . ." Spet je Darnel pomembno u-molknil. V mislih je preletel Barkingov življenjepis. Že v zgodnjih letih je bil osirotel, toda starša sta mu pustila dokaj lepo imetje, tako da si je lahko vsega privoščil, česar se mu je le zahotelo. Tako je naposled prišel h kvartanju in popivanju. Toda po zaroki z Lucijo Parker jevo se je njegovo življenje izpremenilo, kakor bi bil odrezal. 'Tvoja zaroka me je močno presenetila", je spet začel Dar nel. "Zakaj ko sem odpotoval, s se zavzemal še za popolnoma druge reči!" "Za kvarte in whisky". Barking se je zasmejal. "Vem. Toda preden sem srečal Lucy, sploh nisem bil pravi človek. Nekoč po gledališki predstavi je bilo, ko sem jo prvič zagledal. Med dejanji sem precej pil in tako sem bil zelo razigrane volje. Čakala je spodaj na svoj avto. Ne morem ti povedati, kakšen vtis je name napravila. Sel sem domov in se zamislil. Kadarkoli sem oc tistih dob dvignil kozarec whiskyjem k ustom, vselej sem zagledal pred seboj Lucijine oči Nič več nisem mogel piti. Lucy me je bila ozdravila. Tedaj je pa slučajno naneslo, da sem pomagal Parker ju iz denarne zadrege. Začel sem zahajati k njim v hišo, seznanil sem se z Lucijo in — ni dolgo trajalo, ko sva se zaročila. Drugi mesec se pa po ročiva." "Želim ti mnogo, mnogo sreče, prijatelj!" "Hvala ti . . ." je ganjeno od vrnil Barking. Ko je srečni ženin ostal sam, je stopil k zrcalu in zastrmel vanj. Zdajci je pa zunaj zaslišal korake. Hlastno je odhitel k vratom ln jih odprl. "Lucy — ti?!" "Morala sem priti k tebi," je rekla brez sape. "Kajpada se ti zelo čudno zdi, toda govoriti moram na samem s teboj." Vročična naglica je udarjala iz njenih besed. Zdajci je stopila še bliže k svojemu ženinu. "Ce bi le mogla tako povedati, da me boš prav razumel ... Ne zameri, John ... ne morem ti postati žena!" Barking je zastrmel vanjo, kakor bi bil zagledal duha. "Ce me res ljubiš, mi boš vrnil besedo!" je rekla Lucy proseče. Barking je mislil, da »anja. Brez razumevanja je strmel v Lucy. "Ali sem te mar .s čim razgalil?" je vprašal. "Ne, nikoli!" "Torej me ne ljubiš?" Luc.v je zbrala vro svojo voljo in pogledala svojemu ženinu v o-čl. "Prav za prav te nikoli nisem resnično ljubila ... Le iz hvaležnosti sem hotela postati tvoja žena . . . ker si nas rešil polo- "Da . . . Srečala sem moža, ki ga zares ljubim. Robert Grant mu je ime. Že kot otroka sva se skupaj igrala. Pred kratkim se je vrnil iz Kanade. In ko sva zagledala drug drugega, naju je tisti mah spet obšla stara ljubezen. Tebi sem hotela biti zvesta—a kako, ko pa njega obožujem! Kaj ne da me razumeš?" Barking je skomignil z rameni: "Prosta si!" Lucy ga je prepadeno pogledala. "A kako ... kako naj svojemu očetu povem?" "Z vašim očetom bom stvar že sam opravil," jo je pomiril Barking. "Prepustite to stvar meni." Lucy je tresoč se za jecljala besede zahvale, nato se je pa o-brnila k vratom. Že je bila položila roko na kljuko, ko se je še enkrat obrnila in tiho rekla: "Dober človek ste. Do današnjega dne nisem niti slutila, kako plemenito je vaše srce ..." Vrata so se počasi zaprla za njo. Barking je ostal sam. Dolgo je premišljal. "Da, tako bom napravil . . ." je naposled dejal sam pri sebi. "Tako ji bom vrnil prostost!" Pogledal je na uro. Cez poldrugo uro bi imel biti na večerji pri Parkerjevih. Prva misel mu je bila, da bi se telefonski opravičil. Zdaj je pa sklenil, da pojde tja. Naglo se je preoblekel. Pol u-re nato je že sedel v nekem baru in si naročil whisky. Praznil je kozarček za kozarčkom, z vročičnim pohlepom in neprestano gledaje na uro. a . . . Med