St. 231. V Ljubljani, sreda dne 9* oktobra 1918. Leto II Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. OrednlitT« Ib npravnlitro t Ljubljani, Frančiškanska ulica itev. 6, L oaditr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poiti z dostavljanjem na dom ra celo leto K 42'—, la pol let« K 21’—, ta četrt leta K 10-50, za mesec K 3'SO. Za Nemčijo celo leto K 46, ta o*ta) o tujino in Ameriko K 54. Bit InaeraU: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslana vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacij« za list so poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Iz Hrvatske. / Zagreb, 7. oktobra 191S. l e dni so zborovali v Zagrebu zaupniki jugoslovan- skih političnih strank in skupin, ki so se zedinili na tem da sc je ustanovil Narodni Odbor. V sredo bo odločila še srbsko-hrvatska koalicija o tem: ali sc priklopi ostalim strankam v narodu ali pojde svojo pot dalje. V Hr-vatski »Riječ« od danes je uvodnik »Novi položaj — novi poziv«, kjer se odločno in jasno plcdira za to, da sc složimo vsi, »da skupimo našu snagti i uznastojimo, da prilikom riješenja našeg narodnog problema prodre sta-uovište, koje izražava nesumnjivu in nepotvorenuvolju našeg naroda sa tri imena, a s težnjom za jednu buduč-nošču, i da se narodni problem riješi u svojoj podpuno-sti i cijelosti, a ne parcijelno prema tudjim interestma«. Jugoslovanski, slovenski, hrvatski in srbski socialisti iz Cislajtanijc in Banovine so se tudi izjavili za skupno delo. Dela bo dovolj! Opozoril bi danes le na nekaj, kar se mi zdi osobito važno. Kdor bere naše hrvatske in srbske časopise iz Banovine, bere vsak dan o tatvinah, ubojih, umorih itd. Danes so n. pr. sredi Zagreba n a Iliči, tedaj v najživahnejši zagrebški ulici opoldne ulo-mili neznani zlikovci v trgovino juvelirja Engelsratha in mu ukradli draguljev za pol milijona kron! Predvčerajšnjim so zopet »neznani« tatovi pokradli iz bolnice na zelenem brijegu vrednosti za 40.000 kron. Iz nadbiskupske tiskarne so pokradli za 10.000 kron. Itd. itd. Zelo za-nimljivo pa je poročilo, ki opisuje umor občinskega načelnika Agiča v Rajiču pri Novi Gradiški. Minoli petek, dne 4. oktobra, jo prišlo šest oboroženih mož (imeli so puške, bajonete in revolverje za pasom) v hišo župana Agiča in vprašali po gospodarju. Ko je prišel, so mu rekli: »si ti upravitelj Agič?« Ko je potrdil, da je on to -- tedaj mu je rekel poglavar šestorice tako-le: »Ti si slao gladnu decu pasti travu, a mi smo došli, da tebe sad pošaljemo tu travu pasti. One torbice, koje si si-rotiniji zplcnjenio, tebi če se seda osvijetiti.« Ti si pošiljal lačne, revne otroke, ko so prišli k tebi kruha prosit, na pašo, naj se trave najedo — mi sedaj Tebi to povrnemo. Maščevati sc hočemo nad Teboj, ker si odvze-mal siromakom koše in torbe). In prijeli so ga, odpeljali ven, privezali ga z vrvicami k orehu ter ga s štirimi streli umorili... Potem so prisilili sosede, da so naložili na pripravljene vozove precej blaga iz trgovine Aličeve in so vse skupaj odpeljali v šume... Agič le namrpč med vojno kot upravitelj občine v Rajiču tako »blagodejno« deloval, da je postal milijonar in se je prav to dni hotel preseliti v Zagreb in jo že odložil čast občin-■■lega načelnika... Tukajšnji listi pišejo zato: »drži se, da ih (te može!) je netko morao na Agiča upozoriti, pa j° on na ovako tragički način svršio kao žrtva osvete, a,i 1 iz svojo bezobzirnostl prema narodu.