/~yu6uce... Ameriška Domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND J, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE -1""* "f | veteranov zahteva za veterane večji bonus (Došle preko Trsta) DEKAN ZABRET UMRL. — 12. avgusta je zapustil to solzno dolino dekan Valentin Zabret, ena najznačilnejših duhovniških osebnosti v ljubljanski škofiji. Rojen je bil v Britofu pri Kranju, v župniji Predoslje, 30. avgusta 1875. Duhovnik je postal 14. julija 1900. Večino življenja je preživel v Sent Vidu nad Ljubljano. Tja je prišel za kaplana leta 1905, župnik v Sent Vidu je postal 1.1908. Leta 1919 je postal dekan za dekanijo Ljubljanska okolica. Na tem mestu je ostal do nemške okupacije, ko se je moral pred nemškim na-silstvom umakniti. Ko so prišli časa je kot član načelstva vodil tudi ravnateljske posle in dnevno prihajal iz Sent Vida v Ljubljano. škof Anton B. Jeglič je imenoval delovnega dekana za častnega.kanonika ljubljanskega kapitlja. V VOJNIKU PRI CELJU je Konvencija obsoja govore Henrya Wallacea, stoji pa za gen. Marshallom Cleveland, O. — V mestni dvo-| rani se je vršila konvencija ve-preminul župnik Anton Lasba- .teranov tujezemskiH vojn, ki je her dne 4. avgusta. |sprejela razne resolucije, kot: da BISERNA MAŠA V ROV-1 se da veteranom druge svetovne TAH. — Poročali smo Že, da je 'vojne bonus do vsote $5,000, ve-dekan v Sent Vidu na Dolenj- teranom prve svetovne gvojne skem Janez Hladnik 17. julija pa mesečna pokojnina v vsoti obhajal biserno mašo. Iz Rovt $100. nad Logatcem, kjer je Janez | Newyorška delegacija je pred-Hladnik doma, nam sporočajo, ložila resolucijo, ki obsoja govo-da je biseromašnik svojo šestde- re bivšega podpredsednika Zed. novi okupatroji partizani je bil setletnico obhajal prav tam, kjer držav, Henrya Wallacea po Ev-' " ie maševal svojo prvo sveto ma- ropi, ki so bili “žalenje ameri-šo, pri svetem Mihaelu v Rov- ških državljanov.” tah. Prišel je na tihem domov | Konvencija je zahtevala za vena obisk k svojim sorodnikom in (terane 2. svetovne vojne po $3 ni hotel nikake slovesnosti. To- |Za vsak dan službe v mejah Zed, da po župniji se je to hitro zve- držav in po $4 za vsak dan slu-delo. Ko je zjutraj ob sedmih v žbe zunaj. Onim veteranom, ki četrtek 17. julija pristopil k oi- so bili ranjeni v boju, naj se da tarju, je bila cerkev polna. Do- 'pa še posebej po' $500. mači župnik je imel slavnostni j Računajo, da je posetilo Cleve- obsojen v procesu, ko so hoteli razlastiti Zadružno zvezo, na dve leti. Bolan se je umaknil v Britof pri Kranju, kjer je zadnje dni preživel pri svojem nečaku. Dekan Zabret je bil mnogo let član načelstva Zadružne zveze v Ljubljani. Tej je stal ob strani v najtežjih dneh ob koncu prve svetovne vojne in kasneje v dobi težke gospodarske krize. Nekaj unija je podpisala Predsednik Truman NOVO POGODBO Z GOODRICH CO. V soboto je bil (dosežen sporazum med unijo <310 in Goodrich Co. Unija zastopa do 20,-000 delavcev. Po novi pogodbi dobijo delavci 6 plačanih praznikov v letu in še druge ugodnosti. Pogodba je veljavna do 15. nov. 1948, toda ena ali druga stranka je lahko prekliče, ako da k temu 60 dni poprej obvestilo. Goodrich Co. ima 5 to-varen v Akron, O-, po eno v Tus callosa, Ala., Oaks, Pa., Los Angeles, Miami, Okla., Clarksville, Tehn., in Cadillac, Mich. govor, asistirali pa so sosednji __________(Dalje na 3. »trmi) Nova bolničarka— Nova grška vlada bo pomilostila gerilce, če nehajo z bojevanjem Atene. — Poročila trdijo, da lY Worker, se snuje v Grčiji nova koalicij-1 Na konvenciji je govoril Styles ska vlada, ki bo ponudila vsem j Bridges, senator iz New Hamp- land v teh dneh do 58,000 vojnih veteranov. Konvencija je sprejela tudi rseolucijo, da se prepove komunistično stranko v Zed. državah in da se prepove izdajanje takih časopisov, kot je newyorski DiB- Francija hoče novo posojilo v Ameriki za pol bilijona Narod je nemiren radi manjših porcij odmerjenega kruha Pariz. — Uradni krogi izjavljajo, da bo francoski poslanik v Zed.' državah vprašal ameriško eksport-import banko za nujno posojilo, ki naj bi vzdržalo Francijo, dokler začne poslovati Marshallov program. Vlada je naročila poslaniku, naj skuša dobiti v Ameriki pol bilijona dolarjev.' S tem denarjem bi Francija nakupila hrano, je zagotovil Braziljo o naiem prijateljstvu Govoril je pred obema zbornicama kongresa, kjer je bil navdušeno sprejet Rio de Jeneiro. — Predsednik Truman je govoril pred obema zbornicama brazilskega kongresa ter izjavil, da narod Zed. držav ni narod, ki pozabi svoje prijatelje, kadar šoti v potrebi. S tem je namignil na vojaške baze, ki jih je dala Brazilija na razpolago tekom druge svetovne vojne in nam dala na razpolago strategičen vojni material-"Jaz se nahajam tukaj,” je govoril predsednik Zed. držav, “da povem, da mi nismo ljudje, ki bj pozabili svoje prijatelje, kadar so v potrebi.” “Brazilija in Zed. države morajo nadaljevati s svojimi sosed; v zapadni hemisferi, da ustvarimo skupno in močno silo za dobrobit človeštva,” je izjavil Truman. Kongress'je napravil predsedniku Trumanu burne ovacije. Pri razkošnem kosilu, k; ga je priredila republika Brazilija v počast Mr. Trumanu, je izjavil brazilski predsednik Dutra: “Narodi sveta polagajo vse svoje zaupanje v Vas, prepričani, NA OGRSKEM SO ODKRILI ZOPET NOVO “ZAROTO” London, — Radio iz Moskve je poročal vest iz Budapeste, da je ogrska vlada odkrila novo zaroto proti sedanji vladi. Na delu da je “fašistična” organizacija, kateri na čelu je dr. Zoltan Pfeiffer. Osem voditeljev so že zaprli, drugi se skrivajo. Dr- Pfeifferjeva stranka, ki se imenuje neodvisna, je dobila pri zadnjih volitvah 14% glasov. Takoj po volitvah je razglasil Matija Rakosi, vodja komunistov, da je Pfeifferja stranka reakcionarna, ki jo je treba zatreti.. Sledile , so aretacije. 1 Amerika bi pomagala Evropi kvečjem itiri leta iz krizo V to bo morala dati do 20 bilijonov dolarjev do konca 1951 Washington. — Zed. države bodo dale Evropi pomoč za obnovo, toda ta pomoč mora nehati do leta 1952. Tako je mnenje med vladnimi uradniki. Koliko bo morala dati Ameri-da neizmerna moč Vaše dežele Ika za obnovo Evrope po Mar- Razne drobne nbvice Clevelanda in Ir okolice Letna »eja— Društvo Kat. Borštnarjev 1640 bo imelo svojo letno sejo 11. sept. zvečer ob 7:30 v navadnih prostorih. Ure v posojilnici— St. Clair Savings & Loan Co. bo imela od 20. sept. naprej sledeče uradne ure: od pondeljka do četrtka vsak dan od 9:30 dop. do 2:30 popoldne^ ob petkih od 9:30 dop. do 6 zvečer. Ob sobotah bo urad ves dan zaprt. Javna zahvala— Frank Vencel, ki stanuje v Kongres hotelu, se želi tem potom javno zahvaliti Rudy Božeglavu (Boseglav Winery), ki je našel njegov ček ter mu ga je pošteno vrnil. Poroka v Barbertonu— Mrs: Frances Suhadolnik iz 37 Charlotte St. Akron, O. naznanja, da se bo njena hčerka Jennie Bertoncel poročila z Mr. Edw. Rosenbergerjem. Poroka bo na 13. sept. ob 10. dop. v cerkvi Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo novemu paru v novem stanu. Zveza staršev— Zveza staršev in učiteljev (PTA) od šole Marije Vnebo-vzete na Holmes Aye. V bolnišnici sv. Vincencija (Charity), je graduirala za bolničarko Miss Mary Ponikvar, nečakinja Msgr. B. J. Ponikvarja. Ker je prestala tudi državno izkušnjo je Miss Ponikvar registrirana bolničarka. Čestitke! v enem Hitlerjem v začetku druge sve- mesecu. |tovne vojne in kazen na državi- Ako pa voditelji gerilcev te-'ce, katere je Rusija pograbila ga ne sprejmejo, bo začela via-'okrog sebe. da s svojo armado temeljito j “Očitno je,’ je izjavil senator, krat je vprašala za pol bilijo-vojno, da enkrat za vselej žadu- j “ako se ne ustavi ruskega vojne- med narodom, ker'je pet zmanjšala odmerke kruha za 2 unči. Francija je že dobila letos $250,000,000 od Amerike; ta- ši uporne komuniste- !ga ustroja, bodo vse žrtve za- Predsednik Truman je opomnil na pismen dogovor s papežem Pijem XII-, v katerem je izjavil, da hoče storiti vse v svoji moči, da se združijo vse sile, ki si želijo mir. “Vem,” je Novi premier je vodja libe- stonj, ki ste jih vi doprinesli v ralne struje, Sophoulis. Nje-Zadnjih dveh vojnah in milijoni gova stranka je bila v opozici-1 drugih z vami.” ji na Grškem vseh 37 let ob-1 ' Senator je izjavil, da se more stoja in ni nikdar sodelovala z preprečiti nastopna s veto v n a | večine v parlamentu, ko je vpra-vlado. Da je prišlo med to vojna samo stem, če bomo do-■ šal za zaupnico. Komunisti so stranko in monarhisti do spo- j bro pripravljeni za vsak skučaj.1 razuma, gre kredit ameriški di- n_______ Po Parizu so se vršile velike demonstracije delavcev, ki so vpili, naj premier Ramadier odstopi. Ta je res mislil odstopiti, ker je dobil samo 49 glasov rekel predsednik, “da sem tlite OT-tl naprej. Zato bodo pa Zed. besede zapisal ne samo iz sr- držaje zahtevale, da se pomoč Zvestim uradnikom se ni treba bati preiskave, zatrjuje FBI Washington. — Iz urada vladnega biroja za preiskavo (FBI) se zatrjuje, da se lojalnim vladnim uradnikom ničesar bati, ko bo ta urad čekiral vse vladne uradnike, da dožene njih lojalnost do Zed- držav. Proti tej preiskavi vpijejo nekateri, ki imajo morda vzrok, da se boje takega čekira-nja o njih lojalnosti. Ti vpijejo, da je to postopanje prav po vzorcu nemške Gestape, ali po srednjeveškem iskanju čarovnic. Toda FBI trdi, da so postali histerični samo tisti, ki imajo slabo vest. Iz vladne službe so pognali več sto oseb, ki se jim je dokazalo, da so bili v zvezi s komunisti, ali so bili njih simpatičarji. Zato je kongres odredil, da se čekira prav vse vladne uradnike in dožene njih lojalnost. -----o------ Postelje na vlakih bodo dražje Washington. — Pullman Co. naznanja, da bodo od 1. oktobra naprej cene posteljam na vlakih draže. To bo prineslo kompaniji $13,000,000 na leto. plomaciji, ki je zahtevalaa vlado obeh strank. V novi vladi bi imeli liberalci premierja in 9 ministrov, monarhisti pa podpredsednika in 12 ministrov. TITOVA VLADA JE ZAPRLA SPET 2 DUHOVNIKA Rim. — Poroča se iz Jugoslavije, da je Titova zaprla dva nadaljna slovenska duhovnika. To sta: Msgr, Franc Cukala, generalni vikar in Ivan Kokoši-nek, škofijski tajnik, oba iz mariborske škofije- Poročilo ne pove, česa sta ta dva duhovnika obtožena. vsi glasovali proti. PRELAT UKMAR IN 20 DRUGIH PRIDE PRED SODIŠČE Trst.