LISTEK. fAnton Hribernik. Zamolklo — pritajeno so grmele grude grobni, grozni spev — zagrnile nam nenadotna 27. junija brata iz naših vrst, tovariša A. Hribernika. Smrtni demon posega poželjivo, nenasitno v naše vrste, redči jih, donašajoč žrtvam svojim miren sen, nam pa in mladini globoko žalost V krasni življenski dobi 32 tih let, ob posteljici nežnih dveh otročičev, ob strani, ljubeče, skrbne soproge mu je odločila usoda nepričakovano konec in pokop. Služboval je premjnuli v Venčeslu, v Laporju in sedaj na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. Vesten, priden učitelj; drag, dober tovariš se je priljubil vsakemu. Nežna skrb za svojo obitelj in skrb za šolo mu je vela v duši — to je bilo njegovo življenje. Če si bil razbit in nesrečen, ob njegovem zdravem naziranju sta ti čelo in duša postali vedri. In sedaj? Tožno jeka pogrebna pesem Tvojih tovarišev, zadnji akordi nam bolestno božajo duše, preko grobov se plazijo težke sence, ljudstvo Ti plaka ob gomili, in vse one vezi rodovinske, tovariške in prijateljske Ti vežejo in pletejo venec jasnega, vednega spomina. Glej! Drag si nam bil! Prihitelo je Tvoje ljudstvo v ogromnem številu, prihiteli smo mi, vsem pa krči in trga bol srce za Tabo, dragi Tone ! Tvoja šolska mladina prihaja s šopki, jih nastilja v grob — pobožno poklada na krsto, da bi obvarovala svojega ljubljenega učitelja težke, rjave prsti. Vse te nežne duše romajo k Tebi ubožne, žalostne! Izgnala jih je usoda s cvetočih livad, po katerih si jih vodil Ti, in današnji dan jim ostane v tožnem spominu — Tvoja podoba pa bo živela v njih lepa — svetla — nedotaknjena. Najlepši spomenik! Krasne Tvoje popevke se mi bude v duši — a glej — tu grob — vsega konec! Vsak prijateljski sestanek s Tabo mi ostane neizbrisen. Ne loči nas grob — ne loči nas smrt — ne pokop! Ti boš živel med nami — plemenit tovariš, vzpodbujal nas k delu za druge, budil v nas dobro tovarištvo! Tvojo gomilo pa bo grela ljubezen Tvojih tovarišev — ljubezen hvaležnega ljudstva oklene Tebe — učitelja v drag spomin. Na življenskem potu pa se ustavim večkrat ob Tvoji radosti in bolesti — nikdar zabljeni tovarišt Zamolklo — pritajeno grme grude grobni, grozni spev. Bratje — poslovil se je zopet drag tovariš, odšel nam je naš Anton! Ob razstanku plaka bridko njegova rodovina — njegovi tovariši — njegov rod in Ramšak Fran. Tovarišu Hribrniku v spomin smo prejeli še te vrstice: S svojo koščeno roko je kruta smrt posegla v srečno rodovinsko življenje dveh mladih ljudi, ki sta kratko dobo uživala srečno, neskaljeno življenje lepih zakonskih dni. Ugrabila je neizprosna morilka-smrt Ijubeznivega druga-tovariša svoji ženi, otrokom nenadomestljivega, blagega očeta, tovarišem pa res pravega tovariša in prijetnega družabnika. Tovariš in družabnik je bil vsepovsod rajni Tona, kakor smo ga vedno imenovali ožji rojaki Savinjčani. V njegovi rojstni hiši na Ljubnem v Savinjski dolini smo se shajali tuintam v počitnicah dijaki, in mlajši tovariš Tonasamouk nam je zabrenkal na citre, da so nam srce dvigala plemenitejša čuvstva. Vmes pa gosli, tenor in bas, to vam je bilo v dijaških srcih veselje za kratek čas! Bili smo v tistih letih prvi dijaki v domačem kraju, kjer so tamošnjemu nadučitelju ob lojstvu Tonetovem grozili, da ga obesijo na prvi tržki hrast. če se ne bo pokoril volji tržanov. A čas je z neizprosnim korakom zanesel tudi v naš kot žarke kulture, katerih smo bili deležni tudi mi dijaki. Ob znožju naših orjaških planin v lepi spodnještajerski Švici smo se divili njih krasoti in v počitniškem času dihali svobodo, kakor jo diha svoboden človek vrhu teh mogočnih vršacev . . . Kolikor lepih počitniških tednov, toliko in še več skrbipolnih mesecev je ob kolikormožni podpori svojcev prebil svoja dijaška leta. Bil je siromak-dijak, kakor stotero naših slovenskih dijakov. Trdna volja in iskrena želja sta ga privedla v učiteljski stan, za katerega je gorel in v katerem je z Ijubeznijo in neutrudljivostjo deloval do zadnjega vzdiha. Ni našel v njem zaželjenega smotral Mlad — 32 let star — je moral leči v prerani grob, daleč proč od nebotičnih vršacev orjaških, prekrasnih naših Savinjskih Alp. Mi, dragi Tona, ki smo te poznali kot blagega tovariša, ostaneš v našem srcu in spominu za vedno! Tvoj rojak-tovariš R. W u d 1 e r.