« ,u dni je tudi znani zagrebški vojni milijonar M dobil H. Pismo, kjer mu »neznani« sporočajo, da položi kot odkupnino veliko svoto (govori se: milijon kron) na določeno mesto, »inače odo glava« (drugače bo ob glavo)... o Srijemu večni boj, kdor ne ugodi želji teh »nezna- Korie mu. Pripoveduje se zanimljive dogodke. nih« ___ ki že s pravkar navedenimi, pričajo, da bo treba z vso resnostjo vzeti delo Pri nas v Banovini, v Bosni in Hercegovini \ roke, kajti teh »neznanih« je menda nad pol milijona... Vse šume so iih polne in ogrožajo vsako redno delo ■ ne le aprovizacijsko, marveč sploh vse. Oblasti so od- »0^*; ~ ni iim ",0Či Priti d0 ž>vega. Nevarnost ro-1KOv, vlomov je vsak dan večja. šanjo/?eh:»nezS’fa tu prav SCdai nuino’ da sc vPra- vonije, Bosne in „ M tavai° P° KOzdih in poljih Sla’ naj reši svojo sinove vT1"6’ VZa/ne V r°k°- Kdo drus' kov med njimi je takih j".arod S°ln? Naimani 70 odstot- Socialisti bi imeli dovoli 1 prideio ,;tlllv'0 lla Pravo pot. store tu. kar se storiti da*5-’ CC b' imel* vež da dje v narodu, tedaj v prvj vrsif*«1*11' JrUKi pošton* *iu' v - i , s(i »Narodni Odbor« ima tu eno važnih svojih nalog, k; io ; -. . u 'or* 1,na tu im ju jc rešiti, in sicer re^fti socialno, rešiti pošteno, rešiti prav. rekel bi: rešiti so balistično. Upajmo, da bodo v teh institucijah možje, ki •'odo dorasli svoji nalogi. Škoda bi bilo, če bi sedanja velika doba nc bila prav pojmovana. Mirovni govor sodruga Adlerja. (Konec.) Bojim se, da bi naleteli avstrijski narodi po lastni zmagi na ravno tako slabo bodočnost, kakor po zmagi nasprotnikov. Bojim se, da zmaga teli ne bo prinesla onim avstrijskim narodom, ki računajo nanjo istih sadov, kijih od njih pričakujejo. Fa, kar hočemo, ni zmaga, ampak konec vojne, mir. Mir bo stal žrtev, ki pa niso v nikakem razmerju z onimi žrtvami, ki so jih vsi avstrijski narodi že davno doprinesli in jih še doprinašajo. Prepričati moramo o tem naše nasprotnike, ne Cleinenceaua in Lloyda Georgea, ampak Francoze in Angleže. Ze danes lahko opazujemo razvoj pri angleških delavcih, ki je od dne do dne jasnejši, pa tudi razvoj pri Francozih, pri katerih je postalo ono, kar je bilo preje manjšina socialistov, sedaj že večina. Razvoj gre navzgor, prepričanje se menjava, toda k temu moramo pripomoči tudi mi. Vlada mora govoriti jasno, govoriti pa morajo tudi zastopniki ljudstva. Prisotnost delegatov ljudskih zastopstev pri mirovnih pogajanjih je komplicirano vprašanje tehnike; o tem tu ne govorim. Govore naj narodi, naj zbornica izjavi, da hočejo narodi mir in naj obenem označi oni minimum pogojev, ki ga smatra za podlago mirovnih pogajanj. Žrtve, ki jih moramo doprinesti, bodo pokora za greh — ki nam ga je določila usoda — ker smo namreč povzročili vojno. Pripravljeni smo doprinesti žrtve, ker je to, kar sedaj doživljamo in naše trpljenje nniogo težja žrtev. Zato smo stavili naš predlog. Sestavili smo pogoje, za katere menimo, da zadostujejo za možnost miru. Šli smo morda celo malo predaleč, toda pri tem srno se dali voditi od upanja, da bodo podpisali ta predlog tudi drugi poslanci te zbornice, nc da bi morali za to zatajiti svoje prepričanje. Pred vsem smo imeli v mislih potrebo, da je treba ustvariti novo Evropo, nov svetovni red, novo mednarodno pravo, potrebo, ki sta jo priznala tudi Czernin in Burian. Socialni demokratje zahtevajo, da se ustanovi zveza narodov, izvrši razoroženje, kar smo vendar vedno zahtevali. Hočemo tudi razsodišče in onemogočitev bodočih vojen. Časi, ko so odločali o narodih kralji in diplomati so minuli, ne, ker hoče to Wilson in ententa, temveč iz tega razloga, ker se narodi v tem oziru ne bodo dali več vladati na ta stari način. Ne vemo še, kakšen bo konec te vojne, kakor nismo vedeli, kako je prišel njen začetek, vemo pa, da se avstrijski narodi ne bodo več upogibali in klanjali tej stari Avstriji, ne glede na to, kaj hoče ententa. Hočemo novo mednarodno pravo, izognitev vsake gospodarske vojne, delavsko varstvo, obnovitev vseh zasedenih dežel. Nad Srbijo smo zagrešili več, kakor vojno. Kar se je dogodilo v tej državi po srbski okupaciji, nikakor ni malenkost. Naše gospodarstvo tam doli ljudi ni prepričalo, da je habsburško gospodstvo prijetneje kot je bil režim njihovega bivšega monarha. Od Srbije ne smemo zahtevati nikake kontribucije, potrebno bo celo, da jo