— Msgr. Jakob Ukmar Letina v Nemčiji je pod normalo London. — Letošnja letina v zapadni Nemčiji bo dala komaj za 5 mesecev živeža, dočim ga je dala lanska za 8 mesecev. Krompirja bo komaj eno tretjino toliko kot prošlo leto, pšenice pa za 40% manj. Fritz Kuhn pride pred sodišče ta mesec Monakovo. — Nemško sodišče je vprašalo ameriške vojaške oblasti za dovoljenje, da pokliče na zagovor Fritz Kuhna, ki je vodil v Ameriki nemško-ame-riški bund in ki je organiziral v Ameriki nazijsko stranko. Puclov glavni stan bo v mestu; 32. varda je začela z akcijo Glavni kampanjski stan za Edwarda L. Pucla, ki kandidi- iz Trsta, ki so ga slovenski kora‘za župana, bo v 505 Caxton munisti oklali v Lanišču pri Bldg. v mestu. 'Pazinu, k0 je prišel deliti bir- Edward J. Kovačič, mestni mo, pride pred “ljudsko sodi-odbornik 23- varde in načelnik j šče” v Pazinu, kampanjskega odbora za izvoli-1 Ravno tako pride pred sodiš-tev Pucla, vabi vse, ki so voljni če Štefan Cek, župnik iz Lani-pomagati v Puclovi kampanji, šča in 19 drugih oseb. Vsi ti da se zglasijo v glavnem stanu, so obtoženi, da so bili povzroči- George Dracon, bivši predsed- telj nemirov v Lanišču, ko je nik Kozmopolitske lige okraja bil oklan Ukmar in ubit du-Cuyahoga in načelnik finančne- hovnik Miro Bulešič. ga odbora Puclove kampanje ——o- nazpanja, da Puclova kampanja ne bo slonela na podpori milijonarjev,' ampak pomagali pa bodo gotovo prijatelji z manjšimi prispevki. Rad bi še enkrat volil za predsednika Scranton, Pa. — Charles Cap-well, ki je izpolnil te dni" svoje V 32. vardi je bil organiziran. 100. lato, je rekel, da bi rad vsaj “32nd Ward Pucel for Mayor še enkrat volil za predsednika Club.” Predsednica je Merk Zed. držav. Čakati bo moral še Florjančič, tajnica in blagajni- 'eno leto in upa, da bo to dočakal, čarka Mrs. Frances Steiger- živi v bližnjem Factorville in je wald. Klub bo priredil veliko bil svoje čase farmar. Noče pa veselico na 25- sept. v SDD na, izjaviti, če bo volil demokratsko Waterloo Rd. Ta klub bo imel jutri večer ob 8 važno sejo pri Mrs. Stei-gerwald, 1043 E. 176 St. ---------------o------ Pazile te, da ja gotovo gnile preko ceste pri signalni lu- ali republikansko glasovnico. Za 2 centa se oženite na Kitajskem Nanking. — Dovoljenje za ženitev stane zdaj na Kitajskem ii in o pravem tasu, sicet vas po novi postavi samo 800 dolar-iluibujH policist lahko povabi'jev. To znese v ameriški valuti na sodnijo. natančno — 2 centa. od 15 do 20 milijonov dolarjev v prihodnjih štirih letih. Zed. države bodo dale Evropi pomoč z idejo, da je to samo začetek in prva pomoč, potem si mora Evropa pa sama poma- ca naroda Zed. držav, ampak tudi Brazilije. ” Predsednik Truman je že drugi ameriški predsednik, ki je govoril brazilskemu kongresu. Prvi ga je pozdravil predsednik Roosevelt leta 1938. --------------o.....- Sirovo maslo bo menda po $1 funt v prodajalnah Chicago. — Iz trgovskih krogov se zatrjuje, da bo po vsej deželi v nekaj tednih sirovo maslo po $1 funt. V Chicagu in New Yorku to pričakujejo že v par dneh. Obenem z sirovim maslom pričakujejo višje cene tudi za druga živila, kot za jajca, mast in drugim- Vsi dolžijo letošnjo sušo, ki je uničila koruzno letino. Koruza je glavna krma za živino in perutnino. Poljedleski tajnik Anderson je že povedal lačnim narodom sveta, da morajo Zed. države nekoliko zmanjšati izvoz žita, ker ga mora biti dovolj za doma. iz Amerike neha leta 1952- Tisti, ki jim je znan Marshallov program, računajo, da bo dala Amerika Evropi leta 1948 do 6 bilijonov dolarjev, v 1949 do 5 bilijonov, leta 1950 do 4 bilijone in leta 1951 še 3 bilijone dolarjev. Ker prihajajo iz Evrope obupni klici za pomoč, bo državni tajnik Marshall skoro gotovo zahteval izredno zasedanje kongresa, da določi denar za evropski relif. ROVI 0R0B0VI Frank Mlakar V petek popoldne ob 1:30 je šel Frank Mlakar po stranski progi pennsylvanske železnice koncem 62. ceste, ko ga je zadel in povozil vlak. Bil je star 65 let. Doma je bil iz vasi Prežganske laze, odkoder je prišel sem leta 1907. Bil je še samski in je prebival pri nečaku Josipu Mlakarju na 915 E. 67. St. Zapušča tudi brata Ferdinanda, v stari domovini pa dve sestri. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v sredo zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. V JUŽ. DAKOTI JE ZGORELO VELIKO BOGATEGA POLJA Highmore, S. D. — V osrednjemu delu Južne Dakote je zgorelo kakih 700 štirjaških milj pšeničnega polja in travnikov. Škoda bo šla v milijone dolarjev. Na stotine ljudje je hitelo gasiti požar. Pri treh vaseh so zanetili ljudje sami ogenj, v preriji, da bi ustavili onega, ki ga je veter podil proti vasem- PA JIH NITI TOŽITI NE MOREJO, KER SO JIM PRIPODILI PTICE Milwaukee, Wis. — Med pre- vsi škorci iz West Allisa izselili in so se nastali po drevju v bližnjem Wauwatosa. Pravijo, da jih je prišlo več kot 10,000. Aldermani v Wauwatosa zdaj študirajo ta važen problem. Kot se sliši, jim preostaja samo eno, namreč, da tudi za tisti kraj kupijo sove iz aluminija in se tako rešijo škorcev. Kam se bodo slednji potem izselili, še ni zna- bivalci mesta West Allis in onimi v sosednem Wauwatosa je zdaj huda zamera in to samo zaradi ptičkov. Po drevju v lepem West Allisu je bilo namreč vse črno škorcev, ki so bili že v Aavcato nadlego vrtovom. Pa jim* je nekdo svetoval, naj si nakupijo mnogo sov iz aluminija in naj jih pritrdijo na drevju. Škorci imajo velik strah pred sovo. Res se je zgodilo, da so se ce in tudi druge matere so jHja-zno vabljene. Predsednik nemške • j države je zbežal " pred komunisti :* Berlin. — Dr. Rudolf Paul, predsednik države Turingije, ki se nahaja v ruskem zasedbenem pasu, je že štiri dni štet med pogrešanimi. V političnih krogih je mnenje, da je zbežal v ameriško ali pa angleško zasedbeno cono, da uide sovjetom Dr. Paula so postavili v urad Rusi, misleč, da bo delal zanje pri domačinih. Toda zadnje čase se je Rusom zameril in je zato zbežal, da se reši njih jeze. Baje je zbežala ž njim tudi njegova žena, eden njegovih tolmačev in dva policijska uradnika. Ljudje pripovedujejo, da so videli njegov avto dirjati v smeri proti Berlinu. Sprva so mislili, da so Paula zavratno umorili, zdaj pa prevladuje mnenje, da se mu je beg posrečil. --------------o----- Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vas voznik Im-tje opazi I I' * t M Ameriška m MMOVIMA lik. ■ c 1117 flt CWr At«. BtaMn MR dnrtuid I, Obi* PutlUbH telly ««m* Bawntow. «Bd HMMm________________ Odpri »rce, odpri roke... NAROČNINA: Z« Ameriko na leto »IDO: M Cleveland In i poM aa eno leto (ODO. Kanado po |AJ«w mm »» ‘V» ww~~. Za Ameriko sol leta 14.00: za Cleveland ln Kanado t»,.po*U Pol leta MAO. sarsKj&a*r",“ a.mfaijsssjsss Poeameena ftnllka «t*B* » omtov. SUBSCRIPTION RATtS: United Statee 07.00 per Tear; Cleveland and OSJH.OO It?« months" OtewUnd end Canada bv mao 04JO for 0 months. __ __JUi 9IJU 1W V U S. $ju>0 tor 3 months Cleveland end Canada bv mall 12.75 for 3 months. Entered as second-da« matter Ju» Cleveland. Ohio, under the Act of March i naaa tn man sa.io iw o uiuuw«. I Cleveland and suburbs by Carrier 17.00 per rear. HD0 for I month*. *U0 for I month*. Single copica 8 cente each.