gosti pri Parkerjevih je bil tudi Darnel. Nekaj dni nato je v pismu nekemu svojemu prijatelju poročal tudi tole o o-ni večerji: - Bilo je kakšnih petnajst ljudi v salonu, ko je vstopil Barking. Stari Parker mi je ravno pripovedoval o bližajoči se Lucijini poroki, ko mu najavijo Barkin-ga. Vse oči se upro vanj. Bil je pijan. Jarka luč ga je slepila, opote-kel se je in se krčevito oklenil stolovega naslonila. Potem se nam je zarežal v obraz. Nihče ni zinil besedice. Pogledal sem k Luciji: njen o-braz je bil bolj bel od njene o-bleke. Parker je z gnusom opazoval Barkinga, prav tako tudi Robert Grant, mladi kanadski farmer. Barking je začel s hri-pavim glasom nekaj peti, mi vsi smo ga pa gledali, kakor da bi imeli norca pred seboj. Le meni He je dozdevalo, da nas Barking vzlic svoji pijanosti meri s porogljivim pogledom. Zdajci se je pa opotekel in padel kakor je bil dolg in širok na tla. Med gosti je završalo. Domačin je pozvonil in zapovedal slu-gi.\ "Spravite tega človeka ven!" Grant je stopil naprej, da bi pomagal slugi. Spet sem pogledal k Luciji. Ona pa ni opazovala Barkinga, temveč Granta. Tedaj je skočila zraven, prijela Granta za roko in ga odrinila proč. "Vi niste vredni, da se ga dotaknete . . . Nobeden izmed nas ni vreden .. ." je zavpila z obrazom, rdečim ko škrlat. Potem je pokleknila k Barkin- —Kwl*r»t*omnil "Ali ste slišali, da mu jei hči rekla junak?" Prikimal sem. "Davi mi je povedala vzrt "Torej tudi vi nimate nič m to poroko?" "Seveda ne . . ." "In Lucy ?" "Veste, to je rudna m!" odvrnil Parker. "Zmerom mislil, da so bila Lucijini i stva do njenega zaročenca kam površna — včerajšnji čer je pa dokazal ravno naspi no . . . Stal sem poleg Lucije, je Barking obnašal tako i dobno in brez pameti, in sem, kako je zašepitala G: na uho: "Vi zame ne bi bili stori šne žrtve, kakor tal«' nxi In tako prezirljivo pa )f dala, kakor da bi se bil iznenada izpremenil v prit ca v primeri z njo ISCEM ŽENSKO ZA IM>M HIŠNA DELA naj si bode sama ali z m Staront 46 do 55 let. morajo biti in z dobrim čilom. Plačam S 12.00 na Geo. Basack, R. 5, Box l""- ' Allis, Wis. je toliko izboljšalo, da smo de-Ima!" lali |K> pet dni na teden in to je Barking je osorno odgovoril: bilo zame ie nekaj poaebnega "Nikoli ne bi bil mislil, da ti Na plačilne dneve sem dobil več,bo tvoj oče to pripovedoval. Bila denarja in s tem ml je bilo orno- je navadna kupčija in se je li-gočeno, da aem si kupil potreb- kala samo naju . ne stvari Ko aem dobil č*t dvaj-| "Pa mi je vseeno povedal aet dolarjev. Je bilo to nekaj po- j Hotela sem ti postati žena — tu-sebnag. na pla. ilni dan. Dobil idl iz golega spoštovanja do te-bi bil pa več, toda ao mi odtrgali be. Mislila sem. da to zadošča za linijsko karto, unij*ke pri- za srečo. Zdaj mi'je pa od-itd Iprlo spoznanje, da ne bi mogla biti srečna z možem, ki ga samo spoštujem . . .** "Prt»sil bi te. bodi nekoliko obširnejša! Mislim, da imam za TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA (Oslja arftiadajrf.l Najsaaealjlvejte dnevne delavske veall ao v dnevniku **Pro-svell," Ali jih fltate vsak da«?'to pravico!" v tiskarsko obrt spadajoča delaj Tiska vabila za veselice in shode, vizitnlce, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. l>rv,t •lovaškam, češkem, nemškem, angleškem jeuku n VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOPA V SVOJI TISK AKNI Via pojasnila daje vodstvo tiskan* Cene »mene, aaijsko delo prre trti* P Ulita po iaformaetje na S. N. P. J. PRINTER 26S7-59 SO. LAWNDALE A VEM* Telefon Rockwell 4*>4 CHICAGO. IU- Vaa aa tata aa