oškodimo. Avstrija mora izjaviti, da hoče dati vsem svojim narodom samoodločbo in mora od njih pričakovati, da bodo sami od sebe smatrali za potrebno, skleniti potrebne gospodarske in politične medsebojne odnošaje. To ne velja le za Cehe, Poljake in Slovence, tudi Nemci hočejo biti socialno, politično in državnopravno kovači svoje usode. Nemški narod ni imel nobene koristi od gospodstva nad drugimi narodi in nima več veselja, da bi še nadalje udejstvoval to gospodstvo. Na smeh mi gre, ako slišim besedo o veliki slovanski državi od Gdanskega do Adrije, zakaj med Gdanskim in Adrijo živi tudi nekaj milijonov Nemcev. Tudi mi hočemo živeti kot narod in bomo skrbeli za to, da prenovljeni nemški narod v Avstriji ne zapade isti napačni, ozkosrčni, nesrečni politiki, ki je veljala doslej za nemško. Nemški narod nima več veselja biti profos Habsburga. Kar se tiče jugoslovanskega vprašanja, naj se za božjo voljo ne zgodi, da bi sc izigravalo Hrvate proti Srbom. Ogrom iiv grofu Tiszi bi prijalo izigravati Hrvate proti Srbom, toda pozablja se, da postajajo tudi Hrvatje pametni !n ne bodo se dali več vtikati v jarem suženjstva, kakor se je to zgodilo leta 1848. Hrvatje so danes tako daleč, kakor so bili nekdaj Srbi. Ako krščanski socialci pripovedujejo, da bo našel Habsburg tam še železno oporo, se zdi, da tiči v tem mnenju več minulosti kot bodočnosti. Ni dvoma: Od rešitve jugoslovanskega vprašanja, od redu na jugu monarhije ne odvisi le mir Avstrije, temveč tudi Evrope.. In Poljaki! Daszynski se je izrekel proti avstropoljski rešitvi. Pomni pa naj, da so .bili socialni demokratje prvi, ki so z največjo ostrostjo pobijali avstropoljsko rešitev v času, ko nemški socialni demokratje pri Poljakih niso našli onega soglasja, ki bi bilo zaželjeno. Ukrajinci se z zagotovilom, da se bo z njimi dobro ravnalo, ne bodo zadovoljili. Z eno besedo: Kar se je zgodilo na vzhodu, mora biti odpravljeno! Brestlitovski mir ne srne biti le, kakor pravijo socialni demokratje Nemčije, ovira za svetovni mir — pripominjam, da velja to tudi o bukareškem miru — temveč se mora, kakor pravijo avstrijski socialni demokratje, razbiti. Predlog nemških socialnih demokratov I daje parlamentu možnost, da se izreče o teh eksistenčnih vprašanjih države in položi na tehtnico svojo lastno voljo. Nismo.pri volji, da bi prepuščali to onim, ki sedaj vladajo ali pa avstroogrskemu mogotcu, grofu Tiszi. Najsi bo že grof Tisza zaupnik ali poslovodja katerekoli inštance, naš ni. Smatramo ga, v kolikor more posameznik sploh nositi v zgodovini krivdo, za enega onih, ki so najbolj obremenjeni s krvno krivdo. Vse poslance pa resno prosim, da se vse-dejo k posvetovalni mizi s svojimi političnimi in narodnimi nasprotniki in da izločijo mirovno vprašanje iz splošnega programa pasivne politike. Kar je le mogoče, je treba storiti, da se približamo miru. In dana je možnost: Ako se izkaže Avstrija kot država, s katero, je mogo-če skleniti mir! V zaželjeni deželi. m. Okrožja, okraji in občine. »Slovensko« skupino razdelil sem uže na tri približno enako obljudena okrožja. Tudi pri njih upravi nasvetujem organično zvezo uradniškega in ljudskega žfvlja. Okrožju načeluje okrožni glavar, njemu stoji na strani od ljudstva po splošni, enaki, tajni volilni pravici izvoljeni okrožni svet. Naravno, da mora glavar razpolagati z večjim osohjem, katero je združeno v okrožni vladi. Ista sc naj sestavi zopet tako, da so v njej spojeni stalni uradniki in izvoljeni, perijodično sc menjajoči odposlanci iz okrožnega sveta. Svoje prejemke naj le-ti dobe iz blagajne okrožnega sveta. Tedaj prav tako kakor v deželi, le z neko znamenito razliko. Okrožnemu svetu namreč bi zelo pristrigel področje, postavodajne oblasti mu ne bi dovolil, k večjemu bi mu privoščil neko normativno kompetenco in še to le sporazumno z okrožnim glavarjem. Okrožje razpada potem v upravno okraje. Sedanjih okrajnih