___________________ 6th 100«. at the Poet Offloe at 1870. »88 No. 175 Mofi., Sept. 8, 1947 Slovenci in katoliška vera Na H. nedeljo po binkoštih leta 1939 je bila v neki ameriški katoliški cerkvi tu objavljena pridiga. Komaj osem let je od tega. Bilo je tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Pridiga je bila dve leti pozneje objavljena v angleškem jeziku in je slučajno prišla pred oči tega kolonarja te dni. Prav za prav ni nič posebnega ta pridiga. Vendar je zanimiva in nam kaže razpoloženje ljudi v Ameriki pred osmimi leti. Med tem se je že toliko zgodilo, da smo že kar pozabili, kako nam je bilo takrat v glavah in srcih. Poslovenimo na tem mestu to pridigo in ko jo čitamo, mislimo nekoliko, v čem je svet drugačen — dandanes. ti kot tiho resignacijo in obup. Zakaj ravno v časih, ko svet najbolj potrebuje Gospoda, je temu svojemu edinemu Odrešeniku obrnil hrbet. veliko očetovsko skrbjo skiti za nas/ves svet je polh Njegovih dobrot — le mi ljudje jih ne smemo in nočemo prav razdeliti med seboj. Kako pravilno je razumel Gregorčič evangelij 14. nedelje po binkoštih, ko je zapisal: Katoliška vera je nadnaravna vera. Je nadnaravna po svojem izvoru: ni jie izmislila človeška pamet, ustanovil jo je Bog sam. Je nadnaravna po svoji naravi: nadnaraven je njen nauk, nadnarvni so njeni zakrameti in druga sredstva za človekovo posvečenje in zveličanje. Nadnaravna je po svojih ciljih, ima namen voditi človeka v nadnaravno večno življenje. Vendar pa je katoliška vera v tesnih zvezah tudi g človekovim naravnim življenjem in udejstvovanjem. Zato more vplivati tudi na značaj, umetnost in sploh na omiko celega naroda, ne samo poedinih ljudi. In to je treba reči tudi v primeru našega malega slovenskega naroda. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da se ima naš narod zahvaliti za svoj obstoj in za svojo visoko omiko v veliki meri tudi dejstvu, da je pred 1200 leti sprejel katliško vero in da jo je zvesto ohranil do naših dni tako, da če rečemo “Slovenec,” skoraj smemo reči tudi “katoličan.” Najprej je naš narod našel v katoliški veri močno oporo za svoj narodni obstoj. Slovenci so sprejeli katoliško vero v boju za svoj obstoj. V strahu pred Mongoli so se leta 743 obrnili za pomoč h katoliškim sosedom na zapadu in se s tem odločili, da prestopijo na stran katoliških narodov zapadne Evrope. Sicer je res, da so našli nasprotnike tudi na zapadu, vendar je bilo bolje, da so se odločili tako. Če bi bili ostali pogani, bi zapadni sosedje imeli pretvezo več iti proti njim in jih zatirati. Ker so pa sprejeli krščanstvo, so prišli pod zaščito Cerkve, ki je v teh časih imela moč-Pfifi ypiW »m mednarodna življenje, kot ga ima dane«._______■— vojna. Podobno so Slovenci našli v katoliški veri oporo za svoj narodni obstoj tudi kasneje. Ko je v novem veku vedno bolj rasla nevarnost, da Slovenci popolnoma podležejo nemškemu vplivu in se ponemčijo, je bilo velikega pomena, da Slovenci niso podlegli vplivu nemškega protestantizma, ampak so ostali zvesti katoliški veri. KajM če bi se bili odločili za Lutra, bi se bili izpostavili še večji nevarnosti ponemčenja. Ko je ob koncu preteklega in ob začetku našega stoletja narodnostni boj postal še bolj oster kot kdaj prej, sd Slovenci zopet našli močno oporo v Cerkvi. Med slovenskimi duhovniki je slovenski narod našel svoje prve borce za narodne pravice. In če se je slovenščina v najhujših primerih, kot na primer na Goriškem, morala umakniti iz uradov, je našla zavetje vsaj v cerkvi. Ce kdo hoče nepristransko proučiti zgodovino, bo moral reči, da to, kar smo zapisali, niso enostranska pretiravanja. A še veliko več je slovenski narod prejel od katoliške vere v drugih ozirih. Katoliška vera, ki jo je narod ohranjeval stoletja in stoletja, mu je podlagala razvijati njegovo omiko in ji je tekom stoletij vtisnila tako globok pečat, da je nemogoče ločiti omiko našega naroda od njegove vere. Vera je vplivala na njegovo slovstvo, umetnost, stavbarstvo, narodne običaje, glasbo itd. Tudi če tujec, ki pride v Slovenijo, ničesar ne ve o Slovencih in njih zgodovini, mu samo že neštete cerkve in cerkvice, raztresene po vsgj deželi, pričajo, da je omika tega naroda izrazito katoliško usmerjena. Saj se dobe v Sloveniji izletniške točke, odkoder ob jasnem vremenu lahko vidiš tudi do sedemdeset cerkva vse naokoli. In tpeba je iti v muzej in druge umetnostne zbirke, pa je treba priznati, da je slovenska umetnost našla v cerkvi najstarejše in najbolj bogato polje. Cerkev je dala našemu narodu prve šole, dala mu je v roke prve knjige in mu z govorjeno in pisano besedo pomagala do te visoke stopnje omike, ki jo je naš narod zavzel v družini drugih omikanih narodov, dasi je tako majhen in reven. PRIDIGA: Več kot devet let smo živeli v veliki gospodarski depresiji. Milijoni delavcev so brezposelni. Bojazen, kaj u-tegne prinesti bodočnost, plava nad njihovimi domovi kot črn oblak. To je slika naše domovine Amerike. Ce se pa ozremo proti Evropi in dalje proti daljnemu Vzhodu, je slika še toliko bolj žalostna. Da, tudi Evropa ima svoje gospodarske težave in vrhu tega trepeta v strahu, da utegne priti vojna. Na Kitajskem in Japonskem je vojna že izbruhnila in gnjavi ljudstvo doma, zunaj na bojnih poljih pa smrt žanje svoje žrtve na suhem, na morju in v zraku. Kar se nas v Ameriki tiče, vsi mislimo, da je vojna daleč od nas. Toda tako je bilo tudi leta 1914 ko se nam je zdelo nemogoče, da bi Amerika poslala svoje sinove na Francosko in v Nemčijo. Upajmo in molimo, da bi ne izbruhnila v Evropi nova V današnjem svetem evangeliju nam Gospod sam našteva vzroke, ki so privedli svet v ta današnji obupni položaj. Isti Gospod nam tudi pove, kje nam je iskati moči, da vzdržimo te strašne preiskušnje in ne oma-mnogi nimajo drugega svetova-gamo. “Nihče ne more služiti dvema gospodarjema,” ■ pravi Kristus. “Ne morete služiti Bogu in mamenu.” Svet je odpovedal službo Bogu in se je vdinjal mamonu. Satan sam je svetu zaukazal, naj se vdinja željam po bogastvu. Namesto bogastva je pa. naletel na same ruševine. Pij XI. je s prstom pokazal na vzroke današnjega žalostnega stanja sveta, ko je rekel, da vse to izvira iz poželenja po bogastvu in oblasti. To poželenje po bogastvu in o-blasti je tudi vzrok, zakaj svet trepeta pred nevarnostjo nove vojne. Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili. če vse delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili. . . . Ali mislite, da bi naši BREZDOMCI in BEGUNCI takole dolgo čakali na rešitev in tako željno pobirali vse drobtinice, ki padajo z bogatinove mize, če bi vsaj MI razumeli globoko skrivnost evangelija 14. nedelje po binkoštih. . . ? Ker je pa tako, kakor j e, o- Kakor nam je potrebna vera zb rešitev svetovnega položaja za preprečitev vojne in za ohranitev miru, prav tako nam je potrebna tudi za pomoč BEGUNCEM in BREZDOMCEM. Brez vere ni ljubezni, brez ljubezni ni volje za pomoč bližnjemu. Ce bi z večjo vero čitali e-vangelij na 14. nedeljo po binkoštih in za njim s premislekom preleteli besede Gregorči čeve — ali res mislite, da bi bilo treba s tako težavo ljudem vleči iz žepa tiste bore groše za LIGO KATOL. SLOVENCEV? Petaki, desetaki in celo stotaki bi Vreli kar sami — pa ne iz žepov ljudi, ampak iz njihovih src . . . tako misli Zaplot. ----------------o------ staj a jo Gregorčičeve besede preveč na papirju — in na papirju ostaja tudi evangelij 14. nedelje po binkoštih. Nekateri seveda pravijo — ali vsaj mi sli j o v svojih srcih — da je Bog sam tisti, ki pušča svoj evangelij na papirju in se sam ne ravna po njem. Toda le malo premisleka je trebi, pa bomo videli, kakšno krivico delajo tako ljudje Bogu in — bližnjemu... Vsak poedinec med namj in ves svet, ki je poln bridkosti, more najti izhod iz tega zapletenega položaja edino le, če se vrne k Bogu. Samo Bog nam lahko pomaga. Samo Bog lahko obrne te hude dni v dobre. V krasnih in tolažbe polnih besedah nam Gospod dopoveduje, kako nebeški Očes krbi za nas. Ali nima v mislih celo ptic pod nebom? Lilije na polju ne sejejo in ne predejo, pa prekosijo s svojo lepoto celo najbogatejše Salomonovo oblačilo. Toda če Bog tako skrbi za ptice, gotovo tudi nas ne bo pozabil, ker ve, da vsega tega potrebu- Nekaj redkosti o knjigah 1C m vu- jemo. 'nudite .*X£a&ff.*d nas ob- lahko dobim varujejo vojne. Ti načrti se pa utegnejo izjaloviti, kakor-sp se v letih svetovne vojne vsi podobni načrti izjalovili in smo kljub vsem naporom za mir bili potegnjeni v vojno. Spričo vsega tega bi bilo prazno besedičenje, če bi hotel kdo pridigati, da je na svetu vse v redu in prav. Saj resnica je taka, da po naši vednosti ni bil svet še nikoli v večji nevarnosti., Vsaj kolikor daleč nazaj seže spomin danes živečih ljudi, ni bil svet nikoli tako zmešan. Kvečjemu bi človek izvzel tiste najbolj črne dni med svetovno vojno (prvo). Zato se ne moremo čuditi, če slišimo od vseh strani klicanje na pomoč in če Povratek k Bogu! Druge rešitve ni! Seveda je to rekel in zapisal že marsikak papež pred Pijem XI. in za njim. Morda bo kdo dejal, well, kdo bo pa kaj takega rekel, če papež ne bo? Ali ni to papežev “business?” ‘ * i Mi Amerikanci pa te dni lahko iz srca zahvalimo Boga, da je teh misli tudi naš predsednik Truman. Brez sramu je dal objaviti pismo, ki ga je bil malo prej napisal na naslov papeža v Rimu. In v tem pismu prati njed drugim: “Največja potreba današnjega sveta je ta, da se obnovi vera.” ___T_. dobimo tisto' silno vero, ki- nam je potrebna, da ne omagamo v teh bridkih preizkušnjah. Bog je naš Oče. Ce se res obrnemo k Njemu, nam bo pomagal. Lahko se zgodi, da se nih- Te Trumanove besede so skoraj iste, kakor jih čitamo ob koncu zgoraj natisnjene pridige. Tako preproste so, da se bo malokdo