glavarstev ne bi hotel obdržati. Soglasna sodba vseh poznavalcev obstoječe politiške uprave jih obsoja, češ, prevelika so in preobsežna, da bi jih mogel spoznati njih predstojnik tako natančno, kakor bi tre-bak). Prava upravna enota se i meni vidi sodni okraj, broječ približno 10—15.000 duš; z njim naj se tedaj krije tudi okoliš politiškega okraja. Iz tega sledi, da bi se ve- liki sodni okraji, n. pr. ptujski, celjski, okraj ljubljanske okolice itd za upravne namene morali razdeliti na več manjših politiških okrajev. Na organizacijo tega upravnega okraja polagam posebno važnost, v njem vidim nositelja cele načrtane upravne sisteme. Načelnika njegovega, okrajnega glavarja, predstavljam si kot dušo celega okoliša, glavni motor bodi gospodarskemu in kulturnemu napredku celega okraja. Da se pa vsaj približamo temu uzoru, stopi mu naj na stran okrajni svet, izbran od ljudstva. Ali v tem slučaju se ne bi zanašal na splošno, enako volilno pravico, temveč gledal bi pri sestavi okrajnega sveta strogo jia to, da so uže po načinu izbiranja v njem zastopani najvažnejši stanovski poklici. In zakaj? Ker bi v tej korporaciji hotel združiti vse one premnogovrstne odbore, odseke in svete, katere sedaj sestavljamo in volimo s silno potrato časa in denarja in čestokrat brez zaželjenega uspeha, čemu na primer na Kranjskem okrajni šolski svet, okr. cestni odbor, zdravstveni svet itd., vse te različne korporacije, skrivajoče pod blestečo firmo »avtonomije« svojo brezpomembnost in dejansko neplodnost?! In čemu ta razloček, da ima sedanji okrajni glavar v enem takem na videz »avtonomnem« zastopu edino in izključno besedo, k drugemu pa niti blizu ne sme, dasi služijo vsi brez izjeme javnim, tedaj politiškim namenom? V okrajnem šolskem svetu brezpogojno zaukazuje predstojnik političnega okraja in pohlevno mu služi podložnik njegov, okrajni šolski nadzornik. Tam svojo voljo narekava okrajni glavar, v cestnem okraju pa — in ceste’ so vendar istotako del novodobne kulture kakor šole — v tem zastopti pa niti besede nima! Nevzdržljive razmere! Združimo vsa ta »disjecta membra«, spojimo vse te funkcije v okrajnem svetu ter razpredelimo ga po osnovnem Statutu v razne sekcije ali oddelke, katerim sc naj poverijo dotične upravne naloge. Kedar se pa gre za zadeve, tikajoče se uprave celega okraja, potem naj se zbere celi okrajni svet ter skupaj z okrajnim glavarjem ukrene naj, česar treba. Kako pa s tehničnimi strokovnjaki, katerih potrebuje današnja uprava v vedno rastoči meri? Jasno je, da jih ne bomo imeli v vsakem okraju. Ali zato se več okrajev lahko združi v tehničen okoliš, tako da bo postreženo z inženirji, gozdarskimi tehniki itd. Istina je, da je ureditev okrajnih uradov baš tako važna kakor težavna. Dvigne se vprašanje, bode-li okrajni svet imel zgolj »votum consultativum* ali pa »votum decisivum«, bodo-li izvoljeni zastopniki ljudstva v njem zgolj »nasvetovali« ali pa »določali«? Eno kakor drugo ima svoje težkoče in liedostatke. V prvem slučaju ti grozi nevarnost, da se ti skozi to luknjo zopet ne prikrade nesnaga komaj iztiranega birokratizma, v drugem pa se ti lahko pripeti, da v okrajnem svetu, obdarovanem z neomejeno odločilno oblastjo, naposled zmaga strankarska pristranost na škodo objektivne pravične uprave. Kako izogniti se dvojni tej nevarnosti? Rešitev te uganke delala bo obilo preglavice bodočemu zakonodajalcu in pa upravnemu organizatorju. Morda bi najbolje bilo, da se pri onih zadevah, glede katerih okrajni predstojnik ne bi bil vezan na mnenje okrajnega sveta, slednjemu dovoli priziv na okrožje ter za slučaj odklonitve pritožba na upravno sodišče. Kak bodi instančni tek pri novih upravnih oblast-vih? Sedaj imamo v upravi tri instance: okrajno glavarstvo, namestništvo (oziroma deželno vlado) in ministrstvo. Mnogo preveč za točno rešitev! Odtod večinoma prihaja nedostatnost avstrijsko uprave. Vsaka stvar sc trikrat prežveka in premleva, razsoja jo naposled ministrstvo, katero jo običajno najmanj pozna, ker jo gleda zgolj iz mrtvih aktov, ne pa iz’ žive istine. Posledica temu je, da je deželna vlada pravzaprav le večje okrajno glavarstvo; isto velja v še večjem obsegu o tretji instanci. Tedaj treba spremembe tudi v tem oziru. Dve instanci povsem zadostujeti tudi v upravi. Od okraja gre priziv na okrožje. Pravna varnost pod to omejitvijo ne bo ogrožena, zlasti ne, ker bodemo na vsak način za vsako »deželo«, tedaj tudi za našo »slovensko« skupino ustanovili upravno sodišče, kateremu bi za svojo osebo področje drage volje razširil na zadeve »lastnega preudarka«, katere se sedaj pri avstrijskem upravnem sodišču načeloma izključujejo. Iz take preosnove uprav, prestopka bi pa izvirala še ta prednost, da bi deželna vlada kot najvišja instanca bodoče upravne skupine se stoprav mogla docela posvetiti svoji naravni ulogi, nadzirati, urejati in nadvladati celo gibanje upravnega ustroja! A še za en korak dalje! Mari ne bi mogel po mojem načrtu izdatno zmanjšani politiški okraj prevzeti tudi veliko večino občinskih poslov? V takozvanih »avtonomnih« mestih, na primer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju itd. sta itak združeni okrajno glavarstvo in občina; mestni župan je obenem okrajni glavar za mestni okoliš. Ne bi to bilo »mutatis mutandis« izvršljivo tudi na kmetih? Povsod, po vseh avstrijskih deželah, čujejo se več ali manj upravičene tožbe o slabi občinski upravi. Le deloma so utemeljene v nedostatnosti dotičnih županov, poglavitni vzrok tiči marveč v preobilici bremen, katera prešibkim občinskim plečam država navali in dežela. Kaj naj opravi revež, ki ga nagajiva usoda priklene na županski stolček, s težkimi butarami samosvojega in izročenega delokroga, brez strokovnih moči, prepogo-stoma celo brez kaznovalne pravice? V tein pogledu velja spominjati se prezanimive debate, katera se je pred približno 30 leti vršila v kranjskem deželnem zboru baš o reformi občinskega reda. Nepozabni deželni predsednik baron VVinkler, mož bogatih upravnih praktičnih skušenj ter goreč za blagor slovenskega naroda, lotil se je sam pretežavnega dela, zboljšati naš občinski red, Svojega skrbno izklesanega operata ni smel predložit! kot vladno predlogo, temveč pod tvrdko deželnega odbora spravil ga je v parlamentarno posvetovanje. V svojem znamenitem načrtu ustvaril je dvojno kategorijo občin:, glavno občino in podobčino. I njemu videlo se je primerno in potrebno, sodni okoliš vzeti kot teritorijalni obseg glavne občine, seveda z možnostjo, da se^preob-sežni sodni okraji razdele na več glavnih občin. In kako področje je privoščil svojim glavnim občinam? Ves izročen delokrog in najvažnejše naloge samosvojega delokroga, tako da je kompetenca sedanjih občin, — »podob-čin« po Winklerjevem načrtu — v istini skrčil na oskrbo lastnega občinskega premoženja! Oloboko zasnovan osnutek, tehnično dovršen do mere, katera daleč presega sedanje zakonodajne »umotvore«, toda ne brez — poglavitne hibe! NVinkler moral je namreč ob istem času, ko je s krepko desnico rušil neprikladno poslopje občinskega organizma, morda proti svojemu lastnemu prepričanju popolnoma se vzdržati i uajskromnejšega poskusa, da bi predrugačil tudi državne politiške urade. In tedaj so se dvignili baš iz krogov narodnih poslancev proti njemu in njegovi občinski reformi glasni ugovori, češ: »Kaj ima ljudstvo od take zamene? Istina je, da bodo okrajna glavarstva s tako urejenimi občinami laglje izhajala, da bo olajšana državna upravi, & stroški bodo zadeli in preobremenjali našega davkoplačevalca!