ustavil ob njih. Zato se bomo tudi še nadalje bali, da utegne za Trumanovimi bese- Mogoče ima že kdo izmed vas svojo lastno malo knjižnico, na’ katero je ponosen. Vaša ljubezen do knjig je gotovo tako velika, kakor ona velikega pesnika iz 18. stoletja, ki je nekoč rekel: “Ce bi kdo ponujal kraljevske krone za moje knjige in za veselje, ki ga imam do čitanja, ne bi jih sprejel.” Med prijatelji knjig so tudi posebni čudaki, kakor na primer mož, ki je sedel skoraj tri leta pri mizi, da je izračunal, da imajo zgodbe sv. pisma 66 knjig, 1189 poglavij, 31,173 sti-hov, 773,656 besed, 3,566,560 črk in da vsebujejo 42,227 krat ’ besedico “in.” O tem posebnežu že lahko trdimo, da je imel čudne pojme, kako je treba či-tati knjigo. Žive tudi bralci, ki si pustijo vezati svoje knjige na nenavadne načine in to ne v usnje goveda, ovna ali prašiča, ampak v usnje krokodila, opic, psov ali rib. V neki knjižnici je celo knjiga, vezana v človeško kožo. Poznane so tudi posebne styq o knjigah. Največja knjig htevala mnogo časa in truda, kajti izrezane so tako enakomerno, kot bi jih kdo tiskal oziroma stavil. Nek italijanski pesnik je v 17. stoletju sestavil pesem z mnogimi tisoči stihov, v katerih ni bilo nobene črke r. Že v tretjem stoletju po Kr. je nek grški pesnik napisal junaško pesem v 24 spevih. V vsakem spevu je manjkala ena črka a-becede. Ako nam pride v roko knjiga stara 100 ali 200 let, si takoj milslimo, da je to neka redkost. Mi si ne moremo predstavljati, da je bilo že v 15. stoletju tiskanih 40,000, v 16. stoletju 570,000, v 17. stol. 1,250,-000 in v 18. stol. 2,000,000 del (ne knjig). Knjig pa mnogo, mnogo več. Kajti vsako delo je bilo tiskano v večji ali manjši nakladi! Knjige so morali tudi za kazen — pojesti. Ob času tridesetletne vojne je živel nek Fol-mor, ki je napisal sramotilno knjigo o knezu Vajmerju. Obsodili so ga, da je moral požreti vso knjigo nekuhano. J I liturgični kongres v Lyonu če na vsem svetu ne meni za j dami priti še vse kaj strašnej- nas, Bog se meni za nas zmerom. Amen. Sicer boste našli ljudi, ki ne bodo pritrdili tem mislim. Kako rdeče pobarvano oko bo videlo v takih trdivtah celo izraze najbolj zakrknjenega nazadnjaštva. In niso redke trditve, da je Cerkev sovražnica slovenskega naroda — kot vsakega drugega. A to stvari ne spremeni. Dejstvo je, da smo Slovenci katoliški narod in da smo lahko veseli, da smo pred 1200 leti sprejeli krščanstvo in ga ohranili do danes, A drugo dejstvo, ki iz tega sledi pa je; da danes ni v nevarnosti samo vera našega naroda, ampak tudi njegova značilna omika. te se sovražnim silam posreči iztrgati iz duše našega naroda njegovo tisočletno vero, bodo s tem zadale smrtni udarec tudi naš' pristni slovenski omiki. Naš narod ne bo več to, kar je bil stoletja in stoletja. Kakšna bo v tem primeru njegova omika remo reči, verjetno — azijatska. Vendar pa upamo, da se to ne bo zgodilo in bo treba samo zaceliti rane, pa bo slovenski narod, izučen po bridkih izkušnjah zopet našel svojo pravo pot. -o Taka je ta pridiga. Saj sem j rekel v začetku, da ni nič posebnega. In vendar je v njej vse, kar je treba. Samo takihle preprostih besed bi se biio treba držati raznim. politikom in državnikom — in dostikrat tudi ti in jaz misliva, da sva državnika . — pa bi ne bilo to- liko neuspehov na raznih konferencah in sestankih. Da, Bog skrbi za nas vse, z šega kot je prišle za ono preprosto pridigo, ki so jo vsaj nekateri Amerikanci slišali na 14. nedeljo po binkoštih leta 1939 — kmalu potem so pa vsi Amerikanci in z njimi vred ves svet slišali in skoraj videli, da je izbruhnila druga svetovna vojna. No, saj je najbrž tudi Roosevelt 'leta 1939 večkrat kaj podobnega rekel in zapisal, pa je bilo tudi tako preprosto in pa “simple,” da si je malokdo k srcu vzel. . . V Lyonu na Francoskem se bo vršil liturgični kongres od 17. do 21. septembra. Tega kongresa se udeleže poleg francoskih tudi katoličani drugih dežel. Glavni namen tega zborovanja je, da se oživi med današnjim brezupnim in žalostnim svetom posvečevanje nedelje. Nedeljska liturgija naj bi postala središče tedna. Kjer ljudje ne praznujejo nedelje, kjer jim Gospodov dan ni dan miru in duhovnega poživitja, dan družinskega pokoja in svobode za družbo in posameznika, tam propada kultura. Znani belgijski delavski voditelj kanonik Čari ju, ki se tu-udeleži na svetu je 1 meter 90 cm visoka in 90 cm široka. Je to zdravniška knjiga, katero so tiskali 7 let in sicer od leta 1823 do 1830. Ta velikan je v državni obrtni šoli na Dunaju. Kakšen pritlikavec pa je proti temu velikanu najmanjša knjiga, katero so tiskali leta 1897. v Padovi in ima 208 strani. Visoka je namreč samo 10 mm in široka je 6 mm. Ali si morete misliti knjigo, ki ni bila ne tiskana ne pisana? Vendar so to knjigo leta 1640 občudovali kot veliko redkost. Vsebina knjige opisuje trpljenje Kristusovo. Črke so vrezane v knjigo. Besede lahko čitamo, ker se menja enkrat bel in drugič moder papir. Goto-tovo je izdelava te knjige za- vrne no pravico. Krščanska uposta- vitev nedelje je edini in neftb-hodno potrebni predpogoj za obe spoštovanje človeške osebe in družine, je jamstvo za ohranitev delavčevega dostojanstva. Sinoda za zedinjenje fa veBJAMETE AL PA NE S pomočjo povodca in mojih pet, ki so dale konjičku razumeti pri njegovem vampu, da sem se odločil proti vsakemu umiku nazaj na pesek, kjer bi naju sprejelo huronsko vpitje vsega pešpolka, sem ga prepričal nazadnje toliko, da bom jaz koman. diral položaj z njegovega hrbta in ne on pod menoj. Vdal se je torej v svojo konjsko usodo in voljno štremal po plitki vodi sem in tje. / niso izdale nič. Menda si je deli, če znaš plavati, ali ne znaš. mislil, kakor poje pesem: naprej ne vem, nazaj ne smem... in mi je rekel zapik: do tukaj in niti pedi ne več naprej v globoko in mrzlo vodo! Se reče, saj mu tega nisem zameril, če si ogledamo položaj od vseh strani. Tudi jaz bi se skujal, če bi mi sedel kdo za vratom in me naganjal v vodo. Ampak na vagalci je bila moja čast, ob katero bom lahko pred vsem regimentom. Zato sem šel vase in začel iskati u-kane. Aha, le čakaj konjiček, plaval boš, če kaj vem, tako sem mu rekel naglas, čepram me ni razumel. Slutil je pa Ko sem mu dokazal, da ga ne bo konec, če si malo zmoči kopita, sem ga hotel naravnati v globokejšo vodo, kjer bi neko- Darujte za Katoliško Ligo čudili fantje na bregu. Pa sva si bila s pramčkom zopet v nesoglasju. Jaz sem ga silil naprej, on pa da naprej ne, drugače pa, kamor hočem in če bi bilo mogoče, še naj raji nazaj na pesek. Vse moje mile priprošnje, vse butanje s petami v njegov občutljivi trebuh Kar voljno se je dal voditi, ker je menda mislil, da je povsod samo plitka voda. Naenkrat mu je pa zmanjkalo tal pod nogami in pogreznila sva se v globok tolmun. Še celo zame je prišlo to nekoliko prenaglo. In takrat, vidite fantje, sem napravil ogromno napako. Ko je namreč zmanjkalo konjičku tal in se je pogreznil v globočino, jaz pa seveda ž njim, sem nehote potegnil za povodec, s čemer sem mu glavo še globlje potunkal v vodo. In to je bilo narobe. Ako bi bil pustil konja da si sam pomaga, kakor Ve in zna, bi bil z glavo kmalu me ni razume.. jv *•" j;z v0(ie jn potem bi bila lepo pla- menda nekaj, ker začel je stri-, kakor sgm da bo_ 7. ušpsi kn sem ira obrnil DO ! 1 i i , - •. | \did) AdM/i OCIII llllolli) Ud či z usesi, ko sem ga obrnil po I Ker sem ga p& vleke, Plitki vodi proti toku Soče.Le-|;;aovo^^ po počasi in previdno je stopa L dvigniti u vod Vsak korak je dobim pretipal, liko zaplavala, da bi se namsf predno je stopil naprej. Videl sem namreč, da je nekoliko višje voda plitka daleč proti sredini, potem je pa dolg in globok tolmun. Naluštal sem ga torej daleč v strugo in ga potem obrnil s tokom nazaj. Le čakaj, sem mu rekel, zdajle ti bo kar naenkrat zmanjkalo tal pod nogami in takrat bomo vi- ni mogel glave dvigniti iz vode, pa si je začel pomagati na druge viže, saj mu je šlo za biti ali ne biti. Naglo se je namreč obrnil s telesom, da me je stresel s hrbta in glavo je imel prosto, da jo je naglo pognal iz vode in zajel zrak. In takrat, ko sva se tam pod vodo dajala, vam rečem, da sem videl migljati pred očmi in vse okrog sebe najmanj 50 parov konjskih kopit in tedaj sva vsak pri sebi mislila, da je najboljše, če greva poslej vsak na svcje roke. Kaj vem, kako je prišlo, da me nobeno od tistih 50 parov kopit ni zadelo. To se pravi, o tem sem razmišljal po-, zneje. Takrat mi ni bilo drugo v mar, kot kako bom napravil, da ne pride presvetli cesar ob dobrega vojščaka, ki ni bil prav nič razpoložen v to, da bi ga soške ribe ščipale gredoč proti morju. Parkrat sem sunil z nogami in bil sem vrh vode. Nič nisem gledal okrog sebe, da bi videl, če je konj že doli pri Kanalu, ampak sem samo pogledal, na kateri strani je breg in začel sem si pomagati v tisto smer, kot bi se podila za menoj čreda morskih volkov, ki bi se me hoteli privoščiti za pove-čerk. “Pa si srečno priplaval na breg?” je hotel vedeti Jakšič, ki ni mogel počakati, da bi končal. “Ej, ja, utonil sem,” sem mu povedal, da mu tako