« Ugovori niso bili povsem neopravičeni in tudi pripadniki VVinklerjevega načrta, kateri so se bili zanj zavzeli radi očividnih prednosti njegovih, jih niso mogli razveljaviti. In tako se je od domoljubnega deželnega predsednika izumljeni načrt velikopotezne občinske reforme za vselej pokopal v registraturi deželnega odbora! Mizerija naše občinske uprave pa obstoja še dandanes ter se je še povečala tekom svetovne vojne. Sodim, da jo korenito odpravimo po organični upravni reformi, ki jo nasvetujem. Tako skrajšanemu in omejenemu področju, kakor ga še puščam današnji občini, more biti koš celo najslabotnejša občina. Niti ta okolnost je ne bi mogla več zavirati, ako bi slučajno, kar se žalibog tolikokrat pripeti na zemlji slovenski, nikakor ne na korist zdravemu občinskemu življenju, še manj pa v prid narodni treznosti in štedljivosti — župan bil obenem — krčmar! Ker po mojem mnenju se županstvo in sicer zelo častivredna gostilničarska obrt nič kaj posebno ne ujemata! Vojna poročila. . Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 8. oktobra. Uradno se razglaša: Na tirolski fronti izredno živahen artiljerijski boj. Infanterijski napadi so bili v kali zadušeni. Balkansko bojišče: V starosrbskem obmejnem gorovju smo naše zadnje čete vzeli nazaj na Leskovac. V Albaniji se nadajuje umikanje čet generala Pflanzer-Baltina. Ljuti boji na zapadnem bojišču. Berlin, 8. oktobra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Po silni artiljerijski pripravi so Angleži severno Scarpe napadli na obeh straneh Oppyja. V Neuvireullu se je sovražnik ustalil, sicer so ga ustavile naše sprednje čete. Armadna skupina generala Boehna: Severno St. Quentina so nadaljevali Francozi in Angleži svoje močne napade. Severno Montbrehaina so odbili hanove-ranski in brunšviški polki petkratni sovražni naval. Dalje južno se je zrušil naval sovražnika v našem ognju. Južno Lequeharta so obdržali poznanjski in hesenski polki po silovitem boju svoje postojanke. V bojih na višini Tilloy so omajali šlezijski bataljoni in pijonirji v bli-žinskem boju in s protisutiki sovražne Navale. Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Boji na predpolju ob Ailetti in Aisni. Severni breg Suippe je v krajevnih akcijah očiščen sovražnika. Popoldne je napravil nasprotnik v nih napadih sunek med Bazanceurtom m Sciie-som z močnimi silami na obeh stranen • Clementa ob Arnesi. Krajevni boji v bt enen ne, ki smo ga zavzeli, a nam ga je sovražmK v protinapadu zopet iztrgal. Sicer se je: oi je valo delovanje nasprotnika v Champag na delne sunke. Armadna skupina generala ial-lwitza: Po najmočnejši pripravi J . s? Amerikanci ponovno skušali prodreti ob obeh straneh Aire. Na zapadnem bregu je omaja a virtenberška deželna bramba južno Chatela napadajoče navale, z višine severno Chatela na kateri se je sovražnik začasno ustalil, je bil zopet vržen v protinapadu. Vzhodno Aire so j se zrušili sovražni napadi večinoma že v našem artiljerijskem ognju. Proti večeru je zopet obnovil sovražnik svoje napade na obeh straneh od Charpentyja na Romagne ter od Nan-tilloisa na Cunel držeče ceste kakor ludi za-padno Moze. Po trdem boju smo ga deloma zopet odbili s sunki. Berlin, 8. oktobra zvečer. Med Cam-biaijem in ob Mozi so se razvili novi hudi boji. Južno Cambraija in severno St. Ouentina smo sovražne napade odbili. Sredi vojne fronte je sovražnik pridobil ozemlja. Tu smo stali zv'cčci v boju zapadno Bohaina in vzdolž ceste, ki vodi iz Bohaina v Cambrai. V Cliam-pagni in ob Mozi so se izjalovili sovražni napadi._________________________________________ Politični pregsed. Avdijence pri cesarju. V političnih krogih se govori, da bo cesar ta teden poklical nekatere narodne voditelje na posvetovanje. Med drugimi bosta poklicana načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in voditelj bosenskih Jugoslovanov dr. Sunarič. Povabljeni bodo baje tudi vodilni politiki iz Banovine. V to svrhn je pozval dr. VVekerle predsednika hrvatskega sabora dr. Medakoviča v Budimpešto na konferenco. V jugoslovanskih parlamentarnih krogih povdarjajo, da ne more nobena posamezna oseba in nobena posamezna