poplačam za vse tisto kašljanje, s katerim je dajal nevero mojim besedam ob raznih prilikah. Sinoda za zedinjepje je bila sklicana v Lwov, ki naj bi skle-. nila vrnitev treh ukrajinskih grškokatoliških škofij in volinj-ske apostolske viziture k rusko-pravoslavni cerkvi. Gre za 2,500 duhovnikov, 300 bogoslovcev in 40 samostanov v tej pokrajini. Od teh je došlo k sinodi le 240 duhovnikov. In od teh je samo 40 podpisalo sklep za zedinjenje z rusko .pravoslavno cerkvijo. “Da ste utonili?” se je naglo začudil Mr. Grdina, ki menda ni tako pazno sledil dogodljaju in je vjel samo zadnje besede, pa je naglo dodal izrazito besedo; štrama, kaj nas pa onga-vite! “Rečem vam,” sem skonča-val svethvni dogodek ob Soči, “da sem se z veliko težavo privlekel do plitke vode. Ko sem se pobral, sem šele občutil pravo slabost in na bregu seip se vlegel v pesek in dolgo tam ležal. Fantje so stali okrog mene, v začetku v strahu, ko so pa videli, da ne bo nič hudega, sem jih moral mnogo prestati na račun moje plavalne umetnosti in umnega ravnanja s konji. Stotnikov pramček je bil kmalu za menoj iz vode, kjer se je močno otresel nadležne vode in udaril bi. jo bil iz bližine nevarne Soče, da ga ni prestregel purš, ki ga je božal in pošiljal proti meni hude-poglede. Reči si pa ni upal nič, ker sem bil jaz njegov naprej postavljeni. Vidite fantje, s tole našo ekspedicijo bi ne bilo nič, če bi bil jaz takrat pozabil priti iz Soče in v tistile kolibi ga ne bi pili, kakor ga bomo zdaj vsak čas. Kdo bo tretal, a?” ' r Jakob K. Heer: Berninski kralj roman s Švicarskega pogorja Vse, česar ne maram, dela, sanjar, poet, plebejec, revolicijo-nar!” Trmoglavi vaški plemič se ni bil mogel odločiti, da bj prebral sinove pesmi, vsaj priznal ni, da bi bil kdaj vzel njegovo knjigo v roke, nekaj da jih pozna samo iz ust gospe Cilgije Premontove. Toda mogoče je tlelo v slkritem kotičku njegovega srca vendar nekaj očetovskega ponosa. Tako je vsaj menila vrla mati. Pesmi gospoda Konradina so živele v vseh hišah, tolažile so ljudi in jih navduševale, jemali so jih v roke kakor postilo in kroniko, kadar so hoteli učiti otroke branja in pisanja. Z izseljenci so odhajale v svet, z njihovimi besedami so se pozdravljali Engadinci na tujem. Večkrat je zadonela v tišino noči Konradinova pesem. Kak tovornik si je kratil z njo čas na svojem samotnem potu. Gotovo, ljudsvto je bolj cenilo pesmi nego pesnika, zakaj zdržno in skopo je v svoji hvali. V lice nikogar ne slavi in zlagalcu verzov ne zaupa dosti. Vendar pa prisluhne, kadar gospod Konradin spregovori in uvažuje njegove besede. Samo k nečemu majejo ljudje nezaupljivo z glavami: V St. Moritzu hoče sezidati kopališče, ki bo veljalo mnogo tisoč goldinarjev. To sodi k cestam, ki jih zidajo in po ka- TEKOM ČASA, terih se ne bo nihče vozil! Konradin Flugi je pa poln svete vneme in nekdanja Zveza mladine je pridno na delu. “Ne smeš se preveč izpostavljati,” opominja Lorsa svojega prijatelja, “zaradi svojega o-četa ne!” Prijatelji so se dogovorili, da bo pred ljudmi prevzel Lorsa vodstvo. Na tihem nabirali pristaše in so upali, da bo na majniškem občinskem zborovanju večina občanov dovolila zidanje kopališča. Vendar niso zborovanju povsem zaupali: “Deželni sodnik nam bo s svojim ugledom in svojo zgovornostjo podrl še zadnji hip potrebno večino:” “Majniško zborovanje se po itarem običaju vrši na dan po velikem sejmu v Tiranu. Ako bi mogli tako uravnati, da bi deželni sodnik odjezdil tja in njim najbolj trde butice, da bi se zakasnili in bi se zborovanje moglo izvršiti brez njih!” Mnogo tednov ni nihče več govoril o zidanju kopališča v St. Moritzu. Na tihem se je pa predla igra drzne bundnerske prekanjenosti čez gore. Vsak prekupec, vsak kmet se je spomnil tako ali drugače; da mora oditi na sejem v Tirano, mladi, in stari so hoteli odjezditi čez Berninski prelaz. “Majniško zborovanje se ob takih razmerah-ne more vršiti, deželni sodnik pravi tako,” se je šušljalo med ljudmi. ko se eobozdravnlk Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. In E. 62 St.. Je okrog 26 drugih zobozdravnikov r tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dojim : dr. Župnik Se vedno nahaja __________________izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora Delo izgotovljeno brez odlašanja Njegov naslov je________ DR. ‘J. V. ŽUPNIK 1M7 SEPT. IM7 KOLEDAR DRUUVENiH PRIREDITEV SEPTEMBER 13. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ praznuje 46 letnico društvenega obstoja s plesno veselcio v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 14.—Jesenski festival pri fari Žalostne Matere božje v Peninsula, Ohio. ' 20. — Glas clevelandskih de-lvacev št. 9 SZD priredi banket v počasti članom veteranom zadnje vojne. Banket se vrši v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. 27. — Dr. Sv. Cirila in Me- toda št. 191 KSKJ priredi jesenski festival v SDD na Waterloo Rd. . OKTOBER 11. — Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12___Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 20 letnico obstanka z igr*o “Razvalina življenja" in plesom v SDD na Recher Ave., Euclid, 0. 26. — Pevski zbor Planina v Maple Heights praznuje 10 letnico obstanka s koncertom v Slovenskem naitodnem domu na 5050 Stanley Ave. DRONE VESTI IZ SLOVOII (Dotte preko Trsta) (Nadaljevanje s 1. strani.) duhovniki iz Podlipe, Zaplane i: z Vrha, katere je domači župnik prejšnji dan obvestil. Drugi dan je slavljenec maševal na podružnici na Petkovcu, kakor je tudi pred 60 leti. TRIJE NOVOMAŠNIKI. — 10. avgusta je ljubljanski pomožni škof posvetil tri letošnje bogoslovce (Golob iz šmartna, Mehle iz Novega mesta, Hren z Vrh. nike). Vsi ti so peli nove maše 15. avgusta. DEMONSTRACIJE PRED ŠKOFIJO. — Ljubljanski komunisti so priredili 22. avg. demonstracije pred stanovanjem ljub- ljanskega pomožnega škofa. So-Kaj je pa nagnilo svečanost- drga, ki so jo nagnali na cesto, da napravlja “ljudsko mnenje,” je tulila pred hišo in vpila, da nega, odličnega deželnega sodnika', za odhod v Tirano? Pismo Cilgije Premontove. V njeni hiši bodo na dan po .blagoslovili šolo v Pu- SPET TE NUNE. — Strašno hudobne nune imajo v Mariboru, kot beremo v “Slov. poročevalcu” 5. avg. Tam so v splošni bolnišnici še zmeraj usmiljenke za strežbo bolnikom. Po tem poročilu v komunističnem glasilu izgle-da, da jih bo treba kmalu izgnati tudi s tega prostora. Te nune namreč nimajo nobenega, smisla za “ljudsko” oblast. Ne vedo, da se mora vse “usmeriti” tako kot komandirajo iz Bejgrada in Moskve. In zraven izvršujejo takele zločine: če pride kak duhovnik, ki ima dostop, v bolnišnico, ga postrežejo z belim kruhom. In ■ko je ležal tam bolan dekan Oberžan iz svetomagdalenske župnije, mu je sestra Lucina, ki' vlada nad kuhinjo, za god celo ichlavu. Puschlavce bi zelo stvo” proti škofu. 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd st.: vhod samo na E. 62 St Uiad le odprt od 9:30 žj. do 8.zv. TeL: EN 6013 AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošlljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. veselilo, ako bi izpričal Enga-din staro prijateljsvo do trga stem, da bi se slovesnosti udeležilo tudi nekaj uglednih En-gadincev. Posebno počaščene bi se pa čutili, ako bi hotel priti k blagoslovitvi sam deželni sodnik. Našel bo dobro družbo : župnik in Driosch prideta tudi. “Driosch, ako gre Driosch tja, potem res ni nobene nevarnosti!” Uradno županovo povabilo je Cilgijino prošnjo še podpr. lo. Toda nekega nezaupanja se stari gospod le ni mogel iznebiti. Ko je pa na sejmski dan odšla čez Bernino tudi vsa vaška moška mladež,si je bil deželni sodnik v svesti, da mu ne preti od nikoder iznenadenje. Forturiat Lorsa sam je odjezdil čez goro. V Tiranu je prevzelo mlade Engandince že zgodaj zvečer nenavadno veselje do ple- hočejo škofa, da ga ubijejo. Raz- napravila torto v obliki mašne bijali so na vrata in skušali tako *■«<«> • «■ ™ Anrnvilo = « , Mihec k notar- javnost prepričati, da je “ljud- cel° 8V°Jf obiskovalke odpeljale To demonstracijo smatrajo krogi, ki poznajo komunistično taktiko, kot uvod v nove procese proti duhovnikom. V Ameriki pa bodo vaši “napredni” naprej gonili lajno o verski svobodi v Titovini. ZAPRLI SO čONTALA MATIJA, predstojnika lazaristov v Ljubljani. Zakaj so ga aretirali, še ni znano. Pride pač pred ljudsko sodišče in tam bodo že našli, kako je bil drugega mnenja kot maršal Tito. In biti drugega mnenja kot diktator, je v vsaki diktaturi velik greh. Družba sv. Vincencija (na kratko jih imenujejo lazaristi) je že od vsega začetka zelo slabo zapisana pri partizanih. Ti nikoli niso delali nikakih poklonov partizanstvu. Boncar (Pršvljica) .iložene, da te daritve ne mo- (Nadaljevanje) 8. Mihec je zabogatel, da si je že težko bolj misliti. In dejal je: “Dovolj je!” Razprodal je vse blago in Vfe manjše ladje. Denar je naložil varno y posestva in pri zanesljivih bankirjih, potem pa odplul z vsemi večjimi ladjami, ki si jih je bil obdržal, v Trst, katerega se je doslej vsa dolga leta ogibal. Pripluli so v domač« morje. Vreme je bilo dobro in ladje so se držale lepo v vrsti. Na prvi, na Boncar ju, se je vozil Mihec in njemu na ljubo na tej zadnji skupni vožnji j egov prijatelj Dalmatiec. Končno so se proti jutru bližali Trstu. — Sonce je posijalo, iz morja so vstajali beli grebeni domajčih gora, sivi istrski in kraški hribi in pod njimi obal s Trstom. Mihec se je ozrl na vrsto svojih lepih ladij, ki so nagnjene in z razpetimi jadri metale dolge sence po valovih in potem na mesto, kjer se je včasih med hišami v soncu zabliskalo ok-Mislil je na trenutek, ko knjige. Pa še hujše 1 Te nune so se bo' ves Trst klanjal njegovi sreči in njegovemu velikanskemu bogastvu. Kapitani so ukazali mornarjem, naj snamejo jadra, in ladje je počasi samo gnalo v luko, dokler jih niso nazadnje z vrvmi pritegnili in povezali k bregu. Mihec je po dolgi blod-nj križem sveta stopil spet na domača tržaška tla, kjer je njegovo ime med tem že zaslovelo. Naj prvo sta s kapitanom dala zapisati vse Mihčeve ladje v tržaško luko, ker’ prej so bile vpisane drugje in ladja mora imeti prav tako svojo domovinsko luko kakor človek svojo domovinsko občino. Ko sta vse e prerekati ne njegova žlah-ta, ker je sploh nima, odkar sta mu stric in teta umila, ne ljudje, ki so mu kdaj pri kupčijah služili, ker so že vsi prejeli bogato plačilo, ne darovalec sam, če bi se kdaj pokesal, ker je vse, kar je notar danes tukaj zapisal, gospod Mihael pred njim in pred pričami, in brez sile in pri zdravi pameti izrekel in potrdil za svojo resnično voljo. Mihec je podpisal, plačal je notarjev račun in kar je bilo za kolke, in odšel 3 pismom v znano palačo. Palača se mu ni zdela več tako razkošna in lepa. Videl je bil po svetu Vaj krasote in s svojim premoženjem bi lahko pozidal tri palače. Vsako še enkrat večjo in desetkrat lepšo. Prišel je v prvo nadstropje in vprašal po llatolasi gospodični. .Ljudje so ga čudno gledali in dejali, da ne vedo nič zanjo. Bili so novi, tuji ljudje, ki niso vedeli, kdo je pred njimi v hiši stanoval. — Prišla je stara hišnica, ki jo je pomnila, ali povedala je, da je že dolgo ni več tukaj. Kam je odšla, ni vedela, a bi bil Mihec V3aj ime vedel, bi bil lahko še kje po Trstu vprašal, a sam ni nikoli vedel imena, hišnica ga je pa pozabila. Razočaran in žalosten je Mihec nekaj časa hodil zase po Trstu in premišljal, kje bi poizvedoval. Potem je pa dejal: “Morda jo v Boncarju spet srečami” Čim bolj je na to mislil, bolj se mu je gotovo zdelo. Uredil je še s prijateljem Dalmatincem, kar je bilo treba, in odpravil se je na pot, . spet na ono čudno stransko cesto, ki je nikjer ni, a prepričal se je, da vozi to pot resnično po cesti kakor takrat, ko sta s stricem na spomlad orala. Vstal.je v koleslju in mahaje z rokami kričal na kočijaža, naj ustavi. Pri tem je izpustil vajeti in konj, sam sebi prepuščen, je zavil na desno, namesto da bi se držal leve, kakor so takrat vozili. (Dalje prihodnjič) ------o------- —Katoliški misijoni na Ja- ponskem so dobili dovoljenje za nakup papirja, da natiskajo 500,000 sv. pisem. BELO DOBIJO Mizar se sprejme Sprejme se izučenega mizarja; stalno delo, dobra plača. Zglasi naj se pri B. W. Amster, Kronheim Furniture Mfg. Co. 2043 E. 65. St. (175) ZA PREKLADANJE • TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Brloadway Plača 931/2C na uro čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff .. Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (177) MALI OGLASI Stanovanje in pohištvo Odda se stanovanje in proda pohištvo za 6 sob, vse v dobrem stanju. Pokličite HE 0648. (175) OffiJSKE BRESKVE SO NAJBOLJŠE! na postajo z avtom. Da celo sa- JU' botaže so krive te ženske. Pa kaj vse to! “Posebno poglavje zasluži “politična vzgoja” in vsiljevanje svoje reakcijonarne miselnosti.” Tako beremo v alarmantnem dopisu. Le poslušajte, kaj počno te ženske. Tako je sestra Antonija brala bolnicam iz stare knjižice: ‘“Kraljestvo božje” članek o preganjanju kristjanov v Sovjetski zvezi. Torej v “neodvisni” Jugoslaviji si upa kdo brati stare stvari proti rus- Odkar Mihca ni bilo, so bili | zgradili železnico od Dunaja dol Ml vzamemo naročila vnaprej za “ . _ „ lavslcve tako. da Jih Imate lahko že Trsta. Peljal Se je Z vlak.om - nmgi dan za prezervtranje, ko no obra-do Rakeka. Od tam naprej ni n*. Prihranite, dadkor m so boljšega maral s pošto ali peš. Od tr-l°tasa' ff> govca, ki je čez noč vse zaigrat f v gostilni, kjer so se, one čase ‘Kaj napravimo, gospod Mihael? Veliko pogodbo ali drugo važno listino?” je vprašal notar. Mihec je dejal: “Gospod notar, napisali boste pismo, s katerim bo prešlo Vse moje premoženje nekemu drugemu V roke.” Notar je bil precej pripravljen, samo ime srečnega človeka je hotel vedeti. “Brez imena ne gre?" je re- kemu komunizmu. Ali ni to pre- kel Mihec, drznost prve vrste? Pa je ravno “Gre že,” je pojasnjeval no- taka propagandistka reakcije sestra Otilija. Pa imajo te ženske tudi uspehe. Tako so'dosegle, da se nobena izmed deklet, ki tam pomagajo, ni priglasila, da bi šla delat na progo šamac-Sara- UR8ULINKE. — Bilo je že jevo. Ko se je neka perica pri- poročano, da so ljubljanskim ur-šulinkam vzeli šole in zaplenili samostan. Sedaj so se morale še zadnje redovnice izseliti iz Ljubljane. Zaenkrat so šle v Škofjo Loko, dekler jih tudi tam ne vržejo v. imenu verske svobode na cesto. Pri KoUanderju boste vedno dobro postreženi. MAKI ONE MDAY MULTIPLE VITAMIN CAPSUUJ your iuv word ■h|m| m mJ HMwhfc e vw A Ji**** m- trn -4 e*—*** “Doma se ne moremo nič več veseliti, pa bomo preplesali tu zopet enkrat celo noč!” In mnogi so se delali, kakor bi imeli še neko pot V Bormio ali Chiavenno. Stari so odrinili proti domu, pa .so obviseli v Puschlavu. V stari trški gostilni je bila zbrana številna družba iz Engadi- tar, “3amo nevarno je, da pisma ne dobi pravi človek v roke.” In notar je napisal pismo, da veliki kupec, gospod Mihael med živimi prepušča zlatolasi gospodični, ki dobi v roke to glasila, so nune rekle, da je do- pismo, vse svoje premoženje, ma preveč dela in ni šla. Hudobija teh nun je torej dokazana. Pričakovati smemo, da jih bo “ljudstvo” pomedlo iz te bolnišnice. V “svobodni” Jugoslaviji more obstati le kar je za Tita in partizane. ki obstoji iz teh in teh ladij ki vpisane v register tržaške luke, iz teh in teh terjatev,in posojil, za katere so zadolžnice priložene, in iz posestev, ki so tu našteta in popisana in za katera so tudi kupne pogodbe fitir*. Ital EU h* *•*#•» - ■ Cp*u * ISSžEfi1 rtSSSasss ZASUT gSSiiŠŠ MUH lAIOiATQWfc 1,46 Andrej Zaratz je gledal skozi okno in klical vsakega v sobo. “Polič ali manj, kaj bi odhajali že tako zgodaj čez golu!” Žejni Engadinci so se zbirali, vino jim je dišalo vedno bolj, družba je postajala glasna. “Kar je nas, ostanemo tu in si ogledamo jutri slavnost pu-schlavske mladine. Prepozno je, da bi odhajali čez Bernino. Trda noč nas bi lovila.” (Dalje prihodnjič) V Aleksandriji v Egiptu imajo mode no urejeno poulično transportacijo, celo dvonadstropne poulične vozove imajo, a sp pa vieeno še “precej za nami, kajti tam se vedno računajo samo en piaster, kar je po vaši val-'ti en nikel, kar dene to egiptovsko mesto v vrsto “nazadnjaških" mpest kot je New York, kjer tudi še računajo sejmo en nikel, med tem ko je prevoznim v drugih mestih po 10 centov ali več. zbirali najhujši kvartopirci, je kupil konja in koleselj in se peljal v svoj domači kraj. Po dolgem času je imel spet vajeti v rokah in peljal se je po cesti, ki jo je v mladosti tolikokrat premeril. Kmalu za Rakekom je zagledal pod kopasto Slivnico Cerknico in pod raztegnjenim Javornikom Cerkniško jezero, se je peljal skozi Grahovo Martinjak, je imel pred očmi Križno goro, ki zapira ložko dolino. Srečaval je ljudi, ki jih je poznal, ki pa njega niso več poznali in so mu začudeno od-zdravljali. Na Polici je krmil napajal in zavil potem na Novo vas. Zvrh poliškega klanca je pregledal žalostno lepoto bloške planote in začutil spet mrzlo bloško sapo, ki se je skoraj nikoli ne manjka. Konj je bil dober. Zato se Mihec ni nikjer več ustavljal in je iz Runarskega kmalu zavozil v Bdncar. Prišel je v gozd, kjer je spoznal nekatera drevesa, čeprav je bilo že marsikaj izpremenje-no. Stal je še gaber, ki je imel deblo kakor iz črnih kač spleteno, malo naprej votla bukev, kjer je bil večkrat opazil podlasice. Spomnil se je breze, ki je rasla med mladimi hojami. Hoje so se potegnile in z njimi vred je zrasla breza visoko, kakor ne bi bila nikoli, če bi sama stala. Vihar je bil potisnil smreko hrastu v naročje, zdaj je rasla krivo iz njegovega objema. Mihcu je bilo kakor v mladih letih, kadar je nemirno ugibal, ali se mu pokaže sreča ali ne. Kar ga pri srcu zaboli. Hudo in sladko hkrati, zakaj zapazil je, da mu prihaja naproti znana kočija s štirimi črnimi konji. Konji niso dirjali, ampak so počasi stopali v klanec. V kočiji je sedela zlatolasa deklica in poleg nje stara gospa. Mihec ni zaupal svojim očem in se je bal, da zapleje kočija1 •i PERRY, OHIO ali telefonirajte Mandel Drug Store, 15702 Waterloo Rd. KE 0034 Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri naa. Money Order