stranka oddajati v sednjem času obveznih izjav, marveč da je v to poklican le celokupni narod, oziroma tista organizacija, ki posluje kot njega enotna vrhovna reprezentanca. Ta organ je skupni Narodni svet. •“ Za obnovitev miru. Glasom dunajskih poročil se množe vesti, da bo Wilsonov odgovor negativen. Politični krogi smatrajo, da bo ententa porabila priliko, da jasno formulira svoj mirovni program. Za podlago bodo služila VVilsonova načela, ki jih bo ententa konkretizirala ter tako povedala, kateri so njeni glavni pogoji za obnovitev miru. Eno glavnih težkoč položaja tvori dejstvo, da je monarhija sicer priznala VVilsonova v februarju formulirana načela, da pa se je izognila izjavi o spopolnitvi teh načel v VVilsonovem govoru z dne 4. julija t. 1. Takrat je ameriški predsednik poudarjal, da se mora vojna zaključiti tako, da ne preostane nobeno polovičarstvo. In razglasil je sledeče cilje, ki se morajo uresničiti — predno more nastopiti mir. 1. Uničenje vsake samovolje in vsake sile, ki sama na sebi in tajno more motiti mir sveta. 2. Ureditev vseh vprašanj toritoriia in suverenitete, gospodarskih in političnih, na podlagi svobodnega sprejetja te ureditve s strani naroda, ki je neposredno prizadet, ne pa na podlagi materijalnega interesa ali ugodnosti kakega naroda, ki želi drugo ureditev, da razširi svoj vpliv ali svoje gospodstvo. 3. Pritrditev vseh narodov splošnemu pravu civilizirane družbe. 4. Ustvaritev mirovne organizacije (zveze narodov). Ta julijski Wilsonov program torej osobito ostro in jasno poudarja pravico samoodločbe narodov. Dunajska prošnja za mif' o nietn molči in torej predvsem vztraja pri znani rezervi glede pravice samoodločbe. V tem ozi' ru vlada torej med centralnimi državami in \Vilsonom še principijalno nasprotstvo, ki zaenkrat ni premosteno. Diplomatični krogi so mnenja, da bo monarhija svojo mirovno prošnjo eventualno obnovila in spopolnila, tako, da tudi v slučaju povsem nepovoljnega odgovora entente ni smatrali mirovne akcije za prekinjeno. Zakaj še le sedaj? Dunajska »Arbeiter-Zeitung« se v svojem nedeljskem uvodnem članku vprašuje: Wil-sonovih 14 točk nam je znanih že devet mesecev. Zakaj pa so ponudili šele sedaj mir na tej podlagi. Ali ne bi bili storili tega lahko takoj? Zakaj je bilo treba še na stotisoče žrtev poprej? — Tako se bo še mnogo ljudi vpraševalo! — Čehi iu čehoslovaška vlada. Z Dunaja poročajo, da je načelnik Češkega svaza naprosil grofa Buriana za 21 potnih listov, da odpotujejo češki zaupniki v Švico, kjer naj bi poučili možnosti miru, informirati čeho-slo-vaško vlado in se udeležiti mirovnih pogajanj. Iz po-učenih krogov se zatrjuje, da je lo poročilo za sedaj še prerano. Kakor hitro pa pride do premirja, bo češka delegacija nastopila s to zahtevo. _« Veleizdajniški proces v Kotoru. Načelnik Češkega svaza poslanec Stanek je posredoval v cesarjevi kabinetni pisarni v zadevi veleizdajniškeea procesa v Kotoru. Zahteval je, da se ta proces ustavi, ker io za to mnogo več vzrokov, kakor za ustavitev procesa proti poljskim legionarjem, ki se je vršil v Marmoroški Sihoti. ~ Iz justičnega odseka. Justični odsek posianske zbornice se je bavil v soboto z reformo sodnega razpravljanja. Sklenilo sc je odškodovanje zastopnikov ubožnih ter razbremenitev odvetnikov z dopustitvijo sodnih uradnikov za zagovornike. Poslanec Noumann je predlagal določilo, naj bo odvetnikom dovoljeno, da se dajo zastopati po kandidatih s substitucijsko pravico. — Nemški blok v državnem zboru. V parlamentu sc trajno vrše razgovori mod voditelji nemških strank o socialno demokratski resoluciji in o ustanovitvi enotnega nemškega bloka. Razgovori merijo poglavitno na enotno postopanje med nemškimi člani gosposke zbornico in nemškimi državnimi poslanci. ' •— Kaj že ni danes več veleizdaja. Reči, da se ne more v tej vojni zmagati. (Opozoritcv cenzorju: Burian je to rekel). Da je