postrežba od «1.00 do 010,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month); Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. t8th Lahko delo Sprejme se srednje staro žensko, da bi varovala leto in pol starega otroka in opravljala lahko hišno delo. Ima stanovanje, hrano in plačo, Pokličite IV 7038. (Sept. 4, 8) Cementna dela Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo. Leo Troha 22031 Miller Ave. Euclid, O. Tel. IV 2494 (Mo. Tbur. x) Trgovski prostor naprodaj Naprodaj je trgovski prostor na vogalu St. Clair Ave. in 74. cesta. Je zidano poslopje v eno nadstropje, prodajalna v obsegu 34x44 čevljev, polna klet, plinska gorkota. Idealni prostor za trgovino z mehkimi pijačami ali mesnico. Zadej je' tudi lesena hiša z 6 sobami in 6 garaž. Cena je $17,800. Prodaja izključno Mr. Polak Fraser Realty 910 Guardian Bldg. CHerry 6213. (177). »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»«« mečkaj dolgo," je Košutnik iz * Radohove vasi ometal; “ni mi, <> * MiininuiauiuiititaiiiHDiiiiiiiiciiiiii <► <► O <> <> «> BELI MENIHI o o o o <> <> Povest iz prve polovice XII. stoletja o <► <> O o O spisal IVAN ZOREC o <► o wsltl: banderonošlnja An-cerKvi učijo, aa je toča le Ka tonla stopnic! M snd na fnroi ni in rini ni zen božja — torej bi jo delal Bog sam. Pa to ni mogoče, premoder je, predober in Bog je, pa je. Toča se dela sama.” “Sama, sama. Kaj bo takle potepin? Kdo je?” “Morda je ubežen graščak, ki se je zameril cesarju in se zdaj umika njegovi sodbi?” “Bosa je ta. Gospoda drži vkup kakor hrvaški prašiči.” Primera je bila vegasta in robata, zato pa živa ko gliva, vsem razločna in všeč. “Kaj, ko bi bil gospod iz daljne Ljubljane? In da ga je katera gosposka ljubezen spravila ob um in pamet? “Ne verjamem. Gosposka ljubezpn je sleparska in plitva, zaradi nje nihče ne ponori, da bi bezljal po vsej deželi.” “Ali pa je lenuh, klatež, bržkone pa tudi spoloverec, ker se nikoli ne repi okoli žensk.” “I, pa pravite, da je štram-le! Prebito je pameten, če se res otepa žensk ” \ “če ni volkodlak,” se je nekdo strahoma prekrižal, “prav gotovo ima v malhi tako zel, ki ga stori nevidnega, kadar ga je volja.” (Dalje prihodnjič) 80 St., Theresa Lekan ln Helen Zupančiči; za SND v Maple Heights Theresa Glavič ln Ana Fortuna; za skupna druitve Helen Zupančič In Veronica Skulca. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folln. Sele so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. M SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec. 4445 E. 15« St., zapisnikarica Mary Flllpovlch. blagajničarka Frances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Škufca. Mary Škufca in Mary Paulin. DruAtvenl zdravniki so: dr. Perko. dr. Skur in dr. J. Folln. Seje se vrte vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E 80 6t. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejie smrtnlnske certifikate od $250 do 15.000: bolnttka podpora je $5. $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva oa do 16. leta. Odbor za leto 1947 Je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728: blagajničarka Frances Ma-ceroi. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary 8ku ly in Dorothy SteniiAa. Redtteljlca ln zastavonočinla Frances Kasunlč: zastopnici za skupna druitva fare sv. Vida Johana KraU ln Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zdravniki: M. F. Oman, Angeline De-Jak-0'Donnel, J. M. Selllkar, J. F. SeliSkar, A. J. Perko, A .Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar ln dr. F. J. Makovec. Seje se vrSljo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi Soli av. vida soba St. 2 ob 8. url zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prosto-/ Imenik raznih društev PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ predsednik Louis Simončič, podpred-ČJastna predsednica Prances Rw- ! sednik Anton Zidar, tajnik Anton £or-pert; predsednica Jennie Puncoh;(dan. 9005 Union Ave.; zaoisnikar Ja-podpredsednica Antonia Svetek; taj- cob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, niča Mary Unetič, 922 E. 209 St., tel. i nadzorniki: Louis Shuster. 8ilvester Zliva lviAi.v VIICMV, 064 tvo at,, IV 0920; blagajničarka Antonia Str-lekra; zapisnikarica Mary Štrukelj. Nadzorni odbor: Frances Globokar, Prances Grčman in Agata Zajc. 8eje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v 8DD ha Recher Ave. V blag spomin prve obletnice smrti predrage matere in stare matere ANNA KOVAČIČ ki je svoje mile oči za vedno zatisnila dne 6. septembra 1946 leta. Hladna Te zemlja že leto dni krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, konec je zdaj Tvojih muk in trpljenja, a nas si zapustila žalostne. Oh, grenko je spoznanje to, mi tega se zavedamo, da smrt je kruta, brez srca, kar vzame, več nazaj ne da. Počivaj v miru, nam nepozabna, spomin na Te bomo ohranili dokler tudi mi ne pridemo za Teboj in se skupno združimo nad zvezdami! ŽALUJOČI OSTALI: FRANK IN STANLEY, sinova ANNA, poročena SKORICH, in JUSTINE, poročena SABOT hčeri ANNA in MARY, sinahi 6 vnukov in več drugih sorodnikov Cleveland, O., dne 5. sept., 1947. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpred- v Temenico, so ondan vi-l^^.^HS^briomtalnlct Jennie m, članstvo do rojstva doJOjet «ur> povodnega moža, ka-li. mescc^S^jrMbSffi1^? - - . . I 1- vr->&1...$A. 1— I H „ L - 1- 1UW LaIom nnf gnl kvar predsednik Wank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 7505 Myron Ave.; zaiJfsnikar Daniel Pubtotnik, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5.000. Bolniška podpora znaša $7. ln $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. deli „ _ ..... ______ _______ _ Strahoma je pogledal tja gor, čekan stisnil pod pazduho in v Stranjah urno stekel čez brv in po ozki cesti zavil proti Žubini. Vas je že mižala, le psi so se še otožno menili o svojem pasjem življenju. Tačas je tudi Trlep s Hrvatoma tonil v noč in hitel z njima kar čez polje in ob Kuš-čarjeku v Mirnško jamo. Malogabrovska hosta je bila kakor živa; po tleh je pokljala suhljad, na visoki smreki je tlačan še zmerom oponašal čuka, skovikanje je bilo slišati po vsej dolini; ozka steza je pobirala žive sence, jih za tre-notek usatvljala in potlej sukljala v odročno, med visokim in pokončnim skalovjem ugrez-njeno jamo. Dva, še mlada moža sta prednjo stražila in prestrezala tlačane, da se kdo nepravi ne bi vrinil. “Glej,” je prvi tiho dejal,” še dosti urno prihajajo, samo več bi jih moralo priti.” “Če ne tudi le-teh prignala zgolj vedečnost?” je drugi šepetal. “A marsikomu se je ne mara tudi to zdelo prenevarno.” “Saj tudi je nevarno! Gosposke naj le kaj zavohajo, pa bo ta ali oni bingljal na veji, kakor so to pomlad vsi tisti, ki so jih pozimi nalovili pri Krškem.1 “Bo, kdor se bo prijeti dal.’’ Tudi v jami ni btfo prav tiho. Noč ni bila svetla, čeprav so čiste zvezde migljale z neba. Pod prostorno skalno pre-veso je gorel velik ogenj. Sleherni, ki je prišel, je stopil tja in se dal spoznati. “Hm, tista Hrvatarja ali kdor sta, pa nista urna,” so se nepočakljivi tlačani zafrkljivo menili. “Ali ju pa Trlep gosti pre-gosposko.” “Saj se ne mudi; kadar prideta, pa prideta. “Kar lehko storiš urno, ne Urban ln Rose Rožnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach in Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Andrej Slak in Frank Marinčič, za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J, Perko, dr. Michael Oman ln dr. John Folln. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Spreje- Anilin ln Lovrenc Povše; zdravnik dr. Carl G. Opaskar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 ivečer v cerkveni dvorani. _____________ SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOUNA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1087 E. 6«th St. Tel. HEnderson 9183; blaga), nlk John J. Leskovec. 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, John Planeckl in John Mlakar: zastopnik za klub SND John Žnidaršič, za BANS Frank Baraga. Seje se vršilo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnlne in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaUne Informacije se obrnite na društvene zastopnike. ________ DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joeeph Globokar; pod-predeednlk Anton Škufca; tajnik Louis Hočevar. 9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Joseph Zupančič, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor: Fred Krečič. Anton Glavan. Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1 url popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO predsednik Joeeph Megllch, podpredsednik John Hrovat •$.. finančni to bolniški tajnik John Hrovat ml.. 21601 Ivan Ave.; blagajnik ta zapisnikar Frank A. Turek: nadzorniki: George Turek. Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdlrtz; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Franoes Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; pisnlkarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Jerkich; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Nainlger ta Dorothv Grili. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Carl Rotter, dr. Louis Perme ta dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hrl-bar, duhovni vodja Rev. Celesnlk. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v lovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do H- ere dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 ln do $2.00 bolniške podpore na dan. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE Istaro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St, Tel HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louis* Pikš. odbornice: Mary Skul; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Mary Stanonik, Frances Baraga; redlteljlca Frances Kaaunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec ln Mary Pristov: za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik ta Julia Brezovar: za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic-—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta._____________________ PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; taj: Martin Valetlch, 15331 Olencoe Ave., tel. KE 6433; blag. Martin Komochar; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic. Frank Vldmesek in Jack Janc. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. ur| popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačete svoj asesment ali pa 24. ln 25. v mesecu v spodnji dvorani. _____ CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Josephine Stwan; Lieut. Commander Christine Glavan; Past Commander Mary Bolta; Chaplin Mary Tekaucic; Recording and Sick Benefit Secretary Julia Brezovar; Financial Secretary Pauline Debey«; Sgt. Pauline Zigman; Mistress at Arms Mary Mahne; P.cket Mary Petschauer. Auditors: Frances Tavčar, Jean E Paik, Uršula Unetič. Meeting every first Wednesday every mopth at SNH Room 1 at 7:30 P. M. General collection Is held on meeting night at 7:00 P. M. and the J15th of every month tn the lower hall of the SNH at 5:00 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar. 1173 E. 63 St.. EN 4758 when becoming 111. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1101 E 74 St.: podpredsednik John Straus; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5408; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, John Straus in Matt Zaman. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND. soba št. 4 staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. g SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol. 1172 Norwood Rd, blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki: Primož Kogoj, Steve Markolla. John Urenk; zastopnik m skupna društva sv. Vida Jože Grdina. Seje so vsako četrto nedeljo po- re na teden, če Je člarf bolan pet dni ali več. Rbjakl v Newburghu. prlsto-Sele se vrše vsak 2. torek v mesecu v pite v društvo sv. Lovrenca. 8ND na 80. cesti. -------------------- . DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ I Duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Poni-1 predsednik Joseph Kenik, podpredsed- .....___l-.J-li. A rr>..„~ 1 - T„1 TP tfni.A. *«4„ilr TrtVin T DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štele, tajnik Matt Debevec. 1110 i 72 St, EN 8254. bla- . gajnlk Thomas Kraič, zapisnikar [poldne ob eni v novi šoli av. Vida. gtal^mnk £(£& _SLOVENSKAZV^JDRUŠTEV man. Društvo zboruje vsako tretjo ns-1 . NAJSVETEJŠEGA JMENA ..wasar*'1^ ~~~ ~ soba št. 3 i KLUB “LJUBLJANA” EUCLID. OHIO Predsednik George Nagode, podpredsednik Ludwig Prosen, tajnik John Barkovich, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438. blagajnik Frank Segu-lin, zapisnikarica Lojzka Derdich. Nadzorni odbor: John Robich. Frank Derdich in Antonija Svetek. Kuharica Mary SeguJin, Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v SDD na Recher Ave. ________________ DRUŠTVO DVOR RARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Frank Perme Sr., podboršt-nar Anton Hlabše. bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 1580 E. 133. St.; blagajnik Frank J. Godič, Jr., tajnik-zapisnikar P. Svegel. nadzorniki: L&wrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Marolt; spre-voditelja Louis i >Je) na St. Clair nik John E. Mauer, tajnik John J. Kaplan 9108 nion Ave.; zapisnikar in n. tajnik John Zimerman. blagajnik Mathew Zupančič. Nadzorni odbor: John Nosef Math. Zakrajšek in John Peskar: za SND na 80. cesti: Math Zakrajšek in John ePksar; za SND v Maple Hgts: Chas. Hočevar in K Zupančič: za Skupna društva fare sv. Lovrence: Dom. Blatnik in Frank Hrovat. Društveni zdravniki: Dr. Anthony J. Perko. Dr.. John Folin in Dr. A. Skur. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta in je na dobri finančni podlagi. Seje vsako prvo nedeljo / mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80. cesti. Letos bo naše društvo praznovalo 35 letnico, imamo tudi močno blagajno. Newburžani pristopite k našemu društvu in ne bo vam žal. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ST. 14 SDZ Predsednik John Sušnik; podpredsednik Eddy Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec. 961 E. 79 St., tel. EN 4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81 St. Nazorni odbor: Rudy Brencelj. Edward Eckert in Victor Lunder; vratar Frank Penko. Zastopnik za delniško konferenco in klub SND Frank Brancelj; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave. Oman; duhovni .vodja Rev. Victor meaec“ b» 7:30 zvečer v novi Mi sv. “i Vlda' Asesment se tudi pobira vsako sednik Jakob Resnik, tajnik Frank Ho------_________________*< chevar. 21241 Miller Ave.; blagajnik DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Mary -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic. Frances Basler in Victor Hočevar; zastopnik klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči ▼ Clevelandu. 8eje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gL uradu SDZ. Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač: nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar in Mike Anžlln; maršal Frank Snyder. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, Julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najsv. imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze. DRUŠTVO “MOTHER OF PERPE TU AL HELP,” ŠT. 1640 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; gl. borštnar Frank Martich. 15416 Macau-ley Ave., tel. IVanhoe 4518; podboršt-nar Steve Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15815 8chool Ave., tel. POtomac 8934: fin. tajnik Frank Trepal, Jr.. 894 E. 232 St., IV 7281: blagajnik Joe Turk; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesce, Frank Narobe, Jr.; konduktorja: Frank Nagode in Anton Arh; stražnika Mike Clair Ave. orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Frances Ponikvar. 450 E. 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Louise Zadnik. Nadzornice: Josephine Mlakar. Theresa Anžur in Mary Pojnich. Redlteljlca Mary Kraitz. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Anna Svigel in Mary Kraitz. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO KRANJ Predsednik Math Kern, podpredsednik Joseph Drobnich, tajhik Frank Štefe, 852 E. 73 St.; blagajnik Frank Fende, zapisnikar Frank Swegel. Nadzorniki: Joseph Kne, Joseph Drobnich in Anton Sajovic. Zdravniki: dr. F. J. Kern. dr. Rotter in dr. Anthony Skur. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. . LET’S EXPLORE OHIO g ^ 'rlM''Im Indian Lake, near Bellefontaine. and Grand Lake, near St. Mary’s, both reached from Federal Route 33, offer two of Ohio’s most attractive vacation spots. Indian Lake has nearly every possible facility for outing enjoyment. There are two picnic and camping sites, one on Fox Island near Russell Point and the other on Black Hawk Island, just off State Route 69. The lake was greatly enlarged many year* ago to provide a water supply for the canal system in the western part of Ohio. Swimming, Ashing, boating, hiking, golf, cottages and hotels offer rare opportunities for a season-long stay and the facilities for camping and picnics have made Indian Lake one of the most popular resorts in the Middle West. > In season, there is hunting and i trapping as well, j The State Fish Hatchery at Indian Lake is one of a dozen scattered over Ohio and, like the park, $ *St€tfe0>€ViAs rua «*»• tion and Natural Resources. _ h Grand Lake is often called Lake St.'Mary’s, from the town of that name at its eastern end, and is the‘.’largest Inland lake in Ohio. Nearby is Lake Loramie. ; Here, too, 'fishing is fine, just as it is at Indian lake, with black bass, channel cat fish, blue, gills, croppies, perch and walleyes in great number Boats may be rented and adequate lodging and tamping facilities are available South of Indian Lake is the highest point in the state East of that is Zane Cavern. Ohio Caverns are south of Bellefontaine and well worth a visit * For m day or week of fishing and for the Sunday picnic, all thiee lakes offer attractive facilities with ample room for all.