vojna zločin. (Gospod cenzor, danes pravijo to tudi c. kr. ministri!) Da je vojna surovo uničevanje ljudi, in da poganja ljudi in države v strašno pogubo. In končno, da ne more iti z Avstrijo tako naprej, da ni mogoče več v današnjih razmerah živeti, da se more njena sedanja forma razbiti. (Tudi to — gospo-dine cenzor — pravijo c. kr. ministri, neizvzemši ministra cesarske hiše). Silne nemške izgube. Znani švicarski vojaški •strokovnjak polkovnik Stegemann povdarja v nekem poročila, da zapadite velesile ofenzivo še vedno z vso silo nadaljujejo. General Foclt zato zasleduje tako taktiko, ker so nemške izgube izredno velike, kar se izraža že v številu ujetnikov, ki znaša nad 250.000 mož, in z izgubo nad 20.000 strojnih pušk iu nad 3500 topov. Foch lahko razširi fronto še bolj v Vogeze, če razpolaga z zadostnimi močmi, da bo pritisck premoči še hujši. ■— Nemške četo ostauejo še nadalje v Ukrajini. \ uradnih nemških krogih se označuje vesti o odhodu nemških čet iz Ukrajine kot popolnoma neutemeljene. Nemške čete da ostanejo brezpogojno v Ukrajini. — Rumunija zopet pred vojno. Angleško časopisje poroča iz riimunskega vira, da je jako verjetno, da se bo rumunska armada zopet udeležila vojne. V mirovnih pogojih zahtevana demobilizacija je bila izvršena samo deloma. Rumunska vlada razpolaga v Moldaviji, ki ni od Nemcev zasedena, čez osem infnterijskih divizij z ar-tiljerijo. Poroča se nadalje, da so rumunski ministri ustavili med seboj vsa nasprotja, da se ustanovi enotna politična fronta. Rusija in Turčija. V imenu sovjetske vlade je ljudski komisar Cičerin poslal Turčiji noto, s katero jo obdolžuje, da je z nastopom na Kavkazu prelomila v Brestu Litovskem sklenjeno mirovno pogodbo, vsled česar smatra, da je med I určijo in Rusijo sklenjeni mir ničev'. Očita nadalje Turčiji, da je zasedla provinco Kars, Ardahan in Baku, ne da bi bila vprašala prebivalstvo za njegovo voljo, kakor določa brest - litovska pogodba. Turčija je nadalje s silo rekrutirala in počenjala grozodejstva. V protislovju z določili mirovne pogodbe je turška regularna armada zasedla Baku. Dopisi. Iz Kovorja. Kovorskega župana je prosila Marija Tišler iz Vabič za sladkorno karto, ker je bil nje bratec hudo bolan. Župan ji karte ni dal. V razburjenosti je Tišlerjeva rekla, da jih drugim daje, njej pa ne. Razžaljeni župan je Tišlerjevo tožil in dne 21. avgusta je morala, ker ni mogla dokazati svoje trditve, pred cerkvijo v Kovorju preklicati svoje besede. Danes pa je vsa stvar bolj jasna. Ce bi bila takrat zadeva tako jasna, bi Tišlerjevi ne bilo treba nre-klicati svoje trditve; danes se to županu lahko dokaže. h P. Dnevne vesti. — Potovalcem v ožje vojno ozemlje. Kdor hoče potovati v ožje vojno ozemlje, n. pr. v Trst, Grico itd. se mora izkazati razen s potnim listom tudi sspričevalom o cepljenih kozah. To spričevalo sme biti staro največ pet let. Drugo javno ljudsko predavanje Akademije se vrši v sredo, dne 9. oktobra ob 8. zvečer v veliki dvourni Mestnega doma. Predava dr. Leopold Lenard: Zakaj so razpadle staroslovansko države. Sedeži 1 K, sto-iišča 50 vin.; člani Akademije plačajo za sedeže 50 vin., stojišča brezplačna kot tudi za dijaštvo. Letna članarina Akademije 4 K. 7 Otroška akcija na Dunaju. Na iniciativo cesarice Zite se je .zapričela pod vodstvom Pnncezinje Lobkowitz akcija v varstvo in o-hrano otrok. Izvolil se je v to svrho pod predsedstvom princezinje Lobkovitz posebni ko-'nite. ki bo vodil vse nadaljne delo. Vojni mi-mster Stoger-Steiner je preskrbel za to akcijo potrebne bolniške prostore, kjer se bodo zdravili predvsem na tuberkulozi bolehajoči otroci - in teh na Dunaju ni malo. Komite se obrača na premožnejše prebivalstvo za dobrohotno pomoč dunajskim otrokom. v LluhiPrVštv? zobnih uradnikov in uradnic čaie za srk .prircci' za svoje člane poučne te-stvo, hranilnteš£ino' italijanščino, knjigovod- knjigo. Člani